MARIB ORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlfitvo In upravat Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprav« 2456 Uhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja meaeino prejeman v uprav! ali po poSti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni Sekovni račun St. 11.40S H JUTRA” Utrjevanje miru in ooiast volne Razmišljevanje o delu diplomatov v Ženevi V času, ko se je druga leta že bližala doba »kislih kumare«, je letos v svetovni in posebej v evropski diplomaciji največja sezona dela. V Ženevi zaseda kakor morska kača neumrljiva razorožitvena konferenca, o kateri nam poročajo danes tako pesimistično, da smo trdno Prepričani, da je v zadnjih zdihljajih, iutri pa spet tako optimistično, da pričnemo verovati v njen končni uspeh. V resnici pa je položaj nespremenjen že od vsega začetka, kajti v to, da bi se zares dosegla prava razorožitev, ni nikoli nihče verjel in ne verjame. Naj se zato razorožitvena konferenca konča sedaj ali nadaljuje in infinitum, razorožitve držav nam v nobenem primeru ne bo prinesla, pač pa je požrla vsem državam, ki na njej sodelujejo, ogromne milijone, ki bi se bili dali z vse drugačnim pridom uporabiti za reševanje sedanje gospodarske krize in zlasti socialne bede. Nemčija in laponska sta prav za prav le profitirali, ko sta zapustili Ženevo, vsaj materialno. Edino korist od triletnega konferensiranja ima Ženeva in Š v i c a, v katero sc steka denar vseh valut. Brez haska pa zasedanja Društva narodov in razorožitvena konferenca le niso. So shajališče diplomatov najrazličnejših držav in skupin, ki osnujejo neštete načrte — vse za mir. Tako diplomati namreč zatrjujejo, kajti »utrjevanje miru« je sedaj najmodernejše in najpopularnejše delo diplomatov. Prav to »utrjevanje« pa morda celo nehote dokazuje, da mora biti evropski in svetovni mir na prekleto slabih nogah, da ga je treba takq, »utrjevati«. Za tem »utrjevanjem miru« se zato reži pošast vojne ki se je nekateri zares boje, ker se zavedajo. da- jim ničesar ne bi mogla prinesti. pač pa eventuelno vzeti, dočim sanjajo drugi o vojni kot o edinem sredstvu, ki lahko uresniči njihove nacionalne ali pa samo imperialistične ideale. Nemčija. Italija, Madžarska. Japonska in nekatere druge države bi rajše videle, da bi se vojna začela danes nego jutri, samo če bi bile prepričane, da bodo one zmagovalke. Anglija, Francija in razne druge države, večinoma tiste, ki jih je izid svetovne vojne s a t u r I r a 1, so pa Proti vojni samo zato. ker trenutno ne ^ čutijo potrebe širiti svoje oblasti, prežvečiti morajo prei to, kar jim je vojna dala! Ce pa bo jutri konstelacija drugačna, bodo *a vojno prav tako, kakor so Nemčija, Madžarska, Italija, Japonska itd. Pošast vojne, ki se reži izza »utrjevanjajiiinifMetorejtistj spiritus movens, SkM<*-jev. Program Jevtifevega obiska v Parizu JEVTIČ ODPOTUJE V PARIZ JUTRI. BIVANJE V PARIZU IN VRNITEV V BEOGRAD. ŽENEVA, 9. junija. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič bo odpo- toval Iz Ženeve v Pariz jutri v nedeljo ob pol 2. popoldne in bo prispel v Pariz zvečer okrog 6. ure. V Parizu se bo nastanil v hotelu »Continental«, kjer so rezervirani za njega apartmani. V nedeljo zjutraj se bo Jevtič vpisal v knjigo predsednika francoske republike Lebruna In se nato sestal na Quai d’ Orsayu z zunanjim ministrom Barthoujem. V pone- deljek popoldne bo minister Barthou priredil svečan obed na čast jugoslovanskemu ministru Jevtiču, v torek, pa bo minister Jevtič gost predsednika republike Lebruna. Iz Pariza bo odpotoval minister Jevtič v torek zvečer s simplonskim vlakom in bo dospel v Beograd v četrtek zjutraj, v petek pa bo odpotoval iz Beograda v Bukarešto na konfere'- " ministrov male antante. Voldemarasov udar propadel VARŠAVA, 9. junija. Po službenih in privatnih vesteh je poskušeni državni udar v Litvi, ki ga je pripravljalo voja- ČOKOLADA!®^ MADRID. 9. junija. Policija je odkrila skrito orožje socialnih demokratov in *aplenila nad 600 samokresov z 80.000 naboji. Državne oblasti so prepričane, da je socialistična stranka pripravljala državni udar in je zaradi tega policija iz vršila več hišnih preiskav ter aretirala socialističnega narodnega poslanca Lozano, pri katerem je našla 54 samokresov in 2500 granat. Pri zaslišanju je Lozano zatrjeval, da je imel orožje priprav Ijeno za obrambo republike proti napa-du, ki ga pripravljajo monarhisti. Predvčerajšnjim dopoldne so varnostni organi našli v neki zgradbi 90 z dinamitom napolnjenih bomb, ki so bile težke po 2 in pol kilograma. V' Barceloni je Roli- cija ob priliki hišnih preiskav aretirala 25 komunističnih voditeljev. Zaradi ude-ležbe na banketu, ki je bil prirejen na čast amnestiranih ministrov diktatorske vlade, je vojni minister obsodil dva aktivna generala, in sicer generala Carosco na mesec dni, generala Colinsa pa na 24 ur zapora. V provinci Jajen so nastali nemiri in so se stepli stavkujoči poljski delavci s civilno gardo. V pretepu sta bili dve osebi ubiti, 10 pa težko ranjenih. Splošno se naglaša, da stavka poljedelskih delavcev ni uspela in da je zahtevala samo velike žrtve. Doslej je bilo ubitih 30 oseb, večje število pa težko ranjenih. štvo pod vodstvom Voldemarasa, bil v kali zadušen. Voldemaras je bil aretiran v poslopju generalnega štaba in je sedaj v policijskem zaporu. Z gledišča zunanje politike je to popoln neuspeh pristašev za sporazum z Nemčijo. Državni predsednik Smetona in ministrski predsednik Tubelis sta velika nasprotnika vsakega sporazuma z Nemčijo, ker smatrata, da bi tak sporazum ogražal memeljske kraje, prav tako pa je proti sporazumu tudi javnost. Le Voldemaras je nameraval z ozirom na odnošaje Litvanske naprtim Poljski skleniti sporazum z Nemčijo. Zasedanje narodne skupščine BEOGRAD, 9. junija. Včeraj se je po daljšem presledku zopet sestala narodna skupščina. Vlada ji }e predložila v odobritev celo vrsto zakonskih osnutkov, pogodb in konvencij, med tem zakon o mestnih občinah, trgovinske pogodbe itd. Včerajšnja seja sama je pa bila v glavnem izpolnjena z interpelacijami, med katerimi je bila najvažnejša ona poslanca Staniča glede gradnje železnic. Ministrski predsednik g. Uzunovlč je izjavil ob tej priliki, da je že uvedena preiskava in je zato treba počakati na njen izid. Danes se zasedanje nadaljuje. Sestanek Hitler — Mussolini BERLIN, 9. junija. »Reuterjeva dopisni urad poroča, da se bosta v kratkem sestala nemški kancelar Hitler in italijanski predsednik vlade Mussolini. Ni pa še točno določeno, kje in kedaj bo sestanek. Politični krogi menijo, da se bosta sestala najbrže v Benetkah. VLADIVOSTOK V OROŽJU. LONDON, 9. junija. Posebni poročevalec »Daily Expressa« se je imel priliko razgovarjati s častniki in moštvom angleške armado, ki so prispeli iz Vladivostoka v Dairen. Častniki so mu pripovedovali, da je Vladivostok poln vojaštva in da .so tudi luke napolnjene z ladjami, Iz katerih razkladajo municijo. Pripovedovali so mu tudi, da je prve dni v juniju krožilo nad Vladivostokom nad 400 vojaških letal in da so skozi mesto peljali velike tanke, oklopne avtomobile in topove velikega kalibra. Dnevne vesti Pozdrav zastopniku zavezniške Francije v Slovenili! Jutri prispe prvič v naš obmejni Maribor novi konzul francoske republike v Ljubljani, .g. Gabriele Remd rand, da obišče tukajšnji Francoski krožek, se udeleži prireditev v »Vesni« ter nato sprejemnega večera, prirejenega nje mu na čast. Z njim prispe najbrže tudi njegova gospa, a najbrže tudi konzul republike Francije iz Zagreba. Ne bomo ob tej priliki ponavljali, kako tesno je že skoraj poldrugo stoletje zvezana usoda Slovencev z mogočno Francijo in kako brez nje ne bi bilo ne našega tako naglega narodnega prebujenja na osvobojenja ter zedinjenja z ostalimi jugoslovanskimi brati. Dovelj je, če naglasimo, da nas veže s francoskim narodom in njegovo mogočno domovino zares iskreno prijateljstvo, ki je vse več kakor golo politično zavezništvo. Zato pozdravljamo g. konzula Remeranda, ko stopa prvič na mariborska tla, želeč mu, da bi se počutil med nami kakor v svoji resnični drugi domovini! Strašno grmi in se bliska! Tudi to lepo narodno pesem bi moral zapeti pevski zbor Glasbene Matice na svojem koncertu v mestnem parku, pa se je pod težo argumentov moral vdati. Nebeški vremenar Medard je strogo protestiral, naj mu nikar ne mešamo računov še od spodaj, ker ima tako in tako polr.e roke dela, če hoče postatti mož beseda. Naj cenjeno občinstvo to blagohotno vpošteva, ker bo pri nocojšnjem koncertu za to pri izvajanju drugih pesmi gotovo prišlo na svoj račun in bo za vse prav. Pridite nocoj v mestni park vsi! Manifestirajmo za našo lepo pesem in — za lepo vreme! Iz vojaške službe. G. podpolkovnik Marko Nikolič, ki je znan v Mariboru po svojem prejšnjem tukajšnjem službovanju, je premeščen’ k mariborskemu vojaškemu okrožju kot referent za mobilizacijo in statistiko. G. podpolkovniku kličemo iskren: Dobrodošel! Promenadni koncert. V mestnem parku bo jutri, v nedeljo 10. tm. od 11. do 12. promenadni koncert. Igrala bo železničarska godba »Drava« pod taktirko kapelnika g. Žekarja. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna *»Pri sv. Arc-hti« na Glavnem trgu. Seja zadruge Mariborski teden. Zadruga »Mariborski teden je imela sinoči pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda svoja sejo. Seje sta se udeležila celoten u-pravni in nadzorni odbor. Razpravljala sta obširno o programu in se pogovorila o podrobnem načrtu. Prihodnji torek, sredo in četrtek pa bo upravni odbor izdelal ccloten program letošnjih prireditev Mariborskega tedna. Smrtna kosa. Pretekli teden so v Mariboru unuii: zasebnica Ivana Kristaniče-va v Vegovi ulici, stara 66 let; žena lekarnarja Alojzija Sirakova. stara 67 let; delavec Anton Cervek; graverski mojster Alojzij Cimperc in klepar državnih železnic Henrik Kirchgessner. Opozorilo! Hvalevreden odziv nac. dru štev, kakor: vseh odsekov Železničarskega društva »Drave«. »Jadrana«, »Nanosa«, Glasbene Matice, Narodne obrane, viteških sekcij in drugih na naše vabilo obeta,-da se bo na Kapli jutri v nedeljo 10. junija t. 1. iz nameravanega izleta razvil veličastni narodni tabor, ki bo ostal vsakemu v neizbrisnem spominu. Zato po novno javljamo, da odpelje vlak z gl. kol. ob 5.45 in s kor. kol. ob 5.5.?. Peljemo se do postaje Brezno - Ribnica, od tam pa gremo peš po lepi poti v divni naravi na Kaplo. Vozili bodo tudi ob 5. uri s Koroške ceste, vogal Vrtne ulice, za to pripravljeni automobili. Torej jutri: Na svidenje na Kapli! Propagandni odsek Narodne Obrane v Studencih. Petrov blagor. Mestno olepševalno di u štvo je naprosilo Ribarsko društvo, naj hi ribiči polovili ščuke, ki so se zaplodile v mestnem ribniku. Včeraj zjutraj so se podali trije znani ribiči gg. dr. Sekula, Božo Gajšek in Bogomir Divjak na lov. Največ sreče je imel g. Divjak, ki je ujel n:i trnek nad 1 m dolgo in 5 in pol kg težko ščuko. Brez ščuk seveda tudi nista šla domov gg. dr. Sekuila in Gajšek, ki pa j-ma tokrat sreča vendar ni bila tako naklonjena kot g. Divjaku. Toda korajža veljal Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Dobrodelno tombolo bo priredil Pomladek Rdečega križa v nedeljo, dne 24. t. m. na Trgu svobode. Dohodek tombole se bo upošteval za revno in bolehno de co, da se bo lahko okrepila na Jadranu. Pevsko društvo »Luna« v Košakih priredi v nedeljo, dne 10. jun. ob 15. uri veliko vrtno veselico pri »Lovskem domu« z zelo obširnim sporedom. Vsi na veselico, posebno kegljači in strelci, ker Vas čakajo lepe nagrade! Igra poštna godba. V nedeljo, 10. junija vrtni koncert železničarske godbe, ples, dobra kapljica. Gostilna VVeber, Pobrežje. Kavarna »Promenada« v nedeljo. 10. junija koncert. Vrtni koncert v restavraciji »Trije ribniki«. priporoča F. š. Kliček. Koncert v nedeljo v gostilni Mras, Studenci. Društvo stanovanjskih najemnikov ima dne M. junija ob 7. ur: zvečer v društvenih prostorih na Rotovškem trgu svojo redno sejo. Udeležba obvezna, Predsednik. ČERNE VLADIMIR gostilničar v Zagrebu, Radičeva ul. 1, se je preselil v prostore staro zma-ne gostilne v Varšavski ulici št. 5 (prej Samostanska) ter se priporoča svojim cenjenim gostom za nadaljnjo naklonjenost. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. Dr. Josip Vrtovec, Tattenbaohova 2, ne ordinira do nadaljnjega obvestila. Poseben vlak ne bo vozil v Beograd. Poročali smo, da bo vozil danes popoldne iz Ljubljane v Beograd poseben vlak v zvezi z zborovanjem mestnih uslužbencev. Zborovanja pa ne bo in zato tudi vlak ne bo vozil. Cercle frangais. Odbor vabi vse člane in prijatelje društva na sprejemni večer, ki ga bo priredil krožek jutri, v nedeljo 10. t. m„ ob 20. uri v Vesni, na čast frair coskim gostom in na zaključno prireditev otroških kurzov, ki bo v ponedeljek 11. tm. ob 17. uri v »Vesni«. Vstopnine ni. Dobrodelni koncert. V sredo 13. t. m. ob 20. uri bo v veliki kazinski dvorani dobrodelni koncert konzervatorista tenorista g. Slavka Lukmana ob sodelovanju virtuoza na harpi ter priznanih umetnikov na violini, klavirju in čelu. Prireditev bo namenjena nadaljnjemu študiju. Mariborska ferialna kolonija ob morju. Najvažnejša akcija Pomladka Rdečega ktiža v Mariboru je vzdrževanje slabotne dece v fer. kolonijah. Že več let pošilja Pomladek revno in slabotno deco k ifnorju, in sicer dečke v Kaštel Lukšič, deklice v Bakarac pri Sušaku. Bakarac jc simpatična vasica s čistimi belimi hišicami in zelenimi vinogradi v ozadju. V kraju samem je izvrstna pitna voda, ki jo najdemo malokje v Primorju. Posebno lep je park z velikimi košatimi topoli in raznim grmičevjem. Otroci delajo izlete peš ali s čolni v bližnjo okolico. V razvedrilo je zlasti ob slabem vremenu na razpolago ping-pong. halma in druge družabne igre. V kolonijo se sprejemajo tudi odrasli. — Natančnejše informacije daje vodstvo kolonije na dekl. mešc. šoli I. v Miklošičevi ulici. Poziv četnikom NO. Četniki neželez-ničarji se zbirajo za izlet na Kaplo jutri v nedeljo ob 5. na križišču Strme, Koroške in Vrtne ulice. Četniki se morajo javiti komandirju namestniku II. bat. poveljnika br. Grudnu. Okrožno poveljstvo. Moški železničarski zbor »Drava« se bo udeležil jutri, v nedeljo zleta na Kaplo, kjer bo pel v cerkvi pri dopoldanski službi božji, nato pa bo sodeloval pri tamošnji narodni prireditvi. Iz društva »Nanos!« Skupno zbirališče za izlet na Kaplo jc ob 7. uri na vogalu Vrtne ul. in Koroške ccstc! Streljanje lovcev. V nedeljo popoldne od 14. ure naprej bo prihodnje lovsko stre Harije na vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo na vse lovske tarče. — Vabljeni Člani SLD in prijatelji lova! META ržena kava je dobrota prava! Le prepričajte se! Ne jezite se, ko Vam prinašamo včasih v hišo po svoji trdi dolžnosti sodnijske, trgovske, davčne in druge opomine! Za vso Vašo nevoljo se Vam oddolžujemo s tem, da Vam pri »Dobrodelni tomboli« poštnih nižjih uslužbencev za male denarje zbudimo upanje na »tisočake« in druge praktične dobitke. Prijateljsko vabimo staro in mlado na našo »Dobrodelno tombolo«. ki se vrši v nedeljo 10. junija pop. na Trgu svobode. Z eno srečko za 2.50 Din sc lahko zamenja kriza — z zadovoljstvom. Dobitki so na vpogled od petka naprej v izložbi garaže hotela »Orel« Zemljič, Grajski trg. Avtobus na Ribnico odpelje v nedeljo zjutraj ob 5. z Glavnega trga ob vsakem vremenu. Vožnja tja in nazaj 50 Din. Prijave sprejema še danes popoldne Podravska tiskarna. Strašnik. Kraljeva zahvala Jadranski straži. Na vdanostno brzojavko, poslano Nj. Vel. oblastne skupščine v Celju, 3. t. m., smo prejeli naslednje pismo; »Poštovani Go-spodine. Po nalogu Njegovog Veličanstva Kralja čast mi je izjaviti Vam zahvalnost na izrazima odanosti, podnesenim sa oblasne skupštine Jadranske straže u Celju u ime pretstavnika i članova Jadran ske straže Dravske banovine. Ministar Dvora, Milan Antič. 1. r. Gospodinu Dr. Lipoldu, pretsedniku oblasnog odbora Jadranske straže.« Jadranska straža v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se po možnosti v čim večjem številu udeleži izleta Na rodne obrane Studenci na našo severno mejo in župnega izleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ptuju. Krajevni odbor Jadranske straže želez ničarjev poziva vse svoje članstvo, da se udeleži jutri 10. junija v čim večjem številu izleta Narodne Odbrane na Kaplo. Odbor. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Sinoči sta se končali dve viseči partiji in sicer med prof. Silo in Ostankom ter obkovom in Fišerjem. Ostanek, ki je imel kvaliteto, je z močno igro zmagal nad Silo. dočim jc partija Lobkov : Fišer, ki jc ves čas potekla v premoči Fišerja. ostala v 02 potezi neodločena. Jutri se odigrajo še ostale viseče partije, sedmo kolo pa sc bo odigralo v sredo, 15. t. m. v kavarni »Central«. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 10. t. m.:,8.00: »Košnja v Savinjski dolini« (Janko Kač); 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko;) 9.00; orgelski koncert (g. Sterbenc;) 9.30: versko predavanje (dr. Ciril Potočnik;) 10.00: prenos iz stolnice:) 11.00: Slovenski pevski zbor iz St. Janža v Rožu (Korošci;) 12.00: čas, icproduc. instrumentalni in vok. koncert Rusov; 16.00: »O mlečnih napojih in pijačah« (Franjo Pavlica;) 16.30: ljudska igra »Reka« (Halbe), dram. odsek »Sloge«; 20.00: slovenske zdravice poje g. Janko s spremljevanjem harmonike (Otmar Cvirn;) 20.45: plošče, lahka glasba; 21.15: prenos z velesejma; vmes čas in poročila. Spored za ponedeljek 11. t. m.: 12.15: rcproduc. koncert havajskih kitar; 12.45: poročila; 13.00: čas, pesmi iz dnli-tije Španije (plošče;) 1S.00: gospodinjska ura: »O perilu« (ga. Kraigher:) 18.30: Az dna Ljubljane, okolice in dežele« (Ciril Kočevar):) 19.00: harmonika in citre v reproduc. glasbi; 19.,%: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna;) 20.00: propagandna tira za postavitev spomenika bratov Ipavcev: l predavanje, 2. slovenski vokalni kvintet s solisti: 21.00: skupina g. F mi la Kralja igra Braccovo »Don Pietro Caruso«; 22.00: čas, poročila, lahka glasba. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez miuje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefo-va« voda sigurno in uspešno tudi pri kon-gestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. »Franz Joseio-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NE ZAMUDITE priložnosti in 'naročite takoj najboljšo našo revije za turizem, družbo, šport in kino ,,PJJ4ŠA POTU". Celoletno Si 60'», Ljubljana, pošt. pred. 114 fnommlaite m (MD Grajski kino. Od danes dalje izboren velefilni »Olje in ogenj« (Afera inž. Ugro-na). Kriminalni — detektivski velefilni. Miki-miška. Kino Union. Rcmek delo, milijonski ve-lefihn »Zlato« s Hansom Albersom, Bri-Kito Helmovo. Mihaelom Bohncmom, Licu Devers. Večni sen ljudstva, umetna proizvodnja zlata, prikazana s še nevidc-niini sredstvi tehnike. Poziv obrtništvu! Kakor Vam je znano, sedanja gospodarska kriza uničuje naš nekdaj cvetoči obrtniški stan. Posebno pa čuti to slab onemogel obrtnik, ki je zgubil tudi svoje fizične moči, ne da bi imel na stare dni nujno potrebno preskrbo. Ta pojav je zelo žalosten, kar pa lahko zadene danes vsakogar. Kako težko mora biti takemu obrtniku, ko je bil enkrat priden, delaven, danes pa si ne more pomagati, da bi imel najpotrebnejši živež. Obupni so taki položaji. Slovensko društvo je sklenilo organizirati prireditev, da nabere sredstev za odpomoč takim, ne po svoji krivdi obubožanim obrtnikom ter priredi 8. julija 1934 v ta namen prireditev na prostoru Sokola I. Vstopnina 5 Din. Na podlagi tega vabi vse obrtništvo iz Maribora in okolice, da pride na to dobrodelno prireditev in pomaga našim onemoglim tovarišem in tovarišicam, ki jih hoče letos Slovensko obrtno društvo obdarovati za božične praznike. Vabimo Vas, da opustite na ta dan vse izlete in obiske vinotočev, ker dobro domačo kapljico boste tudi dobili na naši prireditvi, a pri tem boste pripomogli, da dobijo res potrebni za božične praznike kos kruha. Prosimo, agitirajte pri svojih prijateljih in znancih, da pridejo na našo dobrodelno prireditev. Na . tej dobrodelni prireditvi ne. sme manjkati noben mojster in mojstrinja in tudi ne pomočnik in ne pomočnica. S tovariškim pozdravom: Odbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. Glasbena Matica v Mariboru, Na pod tem naslovom objavljeno izjavo Glasbene Matice v Mariboru nam je poslal g. ravnatelj Hladek-Bohinjski sledeči uradni popravek: 1. Ni res, da se liodpisani zdaj proglašam za ravnatelja šo;(e Glasbene Matice, ampak res je, da me je ministrstvo prosvete po potrjenih pravilih oziroma z odlokom P. br. 19071 od 3. julija 1933. potrdilo kot ravnatelja subvencionirane muzičke šole Glasbena Matica v Mariboru. 2. Ni res, da nastopam z o-snutkom neke imaginarne šole, ampak res je. da deluje pod mojim ravnateljstvom od ministrstva prosvete na temelju Prei omenjenih pravil oz. odloka ustrojena strb vencionirana muzička šola Glasbena Matica v Mariboru. 3. Ni res, da je društvo korektno, ampak res je, da je večkrat postopalo nekorektno, katero trditev sem pripravljen vsak čas dokazati. 4. Ni res, da je bil društveni odbor pri zadnjem rednem nameščenju ravnatelja obzirno iz pregledal predpisano kvalifikacijo konzer vatorijskega študija, ampak res je, da se js podpisani šele po dopotovauju odboro-vih odposlancev v Sarajevo, ki so prišli tja z namenom da ga pridobijo za ravnatelja, tudi potem šele in sicer po več kot polletnem oklevanju odločil, da sprejme to mesto. Hladek-Bohinjski ravnatelj subvencionirane muz. šole Glasbena Matica. Maribor. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 342 prašičev, prodanih pa jih jc bilo 156. Cene so bile naslednje: .5 do 6 tednov stari 60—90 Din, 7 do 9 tednov stari 100—130 Din, 5 do 7 mesccev 220— 270 Din, 8 do 10 mesecev 300—380 Din in leto stari 420—540 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 5 do 6 Din, mrtve pa 9 do 10 Din. Vremensko poročilo mariborske metc-rcološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 17.7, minimalna temperatura 10.2 stopinj C nad ničlo, barometer je kazal pri 18 stopinjah 742-3, reduciran na ničlo 740,1; relativna vlaga 53. Vreme je jasno in tiho. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistvene spremembe vremena. Mogočen razmah Jadranske straže ob severni meji Iz tajniškega in blagajniškega poročila mariborskega odbora )S na občnem zboru preteklo nedeljo v Celju 0 veličastnih celjskih manifestacijah naše morje in o poteku občnega zbora mariborskega oblastnega odbora, ki ga ie vodil predsednik, mariborski župan g. dr. Lipold, smo na kratko že poročali. Skrbno sestavljeno tajniško poročilo pa je podal ob tej priliki agilni tajnik oblastnega odbora meščanskošolski učitelj g. Janko Pirc. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je na nedeljskem občnem zboru mariborski oblastni odbor zaključil 9. leto delovanja za vzvišene namene Jadranske straže. Ni to bogve kako dolga doba na življenjski poti posameznika, še manj pa v koledarju društvenega življenja. Zato bi človek sodil, da tudi organizacija ne more v tem kratkem času pognati tako močnih korenin, da bi se z njimi krepko vsidrala v trdo zemljo. Saj propada š® kleno zrno, če ne najde v boju za obstanek od okolice onih življenjskih prilik- ki jih potrebuje za svojo rast. Prav tako nežna bilka je bil tudi mariborski oblastni odbor, ki pa je imel na srečo mimo jedra ideje tudi razumevajočo okolico. V današnji dobi, ko obstoja marsikatero društvo le na papirju in pritiska čas k tlom tudi mnoge posameznike. v današnji dobi, ko vidimo, da se pri naj večji aktivnosti posameznih idealistov dosegajo le kaj skromni rezultati, ni ostala Jadranska straža samo na lanski doseženi višini, marveč se je povzpela nepričakovano visoko navzgor. Polagoma se je sicer pričela kazati :n uveljavljati potreba, da bodi prav Jadranska straža ona organizacija, ki naj postane s svojimi nameni vsedržavni pokret. To potrebo je rodilo nujno prebujenje in spoznanje, da je morje tisti element, ki je za življenje. za čast, za prestiž in za veličino države najvažnejši in ki mu je prav zaradi tega treba posvetiti posebno pozornost. Vzbudila se je ponovno pomorska zavest naših prednikov na Jadranu, ki so živeli, trpeli in ginevali na svojem morju celo tedaj, ko so bili vse dolge veke v suženjstvu, ko nso imeli vladarja svoje krvi, pa so vendar vztrajali na mrtvi straži, da izroče svoj najdražji zaklad svojim naslednikom. Mi, ki se tolikokrat in tako radi ponašamo s svobodo, smo Prva generacija, ki so jo imenovali na galejah uklenjeni galeoti srečno, mi smo prvi dediči zapuščine, za katero so umirali galeoti na morju in borci na kopnem. Zato je prav razumljivo, da je pričel narod razumevati svobodo države in morja ter se oklepati nositeljice vsedržavne ideje, Jadranske straže. Ta vsesplošna preusmerjenost v mišljenju je olajšala tudi mariborskemu o-blastnemu odboru njegovo propagandno delo. Uspeh pa se jasno zrcali v tem, da ie od lanskih 5 krajevnih odborov in 9 Poverjeništev s skupnim številom članstva 1.168. naraslo do konca poslovnega leta 4o 3i. maja število odborovib edinic ha 34 krajevnih odborov in 61 poverjeništev, torej skupno na 95 edinic s 5.884 Pripadniki. Tako velikega razmaha ni deležna zlepa jtaka orKanizacija in priznati moramo, da je k temu mogočnemu razmahu in k strnitvi za skupno delo mno go pripomc-ge! apel podbana g. dr. Pirkmajerja. Razmere ob naši 5eyernj i^gjj ^ ozemlju mariborskega oblastnega odbora se bistveno razlikujejo od razmer, ki prevladujejo na teritoriju mnogih drugih oblastnih odborov. V kolikor je večja živahna aktivnost tistih oblastnih odborov, ki meje neposredna na niorje, je razumljivo to iz njihovega Položaja samega, prav tako kot je razumljiva velika delavnost nekaterih oblastnih odborov v zaledju, ki so snaterielno boljše fundirani. Na drugi strani pa se oklepajo posamezniki Jadranske stra že *e tudi zaradi tega, ker imajo mnogo lrianj društev obrambnega značaja. če pomislimo, da je v vsakem naših Najmanjših krajev mimo cele vrste strokovnih, še najmanj pol ducata društev z nacionalnim programom, moramo pri Presoji uspeha izrecno naglasiti, da so se z«vzcli povsod pri vodstvu mariborski podeielški odbori in poverjeniki z vso vnemo, da pronikne ideja Jadranske straže kolikor mogoče med najširše plasti naroda. Mirno lahko trdimo, da je bila ideološka delavnost izredno živahna. Posamezni krajevni odbori in poverjeništva so imela lepo uspele prireditve, kot n. pr. jadranski dan, dan Jadranske straže itd. Novo ustanovljeni krajevni odbori pa so imeli skoraj brez izjeme od oblastnega odbora angažirane predavatelje za ideološka predavanja. Oblastni tajnik g. Janko Pirc je imel 18 takih predavanj, ponekod s propagandnim filmom. Zanimanje za predavanja je bilo' povsod zelo zadovoljivo in je številen obisk pričal o interesih za Jadransko stražo. Tudi je oblastni odbor s pomočjo drugih patriotičnih društev priredil lani veličasten obhod po mestu. Poklicana je bila lani v življenje organizacija bivših mornarjev kot samostojna sekcija JS. Sekcija je doslej storila vse, kar ji kot taki po tradiciji pripada, saj jo vodi z vsem skrbnim socialnim čutom g. Drago Jug. Zaradi populariziranja Jadranske straže pa oblastni odbor