Izhaja vsak peiek. □□ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica St. 6. BE3BE3B1H1I3 1=] GtD |=113SD l~l EE531=1 Naročnina znaša: celoletna. . K 4-potuietna.. „ r-četrtletna. . „ r— Posamezna St. „ o to E3E£]!=IGSI=]ESt=] GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 25. V Ljubljani, dne 23. maja 1913. Leto VIII. Shod v Vevčah. V nedeljo je priredila J. S. Z. shod pri M, L), v Polju. Shod se je vršil v društvenem domu ter je bil od vevškega delavstva prav dobro obiskan. Znamenit je ta shod, ker je dokazal, da je delavstvo solidarno, složno, da se or-ganizuje krepko v J. S. Z., da sei poizkusi od izvestne strani, cepiti delavske sile z vsiljevanjem socialnodemokrati-ške organizacije, jalov in brezupen. Pomenljiv je pa shod tudi, ker je v solnč-ni luči' osvežil čudno postopanje Leykamske družbe, ki hoče usužnjiti ne samo delavstvo, marveč hoče oropati tudi deželo vseh prirodnih vodnih bogastev. Na shodu sta govorila deželna odbornika dr. Ivan Zajec in dr. VI. Pegan. Iz znamenitih govorov naj podamo le glavne misli. Prvi govornik dr. Zajec je izvajal sledeče: Tovarniško ravnateljstvo ne drži obljube, slovesno podpisane pri okrajnem glavarstvu. Svoj čas sem trdil, da bo samo v slučaju vodstvo držalo pogodbo, ako ima le troho čuta za čast in poštenje. Ako noče teh dveh lastnosti, potem bo postopalo kakor cigan, ki tudi ne čuti potrebe, izpolniti dano obljubo. Stvar je taka: Eksekutivne moči nimamo, da bi prisilili družbo, da se drži svojih obljub, preostajalo bi samo, da posežemo zapet po 'samoobrambi, pa skrajnem sredstvu, ki je delavstvu na razpolago. In skoro bi se bilo po-služiti tega radikalnega sredstva, ako no bi bilo upati, da se bo na drug način prisililo družbo do spoznanja. Vevška tovarna, odnosno Taussig z gosp. Hentschlnom vred, imata še druge stvari na vesti. Ta g. Taussig misli, da bo s svojim 20milijonskim podjetjem ugnal tudi dežejno upravo. Ali kako in na kak način zasleduje ta družba svoje roparske- posle? Preko deželnih in državnih postav si prilašča tuje pravice, preko vseh postav hoče uničiti pravic drugih in pobasati in pograbiti skoro vsa vodna bogastva v naši deželi. Pa ne le to! Polastiti se hoče vseh javnih potov in cest; ne ozira se ne Tia pravice občine, ne na pravice dežele, ne na pravice posameznikov. Vse hoče anektirati, vse spraviti v svojo posest, usužnjiti hoče ne samo delavstvo1, marveč celo deželo. Pa bodimo mirni. Še so v veljavi postave, katerih se mora držati tudi g. Taussig. Deželna uprava bo varovala pravice dežele, varotvala pa bo tudi pravice našega delavstva. Le eno zagotovim: Ropanja mora biti konec. Karkoli si je družba protipo-stavpF-o prilastila, bo' morala vrniti, vrniti nazaj, komur jih je vzela. Vse vod- ne pravice, ki si jih je s tatvino pomnožila, mora vrniti, vsem pravicam, ki si jih prilašča na javnih potih in cestah, se mora odpovedati. In potem boste videli, kako malo pomeni družba brez naropanih pravic, potem bomo družbo imeli priliko videti, kakršna je v resnici. Pa nam bodo očitali, da smo sovražni industriji. Laž! Mi smo prijatelji industrije, smo pa in ostanemo sovražni industriji, kakor si jo misli g. Taussig. Naši pradedi so stokali pod valpetovim bičem ošabnega graščaka, industrija po Taussigovih načelih hoče še hujše zasužnjiti ne le kmeta, marveč tudi delavca, celo deželo. Prijatelji smo