Leto LX¥I
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
PoStnhia plačana v gotovini.

V CJubfJanfv ? sofioto, ifnt K maja 1938
VEJi
Stev;TW Cena 1.50 Din
Telefoni uredništva in npraves fNR, «M», UMRS, »M, 4MB — Uhaja vsak dan zjutraj
Rdečega žiga na nedeljskih izvodih »Slovenca« ni, zato pa je ▼ nedeljski prilogi tiskan poseben znak za nagradno žre banje, ki ga naj kupovalci, ki se mislijo udeležiti nagradnega žrebanja, izrežejo! Ne pozabite! 152 bogatih daril Vas čaka!
Turški obisk
Ministrski predsednik turške vlade Dželal Bajar in njegov zunanji minister Ruždi Aras, ki sta bila štiri dni gosta naše države, sta odpotovala nazaj v svojo domovino. Preden sta obiskala Jugoslavijo, sta bila v Grčiji. Kmalu po belgrajskem obisku bosta potovala še v Romunijo ter tako zaključila vrsto obiskov in političnih sestankov, s katerimi je turška vlada hotela na posebno viden in prisrčen način pokazati svojo polno privrženost Balkanski zvezi
ter svojo iskreno željo, da s svojimi zavezniki čim boH tesno sodeluje na vseh področjih. Zanimiv dogodek v tem krožnem potovanju turških državnikov bo dvodnevna prekinitev vožnje v Bolgariji, kjer bosta turška državnika gosta bolgarske vlade in bosta imela z bolgarskimi ministri važne pomenke, čeprav Bolgarija še ni članica Balkanske zveze.
Tako obsežna potovanja niso namenjena razvedrilu. Ona pomenijo čisto določeno politiko in so vnanji izraz gotovih zunanjepolitičnih načrtov. Nas zanima, katerih? Turška državnika, ki sta bila pri nas sprejeta z vso iskreno gostoljubnostjo, zaradi katere Jugoslavija že slovi med evropskimi narodi, sta za časa svojega bivanja v naši prestolnici večkrat dala duška svojemu notranjemu razpoloženju. Zgodilo se je celo, kar se do zdaj pri nas še ni nikoli, da ie gost naše države — v tem primeru je bil to predsednik vlade Dželal Bajar '— stopil pred mikrofon in nagovoril vse jugoslovansko ljudstvo s posebno poslanico, v kateri je izpovedal, kako močne in neporušljive so vezi prijateljstva in sodelovanja med obema državama in kako globoko je pri turškem narodu in njegovi vladi usidrana želja, naj tako tudi ostane za vso bodočnost. Tudi pri slavnostni večerji, ki jo ie naša vlada turškima
fostoma na čast priredila, so bile tako od turške akor od jugoslovanske strani izrečene zdravice s pomembno vsebino. Končno je še po zaključku obiska izšlo uradno poročilo o političnih posvetovanjih med turškimi ministri in dr. Milanom Stojadinovičem, kjer čitamo zopet izredno prisrčne besede na naslov prijateljstva med obema državama v skupnem okviru zveze balkanskih držav. Iz navedenih treh slovesnih izjav bo torej treba izluščiti resnico, če hočemo najti odgovor na vprašanje, katerim zunanjepolitičnim načrtom je služil obisk turškega ministrskega predsednika pri predsedniku naše vlade, in katerim namenom služijo potovanja, ki jih je napravil pred belgrajskim, odnosno ki jih to opravil za njim.
Ce je služila Dželal Bajarjeva pot v Atene cilju, da se organizira sodelovanje med Grčijo in Turčijo za vzdrževanje miru v vzhodnem delu Sredozemskega morja in če bosta Turčija in Romunija, ko pride Dželal Bajar v Bukarešto, sklenili podobno sodelovanje za ohranitev miru v Črnem morju, imajo razgovori med turško in našo vlado za cilj, da ustvarijo vse potrebne pogoje, da se mir zavaruje in trajno utrdi na kopnem ozemlju Balkana, kjer je Jugoslavija s svojo zemljepisno lego nekako njegov severni čuvar, Turčija pa njegov južnovzhodni. Med tema dvema stebroma, ki morata biti oba pripravljena, da nosita precejšno težo političnih pritiskov, mora vladati popolnoma izravnano ravnovesje moči in medsebojnega zaupanja, da se tako drzno zgrajena mirovna stavba ne podere, če bi ob njo udarili kakšni tuji toki, bodisi z ene, bodisi z druge strani. Nedavni dogodki v Srednji Evropi in — ž njimi v zvezi — razni zunanjepolitični načrti, ki so se porajali na obronkih podonavske in balkanske Evrope, so že dokazali upravičenost in časovno nujnost prizadevanj, katerih odraz je bil bel-grajski sestanek. Na Balkanu mora vladati mir, med balkanskimi državami pa popolno soglasje in zaupanje ter trdna notranja povezanost, združena z disciplinirano voljo, da ves Balkan ohrani napram vnanjemu svetu samo eno lice in govori ž njim samo z enimi usti. Medna-
ki sta podvzeli tudi vse potrebno, da bosta svoji nalogi kos. Turška državnika sta prav to hotela posebej podčrtati, ko sta v tako vznesenih besedah govorila o prijateljstvu med Jugoslavijo in Turčijo. Čisto naravno je potem takem, da sta turška državnika iz Belgrada odšla v Sofijo k Bolgarom, s katerimi je Jugoslavija pred nekoliko več kakor enim letom sklenila pakt večnega prijateljstva. Pogumno dejanje dr. Stojadinovičeve vlade takrat ni povsod naletelo na razumevanje in so se takrat predvsem pri naših turških prijateljih oglašalo intrige, ki so imele namen odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo očrniti kot kvarne za druge balkanske države. Eno samo kratko leto je zadostovalo, da je politika naše vlade dobila svoje sijajno opravičilo, kajti naš prijateljski pakt z Bolgarijo je bil nujno potrebno uvodno dejanje za splošno pomirjenje med Bolgarijo in vsemi njenimi sosedami. Turčija je bila prva, ki je to spoznala. Praznina, ki jo v trdno organiziranem sklopu Balkanske zveze tvori Bolgari ja, se mora izpolniti, da Balkan ne bo nikjer votel in da bo njegov odpor na vse strani enako trd. Po mostu, ki ga je zgradila jugoslovanska vlada v Sofiji, je zdaj pot za druge balkanske države odprla. Turška državnika sla prva, ki sta na njoga stopila in ki po njem gresta k Bolgarom v goste. Za vsakogar, kdor politično ni slep,