ni prezrl nobene prilike. Bil je v prijateljskih stikih z raznimi društvi in nudil zlasti Pomladku Jadranske straže vso pomoč, dobro se zavedajoč. da naša mladina čuti toplino prijateljskih vezi, ki pospešujejo zavest skupnosti. Nadalje je oblastni odbor izvedel široko zasnovano akcijo za razpečevanje društvenih brošuric. Za časa Mariborskega tedna je priredil razstavo diagramov o porastu organizacije, razstavil je propagandne brošurice in razni drugi propagandni material. Priredil je cvetlični dan in. srečolov ter pomajjalpri.. tomboli mestnega krajevnega odbora. Zla sti se je intenzivno bavil v preteklem poslovnem letu z akcijo za zgraditev lastnega doma na Jadranu, ali vsaj letovišča za našo mladino. Ker pa zaradi današnjih raz-mer ni mogoče mislit: v doglednem času na samostojno gradnjo in so mimo tega še tudi druga načelna vprašanja, ki tangirajo po prilikah oba oblastna odbora, ljubljanskega in mariborskega, je bil sklenjen medsebojni dogovor, da se osnuje za oba odbora »Banovinska eksekuti-va Jadranske straže«. Eksekutiva je imela tri seje v Mariboru, eno pa v Ljubljani. Na sejah so se med drugim proučevale številne gospodarske akcije, ki naj dajo materialna sredstva za poseben socialni sklad. Socialni sklad Jadranske straže ima svoj pravilnik, ki ga bomo še objavili, in je njegov namen opravljati med članstvom socialno službo, njegova posebna naloga pa je ustanovitev in vzdrževanje Jadranskega doma, ki naj nudi v prvi vrsti niladmi priliko, da vsak član pomladka preživi vsai enkrat tekom svojega šolanja počitnice na solnčnem Jadranu. Nadalje je tajnik poročal o delovanju vseh krajevnih odborov in poverjeništev oblastnega odbora. Izrekel je zahvalo vsem onim vrlim edinicam, ki so storile v mejah možnosti vse. da se ideja Jadranske straže čimbolj poglobi med našim narodom. Poročilo oblastnega tajnika g. Janka Pirca je bilo v celot' sprejelo z viharnim odobravanjem. Blagajniško poročilo oblastnega odbora je podal njegov vestni blagajnik g. Ante Lavrenčič. Iz poročila je razvidno, da je znašal skupni promet mariborskega oblastnega odbora nad 247.000 Din in da znaša skupna itnoyina ob zaključku poslovnega leta nad §9.000 Din. Klic Kaple na Kobariškem K jutrišnjemu veiikemu izletu na našo po* zabljeno mejo Redko kedaj se kaj sliši ali čita o naši vasi, ki zapuščena in osamljena stoji na Kozjaku ob državni meji in le posamezni turisti se včasih potrudijo tja gori — takole bolj iz radovednosti, češ, kako je; neki tam na meji? Pa tisti, ki so si te kraje ogledali, so se čudili naravnim lepotam, temno-zelenim gozdom, čistemu planinskemu zraku, mirnemu ter skromnemu prebivalstvu, ki živi v teh goratih krajih in si s trudom in znojem služi svoj vsakdanji kruh. Še bolj pa se potnik čudi dejstvu, da so ti obmejni kraji tako zanemarjeni in -r- skoraj bi rekli — popolnoma pozabljeni od merodajnih oblasti in od naše javnosti sploh. Značilno je dejstvo, da domači ljudje ne pomnijo, da bi se v teh krajih kdaj gradila tako krvavo potrebna cesta, ali vodovod, ali •dtuga javna naprava. Ljudstvo gara in dela, prodaja svoje pridelke po skrajno nizkih cenah, ne zmore davkov, pri tem pa potrpežljivo prenaša sedanjo krizo in nje zle posledice ter z nekim otopelim čuv stvom še upa na boljše čase. Kriza, boljši časi? Besede, pojmi, okoli katerih se suče ves pogovor, vsa raz-motrivanja naših kmetov, saj jih je današnja kriza menda najhujše udarila in ni nujna pomoč nikjer tako potrebna, kakor prav na Kapli in sploh po vsem Ko-banskem. Kam naj se ti ljudje obrnejo in kako naj si pomagajo? Poljski pridelki jedva zadostujejo za prehrano domačega prebivalstva, sadje Se zaradi slabih poti težko izvaža, za mleko, ;ajca, perutnino i. dr. ni odjemalcev, živina nima primerne cene, les — »lavni pridelek in do sedaj edini vir dohodkov — :)a se prodaja po tako nizkih cenah, da se sekanje, žaganje in prevoz do Drave kmetu ne izplača. Nič čudnega, Ce se v takih razmerah loteva kmeta obup, ko vidi, kako gine prejšnje blagost , ;.ie, kako rastejo dolgovi, a zn?kov : 'nlišania ni in ni. Prej so se tob''ili z novo cesto, ki naj bi se gradila od Sv. Ožbolta do Kaple, pri kateri bi domačini kaj zaslužili, pa tudi to upanje je šlo po vodi. Tako životari naš kmet iz dneva v dan, vdaja se malodušju, gleda s strahom v bodočnost, pri tem pa postaja brezbrižen za narodnost, državo in sploh za javne dogodke. V to težko ozračje so lansko jesen Ja- dranaši in Mejaši prinesli — ali bolje: pričarali precej veselja, razgibanosti in optimizma. Nastopili so z vzpodbudnimi govori, s toplimi pozdravi, a najbolj je ljudstvo ogrela lepa umetna in narodna pesem. Ljudstvo je spoznalo prijatelje, za katere prej ni vedelo, čulo je tolažilne besede, kakršnih prej ni bilo vajeno in otopela srca so se ogrela, smehljaj se je pojavil na trdih in izmučenih licih, korak je postal bolj trden, samozavesten. Bilo je kakor v mrzlem zimskem času. ko nepričakovano posije toplo solnce in se začne taliti sneg. In Kapla se je zdramila; sicer počasi in z neko negotovostjo, pa vendar! Ustanovil se je pevski zbor. ki bi mu po vzpodbudi, ki jo je dobil, lahko rekli »kapelski Jadran«, četudi se z mariborskim »Jadranom« ne more meriti. Pa pomislimo malo: kmečki fantje in dekleta, ki niso bili prej vajeni ubranega petja, vade pozno zvečer po izvršenem delu na polju in gozdu, pevske vaje brez not in brez glasbila — pa vam ta mladina že po nekaj mesecih javno nastopi in zapoje tako prijetno, da bi jo kar naprej poslušali. Pa kal bi vam dalje pravil: jutri 10. junija prihitite na Kaplo, pa boste slišali! Tega dne se nam obeta nov obisk v večjem obsegu. Med ljudstvom že krožijo prej neznana imena: Nar. Obrana, Četniki, Drava i dr. Eni mislijo na Jadranaše in Mejaše, ki jih poznajo že od lanskega leta, drugi zopet ugibajo in razpravljajo o drugih narodnih društvih, katerih imena so po naključju kje slišali ali čitali, vsi pa z nekim tihim zadovoljstvom govorijo o 10. juniju kot dnevu nenavadnih dogoivkov. Kaj se bo zgodilo? Kdor pre-' čiis vabila in lepake, poreče: »Kaj, samo petje, igre, govc Mice? Tega imamo dovolj in še prpve- doma!« Ne, dragi izletnik, samo zaradi tega bi te 10. junija ne vabili na Kaplo! Pridi na Kaplo, da se boš malo razvedril in odpočil od vsakdanjega dela, da pozabiš na dnevne skrbi in kugo, ki ji pravimo kriza, da se naužiješ čistega zraka, da boš za nekaj ur pravi planinski sin, da prisluhneš govorici obmejnega kmeta in spoznaš njegove križe in težave, da se malo ozreš po naših hribih in dolinah to in onstran državne meje in pri tern mogoče zaškriplješ z zobmi in stisneš pesti in prav robato CIKORI1A PRAVI DOMAČI IZDELEK zakolneš — ker boš videl in spoznal marsikaj, o čemer do sedaj mogoče še razmišljal nisi. Spoznal boš našo brezbrižnost za obmejne kraje, pa tudi skrb za mejo na nasprotni strani! Predvsem pa te bo bodla v oči meja sama, saj boš videl, kako je presekala na dve plati narod istega porekla, istih šeg in navad, oziroma iste rase, kakor se po novem pravi. Sicer boš res ugotovil, tla se tam preko sliši bolj tuja beseda od naše govorice, a imena krajev, priimki prebivalstva, predvsem pa domača hišna imena- — četudi vse skupaj strašno popačeno in spakedrano — dovolj jasno pričajo, do kje sega naša stara pravda! Imaš dovolj? Pa pokimaš z glavo in porečeš: »In zato naj grem 10. junija na Kaplo, da bom škripal z zobmi in stiska! pesti in robato klel? Nak. ne grem na Kozjak! Ostanem rajše doma, pa bom mirno spal in prebavljal dobro kosilo, potem pa bom v gostilni al: v kavarni pošteno zabavljal in kritiziral vse vprek, meja pa naj lepo ostane na meji in mirna Bosna, ali po novem: na zapadu nič novega!« Ne tako, dragi prijatelj! Resnici moramo pogledati v obraz — četudi nam to ni prijetno! Smradljive stare rane in gnojne ture zdravimo z jedkimi tekočinami, jih režemo z ostrimi noži, pa naj skeli in boli kolikor hoče. Ali nimamo, prijatelj, starih ran in gnojnih turov? Kdo jih nima? Mogoče jih sami ne vidimo? — Meja nam jih pokaže. Na meji bomo spoznali lastne prejšnje ;n sedanje slabosti, na meji bomo ugotovili kaj in koliko smo zamudili in za koliko so nas sosedje prehiteli. — Krivična meja nam bo pokazala pravo pot k boljši in srečnejši bodočnosti, ko nam bo vsem, prav vsem v pozdrav govorila: »Hodili in iskali ste me po široki cesti needinosti. po cesti medsebojnega sovraštva, po poteh bratomornega klanja, po sramotnih stezah hlapčevstva pred tujcem in zato ste me našli tukaj. Tukaj sem — po človeških postavah in paragrafih, pred katerimi so se umaknili božji in naravni zakoni. Sami ste krivi in ne izgovarjajte sc na usodo! Boste še nadaljevali?