industrije, ki sloni na temeljih pravice, na načelih, da je postopati z ljudSitvom krščansko. Tako iiidustrijo bomo podpirali. In po tem stremi naša akcija za zgradbo vodnih sil. Dobri industriji odpreti pota v deželo, ki bi sporazumno izkoriščala sile naših voda v blagor delavstva in cele dežele. Končno opozarja govornik, da se združi delavstvo v J. S. Z. do zadnjega delavca in zadnje delavke. Nato je dr. V. Pegan na brezštevilnih vzgledih pojašnjeval socialno demokracijo v teoriji in v resnici, dokazal škodljivost socialne demokracije za delavstvo ter odkril intimne zveze, ki jih goje socialni demokratje z židovskimi, nemško svobodomiselnimi in liberalnimi kapitalisti. Shod je trajal nad dve uri, nakar je dr. Zajec zaključil znameniti shod s pozivom, da stori vsakdo svojo dolžnost in dela po svojih močeh za združevanje svojih tovarišev. Jugoslovan. Strokovna Zveza. f Edvard Štrekelj. Skupino J. S. Z. v Vrtojbi je zadela težka izguba. Dne 7. maja je zatisnil oči častiti gospod Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi, podporni član in tajnik tamošnje skupine. Člani bodo ohranili dragemu prijatelju hvaležen spomin. Iz načelstvene seje Jugoslovanske Strokovne Zveze. V seji načelstva J. S. Z. dne 14. majnika 1913 se je načelstvo sledeče konstituiralo: načelnik deželni odbornik dr. Ivan Zajec, I. podnačelnik Miha Moškerrc, II. podpredsednik dr. Lovro Pogačnik, III. podnačelnik Ivanka Kosec, glavni tajnik dr. Jakob Mohorič, glavni blagajhik Bogumil Remec, njega namestnica Leopoldina Dolenc, zapisnikar Frančišek Kerhne, njega namestnica Ivanka Brate. — Na znanje se je vzelo, da se priredi bodoče tri nedelje na Štajerskem 6, na Kranjskem 1, na Koroškem 1 in na Primorskem 1 shod. Načelstvo je tudi odobrilo besedilo resolucije, ki se stavi na letošnjem katoliškem shodu o delavskih zadevah. Poročal je načelnik dr. Ivan Zajec. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Trbovljah ima prihodnjo nedeljo, 25. t. m., po sledečem sporedu III. redni občni zbor: dopoldne ob devetih sveta maša, popoldne ob 2. uri ima rudarski odsek sejo, ob 3. uri otvoritev občnega zbora in poročilo predsednika o poslovanju skupine 1. 1912, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora, slučajnosti. Na občnem zboru govori predsednik rudarskega odseka J. S. Z. dr. Mirko Božič. — Člani naj pridejo polnoštevilno in naj povabijo še nečlane, da pridejo^ na občni zbor, ker sprejemali se bodo tudi novi člani v J. S. Ž. Gorje. Dne 12. t. m., na binkoštni ponedeljek smo spremenili našo plačil-nico J. S. Z. v skupino. Izvoljeni so bili enoglasno: predsednikom A. Kocjančič in namestnik J. Ambrožič, tajnik in blagajnik dosedanji voditelj piačilnice A. Slamnik. Odbornikom so bili ravno tako enoglasno izvoljeni: Lenart Božič, Jakob Vidic in Jakob Pretnar. V nadzorstvo pa Matej Por in Janez Jan. Upamo, da bo pod tem vodstvom skupina dobro napredovala. Naša skupina šteje sedaj 27 članov. To število pa bi se pri nas lahko vsaj potrojilo. Zato Vam kličem, dragi tovariši, ki ste že člani naše skupine, pripeljite notri še druge, ki še niso člani, da bodo tudi drugi deležni dobrot, katere nudi naša krščanska socialna delavska organizacija J. S. Z. Naša skupina je sklenila, da dobi čim prej v svojo sredo mlade fante, katerih je pri nas veliko, ki hodijo v to varno. Naša želja je, te mlade ljudi