Henlein nenadoma prišel v London
Po Abesiniji vprašanje sudetskih Nemcev najvažnejše
Politični krogi ugibajo o namenu njegovega prihoda
London, 13. maja. b. Največja senzacija za londonske politične kroge in vso britansko javnost je nenadni prihod voditelja sudetskih Nemcev Konrada H e n 1 e i n a v London. Henlein je prišel v London v največji tajnosti in do davi ni nihče vedel za njegov prihod. Ko so angleški in tuji časnikarji zvedeli, da je voditelj sudetskih Nemcev prispel v Anglijo, so pričeli divji lov za njim ter kmalu ugotovili, da se je pripeljal z letalom in se spustil na nekem manjšem letališču zunaj Londona. Nato je nadaljeval pot v London s privatnim avtomobilom ter se nastanil v nekem hotelu. Časnikarji so tudi hotel odkrili, vendar pa niso mogli ničesar zvedeti. Ravnatelj hotela je odločno odklonil vsako informacijo, prav tako uslužbenci. Henlein je zahteval direktno telefonsko zvezo v svojo sobo. V teku današnjega dne so ga časnikarji zaman pričakovali pred hotelom in ni znano, ali je še v njem ali pa se je že preselil. Zaenkrat še ni znano, s kom se namerava Henlein razgo-varjati v Londonu, kajti njegov prihod ni uradnega značaja ter zaradi tega tudi uradno ne more biti sprejet pri Chamberlainu in pri zunanjem ministru lordu Halifaxu, ko ee ta vrne v London. Vendar pa politični krogi domnevajo, da bo Henlein brez nadaljnjega prišel v zvezo z obema državnikoma potom svojih prijateljev in posredovalcev. Nihče ne dvomi, da je pr%>d Henleina v zvezi z rešitvijo sudetsko-nemškega problema na Češkoslovaškem.
Poučeni krogi trdijo, da je v zvezi s Henlei-novim obiskom v Londonu tudi obisk britanskega poslanika Hendersona pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu. Prav tako je dobil tudi francoski poslanik v Pragi zadnje dni točna navodila svoje vlade, ki jih je sporočil češkoslovaški vladi. Rešitev sudetsko-nemškega vprašanja na Češkoslovaškem smatrajo tukajšnji politični krogi za najvažnejše vprašanje po abesinskem vprašanju, ki ga ni več na dnevnem redu. Od rešitve tega novega problema so dvisna bodoča pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo na eni ter med Nemčijo in Francijo na drugi strani.
Obisik je iznenadil vse politične kroge, ker Henlein sploh ni sporočil, da pride v London in tudi češkoslovaško poslaništvo ni bilo o tem obveščeno. Zaradi tako nenadnega obiska sklepajo, da je zadeva zelo nujna. Henlein je baje prišel v London zato, da pojasni nekatere spremembe v programu
	BjMpiP^BBB	
M		
	ll - m	
K- '•	[HBP /Ja	
	TMMIj n	
1 \	Kr-•	
		
	m Hm jk m m mm	
		ijft
	' ' Hm T* fg 1	
sndetsko-nemške stranke r zvezi z njegovim govorom v Karlovih Varih, ki je iznenadil vse politike, Henlein se je v Karlovih Varih namreč pokazal, da je filozof stranke, ki izpoveduje totalitarna načela. Njegovo potovanje so pripravili londonski prijatelji, ki so smatrali za potrebno, da on sam osebno pojasni spremembo programa v odločilnem trenutku pred občinskimi volitvami na Češkoslovaškem.
Zelo veliko pozornost je vzbudilo defstvo, da je danes opoldne Henlein odšel na kosilo k Win-stonu Churchillu. Številni politiki poudarjajo, da je bilo to kosilo prava senzacija, ker bi se moral Henlein sestajati v svojih zadevah pač z drugimi politiki, ne pa s Churchillom. V tem primeru baje to kosilo pomeni, da je treba bolj optimistično presojati razvoj manjšinskega vprašanja v ČSR.
Poudarjajo pa, da je njegovo bivanje v Londonu zasebno in se bo čisto zasebno vendarle sestal z Vansitartom, ki je tako rekoč stalni voditelj angleškega zunanjega ministrstva,
V Londonu menijo, da je Henlein prišel precej samovoljno. Češkoslovaška vlada ni vedela za nje-
Iz Ženeve: f.Kob6u.d^e odp°r
• v Spantfo se ne mara mešati
Ženeva, 13. maja. c. Danes dopoldne je bila najprej tajna seja sveta ZN. Na seji so obravnavali ostale točke, ki so še na dnevnem redu zasedanja. Tako se govori, da je na tajni seji Litvinov hudo kritiziral švicarske zahteve o popolni nevtralnosti. Tajna seja se je zaključila ob 13. in je rodila samo to »koristnost«, da je baje bila sestavljena resolucija, ki bo zaključila kitajski del tega zasedanja. Resolucija bo pohvalila Kitajce, da se tako hrabro branijo in obsodila vse poskuse s plinsko vojno. Ko pa je Wellington Koo še zahteval, naj svet proglasi bojkot Japonske in tudi izda prepoved izvoza petroleja na Japonsko, se je lord Halifax hitro dvignil in vzkliknil, da bi ta del resolucije gotovo ne bil soglasno sprejet.