« Prijatelji, bratje, kaj torno odgovorili? Pridite in povejte! Ptuj Sokolska slavnost v Ptuju. Mestni župan razglaša: Dne 9. in 10. tm. se vrši v Ptuju zlet celotne mariborske sokolske župe. Ker je zaradi tega pričakovati, da številni gostje obiščejo naše mesto, bo občina svoje hiše okrasila z zastavami in cvetjem ter vabim, da isto stori tudi prebivalstvo. Ker bo primanjkovalo tudi prenočišč, vabim prebivalstvo, da jih po možnosti stavi sokolskemu društvu na razpolago. Prijave se sprejemajo v pisarni Sokolskega društva. Za prenočišča se bo dala primerna odškodnina. Mestni načelnik: Jerše, m. p. Aretacija. Orožniki so aretirali mehanika F. R. iz Brega pri Ptuju, ker je o-sumljen. da je preurejeval ukradena dvokolesa in jih potem prodajal. Eskortirali so ga na Vransko in ga izročili ondotne-mu sodišču. Sokolstvo Lepa slavnost slivniškega Sokola Svečana otvoritev letnega telovadišča Sijdjno uspeli javni nastop Kdor ne pozjia življenja našega podeželja, posebej še mariborske okolice, si ne more predstavljati težavnega dela naprednih kulturnih delavcev, zlasti sokolskih. Neizmerna je požrtvovalnost teh bratov '1 sestel’ ki “Stvatfaio (emelje podeželskemu Sokolstvu. Najrazličnejše so ovire in zapreke, ki jih morajo premostiti večinoma sami z lastno voljo in hotenjem. ker jim mesto ne nudi tiste pomoči 1 ? j0, po vsei pravici zasluzili. Ah je potem kaj čudnega, če vendar ■ii ah om omaga na poti svojega nesebičnega delovanja? Tisti, ki pozna podežel-'n oblskuie Prireditve bratskih sokolskih edinic v mariborski okolici, se temu ne bo čudil. Zato je pa tem večjega priznanja vreden trud našega učiteljstva, liLJr V deluie s Podeželskim c L ?? 23 P0vzdig0 s°koiske misli. Sokolska dolžnost močnejših bratskih f , Predvsem mariborskih, pa bi bi- a. pocpreti šibkejše ob vsaki priliki in ' tem pogledu ne bi smelo biti nobenega izgovora, nobena žrtev ne bi smela j.i rievehka. Kot ena sama velika družina bi moralo biti Sokolstvo Maribora m njegove bližnje okolice, ki je v nacionalnem oziru še po 15. letih osvobojena vedno izpostavljena najhnjšim nasprotnikom ^okolstva, ki je še vedno ogrožena. Moralna moč starejših in močiieiših društev bi podprla in krepila mlajše in šibkejše, ker se v njej razodev ata pravo sokolsko bratstvo in sloga. Moralne moči so potrebne bratske okoliške edinice. ker oj jim prav ta dala novega impulza, bi-strejsih vpogledov v lepo sokolsko bodočnost, podžgala bi veselje podeželskih brato\ in sester do težavnega in napornega dela. Toda pričakovati je, da se bo v bodoče v tem pogledu kaj spremenilo in krenilo na boljše. Kako malo pozornosti posvečajo močna mariborska hratska drpštva okoliškim. nam je živ dokaz nedeljsko slavje slivniškega Sokola. Na prste ene roke bi lahko našteli brate in sestre, ki so prihiteli iz Maribora k slavnostni otvoritvi lefnoga telovadišča ir. k javnemu nastopu Sokolskega društva v Slivnici, ki ni oddaljena od mesta niti 10 kilometrov in je tik ob železnici ter ima najboljše železniške in celo avtobusne zveze. Kako 'e to vplivalo na voditelje in članstvo, si more predstavljati le pravi Sokol. Toda vkljub temu ni ostala senca nevolje na vrlih slivniških Sokolih in je njihova svečanost uspela naravnost sijajno. Močna je bila četa postavnih fantov Sokolov in zdravje je žarelo z vedrih lic brhkih slivniških Sokolic, ko so strutn no prikorakale v sprevodu na novo lastno telovadišče, kjer je bila zbrana množica domačega ljudstva. Zbrano članstvo, naraščaj in deco je pozdravil v ime nu društva prosvetar učitelj br. Franjo Čiček. Na njegov poziv so vsi navzoči zaklicali najvišjemu poborniku sokolske Meje Nj. Vel. kralju trikratni sokolski: Zdravo! in godba je zaigrala državno ihimno. Posebej je toplo 'pozdravil zastopnike bratskih edinic iz Frama, Rač, Hoč in Sv. Marjete na Dravskem polju, nato pa v izbranih besedah podčrtal dogodek, ko je društvo otvorilo lastno letno telovadišče in namen, kateremu bo odslej služilo. Dejal je, da imamo samo tri kraje. ki so nam neobhodno potrebni, in sicer: cerkev, k)2r molimo Boga, šolo, kjer si pridobivamo potrebno znanje in sokolsko telovadnico ter letno telovadišče, kjer si po napornem delu krepimo telo in duha. V bodrilnih besedah je naglasil pomen sokolske vzgoje na deželi in priklical navzočemu članstvu novo voljo do nadaljnjega dela, do nadaljnjih uspehov, ki bodo v tem, ko si bo spletlo društvo lastno gnezdece, ko si bo zgradilo lastni dom. Bratsko se je zahvalil krajevnemu šolskemu odboru, ki je društvu odstopil nad 1200 kvadratnih metrov veliko zemljišče pri šoli tik ob državni cesti, ki ga je članstvo s pridnim kulukovanjem lepo ogradilo in splaniralo. Sledil je nato javni nastop, pri katerem so pomagali Sokoli iz Frama in Rač. Prvi so nastopili dečki in deklice s prostimi vajami in igrami pod vodstvom br. Čička. Navzočemu občinstvu so zelo uga jale skladno in lepo izvajane proste vaje deklic z venci in proste vaje s petjem »Kako se na vrtu najlepše živi.« Vaditeljica deklic, učiteljica s. Drasalova, zasluži za svoj trud vse priznanje. Skladno je bilo prav tako izvajanje prostih vaj naraščaja in članstva pod vodstvom-a-gilnega načelnika br. Šušteršiča. Lepo uspeli nastop sta zaključili simbolični vaji »Trubači« in »Buči morje Adrijansko«, ki jih je izvajala devetorica članov. Javni nastop je pokazal, da je društvo že precej daleč na sokolski poti. Po nastopu se je razvila na dvorišču šole lepa zabava, pri kateri je igrala železničarska godba »Drava« iz Maribora. Da je društvo v k:ratkem času lepo napredovalo in da ima že svoje lastno letno telovadišče, je nedvomno zasluga neumornega sokolskega delavca prosve-tarja br. Čička in agilnega staroste br. Mirka Prfmca. Le naprej po začrtani poti! Zdravo! Praznik prekmurskega Sokola Krasno uspeli zlet v Murski Soboti Sokolska misel v Prekmurju nima one zgodovinske preteklosti kot onstran Mure in to povsem iz razumljivih razlogov. Dober decenij dela je za njo. a v tem času je zavzela postojanke tja gori prav do madžarske in avstrijske meje. &alov-ci. Sv. Jurij, Rogaševci, so imena sokolskih trdnjav, ki upirajo čelo v tujčevo ozemlje. In še in še je edinic naših sokolskih čet, raztresenih po goričkih vaseh v hribovju, po ravninah okrog njih. ki se zavedajo danih nalog v duhu Tyr-sevem. Bilanco njihovega dela pa pridejo vsako leto pokazati na prireditev matičnega društva v Murski Soboti. Tako j« bilo tudi tokrat. Od vseh strani so prihajale preteklo nedeljo močne čete četašev z zastavami in godbo, peš, na kolesih, vozovih in z vlakom. Z njimi so prispeli močni oddelki četaške dc-ce in v murskosoboških ulicah je bilo pravo velemestno vrvenje. Raz hiš so vihrale zastave, povsod je bjlo praznično razpoloženje. Vsa moč in veličastnost zbrane sokolske armade pa se je pokazala v zgodnjih popoldanskih urah, ko se je vil mogočni sprevod izpred Sokolskega doma po ulicah proti telovadišču v parku. Vsega je bilo nad 500 pristašev sokolske misli v sprevodu, po večini vsi v krojih. Pogled na to množico je bil nad vse veličasten. Po prihodu na telovadišče jc zbrane Sokole nagovoril br. starosta Pertot, za njim jc povzel besedo br. dir. dr. Strmšek kot prosvetar, v imenu župe pa je zbrane telovadce pozdravil br. nadzornik Velnar, Pred večtisočglavo množico se je nato pričela javna telovadba. Od najmlajših in tja do veličastnega nastopa članov in članic (108) so vsi izvajali svoje vaje z veliko dovršenostjo. Uspeh seveda ni izostal. Odobravanje množice, ki je sledila vsaki točki, je nagradila telovadec. Posebno pozornost pa je vzbudila četaška deca. Njih izvajanje jc bilo tako eksaktno in dovršeno, da je moralo zadiviti vsakogar in ga navdati s prijetno zavestjo, da je sokolska misel med našim kmetskim ljud stvom prodrla globoko, ker le iz ljubcz ni vzklijejo taki uspehi. Prav. isto velja tudi za naše kmečke fante. Vso telovadbo je vodil agilni okrožni načelnik br Bračko, ki je na svoje uspehe lahko ponosen. Čestitamo! Telovadbi so prisostvovali vsi vidnejši predstavniki tukajšnjih oblasti in korpo racij, odposlanec župe br. Venutti in drugi. Po telovadbi je bila na bližnjem prostoru animirana in dostojna zabava. Proti večeru so zopet.-zaživele ulice. Z godbami in s petjem so se vračali če taši na svojo oddaljene domove, navdani s ponosom, da so t-udi oni pristaši velike Tyrševe ideje, ki je proslavljala svojo zmago v Murski Soboti. Vsa prireditev' pa je bila dokaz, da stopa naše prekmursko sokolstvo krepko in dosledno po začrtani poti k novim zmagam in uspehom. Zdravo! F. M. Za uveljavljenje narodne noše Poziv našim ženam in dekletom. Nekaj lepega vam hočemo povedati in upamo, da bomo našle povsod odprta ušesa in sprejemljiva srca. Gre za naš narodni kroj. Pred leti je zbudila »dečva« precej zanimanja, toda žalibog le za malo časa. Menda ni bila dosti fina ali kaj? Imamo tudi belo platneno žensko narodno obleko s krasnimi vezeninami, povedati pa moramo, da jo vidimo žal samo .pri procesijah in pri raznih nastopih, kjer zbuja splošno, neomajeno občudovanje. V javnost, na vas, na ulico še ni prodrla. In vendar, kako pisane, kako domače bi bile naše ceste, naša sprehajališča, če bi jih krasile te prelepe obleke, ta divna noša, ki našim moškim tako silno ugaja. Vemo, da se razni zavodi in društva mnogo prizadevajo v tem pogledu. Zagotavljamo jim svojo hvaležnost, obenem pa moramo vljudno opozoriti tudi vse žen ske zavode in organizacije, da posvetijo propagandi za omenjeni pokret vso svojo skrb in ljubezen. Saj je ta noša tako lepa, da bo že zaradi njene mičnosti ves trud bogato poplačan. Razen tega pa