obvarovati pred tremi sovražniki, ki jim v tovarni pretijo, in to so: liberalizem socialna demokracija in pa alkohol Torej, dragi tovariši, posvetite vse svoje moči, da spravimo tem več delavstva posebno mladeničev, v naš tabor, ker h-edino tu je rešitev delavstva. Še enkral kličem, dragi tovariši, pogumno napr<,: čim več nas bode, tem boljše za nas in našo J. S. Z. Zavarovalnica proti nezgodam. Vlada je v smislu zakona predložila poslanski zbornici poročilo v poslovanju delavskih zavarovalnic proti nezgodam za poslovno leto 1910. Iz poročila posnamemo, da se je finančno stanje v splošnem od leta 1909 znatno zboljšalo. V tem letu se je doseglo poslovnega prebitka 724.238 K. V letu 1910 je pa prebitek znašal že 5.573.567 kron in v letu 1911 nad 7 milijonov kron. V triletni dobi 1909—1911 se je denarno poslovanje zavarovalnic zboljšalo nad trinajst milijonov kron. K temu napredku je po poročilu zdatno pripomogel zakon z dne 8. februarja 1909 o 'prisilnem izkazu plačilnih seznamkov, kakor tudi stroga kontrola rentarjev. Na skupnem prebitku so udeležene vse okrožne zavarovalnice razen graške, ki je pa aktivna in je vsled ugodnega stanja znižala prispevke in je najbx*že vsled tega izkazala 84.797 K primanjkljaja. Skupni primanjkljaj zavarovalnih zavodov za pokritje tekočih rent je znašal v letu 1909 79,732.513 K, to je 36-8 odstotkov ter se je v letu 1910 znižal na 74,214.278 K, ali 32 9 odstotkov. Nepokriti primanjkljaj je porazdeljen v odstotkih tako-le: 1. Dunaj, za Niž. Avstrijo koncem leta 1910 45 4, 1909 471. 2. Solnograd, za Solnograško, Gorenjo Avstrijo, Tirolsko in Predarlsko —. 3. Gradec, za štajer. in Koroško —. 4. Trst, za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo koncem leta 1910 170, koncem leta 1909 pa 267. 5. Praga, za Češko koncem leta 1910 49 4, koncem leta 1909 pa 45-4. 6. Brno, za Moravo in Šlezijo koncem leta 1910 0 4, 1909 5 5. 7. Lvov, za Galicijo in Bukovino koncem leta 1910 19 8, koncem leta 1909 pa 30 5. Od skupnega primanjkljaja 742 milijonov kron odpade na zavarovalnice na Dunaju in v Pragi nič manj kot 69 9 milijonov kron. V letu 1910 je bilo pri vseh delavskih nezgodnih zavarovalnicah (vštev-ši tudi'železničarsko zavarovalnico) zavarovanih 126.539 obrtnih obratov s povprečnimi 2,339.070 delavci. Poleg teh je bilo zavarovanih tudi zelo veliko število kmetijskih obratov, ki so podvrženi zavarovanju vsled rabe strojev. (Bilo jih je leta 1910. 437.727.) Pri vseh zavarovanih podjetjih, obrtnih in kmetijskih, se je v letu 1910 računilo 2.043 06 milijonov kron na plačah (od katere vsote so se vračunili prispevki). Naznanil o nezgodah je bilo pri vseh zavodih 128.094 (129.186). Število naznanil na 100 celoletno zaposlenih delavcev znaša 63 (66 prejšnje leto). Od teh naznanil je bilo 34.715 (34.155) poškodb, za katere je bilo dati odškodnine, in sicer v nlajveč slučajih zaradi tega, ker zdravljenje ni trajalo nad štiri tedne. Od 34.715 (34.155) nezgod leta 1910 je bilo 1189 (1252) smrtnih in 33.526 (32.903) slučajev s stalno ali začasno nezmožnostjo za delo. Priznalo se je 14.333 (14.825) stalnih rent, ki pa niso J. JSrgensen: Naša ljuba Gospa Danska. Na Angleškem in v Ameriki temelji delavsko gibanje na verskem temelju in boj proti različnim pregreham, *>a pr. pijančevanju, gre roko v roki z bojem za izboljšanje družabnih razmer. Voditelji so pri nas brez prave moči; ne kažejo ljudstvu poti, ampak se plazijo za množico in pazijo na to, kaj zahteva in hoče večina; in ko to izvedo, planejo v ospredje in nosijo zastavo tja, kamor dere drhal. Da, tudi ti si imel priložnost, da si gledal od blizu, kako ta stranka podpira samo to, kar j6 v ljudstvu slabega. — Toda — ali si bral večerne liste?