Pred tajno sejo je bilo več zasebnih sestankov med raznimi zastopniki v Ženevi. Tako je že zjutraj sprejel Bonnet jugoslovanskega stalnega zastopnika v Ženevi Subotiča, nakar je prišel k Bonnetu Litvinov in se z njim pogovarjal eno uro. Ob koncu tega sestanka je prišel k njima češko-
slovaški poslanik v Ženevi dr. Hajdrich. Ob 14. pa sta se lord Ilalifax in Bonnet usedla k skupnemu kosilu.
Popoldne ob 16. je bila najprej tajna seja, ob 16.45 pa se je začela javna seja. Španski zunanji minister del Vayo je zopet začel močno napadati lorda Halifaxa in angleško zunanjo politiko. Razlagal je svoje očitke skoraj celo uro. Lord Ilalifax mu je kratko odgovoril in rekel, da danes nikdo ne more spremeniti angleške politike v tem vprašanju. Prevelike so nevarnosti in zato je mogoča samo ta politika, ki jo vodi Anglija. Bonnet je za njim rekel, da tudi Francija goji simpatije do španske demokracije, toda Francija ne želi drugega, kot da si španski narod čimprej sam uredi svoje zadeve. Francija je storila mnogo in to vse je tudi znano del Vayu, želi pa ostati zvesta politiki nevmešavanja Nato je še Litvinov kratko podprl del Vayo. nakar je Munters v imenu sveta ZN izjavil, da se bo o španski resoluciji govorilo zopet na prihodnjem zasedanju.
Priznanje Jugoslaviji
Ženeva, 13. maja. AA. Včerajšnji konec abe-sinske debate, ki si jo tu razlagajo kot politično priznanje italijanskega cesarstva, je zbudil v tukajšnjih mednarodnih krogih posebno zadovoljstvo. Okoliščina, da se je velika večina članov sveta DN izrekla za priznanje italijanskega imperija, pomeni nenavadno važen moment, v kolikor daje možnost, da se nova politika Velike Britanije in Francije, politika sodelovanja z Kalijo, obeleži tudi v okviru ženevske ustanove. Posledice, izvira-
pomeni ta korak turških ministrov — ki mu na bolgarski strani odgovarja najboljša dobra volja bolgarske vlade — začetek v končnem poglavju ustvaritve popolne balkanske skupnosti. Ne vemo, kaj bodo v Sofiji podpisali, če bodo sploh kaj podpisovali, toda zdi se nam, da je v svitu srednjeevropskih dogodkov zdaj nastopil ča«, da tudi Bolgarija vstopi v sklop organiziranega Balkana, kjer bo imela svoje važno politično, gospodarsko, kulturno in mirovno poslanstvo. Od svoje strani izražamo željo, da bi sofijski sestanek, ki je plod prizadevanj naše vlade, rodil svoj polni uspeh, kajti šele potem smemo biti prepričani, da predstavlja Balkan napram premikajočim se nagonskim političnim silam v ostali Evropi eno samo strnjeno, miru strastno vdano celoto, ki je nikdo več ne bo mogel ne načenjati, še manj pa podzemeljsko izpodjedati
Turški obisk v Belgradu dobiva, če nanj gledamo v tej luči, svoj izredno važen pomen v okviru evropske zunanje politike. Zapadno-evropsko javno mnenje, ki s pozornostjo gleda proti vzhodu, ca tudi ni pozabilo podčrtati v našem srnini u. A dodalo je še posebno priznanje zunanji politiki vlade dr. Stojadinoviča, ki ie Balkanu dala odrešilni pravec.
joče iz današnjega stanja v Abesiniji interpretira velikanska večina članov sveta kot logičen zaključek v smer priznanja italijanskega cesarstva. Ker jo večina članov ZN dejansko ie priznala italijansko cesarstvo, je takšno pojmovanje novih političnih realnosti prišlo do popolnega izraza v izjavah velike večine vlad v teku včerajšnjega dne pred svetom ZN. Spričo tega dejstva, ki jo velikega mednarodnega pomena, dobo državo Balkanske zveze in Malo zveze popolno zadoščenje z razvojem dogodkov. Politična predvidevanja predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča in njegovo razumevanje za obnovo razmerja do Italije po italijansko-abesin-skem sporu so s tem velikim mednarodnim dejanjem, ki ga je snoči odobrila Ženeva, dobila popolno priznanje velikih in malih evropskih držav. To politiko priznanja nove mednarodne realnosti, ki jo je dr. Stojadinovič objavil v razmerju do Italije, izvajajo danes no samo Velika Britanija in Francija, Belgija, Poljska in Romunija, ČSR, Peru in Equador, ter večina južnoameriških držav, temveč pojmujo ženevski zltor to politiko kot takšno, da ima v svojem težišču največ idealov za ohranitev miru. Ta politika prihaja do popolnega izraza pri današnjih prizadevanjih vseodgovorne mednarodne diplomacije.
S tega stališča so s posebnimi simpatijami pozdravili v Ženevi tudi turško-jugoslovan-ske razgovore, ki so bili zadnjo dni v Belgradu. Današnji položaj na Balkanu nenavadno zanima tako angleške kakor francoske kroge. V Jugoslaviji in Turčiji vidijo dva jezova za ohranitev miru na Balkanu. Stvarnost jugoslovanskih in turških državnikov uživa v Ženevi zelo visok ugled. To izpričujejo tudi simpatije, h katerimi so sprejeli v Ženevi »iiornj« helgrajsku uradno poročilo, ker vidijo v njem največje poroštvo za mir, ne samo na Balkanu, temveč tudi v ostali Evropi.
gov odhod, v Nemčiji pa se ni mogel sestati z važnejšimi osebnostmi. V sredo zvečer je namreč Henlein zapustil ČSR in snoči je bil že v Londonn.