je to tudi stvar našega narodnega ponosa in naše zavednosti. Dokažimo, da nas lažnjiva civilizacija vendar še ni toliko oblizala in pokvarila, da bi se sramoval1, tega, kar je samoniklo, kar ustreza našemu dului in okusu. Ne bodimo kakor srake, ki se šopirijo z malovrednim tujim perjem, ne posnemajmo tujih običajev kakor opice. Bodimo ponosne, da imamo narodno nošo,, zaradi katere nam zavidajo celo drogi narodi, nosimo jo rade. Lepa je, praktična jc in ni predraga, zlasti, če smo pri vezenini nekoliko skromnejši. Olede »dečve« opozarjamo, da mora stati naša, nepopačena, sicer postane od vratna. Naša »dečva« s kakšnim nemškim »životkom« ali zelenim predpesnikom je prava spaka. Pa bo rekla katera, da ni dobiti primernih vzorcev. Če bo dosti zanimanja in povpraševanja, bo tudi zaloga in izbira v trgovinah bogata. Zdaj pa še nekaj. Besede mičejo, zgledi p3 vlečejo. Vsem najuglednejšim zastopnicami ženskega in dekliškega stanu na deželi in v mestih polagamo na srce, da začnejo same z dobrim zgledom, to je, da si same prve nabavijo in nosijo tako obleko ter jo ob vsaki priliki priporočajo. Potem bo šlo. Žene, dekleta! Za našo čast gre. Na delo! iz lovske torbe Zadnja plenarna seja odbora mariborske podružnice Slovenskega lovskega dru šiva je bila v znamenju velikega števila važnih in aktualnih, naše lovstvo in naše lovce zadevajočih vprašanj. Neumorno v interesu našega lovstva delujoč: podružnični predsednik g. ravnatelj Bogdan P o-gačnik je podal izčrpno in zanimivo poročilo o poteku občnega zbora Zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije, ki je bil nedavno v Beogradu, in o zadnji seji osrednje uprave v Ljubljani. Organizacija Slovenskega lovskega društva bo morala spremeniti svoje ime in se prilagoditi predpisom novega zakona o lovu. Centrala bo Zveza lovskih društev dravske banovine v Ljubljani. Novi zakon o lovu mora biti uveljavljen do konca oktobra. Kot zastopniki mariborske podružnice so bili določeni za odseke pri osrednji upravi v Ljubljani, v kateri že del} časa uspešno deluje kot podpredsednik g. ravn. Pogačnik, sledeči gospodje: ravnatelj Boltavzer za finančni odsek, prof. dr.Flu-dernik za odsek za društveno glasilo »Lovca«, ravnatelj dr. Kovačec za »Zeleni križ«., nadsvetnik inž. Urbas za odsek za izpite in dr. Šmid za pravni odsek. V doglednem času izide učna knjiga z navodili za lovce, ki bo v prvi vrsti namenjena poklicnim lovcem in bo obsegala okoli .300 strani. Obstoja načr t, da se pri banski upravi v Ljubljani nstanovi lovski inšpektorat, institucija, ki bo brez dvoma velikega pomena za razvoj našega lovstva. Lovišča se že dražijo v srni' slu novega zakona o podeželskih občiiiah na podlagi novih občinskih meja. Zaenkrat se lovišča draže za dobo 6 let, po uveljavljenju novega zakona o lovu pa se bo dražilo na 12 let. Zaradi proučitve novega položaja pri dražbah je bil ustanovljen poseben odsek mariborske podružnice, ki ga tvorijo gospodje predsednik ravnatelj Pogačnik, podpredsednik prof. dr. Fludernik, dr. Glančnik, Lenard, dr. Kovačec, ravnatelj Stergar in Hairti-nger. Prihodnje dni hočejo v Vuhredu ustanoviti odsek mariborske podružnice. . .?•! Kljub najnovejšim strožjim predpisom jo še vedno zelo občutna škoda, ki jo povzročajo dan za dnem potikajoči se psi, zlasti med srnjadjo. Sklenilo se je, da se store vsi možni koraki, da se to veliko zlo čim bolj omeji. Predlog osrednje uprave v Ljubljani, da bi sc na dosedanjih loviščih grofa Auersperga v Kočevju oživo-tvoril naravni park, se ni mogel uresničiti. Pač pa jc zagotovljeno, da bo redka divjačina, zlasti medved v najkrajšem času deležen posebne zaščite. Odstrel medveda bo dovoljen le oktobra in novembra meseca, in šc to le v določenih okrajih. Po poročilih zaupnikov mariborske podružnice SLD je divjačina letošnjo zir»° dobro prezimila, kar pa ne velja za sr" njad, ki je slejkoprej potrebna temeljite zaščite. Kulturne vesti Naše Hramovi zapiski. Založba »Hram« v Ljubljani je pričela za naročnike svojih edicij izdajati revijo »Hramovi zapiski«, ki bo izhajala vsak drugi mesec. Prva številka prvega letnika, ki je izšla te dni prinaša uvodno razpis Prešernove nagrade lO.OCO Din za najboljši roman, ki ga bo založba izdala takoj v začetku prihodnjega leta. Potem sledi razigovor z J-Vidmarjem o njegovi knjigi o Otonu Zupančiču. ki bo v kratkem izšla; odlomek iz reportaže Mirka Javornika »Pravljica o oranžah«, vzet iz pripravljajoče se ilustrirane knjige »Pomlad v Palestini«; poročilo o Crocejcvi »Zgodovini Evrope v devetnajstem stoletju«; poročila in odlom ki, iz drugih »Hramovili« knjig in »Hramov ABC«, ki zaključuje ta v prvi vrsti le reklamni zvezek. »Hramovi zapiski« spominjajo na >Weltstimme«, le da se omejujejo samo na lastno založbo, rabili pa bi revijo, ki bi obsegala vse naše avtorje in vse založbe. Planinski vestnik. Junijska številka te lepe planinske revije objavlja poleg krasnih slik nadaljevanje Brilejevega potopisa »V gorah zapadne Bolgarije«; nadaljevanje Tumove »Beneške Slovenije«; Uroš Zupančič piše o »Prvenstvenem vzponu«; M. Lipovšek nadaljuje opis poti revije »Čez Durmitor na morje«; nato slede ob-zor in društvene vesti. Revijo urejuje dr. Josip Tominšek v Mariboru. Prijatelj. Julijska številka »ase najbolj pestre slovenske družinske Tevije objavlja: Dr. I. Lah: Greh gospoda Orcsla (nadaljevanje); A. Irgolič: Ob veliki cesti: V. G. Korolenko: Luči; R- King; Zakaj nas mučite?; T. Goote: Nekje pri Veluju; L. N. Andrejev: Smeli; Ubogi črvi; Indijski Darije; Neznan kotiček Slovanstva; Ženska je močnejša od moškega; Moj prvi frak; Nenavadne živali; Nekaj o podmornicah; Gledališki pregled; Avtomat in metoda itd. Žena in dom. V šesti letošnji številki objavlja Mamica (Komanova) črtico »Tako hoče grunt«; Maša Slavčeva novelo »Med vožnjo«; Boris Rihtaršič črtico »Gobavec«; J. Vuk pravljico »Kruh z modrim sirovim maslom«; slede sestavki: Naša Mermica, Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Kako si poiščem službo? Ako bi jaz bil moja žena, Kako bi bilo, ko bi sc vse naše želje uresničile, Zena v svetu, Koliko besed govori tvoj otrok, Modni pele-mele itd.: M. Mohorčičeva nadaljuje opis svoje ture na Matterhorn Čez 4000 metrov in dinarjev . L. Mrzel pa prevod Nine Smirnove romana »Marta«. S b r- u, dn« 9. VT. 1934. MarP- »VeSerMffr« Jtifrs Sfrin 3. MARIJ SKALAN: 77 Roman iz prazgodovine človeštva. fi •Sem.« 'Čemu si prišel v Semisiris?« "Poslal me ie oče, da se poklonim faraonu faraonov in ga poprosim za pouk v znanosti in umetnosti Atlantov.« 'Poslal te je, da dokažeš Semišu Oii-iasu vdanost, in podložnost vladarja ju-tmjih planjav.« »Da.« »Torej priznava tvoja domovina še vedno nadoblast Atlantov?« »Še vedno.« »In se ne zaveda, da je to sramotno, ponižujoče?« »Tega se zavedam šele jaz.« »Ti se zavedaš?« »Da.« »In kaj nameravaš storiti?« »Ne vem še. Toda, saj si čarovnica, vedeti moraš tudi tisto, česar jaz še ne vem.« »Veruješ, da sem čarovnica?« »Tako govore.« »Na dvoru faraona faraonov.« »In v Semisirisu.« »Zate si nrišei k meni.« •Klicala sl me.« »Da, klicala sem te. A veš zakaj?« »Ne vem.« »Da ti povem česar nisem še nikomur in česar v Semisirisu in nikjer na svetu nihče ne ve.« »Kaj?« »Da nisem čarovnica.« »Nisi.« »Ne. Prav tako človeško bitje sem. kakor ti in vsakdo drugi. Vse to. kar me obdaja iti prepričuje vsakogar, ki me obišče. da sem zares čarovnica, je le slepilo za lahkoverneže. za bedake, kakršen si tudi ti. Čarovnic sploh ni, izmišljotina so ljudi, ki se boje resnice. Če bi zares bile, bi se bile že davno odkrile in me sprejele v svojo sredino. Klicah sem jih na tisoče in tisoče noči; rotila sem duhove, zaklinjala bogove, a oglasil se ni nobeden. Ti pa, mlečnozobec, veruješ, da sem čarovnica. Ha-ha-ha...« »Kaj si tedaj?« »Arikdinila, samo Arikdinila. Toda tudi to ime je čarovniško, ki skriva neko drugo, ime, ki ga poznaš.« »Poznam.« »Nekoč, pred neskončnimi sto leti sem se imenovala — Bala ...« »Bala? To'ime je -naše, jutrnje...« »Da. to ime ife iveuh sorodnic-izr dvo-* ra faraonov jutrniih planjav, ime s pobočij Hagare in bregov svetega Nila.« »Ti si moja rojakinja?« »Se več. Tvoja-sorodnica.;tvoja pra-teta, ki se je na dvoru tvojega očeta nihče več ne spominja, dasi sem Bala, sestra tvojega pradeda.« »Bala. sestra mojega pradeda—« je vzkliknil Asarhadan in se zastrmel v star ko kakor v največje, najskrivnejše čudo. »Saj ni mogoče. Kje je že moj ded. in kje praded! Ti pa še živiš?« »Živim, in od mojega rojstva v palači faraonov jutrnjih planjav je poleklo že sto dvajset let...« »Sto dvajset let?« »Da. In sto let, odkar prebivam v tem podzemlju kot strašilo človeštva, kot strašna čarovnica Arikdinila. Rodovi so sc rodili in umrli, nihče ne ve, od kdaj sem tu in vsi mislijo, da sem od vekomaj in bom do vekomaj. Toda tudi moji dnevi se bližajo koncu. Prav zaradi tega sem te poklicala. Morda sem živela tako dolgo samo zato. da te pričakam, k; sem hrepenela po tebi, sin moj, potomec moj!« »Bala, princesa, prednica moja!« je vzkliknil Asarhadan, in prevzelo ga je neskočno tožno občutje, ki ga je sililo k skrivnostni starki, vezalo ga nanjo s tisoč vezmi. »Nisi nikoli slišal mojega imena?