Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meiećDO 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdaja celolelno vJugo-sla vi JI SO Din, za inozemstvo 100 D ► VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrslo mali oglasi po 130 ln 2 D,večji ou lasi nad 43 mm vlUne po Din 2-30, vellKl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem □ Izide ob 4 zjutraj razen pondelfkoin dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. вЦИ Tlotcoplsi se ne vračajo, nef ranici rana pisma se ne sprelema/o * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232S Političen Usé sza slovenski narod Uprava le v Kopltar/evl ul.il. 6 j- Čekovni račun: c/ubltana štev. 10.G50 ln 10.34P xa Inseraie, Sarafevošt.7363, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Dunaf št. 24.797 Naša stranka. Četrtič že v tej državi kliče SLS slovenski narod k orožju: na volitve v belgrajsko na-odno skupščino. Ves čas svojega političnega jdejstvovanja v okviru svobodne narodne dr-ta ve je SLS ostala zvesta svojemu narodno-jolitičnemu, socialno-gospodarskemu in kul-urnemu programu. Ii#to v času, ko se je ta rvestoba od strani nasprotnikov proglašala kot Drotidržavna tendenca, v času, ko je v resnici ežko bilo, biti zvest programu slovenskega laroda, katerega je zastopala ravno SLS. Naši lomači nasprotniki so obsipali SLS г očitki lelojalnosti proti državi ter njo in njene zastopnike denuncirali v Belgradu kot nezanes-jive državljane. In to zato, ker so hoteli preprečiti udejstvovanje programa SLS. Dasi se ;e ni posrečilo, izvesti slovenski narodno-po-itični program, vendar je naš državno-pravni roj za priznanje slovenske narodne individualnosti v tej državi imel ta pozitivni uspeh, da >mo Slovenci v tej državi priznani kot narod, jot faktor, brez katerega bi kraljevina Srbov, firvatov in Slovencev izgubila enega svojih reh bistvenih delov. Samo na podlagi uspehov ega silnega boja moremo danes mi Slovenci xi države terjati tisto, kar je našemu gospo-larsïvu in kulturi neobhodno potrebno. Kajti itevilo naše in naša lega nam ne dajeta pravice, zahtevati, kar terja od nas naša kultura л njen bodoči razvoj. V tem dejstvu tiči po-;lavitna opravičenost našega boja tudi za tiste-»a Slovenca, ki bi o naši narodni samobitnosti ie hotel nič slišati. Medtem pa, ko je SLS bila ta gigantski x)j za uresničitev slovenskega narodno-poli-kmega programa, kakor ga je narekovala go-podarska in kulturna potreba bližnje in dalj-ie bodočnosti, so domači nasprotniki sloven-kega naroda, veseleč se oblasti ter izrabljani moč državne avtoritete in centralističnega Ostema, dobesedno uničevali doslej pridob-jene gospodarske in kulturne dobrine lastne-;a naroda, da so mogli služiti ozkim strankarskim interesom. Gospodarske katastrofe, ki so :adnja leta zadevale slovenski narod, ostanejo ia večno zvezane z imenom stranke, ki je vso Lržavno avtoriteto in vse državne interese .ipregla v nizkotno borbo za strankarske in ir i vaine interese. Na podlagi takega delova-lja protislovenske družbe med Slovenci smo ned 2 leti prišli do tega, da se je slovenski îarod v celoti moral začeti boriti za kos kruha. Га boj ni bil več boj za program jutrišnje bo-ločnosti, ampak za skorjo kruha današnjosti. In v tem položaju je SLS, ko se ji je prvič ludila prilika za to, šla v vlado, da tam ures-liči najnujnejše gospodarske zahteve Slovencev. Njeno delovanje v prekratki dobi zadnje [Jzunovičeve vlade je Slovencem prineslo nnogotere gospodarske olajšave. S svojim go-;podarsko-socialnim programom je v vladi da-ala pravec ter vsej neslovenski javnosti v tej iržavi dokazala, da je SLS ne le programatič-10 sodobna, ampak tudi v delu najbolj konstruktivna in solidna stranka. Danes pa gospodarski program SLS za gospodarsko in socialno ozdravljenje ljudstva prevzema kot volivni in delovni program bodočnosti sedanja rolivna vlada. S tem dejstvom je SLS idejno raiagala. Ni zmagala stranka, ampak njena zvestoba 'n načelnost ter poštenost in delavnost njenih zastopnikov. V momentu, ko se zdi, da se v iržavi pričenja čisto nov kurz, ko vlada išče novih sredstev in potov za ozdravljenje razmer v naši državi, v tem momentu sprejema naš gospodarski program za svoj državni program. 5 tem je tudi SLS zapisano priznanje, tako, kakršnega ni deležna nobena stranka v tej državi. In v istem trenutku, ko se SLS piše to priznanje, tisti, ki so nas še včeraj denun-3irali v Belgradu, iščejo zavetja pri drugih strankah, videč pred seboj katastrofo svoje dosedanje nesrečne in pogubonosne politike. Danes, po letih naporov, žrtev, trpljenja, se SLS odpirajo vrata vsepovsod, naš program se vsepovsod priznava, naša misel zmaguje v državi. Istočasno pa naši dosedanji preganjav-ci zaman skušajo ubežati pred lastno vojsko, da se skrijejo za široka pleča drugih. Tako končavajo tisti, ki so lastnemu narodu obrnili hrbet. Ta narod jih bo 11. septembra defini-tivno vrgel iz svoje srede. In ko jih že davno več ne bo, bo ideja SLS živela in vodila slovenski narod. Zato ker je ta ideja edino dobra 1er je imela poštene in zveste bojevnike. Danes v nedeljo ob pol 4. uri pop, priredi »Orel« Krakovo - Trnovo javno telovadbo ua last, iet. teiovadišču v Karunovi ul. i4. - Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Dr. Korošec pri bolgarskem kralju Borisu. DR. KOROŠCEVI SESTANKI Z VODITELJI BOLGARSKIH STRANK. u Sofija, l17. jun. Včeraj je prispel sem voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Korošec, ki je vašemu dopisniku izjavil, da je potoval na Bolgarsko kot zasebnik z namenom da študira bolgarske razmere. Ne gre, da bi dva slovanska bratska naroda in soseda imela tako malo medsebojnih stikov ter da bi tako malo vedela drug o drugem. Osebno mora priznati, da se sramuje, ko ni že prej prišel. r Solija, 18. jun. (Izv.) Že nekaj dni se mudi tukaj načelnik SLS dr. Anton Korošec. Kljub povsem privatnemu značaju njegovega bivanja v Bolgariji, ga vse časopisje brez razlike strank iskreno pozdravlja. Po sestankih, ki jih je imel z voditelji raznih političnih strank, je bil danes dr. Korošec sprejet v avdienci od kralja Borisa. Radikalna stranka v kritičnen položaju. r Belgrad, 18. junija. (Izv.) Radi velike napetosti, ki vlada med vlado, centrumom in pašičevci, katera okolnost je za vlado posebno neugodna radi bližnjega sestanka glavnega odbora NRS, poskuša predsednik vlade Vukičevič priti s pašičevci do kakega sporazuma. Pri tem gre Vukičeviču pred vsem za to, da bi pridobil pašičevce in bi na ta način ustvaril zase ugodnejši položaj v glavnem odboru. Radi tega je poštni minister Vlajko Kocić začel danes po nalogu vlade pogajanja s pašičevci. Pogajal se je s Trifkovičem, Krsto Miletičem, dr. Janjičem in Andro Staničem. Temu sestanku sta prisostvovala tudi poslanca Velja Popović in Miša Trifunović, katera veljata za centrumaše. Zgleda, da do spora- zuma ni prišlo. V vladnih krogih se pa zatrjuje, da se bodo pogajanja nadaljevala, ker je predsedniku vlade na tem, da bi se položaj razčistil do 21. t. m., ko se bo sestal glavni odbor NRS. V političnih krogih zelo dvomijo, če sc mu bo to posrečilo. V vseh političnih krogih se naglaša, da se nahaja radikalna stranka v tem trenutku v izredno kritičnem položaju. Razcep v stranki se je pokazal ne samo v Belgradu, ampak po poročilih iz notranjosti tudi že v raznih pokrajinah. Zdi se, da je posebno kritičen položaj stranke v Bosni, kjer se radikalne organizacije cepijo v Srskičevo in Andričevo skupino. ICraSl prišel v Belgrad in odšel. r Belgrad, 18. jun. (Izv.) Danes opoldne je kralj nenadoma prispel v Belgrad. Takoj opoldne je v avdienci sprejel predsednika min. sveta Veljo Vukičeviča in zunanjega ministra Vojo Marinkoviča. Popoldne ob 6 se je kralj zopet vrnil v Topolo. Nenadni kraljevi prihod je vzbudil precejšnje zanimanje. Zatrjuje se, da je kralj takoj odpotoval iz Belgrada radi neznosne vročine. Prve vladne kandidature. r Belgrad, 18. jun. (Izv.) Čeprav so še volitve daleč, se v vladnih krogih živo obravnavajo kandidature posameznih radikalnih prvakov. V tem oziru se je danes zvedelo sledeče: Ljuba Jovanović bo kandidiral v jufni Dalmaciji, kakor dosedaj, in poleg tega še v Črni gori. Prometni minister general v rezervi Milosavljevič bo kandidiral v bitoljskem okrožju, minister za vere Obradovič v tikvi-škem okrožju. Predsednik vlade bo med drugim kandidiral v skopljanskem okrožju. Poštni minister Kocič bo kandidiral v kumanovskem okrožju. UREDBA PROTI ŽIVINSKI KUGI. r Belgrad, 18. jun. (Izv.) V kmetijskem ministrstvu so izdelali uredbo v boju proti živinski kugi. Ta uredba pride prihodnje dni pred finančni odbor. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. r Belgrad, 18. jun. (Izv.) Nocoj je imel ministrski svet sejo, na kateri je obravnaval izključno resorna vprašanja. Med drugim se je sklenilo, da se ukinejo sekvestri nad imetji nemških podanikov. Naš spor z Albanijo. Belgrad, 18. jun. Današnja »Politika« poroča: Predlog francoske vlade Angliji in Nemčiji, da se še poizkusi z diplomatično intervencijo v Tirani, se je na sestanku Chamber-laina, Brianda in Stresemanna v Ženevi sprejel. O tem se je včeraj službeno obvestila naša vlada s prošnjo, da ne hiti z nadaljevalnimi odredbami, ki so predvidene kot posledica prekinjenja diplomatičnih odnošajev. Na podlagi te prijateljske sugestije je vlada do nadaljnega odgodila odredbo o popolni zaprtiji meje proti Albaniji. Prekinjenje se za za sedaj omeji na sledeče odredbe: na odpoklic diplomatičnih zastopnikov in konzulov iz Albanije in na obustavo vizuma albanskim podanikom na naših diplomatičnih in konzularnih zastopih v inozemstvu. Velesile še vedno upajo, da bodo s svojo novo intervencijo v Tirani uspele. Zato se je našim konzulom v Albaniji izdal nalog, da počakajo v obmejnih mestih. Na podlagi tega naloga se je ustavil naš skadrski konzul Trajan Zivkovič v Podgorici, konzul v Korči Sta-noje Simić pa v Ohridu; samo konzul v Va- loni, Kolombatović, ostane še nadalje v inozemstvu, to je na Krfu. Prometno ministrstvo je obvestilo Jadransko plovidbo in druge paroplovne družbe, da naj še nadalje vzdržujejo zveze z Albanijo po morju, Bojani in Skadrskem jezeru. Pariz, 18. junija. -»Petit Parisien« objavlja poročilo svojega ženevskega dopisnika glede albansko-jugoslovanskega spora. Poročilo naglaša, da se je o tem vprašanju v Ženevi mnogo več razpravljalo, nego je to razvidno iz časopisja. Po stališču Jugoslavije bi se moral ta problem reševati v celoti in načeti tudi vprašanje tiranskega pakta, toda za to sedaj v Društvu narodov ni razpoloženja. Sklepi D. N. so sc zaenkrat omejili na to, da se posreduje v Tirani in Belgradu v pravcu, da se spor uredi na podlagi miroljubnih pogajanj. Dopisnik zaključuje, da se od Jugoslavije ne more zahtevati novih dokazov miroljubnosti in dobre volje, ker jih je že doslej podala dovolj. Ženevsko lasedanle Ženeva, 18. junija. Svet Društva narodov je na včerajšnji svoji seji obravnaval več ma-lopomembnih upravnih vprašanj in nato zasedanje zaključil. Prihodnja seja se bo vršila v prvih dneh novembra. Neposredni povod za nenadni zaključek zasedanja je gotovo Briandov odhod. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se brez njega niso mogla obravnavati. Dasi se na zadnjem zasedanju niso dosegli nikaki konkretni uspehi, je vendar gotovo, da zasedanje ni bilo brez pomena, ker se je v raznih vprašanjih dosegla večja jasnost, napetosti so se ublažile, pridobil se je čas. V ruskem vprašanju med zunanjimi ministri ni bilo popolnega soglasja. Poučeni krogi izjavljajo, da se bo to vprašanje v bližnji bodočnosti obravnavalo na drug način. Koverda obsojen na dosmrtno ježo. Varšava, 18. jun. Preki sod je proglasil razsodbo v procesu proti morilcu sovjetskega poslanika v Varšavi Vojkova. Koverda je obsojen na dosmrtno težko ječo in izgubo vseh državljanskih pravic. Obenem je sodišče sklenilo, da se predsedniku republike predloži prošnja za pomiloščenje Koverde na 15 let ječe. Med razpravo so komunisti poizkušali vprizoriti demonstracije, a jih je policija razkropila. Ostalo poljsko časopisje izraža zadoščenje nad razsodbo. Varšava, 18. jim. Kasno zvečer se je širila vest, da so množice v Moskvi napadle tamkajšnje poljsko poslaništvo. Te vesti jo zjutraj Moskva odločno demantirala, vsled česar se je javno razpoloženje pomirilo. — Novo nevoljc je povzročil incident na meji, kjer so ruske oblasti aretirale poročnika poljske obmejne slraže Janija, ker je ponevedoma za par metrov prekoračil mejo. Po doslej šc nepotrjenih vesteh so Janiia v Minska ustrelili. Somišljeniki ! 1. Prepišite volivne imenike 1 Preglejte jih in pripravite vse za reklamacije. Ne izgubljate časa. Vsak glas je vreden truda. 2. Uredite takoj vse radi predstavnikov. Tainištvo SLS. Pred padcem romunske vlade. Bukarešt, 18. jun. Na včerajšnjih pogaja, njih med Manijem in Bratianom je došlo do popolnega preloma med liberalci in narodno kmetsko stranko. Sestava koncentracijske vlade je postala s tem nemogoča, mandat sedanje vlade se je izjalovil. V kratkem je pričakovati demisije Stirbeyevega kabineta. Novo vlado sestavi po vsej prilik} Bratianu in bo zastopana v njej samo liberalna stranka. Bukarešt, 18. jun. Sinoči se je vršil ministrski svet, na katerem so razpravljali o sodelovanju vladnih strank pri bodočih volitvah. Med ministri obeh vladnih taborov je došlo do ostrih očitkov. Seja se je končala brez uspeha. Narcdna kmetska stranka vztraja na zahtevi, da naj gresta vladni stranki vsaka s svojimi lastnimi listami na volitve. Prijateljsko posredovanje Nemčije v ruskem vprašanju. Berlin, 18. jun. Nemški vladni krogi so ruskega zunanjega komisarja 'čičerina prijateljsko obvestili o poteku ženevske konference, v kolikor se je pečala z ruskim problemom. Opozorili so Čičerina na pomisleke, ki bi nastali pri evropskih velesilah, ako bi se nadaljevala v inozemstvu boljševiška propaganda in ako bi ruske oblasti ne ustavile krvavega zatiranja političnih zločincev. »Berli-ner Tageblatt« poroča, da je dal čičerin na to prijateljsko obvestilo zadovoljive izjave, tako da je smatrati položaj v ruskem vprašanju kot znatno izboljšan. — Čičerin je včeraj odpotoval v Moskvo. Lloyd George o ruskem vprašanju. v London, 18. jun. (Izv.) Lloyd George je v zadnjem svojem političnem govoru izjavil, da smatra prelom diplomatskih odnošajev z Rusijo kot čin največje neumnosti. Anglija je s tem korakom ravnala samo v svojo škodo. S tem ni škodovala samo interesom svoje industrije temveč resno ogroža tudi mir. Pomor jetnikov v Moskvi dokazuje, da je Rusijo spravil ta korak v stanje blaznosti. Kolonizirame ruskih beguncev. Ženeva, 18. jun. Tu je začela zborovati posebna komisija mednarodnega delovnega urada, ki obravnava vprašanja ruskih beguncev. Predseduje češkoslovaški poslanik v Ber-nu dr. Veverka. Konferenca pretresa predlog angleških, holandskih in francoskih družb, da se vsi ruski begunci kolonizirajo v Južni Ameriki. Komisar Društva narodov za begunska vprašanja, Nansen, se je izrekel za predlog in naglašal, da bi to bila znatna olajšava za države, v katerih živi mnogo ruskih beguncev. NOV RUSKI DEMANTI. Berlin, 18. jun. Predsinočnji listi so bili prinesli vest o aretacijah in usmrtitvah nemških državljanov v Rusiji. Te vesti se iz Moskve najodločneje demantirajo kot popolnoma neresnične. Avtentično se ugotavlja, da ni bil aretiran noben inozemski državljan, najmanj pa nemški. Diktatura v severni Kitajski. Peking, 18. jun. (Izv.) Čangcolin se j« izklical za vojaškega in civilnega diktatorja na severnem Kitajskem. Diktatura je stopila v veljavo 17. junija opolnoči. Nova vlada v Pekingu. v London, 18. jun. (Izv.) Dopisnik >Ti. mes< iz Šanghaja poroča: Iz glavnega stana južne armade poročajo, da čete trajno prodirajo proti severu, čeprav se severna armada z vsemi silami postavlja v bran. Iz Pekinga ротосајо, da je bivši finančni minister Benfu sprejel mesto ministrskega predsednika. Poravnaite naročnino! Navodila pri pripravah za volitve v narodno skupščino. Volivni odbori. - Reklamacije. - Varuhi skrinjic. Načelnikom krajevnih odborov! Skličite sejo krajevnega volivnega odho. та, izpopolnite odbor z zaupniki iz vseh vasi v občini, odredite, tla odbor dobi prepis volivnega imenika za volitve v narodno skupščino, določite zaupnike, ki naj izvrše reklamacije volivnega imenika in nemudoma sporočite tajništvu SLS v Ljubljani, oziroma v M a r i b o r u imena in naslove predstavnikov in namestnikov (varuhov skrinjic) kandidatno liste SLS na vaših voliščih! Tajništvo SLS. Volivni imenik je samo eden. Z ozirom na našo notico, da so volivni Imeniki še vedno deljeni na imenike za občinske volitve in imenike za volitve v državni zbor, smo prejeli obvestilo, da je deželno sodišče že izvršilo člen 167 letošnjega finančnega zakona, ki se glasi: Tretjemu odstavku člena 1. zakona o volivnih imenikih z dno 30. maja 1922 se daje to-le zakonodajno tolmačenje: Vse one, ki imajo po zakonu volivno pravico, je treba vpisati v stalne imenike ono občine, v kateri stanujejo, če so najmanj šest mesecev nastanjeni v tej občini, ne glede na to, ali so bili predhodno sprejeti za člane te občine (domačince) ali ne. To edino ne velja za državne uradnike in uslužbence, ki se vpisujejo v volivne imenike ono občine, v kateri stanujejo, ne glede na trajanje nastanjenosti. Uradniki in uslužbenci samoupravnih teles kakor tudi uradniki in uslužbenci državnih podjetij se vpisujejo v stalne volivne imenike ono občine, v kateri stanujejo, šele čez šest mesecev, odkar so nastanjeni v tej občini. Volivna pravica za volitev občinskih po-slovalcev (zastopa) je v vsej kraljevini ista kakor volivna pravica za ostale volitve, potemtakem se morajo vršiti volitve narodnih poslancev, oblastnih in okrajnih skupščin in občinskih poslovaleev (zastopa) po stalnih vo-livnih imenikih, izdelanih po členu 1. zakona o volivnih imenikih. Kdor ima do tega pravico po zakonu, sme biti vpisan v volivni imenik samo v eni občini. Ko vrše občinska predstojništva (poglavarstva, uradi) popravke volivnih imenikov, bodisi uradoma, bodisi na zahtevo privatnih oseb, je treba vpisati novonastanjene volivce po od-Tedbi predhodnega odstavka tega člena v volivni imenik, sklep o tem pa se priobči tudi občinskemu uradu prejšnje občino, dotičnega volivca. Ko ртејте občinski urad prejšnje občine ta sklep, izvrši, če se ni storilo to že prej po predpisu člena 2. zakona o volivnih imenikih. popravek svojega stalnega volivnega imenika tako, da izpusti osebo, ki je bila v tem vpisana v volivni imenik druge občine. To opravilo je tudj podložno oceni pristojnega prvostopnega sodišča tako, kakor je določeno v členih 8., 9. in 10. zakona o volivnih imenikih. Iz gornjega člena torej sledi: 1. da je volivni imenik tako za občinske, kakor za državnozborske volitve samo eden. 2. Da mora biti v volivnem imeniku vsak, ki vsaj šest mesecev stanuje v občini. 