Vtis v Pragi
„ r™«a, 13. maja. b. V tukajšnjih uradnih političnih krogih so z velikim mirom in dostojanstvom sprejeli vest o nenadnem potovanju voditelja sudetskih Nemcev Konrada Henleina v London. Jutranji češkoslovaški tiek samo komentira v kratkih člankih njegovo pot in se omejuje na današnje vesti tujih listov, posebno londonskih, o njegovem prihodu in njegovih ciljih. Listi so mnenja, da ho Henlein sprejet pri britanskem ministrskem predsedniku C h a m b c r a i n u in zunanjem ministru lordu H a 1 i f a x u. Konferenca političnega odbora ministrov so nadaljnjo in so izdeluje manjšinski statut, ki bo, kakor poročjijo, verjetno dobil naslov nacionalnega statuta. Delo gre naglo od rok in računajo, da bo besedilo predloženo parlamentu v debato žo koncem mcseca maja. Nekateri politični krogi pričakujejo, da se bo dr. H o d ž a v svojem napovedanem govoru, ki ga bo imel v soboto, bavil obširno s tem vprašanjem in da bo v glavnih obrisih že pojasnil glavne točke statuta. O končni obliki je do sedaj težko dobiti zanesljivo sliko, vsekakor pa bo sjatut vseboval največje odstopke narodnim manjšinam na Češkoslovaškem v okviru sedanje češkoslovaške ustave. Češkoslovaška vlada je pripravljena prostovoljno iti na roko vsem željam narodnih manjšin na demokratski podlagi, pri čemer pa bo strogo varovala državno integralnost in ustavnost.
Vtis v Berlinu
Berlin, 13. maja. b. O včerajšnjem drugem koraku britanskega poslanika Hendersona pri nemški vladi poroča dopisnik »United Pressa< iz zanesljivega vira, da je služil obisk Hendersona pri Ribbentropu, da pojasni nemški vladi stališče Anglije do češkoslovaškega problema. Nemški listi so dobili nalog, da so začasno vzdržijo vsakega komentarja o češkoslovaškem vprašanju. To spravljajo v zvezo z željo Berlina, da se najprej počaka na izid Henleinovih razgovorov v Londonu. Dejstvo, da je voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein že v sredo prekoračil mejo z avtomobilom, potrjuje, da se je voditelj sudetskih Nemcev najprej razgovarjal z nemškimi državniki, Po zanesljivih poročilih se jo sestal tudi s kanclerjem Hitlerjem.
Vtis v Parizu
Pariz, 13. maja. b. Tukajšnji politični krogi živahno komentirajo prihod Henleina v London. Tisk se spušča v razna razmotrivanja o namenih in ciljih njegovega potovanja. >Newyork Herald Tribune« piše, da se hoče Henlein sestati z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlai-nom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Francoski listi trdijo, da zahteve Nemcev, ki jih je razložil Henlein, ne težijo več za avtonomijo, temveč za revizijo meja. »Matin« poroča, da so v Nemčiji prepričani, da bo angleška vlada podpirala vse zahteve sudetskih Nemcev, razen dveh: popolne avtonomije in svobodne propagande na-rodno-socialističnih dogem na Češkoslovaškem.
Madžarska vlada odstopila
Budimpešta, 13. maja. c. Madžarska vladna kriza se jc hitro razpilmila. Nikdo ni pričakoval še nocoj tako važnih notranjepolitičnih odločitev.
Predsednik vlado Daranyi je skliral sojo svoje vlade ob 17.10. Seja vlnde pa jo trajala samo osem minut, nakar je Daranyi odšel k regentu Horth.vju in mu izročil ostavko svoje vlade.
Hnrthy jo takoj nato poklical k sebi dosedanjega gospodarskega ministra in predsednika Narodne banko lmredyja in mu zaupal mandat za sestavo nove vlade. Kinalu po 19 je lmredy odšel v predsedstvo vlade, kjer so je sestal s svojimi tovariši. Nova vlada bo sestavljena šo nocoj. Notranji minister bo Keresztesz.
Belgija še nima
nove vlade
Bruselj, 13. maja. c. Ministrski predsednik Janson je popoldne ob 16. prijavil kralju odstop vse vlade. Člani tradicionalne stranke so kot ministri vztrajali pri svojem odstopu, češ da ne morejo podpirati vladne davčne politike. Danes so nenadoma zahtevali, da mora biti odpravljeno delovno ministrstvo, če bi Janson ugodil tej zahtevi tradicionalne stranke, tedaj bi pa socialisti gotovo izstopili iz vlade in težave bi se začele na levi, ne da bi bilo popolnoma zadoščeno tradicionali-stom v vprašanju državne davčne politike. Izhoda
torej ni bilo in vladna kriza je postala nujna. *
.. Zagreb, 13 maja b. Ob priliki 66 letnice življenja notranjega ministra dr. Ant. Korošca so zagrebške »Novinec objavile njegovo sliko in mu posvetile daljši članek.
Dunajska vremenska napoved: Jasno in to-
Cio, ponoči ponekod še hladno, vendar v nižinah rez nevarnosti slane.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno.
Seja gospodarskega odbora ministrov
Govorili so o cestnem fondu
Belgrad, 13. maja. m. Po daljšem presledku se je davi v kabinetu finančnega ministra zopet sestal gospodarsko-finančni odbor ministrov ter je pričel razpravljati o uredbi, ki jo je pripravilo gradbeno ministrstvo o cestnih fondih. O uredbi je podal najprej daljše poročilo gradbeni minister, nato pa se je razvila razprava, v katero je poseglo vešč članov gospodarskega odbora ministrov. Razprava o tej uredbi še ni zaključena ter se bo nadaljevala jutri. Kakor hitro bo gospodarski odbor ministrov sprejel uredbo o teb fondih, bo vzel takoj v pretres drugo uredbo, ki jo je isto tako izdelal gradbeni minister, to je uredbo o melioracijskih fondih.