« _ ’ ••»Slišat'setn -ga, - a- menda samo enkrat. Moj -ded mi je nekoč pripovedoval,o svoji teti Bali, ki je odšla v-Semisiri' »In nič več?* »Nič več.«' Tv-»Pozabili ste name, kakor da m c nikoli ni bilo. Toda — saj je vseeno. Nič ne de. Kdo bi mislil na Balo, ki je izginila. izgubila se, kakor kamenček v morju.« »Zakaj si se izgubila?« je hlastno Mura-šal Asarhadan. »Zakai si -se naselile v tem strašnem podzemlju? Zakaj si -postala čarovnica?« »Mlad si še. in -morda ne boš razumel vsega. Strašna je zgodba mojega življenja.« »Pripoveduj mi, razumel te bom,« je pro sil Asarhadan. »V tem času, kar šeni v Semisirisu, sem nehal biti otrok in tudi mladenič;- postal sem mož.« »Kje daleč v davnini se pričenja moja zgodba,« je pričela Bala; »a zdi se .mi vendar, ko da bi bilo še včeraj. Naš spomin ni točno merilo časa. .Sedemnajst pomladi je štelo moje življenje, ko me. je moj brat. tvoj praded, pripeljal v Semisiris, v srce sveta, da postanem mati otrok faraona Semiša Menofisa. nadaljevalca rodu vladarjev Atlantide. Bila sem mlada, čista in lepa kakor jutrnja zora, kadar se po deževni noči razvedri nebo. (Se bo nadaljevalo.) Soort Olimpijski dan v Mariboru Kaj je olimpijski dan? Razpored športnih prireditev. Zopet bo prišel dan, ko bo vsa naša javnost obrnila pogled v boljšo bodočnost, v leto 1936, Še dve leti nas ločita od trenutka, ko bodo šli naši najboljši v športni boj z narodi vse-ga sveta. Olimpijski dan: vsako leto enkrat naj se spomnijo naši atleti in telovadci, da jih v kratkem čaka boj, ko bodo morali pokazati pred vsem svetom napredek, ki so ga dosegli v zadnjem času na športnem področju. Stara tradicija je, da veljajo največ narod:, ki so toliko srečni, da vidijo po končanem tekmovanju plapolati svojo- zastavo na olimpijskem drogu. Tudi našim atlc tom jc p-red očmi ta veliki dogodek; da bi tudi naša trobojnica zavihrala v-isoko-nad olimpijskim stadionom in se bo tokrat ozrl svet na našo milo domovino. Enkrat na leto stopijo naši atleti pred javnost s svojini cvetličnim dnevom: na olimpijski dan. ki bo jutri, v nedeljo 10. trn. V Mariboru bodo ob priliki olimpijske ga dne naslednje prireditve: Kolesarska dirka z zaprekami po mariborskih ulicah. Start ob 10. na Kralja Petra trgu, cilj na Trgu svobode. Teniški turnir. Dopoldne na teniških prostorih ISSK Maribora junio-rsko prvenstvo Maribora. Nastopil: bodo bodoči teniški prvaki in sicer Sergej Senekovič, Tomislav Neralič, Marko Dcrnovšek, Stc-Tončič, Božo Gajšek, Jakec Šneberger, Jolanda Pavlinova in P:a Tončičcva. Popoldne na teinških igriščih S-K Železničarja eksibiciske igre elite mariborskih teniških reprezentantov. Nogometni turnir. Popoldne na igrišču SK Železničarja nogometni brzotumir. Nastopijo vsi mariborski -klubi. Ob 14.30 Železničar :Svoboda, jjb 15:30 Maribor: Ra pid, ob 16.30 premaganci, ob 17.30 zrna govalci. Dopoldne bo na igrišču SK Železničarja mladinski turnir mariborskih ki-ubov. Lahkoatleti bodo nastopili popoldne na igrišču SK Železničarja, in sicer v odborih pri nogometnih tekmah. Težkoatleti priredijo zvečer ob 30. v dvorani Zadružne gospodarske banke pro pagandni nastop. Sodelujejo atleti Maratona in Železničarja. Priporočamo občinstvu, da s: ogleda ju trišnje tekme ter tako prinese majhen o-bol k težkemu delu za uspeh naše domovine pri olimpijskih tekmah. Skavtizem Dravska skavtska župa javlja, da je srednji tečaj, ki bi se -moral vršit: koncern tega meseca, iz tehničnih -razlogov odgoden; vršil se bo šele sredi meseca avgusta. Definitivne prijave za tretji tabor dravske skavtske župe. Pripravljalni odbor za III. tabor dravske skavtske župe je do sedaj sprejel sledeče prijave: Ljubljana 70 skavtov z 18 šotori. Zidani most 6 skavtov s 4 šotori, Celje 6 skavtov z 2 šotoroma, Kranj 18 skavtov s 7 šotori, Kamnik 18 skavtov s 6 šotor?, Ptuj 6 skav tov z 1 šotorom, Maribor 50 skavtov z 20 šotori. Članov dravske župe bo torej okoli 180 s približno 60 šotori; vendar pričakuje odbor še nadaljnjih prijav, kajti rok za prijave poteče šele 20. tra. Nobenih definitivnih prijav pa še ni iz ostalih žu-p naše kraljevine, od koder bodo prišli vsaj delegati, vendar pričakuje odbor večjega števila udeležencev zlasti iz donavske župe, čije člani so se spoznali s slovenskimi skavti ob priliki taborov ob morju. Čehi pridejo. Pred kratkim je dobil odbor za III. tabor dravske skavtske župe odgovor od Svaza čeških skavtov; svaz javlja, da se sigu-rno udeleži tabora, vendar ne more dati točnejših podatkov, kajti skozi Maribor bo potovalo več čet, ki bodo na poti na Jadran in bo šele eno izmed teh delegiral kot češko reprezentanco. Minister za fizično vzgojo dr. Angjeli-novič — pokrovitelj III. tabora dravske skavtske župe. Kakor je že znano, bo od 6.—15. julija t. !. v Bistrici pr: Mariboru III. tabor dravske skavtske župe; priprav ljalni odbor je naprosil g. ministra za telesno vzgojo dr. An-gjel-inoviča za častno -pokroviteljstvo; te dni je g. minister javil, da radevolje ugodi prošnji in prevzame častno pokroviteljstvo. S to gesto je g. minister pokazal razumevanje za delo ob naši najsevernejši meji ter dal s tem prireditvi posebno svečano obeležje. Zadnji odgovor na: »OPICZA JANOS DOKTOR LIR...« Na dr. A. B.-ov odgovor v torkovem »Večerniku« z dne 5. junija t. 1. podavam sledeča stvarna pojasnila: 1. Moje trditve u »Večerniku« broj 118 so se opirale na narodovo govorico. Tudi vse naše i srboh-rvatske slovnice so nastale iz narodove govorice, v kolikor se namreč u njih samoglasniki čisto izgovarjajo. 2. Priimki se zovejo v srboh-rvatski slovnici prezimena. 3. Nisem trdil, da bi bili Madžari sprejeli svojo kult-u-ro od Gradiščanskih Hrvatov, nego sem pisal, da so se pokristjanili deloma po Slovanih, med njimi takrat še ni bilo Gradiščanskih Hrvatov, ker so se ti šele pozneje, pred 400 leti tja preselili. 4. Postanek madžarskega krstnega ime na Janos se je vršil v temle časovnem redu: Joannes-Janez-Janos. 5. Prleškega narečja u književnosti ni. Izraz »prle-k« sc rabi v zaničljivem smislu ustmeno samo na »Goričkem« (od Lenarta do Kobanskega). U zgodovini i jezikoslovju se imenuje to narečje »panonsko narečje«, -po slovenski kneževini Panoniji, ki je pod češko slovenskim kne-zom Pribinom (I. 836.-861.) po uje- dinjenju z Nitransko kneževino segalo kot naše četrto narodno i državno jedin-stvo od D-rave prek Dunava tja o današnjo Slovačko. Niti u panonskem niti u ko jem drugem narečju naše Jugoslavije ne govori narod Hribarjevi, nego Hriba-rovi. Marnova -hrvatska slovnica za Slovence pravi, da Hrvati i Srbi nimajo rj, nego samo r, zato govore i pišejo n. pr.: more, večera, mesari, a ne morje, večerja, mesarji, vsled tega tudi Hribarovi, a ne Hribarjevi. Samo v orodniku (instr-u-mentalu) jedrtirtc ženskih samostavnikov in ako je za r odpadel i, se pretopi kakor pri nas r v rj, n. pr. sa stvariju - stvar-ju, po naše s stvarijo = stvarjo; istota-ko pri pridevnikih, n. pr. šitiji-a-e = šir-ji-a-e, ali pri glagolih 4. vrste, n. -pr. stva-rien = stvarjen, hrvatski stvorien = stvorjen... 6. Naše razumništvo skrbi premalo za svojo lastno jezikoslovje. Pečamo se z vsemi mogočimi ptujimi jeziki, celo z odvisnim esperantom, ki porabijo naše duševne moči za ptuj.rno, kar pomeni za naš mali broj toliko kot slabljenje tako, da nam za proučevanje jugoslovanskih narečij ne preostaja časa i naših čitateljev nikdo zadostno ne opozarja na našo veliko sorodstvo s srbohrvatskim narečjem. N. pr. Macedonc' u južni Srbiji govore skoro tako kakor mi. Naše petično razumništvo potu-je kaj rado v inozemstvo, sčim se vzbuja zanimanje za ptujino. svoje domovine pa ne poznamo zadostno, zato jo tudi premalo cenimo. 7. Ne morem si misliti, da bi g. dr., A. B. kot jezikoslovec ne znal, da ako‘se snide u besedi več soglasnikov, se cesto jeden izpahne. Ako bi bil on u. mojemu glagolu »poptujčiti« izpahnil p pred t kar ni bilo neobhodno potrebno. Izpahovanje. odpahovanje, prctapljanjc, upodabljanje itd. soglasnikov i samoglasnikov ,je med drugim tekom več stoletij pou-zročHo, da so se slovenski jeziki na škodo jedinstva drug od drugega vedno bolj oddaljevali, bi dobil glagol »potujčiti« potem b! gotovo ne mogel sklepati na mesto Ptuj ima Ptujčane. 8. G. dr. A. B. mi očita mnogo jezikovnih napak. Očiv;dno je stal na posebnem samoslovenskem stališču i se ni -spomnil, da spada u tekočo našo časovno potrebo jugoslovenskega narodnega- -jedinstva, da se naj rabijo v našem, književnem narečju tudi lahko razumljiv1 srbo-hrvatski izrazi, osobito z ozirom .na šolski pouk i na javno življenje, n. pr. rodbinski = porodični, zovemo = imenujemo, priimek = prezime, oseba = lice, na pa-piru = na papirju, najpred =• najprej, strnuti, urin uti — strniti, uriniti. število =broj itd. Vse te i še druge slične sorodne izraze smatra moj strogi ocenjevalec za velike pogrš-ke, mesto, da bi jih u smislu narodnega jedinstva smatral za dobrodošel dokaz našim cenj. čitateljem. 