3. Da se državni uradniki morajo vpisati v volivni imenik takoj, ko se nastanijo (ne ko pridejo tja v službo, ampak ko stanujejo v občini). Za državne uradnike se smatrajo samo tisti, ki so nastavljeni z dekretom, drugi uslužbenci ne. Popravljanje volivnih imenikov za narodno skupščino. Narodna skupščina je razpuščena, volitve bodo 11. septembra 1927. Prvi predpogoj, da se na volitve dobro pripravimo je, da z vso skrbnostjo izvršimo vse, kar določa volivni zakon. Slovenska ljudska stranka poziva svoje zaupnike in voditelje krajevnih odborov, da skrbe predvsem, da bo vsak naš pristaš vpisan v volivni imenik, da s tem dobi volivno pravico. Tozadevna določila zakona so sicer že .-plošno znana, toda radi varnosti jih ponavljamo. KDO IMA PRAVICO VOLITI? Vsak, ki je vpisan v volivni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe, da bodo vsi somišljeniki naše stranke, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so do dne 29. junija 1927 dovršili 21. leto in so naši državljani, v volivnem imeniku. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci pa se morajo vpisati v volivni imenik takoj, ko se preselijo v občino, kjer opravljajo svojo službo. Fantje, ki so odslužili svoj kadrski rok, so vpišejo takoj, ko odslužijo, v tisti občini, v kateri so prebivali pred odhodom v vojaško službovanje. Volivne pravice pa nimajo 1. tisti, ki so obsojeni na ječo, 2. ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen, 3. tisti, ki so v konkurzu, 4. tisti, ki so pod skrbstvom, KAKO VLOŽIM REKLAMACIJO? Reklamacije se bodo smele vlagati za te volitve veljavno šo do 29. junija 1927. Toda ne odlašati! Takoj ta teden naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu in pregleda in prepiše volivni imenik. Krajevni odbor SLS naj ugotovi, kateri volivci SLS so izpuščeni in kateri nasprotniki eo neupravičeno vpisani. Reklamacije vložite potem čimprej. To že iz razloga, da jo lahko ponovite, če vam prvo občinski urad iz kakega razloga zavrne, pa je mogoče napako takoj popraviti. Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno aH ustineno pri občinskem uradu. Zahteva je kolekov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Zahtevi za vpis je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega ali policijskega urada, da dotični biva že nad šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overovljen prepis odloka, s katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občino. »Vojnička isprava« potrjuje državljanstvo in rojstne podatke.. Mesto navedenih listin se sme priložiti tudi nadomestna potrdila, ki jih navajamo spodaj v podrobnem navodilu. — Drugo listino pa ne veljajo kot priloge. Pismene reklamacije mora podpisati kak volivec, ne kako društvo in tudi ne kaka organizacija, n. pr. krajevni volivni odbor SLS. REŠITEV REKLAMACIJE. Vsako zahtevo popravka volivnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Če kdo v petih dneh ne dobi rešitve, naj smatra, da je občinski urad njegovo zahtevo odklonil. Dotični naj se takoj šesti dan pritoži na deželno sodišče v Ljubljani, župana pa naj vsled malomarnega poslovanja naznani okrajnemu glavarstvu. Prepis naznanila naj pošlje vsak glavnemu tajništvu SLS, da bomo s takimi gospodi po potrebi obračunali ob ugodni priliki. Opozarjamo, da so vse oblasti dolžne izdati brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasnoio v 24 urah. Kjer bi naleteli na tozadevne težave in nagajanja, obvestite o tem glavno tajništvo SLS. ŽUPANI. Kot ljudski zastopniki so župani dolžni pri popravah volivnega imenika svojim občanom pomagati z nasveti in v vsakem oziru skrbeti, da bodo vsi upravičenci vpisani. V občinah z več volišči je treba volivne imenike deliti in jih prirediti za vsako volišče posebej. Ne pozabite vpisati popravke v vse dele tako deljenega volivnega imenika. Podrobna navodila za reklamacije. Da ne bodo naši zaupniki z reklamacijami imeli sitnosti in težave, objavljamo še sledeča navodila, ki naj jih zaupniki shranijo in pouče o njih vse člane krajevnih volivnih odborov SLS. 1. Volivni imeniki morajo biti stalno razpoloženi v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico po stavku 2 člena 5 zakona o volivnih imenikih št. 183 Uradnega lista št. 67—22, volivni imenik pregledati, prepisati zase, bodisi za drugega in zahtevati njegov popravek. 2. Ravnotako ima pravico vedno vsakdo vlagati reklamacijo zase ali za drugega. Reklamacije je vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno. 3. Reklamacijo je napraviti za vsakega volivca posebej. 4. Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena o pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor: šolsko izpričevalo, poselska in delavska knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice. 5. Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS, odnosno Slovan po narodnosti in jeziku. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volivec Slovan po narodnosti in jeziku zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva ali okrajnega glavarstva. 6. V zahtevi popravkov krstnih imen, oziroma priimkov, bivališča itd. je ob sebi umevno, da se mora postopati prav tako kakor pri sestavi reklamacije za vpis ali izbris, ter se morajo priložiti tudi potrebna izkazila pristojni oblasti. 7. Poslovanje o vsaki reklamaciji pri občinskem uradu je po čl. 8—10 zakona o volivnih imenikih št. 184 [Jradni list št. 67—22 sledeče: Pri vsakem občinskem uradu sta poleg župana določena od občinskega sveta še dva člana, kateri skupno tvorijo reklamacijsko komisijo pri občinskem uradu. Ti člani vzamejo vsako zahtevo popravka s prilogami v pretres in jo rešijo v obliki zapisnika tekom petih dni. V občinah, kjer so občinski odbori razpuščeni, rešuje pri občinskem uradu vložene reklamacije pristojno okrajno sodišče. Zapisnik je kratek in naj se napiše na hrbet reklamacije, kakor je razvidno v spodnjem obrazcu. Ako se v reklamaciji zahteva vpis ali izbris volivca v imeniku, ne da bi bilo navedeno, katerega imenika se zahteva popravka tiče, morajo člani reklamacijske komisije v svojem sklepu ugotoviti, ali je dotični popravek izvršiti v obeh volivnih imenikih ali samo v enem. Izdajo sklepa reklamacijske komisije vroči občinski urad vlagatelju reklamacije in prizadetemu volivcu. Ko preteče po vročitvi tri dni, predloži občinski urad z dopisom, kakor je razviden v dolnjem obrazcu, na hrbtu reklamacije sklep, s katerim je reklamacijo rešil, vročilnico in reklamacijo, kratko celoten spis z vsemi prilogami prvostopnemu sodišču v poslovanje. Ko prvostopno sodišče odobri predloženi sklep, šele potem sme občinski urad vpisati zahtevano spremembo v volivni imenik. OBRAZEC ZA REKLAMACIJO ZA VPIS. Štev. vlož. zap.: V volivnih zadevah takse prosto. Županstvo v ... dne ... Zglasi se .... (stan, bivališče, hišna štev.) in pravi: Jaz nisem vpisan v volivni imenik za volitve v narodno skupščino. Prilagam potrdilo župnega urada (rojstni, krstni list), da sem star nad 21 let, potrdilo občinskega urada, da sem pristojen v to občino (domovnico, iz katere je razvidno, da sem pristojen v občino . . . ., opcijsko listino, potrdilo pristojnega političnega oblastva, da sem državljan SHS, potni list, vidiran od tuzemskega političnega oblastva, da sem Slovan po plemenu in jeziku). Z ozirom na to predlagam, da se me vpiše v volivni imenik za volitve v narodno skupščino. Podpis župana in tajnika. (Pečat.) Štev..... Županstvo v . Podpis stranke. Volivno gibanje. Osijek, 18. jun .Demokratski odbor v Osi jeku je sklenil, da se postavi za nosilca listo viroviliški županiji dr. Ivan Ribar. Dr. Ribai bo kandidiral kot nosilec tudi v modruško. reški županiji. Nastas Petrovič. Nastas Petrovič potuje v ponedeljek i Skoplje, odkoder bo vodil volivno agitacijo Macedoniji. Nastas Petrovič stoji v zvezi z Vu. kičevičem. Makedonci bodo glasovali za vlado V Vojvodini. Radikalna stranka bo postavila za nosilca liste v Subotici sedanjega finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča. V tem okraju bo kan-didiral na svoji listi tudi Stjepan Radič. Dr. Laza Marković. Med radikali je začel dr. Laza Markovi} vihteti palmo miru in sprave. Markovič hoče popolen sporazum z Vukičevičem. »Samoupra-va< že pjše v tem zmislu. Markovičeva akcija bo nekaj uspeha gotovo imela in bo škodovala zlasti pašičevcem. Predstoječa reklamacija se osvoji (ali pa, ako ni pravilna: se zavrne; tu se navede vzrok zavrnitve, n. pr. ker ni priloženo izkazilo starosti, izkazilo državljanstva ali vsled drugega pogreška). V ...... dne .... ' . < (Podpisi članov reklamacijske komisije in župana.) (Pečat.) Se predloži deželnemu sodišču v Ljubljani v poslovanje. Županstvo v ....., dne .... Pečat. Podpis župana. OBRAZEC ZA IZBRIS IZ VOLIVNEGA IMENIKA. Štev. vlož. zap.: . . . V volivnih zadevah takse prosto. Županstvo v ....., dne .... Zglasi se ..... in pravi: Volivec 1.1. (stan, bivališče in hišna štev.), vpisan v volivnem imeniku za vas ..... za vol lev v narodno skupščino pod tekočo štev....... se je preselil glasom priloženega potrdila občinskega odbora iz vasi.....v vas •. . . . Zahtevam, da se imenovani v volivnem imeniku izbriše za vas ..... in vpiše v imenik za vas ...... Podpis župana in tajnika. Podpis stranke. (Pečat.) OBRAZEC ZA POTRDILO ŽUPNEGA URADA Štev..... V volivnih zadevah takse prosto. Uradno potrdilo. Anton Poženel, zakonski sin Matevža Poženel in Ivane, rojene Kristan, je bil rojen v ..... dne .... leta .... Zupni urad v..... dne .... Pečat. Podpis župnikov. OBRAZEC ZA POTRDILO ŽUPANSTVA. Štev..... V volivnih zadevah takse prosto. Uradno potrdilo. I. I. (poklic, bivališče, hišna štev.), stanuje v tej občini stalno že nad šest mesecev in je pristojen v občino..... glasom podatkov iz tuuradne matice. Županstvo v ....., dne .... Pečat. Podpis župana. Ing. Sondermayer in kap Bajdak Erilctita 26. junija t. 1. na veliki letalski miting v jubljano. Vsi na vojaško vežbališčc med Mostami in Dcv. Marijo v Polju. Začetek ob 4 pop. Vstopnina: člani 5 Din, dijaki-člani in vojaki 2 Din, nečlani 10 Din, dijaki - nečlani 5 Din, Kdor želi brezplačno leteti, naj poskusi srečo z žreba-«ion. nrl naltuou Tltooiiice v oredprodaji. beležke Д Utopiti se — to je interes. SDS se je tako temeljito vživela v svoj popolen polom, da smatra, da je uničenje samega sebe inte-res subjekta, ki se uniči. To je za stranko, ki jo narod tira k smrtni obsodbi, sicer sijajna tolažba, toda za druge, ki hočejo še živeti, nič kaj mikavna. »Jutro« pa je že v taki agoniji, da misli, da bo s proslavljanjem političnega in narodnega samoumora dobilo glasove za SDS. Takole piše »Jutro« včeraj: »Nemški sodržavljani tudi sami pozabljajo, da obstoja samo en jugoslovenski državni narod in da je v njihovem lastnem gospodarskem interesu.) ako se utopijo v obstoječe nacionalne stranke.« V tem stavku hoče »Jutro« dvojno utop. Ijenje: utopljen je Slovencev v enem jugoslo-venskem državnem narodu in utopljenje Nemcev v obstoječih nacionalnih strankah, Nacionalna stranka je po »Jutru« samo SDS, torej naj se Nemci vtope v njej. Slovenski narod je samouinor v eni jugoslovenski jutrovski čorbi odklonil in si izvolil slovensko narodno življenje. Nemcem pa, ki žive v naši državi, bi mi rekli: Tisti med njimi, ki se res hočejo utopiti, naj gredo v SDS, tisti Nemci, ki se jim hoče še življenja, pa naj se boje priti s to stranko v dotiko. Д To pa to. Takole samohvalo si je včeraj napisala SDS v »Jutru«: »Napredni elementi, ki se zbirajo okoli preizkušene zastave SDS so na podlagi jasno začrtanih občinskih programov... SDS posveča svoje orga-nizatorne in idejne sposobnosti in smeri baš podrobnemu delu v občinskem gospodarstvu.« Da, zastava SDS je preizkušena. Kljub svinčeni aferi, kljub polomu Jadranske in Slavenske banke in klub vsem izgubam, ki jih bodo vsled teh »pre'zkušenj« pretrpele razne meslne hranilnice, je ta zastava še tako nesramna, da si upa pred taiste volivce, ki trpe ogromno škodo. In »sposobnosti« SDS v občinskem gospodarstvu so se uveljavljale ravno v smeri tistih preizkušenj. Te »sposobnosti« bridko občutijo občani kakor iste sposobnosti v državni politiki občuti ves slovenski narod. To so namreč »sposobnosti«, ki neizogibno vodijo v bankerot. Д Bolj in bolj so zbira. Nedavno je »Jutro« pisalo, da je že vsa Slovenija v Naprednem bloku. Že nekaj »klerikalcev« je bilo tam. Bil je to sijajen Napreden blok z dr. Žerjavom na čelu. Kmalu je bilo ^Naprednega bloka« konec in celo »Jutro« ga je zapustilo. Včeraj je v drugem stavku omenilo le še >napredne elemente. ki se gibljejo« in v tretjem odstavku pravi »Jutro«, da se vse napredno »bolj in bolj zbira okoli SDS«. In v četrtem odstavku pravi »Jutro«, da je SDS »čista, idealistična in dosledna«. Ker je torej >Napredni blok« skrahiral ku?a SDS zbirati, kar je raztresla in zbira bolj in bolj. Naj zbira, zbrala ne bo itak nič, in če ne bi zbirala, bi morala že dobivati brezposelno podporo. Д »Jutro« in »socialisti vseh frakcij«. Včerajšnje »Jutro« je polno člankov y.a občinske volitve v Novem mestu. Med drugim prinaša tudi oklic »socialistom vseh frakcij v Novem mestu«, v katerem prosi socialiste, naj vendar le glasujejo za »Jutrovce« in SDSarje. Ta oklic bj si pa bilo »Jutro« lahko prihranilo. Kajti sodrug Kristan je s svojimi že itak zapisan v »Jutrovsko« vojsko. Ti so gotovi. Kar je pa drugih res pravih socialistov — tem so pa še preveč v spominu Fakinov slučaj v Trbovljah in mučenja in pretepanja delavcev v Ljubljani. Vsi ti, ki kaj dajo na svoj socializem, se pa »Jutrovemu« prizadevanju le smejejo. CHAMBERLIN IN LEVINE PRIDETA NA~ DUNAJ. v Monakovo, 18. jun. (Izv.) Letalca Cham-berlin in Levine bosta startala v nedeljo ob 9 v Berlinu in bosta ob 11.15 pristala na letališču Oberwiesenfeld. Ob 15 je napovedan njun odhod na Dunaj. STRAŠEN CIKLON. v Griifontal (Turingija), 18. junija. (Izv.) V pretekli noči je napravil ciklon, ki je divjal na bavarsko-turinški meji silno škodo v gozdovih. Tekom pol minute je vihar uničil popolnoma nad 5000 dreves. Narodno zavedni volilci mesta Celja! Skupni naetop z Nemci pri današnjih občinskih volitvah daje samostojnim demokratom žalostni pogum, da nas psujejo s narodnimi izdajicami. Volimo danes 2 — DRUGO — SKRINJICO in tako pokažimo, da nam je ia resnično slovenski program, kakor ga zastopata koalirana Slovenska ljudska in Narodno-radikalna stranka in da obsojamo naetop samostojnih demokratov, ki jim je slovenstvo dobro zgolj takrat, kadar ga rabijo za volivne namene. Socialno zavedno delavstvo in nameščenstvo! V dveh izdajah vas vabi socialna demokracija in vam obljublja zlate gradove. Z brez-primerno demagogijo vam govori o nesocial-nosti Združenih strank in vsiljuje svoj socialistični občinski program, ki ga je prekopirala vi načrtov Slovenske ljudske stranke v Ljubljani in v Mariboru in na katerega bo po volitvah prav tako pozabila, kot je pozabila že na tisoče delavstvu danih besed. — Volite 2. SKRINJICO in pokažite s tem svojo odločno voljo, da nočete več služiti socialističnim voditeljem za žoge, s katerimi se gredo igrat na račun trpečih in tlačenih. V Združenih strankah koalirana Slovenska ljudska stranka vam je najboljši porok, da bod« Združene stranke e svojim delom na mestnem magistratu dokazale, da jim ni do besed in neizpolnjenih obljub, temveč edino do dela v prid občanom in napredku mesta. Živela zmaga druge skrinjice! KAJ MORAM DANES STORITI? 1. Še dopoldne moram iti na odrejeno mi volišče in vreči volivno kroglico v 2. skrinjico, kakor bodo to storili vsi za napredek Celja in za vestno občinsko gospodarstvo vneti Celjani. 2. Takoj ko bom izvršil svojo volivno dolžnost, se moram zglasiti v glavni volivni pisarni Združenih strank, ki se nahaja v Cankarjevi ulici 4 (tajništvo SLS). 3. Moja dolžnost je, da vse storim, da od volitev ne izostane niti eden somišljenikov Združenih strank. Zato bom porabil celi dan za neustrašeno agitacijo v prid Združenim strankam. 