« »Ne.« »Torej nisi bral, da je mrtev tvoj nekdanji urednik?« »Wuhle/r? ... Ni mogoče! Saj je bil še mlad mož!« Niels Wiig se je za trenotek odmaknil od okna. Njegov oster, izrazit °braz se je vtisnil zunaj v srebrnočisto večerno nebo. , »Wuler si je sam vzel življenje,« Je rekel. »Za božjo voljo!« je vzkliknil Ronge. V sobi je nastala za trenotek tišina. »Zadnji čas je veliko pil,« je nadaljeval Niels Wiig. Tako pišejo manjši listi. Zato ni mogel zmagovati vsega dela. Včasih ga ni bilo več dni v pisarno ali pa je prišel pozno zvečer že pijan, da so se mu vsi smejali in norčevali iz njega. Gotovo ga je izpodrinil tudi nek dopisnik lista, ki bi bil sam rad postal urednik in bo zdaj tudi gotovo on nadaljeval uredništvo »Napre-ja«, ker ga je začasno že sprejel. Kocfl-Jensen se menda piše. Tebi je že precej znan.« »Da — poznam ga dobro,« je odvrnil Ronge. »Človek je, ki jih današnji svet imenuje nadljudi, prej pa so jim rekli plezavci . . .« »Dobro si povedal. Toda Wvihler-jeva smrt me zanima tembolj, ker se je pred kratkim priselil v mojo občino. Sorodniki se bodo gotovo obrnili name in zahtevali, da mu govorim nagrob-nico, kakor je tu navada.« Niels Wiig je! umolknil; spoznal je, da je govoril žalostno poglavje svojih razmer, o cerkvi, ki ima večkrat dvoje ali troje gospodov, in vsem moraš služiti. XIV. Kopenhagensko delavstvo je spremljalo urednika Wuhlerja na zadnji poti. Iz stolpiča pokopališča kapele je bilo mogoče pregledati vso črno množico s svojimi rdečimi zastavami. Velika kapela in pokopališče sta bila tesno natlačena; z venci in dragimi cvetlicami okrašena krsta je ležala pred oltarjem, kjer so gorele sveče. Pri zunanjih vratih kapele je stal Niels Wiig, oblečen v dolgo črno haljo; njegov mladi obraz je bil bolj bled kakor navadno. Oddelek za oddelkom je stopal v kapelo; tupatam ga je kateri tudi pozdravil; bili so njegovi farani. Zastavo za zastavo so nesli mimo njega in jih postavili poleg Wuhlerjeve krste, rdeče, modre, zelene, z najrazličnejšimi znamenji društev. Toda naenkrat, komaj da se je priklonila nova zastava pred vhodom, je stopil Niels Wiig nasproti možem, ki so jo nosili. »Te zastave ne trpim v kapeli...« Možje so osupli obstali. »Zakaj ne, gospod pastor?« Wiig je pokazal na napis zastave. »Ker se ne spodobi, da bi se oznanjalo v hiši božji, da je »volja ljudstva najvišji zakon«. Ne ljudstvo, temveč Bog je najvišji zakonodajavec in on je, ki mu moramo biti vsi pokorni. Ta zastava mora ostati zunaj.« Le z obotavljanjem in mrmranjem-so ubogali. Niels Wiig se je odstranil,, bil je čas, da se začne slovesnost. Nad glavami tisočere množice je zatrepetala pogrebna pesem; sorodniki umrlega so si izvolili: »Uči me, o gozd, da venelm kakor ti veselo!