Za gospodarski odbor ministrov 60 posamezni ministri pripravili obširno gradivo, ki se bo obravnavalo na prihodnjih sejah tega odbora, nato
pa na seji ministrskega sveta. Tako se nahaja pred gospodarskim odborom ministrov med drugimi predlog uredbe o tekočem gorivu, uredba o kvasu in glicerinu predlog zakona o zastavah jugoslovanskih ladij, vprašanje povračila zneskov od strani železniške uprave za izkoriščanje poslopij zgrajenih iz kalderminskega fonda, predlog zakona o veterinarski službi, predlog uredbe o dajanju v komisijsko prodajo zdravil biološkega izvora, ki jih izdeluje država, sklenitev pogodbe z Zetsko plovidbo za vzdrževanje redne medbal-kanske proge ter elektrifikacija železniške proge Sušak-Srpske Moravice. To progo bo predvidoma elektrificiral italijanski koncern Fervig. ki ima svoj sedež v Trstu in ga vodi bivši finančni minister grof Volpi.
Zastopniki tujih tujsko-prometnih organizacij po blejski okolici
Kranjska gora, 13. maja.
Mednarodni zastopniki turizma, ki potujejo skozi Slovenijo, so si dane6 ogledali Bled. Zanimivo je, da kakor se bliža njihovo potovanje proti koncu, tako se večajo užitki in lepote, ki se jim odkrivajo v naši zemlji S čolni so se peljali dopoldne po jezeru na otok, kjer je marsikdo potegnil za zvon želja. Romantični otok jim je bil s svojo lepoto nad vse všeč. Po kratki vožnji po jezeru, na katerem so si še ogledali Suvobor, so se odpeljali v Vintgar. Divja soteska, v kateri je šumela peneča se Radovna, jim je zelo ugajala. Odtod so se vrnili na Bled, pri tem pa so doživeli kaj zanimivo presenečenje. Vozijo 6e v velikem avtobusu mariborskega mestnega podjetja, ki je prav gotovo največji avtobus v Sloveniji. Ko so 6e vračali proti Bledu, so se vozili po razmeroma lepi, a vendar nekoliko ozki cesti, ki je bila vsa obdana s špalirjem cvetočega drevja. Veje so segale globoko na cesto in ni bilo mogoče naprej drugače, kakor da so potniki v odprtem avtobusu stopili na sedeže in privzdigovali veje, ki so molele v avtobua.
Kmalu nato pa je prišel avtobus v pravo zagato. Nizka streha iz 6kodel je takorekoč molela na cesto, da je avtobus zadel vanjo. Na žalost sedaj ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj, dokler niso dobili pomoči. Lastnik hiše je prinesel žago, nakar so zopet trije potniki koraižno odžagali konec strehe, da je mogel avtobus naprej.
Po kosilu na Bledu so si inozemci ogledali blejske hotele, nakar eo se čez Jesenice odpeljali v Kranjsko goro. Navdušila jih je lepota triglavskega pogorja, ki se jim je odprlo v Dovju in Mojstrani. Se lepši pa se jim je zdel Špik in Martulikova skupina iz Gozda, kjer so jih pozdravili domačini v narodnih nošah in pevski zbor. Od tam so zavili v Koop-hotel, kjer so jih kar v avtobusu pogostili. Potem so že ob zahajajočem soncu odhiteli na Vršič do ruske kapelice, kjer se jim je odprla vsa veličastna skupina vršacev v rdeči barvi zahajajočega sonca V Kranjski gori so nato večerjali v raznih hotelih, nato pa je bil prirejen tujim gostom na čast vesel družabni večer v hotelu »Slavec«,
Po nesreči pomočnika zunanjega min, ČSR
Zagreb, 13. maja. Danes ob 17 bodo prepeljali z avtomobilom truplo pomočnika čsl. zunanjega ministra Bogdana Pavlua. Po prevozu v Zagreb bodo truplo položili v mrtvašnico na Mirogoju. Kdaj bo prevoz trupla v ČSR in pogreb, še ni določeno. Končno besedo ima pokojnikova vdova. V Bosenskem Novem so dopoldne pokopali po rim-sko-katoliškem obredu služkinjo Beti Novakovo, ki se je smrtno ponesrečila pri avtomobilski nesreči. V imenu čsl. generalnega konzulata v Zagrebu se je pogreba udeležil višji uradnik Ludo-vik Kolovus.
Okrog polnoči je zagrebški češkoslovaški generalni konzul pripeljal s svojim avtomobilom go. Pavlu v Zagreb. Ga. Pavlu je le lažje ranjena. Truplo njenega soproga, g. ministra Pavlua, so našli ponoči v reki Sani, 160 m daleč od mesta katastrofe. Njegovo truplo sta našla dva ribiča. Komisija je takoj pregledala truplo in ugotovila, da je Pavlu utonil, ker ni imel nobenih ran. Služkinjo Epinovo so tudi ponoči piotegnili iz reke in so jo danes ob 10.30 pokopali na državne stroške po katoliškem obredu v Bosanskem Novem.
Belgrad, 13. maja. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je poslal brzojavko češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Kamilu Krofti, v kateri mu je izrazil sožalje nad tragično pmrtjo njegovega pomočnika Buchdana Paulua Istočasno je dr. Stojadinovič po banu dr. Ružiču d Zagrebu izrazil svoje sožalje tudi gospe pokojnega Paulua.
Nova vlada
na Madžarskem
Budimpešta, 13. maja. m. Regent Horthy je podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena tako-le: ministrski predsednik in trgovinski minister Bela lmredy, dosedanji gospodarski minister in guverner madžarske Narodne banke; zunanji minister Kanya; notranji minister Keresztesz-Fisq|ier, predsednik Centrale finančnih institucij in bivši notranji minister; vojni minister general Racz-Jeno, dosedanji šef generalnega štaba; finančni minister Remedy-Schneller Lajos; naučnl in bogočastni minister grof Teleky Pavel, rektor tehnične visoke šole in bivši ministrski predsednik; pravosodni minister Mikez Eten; industrijski minister Geza Bornomisza; kmetijski minister Sandor Stranjavsky, dosedanji predsednik poslanske zbornice; minister brez listnice Bo-man Baligd. dosedanji prosvetni minister.