4. Glavni volivni pisarni bom nemudoma sporočil vsaik slučaj nasilja in nepravilnosti pri volitvah. Predstavniki Hst« Združenih strank in čuvarji skrinjice St. 2 so: na I. volišču v meščanski šoli gg. dr. Ogrizek, oziroma Maks Janič. Na II. volišču na mestnem magistratu mag. pharm. g. Posavec, oziroma urar g. Lečnik. VOLIVCI! VoBtve se vrše danes nepretrgoma od osmih zjutraj do petih popoldne. Kdor pride po peti uri na volišče, ne bo mogel več voliti. kamničani ! Danes se odločuje usoda kamniške mestne nprave. Brali ste, slišali na demokratskem ehodu, kaj je napravila vse dosedanja demokratska večina. Ali boste še njo volili? Ne in nikdar ne! Spoznali ste lahko, da je edino prava zastopnica ljudskih potreb in koristi SLS! Zato vsi na volišče že dopoldne in vrzite vsi kroglico v 3 (tretjo) skrinjico, ki je vaša! Moralično klofuto je dobila kamniška SDS na svojem »sijajnem« shodu na praznik, ko je morala svoji »velikanski« večini zapirati usta i oboroženo silo! Kamničani, oddolžite se de. mokratom za to danes jm jim z volivnimi kroglicami povejte, cla si znate varovati svojo svobodo! Glasujte vsi proti demokratom, vrzite rsi kroglice v 3. skrinjico, skrinjico SLS, ki je stranka delovnega ljudstva in njegovih pravic! V strnjenih vrstah bojujte vsi zavedni Kamničani boj za zmago svojih pravic in glasujte za SLS! Ne cepite glasov z glasovanjem za »Združeno listo«, ampak glejte, da pride SLS močna v občinski odbor, da tam prevzame sama upravo mesta v roke! Nismo vezani somišljeniki SLS z nobeno stranko, kakor straši ta strah v demokratskih možganih, ampak gremo v boj sami, ker vemo, da smo dovolj močni in da bodo z nami tudi vsi zavedni Kamničani! Poverite SLS s svojim zaupanjem tudi tisti, ki ste se dali dozdaj plašiti s »klerikalnim zmajem«, in videli boste, da vaše zaupanje ne ho zaman! Noben somišljenik SLS, volivec, ne sme ostati doma! Vsak mora na volišče in glasovati za 3. skrinjico! Kdor ne pride, pomaga demokratom! Zato vsi na volišče, vsi v boj za sijajno zmago SLS! Shod SLS v Novem mestu. Krajevni odbor SLS je priredil v petek zvečer ob osmih v Rokodelskem domu zelo dobro obiskan shod volivcev za občinske volitve, ki se vrše to nedeljo. Na shodu sta obširno poročala dr. K u 1 o v e c in železničar Mrak. Dr. Kulovec je temeljito reagiral na volivni proglas gospodarske (pravilno samostojno demokratske) liste in govoril o pogubni politiki SDS za državo in Slovenijo. O gospodarstvu si upa govoriti stranka, ki je so-ndeležena pri »vzornem« gospodarstvu Slavenske banke, ki je zapravila okrog sto milijonov dinarjev slovenskega denarja, in o zlorabi vere govore zopet ljudje, ki povsod, kjer morejo, kažejo svoje protiverske rožičke. Ko se je vršil v Novem mestu katoliški shod, se je zabranilo zborovanje na trgu, ki je sicer za vsa druga zborovanja na razpolago. Liberalna novomeška gospoda, ki drugače tako vneto vabi okoliške kmete in se jim laska, hoče za vsako ceno, da je v nasprotstvu z ogromno večino slovenskega ljudstva in si za žive in mrtve prizadeva, da to nasprotstvo žene do skrajnosti. Ce ta gospoda hoče imeti boj, ga bo imela 'in našel se bo lek, da njihova drevesa ne bodo zrastla previsoko. Dr. Kulovec je tudi temeljito osvetlil huj-ekarije, ki jih širijo liberalci med železničarji in katerim so nekateri v svoji lahkovernosti nasedli. Redukcije je sklenila konferenca železniških direktorjev, ki se je vršila v železniškem ministrstvu januarja meseca, torej davno pred 1. februarjem, ko je SLS stopila v vlado. In če se ne bi SLS z vso silo zavzela za železničarje, bi jih bilo sigurno dvakrat več odpuščenih. Kredite za delavce pa ni skre-sala SLS, ampak radikalno-radičevska večina v finančnem odboru, ki je neglede na potrebe kar tjavendan kresala kredite, če je bilo prav ali ne. V kolikor se je dal popraviti proračun, ki je že šel skozi finančni odbor, je to SLS storila z finančnim zakonom v členu 44. In tudj sicer je SLS neštevilnokrat posredovala v železniškem ministrstvu za železničarja, medtem ko se druge stranke za železničarje niso prav nič brigale. Na shodu so zborovalci z največjim odobravanjem spremljali izvajanja govornikov. }pt)a ûrsia mila družinsko perh Ni to zopet običajen milnati prašek ali mogoče navadno milo v drugi obliki, temveč najnovejši proizvod kot posledica znanstvenega raziskavanja na polju izdelovanja mila. Trpežnost Vašega perila ni več odvisna od mnogokratnega pranja, kajti Rinso prav sam odstrani nečistoto iz perila ter je radi tega vsako, za perilo toliko škodljivo ribanje nepotrebno. Dnevi, ko ste se mučili v sopari pralnega kotla, so za Vas prošli, ako boste uporabljali Rinso. Rinso očisti preko noči v hladni vodi vse madeže, prihrani Vam delo, čas in denar, kajti potrebno Vam je izvršiti pri pranju samo tri lahka opravila, ki so: Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju, namočiti perilo in izplakniti ga v čisti vodi Rinso izdelujejo LUX-tvornice! SHOD RADIKALOV V NOVEM MESTU. V petek zvečer so imeli v Kandiji tudi radikali svoj shod. Kot prvi je govoril dr. Gre-gorič, nato pa deželno sodni svetnik dr. Luz-ner. Zanimivo je to, da je na političnem shodu govoril sodnik dr. Luzner. Mi smo za politično svobodo. Konstatirali bi le to, da so pred nekaj leti začeli predavati v prosvetnih društvih sodniki novomeškega sodišča strokovnih stvareh kakor n. pr. o testamentih, o pogodbah itd. Dobili so pa s kolom mig, da je to nedovoljeno, nedopustno in kvarno za sodniški stan. Strokovna predavanja <»o torej nedopustna, pač pa so dovoljeni politični govori! Odbor za postavitev spomenika padlim vojakom šentpetrske fare, ki ga odkrijejo danes. Spredaj sede od leve na desno: dr. Štele, župnffr Petrič, Koubelka, predsednik Rohrmanu, major Colarič, Bonač in inž. Šubic; zadaj stoječ Srt, Bokal, Poženel, tajnik Pire, blagajnik Z upančič, Logar, Presetnik in Brunčič. — Odkritje se vrši danes in ne prihodnjo nedeljo, kakor stoji pomotoma v >Ilustr. SlovenciK. Spomenik žrtvam svetovne vojne pri sv. Petru v Ljubljani/ Z nemalim materielnim in tudi idealnim duševnim naporom so postavili ob cerkvi sv. Petra v Ljubljani spomenik žrtvam svetovne vojne, mimo katerega nasa dnevna kronika nikakor ne sme brez posebne pozornosti in priznanja. Zato ne bo odveč, če naše časopisje ohrani potomcem glavna zgodovinska data iz akcije za njegovo postavitev in ga v opisu predstavi čitateljem. Jeseni 1. 1925 se je sestavil odbor iz šent-petrskih faranov in se dne 22. nov. 1925 sestal k svoji prvi seji v gostilni enega najbolj navdušenih propagatorjev ideje spomenika, g. Leopolda Zupančiča na Ahacljevi cesti 15, kjer so se vršili tudi vsi ostali tozadevni sestanki in kjer je poslovala odborova pisarna. Že pri prvem sestanku se je pokazala enotna volja vseh šentpetrčanov brez ozira na stranke in sloje in ta enotna volja postaviti najboljše, kar se v danih razmerah da, ni ponehal celi čas in si postavlja s pravkar dogotov-ljenim spomenikom svoj najlepši dokument Odbor se je konštituiral takole: Predsednik Viktor Rohrmann, podpredsednik Vaclav Ku- * Napačno vklesana so bila namesto pod Hra-deckega vae pod Spodnjo Hrušico sledeča imena: 1. Leben Ivan, 2. Potokar Luka, 3. Proj Leopold, 4 Stelfc Blaž, f>. Turk Franc. Odbor je sklenil, da •e ta nauolca oouiaie oooravi. belka, tajnik Jože Pire, blagajnik Leopold Zupančič, odbornik pa: dr. Franc Stelè, župnik Janko Petrič, Josip Turk, Fran Poženel, Karol Kristan iz Ljubljane, Filip Logar iz Most, Ignacij Irt iz Štepanje vasi, Ivan Bolta iz Jarš, Ignac Plevnik iz Tomačevega in Franc Presetnik iz Šmartna. Sklep prve seje se je enodušno glasil, da se postavi velike fare in ljubljanskega mesta dostojen spomenik, v dosego tega cilja pa sta se sestavila dva odbora, ki sta potem sporazumno pod vodstvom splošnega odbora zasledovala namen in sicer finančni odsek, ki ga je vodil g. L. Zupančič in umetniški ter propagandni. Propagandno stran je vodil Jože Pire, kot umetniški konzulent pa je fungiral dr. France Stelè. Po več mesečnih pripravah in posvetovanjih z merodajnimi umetniškimi kapacitetami glede njegove splošne oblike, je tekom zime dozorela misel, da je najprimernejši prostor oni ob cerkvi v malem nasadu ob Hrvatskem trgu. Na tej podlagi je bil naprosen g. inženir Vlado šubic od Mestnega stavbnega urada, da izdela primeren načrt, obenem pa je bil izdan na Šentpetrčane sledeči oklic: Vače blagorodje! Svetovna vojna je tudi iz vrst Sentpeterčanov iztrgala nebroj fantov in mož, ki so padli kot žrtve te bcene vojne furije. številne vdove in sirote pričajo o težki neereči, ki je zadela družine v šentpe-tereki fari Nehvaležni in ljudje brez pietete bi bili, če ne bi poskrbeli za pofaščenje spomina padlih tovarišev ter za omiljenje bede, v kateri živi nešteto družin. Najtežje nam pa je, ker v mnogih slučajih niti ne vemo. kje ooč'vajo naši najdražji, katere nam je vzela vojna. Zato posebno hočemo postaviti skromen spomenik, okrog katerega se bemo zbirali ter s čuvstvi pietete proslavljali spomin na nje. Poleg tega hočemo organizirati skrb za družine, ki jim je vojna pobrala edine oskrbnike, skrbne očete ter zveste sinove ter zbrati v to svrho potreben sklad. Obračamo se zato tem potom do Vas z vljudno prošnjo za denarni prispevek, katerega izvolite poslati po priloženi položnici. Počastimo spomin padlih tovarišev ter prispevajmo, da bo čimprej stal spomenik, ki bo pričal o naši hvaležnosti in pieteti do onih, ki so padli kot nesrečne žrtve vojne grozote in da bomo kmalu zbrali sklad, ki bo nudil pomoč najbednejšim preostalim iz svetovne vojne. Za odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim tovarišem iz šentpeterske fare v Ljubljani: Rohrman Viktor, 1. r. predsednik, Kubelka Vaclav, 1. r. podpredsednik. Pire Jože, i. r. tajnik, Zupančič Leopold, 1. r. blagajnik. G. Šubic se je z navdušenjem prijel svojega posla in ko je bil odobren njegov načrt, ter delo oddano, se je mogel že 1. nov. 1926 položiti temeljni kamen, v katerega je bila •zazidana listina vsebujoča predzgodovino akcije. V celoti se je vršilo v svrho ureditev vseh z naročitvijo in postavitvijo zvezanih zadev 22 odborovih sej in pet informativnih sestankov. Odbor so v njegovi akciji marljivo podpirale Podružnice Zveze slovenskih vojakov v Ljubljani, v štepanji vasi in v Mostah. Gg. major Colarič in bivši kurat Bouač od osrednjega vodstva sta sodelovala stalno s svojimi tozadevnimi izkušnjami. Posebno veliko uslugo v propagandni smeri so nudile odboru ženske organizacije, teko Elizabetna konferenca v Ljubljani in Mostah, Kolo jugo. slovanskih sester v Mostah in Štepanji vasi ter Šentpetersko prosvetno društvo. Izredno naklonjenost je pokazal tudi Mestni magistrat v Ljubljani, ki jo po sklepu bivšega Gerent-skega sveta naklonil odboru znesek 5000 Din in ob završitvi dela po komisarju Mestne občine g. Mencingerju zopet 5000 Din. Med privatnimi dobrotniki je pa v prvi vrsti stavbna tvrdka Dukič in Co., ki je poleg Mestnega magistrata prava ustanoviteljica tega spomenika. Ostali potrebni znesek so pokrili z ma-limi prispevki vsi sloji šentpeterskega okoliša, uradniki, delavci, kmetje, trgovci in obrtniki ter svojci v vojni padlih šentpeterčanov. Vse to pa bi bil ostal mrtev kapital, da ni stala za akcijo trdna volja in agilna osebnost, ki je kljub nepovoljnim .začetnim izgledom energično tiral akcijo naprej. Bil je to predsednik odbora g. V. Rohrman, ki mu gre v tem oziru glavna zasluga na doseženem uspehu. Njegova neumorna sodelavca pa sta bila gg. Jože Pire in L. Zupančič. Kakor že omenjeno, je načrt za sporne, nik izdelal in tudi celo delo osebno vodil g. inženir stavbnega urada VI. šubic. ki je, četudi ni sam Šentpeterčan, poklonil plod svojega dela brezplačno akciji za spomenik. Kamnoseško delo je izvršil Kunovar Frane, stopnice tvrdka Battelino, ograjo Breme Franc, zlatenje podobar Iv an Goetzl in temelje M zidarska dela tvrdka Dukič in drug. Po proučitvi vseh možnosti je bil s^o- ICaf se godi doma Odkritje in blagoslovitev spomenika v svetovni vojni padlim Šen$peterčanom. Danes se vrši na svečan način žalna proslava v spomin 329 vojnih žrtev šentpeterske fare v Ljubljani. Proslave se udeleže zastopniki oblasti, Zveze slovenskih vojakov in slovenskih invalidov. Proslava so vrši v sledečem sporedu: Ob 10. uri četrtnrno zvonenje v župni cerkvi, nato sprejem zastopnikov oblasti in organizacij. Ob pol 11. uri sv. maša za padle. Pri maši poje cerkveni zbor. Po maši sprevod udeležencev spomenika. Nato uvrstitev po sledečem redu: Pri zvoniku godba, okrog spomenika odbor z zastopniki oblasti in organizacij, na drugi strani četa lovcev in na drugem prostoru za ograjo pevci. Vso drugo občinstvo se uvrsti na cesti, ki je tačas zaprta za promet, in v javnem parku. Za red bo skrbela policija in rediteljsivo, katerem naj se občinstvo pokorava. Po razvrstitvi odkrijejo zastopniki odbora spomenik, nakar izvrši domači župnik Janko Petrič blagoslovitev. Pevci zapojo pesem »Usliši nas Gospode. Nato govori žalni govor gospod Ronač za Zvezo slov. vojakov. Godba zaigra nato drugo žalost inko, nakar zapojo pevci »Oj Doberdob«. Imenom Zveze slov. vojakov govori major Colarič. Po njegovem govoru oddajo dve salvi lovci v spomin padlih tovarišev. Grajska postaja pa odda topovske strele. Nato izroči predsednik odbora V. Rohrmann spomenik v last mestni občini, nakar položi gospod vladni komisar kot prvi venec v mestnih barvah; vence polože še občina Moste po svojih zastopnikih, v imenu odbora pa gospod korvetni kap. v pok. Kubelka. Nato polože zastopniki organizacij in svojci padlih vence. Pevci zapojo narodno žalostinko »Spomladi se vse veseli -. Nato izreče zahvalo tajnik odbora Jože Pire, godba zaigra državno himno. Skupni obed za specialno zastopstvo se vrši pTi tovarišu L. Zupančiču, Ahacljeva cesta 15. Za druge udeležence je preskrbljeno v bližnjih gostilnah. Popoldne ob 1. uri obdari odbor 40 vojnih sirot šentpeterske fare. Pri obdaritvi poje zbor pod vodstvom gospoda Grada iz Most. Otroci iz Hradeckega vasi pod vodstvom gdč. Lebarjeve uprizore žalno igro .Usoda družine«. Nato prijateljski sestanek sodelujočih. ŽALNI DAN prirede združene ženske organizacije danes v nedeljo ob priliki odkritja in blagoslovitve spomenika pri sv. Petru v korist vojnim sirotam. Občinstvo prosimo, da rade volje prispeva po svojih močeh v te namene in sega pridno po žalnih znakih ( 1 Din, odkupni 10 Din) in po razglednicah spomenika 2 Din. Ljubljančanom naj nam ne bo žal za dinar. Odbor. Smrt odličnega našega moža. V Spodnji novi vasi pri Slov. Bistrici je umrl v soboto 18. t. m. posestnik Janez Jerovšek, brat ravnatelja tiskarne sv. Cirila v Mariboru dr. Antona Jerovška. Pokojni se je pred nedavnim časom ponesrečil, ko je padel z visoko naloženega sene-nega voza, a je vendar okreval in upati je bilo, da bo vse posledice vsled svoje močne narave premagal. Na praznik presv. R. T. pa je začutil bolesti v glavi in v soboto zjutraj je po kratki in mučni bolezni, previden s sv zakramenti v 46. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Rajni je bil mož krščanskega značaja, odločen in zaveden naš somišljenik, posebno skrben in moder gospodar, blag sosed in tovariš. Vemo, da ga bodo vsi žalujoči podrešali, zato jim tem bolj iskreno kličemo: Bog vas tolažil Pokojnemu pa večni mir in pokoj! Pogreb se bo vršil v ponedeljek 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v Slov. Bistrici. Upnikom Slavenske banke I Ponovno opozarjamo upnike Slavenske banke, da se neprijavljene aH nepravilno prijavljene terjatve od konkurznega sodišča sploh ne bodo upoštevale, tako da se onemu, ki ne bi svoje terjatve pravočasno in pravilno prijavil, sploh ne bo izplačilo ničesar. Po zakonu potrebne prijavo terjatev proti Slavonski banki konkurznemu sodišču т Zagrebu po predpisih hrvatskega konkurznega reda in zastopanje interesov terjatev v konkurzu tega zavoda vrši brez nagrado Odhor upnikov Slavenske banke v Ljubljani. Upniki, katerim smo že razposlali navodila, naj nam vpoMjejo takoj pravilno izpolnjena pooblastila in podatke o svoji terjatvi. Upniki, ki še niso prejeli naših navodil, naj nnm javijo i dopisnico svoj naslov. »Odbor upnikov Slavenske banket v Ljubljani je enotna in nadstrankarska upniška organizacija, obstoječa že od novembra 1926 in zastopajoča pred otvoritvijo konkurza že nad 50,000.000 dinarjev terjatev, Člani odbora so: Dr. Drago Maruš ič, predsednik; dr. Roman Ravnihar, tajnik; Ivan Avsenek, industrijalec v Ljubljani; dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani; dr. Anton Božič, odvetnik v Celju; Janko Bukovec, podpredsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; Ivan Mikuž, bančni ravnatelj; dr. Franc Pavlin, bančni ravnatelj; Franc Pretnar, predsednik Zveze jugosl. hranilnic; Albin Prepeluh; Zvonko Žolger, ravnatelj zavarovalnice v Ljubljani. Naš naslov: Odhor upnikov Slavenske banke, Ljubljana. Poštni predal št. 80. Ljubljana, dne 18. junija 1927. Za Odbor upnikov Slavenske banke: Dr. Drago Marušič, predsednik. Rr. Roman Ravnihar, tajnik. Ljubîlanske komunalne vesti. Vprašanje meslne cestne železnice. Enega najtežjih problemov za vse ljubljansko komunalno gospodarstvo pomenja gotovo vprašanje cestno električne železnice. Kakor znano, je električna železnica last nemške družbe »Kleinbahn-Gesellschaft.":, ki je pred 25 leti sklenila z mestno občino pogodbo za zgradbo cestne železnice in v kateri je posebno važen člen, ki določa, da preide cestna železnica po 25 letih v last mestne občine ljubljanske. Kakor pri vseh takih pogodbah, so nastale tudi tu znatne težkoče, ki so se večale, čim bolj se je bližal omenjeni rok h koncu. Letos poteče ta rok i:i se bo moralo glede električne cestne železnice sedanje meslno občinsko zastopstvo v najkrajšem času izjaviti, če cestno železnico prevzame, ali ne. Družba >Kleinbahn-Gesellschaft< zahteva namreč, da se mestna občina izjavi delinitivno že do konca tega meseca, če pod stavljenimi pogoji prevzame cestno železnico, ker sicer se postavi družba na stališče, da ni več vezana na pogodbo med mestno občino in družbo. Kakor čujemo, se vrši prihodnji torek neka anketa na magistratu, h kateri so med drugimi povabljeni tu zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter zastopniki Delavske zbornice. Da se jo povabila Delavska zbornica k tej anketi, je vzrok v tem, ker je danes delavstvo najbolj poklicano, da razpravlja o potrebi razširitve oziroma prevzema električne železnice in je tudi na tem vprašanju najbolj interesirano. Naš list namerava priobčiti daljše poročilo o prevzemu cestne železnice, da bo občinstvo informirano o velikem in težkem vprašanju, ki ga je imela mestna občina z rešitvijo tega vprašanja izvršiti. Kopališča. Kakor je sedaj definitivno sklenjeno, se kopališče v Koleziji ne obnovi in ostanejo tam samo prho in solnčne kopelji. Mestna občina pa stremi za tem, da bo prihodnje leto kopališče v Koleziji sigurno ožitvorjeno. Enako bo tudi realiziran načrt kopališča v sedanjem ribnjaku pod Tivolijem. Z uresničitvijo teh načrtov bi Ljubljana imela potem troje javnih kopališč: na Ljubljanici, v Koleziji in pod Tivolijem. Končno pa bo kopališko vprašanje rešeno za Ljubljano šele tedaj, ko se uresniči vele-potezni načrt kopališča na Savi in cestna železnica do tja. Tlakovanje cest v Ljubljani. Mestna občina je pričela letos izpolnjevati svoj precej obsežen program tlakovanja cest v Ljubljani. Mestna občina krije izdatke za tlakovanje cest deloma iz kaldrmine ljubljanske carinarnico (iz tega fonda sta bili tlakovani n. pr. Aleksandrova in Miklošičeva cesta) ter iz mestnega tlakovalnega fonda. Z asfaltom se bosta letos tlakovali Beethovnova in Knafljeva ulica, medtem ko je še negotovo, če bo mogoče tlakovati letos tudi Gledališko ulico z asfaltom. Asfaltira se tudi ulica Pred škofijo, le ob tračnicah cestne železnice bo ta cesta tlakovana s kockami. Deloma s kockami deloma s ploščami se tlakujejo Semeniška, Slomškova in Pražakova ulica, dalje se tlakuje Kolodvorska ulica med križišči Tavčarjeve in Dalmatinove ulice, dalje kakor smo že poročali, ves Kongresni trg in Vegova cesta, Kakor je iz tega načrta razvidno, so upoštevane v njem predvsem ulice v centru mesta ter ulice, ki vodijo s kolodvora v mesto. To ima vzrok predvsem v zahtevi carinarnice, da se tlakujejo najbolj pr metna pota od kolodvora v mesto, deloma pa •k Seja finančnega odbora v Belgradu bo v torek 21. junija ob 4 popoldne. k Duhovniški orlovski tečaj. Čas za prijave je |e do 25. junija. Prijavijo naj se vsi gospodje, ki mislijo obiskovati predavanja, torej tudi gospodje, ki stanujejo v Ljubljani in drugi gospodje, ki ne reflektirajo na hrano in stanovanje. k Prevzem ceste. Mariborski okrajni za-stop je prevzel dosedanjo občinsko cesto od postaje Račje-Fram do Franm. k Začetek gradbe nove ceste. Nova okrajna cesta Maribor—Št. Peter se bo začela graditi v ponedeljek. ■k Nova avto zreza. Mariborska mestna občina bo -začela promet z avtoomnibusom na progi Maribor—Rogaška Slatina in to ob nedeljah ob času sezije. k Prijavite se! Vsi, ki pridete na orlovsko prireditev dne 3. julija po železnici, se prijavite čimpreje pismeno domačemu orlovskemu odseku ali pa naravnost na 0. P., Ljubljana, Ljudski dom. •k Trgovcem in vsem trgovskim pripadnikom v Ljubljani in v ljubljanski oblasti sporočamo, da se je pri ljubljanskem gremiju trgovcev osnovalo trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«. Namen društva je, po smrti članov dati dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. Ustanovitev tega društva pozdravljamo ter priporočamo vsem trgovcem in trgovskim pripadnikom, da se na poziv za vpis, ki se bo razposlal prihodn'e dni, tudi priglasijo. Čim več članov bo štelo društvo, tem večji znesek se bo dedičem izplačal. Pripominjamo, da nikdo ne vplača v društvo onega zneska, kojega dobijo po smrti člana njegovi dediči. *k Himen. Danes se bo poročil na Viču trgovec g. Franc Kolšek z gdčno Miro Cerkve-nič, večletno kontoristinjo tvrdke Gregorc in Komp. Kot priči bosta g. Ivan Gregorc, vele-tržec in načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani, in g. Franc Kovač, pooblaščenec Slovenske banke. k V Bohinjski Bistrici vprizori ljubljanski »Ljudski oder« danes ob 3 popoldne ljudsko igro »Vašbi lopov«. Občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi prilike in si ogleda predstavo, ki bo nudila mnogo lepega in tudi zabavnega. tudi v nameri mestne občine, ki hoče najprej ur& diti tlakovanje mestnega centra, nakar se preide tudi k ostalim mestnim okrajem ter predmestju. Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani. Listi so včeraj poročali, da jc ljubljanski mestni komisar dobil obvestilo iz Belgrada, da je minister za finance izdal ljubljanski občini dovo. ljenje, za najetje 30 milijonskega obligacijskega posojila za zgradbo stanovanjskih hiš. Nove hiše se bodo začele graditi že začetkom prihodnjega meseca, ker so načrti že gotovi in je velik del posojila dejansko že podpisan. Ko se zgradc vse stanovanjske hiše, ki jih predvideva ta načrt, stanovanjske krize v Ljubljani ne bo več. k Ne odlašajte s prijavo, ako se hoCete udeležiti skupnega romanja na Trsat v dneh od 23. do 25. julija t. 1. Vsak udeleženec ima polovično vožnjo iz domače postaje, nakar opozarjamo vse, ki hočejo v doglednem času na Trsat. Prijave sprejema »Sveta vojska« v Ljubljani. k Davek za privatne nameščence, ki je novo predpisan, se plačuje z izpolnjenim izkazom, ki se predloži v dveh izvodih. Tiskane formularje tega izkaza je dobiti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Izkaz s kopijo stane 75 par. ■k Bivši ruski diplomat o Sloveniji. Te dni je po daljšem potovanju z avtomobilom obiskal Slovenijo bivši konzul carske Rusije v Bruxel'esu, g. Peter Nikolajevič Makejev. V spremstvu Pavla Konstantine viča Bezrukova ter tukajšnjega uradnika Antona Fortiča s soprogami jo napravil j-let na nrše prelepo Gorenjsko, ki je ni mogel prehvaliti. Naravnost očarala ga je lepita tega dela Slovenije, zlasti Blera in okolice. Imprmiralo mu je »spokojno-prebivalstvo, posebno pa so mu imponirale brhke Gorenjke. Nad vse so se mu dopadle naše narodne noše ki jih je v večji množini nakupil v Ljubljani. Narcdni motivi so mu Poznavalec ve, zakaj daje pisalnemu stroju prednost. Je to vendarle edini stroj, ki trajno zadostuje vsem zahtevam. Samoprodaja: levili nušolsko poslopje« (6), ki se ga naša starejša generacija še dobro spominja pod imenom »stari licej«. Ob nekdanjem »mesarskem mostu«, na prostoru pred sedanjo Jugoslovansko tiskarno je stala »mestna mesnica« (7). Poleg tega »odličnega« poslopja je segala v sedanjo Kopitarjevo ulico »c. kr. vojašnica« (8) na mestu znane Cinkoletove gostilne. S št. 9 je označena »zaloška mitnica« v današnji Šarabonovi hiši. To je bilo tudi edino poslopje za šentpetersko cerkvijo; vse naokoli so ležale še njive in travniki. Št. .10 nosi »c. kr. tobačna administracija«, ki je bila nameščena v poslopju sedanjega davčnega urada na Vodnikovem trgu. S št. .11 jo označena »mestna hiša« v Streliški ulici, kjer je zdaj mestno skladišče drv. Tudi ta del mesta med Gradom in Poljansko cesto, kjer se širi zdaj lepa kolonija vil, je bil takrat še skoro docela v njivah in travnikih, vse tja do Grubarjevega prekopa. Samo na pobočju Grada je stalo par raztresenih hiš, ki so se še do danes ohranile. Važnejše poslopje v tem koncu je bilo tudi »strelišče« (12), kjer je zdaj Ljudski dom. Št. 13 najdemo šele onkraj Dolenjskega mostu. To je »Karlovška mitnica« v »Kurji vasi«, kakor imenuje načrt ta kot pod Golovcem in ga še dandanes poznamo pod tem imenom. Nasle-njo številko (14) nosi starodavni »Zabjak«, ali kakor ga nazivi je načrt »Inquisit-Haus«. Na Gradu pa je bila »kaznilnica« (15). Številko 16 ima stara »reduta«, ki jo je zamenjala sedanja šentjakobska šola. Njej nasproti jo stiski »dvorec« ' (17). Temu nasproti pa je stala na levem bregu Ljubljanice »mestna tehtnica« (18), ki je izginila že pred potresom. Nekje v bližini je utegnilo biti glavarstvo na Bregu« (Oberamt am Rann), označeno s šl. 19, ki je pa ni najti na načrtu. Številko 20 ima »lontovž« ob Gosposki ulici, ki ga je porušil potres. Na prostoru sedanje Slavije je stalo >c. kr. policijsko ravnateljstvo« (21); kjer pa se nahaja zdaj univerza, se je dvigal »vicedomski dvorec« (22). Na mestu sedanjega kina »Matica« je stalo »gledališče« (23), ki ga je pokončal ogenj. S št. 24 je označeno »vzgajališče« v Gradišču blizu Rimske ceste. Št. 25 nosi »Tržaška mitnica«, ki je ustavljala Notranjce nasproti sedanje Bohinjčeve lekarne. Na prostoru današnjega dramskega gledališča je bilo »igrišče« (26) ; odtod ime sedanje Igriške ulice. Naslednjo številko nosi »uršulinska dekliška šola«. Na tleh novodobne Ljubljanske kreditne banke in vse gori ob sedanji Aleksandrovi cesti se je vleklo »c. kr. vojaško oskrbo-vališče« (28), kojega zadnji ostanek je šele lani izginil. Malo više gori ob Dunajski cesti sta sitnarili nad Posavci »dunajska in celovška mitnica« (29). Nasproti kavarne Evropa pa se je razprostirala »meščanska bolnica« (30), ki je še dolgo po potresu kazala svoja pusta rebra. Ostalih osem številk označuje tedanje ljubljanske cerkve, med katerimi se omenja »kapelica na Gradu« (38) kot zadnje »odlično poslopje« stoletne Ljubljane. Čez Ljubljanico je vodilo pet mostov. Sedanji šentjakobski most se je imenoval »most na Bregu«, sosed mu je bil »čevljarski most«. Naslednjo vez obeh bregov je tvoril »špital-ski most«, sedanji zmajski ali »mesarski« most, kakor ga starejši Ljubljančanje še danes imenujejo, je na načrtu označen z >In-zaghyjevim mostom«. Edino šentpeterski most je ohranil še do danes svoje staro ime. Čez Gruberjev prekop (»Urabeu Canal«) je vo- dil iz Kurje vasi sedanji Karlovški most, označen z »Geniauerle Kaualbrucke«. Poleg imen mostov najdemo na načrtu le še malo o značk. Posebno redka so imena ulic. To so Hrenova in Rožna ulica, kakor se zo-veta še dandanes, dalje Salendrova in Gosposka ulica, do katerih sega od Križank Nemška ulica. Sedanja Šelenburgova so je takrat imenovala Uršulinska ulica. Za frančiškansko cerkvijo je še dandanes Frančiškanska ulica. Špitalsko ulico je izpodrinila Stritarjeva, o tala pa je še Študentovska ulica in ji nemara tudi zanaprej ne bo nihče kratil tega tradicionalnega imena, čeprav je že davno izgubile svoj ožji pomen. Med trgi najdemo Šentjakobski, Nemški (sedaj Valvasorjev), Novi (Turjaški), Kapucinski (Kongresni), Marijin, Glavni (Mestni) trg in pa Trg na sedanjem Krekovem trgu. Ostala imena označujejo predmestja: Knrlovško, Trnovsko, Kra. kovsko, Gradišče, Kapucinsko, Šenlpetersko in Poljansko. Kajpa no manjka imena slavnega Udmata, ki je sameval takrat še kot pohlevna predmestna vasica. Do njegove častitljive sestre »Šiške« pa ijačrt ne seže več. Pred sto leti se je Ljubljančanom komaj sanjalo, da »bliža se železna cesta«. In ko je prišla, se je ustavila ob dolgem pomolu zverižene ulice, ki se je motala iz mesta med njivami, soscdujočiini ji z leve iu desne Tu so postavili kolodvor, ulico pa prekrstili v Kolodvorsko. Takrat ni nihče mislil na 5C ali celo 100 let naprej. Čas pa je šel svojo pot, mesto je raslo najbolj v ta коде.с in tuitu, ki likakih »kontaktnih« motitcv. Pri spccijalnih ipojih sc lahko »Y« kondenzatorji opremijo z nikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. Kadar nad poljem solncc pripeka, kmetič za plugom se opoteka, takrat največje njegove so nadc, da sc napil bo »CLIQ«-limonade! Ljubljančani! Somišljeniki SLS! Takoj naj se vsak zglasi v tajništvu SLS za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, da pogleda, ali je vpisan v volivni imenik. — Imeniki so v tajniški pisarni razgrnjeni vsak dan od 8. ure zjutraj do poldne in od 3. ure popoldne do 8. ure zvečer. Ne odlašajte! Reklamacijski rok je kratek! Traja le do vključno 29. t. m. Ljubljančani! Polno je v volivnih imenikih takih nasprotnikov naše stranke, ki to pot nimajo volivne pravice. Somišljeniki SLS! Takoj naznanite take naši volivni pisarni, Jugoslovanska tiskarna, И. nadstropje, da jih tajništvo SLS za Ljubljano izreklamira. Vsak za svojo hišo, vsak za svoj okoliš! Odborniki krajevnih odborov SLS v Ljubljani! Skrbite za to, da v kratki reklamacijski dobi ne izpade iz volivnega imenika niti en naš pristaš, da se ne vtihotapi vanj niti en nasprotnik neupravičeno! Zaupniki SLS v Ljubljani! Preglejte tako) svoje okoliše, skrbite, da bo reklamacijska doba do dna izrabljena! Tajništvo SLS za Ljubljano, * 5» * 0 Načelstvo »Tipografske zadruge« v Ljubljani, r. z. z o. z., naznanja, da je v ponedeljek popoldne ob petih v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne izredni občni zbor. Edina točka dnevnega reda: Prememba naslova v čl. 1. zadruginih pravil. 0 šentjakobske procesije se udeleže danes tudi učenke I. dekliške meščanske šole, kar je bilo v sporedu, objavljenem dne 18. junija, pomotoma izpuščeno. Po odhodu (koncem prvega blagoslova) tiha sv. maša za učenke v cerkvi sv. Jakoba. 0 Ljubljančani! Od dne 25. junija dalje bomo dobili v Unionski trafiki že vstopnice za orlovsko prireditev na Stadionu. O Celodnevni izlet v Crngrob, ki ga priredi prihodnjo nedeljo, 26. junija Križanska moška in mladeniška Marijina družba, se vrši ob vsakem vremenu. Odhod z gorenjskim vlakom ob 7. uri. Vabljeni so tudi vsi prijatelji družbe. Prijave za skupni obed v Škofji Loki se sprejemajo do četrtka zvečer. © Umrl je Valentin Cerne, prvošolec gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, za vnetjem možganske mrene. Pokojni je bil dober in priden dijak. Pogreb bo jutri ob 2 popoldne v Ljubljani iz deželne bolnice. Gojenci iz Ljubljane naj se po možnosti udeleže pogreba. © Predavanje o aktuelnih vprašanjih življenja slovenskega naroda. Danes ob 10 dopoldne se vrši v balkonski dvorani na univerzi predavanje o aktualnih vprašanjih življenja UntanovlJ. 1842. Solidna Izvršitev Vsakovrstna pleskarska in £rkosEikars::a dela izvršuje tvrdka ■9 ^чеки-зчв vsa Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železu.) Zmerne cene. Telefon št. 2S14. slovenskega naroda, na kar opozarjamo vso našo občinstvo. Vstop prost. © Primarij dr. Kunst ordinira Dunajska cesta 1 a. © Važno za mojstre in pomočnike! Rokodelski dom v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12, išče zidarskega pomočnika, podobarja in vajenca za kovaški, mizarski, usnjarski, tapetniški in zidarski obrt. Službenega mesta pa iščejo potom Rokodelskega doma ključavničarski, kolarski, mizarski in krojaški pomočniki, dalje vajenci za fotografsko, urarsko in ključavničarsko obrt. Mojstre in pomočnike prosimo, da se obrnejo za natančnejša pojasnila na vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani, oziroma naj se oglase v delavnikih od 6 do 7 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 do 12 dopoldue v društveni sobi Rokodelskega doma. 0 Ob proslavi Vidovega dme dne 28. junija se bo vršila ob pol 9 dopoldne velika parada ljubljanske garnizije na vojaškem vež-bališču pri Zalogu. O Koncert v hotelu Tivoli bo v nedeljo 19. t. m. od 15—20. Vstopnina prosta. Za po-set se priporoča Vekoslav Dolničar. 0 Nenavadna nezgoda. Včeraj popoldne je snažila v Gradišču hišnica Schumyjeve hiše Josipina Bučarjeva hišna okna. Mimo pa je pripeljal v istem času neki delavec cizo, ki se je z osjo zadela v lestev, na kateri je Bučarjeva stala. Lestev se je zvrnila, Bučarjeva si je pri padcu zlomila levo roko in se tudi drugače težko poškodovala. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico. Ljubljančan utonil v Savi. Včraj popoldne okrog 5. ure je utonil v Savi pri Tomačevem učenec III. letnika učiteljišča, 19 letni Vladimir Tome, sin uradnika OUZD Josipa Tomca, znanega socialističnega voditelja, stanujoč v Ljubljani, Zrinjskega cesta 5. — Utopljenca še niso dobili. Žalostni roditelji naprošajo vse, da jih, kdor bi utopljenca našel, takoj obvesti. Maribor se je pripeljal v Ljubljano, se je še do nedavna nudil najibednejši utis ob pogledu na kolodvorsko okolico. Zdaj se že lahko bolj postavimo > krasno, velemestno Miklošičevo cesto, le ško la, da ne vodi naravno-t pred kolodvorsko poslopje. Ce primerjamo sedanji načrt mesta s stoletno Ljubljano, opazimo še več drugih sprememb, kakor jih omenja t:i članek. Marsikaj je v slo letih izginilo, toda še več je zraslo. Ljubljana daje 'lovo idilični ->dolgi vasi in azvija zlasti od prevrata dalje v veli !••;> moderno me-to. Ponosne palače, tlakov;.no -este, bogata razsvetljava, okusne izložbe, peeiri nasadi, elegantne kavarne, kino. bar, radio... da, Ljubljana napreduje v mog'K'iieiii rayn-uiui in že danes ji lahko s ponosom pokažemo vsakemu svetskomu Človeku. K ;dar l:> urejena še struga Ljubljani-: ? in dobimo \. peujačo na Grad in se r.as iiiipuian. !:1 trrmvaj vleže na Prokruslovo postelj in še to in ono... takrat, no takrat uouo ze drugi časi, ki pa morda vendar niso vec triko daleč, nego nam je ta stoletna dolga vus*. V. M. ®<îftre iđstoosu fpwlvg» §№€$а čistila za ilvljl, so te-le: čistilo je mehko in se dobro raztnaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno. In fe lastnosti Ima Indien posfâ Ze pri uporabi prve doze se bodete o lem prepričali. □ Važno za mariborske volivce. Reklamacijski rok poteče 30. junija. Kandidatne liste se lahko vlagajo do 16. avgusta. Reklamacijske komisije bodo delovale na magistratu vsak ponedeljek, sredo in petek, in to do 3. julija. □ Somišljeniki SLS. Ta teden bodi teden najvažnejših predpriprav za volitve — da se z reklamacijami uredi volivni imenik! Pisarna SLS na Koroški cesti 1, kjer je uprava »Slovenca, bo ta teden poslovala vsak dan od 8 do 12 dopoldne in od 3—8 popoldne! Prijavite se vsi, ki ste zadnjič bili iz volivnega imenika neopravičeno izpuščeni! Prijavite se vsi, ki ste že z dnem 15. junija t. 1. šest mesecev v Mariboru. Enako pa prosimo za podatke, ki zadevajo tudi druge volivce. Čas za reklamacije je samo do 30. t. m. Torej ne odlagati! Ta leden morajo biti volivni imeniki urejeni! Vsi naši morajo biti vpisani! □ Mala so se pomotili. V »Večerniku« se prav radi zmotijo. Zadnjič so zasluge SLS v občini pripisali dr. Pirkmayerju, ki je sicer znan kot prijatelj mestne občine še iz časa proračunske dobe v začetku lela 1927. in pa dr. Pivku, bivšemu poslancu SDS. Sedaj pa so v poročilu o prireditvi Jadranske straže« obveščali javnost, da je odlična vrsta Sokolov izvajala na drogu težke vaje. V resnici pa so j i ii izvajali Orli, Sokol je namreč sodelovanje odpovedal. Toliko v pojasnilo, da se ne bo res vse, kaf storijo ljudje izven SDS, koristnega in odličnega, v smislu »Večerniko-vih« poročil pripisovalo SDSarjem. П Enaka usoda. V »Slovencu-: štev. 128, str. 4. prvi st. ste obiavili vest, da bo zdaj. z Erženom tudi dr. Reisman delil usodo, ko je izgubil tožbo poslanca Žebota. V Mariboru oba enako pomilujejo. Ni res, da je dr. Reisman izgubil tožbo zoper poslanca Žebota, res pa jc, d.a mu je v glavnih točkah uspel dokaz resnice iti sem v teh točkah bil oproščen. — Dr. A.vg, Reisman, odvetnik v Mariboru. □ Čuden slučaj. V mariborskem pehotnem polku so se dogodili tekom 15 dni kar trije samoumori. Dne 31. maja se je ustrelil t podporočnik Tli o, 7. junija neki redov iti 12. junija kaplar Garij). Vsi. so se ustrelili z vojaško pu ko. Čuden slučaj kar treh samoumo-rov v 15 dneh da misliti. □ Dva poskusa samoumora. V petek sta bila v Mariboru dva poskusna samoumora. Bernard K., mesarski pomočnik iz Celja, je prišel v Maribor obiskat svojo zaročenko. Ker sta se sprla, je zgrabil za nož ter se hotel za-bosti v srce. Zaročenka mu jo to zabrauila, vendar si je zadal težko rano, radi česar so ga morali prepeljati v bolnico. — Najbrže radi nesrečne ljubezni se je hotela ubiti 19-letna Helena S. s Koroške ceste. Izpila je strup, ker pa je prišla pomoč še pravočasno, so je posrečilo ohraniti jo pri življenju. □ Dva smrtna slučaja. V Mariboru je umrla v starosti 81 let Marija Grubič, vdova po trgovcu in tašča znanega mariborskega lekarnarja g. Maksa Konig. Pogreb se bo vršil danes v nedeljo popoldne ob peti uri. — Nadalje je umrla v starosti 82 let Julijana Sene- kovič, vdova po vodji zemljiške knjige. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 5 popoldne. □ Dve novi ljudski kuhinji. Maribor dobi dve novi ljudski kuhinji, in sicer bosta last- ; nika: Izidor Copetti ob Pristanu in Smodej pod Mestom 11. Smodejeva kuhinja bo res . lepa in urejena po amerikansko. □ Strogi pasji kontuniac je dvignjen in odslej bo treba pse zavarovati na cesti z nagobčnikom. □ Ustanovitev tkalske šolo. Po prevratu se je v Mariboru zelo razširila tkalska industrija, ki se tudi drži zelo trdno. Ministrstvo za trgovino je opozorilo mestno občino, naj bi se osnovala v Mariboru posebna tkalska šola. Občina je sklenila, da se bo začelo s posebnim poukom o tkanju v obrtni nadaljevalni šoli. vrvarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri iuati П. Mamic Ljitoljana, Sv. Petro cesta 31 Podružnica v Mariboru, Vetrln]ska 20 ter v Kamniku, Šutna 4. Celje ss Brezuspešni napori g. dr. Hrašovca in izstopi iz SDS. V rokah imamo pismo g. dr. Hrašovca na volivce v Celju, s katerim jih vabi v svojo pisarno za včeraj oz. danes zjutraj. Doslej se ni zglasil noben volivec. Potem imamo v rokah preklic Karla Sovnika, s katerim preklicuje podpis, s katerim je izjavil, da bo volil SDS. G. Sovnik izstopa istt" asno iz SDS. Dalje imamo izjavo Štefana Horvata, zasebnega uradnika v Celju, ki je podpisal kandidatno listo SDS, pa ta podpis preklicuje in zahteva, da ga črtajo iz liste, Jesenice Pogreb g. Markeža pretekle nedelje je pokazal, kako čislan je bil rajnki pri vseh Jeseničanih. Že davno nismo videli tako dolgo vrsto pogrebcev na Jesenicah. Prihiteli so od vseh strani, vseh slojev in strank, da mu izkažejo zadnjo čast na zadnji poti. Umrl je na Savi g. Anton Vadnjal, bivši deželni dacar na Jesenicah in sedaj uslužben pri županstvu Jesenice. Bolehal je dalj časa. Bil je sicer pristaš SDS, toda vseskozi pošten in zmeren nasprotnik. Svojo službo pri občini je vršil naravnost vzorno. Pokoj njegovi pošteni duši, gospej soprogi pa naše sožalje. Promcradni koncert godbe Kat. del. društva pred kolodvorom je izvrstno uspel. Jeseničani želijo, da bi se taki koncerti redno vršili. Saj je gedba jeseniškega Kat. del. društva Sirom Slovenije znaua kot prvovrstna! Tržič Procesije na Telovo, ki sc je vršila z rso mogočo slovesnostjo, so se številno udeležile vse šole, javni zastopi in mnoge organizacije. Bil je navzoč tudi g. patron cerkve Andrej Gassner, g. baron dr. Kari Born, g. sodnik in g. davčni upravitelj _ le naš g. mestni župan se proccslf ne udeležuje. Versko-kulturna prireditev, nekak katoliški shod, sc vrši pri nas v letošnjem poletju, najbrže 31. julija. Podrobnosti šc pravočasno objavimo. Umrl je v tem tednu g. Lovro Pogačar po dolgi in zelo mučni bolezni. Na praznik popoldne smo ga v zelo velikem številu spremljali k večnemu počitku po ulicah, vseh okrašenih z zelenjem. Pevci drštva sv. Jožefa so mu prav fepo zapeli v slovo. N. v m. p.l Na razstavo ročnih izdelkov meščanske šole,' ki bo v nedeljo 19. t. m. vabijo okusni letaki, delo učencev in učenk samih. Tudi mi -na to razs«avo opozarjamo. Občinske volitve bomo imeli 24. julija. činska seja, toda bila je preložena za par dni ptf S 42 občinskega zakona. Poprava Podgorske ulice. Podgorska ulica je bila res dosedaj v tako mizernem stanju, da je bilo nujno potrebno, da se temeljito popravi. Sedaj so začeli z razširjevanjem ceste iu so podrli ves zid, ki je služil kot ograja vrta g. Loeerja in bodo pomaknili zid skoraj za dva metra v vrt g, Loserja, seveda z njegovim dovoljenjem. Sedaj bodo napravili tudi tlak ob tej strani. Tako bo po-pravljena ena dosedaj najgrših ulic. Trbovlje Danes vsi na orlovsko prireditev v larovški dolini! Ob pol 4 bo telovadba z zelo pestrim sporedom. Po telovadbi veselica z bogatim srečolo-vom in šaljivo pošto. Igra godba godbenega društva Vrhnika. Ir.iet. Katol. prosvetno društvo na Viču priredi v nedeljo, dne 26. junija I. 1. skupen izlet na Šmarno goro z društveno godbo. Po prihodu na šmarno goro je (okrog 8. ure) sv. maša s pridigo. Zbirališče in odhod pri Društvenem domu. Odftod ob 5. uri po Večni poti. Vabljeni vsi društveniki! jrešfcic€u pri Ljubljani spored ccrkvcncrja koncerta obsega sledeče tečke: 1. Vollsmerk: »Esse preludium (orgle); 2. Kimovec: sSvet ; 3. Kiniovec: .Presveto srce*; 4. Mav: Dajte hribi in doline« ; 5.. Bach: >Fuga-. (orgle); 6. Btine: Spomni se.; 7. Bricelj: Ave Jezus ; 8. Gruben: Prošnja ; 9. Železnik: »Bodi nam pozdravljena ; 10. Vollsmerk: >lisse preludium (orgle: adagio pianisimo); 11. Mav: Vzdih otroka ; 12. Premrl: /Vnebovzetje«; 13. Kimovec: Srce kraljevo : 14. Bach: Fuga (orgle). — Vso orgelsko točke kakor tudi spremljavo k pesmim proizvaja g. Arnič, slušatelj kr. drž. konservatorija v Ljubljani, petje pa vodi domaČi organist in pe-vovedja g. Tone Mazovnik. Pevski zbor združuje skupno 25 glasov, 12 ženskih, 13 moških. — Koncert se v nobenem slučaju ne bo ponavljal, na kar opozarjamo občinstvo, predvsem ljubitelje petja in glasbe. Vabimo tedaj tudi okoličane! — Vstopnina je deloma določena v cerkvene namene, deloma pa za cerkven zbor kol tak. Jeienski Orli !— Jutri, v pondeljek gremo v Stadion na »kulukc. Pridružite se v čini večjem številu, da donesemo kar največ k pripravam za naš letošnji Stadionski nastop. Dobimo se ob 7 zvečer pri Kordinuc. Vsi in ločno! Bog živi! POGLEJTE VOLIVNE IMENIKE! Volivni imenik je bil to leto na novo sestav, ljen, ker se je izkazalo, da so bili v starem ime-liiku zapisane osebe, ki so ali umrle ali so pa odpotovale. Od 8800 volivcev se jih je v novi imenik vpisalo okoli 4100. Dobro nam je znano, da sc se posebno vpokojenci izpustili, ker prebivajo pri svojcih itd. Nujno pozivamo, da se vsak volivec, ki jo 21 let star in biva v občini 6 mesecev, zanima, če je vpisan ali ne. Imenik je vsak čas do 29. junija na občini volivcem na razpolago in se vpis reklamira pismeno ali ustmeno. VOLIŠČA. Ker je število volivcev decimirano na ve! kot polovico, ne potrebujemo več 9 volišč kot dosedaj. Na vsak način pa zahtevamo, da se volišče v Delavskem domu v Trbovljah-Vode, ukine. Vsak torek ob 4. uri popoldan ima stro. kovna zveza rudarjev na Vodah (v Martinčičevi hiši) svoj sestanek. Rudarji člani in prijatelji, rde-ležujte se teh sestankov. Razpravlja se samo o stanovskih zadevah. ф Ben H ur. Danes, v nedeljo popoldne ob 4. uri se predstavlja igra Ben Hur v Društvenem domu. Hrastnik Samoumor je izvršil rudniški nadpaznik Al. Bebič. Na dan sv. Rešnjega telesa ga je našel na Hrastniku vsega razmesarjenega gozdni čuva) gospod Roglič Ivan. Pokojni jc bil brat daleč okrog znanih Bebičev. Baje je imel pri sebi listek, na katerem poroča, da je svoj korak dobro premislil ter da ni strahopetec. Najbolj gotovo so ga gnale v obup gmotne razmere, Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Ponesrečil se je pri rudniku v sredo neki delavec; zasulo ga jc in mu zlomilo nogo. Kat. izobraževalno društvo vljudno vabi vse člane v nedeljo popoldne na članski sestanek, ki se bo vršil v društvenih prostorih ob 3 popoldne. — Predsednik. Ožji odbor krajevne organizacije SLS ima svojo važno sejo v sredo zvečer in prosim polno-številne udeležbe. _ Načelnik. © Vročina. Zadnji vroči dnevi so zvabil! mnogo gostov v valove Drave. Voda sicer še ni topla, dosega komaj 1-1° C. Ozračje pa je prav prijetno. ® Škrlatinka. Med novimi slučaji škrlatinke Petovije. V sredo je bil oddan v bolnišnico. © Osebna vest. K davčnemu uradu v Ptuju je prideljevn v službovanje davčni asistent Slavko De ve tak. Dosedaj je služil v Blatu, Dalmacija. EašMo Koncert. Danes v nedeljo dne 19. t. m. se vrši koncert v dvorani Radio-termalnega kopališča v Laškem, ki ga priredi g. Viljem Kuntara na klavirja s sodelovanjem g. Vidmayerja na vijolino. Pričetek ob 17. uri. Pred koncertom igrajo gojenci g. Kuntare. — Zveza vlakov je vsestransko jako ugodna. CjubljtinsUta gledišče OPERA. Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 19. junija: GROFICA MARICA. Izven. Na korist bolniškega fonda Združenja gled. igralcev. Ponedeljek, 20. junija: Zaprto. Torek, 21. junija: FIDELIO. Red C. Sreda, 22. junija: Zaprto. Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V ne" deljo dne 26. junija popoldne ob treh gostuje ljubljanski operni ansambel v mestnem gledališču v Celju in vprizori eno najboljših komičnih oper svetovnega repertoarja Rossinijevo opero »Sevilj-ski brivec«. Glavne vloge pojo pod taktirko ka-pelnika g. Nelfata ga. LovSelova 1er gg. Banovec, Betetto, Janko in Zupan. Opozarjamo prebivalstvo Celja pa tudi bližnjo okolice na to predstavo. Za-čelek je točno popoldne ob treh, konec pa pred šesto uro. Ugodne železniške zveze omogočajo tudi okoličanom peset predstave. Cene navadne operne, prcclprodaja vstopnic v Celju. Maribor&teG gledišče Nedelja, 19. junija ob 20. uri: SCAMPOLO.. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek, 20. junija. Zaprto. Torek, 21. junija ob 20. uri: PRI BELEM KONJIČKU. Ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. М&хпсвпЛез Prostovoljno gasilno društvo v Mostah proslavi svojo 301etnico ane 3, julija t. 1. Ob tej priliki se vrši velika javna tombola s 5 glavnimi dobitki in z večjim številom malih dobitkov. Prosimo slavno občinstvo kakor tudi sosedna društva, da pridno posegajo po srečkah in nam pomagajo do prepoirebnega orodja. Шогха Kočevje Poroke. Danes se vršijo poroke: Ivan Stine iz Cvišlerjev seporoči z gdč. Marijo llulter v župni cerkvi in Anton Stimetz, rudar iz Livolda, z Magdaleno Greisal. Bilo srečno! Tatvina. Služkinji M. T. jc bilo ukradeno od nedelje sem 400 Din. Tatu še niso dobili. Občinska Д7, t, m. bi imela vršiti ub- Dne 18. junija 1927, DENAR. i Zagreb. Prosti promet: Berlin 13.50 (13.48— 13.51). Italija 316 (314.71—316.71), London 276.50 (276.10—276.90), Newyork 56.80 (56.70—56.90). Pariz 223.50, Praga 108.60 (168.20—169), Dunaj 8.01-5 (8—8.03), Curih 10.95 (10.935—10.965). durih. Belgrad 9.135 (9.133), Budimpešta 90.55 (90.60), Berlin 123.21 (123.23). Ttalija 28.80 (28.93), London 25.25 (25.253), Newyork 520 (520), Pariz 20.36) (20.865), Praga 15.40 (15 40), Dunaj 78.15 (73.15), Bukarešt 3.09 (3.10), Soiija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58), Madrid 88.75 (89.40). Dunaj. Devize: Belgrad 12.4625, Kodanj 189.65, London 34.47, Milan 39.16, Newyork 709.55, Varšava 70.80. Valute: dolarji 708.25, dinar 12.46, Češkoslovaška krona 21.075. Praga danes ni poslovala. I VREDNOSTNI PAPIRJI. ! D na« j. Podon.-savska-jadran. 78.40, Alpine j 42.60, Trbovlje 57.90, Hrv. csk. 13.10. Leykam LL75. Mundus 174, Slavonija 2 20. Zanimivosti Pretirana vljudnost. Neki angleški žurnalist piše: »Pred kratkim sem opazoval v Nemčjii sledeči prizor: Trije zakonski pari, ki so skupno sedeli v nekem lokalu, so hoteli domov. Dame so ime-nili, so jim pri tem popadali na tla, ali pa so po svoje suknje v garderobo. Drug drugemu so vljudno ponujali svojo pomoč pri oblačenju, toda še vljudneje in bolj energično je vsakdo ponudbo odklonil. Pri tem je bilo mnogo nepotrebnega govorjenja in opravičevanja, dokler niso vsi trije s komičnimi skakanji in sunki ter z grotesknimi obrazi suknje oblekli. Klobuki, katere so že na glave poveznili, so ji mpri tem popadali na tla, ali pa so jim sloneli na glavi po strani, kot kakemu pijancu. Cigare so ves ta čas držali med zobmi in dim jim je silil v oči in nos, tako, da eo obrazi zadobili res neverjetne poteze. Gotovo niso bile dame pri tem preveč ponosne nanje. Toda kaj zato, samo, da smo bili vljudni s tem, da smo uslužnost svojega bližnjega odklonili. Čemu? Jaz tega ne vem. Na hodniku nekega urada se je sprehajal starejši gospod, njemu ob slrani pa mlajši, očividno oba uradnika, le da eden višje, drugi nižje stopnje. Vsakokrat ko sta prišla do konca hodnika, je mlajši skakal okoli starejšega, da bi ja ne napravil en korak na desni svojega predpostavljenega. Zdelo se mi je pri pogledu na to, kot bi imel pred seboj dobro dresiranega pinča. Običaj na levi dame ali višjega hoditi, izvira gotovo iz časov, ko so plemiči nosili meče na levi strani, torej iz rokoko-dobe. In to se je ohranilo do današnjih dni kot vljudnost. Britanci so v splošnem dobro vsgojeni ljudje, toda kaj tacega ne počenjajo nikjer. Anglež kakor tudi Amerikanec gre na cesti poleg dame vedno kraj pločnika, torej kjer je nevarnost vozil, pa naj si bo potem na njeni desni ali pa levi. Tudi glede predstavljanja po l'okalih imajo anglosaški narodi svoje opazke. »Dovolite, moje ime je Miller«, pa se ti vsili popolnoma brezpomemben človek, katerega je le slučaj prinesel v tvojo bližino. Čemu tudi toliko pri-klanjanja, govorjenja in vpraševanja, ako se hoče kdo vsesti k mizi, pri kateri že par gostov sedi? Kratek, nem pozdrav zadostuje popolnoma. Nepotrebne vljudnostne fraze pri trgovski korespondenci so poglavje zase. .Vendar pa na srečo to počasi pojenjuje. Tudi boj za vrata je dostikrat prav komičen. »Prosim za vami..« »Jaz sem tu doma.« »Toda ne, prosim ...« to in slično ter z mnogimi pokloni traja dostikrat cele minute, tako, da se končno zbašeta oba hkratu skozi vrata ter z rejenima trebuščkoma treščita skupaj. Ako hočemo dami ali komu drugemu izkazati kako uslugo, storimo to počasi, kajti naglica v tem slučaju ravno nasprotno doseže. Ali ti na gladkem podu zdrsne, ali butneš z glavo ob mizo, kadar hočeš dami servijeto pobrati, in še marsikaj tacega se ti v hitrici lahko primeri. Ako komu stopiš na nogo, tudi ni treba celega leksikona povedati. Kar je, je. Ali pa vedno napivanje v gostilni. Neki Amerikanec je nekoč z vso resnostjo vprašal, če se v Nemčiji sploh sme piti, ne da bi rekel »prosit« napram svojemu sosedu. Od vzvišenega do komičnega je samo en korak, je rekel Napoleon. Ako pretiravamo vljudnostne oblike, nismo daleč od smešnega. V današnji demokratični dobi bi bilo skrajni čas, da se teh razvad polagoma otresemo. V mraku. V angleškem kazenskem zakoniku traja noč eno uro po solnčnem zahodu ter do ene ure po solnčnem vzhodu. Z nočjo pa se tudi kazenski zakonik spremeni ali poostri. So gotovi prestopki, kateri se strožje kaznujejo, ako so bili izvršeni po noči. Vlom, n. pr. je med temi. Po dnevu izvršen vlom ne bo tako strogo kaznovan kot pa ponoči. Angleški zakonik ima določbo, da je najvišja kazen za vlom, izvršen po dnevi, štirinajst let, medtem ko nočnega vlomilca lahko zadene dosmrtna ječa. V starih časih pa je bila kazen za vlom po noči — smrt. Pred leti je neki dijak v Glasgowu vstal iz postelje, ker ga je zbudil nenavaden ropot. Vzel je seboj pištolo ter šel pogledat, kaj je. Na hodniku pa je zagledal maskiranega vlomilca, pomeril nanj ter ga pri priči usmrtil. Bil je seveda aretiran, toda oproščen. Sodniki so bili mnenja, da je ponočni vlomilec odločen ter se tudi ne bo ustrašil moriti, ako drugače ne bi mogel doseči svojega namena. Ako na Angleškem zalotijo divjega lovca po dnevu, je kaznovan le z denarno globo, ako pa po noči, dobi strogo zaporno kazen. V prvem slučaju tri mesece, toda le, ako se ni zoperstavljal aretaciji. Ako pa so imeli z njim težkoče, predno so ga dovedli v roke pravice, pa more biti kaznovan celo do sedem let. Ako pa je bilo pri lovski tatvini več oseb in se je izvršila po noči, sledi kazen za ikega do štirinajst let. Ako po dnevu zalotijo strastnega ribiča, ki z trnkom lovi ribe, ga le posvare, ako pa se to zgodi po noči, dobi zaporno kazen. Dovoljeno je, da smeš na klopeh ob Temzi sedeti cel dan in tudi zadremlješ lahko, ako ti je pri tem ropotu in prometu mogoče. Po noči pa si aretiran, ako te stražnik dobi, da hočeš na klopi prenočevati. Vasi vdov v Sovjetski Rusiji, V sovjetski Rusiji je štiri milijone več prebivalcev ženskega spola kot pa moškega. V guberniji Saratov ie zelo velika vas, kateri pravijo po domače vas vdov. V tej vasi ni niti enega moža, pač pa samo žene, dekleta in doraščajoči dečki. Tu so ženske vladarice in vaški sovjet obstoja iz samih žensk, oziroma vdov. V pokrajini Dona je število vdov izredno visoko; na sto tisoče jih cenijo. Večina teh vdov se je udalo v usodo ter žive monotono življenje, so pa tudi izjeme, kot pač povsod. V nekaterih vaseh so namreč vdove vpeljale takozvane vdovske večere, kateri navadno končajo z divjimi orgijami, nekaj, kar je bilo v Rusiji dosedaj popolnoma neznano. Ko je težko poljsko delo opravljeno in se bliža zima, tedaj se zbere skupina kakih 15 vdov ter pri kaki vdovi najame kmečko izbo. Trikrat v tednu se nato zbirajo pri tej vdovi, plešejo, pojo ter pijejo žganje, ki je pridelano iz krompirja. Skoro v nobeni vasi ne manjka teh vdovskih sestankov. Iz drugih vasi prihajajo mladeniči in možje z harmoniko na čelu in vdove jih sprejmejo z primernim petjem. Nato se prične napivanje in ples. Krajevne oblasti hladno motrijo te večere. a stariši in sorodniki svarijo, toda nič ne pomaga, kajti v Rusiji je danes tako, da nimata oče in mati nobene avtoritete več nad svojim otrokom. CipliB don!a"rkpnod"o la. iaïiëîTsiilMtëG najcenejše pri f?5rcdniš Ètpîïas-SÎîS zađnig-" Ljubljana, Kongresni tri; Perpetuum mobile. Pred par dnevi smo čitali v »Slovencu«, da se je končno vendarle posrečilo nekemu Švicarju, da je napravil uro, katera bo vedno šla. Problem, konstruirati stroj, kateri bi neprestano deloval, in sicer z lastno silo, jo že stoletja star. Ogromna premoženja so bila že v dosego tega namena razmetana iu stotine grotesknih strojev je že zagledalo beli dan, med temi tudi mnogo takih, ki so bili goljufivo sestavljeni. Neki Redheffer je napravil stroj, ki je neprestano deloval. Inženerju Fultonu pa ni dalo miru, dokler ni prišel stvari dobesedno do dna. Privzdignil je mizo, na kateri se je vrtel stroj ter našel, da je noga mize, skozi katero vodi nit, vofla. Sledeč niti je prišel na dvorišče, kjer je našel sivolasega berača, ki je vrtel vreteno, na katerem je bila napeta nit. Keeley je 25 let »vlekel« javnost, da je on tisti, ki je rešil problem perpetuum mo-bila. Po njegovi smrti so našli, di> so žice aparata votle, skozi nje je pa prihajal stisnjen zrak 1er stroj gonil. Neki Angecr je bil tako prepričan o sigurnosti svojega perpetuuma. da ga je v naprej skrbelo, kako bo aparat mogoče ustaviti. Angleški tesar Hirst je več le! izdeloval tajinstven stroj, katerega svojstvo nut je bilo razodeto v sanjah. Na dan, ko se jo imel stroj obrniti, so se vaščani poskrili, češ, da bodo gotovo zle posledice nastale, ker ne ho mogoče stroja ustaviti. Dolgo niso hoteli verovati, da je bil ves trud zaman in ni iz vsega vkup nič. Šele, ko so videli prepadenesra tesarja, ko je stal poleg aparata ter bulil vanj, so vedeli, da ni nič. Napoleon I. je imel baje žepno uro, katera je imela mehanizem tako urejen, da ako se je ura v žepu pešca ali jezdeca premikala, se je obenem tudi navijala, tako da je !