« — pesem, ki se poje pri vseh pogrebih prostozidarjev in modernih poganov. Nato je stopil Niels Wiig pred rake v. Vse je postalo tiho. Kar1 se je bilo ravnokar zgodilo pri vratih, se je bliskoma razneslo od ust do ust; vsi so vedeli, da je to zagrizen duhovnik, vsi so pol bojazno, pol sovražno gledali bledi, skoro beli obraz mladega moža, Tisti, ki so stali bliže, so videli, kako so se njegove ustnice lahno premikale v tihi molitvi. Nato je začel govoriti. Njegov nenavadno močni glas se je jasno razlegal tja do zadnjega poslušalca. »Delajte, dokler je' dan, kajti pride dan, ko ne bo mogel nihče več delati! Tako, dragi moji, uči mož, katerega ponižen služabnik sem jaz tu in katerega besede o tem umrlem ste prišli vi semkaj poslušat. vse iz tekočega, temveč so bile nekatere priznane za nezgode prejšnjega leta. Vseh prejemnikov rent je bilo koncem leta 1910 117.474 (112.012). Letni znesek zavarovancem priznanih rent je znašal 32,654.566 R (22,053.913 K). Izmed stalnih rentarjev je bilo 92.708 (88.265) popolnoma ali deloma za delo nesposobnih, drug1! so ostali po smrtno ponesrečenih, in sicer: 10.809 (10179) vdov, 13.004 (12.619) otrok in 953 (949) sorodnikov (ascedentov). Ker se naše delavstvo za delavsko zavarovanje proti nezgodam zelo zanima, podamo v naslednji tabeli podatke o številu zavarovanih podjetij in delavcev raznih kategorij. Iz tabele se razvi-dijo deloma razmere dotičnih zavarovancev glede dela in zaslužka. Število koncem poslovnega leta Vsota • 3 cC ^ > 2 — «5 .2" C s ■2£ n Vsota zaslužkov v kronah Skupina podjetij obratov zavarov. oseb povprečno delavnih dni (šihtov) S-. "C s! &<> cfl ssg l >- wo Število ceh (300 dnevn delavcev XIV. Stavbna obrt II. Železnice in prevozna podjetja sploh, ter skladiščni 35.143 449.980 84,656.106 188 282.187 280,483.642 obrati 14.992 406.153 105,539.956 260 351.801 495,627.818 IX. Tekstilna industrija . . . 3.973 353.138 102 100.093 289 340.332 250,184.626 IX. Delo pri kamenju in zemlji XII. Hranilna in vžitna izde- 19.790 229.938 52,282.764 229 175.278 . 152,708.595 lovanja VI. Stroji, orodja, instrumen- 8.750 189.632 53,279.378 281 177.598 159,100.595 ti in aparati 2.650 146.158 42,028.262 288 140 094 176,758.976 V. Kovinsko izdelovanje . . 4.339 118.920 23,343.421 280 111.143 117,280.957 XI. Lesne in rezne tvarine . 14.963 113.367 28,515.273 234 88.384 77,896.570 X. Popir, usnje in gumi . . 2.020 79.219 22,615.471 285 75.386 67,065.152 XIII. Oblačila in čiščenje . . XV. Poligrafična obrt in gle- 1.894 52.627 14,609.858 278 48.702 42,687.283 dališka podjetja III. Fužine in njih postranski 1.326 86.035 12,891.946 280 42.973 54.857.792 obrati 511 40.966 11,724.935 286 39.082 49,527.953 VII. Kemična industrija . . . VIII. Kurilne in svetilne tva- 939 34.743 9,876.081 284 32.918 31,772.842 rine 1.536 32.265 10,113.937 313 33.713? 35.758.426 I. b. Mlini Obrati, ki niso uvrščeni v do- 12.402 27.385 6,268.614 229 20.895 16.058.242 ločene skupine 136 6.453 1,757 373 272 5.ar>8 6,596.292 Vsota skupin I b do XV. . . 125.364 2,326.979 589,903.468 254 1,966.344 »,014,288.761 Prostovoljno zavarov. obrati 1.175 12.091 2,799.295 232 9.332 10,858.940 Kmetijski obrati 437.727 1,488.456 12,947.072 9 43.157 17,914,424 Skupna vsota . . 564.266 3,827.526 605,648.835 158 2,018.833 2,043,062125 Za naše razmere so osobito zanimive številke o kmetijskih delavcih, to so ljudje ki pridejo v delo le v gotovih časih. Delavci v kmetijstvu so podvrženi zavarovanju le tam, kjer se dela s stroji. Največ kmetijskih obratov je bilo 1. 