'kako neznatne so razlike med .slovenskim i srbohrvatskim književnim narečjem i da je mene vodil viši namen jezikovega poduka i vzgoje, a nikakor ne. da bi koga »posekal«. Cenjeni g. dr. A. B. me je radi mnogih napak ocenil za popolnoma nesposob nega za razpravljanje o pitanjih slovenskega jezika in ker je,on imel srečo, .da je že znal, da so priimki dedni, predno je znal svoje ime podpisati; jaz pa.-,sem se to učil šele kot dijak, me je njegova nadarjenost navdala s spoštovanjem i z živo željo, naj bi mi dal po g. »VeČerui-kovemu« uredniku prijetno priložnost, se ž njim osebtio seznaniti, da bi v prijateljskih pogovorihne več u .»Večerniku« — kot brata Kopftara skupno ■ sodila slovenske i srbohrvatske čevlje. Z ozirom na pričakovano sprijaznenje se na osebne napade svojega strogega ocenjevalca ne odzovem. K-ov. R. II vsako slovensko lo POSOJILNO R. 110. P. mURIBOH NARODNIDON I USTANOVLJENA LETA 1882 Stanj« hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilno vloge na knjižice in na tekoči račun tor jih obrestuje najkulantneje Kopalni trikot model 1934. Mali oglasi Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. JOS. T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje eiektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. eospodarskib objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga oo kon-kurečnih cenah. ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-TOva ulica 8 2642 SPALNICE politirane najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S. 1641 MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni- P. Semko, krznarski mojster, Gosposka ulica 37. ______________1651 POZOR! Vsi tapetniški izdelki brez-konkurenčno znižani. Ferdo Kuhar. Vetrinjska ul. 26. 1933 PREDELAVO ŽIMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26.______________________1934 SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA poceni in hitro, moderna izpeljava. Franc Ambrožič, Ta-borska S, dvorišče. 2326 ŽIČNE VLOŽKE niadrace. otomane, železne zložljive postelje najceneje pri NOVAKU, Vetrinjska 7. Koroška 8-______________ 2348 HALO! ~ Jutri, v nedeljo, vas vabi Očka na Tezno na vrtni koncert. Vina od Din 8.— naprej. 2349 NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem poceni dva gospoda, državna uslužbenca. Naslov v upravi »Večernika«. 2391 KOŠNJO SENA in otave prodam v Košakih v obsegu 4. oralov. Vprašati pri lastniku Mlinska ul. 24-1. 2399 Prodam SOKOLSKI KROJ, moški, na prodaj. Vprašati v upravi »Večernika«. 2316 lokal LOKAL. pripraven za vsako trgovino ali pisarno takoj oddam v najem. Pekarna Kolnik. Aleksan drova c. 81.______________2343 V palači OUZD-a v Mariboru, Sodna ulica 9, se odda s 1. julijem 1934 ODVETNIŠKA PISARNA obstoječa iz treh prostorov v najem-. Istota.n se od:ia ta koj vogalni lokal, primeien za brivnico, agenturo ali slično pisarno. Pojasnila daje ekspozitura OUZD-a v Mariboru. 2374 SOBO lepo opremljeno, zračno, solnč no, z uporabo kopalnice, na lepem prostoru, oddam s 15-junijem mirnemu gospodu- — Naslov v upravi lista. 2403 BOLJŠI SOSTANOVALEC se sprejme, v bližini frančiškanske verkve, eventuelno tudi z vso oskrbo. Naslov pri upravi lista. 2379 KUPIM PRAZNE BUTELJKE Ponudbe na upravo banovinske trsnice Pekre, p. Umbuš. 2338 HIŠO prodam. Rojko, Nova ulica 11, Pobrežje pri Mariboru- 2353 HARMONIKO diatonično (navadno), štiri-vrstno, poceni prodam. Maribor, Mejna ulica 5 2354 HIŠA s sobo in kuhinjo za Din 10.000— na prodaj. Pobrežje. Lovska ulica 31. 2367 Prodam kompletno OTROŠKO POSTELJO- Pihler, Tržaška c. 39-1. 2376 LOKAL ALI STANOVANJE oddam. Jezdarska ul- ). Vprašati pri Ranner-ju- 2369 Posest HIŠA. soba, kuhinja, vrt na periferiji, Din 120.000. — Posestvo, 15- oralov, hiša, 4 sobe, kuhinja, 60.000. — Hiša. 10 stanovanj, po 3 in 2 sobe, 335.000 Din. — Posredovalnica »Ra-pid«. Gosposka 28, 2392 GOSTILNA z lepimi prostori ter z vrtom za goste in 1400 mJ vrta je na prodaj ali se da v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2388 HIŠE PRI MARIBORU od 20.000 Din dalje. — Dvo-nadstropnica 160-000 Din. — Posestva od 2 oralov naprej, gostilne, vile, trgovske hiše. mline prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska 2-6. 2394 STAVBENA PARCELA v lepi legi na prodaj, m2 Din 15.—. Studenci Gosposvetska ul. 1- 2389 DRUŽINSKO HIŠO prodam. Cerna Din 45-000.—. Vprašati v gostilni Marin, Tezno-Maribor. 2393 Kupim HALO HALO' Kam v nedeljo popoldne? V gostilno »Trst« nasproti bol-nce, koncert na vrtu, dobra zabava, pristna kapljica. Se pripoioča gostilničar Henrik Lahože. 2375 GROZDI C J E (RIB1ZEL) ~ in kosmulje ter višnje, rdeče in črne dobite v drevesnici Jos. Rosenberg, Maribor, 'Jr-žaška c. 64, tel. 23-01. 2368 Za 110.000 Din in prevzem hipoteke, oziroma hranilne knjižice prodam kom fortno vilo v Tomšičevem drevoredu. Znižani davki. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ugodna kupčija«. 2373 HRANILNE KNJIŽICE, drž. papirje, kupone itd. kupujemo in prodajamo. Gotovino, kakor tudi hranilne vloge Vam placiranmo na nepremični ne (1. mesto s 8—10% obrestmi). Inkaso računa in drugih tirjatev v tu in inozemstvo. Posojila. Družabnike iščete ali pa bi se sami hoteli udcžeJiti pri trgovini, industriji itd. Obrnite se takoj na (za odgovor Din 3,—) Pančno kom. kotnerc. zavod Maribor, Gosposka 10. 2395 Pouk UČITELJ CITER sprejme učence, 'ločen pouk po lahki metodi. Orožnova ul. 5._________________ 2352 Znania iell SOLIDNA GOSPODIČNA želi znanja s poštenim gospodom, starim do 30. let, po možnosti nemško govorečim. Anonimna pisma brez pomena. Ponudbe pod značko »Odkritosrčnost« na upravo »Večernika«. 2382 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in pritiklinami oddam s 1. julijem. Vrbanova ulica 61. 2313 OPREMLJENO SOBO, sončno, s posebnim vhodom, električno lučjo, eno za enega gospoda in eno za dva gospoda, oddam. Stritarjeva ulica 5, I. nadstropje. 2380 SPREJMEM BOLJŠEGA GOSPODA v lepo opremljeno sobo s prostim vhodom, StroBmajer-jeva ul. 9, pritličje. 2383 Posolilo POSOJILO DIN 60.000,— se išče. Vknjižba na prvo mesto. Zelo ugodno obrestovanje Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Posojilo«. 2361 Zgublieno ZGUBILA se je srebrna moška verižica od ure z okroglim piatim obeskom. Najditelj na io odda proti nagradi pri A. Stavber, Ulica 10. oktobra. 2404 da postanete moj stalni odjemalec! Kadar zbiraš si krojače za suknjo in za hlače ter obleko prav poceni, pridi samo k meni! v Službo dobi SLUŽKINJO za vsa hišna dela sprejmem s 15. junijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2366 IŠČEM SLUŽKINJO za vsa hišna dela, zdiavo, močno in pošteno. Javiti se pri Cvitkoviču, Gosposka ul. 52-11. 2350 STANOVANJA dvo in trisobna oddam za Din 500.—, 600.— in 700— Na slov v upravi »Večernika«. 2314 LEPO, SOLNCNO SrANO-VANJE dve sobi in kuhinjo, oddam. Betnavska c. 29, Maribor. 2346 STANOVANJE dve sobi, sobica, kopalnica in pritikline oddani. Vprašati Lukner, Tezno, Ptujska cesta 3L___________________ 2364 SOBO in kuhinjo oddam. Marksova ulica 10. 2.365 STANOVANJE. obstoječe iz 5 sob in vseh pritiklin, garažo oddam, Vprašati Gregorčičeva ul. 12-1. 2378 STANOVANJE, soba in kuhinja in lokal, primerno za krojača, čevljarja ali dalmatinsko klet, oddam s 1- julijem. Tezno, Maistrova ul- 1. 2387 Sobo odda KABINET lakoi oddam. Palača Pokojninskega zavoda. Ver.itov-škova uiica 4-1, vrata 28. 23 !. desno. 23."1 ZASTOPNIKA proti proviziji, ki je dobro vpeljan in ki bi poleg svojega posla prevzel v prodajo naše prvorazredne mlinske proizvode, iščemo za takoj. V poštev pridejo samo sposobni prodajalci. Ponudbe na »Slavijo«, paromlin. Vukovar, Savska banovina- 2374 ~slu1kinTo~ priduo in pošteno, sprejmem. Naslov v upravi lista. 2381 VAJENCA (-KO) sprejmem v trgovino s, kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom. Vicel, Gosposka uli-ca 5.________________ 2.390 PERFEKTNA ŠIVILJA za bluze dobi takoj delo pri tvrdki F. Mastek, Glavni trg. 2402 Koroška c. 47 imetnik krojaškega salona a .50 kakor vsako leto zopet otvorjen Rošpoh 98. Aloiz Arbeiter. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih l ■HUP' " če so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše madrace ponovnega tapeciranja, če je potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največjo čistost, smo nabavili najnovejše in najmodernejša stroje za razčesavanie žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu. WEKA MARIBOR Pohištvo iz mizarstva Wesšak je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam. Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah. Moderne kuhinjske opreme. .,WEiriMr Jaksaiftsva 15 imtoč Strohmayer 2363 Košaki - Pekel 44 OTVORJEN! Opravilna številka IX I 20^2/33-19 Dražbeni oklic Dne 27. junija 1934. ob 11. uri bo pri podpisanem s0‘ dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. a Zemljiška knjiga Studenci vi. št. 137 Cenilna vrednost Din 69.864’— Najmanjši ponudek Din 34.932'— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.f dne 24. aprila 1934. Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : CELJE nasproti pošte prei IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA 30*1 Sprejema vloge na Knjižice In tekoči račun po naiu0O