>ila vedno navita. Vendar pn to ni bil pravi perpetuum mobilo. Prave rešitve tega starega problema do danes še ni in najbrže da tudi iznajdba švicarskega urarja še ne bo popolna. Zamorec in njegov prerok. Neki profesor se je podal v Južno Ameriko, da bi tam opazoval solnčni mrk. Na predvečer onega velikega dne je rekel svojemu •gospodarju zamorcu, s katerim sta se dobro seznanila: Toni, ako jutri paziš na svoje kokoši, boš videl, da bodo ob enajstih donoldne šlo spat." Zamorec je seveda dvomil nad prorokbo profesorja in dvomil tudi, če je sploh pri pravi pameti. Toda drugo dopoldne se je ob napovedani uri res pričelo mračiti, postajalo je vedno bolj temno in v resnici so šlo kokoši v svoje »spalnice«. Začudenje poštenega Toma je bilo brezmejno. ' Gospod profesor, kako dolgo pa ste že vedeli, da bodo kokoši šle v tem času spat?« »To sem vedel že več kot dve leli. ' : Kako je lo mogoče,« je zakričal zamorec, katerega je profesorjev odgovor popolnoma spravil iz ravnotežja, saj pred dvemi leti kokoši še zvaljene niso bilo. : (29. t. m. bomo tudi lahko opazovali kako bodo šle kokoši nazaj v kurnike, iz katerih bodo ravnokar prilezle.) Caplja nad \eve V nekem angleškem cirkusu se je pred kratkim pripetil tale slučaj: Na nepojasnjen način je dresirana caplja ušla iz kletke in zašla med leve, 14 po številu, kateri so se ravno vadili v raznih cirkuških umetnostih. Caplja nikdar ni marala za leve ter jih jc sovražila. Ko je sedaj stala med svojimi sovražniki, se je brez pomisleka zakadila proli najmočnejšemu levu, kateremu je bilo ime Mc-nclik. Ta pa je odskočil ter sc pomešal med svoje lo- Nega zob na znanstveni podlagi. čim /ivnlinejSI Jo lok slino, tembolj potrebno jo snužonji; ust. NI dovolj smno Metku za žabo in voila. Pnbeon zobna pasta preprečuje tvorbo slin tako tla se odstranjujejo t udi zadnji ostanki jedi mod zobmi, Pebeco '"isti> /u *oi>i-. Alice Wright: Kako sem stanovanje popravljal. Naše stanovanje je bilo nujno potrebno temeljitega popravila. Vsaj Angelika je tako trdila. Toda ko je prišel slikar in nag'uban-čil čelo, ko je računal, koliko bo vse to stalo, so se Angeliki pričela kolena tresti in odslovila je slikarja, češ, vas bomo že obvestili, kdaj pridite, nakar je soboslikar odšel. Angelika je bila skoro besna. »Tale malenkost barve in teh par koščkov tapete in par ur dela, pa tako horendno ceno napove. Nesramnost! Seveda, ako bi ti ne bil tak tepec in za vsako stvar tako neroden. Drugi možje to napravijo sami ter denar prihranijo. Toda ti, seveda ti-i-i... !« Ni kazalo drugega kot da poskusim svojo čast rešiti. Hočem videti, sem li res tak tepec, za kakršnega me Angelika ima pri vsaki priliki. Odločil sem se, prsi so se mi dvigale. Prav ima moja žena, tale malenkost in ta košček tapete, ali je vredno ogibati se slikarja? Takoj sem mrzlično pričel. Kupil sem čopič, barvo, firnež in tapete. Nato sem oblekel staro nočno srajco moje žene in pričel sem. Najprvo je bilo treba i/, kuhinje vse pospraviti. Šlo je hitro in gladko. Le gornji del kredence je padel na tla, toda razen krožnikov ir skodelic ter drugega namiznega blaga se ni nič razbilo, to pa zato, ker je padlo razmeroma na mehko, namreč na niuju Angeli-ko. Bula, ki se 'i je naredila na čelu, je prav epo pris' lim plavim lasem. Koučno je bila kuhinja prazna. Sedaj se prične. Naprvo treba pobeliti strop. Zmešal sem apno in barvo vkup 1er stopil na lestvo v eni roki čopič, v drugi posodo z barvo. Komaj sem bil vrh lestve, že se je vse skupaj zamajalo, namreč lestva, kuhinja kakor tudi jaz sam. Moj Bog! Ker sem imel še dovolj prisotnosti duha, sem se poprijel za kljuko v stropu, na kateri je sicer visela svetil j ka, 1er poklical ženo na pomoč. Angelika je prihitela na krilih ljubezni, potisnila vrata do lestve, nakar se je ta zamajala ter padla na mojo ljubo ženko. Toda to bi še ne bilo tako hudo, ako bi na lestvi ne bila ostala posoda z barvo, ki se je sedaj zlila na Augeliko. V trenotku je stala prevlečena z nedolžno belino. Jaz pa sem še vedno visel na kljuki, moja »bela dama« pa je v tem trenotku izrekla neko tako grozno besedo, da se je kljuka, na kateri sem visel, izpulila, jaz pa sem padel med svoje lonce z barvami, nakar so se takoj pomešale v eno samo mešanico. Sedel sem tam kakor Marij na razvalinah Kar-tage. Angelika pa mi je napravila tako pridigo, da še nikoli tacega ter mi za nameček vrgla vrečico z rmeno barvo na glavo. No bom opisoval, kako sem izgledal, ker ne maram pokvariti bralčeve domišljije, katera bo gotovo bujnejša kot pa bi bilo vse moje pripovedovanje. Kljub vsem oviram in nepričakovanim pripetljajem pa je bila kuhinja v rekordnem času petih dni pobeljena. Sedaj pa spalnica. Strop je bit še dober. Toraj samo iapeie treba nekoliko nadomestiti z novimi. Mazal sem in popal, kar se je dalo, klej sem si namreč sam napravil. Proti večeru sem bil že gotov. Še nikdar nisem občutil v sebi takega ponosa. Kaj pa mislite! Sedaj pa še pod hodnika pobarvati. Po j noči se bo lahko posušilo. Zmešal sem si barvo, ki je bila naravnost čudovito rjava 1er pričel mazati. Vse je šlo že k počitku in ko sem pribarval do spalnice, sem se tudi jaz izmučen podal k počitku. Drugo jutro pa me je prebudilo nenavadno vpitje na pomoč: »Pomagajte, pomagajte!« Planil sem skozi vrata na hodnik in kaj sem ugledal? Moja tašča je stala na sveže pobarvanih tleh 1er mahala z rokama kot policaj na križišču cest, ko dirigira promet. Prestopiti se ni mogla, zato pa ji jo jezik tem-bolje tekel in zmerjala me je ter primerjala vsem živalim v zoologičnem parku, poleg tega pa še grozila, da me razdeli. Zavpil sem nad njo, naj ne skoči iz kože, pač pa iz čevljev, kar me je tudi takoj ubogala, toda takoj zopet stala prikovana na tleh, kajti nogavice so se še bolj prijele sveže pobarvanega poda kot pa čevlji. Veliko truda mc je stalo, preden sem jo s terpentinom od močil ter spravil na »suho :. Ker sem vedel, da bo temu sledilo navdušeno zmerjanje mojih dam, sem jo odkuril v spalnico. Toda joj, svojim očem nisem mogel verjeti, tapeto so visele raz stene kot žalne zastave, vse druge pa so bile nagubančene kot bi bile v največjih skrbeh. Grozno! Strašno! Spoznal sem, da ima roja Angelika včasih .vendar le prav, kadar mi pravi tepec. Le čevlje sodi naj kopitar. Končno je bil slikar le dobrodošel, jaz pa sem sklenil, da se v take stvari ne bom nikdar več vtikal. variše. Vseh trinajst levov se je umikalo pred s perotmi prhutajočo čapljo in bilo je zabavno in zanimivo glodati, kako jih je podila pred seboj. Strežaji so morali čapljo ujeti ter jo odpeljati, a levi se še dolgo potem niso pomirili. Slon z lahkoto obvladuje tigra in, ako ga napade lev, je gotovo, da bo lev oni, ki bo podlegel. Pa spusti v hlev, v katerem jc slon, majhno miško in odreveni ter trobi kot ladijska sirena. Kenguru in žirafa imata tudi velik re-špekt pred miško. Z vso silo sc hočeta osvoboditi ter pobegniti. V cirkusu Bàrnum in Bailey so napravili poskušnjo s tem, da so v tigrovo kletko spustili miš. Bil je to eden izmed največjih bengalskih tigrov, kateremu so dali ime Mohamed. Miška je izvajala svoje akrobatske umetnosti, skakala in plezala po tigrovili nogah, tiger pa je v divji paniki dirjal naokolu. Toda ko so isto poskusili pri leopardu, je bilo pa drugače, kajti ta je miško na mestu ponr ndral. Afriški morski prašiček je bil tudi toliko pogumen in jo je povrhu šc pohrustal. <•, Življenje ponijev v rudnikih. Pred kratkim je v nekem angleškem rudniku konj rešil življenje svojemu vozniku. Bila sta globoko v jami, ko je naenkrat konj skočil ter hotel ubežati. Voznik, nilad fant, kakršne uporabljajo za tak posel, jo je ubral za njim ter ga ujel za vajeti. V tem trenotku pa sc jc strop udri in sicer ravno na onem inestu, kjer sta par trenotkov preje stala s konjem. Oba bi bila zasuta in nihče bi ju takrat nc bil rešil, da ni neki instinkt poniju veleval, da naj beži, dasi voznik o tem ni ničesar slutil. Posebno pripravni za jamske ponije so takozvani Sli lland poniji, posebno majhni pritlikavci, ne dosti večji kot psi Bcrnardinci, Domu so in vzrejeni v močvirnatih krajih severne Anglije, izpostavljeni vetrovom, megli in žive na pol divje. NobcnQ vreme jim nc škoduje, kajti narava jim jc dala gosto in dolgo dlako, s katero so pokriti. Ko jih jeseni priženejo na tozadevne sejme, so ti poniji čisto divji, skačejo, postavljajo sc na zadnje noge ter brcajo s prednjimi, da jc treba velike paž-njc kupcem in prodajalcem. Na semnjih kupci gledajo na to, da kupijo čim manjše ponije, kajti čim manjši jc, tem vztrajnejši v rudniku. Stane pa tak poni okoli 30 funtov (8250 Din), Toda neverjetno je, kako je ta žival močna in vztrajna. Šc več pa je vredno to, da je izredno pogumna. Svojo nalogo vrši vestno kol ovčji pes, katerega ni potreba priganjati, da drži ovcc skupaj. Ko je tak konjiček enkrat v jami, ne pride tako hitro zopet na dnevno svetlobo, včasih' po več lot ne. Poniji te vrste so v jami čvrsti, gibčni in veseli, nič drugačni, kot njih bratci l-a površju, kateri vo: ijo gosposke otroke po parkih. Na glavo jim denejo nekake usnjene čepice, to pa radi tega, da si glave nc ob-tolčcjo v nizkih rovih. V splošnem sta ponij in njegov voznik prijatelja. Surovega ravnanja pa tudi ne prenesejo in marsikateri voznik je obžaloval slabo ravnanje s to, sicer tako ljubeznivo živalico. Kljub temi in pomanjkanju svežega zraka pa živijo ti poniji trideset, da celo štirideset let. Seveda pa jih po desetih letih nc jemljejo več v rudnike, zato jc marsikaterega ponija videti na »stara letac, da vozi po mestih vozičke cunjarjev ali sličnih manj častnih »obrtnikov«. Dr oetker- JEVIM backinom Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brez plačuo iu prosto poštuiuc Ur. Oetker, d. z o, z. Maribor Sport Finale prvenstva II. razreda v ljubljanskem okrožju LNP. s-> odigra danes v nedeljo ob l(i. uri na igrišču S K Ilirije. Tekmeca za prvenstvo II. razreda in obenem za napredovanje v I. razred sta SK Slavija, SK Jnvornik z Rakeka, prvak iz-venljubljanskili klubov II. rnzr. v ljubljanskem okrožju. Slavija si je pretekli praznik po trdem boju končnp osvojila prvenstvo 11. razreda v Ljubljani, Javornik je zmagal v Novem mestu nad Klanem s 3: t) in nad SK Vrhniko z 10: 0. — Po prv. tekmi se vrši ob 17.45 prijateljska tekma lirija: Celje; vstopnina /.a obe tekmi je skupna. SK Celje: Ilirija. Na igrišču SK Ilirije se vrši danes, v nedeljo ob 17.45 prijateljska nogometna tekma med Ilirijo in SK Celjem, večkratnim prvakom celjskega okrožja LNP-a. Celje se je vedno odlikovalo po ntnbicijozni in fair igri; v Ljubljani igra prvič v letošnji sezoni, kar dela njegov nastop proti Iliriji toliko zanimivejši. Kot predtekina se vrši ob 10. uri prvenstvena tekma Slavija: Javornik. Motokljub »Ljubljana« vabi vse svoje člane in i>o njih vpeljane gosto na družabni sestanek, ki so vrši v sredo dne 22. t. in. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji -Ljubljanski dvor«. Vozači, ki se bodo udeležili 500 km kvalitetne vožnje, dobijo na tem sestanku še zadnje direktive. — Odbor. SK «Ilirija, nogometna sok«'ija. Moštvo proti SK Celju: Kreč-Pogačar, Slrehovec-Volkar, Zemlja k, Žitnik-Vodeb, Žiška, Vrhovnik, Pevalek I. Pevalek II: rezervi: černnč, Čebotarev. Moštvo proti DISK-u (odhod z gorenjskega kolodvora ol> 14. uri, opremo treba prevzeti v garderobi ob 13.30): Ambrož-Eleršek. Mavec-Kastelic 1, Kavčič, Kocjančič-Zupančič, Neli, Tomažič, Rihar, Košak; rezeivi: Franzot, Katsetlic II. — Načelnik. SK Disk (Domžale): [lirija. Danes ob 10. uri se vrši v Domžalah prijateljska nogometna tekma med SK Diskom in kombiniranim moštvom Ilirije iz Ljubljane. Športni teden Francozi še sedaj ne morejo pozabiti unijo-Dietnega poraza v Budimpešti; sa.j je bil pa tudi občuten 13 : 1. — Prvenstvo Nemčije si je v Ber-linu priboril 1 l''. C. Niirnberg proti berlinski Herthi 2:0, 50.000 gledavce\. Zmagali so starejši nad mlajšimi, Niirberžani so šteli 321 le;, Berlin-čani pa 312; kakor vidimo, so iglavci povprečno starejši kot pri nas. — Dunajski Slovan je izgubil v Sofi.ii proti tamlošnji Slaviji 0:1. — -Gostje so razočarali . pišejo dunajski listi glede na igro Čehov proti Avstrijcem na sv. Rešnjega Telesa dan; 30.000 gledavcev je gledalo neodločen boj 1:1. Namesto Čehic bi lahko rek,; »Spar'a«; kajti od 11 iglavcev je bilo 8 Spàrtancev, 2 od Sla-\ije, 1 od Viktorije. — Praško Slavijo so v Carigradu premagali Turki (koliko je Turkov vmes?) 3:1 : Vršovice so pred 20.000 gledivci izgubile tekmo proti moštvu Queenslarida v Avstraliji 2:3 (tretji poraz v Avstraliji), a so se nato proti istemu moštvu revanžirale 5:3. — llakoah v Montrealu (Kanada) 6:3. Po zmagi Češkoslovaške proti Belgiji 4:1 in Južne Afrike proti Nemčiji 4:1, dalje Danske proti Indiji 5:0 in Francije proti Italiji ?:2 os'anejo na bojišču za Davisov pekal samo še gori imenovani zmagovalci. Prerokujejo zmago Češkoslovaške nad Dansko in morda« zmago Francije nad Južno Afriko 3:2. — Pravijo, da bo po wimbledonskih tekmah 5 najboljših angleških amaterov prestopilo v proresionalizem. To aranžira znani Cochran; posrečilo se mu je tudi pregovoriti Suzano, da bo nastopila 12. julija proti moškemu tekmecu. Govorijo o samem K. Koželuhu, pa s tem zaenkrat ne bo nič. Kiirnig je v stalno dobri formi; v Budimpešti je tekel 100 m dva dni zapored v 10.6, 100 m pa v 22.:: in 22. — Nemec Petri je tekel 5000 m v 15:04.4; kmalu bo pod 15 minutami, torej v mednarodni vrsti. — V Hamburgu je tekel klub Viktoria 4 X 1500 m v 17:18.8. E;nutah. — O Spačku pišemo poseben članek. — 100 m je plaval Nemec lleilmann v 1:01.9, 500 in Neitzel v 6:52.8. Umrl jo slavni kolesar Italijan Ottavio Bot-torchia. Pretekli teden ie padel, si je zlomil roko in si je pretresel možgane; prišlo je zraven vnetje možganske mrene, in s tem je nastopila smrt. Bo-ttecchia je posebno znan kot dvakratni zmagovalec v Tour de France, najdaljši vztrajnostni tekmi sveta. — Holandsko cestno prvenstvo, 200 km. je dobil Franssen v 6:21:38; tekmo Koln—Berlin,-644 km, v 2 etapah, Arndt v 21:51:40; znani angleški dirkač Southail jc vozil 40 km po cesti v 1:01:57 (S. ima cestni svetovni rekord 1 ure z 42.538 km). Iz Berlina v Frankfurt ob Odri, 175 kilometrov, je vozil Gušr 5:30:16; tako je bilo mraz in mokro, da je od 131 dirkačev prišlo samo 16 na cilj. Bismarckovo rensko darilo je nn 218 km dolgi progi dobil Fischer s 6:50:20, z dvema dolinama kelesa pred Butlnerjem. Na Angleškem je priglašenih več kot 100 cestnih d*k. — Prvenstvo Koroške so vozili iz Celovca v Velikovec in nazaj, 50 km ; cesta je bila samo blato, Klein je vozil malo manj kot 2 uri, 1:56:15. Pinedo je prišel nazaj v Rini, slovesno so ga sprejeli. Navzkriž so mu prišli Lindbergh, Cham-berlin in Levine. DEKLIŠKE OBLEKE Ni težjega, kakor napraviti lepo, pripravno in ue predrago dekliško obleko. Saj je ta moda taka, da je povsem mladostna in so obleke za matere prav take kot za njihove hčere. Da se pa vendar poudari nekakšna razlika ined obema, je Ireba posebnega okusa šivilje iu matere, ki določa obleko za svojo hčer. Mnogo je mater, ki nič kaj rade ne vidijo, da se vmešavajo njih hčere v vprašanje svojih oblek, dasi so zdaj že dekleta toliko zrela, da si same izbirajo obleko in so tudi že prešli časi, ko smo nosili po eno obleko delj časa in se nismo zmenili za navodila mode. Seveda ni treba preveč oblek za dekleta, prav dobrih oblek in sicer takih, ki ustrezajo različnim zahtevam naenkrat. — Predvsem je potreben kostim (glej 1. skico!); ki ima enobarvno krilo in jopico iz križastega blaga. Jopico urežeš ravno kot moški jopič, dodaš žepe in usnjat pas, krilo pa je zgibano. Tak kostim je pripraven za na potovanja, izlete in deževne dni — v zvezi z rjavimi šolni in majhnim klobučkom. — Bolj pražnja je svilena ženipcrska obleka s svilenim plaščem; to je prav lep ::■ complet«. (SI. 2.) Krilo je pli-sirano ali zgibano. Život je pošit z modrimi ali rdečimi trakci. Plašč je raven in ga ne zapenjaš, le s pasom ga spneš. (SI. 3.) Pri tej obleki imaš slamnik, ki ima isto barvo ko plašč ali Irakci. — Lepe dekliške obleke so takozvani »S t i 1 k 1 e i d e r« (si. 4.) iz tenke svile. Pleteni >PulI-0ver« brez rokavov — je najnovejša pridobitev športne mode. Tak »Pull-0vei\; je navadne enobarven, le krog ti, 4«>N№ vratu in krog pasu je več pisanih prog. Časih ima ta »Pull-Ove.r« tudi pester usnjat pas. Lepi so tudi beli >Pull-Over-ji« — posebno za k morju — iu pa sivkasti ali rjavi za ua hribe. h.Ro Јм г r-l, ЧоГгчЕЧ. PLETENA JOPICA KOT BLUZA. Tako jopico moreš imeti ob vsaki priliki in je bolj pripravna ko običajna bluza iz sirove svile. Vidimo vedno več takih pletenih bluz, ki so svetle barve, kar se posebno prilega za športne namene. Ovratnik take jopice je obšit s pisanimi traki, ki se naj v barvi ujemajo z barvo klobuka. Krog bokov je koncem jopice širok usnjat pas, tudi rokavi imajo v zapestju drugačne vrste pletenino. Jopica ima navadno štiri žepke in se zapenja z gumbi ali se potegne čez glavo. Gube so zato tako moderne, ker tako očitno poudarijo ravno obliko krila. Vendar so zdaj te gube tudi po vsej obleki in je le z njimi okrašena dotična obleka. Na skici vidiš popoldansko obleko iz svile. Od podpazduhe navzdol je vsa zgibana, le zgornji del života in rokavi do zapestja so gladki. Navadno se le zgibke prešije, kar je bolj trpežno, in se obleka tudi ne zmečka in jo moreš laže likati, kakor pa če so gube odprte. Pričujoča obleka je elegantna in do skromnosti preprosta. Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS — MARIBOR. Spccialni kovčki in torbico za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu štev. 6. ç—j, Strokovnjaki so si edini v tem, da so ' „WECK" ШЕ in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zalo dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo W«ck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg I O/I. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.