Iz vlade so izpadli Daranyi, Szel in general R6der. Novi člani vlade pa so Keresztesz-Fischer, general Racz, grof Teleky in Stranjacky.
Novi predsednik madžarske vlade in člani novega kabineta bodo nocoj prisostvovali konferenci vladne stranke, jutri pa se bodo bržkone predstavili madžarski zbornici. Politični krogi priča-ki iojo, da bo nova vlada naletela na dober sprejeti. v parlamentu in da tudi s strani opozicije ne bo imela velikih težav. Največja madžafska opozicijska stranka, to je stranka malih posestnikov, ki jo vodi Tibor Eckhardt, bo trenutno bržkone podpirala novo vlado. Nova vlada ima nalog, da državi povrne mir in da zagotovi normalen potek političnega in gospodarskega življenja.
Japonska pripravlja velike boje
Poziva tu'ce, naj Hanvaj in Honan
Po španskih bojiščih
Nova Francova olenziza
Na fronti v Kataloniji pripravljajo rdeči širokopotezno ofenzivo, ki naj bi segala od Ebro do visokih Pirenej. Že nekaj tednov vojno poveljstvo v Barceloni pošilja na fronto med Ebro_ in Balagueroin ob reki Segre velikanske množine vojaštva in vojnega materiala, ki ga je dobila največ iz Francije, obenem pa se pripravlja tudi sunek v Pirenejih z namenom, zopet osvojiti velike elektrarne, ki leže ob gorskih rekah in ki preskrbujejo s tokom celo Katalonijo. Istočasno se je tudi močno okrepilo rdeče letalstvo. Prišlo
ie mnogo novih letal, ki jih je poslala sovjetska tusija. Sedaj ta letala sestavljajo v Barceloni — vsak dan štiri. Letala so najmodernejši bombniki, kakršnih sovjeti do sedaj še niso poslali na špansko bojišče. Kominterna si od teh letal obeta odločilnega uspeha na bojiščih. V Kataloniji hočejo narodne čete očitno ostati v defenzivi.
Pač pa je Franco pričel z veliko ofenzivo proti oni Španiji, ki je pod madridsko oblastjo, oziroma pod poveljstvom generala Miaje. Boji se odigravajo na več ko 100 km široki fronti od Teruela do morja. Ta ofenziva je bila nameravana že pred tremi tedni, toda deževje in sneg sta preprečila njeno izvedbo, tako da je imel general Miaja dovolj časa, da je na tem ogroženem odseku osredotočil veliko armado, ki jo cenijo na 250.000 mož. Proti tej sili se bore trije Francovi arinadni zbori, ki jim poveljujejo generali Aran-da, Valino in Varela.
General Aranda poveljuje četam, ki leže med Morelo in morsko obaljo. Te čete- so prav za prav v defenzivi, sicer v uspešni defenzivi, vendar pa do sedaj niso mogle zavzeti Albokacera in tudi ne Toreblanco, ki naj odpreta Arandu pot proti Castellonu.
Mnogo uspešnejše pa je prodiranje ostalih dveh armadnih zborov. V zadnjih dveh dneh 6ta napredovala za dobrih 20 km proti jugu, in sicer v 6ilno težavnem gorskem ozemlju. Valinove čete so po hudem boju zasedle važno cestno križjšče Cantavieja in še dalje proti jugovzhodu ležeče mestece Iglesuela ter tako dospele pod vrhove mogočnega gorovja Gudar, ki silno strmo pada proti severu in jugu. To gorovje, ki dosega višino 2000 m, predstavlja naravno obrambo doline reke Miares, kamor bi Francove čete rade prodrle in tako zasedle Castellon.
Za kakih 10 km proti jugu so napredovale tudi čete generala Varele, in po zadnjih vesteh zasedle mesto Alepuz, ki je pomembno cestno križišče ob gornjem toku reke Alfambre. Tudi Vare-love čete stoje potemtakem ob vznožju Gudarskega gorovja. V dveh dneh osvojeno ozemlje meri nad 600 kv. km.
Burgos, 13. maja. AA. (Reuter) Nacionalisti eo obkolili 10.000 republikanskih vojakov pri Cantavijeji. Nacionalistične čete prodirajo in ogrožajo utrdbo Castellon de la Planta ob Sredozemskem morju.
Španski aristokrat posreduje za rdečo vlado
Državljanska vojna, ki ima za seboj že 22 mesecev in se nagiba sedaj h koncu v prilog generalu Francu, je rdečo Španijo tako zelo oslabila, da išče miru. Tako v Valenciji kakor v Kataloniji je velika večina meščanstva za poravnavo z generalom Francom in si je za posredovalca izbrala bivšega prosvetnega iu finančnega ministra kralja Alfonza XIII., konservativnega grofa Santiago d'Alba, ki se je znal preleviti v svobodomiselnega levičarja in si priskrbeti nek položaj v rdeči republiki, ki ga je poslala v Francijo in Anglijo v diplomatični misiji. Te dni se je iz obmejnega mesta IIendaye pojavil na španskem nacionalnem teritoriju, kjer je obmejnim stražam generala Franca dejal, da ima važna sporočila rdeče španske vlade za vrhovnega vodjo nacionalne Španije. Zato so mu dali prosto pot do Burgosa, kjer je prosil za avdijenco pri generalu Francu. Toda general Franco ga je odklonil in dejal, naj svoje predloge pusti pri članih njegove vlade, da jih prouče. Ko je narodna vlada izvedela, kaj SantiajJo rt'Alhs. oziroma v prvih krogih španske rdeče vlade žele, je arlstokrata prejšnjega španskega režima
predlogi nikoli več ne vrne v narodno Španijo. Kakor se je namteč izvedelo, je Santiago d'Alba med drugim zahteval, naj se vojna konča s kompromisom, ki bi med drugim vseboval popolno amnestijo za vse poglavarje rdečega režima in vojske. General Franco mu je sporočil, da zahteva popolno vdajo rdeče armade, pomiloščeni pa bodo samo tisti, ki ne nosijo odgovornosti za teror, ki so ga izvajali in ga še izvajajo boljševiki, odgovorni voditelji rdečega režima pa bodo morali dajati odgovor za vse, kar so uganjali od prvega dne državljanske vojne.