1910 zavarovanih na Češkem. Pri praški zavarovalnici je bilo zavarovanih 242.865 kmetijskih obratov z 903.980 zavarovanimi osebami. V Brnu je bilo zavarovanih 140.283 podjetij z 431.864 zavarovanci. Najmanj kmetijskih zavarovancev je bilo v okrožju tržaške zavarovalnice, namreč 105 obratov s 383 zavarovanci. Poročilo je zelo zanimivo in poučno, osobito je denarni napredek zavarovalnih zavodov pozdraviti z zadovoljstvom. Zal le, da se je del označenega napredka izvršil na račun opravičenih poškodevancev, ki dostikrat vkljub vsem naporom ne morejo priti do pravilne zavarovalnine. Povprečni zavarovalni prispevek proračunjen dnevni zaslužek zavarovanca v okrožju zavarovalnice v kronali. Podjetja T”1 5 h te • u O) A .S M S ce « Vse ! zavarovalnice I Duna. o c o co Pragi Brno i 5 Trst Lvov 5.S o S h 4 « r 1910 1909 1908 Mlinarstvo ...... Železnice, prevaževalna 3-57 2-73 2-70 2-63 2-61 2-89 1-65 — 2-56 2-53 2-41 podjetja sploh, in ob- 4-53 4-36 rati skladišč .... 3-97 311 3-27 2-84 2-92 3-77 2-33 4-97 4-70 Delo pri kamenju in zemlji 3'27 319 2-97 2-65 3-21 2-97 191 — 2-90 2-80 2-90 Fužine in njih postranski obrati; rudokopi z ne pridržanimi mi- neralijami 4-70 3-42 4-05 409 4-76 4-18 3-65 — 4-22 4-10 406 Izdelovanje kovin . . . 4-13 315 2-99 3-08 3-43 2-53 2-59 — 3-52 3-45 3-34 Stroji, orodje, aparati 417 in instrumenti . . . 4-89 411 3-72 3-80 4-34 4-28 304 — 4-21 417 Kemična industrija . . Kurilne in svetilne sno- 3-43 3-50 3-46 2-96 2 91 3-02 1-95 3-22 310 2-96 vi, olje, kurjava in razsvetljava 3-46 3-96 413 3-72 3-39 2-86 3-50 2-64 — 3-54 3-33 Tekstilna industrija . . 286 2-68 2 42 3-32 217 201 2-30 — 2-45 2-36 2-27 Papir, usnje, gumi . . 3-36 309 2-84 2-61 2-93 2-83 1-45 2-97 2-85 2-80 Lesne in rezbar, snovi Hranilna in vživalna 3-96 309 3-02 2-40 2-82 2-85 228 2-94 2-79 2-69 sredstva 3-96 3-32 2-92 2-61 323 273 1-90 — 2-99 2'86 2-82 Oblačila in čistenje . . 3-52 2-86 243 2-66 303 2-42 1-98 — 2-92 2-83 2 72 Stavbarstvo 3-87 345 3-23 2-84 3-47 338 2-48 — 3-31 315 316 Poligrafična obrt in gle- 407 3-63 4-26 ; 4-21 414 dališka podjetja . . . Razne druge v nobeno 4-75 4-39 3-89 3-75 4-10 posebno vrsto prište- 2-24 ! 3-74 1 3-83 3-74 te obrti 3-92 - — - — — — Skupaj 1910 3-90 3-25 2-91 2-77 3- 2 3-33 2-33 4-97 3-41 __„ „_ „ 19(19 3-81 307 2-77 2-70 3-29 3-22 2-31 4-78 — 3-30 .n 3-72 3-02 271 2-64 3-28 304 2-27 4-62 3-22 Predstoječa tabela kaže plačilne razmere po glavnih obrtih in zavarovalnih okrožjih. Najnižje plače izkazuje okrožje lvovske zavarovalnice, takoj zato pa pride skoro v vseh obrtih tržaška zavarovalnica. Najvišje plače izkazuje dunajska zavarovalnica. Smrtno ponesrečenih je bilo pri krajevnih zavarovalnicah: Dunaj 145, ali na tisoč zavarovancev 3 7, Solno-grad (8 4), Praga 249 (4-1), Brno 150 (4-7), Gradec 85 (83), Trst 46 (5 9), Lvov 142 (12 7). Pri vseh zavarovalnicah se je smrtno ponesrečilo v poslovnem letu 1910 914 ljudi, ali 5 2 na tisoč zavai’o-vancev. Poleg teh se je pa pri stanovskem zavodu avstrijskih železnic zavarovanih železničarjev ponesrečilo smrtno 275 ali na en tisoč zavarovancev 96. Torej je bilo v celoti v boju dela ubitih 1189 ljudi, in sicer 1144 moških in 45 žensk, ki so zapustili svojcev: Za preskrbo opravičenih vdov 727, otrok 1389 in sorodnikov 49. V teku 21 let se je vseh zavezancev smrtno ponesrečilo- 19.602. Poleg teh pa je bilo v tem času, to je od leta 1890 do 1910, torej v 21 letih poškodb: 449.936 težko poškodovanih