-- Za kovani denar imam večjo partijo USNJATIH DENARNIC v raznih vrstah, predvojna roba, dokler traja zaloga. Cene zelo nizkel — Trgovci, zahtevajte vzorce in cenike! Šalih Prčič — Tuzla, Bosna. »TATRA« - AUTOMOBILI Prodno si kupite AUTO, posetile ljubljanski vele« sejem, paviljon »G« 1er si oglejte različne vrste tega sijajnega automobila maie vrste; poizkusite ga г najtežjimi poskusnimi vožnjami. Prvovrstne reference! Kupite si auto imenovane znamke, ki vam bo prav gotovo v veselje. Generalno zastopstvo za S. H. S. August Stoinschegg — Rogaška Slatina, Zastopstvo ljubljansko oblast: »Jugo-auto«, družba z o. z., Ljubljana. vzdržuje redni potniški promet z najmodernejšimi in hitrejšimi na novo zgrajenimi parniki (Severonemškimi) F. MIssler, Bremen. Podzastopnik za Slovenijo v LJUBLJANI Pisarna: pri Slovema Transport, Miklošičeva cesta št, 36. Kdor zna cenite dobro obutev, kupuje vedno le ki so gotovo najtrpežnejši in najcenejši v deželi. Dobijo se samo v trgovini »Doko« Ljubljana - Prešernova ulica 9, dvorišče, SE ODDA V NAJEM, popolnoma opremljena, blizu postaje,, dnevno 1000 litrov mleka. — Ponudbe jc poslali na upravo lista »Slovcnec« pod »Mlekarna« št. 4806. H|ffl Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri oče, stari oče in tast, gospod Anton Kocutar posestnik danes ob 12. uri po dolgem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Radeče, dne 15. junija 1927. —o— ZSêlVîî'fî Zahvaljujemo se vsem onim, ki so pokojnika ■spremili na njegovi zadnji poti. — Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. g. kaplanu Rottu za tolažilne obiske v bolezni, Radeče, dne 17. junija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. ™ se 2 a C5 IMM i« * a sp g S m e a o n r-W &3S № 3 < n rs< C o- EIO sr a a v. m M 3 Г "5, ? «I B s1 a £ H M n » " g n • M — i •a o s СЛ £1, o* < РГ 5. t« pr л 3.3 (S'o P C x> o m < f-c Л < p Ш « 2. P p cr s Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajll-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki frnnko. TR1PI1NA" F.B.L.. tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. Ivan Zakofmk LJubljana, Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, slopnjice, ledenice, paviljoni' verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. 2 o. z, Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°L na trimesečno odpoved S"j0 Se SO Vaši zobje zdravi - ako pa ne boste svojih zob in svojih ust pravilno čistili, boste kmalu opazili pojave bolezni, ki Vam bodo napravljali mukapolne ure. Preprečile jih! Kozarec îople vode, v katero kanete par kaplic zobne vode Odol - več ni potrebno. S tem si dobro izpirajte usta, in si nato — najboljše po vsaki jedi — temeljito osnažite zobe: to je najboljša metoda, po kateri si čistite svoja usta in svoje zobe, poleg tega pa tudi naiceneiša, kajti če rabite Odol, si prihranite več kot pri vseh zobnih kremah in praških. — „Odol" je kulturni pojm. Ves svet rabi Odol. S krepkim ispîranjem da Odol usfam sveže dišeči dih MAM OGLASI Vsaka drobna vrslfca l-so in aH vsaka besede SO por. Na|mn-i|šl ojjiae 3 nll 5 П1п. enlaol nad devet vrstice racun..|o vlêc. Za od.,ovor znam Treznega pekovskega POMOČNIKA sprejmem. - Ernest Drčar, parna pekarna, Šmartno pri Litiji. 4727 HLAPEC, za par konj, iščem službe; oženj., brez otrok. Franz VONISCH, Sevnica ob Savi. 4795 išče primerne službe. Gre tudi za inštruktorja o počitnicah. — Ponudbe na upravo pod štev. 4775. prodajalka pridna in poštena, želi premeniti mesto. - Ccnj. dopise upravi »Slovenca« pod: McJa-a stroka 4754. OdVet. kcncîpient s 5 letno prakso, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, primoran vsled političnih razmer zapustiti Primorsko, želi vstopili v odvetniško pisarno ali k večji tvrđki kot pravni konsulčnt. Refcrencc na zahtevo. - Cenj. ponudbe pod: »Odvetniška praksa št. 40« upravi »Slovenca«. KIŠKICA pridna in poštena, se sprejme. Samo take, ki so že opravljale to službo, naj se zglasijo. Naslov v upravi pod: 4S00. Prodajalka vestna in zanesljiva, se sprejme na deželi s 1. julijrm. Ponudbe z navedbo zadnje službe in trgovine, kjer se jc izučila, na upravo lista pod šifro: »Zanesljiva« 4775. Sostanovalka boljša, se sprejme. Naslov v upravi lista pod št. 4701 KDO BI ODSTOPIL v mestu proti odškodnini primerno KUHINJO kjer bi se vršil julija in avgusta v času od 6.—10. ure večerni kuhar, tečaj. Ponudt t na upravo lista j pod šifro: »Tečaj« 4792. ; šoba z 2 posteljama (event. tudi s 3 posteljami) in kuhinjo, za letoviščarje, sc ugodno odda v Dol. Logatcu. - Naslov pove uprava lista pod št. 4757. Prodam posestvo zelo poceni radi odpoto-lanja, 20 minut od kolodvora v Šentjurju pri Celju,, obstoji iz več njiv, travnikov, lep sadonos-nik, gozd, 5 poslopij, vse v dobrem stanju, zidana hiša, z opeko krita. Cena 70.000 Din. Natančnejše podatke se izve pri lastniku samem v Studencih, Slomškova ulica štev. 11, MARIBOR. Krojaškega vajenca sprejmem. Hrana v hiši. F. Premlč, Aleksandr. c. 1 Hišna katera je služila žc v boljši hiši, se išče za gradič blizu Celja. Služba lahka in stalna. - Ponudbe na upravo lista pod »S rogo poštena« štev. 4317. Hišnik ali vrtnar, Vajenec (ali hišnica) oženjen, brez krepak, sc išče za pilar-ko obrt. - Pilarna IVAN otrok, vajen zclcnjadnega piCAR, Ljubljana, Cesta na gorenjsko žel. 4. 4805 vrta in sadjarstva — se sprejme za hišico И ure od Ljubljane. Malo stanovanje, hlev in nekaj sveta za zelenjavo brezplačno. Pripravno za mlajšega vpokojenca, kateri bi cv. opravljal še kako drugo službo, ali za vdovo, katera bi imela veselje za vrt in rejo krtive. Naslov v upravi pod štev. 4732. konjski HLAPEC vajen poljskega dela in kosilnega stroja, z večlet. dobr. spričevali, se išče. Ponudbe s priložen, spričevali. Poštnina se vrne. Dopisi brez spričeval se ne upoštevajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Kosilni Stroj« Stev. 4709. Iščem vodjo za svoj POLNOJARME-NIK. - Mlajši, neoženjen prosilec, strokovnjnk, tudi v izdelovanju zabojev, ima prednost. - Oferte z navedbo plačila in čas vstopa naj se pošlje upravi »Slovcnca« pod št. 4689. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 Več delavcev za vezanje trt (Weinre-bcnbindcr) se sprejme. -VILA HALBERT, Maribor, Truberjeva ulica. Samskegr majerja (Anschaffer) iščem za takoj v svrho nadzorstva hlapcev, konj, skrbstvo za inventar, sodelovanje pri domačem gospodarstvu, proti prosti hrani, stanovanju in dobri plači. Spec. se mora razumeti na oskrbo konj in pa v vinogradništvu. - Majhna kavcija aH garancija y drugi obliki pogoj, - Cenj. ponudbe pod »Majer« na upravo »Slovcnca«. 4804 Opremljena SOBA z elektr. razsvetljavo, se odda solidnemu gospodu od 1. julija 1927. Cena 350 Din mesečno. Ebner, Gosposka ul. 10, I. nadstropje, čez hodnik. ODDAM OPREMLJENO sobico z elektr. razsvetljavo solidnemu gospodu takoj ali s 1. julijem. Jurčičev trg 2, L nadstr., levo. trgov. pomočnik posodi 10.000 Din ali položi kot kavcijo in plača 250 Din onemu, ki preskrbi službo v trg. vsaj do 20. julija 1927. Ima 15 let prakse in lepa spričevala. Ponudbe na upravo pod šifro: »Dobra moč« 4514. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Vsakovrstno гшо тџш po najvišjih cenah srne, luvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i 50Ш s poseb. vhodom od stop-njišča, prazni ali opremljeni, event. sobo in kabinet, se išče v neposredni bližini glavne pošte. — Ponudbe na Dr. DRAGAŠA, Lipičeva ul. št. 2, Ljubljana. 4814 Počitniška stanovanja v Mariboru posreduje »Marstan« — Maribor, Koroška c. 10/1. prodajalka starejša moč, v trgovini z mešanim blagom popolnoma zmožna, se sprejme za takoj. — HINKO HUMER, Sv. Križ p. Lit. Pletilja za nogavice, dobro iz-vežbana, se sprejme takoj v Ljubljani. Lahko dobi tudi stanovanje in hrano v hiši. - Naslov v upravi lista pod št. 4744. Učenka se išče za mešano trgovino iz boljše hiše, pridna in poštena, s potrebno šolsko naobrazbo, pri tvrdki A. VERBIf, Sevnica. Prednost ima hčerka železničarja. 4729 6 dijakov se sprejmo na stanovanje in dobro domačo hrano pri strogo krščan. gospej. Sprejmo se le mlajši začetniki iz strogo krščan. družine. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 4752. HLODE hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana 2 voza za težo okoli 2500 kg. Ponudbe je nasloviti na: Jože Oražem ml., opekarna, Srednje Gameljne TRGOVINO kupim ali vzamem v najem, na prometn. kraju, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Takoj« štev. 48D1. Zidasrn hišo z lepim vrtom, prodam. Vse v dobrem stanu, voda in elektrika pri hiši, 5 min. od mesta Kranj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4616. ugodna prilika ! Proda se v prometnem mestu nova, enonadstrop. HIŠA s 3 stanovanji, veliko delavnico, primerno za vsak obrat, z dvema izložbama. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »450.000« št. 4764. ■'Шшва POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37. Liège, Belgija. Stavb, parcela v Novem Vodmatu, naprodaj. Izve se: Sclo 16. - Istotam se proda HIŠA z vrtom, pripravna za obrtnika, ker stoji ob glavni prometni cesti. ^OvTgTšišk! Kosova ulica št. 96, obstoječo iz dveh stanovanj, prodam. Poleg je velika zidana delavnica, pripravna za vsako obrt; pri hiši je velik vrt. Vsi prostori so takoj prosti za vselitev. - Na ogledi—- « « n vsak dan od pol 10 do 11 I za gladek strelnik s pod-ter od pol 7 do 8 zvečer. 1»««™ vred Prodam tud, Posredovalci izključeni, « ffok.. ^СШАА, razpisujemo dobavo šest vagonov KRAJNI&OV. Pogoji na razpolago. Ponudbe do 2. julija 1927 na Direkcijo drž. rudnika Zabukovca pri Celju, dne 17. junija 1927. Avtobus znamke Turino - Fiat, 15-sedežen s 35 KS strojem, komplet., poraben za takojšnji obrat, vseskozi v najboljšem stanju, se zaradi opustitve vožnje proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4762. Dckoracijski divan in gramofon ceno naprodaj. - Mchle, Pod Rožnikom, cesta V št. 39. Fotografski aparat in daljnogled malo rabljena, prvovrstnih firm, naprodaj po nizki ceni. — Ponudbe upravi lista pod: »Nujno« 4769. VjHjT (dira), skoraj no-va — se ugodno S roda. Pojasnila pri Ivan . ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. S окл1 z 'nvcntarjcm in stanovanjem na Gorenjskem, se da v najem. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod: »Lokal«, 4803 Volna - tafcaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ЈИГ- najnižjih cenah pri PRÈLOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. Kajenje je škodljivo I Najuspešnejše sredstvo proli kajenju so > Afuma« pastiljc. Uspeh zajamčen. Mala doza 20 Din, vel. 30 Din. Razpošilja agentura »Junipcr«, Celje, predal 4. Iti, proso, njilo In ječmen kupite najceneje pri A. VOLK, ! JURIJ ANA veletrgovina 2lta In moke. Lekarna dr. t. PIGGQL1 Ljubljana, Dunajska cesta n "ЉТ želodčno tinkturo itéra krepča želo lec in učinku)« odvajalno. Naročila se točno izvršujejo. "V Zimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomanc, divane in druge tapetniške izdelke dobile najcenoje pri RUDOLFU RADOVANU, lapetniku, Krekov trg št. 7 (palet Mestnega doma). Harf. citre ameriške, prav ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4658. Herderjev konverza-cijski LEKSIKON 9 zvezkov, skoraj nov, poccni proda F. Kultcrer, veterinar, Čakovec. Oskrbništvo FUŽINE D. M. v Polju odda 14 mesecev starega BIKA, 360 kg, polkrvncgn, mon-tafonske pasme, 3 mesece starega bika, simen-dolske p., 130 kg, 10 mes. starega montafon. pasme, 260 kg, vsi potomci izvrstnih mlekaric. 4749 Odda se TRGOVINA z vino- in žganjetočem, v industr. kraju Gorenjske, za več let v najem. Letni promet D 1,200.000. Potreben kapital 100.000 Din za prevzem zaloge. Ponudbe pod »Zlata jama« št. 4774 na upravo. Odda se v najem lepa RESTAVRACIJA s senčnatim vrtom in stanovanjem, v neposredni soseščini Ljubljane — za 1. avgust 1927. Kavcije zmožni ponudniki naj pi šejo na Konsumno dru štvo za Slovenijo, Ljubljana VII., ŠIŠKA. Krojači in šivilje kroje (šnite) po najnovejši modi, poljubne, izdeluje in razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj kroja-štva, Križevniška ulica 2, Izložbeno okno 190 X 105 cm in VRATA. steklom in jeklenimi zastorami, vse dobro ohranjeno, se proda. — Vpraša se v trgovini Ant. Merhar — Ljubljana, Sv. Petra cesta 22. 4807 Prostovoljna JAVNA DRAŽBA Dno 20. junija t. 1. ob 0. uri dopoldne se bosta prodalo v avtodelavniei KRISTAN, Ljubljana, Dunajska ccsta St. 54, 1 rablj. avto De Dion Bouton, 1 rabljen avto \Vaf. Dne 21. junija t. I. оћ 9. uri dopoldne bo naprodaj nn dvorišču restavracije »Novi svet«, Ljubljana, Gospoavetska cesta: 8 zabojev ramena avtomobilskega. ' motncikelskcRa in kolesnega materiala, kakor /rac- j nlc, plaščev, matic, gonilnih osi, tečajnikov, zavor, kroc-ljičnih leži*«, žarometov za knrbidno razsvetljavo, lepila (Pickzeug) itd. Navedeno blaco se bo oddajalo skupno ali tudi posamezno. - Interesenti so vabijo na oirled eno uro pred lačetkom dražbe. _ *У->:. PRODAM MODELE za izdelavo cemcntnega strešnika: 1 model za zarezan strešnik, 1 model najboljši ponudnik dobi več OKEN in VRAT dne 25. junija 1927 ob 10 dopoldne v Ljubljani — Bohoričeva ul. 5. 4802 l/nni za lahko vož-I\UIIJ njo, dober tekač, se zaradi nadšlevila poccni proda na Kette-Murnovi ccsti 50 (tovarna) v Ljubljani. POZOR I VSAKOVRSTNE URE zlatnino, popravlja najoc. neje, hitro in precizno z jamstvom. — Istotam se sprejme tudi VAJENEC D. Marinko, izpraš. urar, Ljubljana, Florijanska 31 PEKARIJA z inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem v sredini Zagreba, mesečni promet okoli 3 vagone^ naprodaj radi prevzetja drugega posla. Naslov v upravi pod štev. 4683, Prodam K:ikPu,t {ЗУ,т dolg), 2 reklamni tabli, mize, stole. Medvedova ulica 24, Ljubljana 7 prodam opravo Ugodna posestva Maribor — okolica, od 7500 do 60.000 Din, za za speccrijsko m galan-obrtnikc, mlinarje, kova- terijsko trgovina novo, če itd. Naslov »Marsiun«, za nizko ceno. Naslov v Maribor. Koroška c. 10. .uoravi lista Dod št. 4708. Sadjevec razpošilja A Oset, »Štajerska kiet«, MARIBOR. Prôdâm: S «S: dilnik brez cevi za peko, šolnčno plahto, barvasto, z borduro 8ХЗК m, železne zavile stopnice, visoke 4 m, vodno pumpo, medeno, z 2 štebali in bakrenimi cevmi in lesene poljske postelje z gur-tami. F. Cvck, Kamnik. ZABOJČKE za razpošiljanje sliv v večjih množinah za jesen iščemo. Ponudbe na »Podružnico Praške kredit, banke«, BEOGRAD. Igralci HARMONIK, pozor ! Velika izbira lepih in prvovrstnih harmoiik po najnižji ceni stalno na zalogi. Dobe sc tudi pre-igrane ш renovirane harmonike po skrajno nizki ceni. Makso LAJOViC, trg., Litija. 4-123 Mehpnik IVAN LEGAT specijalist za pisarniško stroje Maribor, Vetriniska ul. 30 Telefon int. 434. Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letni« i. dr. slavnost. prireditvah sc najtopleje priporoča za fotograliranje skupit Foto-alclje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34, — Z a prvovrstno delo sc jamči. Cene solidne, Sodeloval bi pri že ob- soječi, dobro uvedeni lesni industriji ali trgovini z gotovino 100 do 200.000 Din, event. več. Pristopi! bi tudi kod družabnik k posestniku večjih gozdov zaradi skupne predelave Trd les (bukev in hrast) ima prednost. - Ponudbe pod: »Lesna industrija K-644« na Interrcklam d. d. Zagreb, Strossmayerova 6 к^ЛЗШШЈЕ HRRR1ĐHIJE uglaàuloni. popravljam strokovno In ceno: Tudi potujem! Naročajte po dopisnici za G. Jur&sek, Mublfana Wollovu ullra 12 ijciiuoli Zagreb,Jurje«sk«5? Sudnlëka ullra 3110 dobavlja clvokoles.n, dele za dvokolesn, pnouraati-ke, Šivalne si roje. gra- mofone.gra mofonske plošče 1er nogometno ?ocro po najnižji ceni. Mehunlkl dobe nopust, Zahtevajte veliki ilustrovanl brezplačni Katalog ter pošljite marko za 8'— Din zn poštnino. VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah osvald dobeic Ljubljana, Pred škofijo 15. % " ' \ priporoča najboljic tamburice, pit llturr, strune —za »SI Ж-^-ч. „ «K glasbili Odlikovar na parllk. Uenllci franko. razstav. Cement Trbovlje stalno v zalogi I A. SUŠN1K — železnina, Ljubljana. 4758 Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICE 54, sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. itflOT B Zdrav, zavod Г ijULrf l (Anstalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina. - Prospekt 3 Din. inseirirajfe v „Saoveocu "! Radi pomanjkanja prostora jc naprodaj pohištvo (postelje, omare, garniture, mize itd.), Naslov v upravi lista pod: 4790. emendolski in tra-pist, samo polno-mastni, domač izdelek — išče odjemalcev. Ponudbe na upravo Dod: 4784. SIR Popolnoma varno naloilte svol denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge sc obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic Hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ETOILE" Gorčica (scnf) ie najboljša, dobi se u oseh delikatesnih In soecerii. traoulnah ,OHCO' Standard švicarskih sirov. Kvaliteta neprekosljlva. Zastopstvo : Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deželica Prilaz 79 Zaspal je danes v Gospodu Franc Madile poslovodja tvrdke Rupert Engelsberger v Krškem v 67. letu svoje starosti in v 42. letu svojega neumornega in nesebičnega delovanja pri naši tvrdki. Pogreb nenadomestnega se vrši v ponedeljek dne 20. junija ob pol 10 dopoldne na tukajšnje pokopališče. Krško, dne 18. junija 1927. Rupert Engelsberger. Ob prerani izgubi mojega iskreno ljubljenega so-Lullfulul. proga oz. očeta, sina, brata, svaka in strica, gosp. dr. Ruperta Celestina v dolžnost si štejem, zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam v težkih trenutkih na katerikoli način lajšali našo neizrečno bol. Posebna zahvala bodi izrečena vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, čč. sestram usmiljenkam Leonišča in osobito č. sestri prednici iz Begunj, kakor tudi hišnemu zdravniku g. dr. Krajcu in prof. dr. Kotniku za neumoren trud in skrb v bolezni pokojnika. Iskrena zahvala bodi izrečena tudi oficirskemu zboru in vojaštvu, zastopnikom viš. drž. sodišča, viš. drž. pravdništvu, dež. sodišča, drž. pravdništva radovljiškega in črnomaljskega okraj, sodišča in deputaciji »Sokola« iz Kranja, kakor tudi vsem znancem in prijateljem za številno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti. Ljubljana, dne 19. junija 1927. Žalujoča soproga Alojzija Celestina. 