* ■ ./i
Tudi španska zadeva v Ženevi zaključena
Ženeva, 13. maja. c. Na zahtevo angleškega zunanjega ministra lorda Haliiaxa je bila sklicana nova seja sveta Zveze narodov nocoj za 19. uro. Angleški zunanji minister je namreč hotel, naj se zadeva s špansko resolucijo takoj razčisti.
Javna seja se je začela ob 19.30 in predsednik sveta ZN Munters je izjavil, da bodo vsi člani poimensko glasovali o resoluciji španskega republikanskega zunanjega ministra del Vaya, ki je precej naperjena proti Angliji. Munters je takoj začel z imenskim pozivom vsake države in je izid glasovanja naslednji; proti del Vayovi resoluciji so glasovale štiri članice, za dve, devet pa se jih je vzdržalo glasovanja. Proti so glasovale Anglija, Francija, Poljska in Romunija, za pa Španija in sovjetska Rusija. Vzdržale so se glasovanja Kitajska, Equador, Peru, Švedska, Latvija, Nova Zelandija, Belgija in Bolivija.
Šanghaj, 13. maja. AA. (DNB) V nujni brzojavni okrožnici je japonski poslanik Tani prosil davi zastopnike tujih držav, da pospešijo evaku-iranje svojih ljudi iz pokrajin Kijangsu, Hanvaj in Ilonan. Dalje pravi Tani v lej brzojavki, da bodo prihodnje dni pokrajine ob železniški progi Peking —Hankov—Tienlsin—Pukeu in ob progi Lunghaj— Lungčau pozorišče največje bitke te vojne. Japonska vojska je pripravljena izkazati vsem tujcem, ki bi prosili za japonsko vojaško varstvo, sleherno pomol. Vojaško poveljstvo ima v vsakem primeru namen prizanašati življenju in imetju tujcev na vojnem področju, toda zaradi vojne ne more prevzeti nobenega poroštva. Dalje omenja Tani v svoji brzojavki posebno okoliščino, da dozoreva vojna in da se bliža velika bitka. Po najnovejših poročilih s fronte je prodrlo levo krilo japonskih čet 120 km pred železniško progo Lunghaj, lako da je Kitajcem ostal za morebiten umik samo pas, širok 100 km, med najjužnejšo točko japonskih oddelkov, ki prodirajo s severa, in najsevernejšo točko Japoncev, prodirajočili z juga.
Tokio, 13. maja. AA. Po brzojavki s fronte pri Sučevu je levo krilo japonskih čet, ki prodira z juga, toliko prodrlo, da grozi Sučevu obleganje, prav tako pa grozi nevarnost Kitajcem, da jim bo
se s pokrajin Kijangsu, umaknejo
odrezan umik. Japonski oddelki, ki so davi krenili iz Mengcenga, prodirajo v odseku železniške proge Lungha.i ter so v pokrajini Honan zavzeli Jungčeng; te čete so prehodile v 7 urah 60 km. Zavzeti Jungčeng leži 80 km severnovzhodno od Sučevhuaja in 50 km južno od železniške proge.
Po najnovejšem poročilu japonskega vrhovnega poveljstva so Japonci izvedli iz Mengčenga nenaden napad in spravili v nevarnost kitajske čete, ki operirajo v odseku Sučavu; tem četam grozi obkolitev. Trije japonski oddelki so zavzeli mesto Linhujanči na severni meji pokrajine Avkej, 50 km severno od Mengčenga. Razen tega so Japonci zavzeli tudi Jengceng, 80 km severno od Mengčenga.
Goring v Avstriji
Linz, 13._ maja. A A DNB: Danes dopoldne se je pripeljal v Linz generalfeldmaršal Gloring v družbi drž. svetnika Kermerja. Pripeljal se je s posebnim vlakom. Postaja je bila bogato okrašena z zastavami. General Goring bo na St. Be-gerjn položil temeljni kamen za zidavo državne tovarne.
Izobraženstvo med ljudstvom
»Straža v viharju« je v zadnji številki objavila uvodnik, v katerem govori o sodelovanju izobra-žcnstva med ljudstvom, ker da tudi izobraženstvo spada k ljudstvu in da je popolnoma napačno tisto naziranje, da je izobraženec kaj več in da bi se smel držati postrani. Besede je takoj z vso ihto pograbil »Slovenski Narod«, češ da so mu te besede nove in da kaj takega ni vajen slišati. Licemersko je zavil oči in vzdihnil, da so zanj take besede »presenetljivi glasovi«. Če vemo, kako z viška doli je tisto izobraženstvo, ki mu je tudi po zaslugi »Slovenskega Naroda« fatška gonja edina duševna hrana, gledalo ljudstvo, potem se njegovemu presenečenju ne moremo čuditi. »Slovenski Narod« namreč še nikoli ni zapisal, da tudi izobraženstvo spada med ljudstvo.