in za delo nesposobnih 469.838 poškodb, za katere je morala dati zavarovalnica neko odškodnino, in 1,161.408 lažjih poškodb, ki so v dobi štirih tednov ozdravile in za katere ni zavaroval nica plačala kake odškodnine. Ako seštejemo te številke skupaj, dobimo ogromno število delavcev, ki so v boju dela žrtvovali svoje življenje in zdravje. Izmed 2,100.784 jih je med njimi 19.602 mrtvih. Te številke govore jasneje kot vsak drug dokaz,' kako potrebno je vsestransko delavsko varstvo. Bojimo se vojsko in groza obhaja človeka, ko čita o krvavih spopadih, v katerih pade nekaj tisočev ljudi. Toda za boj, ki se bije po delovršbah in v katerem pade veliko več ljudi kot v vojskah, se skoro nihče ne zmeni. Saj je to nekaj navadnega. Ako se pripeti kakemu bogatinu pri športih nesreča, vpije cel svet in vse časopisje polni svoje predale, toda ko se ponesreči na tisoče revežev, se zdi to dostikrat zelo kot potrebne žrtve, brez katerih ni napredka. Označene številke nezgod pa nika- kor ne vsebujejo celote, ker je veliko podjetij, ki niso podvržena zavarovanju, pa se vendar zgodi tudi tu veliko nezgod. Gozdno delavstvo dela morda v večji nevarnosti glede nezgod kot marsikatero podjetje, ki je podvrženo zavarovanju. Skušnja uči, da se v gozdih zgodi veliko nezgod, tudi smrtnih. Vsled tega je tudi število padlih delavskih junakov veliko večje kot je tu navedeno. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. PREOSNOVE IN DELAVSTVO. Po tobačnih tvornicah neprestano izpremi;ijajo delovne načine. Eni pre-osnovi sledi druga in ne ve se še, kdaj bo preosnov konec. Delavce in delavke iz enega v drug oddelek premeščajo, r!6Si, >101 \ — 84 — menoreze in qnakc, tudi z nogo gonjene tiskaJnice), se marajo z izpričevalom izkazati, da so se redno izučili, kakor tudi z delovnim izpričevalom o večletnem praktičnem delu v dotičnem obitu. Ta izkaz se z ozirom na knjigotiskovni obrt nadomešča z odhodnim izpričevalom rednih učencev odseka za knjižne in ilustia-cijske obrte na grafičnem učilišču in poskuševališču na Dunaju, oziroma s potrdilom, izrednim učencem tega odseka izdanim, da so z dobrim uspehom dovršili svoje študije. Za nastop obrta kamenotiska, svetlotiska in pa obrtnega izvrševanja vseh tistih fotografičnih razmnoževalnih postopkov, pri katerih se rabijoi tiskalnice, naj v zvezi z najmanj štiri poluletja obsegajočim praktičnim delom v tiskovnem obrtu v prejšnjem Odstavku omenjenega zavoda izpričevalo o uspešno dovršenem zadnjem letu odseka za fotografijo in razmnoževanje na grafičnem učilišču in poskuševališču na Dunaju velja za dokaz posebne usposob- ^ Prositelji za koncesijo v §15., točka 1, zakona z dne 15. marca 1883. leta (drž. zak. št. 39) omenjenih obrtov ki se bavijos trgovino z izdelki, oznamenjenimi v odstavku 1 (knjigarne uštevši starmar-ske knjigarne, prodajalnice umetnin in muzikali]) se morajo iz a-zati z občo omiko, zadostujočo za obratovanje teh obr o . Istotako se morajo'prositelji za koncesije v §15., točka -h zakona z dne 15. marca 1883. leta (drž. zak. št. 39) omenjenih obrtov Dodietij posojevalnic za izdelke, oztiamenjene v odstavku 1, 111 cnai-nic (bralnih kabinetov) izkazati z občo omiko, zadostujočo za obia o-vanje teh obrtov. 