7shvala nena(ini 'n nadvse bridki izgubi ljubljenega lu II V d Id. in nadvse dragega nam gospoda Antona Kreca župnega upravitelja na Čatežu ob Savi izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem, znancem in častilcem blagopokojnega za vse sočutje in sožalje, izraženo bodisi z besedo, bodisi s poklonitvijo vencev in cvetja ali zlasti s številnim spremstvom na pokojnega zadnji poti. Posebno se polni hvaležnosti zahvaljujemo vsej čateški župniji, ki je na tako očiten, nepozaben način dokazala, kako zelo je ljubila svojega dušnega pastirja, kakor tudi sosednim Brežicam, ki so pokazale, kaj so cenile v osebi blagega pokojnika. Posebej se zahvaljujemo vsej čč. duhovščini in čč. sestram za spremstvo in molitev, posebej zlasti veleč. g. dekanu A. Kurentu za vodstvo pogreba in za gin-ljiv, v srce segajoč cerkven govor, dalje obema pevskima zboroma in posebej g. pevovodju dr. Gerloviču, dalje občinskemu odboru, prosvetnemu drušvu in vsem, prav vsem, ki ste nepozabnemu gospodu kakorkoli izkazali čast in ljubezen. Vse je bilo in nam je v veliko tolažbo. Zato še enkrat vsem in vsakemu posebej iskreni in hvaležni: Bog plačaj! Šenčur pri Kranju, dne 16. junija 1927. ŽALUJOČI SORODNIKI. Zahvala. Povodom teïke izgube našega edinega in nepozabnega sina Franca Vranetiča smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja in tolažbe, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, Izrekamo zato tem potom vsem, ki so nam bili v tej težki preizkušnji z nasveti in tolažbo ob strani, svojo najsrčnejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gasilnemu društvu, pevskemu društvu »Sloga«, učiteljem iz Rajhenburga in Senovo, ter železniškemu osobju in vsem znancem in prijateljem, kateri so v tako mnogem številu spremili pokojnega k večnemu počitku. Rajhenburg. dne 17. junija 1927. ŽALUJOČA RODBINA. Srečke! EFEKTNA LOTERIJA INVALIDSKEGA DOMA TRBOVLJE, nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni enonadstropna hiša, ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. KlobDhe. slamnlhe in razno modno blago nudi najeeneje Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene. Vinska klet SE ODDA V NAJEM na prometnem kraju, moderno urejena, z vsem inventarjem. Dober uspeh zajamčen. Samo resni reflektanti, ki imajo osebno točilno pravico in kavcije zmožni, naj pošljejo ponudbe na Poštni predal štev. 163 — Ljubljana. LOKOMOBILI MOTORJI GATEHJI Ugodni plačilni pogoji Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak lb TESAN LES! IZVOZNIKI TESANEGA LESA - POZOR! Lesni trgovec v Savinjski dolini išče plačila zmožnega izvoznika, kateri bi dal akredetiv za stalno dobavo raznega tesanega lesa, aH v splošnem vse dimenzije, ali pa po naročilu napravljene dimenzije iz okrajev Siovenjgradec in Gornjigrad. Re-flektira se samo na take tvrdke, katere stopijo v stalno večletno zvezo ter nudijo potreben akreditiv ter bančno jamstvo. — Ponudbe do 25. ju nija 1927 pod naslovom: »Tesan les 4783« upravi. »MOKA«, TURŠKA KAVA! Priporočam se za nakup prave »Turške«, zajamčeno čiste, v »Dibeku« tolčene, zmlete in pra-žene KAVE, ker je poznana po onem pravem in ugodnem aroma edino moja »MOKA«, turška kava. — Hotelirji, kavamarji in gostilničarji, zahtevajte cene! ŠALIH PRČIĆ pražarna, mlevnica in tolčnica prave turške »Moka« kave, TUZLA, Bosna. Zahvala, Ob prebridki izgubi naše ljube mame, stare mame, tete in prababice, gospe Terezije Janežič roj. Piš zahvaljujemo se tem potom vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami in vsem, ki so blagi pokojnici poklonili vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat: Bog plačaj! Ljubljana, dne 19. junija 1927. Žalujoči ostali. Beseda Be more popisati &n!IVC!ld duševne boli, ki nam jo je prizadela neizprosna usoda z nenadno smrtjo najinega iskreno ljubljenega edinega sina. Ne moreva se sprijazniti z mislijo, da se več nikoli ne povrne k nama. Komaj je vstopil v življenje, se je že tudi od njega poslovil in nama zapustil v srcih tugo in trpljenje. Da si tudi naju vzel s seboj v sfere, kjer ni žalosti, ni groze. Edina svetla iskra v brezmejni potrtosti so nama dokazi iskrenega sočutja, ki je bilo v najpopolnejši meri izraženo v častni udeležbi prijateljev in znancev, ki so najinega nepozabnega RADOVANA spremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala vam vsem, ki ste prišli in darovali toliko ljubkega cvetja njemu, kateremu je cvetela najlepša pomlad njegovega življenja. • Posebej bodi izrečena še topla zahvala za priznano skrb, s katero se je g. primarij tuk. bolnice, g. dr. Pogačnik, iskreno prizadeval, da nam prihrani težki udarec: v enaki meri čč, sestram usmiljenkam za požrtvovalno nego! Prisrčna zahvala njegovim gg. šolskim profesorjem, ki so mu bili naklonjeni v življenju in se udeležili pogreba! Končno najsrčnejša zahvala vam pevcem od »Sloge« in »Pevskega društva Krakovo - Trnovo«, ki ste s prepevanjem pretresljivih žalostink povzdignili slovesnost tragičnega momenta ter zapustili v naših srcih neminljiv spomin na najinega ljubljenega Radovana! — Še enkrat: hvala iskrena in prisrčna vsem! Ljubljana, dne 18. junija 1927. * Ivan in Ivana NEGRO. Kupim skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hrae-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov: FRANC OSET, - Sv. Peter v Savinjski dolini. Franjo Kolšek trgovec Mira Kolšek roj. Cerkvenič poročena. Polzela v Savinjski dolini LJubljana-Vič, 19. junija 1927. Trst Vsled smrti posestnika je naprodaj lepo vinogradno posestvo 38 oralov izmere, med tem 4 orale večinoma mladega, dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki in njive, stiskalnica in ves potreben inventar. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno samo pol ure od postaje Poljčane ter leži ob progi in okrajni cesti Poljčane—Konjice—Zreče. — Naslov se izve v. upravništvu »Slovenca« pod številko 4646. GECO-strašilni strelni aparat (Alarm-Schufiapparat) eno najnovejših in najboljših sredstev za preplašenje vlomilcev in tatov ter alarmiranje sostanovalcev. — Aparat je zelo praktičen, posebno če se pusti stanovanje za dalj časa samo, n. pr. med počitnicami. Aparat se lahko uporabi tudi proti roparskim živalim na polju in v gozdu. — Cena samo Din 98— z 10 naboji. ËMGE- avtomatična strašilna strelna piStola (SchreckschuC-Pistole) 10X7 cm, s 6 naboji. To orožje se lahko kupi in nosi brez vsakega oblastnega dovoljenja. Posebno priporočljivo za avtomobiliste in bi-cikliste. — Cena Din 160*—. Dobi se pri: I. Sternad, puskar Maribor, Aleksandrova cesta IS Javna dražba posestva Jerice Bosina v Pudobu pri Stare»« trgu.Lož 1ДШ—M—■——IMIII«'« ........................ IMIlllMi——ИИ—— se vrši dne 22. junija 1927. Potom dražbe bo prodano: Glavno poslopje v Pudobu z mlinom in hlevom, kompletna žaga na vodno silo in druga k glavnemu poslopju pripadajoča gospodarska poslopja, kakor: pisarna na lesnem skladišču, hiša za lesno skladišče, dalje k temu posestvu pripadajočih sto parcel, nahajajočih se v katastralnih občinah: Pudob, Igavas, Nadlesk (travniki, njive, gozdovi). Posestvo se bo prodajalo najprvo po parcelah in potem skupno po vložkih. Ako bi za skupno ceno celega vložka ne bilo nobenega reflektanta, tedaj šele obvelja zdražba posameznih parcel. — Da pa se bodo mogli dražbe udeležiti tudi dotičniki, ki ne razpolagajo z zadostno gotovino, jim bo Vzajemna posojilnica na dan dražbe dala na razpolago potrebno gotovino v obliki posojila, ako se ji bo nudila zadostna varnost. Ta posojila bodo obvezanci lahko odplačevali Vzajemni posojilnici v polletnih obrokih. — Drugi pogoji dražbe so razvidni nH okrajnem sodišču v Lûiuu Najboljši in najckonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tvornic Skodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana Šelenburgova 7 Telefon 2966 REFORM STEKLENICE za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka LOVRO PEiOVAR, IVANJKOVCI Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene t Najsigurnejše v porabi, torej najboljše. Kolodvor, restavracija - sprejema vsak dan ABONENTE po 30 Din (zjutraj: kava, čaj, čokolada, kakao, maslo ali jajca; opoldne: juha, pečenka, 2 prikuhi in močnata jed; večerja: pečenka, kompot ali solata). Dajejo sc tudi zdravniško predpisane dijete po 35 Din (zjutraj kava, čaj, čokolada, kakao, maslo ali jajca; kosilo; juha, perutnina, 2 prikuhi, močnata jed; večerja: zrezek, kompot, solata in sir). Točijo se pristna štajerska in dalmatinska vina kakor tudi žilavka iz Mostarja Menu po 15 Din, Menu po 18 Din. — Cenj. gostom se toplo priporoča ADAM ČREŠNAR. lavna dražbo. Dne 23. (unija 1927 dopoldne ob 11. uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Šoštanju JAVNA DRAŽBA zemljišča vlož. št. 261 d. o. Rečica ob Paki, obstoječega med drugimi iz vile ter iz tovarne kemičnih predmetov. Celokupna cenilna vrednost znaša 568.306 Din, najmanjši ponudek 289.851 Din, vadij 56.381 Din. Natančna pojasnila se dobijo pri okrajnem sodišču v Šoštanju ad E 342/26. RAZPIS. Pokojninski zavod za Slovenijo razpisuje oddajo zidarskih in težaških del za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani, Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8 v Ljubljani, za 100 Din, od dneva objave v časopisih. Splošni pogoji na vpogled tam. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti najkasneje do 4. julija t. 1. do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pripravljajte si sami svojo soda-vodo (osvežujočo pijačo) z originalno SPARKLET sifonsko steklenico (svetovni patent!) Cenejša in boljša kot navadna soda-voda! —— i—mm—— Enostavno! Higijensko! Izvrstna kvaliteta! Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHS: Jugoslavensko SPARKLET poduzeće HUGO GYENES k. d-, ZAGREB Draškovićeva ulica 46. — Telefon št. 25-12. obutev z gumijevimi podplati svetovne tovarne ..HlltrtllnSOn" znamko .,1' Alge" za dečke, ženske in moške bele, Srne in sive ima na zalogi Kosia NihoiiC i drug. Beograd. Knez Mihaila si. ie. Prodaja samo trgovcem. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo ï® I* t* FBI Ofï domači in inozemski zn domačo * * kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseli vrst. Koks livarniški, plavžurski in plinski. Brâkefe. Prometni zavod zn premog d. d. u Ljubljani, JHihlošičcuo IS/I. TOVARNIŠKO POSLOPJE na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično ali drugo Industrijo prodamo takoj eventuelno oddamo v najem. Ponudbe na oslasnl oddelek „Slovenca", pod „Tovarna" št. 4534 Specialna fouarna strcieu za obdzlaoo !esa Klein & Stiefel, Fnlda Па uelese>mn u LRes, gospoda, oddaljeni smo od nje prav tako daleč, kakor je Delhi od Oslo. Toda poročilo o doživljajih mojega varovanca vaju bo privedlo bliže in bliže temu mestu. Iz Indije je šla njegova zamudna pot preko Afganistana v Malo Azijo in dalje na Kavkaz. Tu je naletel na jezikovne oblike, ki navidezno niso stale v nobeni zvezi z jeziki, ki jih je bil spoznal do tedaj. Šele globoko na Ogrskem je našel spet tem sorodne besede in oodobe. Naletel je nanje Dri ne- kem potujočem ciganskem rodu. In to je pomenilo nov preokret v poučevanjih gospoda d'Alberta. Z največjo vnemo je začel proučevati ta skrivnostni jezik. Veren svojemu staremu načinu dela, se ni zadovoljil s tem, da bi ga samo površno proučeval, ne, postal je cigan, enak drugim. Dve leti je živel med njimi in potoval s tolpo po Ogrskem in Avstriji iz kraja v kraj. Z neko cigansko ladjo, ki je trgovala na Mami, je prišel tudi na Francosko. Prepotoval je z neko glumaško družino Anglijo. Preživel je v ciganskih taboriščih nekaj časa tudi v Skandinaviji. Njegovo delo o skrivnostnem ciganskem jeziku še ni izšlo; mislim pa, da bo o svojem času razpršilo meglo, ki leži že stoletja nad tem jezikom in njegovem izvoru. Mislite morda, da jo vse* to brez pomena zn našo zadevo. V resnici pa ni tako. Izpustil sem nekaj manj važnih okolnosti in pripovedoval zgodovino varovanca v ravni črti do njegovih doživljajev tu v Oslo. Poudariti sem hotel posebno sledeče: gospod d'Albert ne sliči v svojih raziskovanjih nobenemu drugemu učenjaku, o katerem sem lo kdaj slišal. Loči ga od drugih čisto svojevrsten način, na kakršen se zna poglobiti v snov. Ne zanima ga le jezik sam zase, temveč vse, kar je s tem jezikom v zvezi: narod, ki jezik govori, življenje, ki ga izžareva. Če hoče proučiti kak jezik, skuša priti najprej na jasno, zakaj je jezik tak, kakršen je, in no drugačen. Izživeti iioče življenje, ki je hilo pogoj za razvoj tega jezika. To sem hotel vama pojasnili. Upam, da sta me razumela?« »Popolnoma,« jo odvrnil Krag. Sedaj čakam še samo na to, da boste začeli eovoriti o Oslo.< it. IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE, ENOBARVNE, VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAM. SLIKE, VINJETE TERPENTINT PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEH za popravilo vseh pisalnih, raCunsklh, kopirnih, гаи» |||П Rinilfil LJUBLJANA, Selenbur. ■ Ih strofeV in blagajn po konkurenčni ceni LUlf. o o va ul. в/I Telefon št. 288C SPECI JAINA MEHANIČNA DELAVNICA TСД ASKCrČCVa Met podaljšan Cojzov graben nasproti Tehnične srednje šole toči izborna naravna ljutomerska, haložka, bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu nudi se Vam hvaležen užitek. — Prvovrstna mrzla kuhinja. Za obisk se najtopleje priporoča. PRIMAR1] D! KUNST špecijalist za rontgenologijo se je preselil na Dunajsko cesto štev. la (palača Ljubljanske kreditne banke) ELEHTKO nOTORlI močno in trpežno izdelani ELEKÏR0-ŠTEVCI zahtevajte tenihe! SLAVO hOLAD Ltubljana, Dunajsita c. ti Poslano. Z ozirom na razne nasprotujoče si vesti, katere se širijo o meni in moji trgovini, češ, da bom isto opustil, si štejem v dolžnost, da moje odjemalce, dobavitelje in prijatelje točno informiram. Res je, da potujem koncem junija t. 1. v glavno mesto Argentinije Buenos Aires, kamor sem povabljen od očeta moje bodoče žene, ki stalno živi tam. Med mojo odsotnostjo bo vodil mojo trgovino za mene g. Saša Kovač v sporazumu z mojo sestro, ter sem uverjen, da si bosta prizadevala vse cenj. odjemalce čim najbolje postreči. Priporočam se cenjenim odjemalcem kakor tudi dobaviteljem, in ostajam z odličnim spoštovanjem Fran SCoSiek trgovina z mešan, blagom, Dunajska c. 47. Teleion štev. 2872. V Ljubljani, dne 11. junija 1927. Poslužujte se lepo pregledno črtanih trgovskih knfig v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje: Д. JANEŽ)C, LJUBLJANA Florjanska ul. 14 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. „Specirum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstić tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala. Najpopolnejši SVOEWER šivalni stroji » šivilja, kroteče in čev-llarie ter za vsak dom. Preden si nabav, stroi, egle-ite si to Izrednojt pri tvrdki L- BARAGA Llubllana Šelenburgova ulica št. 6/I. Brezplačen pouk. 151. :arns. Telefon štev. 980 Pijača za delavce! Čas težavnega in napornega kmetiškega dela je tu. Potrebno je, delavcem dati za malico boljšega kruha in pijače. Ako imate sadjevca že malo in nimate petijota, si lahko pomagate, ako kupite snovi za brezalkoholno pijačo, ki bo dobra, zdrava in neopijanljiva, in ki tudi malo stane. — Za 120 litrov brezalkoholca stane 90.— Din. V predvojnem času je bila po Sloveniji ta pijača že zelo znana. — Dobiva se samo pri meni: Anton Anžlovar, Št. Vid pri Zatičini št 71, Slovenija. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/ahturno blago samo pri J. TRPIN, MARIBOR, O/aont trg šteo. 17 ¥Ш OBLEKA bode izgledala zopet kakor HOVO, ako jo pustite hemicno Čistin v tovorni JOS. REICH LJMBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica : Šelenburgova ul. 3. PllSlranie v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Darvanle Obleh V različnih barvah. A. & E. SKABERNE, LJubljana, za srajce in bluze v veliki izbiri! ki nimajo časa v sezoni i Pozor krojači, šivilje, Mnogo si pridobite, ako imate do jrieui nov moderen preizkušen kroj, ki se ga naučite v zaseb. tečaju, ki se prične 30. junija pod vodstvom F, Potočnika, diplomir. v inozemstvu, član anglo-francoske krojne akademije. Tečaj je zadnji pred jesensko sezono. Učenci, ki ne morejo priti osebno, dobe lahko krojni pouk po pošti. Učiteljice, uradnice itd., ki se žele izobraziti za samoupo-rabo, imajo v počitnicah najlepšo priliko se izobraziti za lastno izdelovanje garderobe. Absolventom tečajev se preskrbe službe. - Honorar za ta tečaj je izredno znižan z ugod. plačilnimi pogoji. STARI TRG ŠT. 19 — LJUBLJANA. VENECIN izredno zdravilna voda proti reumatizmu ln išlasu. želodčnim ln Črevesnim boleznim ter za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isie d. d. Ljubljana. Zavod Uršulinh v Celovcu. Zavod vzdržuje ljudsko in meščansko šolo, enoleten kurz za gospodinjstvo, učiteljišče s pripravljalnim razredom, šolo za ročna dela, otroški vrtec in šolo za petje. Prirejajo se nemški jezikovni kurzi za tujerodne gojenke, kurzi za vse moderne jezike, stenografijo, pouk v igranju na glasovirju, goslih, citrah, orgijah in harmoniju; pouk v slikanju in v finih ročnih delih Zavod ima zdravo, prosto lego, krasen, velik vrt, zračne in solnčne prostore. — Na mladino se gleda najskrbneje. — Penzija samo 80 S mesečno. Natančnejša pojasnila daje predstojništvo zavoda. Tvo»NicaK(H.iHon.BAmuuov>iRNilAiNmiuam Л. . S\,N DRUŽBA Z.OZ.UUB13ANA /y Ж»5— PRODAJALNA DUNA3SKA C. 14 L3UBL3ANA poleotrqovina SCHNEIDER SVEROVŠEK Prodaja realitet. V konkurzno maso Odona in Amalije Koutny spadajoče realitete, to so: 1. tronadstropni trgovski hiši (na vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice), pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svrhe, z obstoječimi trgovskimi in skladišč, prostori, ki so takoj na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din; 2. enonadstr. hiša v Sp. šiški (Kolodvorska ulica št. 149) z zraven spa-dajočimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na Din 379.738.—, se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. maja 1927 prodati najboljšemu ponudniku, s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi. Interesenti se poživljajo, da vlože naj. kesneje do dne 20. junija 1927 pismene, za 1 mesec obvezne oferte v roke upravnika mase dr. Alojzija K o b a 1 a , odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi točnejši podatki na razpolago. Uprava konkurzne mase. Zadružna gospodarska banka ct. a. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva ce§ta lO Telefon št. 2057,2470 in2979 Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000-- Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jiifioslov&nako tiakarao v Liubliaoi: Karol C*L Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec, Urednik: Franc Т*пе£1ат,