Pravna težava
oh razpadanju JNS
Ko je poslanec Mastrovič prestopil v JRZ in obenem odložil svoj mandat, je ta korak sprožil
Predsednik turške vlade odpotoval

Od desne proti levi: predsednik turške vlade Dželal Bajar, predsednik jugoslov. vlade dr. M. Stojadinovič in turški zunanji minister v družbi srbskih narodnih noš ob povratku z Oplenca
Belgrad, 13. maja. AA. Snoči ob 23.10 sta odpotovala iz Belgrada Bajar in Aras. Ze dolgo pred odhodom vlaka se je zbrala množica meščanov na peronu in na trgu pred kolodvorom. Kakor pri prihodu turških gostov, je bil tudi sedaj peron slavnostno okrašen s turškimi in jugoslovanskimi zastavami in zelenjem. Na peronu je bila tudi častna četa 18. suvoborskegat polka z zastavo in godbo na čelu. Malo pred 23 so pričele prihajati na postajo razne ugledne osebnosti. Na postajo so prišli med drugimi tudi številni senatorji in poslanci. Od članov diplomatskega zbora so prišli na kolodvor turški poslanik Ali Ilajdar Aklaj z osebjem poslaništva, romunski poslanik Viktor Cadere, grški poslanik Bibiča Rosseti, bolgarski poslanik Ivan Popov s podpredsednikom Todoro-vičem in številni mestni svčtniki Na postaji je bil tudi poveljnik mesta Belgrada armadni general Kostič s Številnimi generali in višjimi častniki. Med višjim uradniStvom so bili na postaji pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo AndriČ, po-
prijazno odslovila in mu sporočila, naj se s takimi močnik prometnega ministra ing. Jojič. načelniki
zunanjega ministrstva, upravnik mesta Acimovič, šef Centralnega presbiroja Kosta Lukovič, višji uradniki predsedstva vlade in drugi. Na postajo so prišli tudi zastopniki vseh pododborov organizacije JRZ, zastopniki glavnega in mestnega odbora in številni omladinci, ki so navdušeno vzklikali visokim gostom in Stojadinoviču. Del perona jc bil določen za člane turške kolonije v Belgradu Pred odhodom vlaka so se v dvorni čakalnici zbrali vsi člani vlade. Ko sta prišla visoka gosta s predsednikom vlade dr. S t o j a d i n o v i č e m , je povsod zadonelo navdušeno pozdravljanje Dje-lal Bajer je z dr Stojadinovičem in generalom in ministrom Maričem obšel častno čelo, med tem ko je godba igrala turško in jugoslovansko himno Nato sta se turška državnika poslovila od vseh ministrov in drugih odličnih osebnosti, med tem pa sta ga Stojadinovičeva in ga. Maričeva Izročili ge. Bajar krasen šopek cvetja. Nazadnje so se visoki gostje poslovili še od predsednika kraljevske vlade in med prisrčnim pozdravljanjem vštoDili v svoj voz.
vprašanje, ki se najbrž prvič v zgodovini našega parlamentarizma pojavlja. Pri petomajskih-V«rti*vah je bil namreč za poslanca izvoljen na prvem mestu dr. Andjelinovič, Mastrovič pa samo kot njegov namestnik. Dr. Andjelinovič je po srečnem izidu volitev obdržal senatorsko mesto, poslansko mesto pa je prepustil namestniku. Sedaj je pa namestnik odložil to mesto in nastane vprašanje, kaj bo sedaj s tem poslanskim mandatom. »Samouprava« svetuje, naj senator dr Andjelinovič še enkrat postane poslanec, da mandat ne bo ostal nezaseden, ker dr.. Andjelinovič že itak po letih in po temperamentu bolj spada v skupščino kot pa v senat. Pravi tudi, da se v skupščini zelo pozna, da njega ni tam, v senatu bi pa že kako tudi brez njega ..,
„Merzov dan" v Zagrebu
Za nedeljo 15. maja pripravlja hrvatska katoliška organizacija Križarjev zborovanje v prostorih zagrebškega velesejma. Zborovanje bo obenem proslava desetletnice simrti dr. Ivana Merza (1896— 1928), ki ga to gibanje smatra za svojega početnika. Po njem se celotna prireditev tudi imenuje »Mer-zov dan«.
Iz vrst JRZ
V nedeljo bo v Gračacu v Liki zborovanje mladine JRZ, ki jo sklicuje banovinski odbor. Na zborovanju bo poleg mnogih drugih govoril tudi poslanec inž. Nikolaj Kabalin.
»Dan« poroča iz Novega Sada, da je veliko vaščanov iz vasi Bački breg v somborskem okraju, kjer je pri preteklih občinskih volitvah še zmagala bivša HSS, prestopilo v JRZ. Delegacija vaščanov se je oglasila pri dr. Cvetu Magliču, predsedniku okrajnega odbora JRZ, in mu izrazila željo, naj skliče shod JRZ V delegaciji so bili tudi občinski odborniki, izvoljeni na listi bivše HSS. Na shodu so potem slovesno in javno proglasili, da prestopajo v JRZ.
»Samouprava« pa poroča iz Splita, da sta dve izključno hrvatski vasi, namreč Runolist v imot-skein okraju in Dubrava v šibeniškem okraju, prestopili v JRZ V Dubravi se je vpisalo v JRZ 257 članov, v Runolistu pa 200.
Učitelji okraja Daruvar so na svojem sestanku v sredo zvečer ustauo"ili klub JRZ. Za predsednika je bil izvoljen Dragomir Dužanec.
Petnajsti pododbor JRZ v Belgradu je za nedeljo napovedal javno ljudsko predavanje v prostorih Glavnega odbora (Dečanska ulica). Predaval bo dr. Vinko Vigezica o temi: »Umetnost kot sad politične svobode in socialnega blagostanja.«
Osebne vesti
Belgrad, 13. maja. AA. S kraljevim ukazom so premeščeni: za veterinarskega svetnika na bansko upravo dravske banovine Filip Kultere, doslej v Konjicah; za veterinarskega svetnika k okraj načelstvu v Mariboru, levi breg, dr. Zvonko Zemliič. doslej na obmejni veterinarski postaji v Veliki Kikindi; za višjega veterinarskega svetnika v 6 skup pri okraj načelstvu Maribor, levi breg, s sedežem v Kasakih na posebno službovanje pri tovarni Vegerira dr. Ant. Lampret, doslej v Mariboru; za višjega veterinarskega pristava pri okraj načelstvu v Slov. Konjicah dt Maks Kozinc, doslej v Konjiču.
Belgrad, 13. maja m S kraljevim ukazom j« imenovan za višjega tajnika 5. skup. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Karel Mlakar, dosedaj inšpektor iste skupine na pošti v Celju
Finančni minister ie sprejpl n«tgyko, ki jo je podala na državno službo Mira Peternel pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.