2. Brodniški obrti. Prositelji za koncesijo v §15., točka 5,#zakona z dne 15. marca 1883 leta (drž. zak. št. 39) navedenega brodniškega (plovskega) obrta nrv notraniih vodah (jezerih in rekah) se morajo izkazati z zadostnimi v strokovnem obratu ali v trgovskem vodstvu takih podobnih obrtov pridobljenimi, praktičnimi lastnostmi. Ako obstoje za posamezne votle posebni predpisi, so ti merodajni za to. 3. Dimnikarji. Prositelji za koncesije v § 15., točka 7, zakona z dne 15. marca 1883. leta (drž. zak. št. 39) navedenega dimniškega obrta se morajo izkazati, da so se redno izučili tega obrta in da so najmanj dve leti praktično delali v tem obrtu. — 81 — sarsko politično ali policijsko oblastvo podjetniku naznani, da imajo pravico pogledati vanje in jih morebiti tudi prepisati. § 4. Imetnik koncesije je dolžan na zahtevo obrtnemu oblastvu posnetkoma predložiti za namene statistike javnih izkazov o delu potrebne podatke (§ 21 e, odstavek 5, zakona z d»ne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26.) § 5. Predpisi tega ukaza se uporabljajo tudi za tiste imetnike koncesije, kateri so, dovoljenje Obratovati posredova|nje služb in mest že redno pridobili na podstavi predpisov, ki so imeli pravno moč že pred uveljavljenjem zakona z dne 5. februarja 1901. 1. (drz. 7ak Št. 20.) § 6. Obrtno oblastvo mora posredovalnice služb in mest z ozirom na to, da se natanko drže vseh določil, ki se tičejo vršenja tega obrta, občasno nadzorovati po policijskih organih. Obrtna oblastva naj izdajajo obrtnopolicijske predpise, ki so morebiti še nadalje po krajevnih razmerah potrebni o izvrševanju posredovalnic služb in mest, katere so v njihovem obrtnem okraju. § 7. Prestopki ukaza se kaznujejo po kazenskih določilih obrt- n°ga§8dKako naj imetniki obrta, ki so po svoji koncesiji upravičeni posredovati mesta za dojke, oziroma za posredovanje službenih in delovnih mest v inozemstvo, vodijo svoje knjige, in katen nadaljm policijski kontroli o razsežju in načinu svojega obrtnega obrata nai se pokore, določi se s posebnimi ukazi. § 21 g. Podjetja za pokopavanje mrličev. Pri podelitvi v § 15., točki 23, omenjenega obrta se je presojajo krajevne razmere zlasti tudi na to primerno ozirati, ali in v koliko je že občina zadostno poskrbela za pokopavanje mrličev. Natančnejša določila o obsegu pravic podjetij za pokopavanje mrličev in o pristojbinski tarifi, katero mora imetnik koncesije predložiti obrtnemu oblastvu v odobrenje, se izdajo ukazoma. Proti podelitvi koncesije ima občina tekom 14 dni po obvestitvi priziv z odloživo močjo. Obseg pravic, ki jih imajo podjetja za pokopavanje mrličev, se je določil z ukazom 'trgovinskega ministra z dne 1. avgusta 1907, drž. zak. št. 183. Tisti, ki prosi za koncesijo za ta obrt,mora obenem s prošnjo predložiti obrtni oblasti prve stopnje tudi tarifo o pristojbinah, ki jih bodo pobirali.To tarifo mora podjetnik nabiti v tistem svojem poslovnem prostoru, ki je določen za občevanje s strankami. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svo]o največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosti v konfekciji za dame. Sladni čaj-zajtrk! dose- pijejo V vil 5° % prihranka In okusen zajtrk, južlna! Itll I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave,. . . ■ladnt čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MfnZl je vedno bolj priljubljen. Povsod */* kg zavoj 00 vin. lllUlal Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavoiev je vedno bolj priljubljen. Povsod >/