TELEFON: CHeliea 3—3878 NO. 264. — ŠTEV. 264. GLAS NARODA IJsijsloverisItih Jlelavcev'Y Amerflri. The largest Stowuim Dtflj b Issued every day except SiiwUji and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered m Second Olaw Matter September 21, 1903, at the Foil Offios at Htw York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 _NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 10, 1934. — SOBOTA, 10. NOVEMBRA 1934 _TELEFON: CHeleea 3—8878 VOLUME XTiTT. — LETNIK! ZLU TEŽKI OČITKI REPUBLIKANSKEGA SENATORJA BORAH PRAVI, DA RELIEFNA ADMINISTRACIJA NESRAMNO TROSI DENAR ZA PODPORO Zgodili so se slučaji, ko je bila polovica vsote, namenjene za podporo, uporabljena za upravo. — Reliefni administrator zahteva dokaze. — Senator Vandenberg je odgovoril poštnemu moj-atru ter rekel da pride napuh pred padcem. -Nevarnost spora v demokratski stranki. Svečanosti v ruskem glavnem mestu ROBINSON MORA BITI IZROČEN WASHINGTON, D. C., 9. decembra. — Sedaj so se začeli oglašati razni politični voditelji, ki pozivajo zmagovalce k previdnosti. Republikanski voditelji niso preveč obupani ali že vsaj tega nočejo pokazati. Po njihovem mnenju bo treba zbrati vse sile, da da nova borba uspešna. Republikanski senator Borah iz Idaho poziva predsednika, naj nalančno preišče poslovanje reliefne administracije, češ, da se denar, ki je namenjen za pomoč in podporo, nesramno troši. Namignil je tudi, da pri razdeljevanju denaria igra tudi politika važno vlogo. Borah, ki se je vrnil z Zapada v Washington, je dejal: — Mi vsi želimo, da bi oni, ki potrebujejo pomoč, pomoč tudi zares dobili. Potrošenih je bilo pa na milijone in milijone dolarjev, ki niso nikdar prišli, potrebnim v roke. — Nekaj strašnega so stroški, ki nastanejo, pre-dno pride podpora v roke tistemu, ki mu je namenjena. Znani so mi slučaji, ko je bila samo za upravo potrošena polovica vsote, namenjene v to ali no svrho. Breme, ki ga prenašajo davkoplačevalci, ;e že itak dovolj veliko. Nesramnega zapravljanja mora bit i enkrat konec, ne samo z ozirom na lačne in potrebne, pač pa tudi z ozirom na splošno dostojnost. * Harry L. Hopkins, ki je načelnik reliefne administracije, je rekel, da bo takoj preiskal upravičenost pritožb, če navede Borah-podrobnosti za svoje obdolžitve. Za upravo reliefa ne gre več kot enajst in pol centa od vsakega dolarja. Republikanski senator Vandenberg je odgovoril generalnemu poštnemu mojstru ^arleyu, kateri je drzno trdil, da je republikanska stranka uničena: — Ce gospod Farley pravi, da je republikanska stranka uničena, naj prečita v bibliji I 6. poglavje "Pregovorov" (— Tisti, ima biti pogubljen, postane prej ošaben, in napuh pride pred padcem.) — Republikanska stranka se je pri zadnjih volitvah izkazala kot največja politična manjšina v ameriški zgodovini. — Ce je kaj na svetu končano, upam, da bo končano Farleyevo izrabljanje poštev v politične namene. Skrajni čas je za Farleya, da opusti eno izmed dveh svojih služb. Nato se bomo uspešneje lotili naših narodnih problemov in sicer v taksnem sodelovanju kot ga zahteva sedanji položaj. Demokratski voditelj senator Lewis iz lllinoisa! poziva demokrate, naj skrbno pazijo, da ne bo pri-j W. F. WARMS PONOVNO ZASLISAN SPREJEM TUJEZEMSKIH DIPLOMATOV V KREMLJU MOSKVA, Rusija, 9. novembra. — Šampanjski zamaški so zopet pokali in godba je zopet odmevala po veliki dvorani Kremija do štirih zjutraj, ko so uradniki sovjetske vlade priredili velik sprejem tujim diplomatom in časnikarskim poročevalcem ob priliki 1 7. obletnice boljševiške revolucije. HAUPTMANN IMA DOBREGA ZAGOVORNIKA Zahteva podrobnosti njegove obtožbe. — Hoče pregledati zapisnik velike porote. — Zena se je preselila blizu kaznilnice. Dvomi nad pravilnostjo poročila načelnika j u-stičiiega departmenta. Noče z vreči krivde na svojega obtožitelja. Kapitan William F. Warms, ki se .j«' moral pred pa rob rodno nadzorstveno komisijo zagovarjati zaradi obdolžbe za-uemarjenja svojih dolžnosti pri požaru ua parniku "Moore Castle" H. septembra, je napravil med pričevainjem ugoden vtis. Ko je bil pri zaprisegi opozorjen, da mora -govoriti resnico in nič drugega kot golo resnico, je rekel z velike* notranjo ginjenostjo: "To bom storil, kakor mi Bog poma-ga * \ I Kapitan Warms je rekel, da [dvomi nad zanesljivostjo poro-ičila načelnika j ust ič nega de-| juirtmenta Dickersona X. IIoo-> verja in tudi ui hotel poslu-.žiti priložnosti, da bi pokopal j svojega pomožnega radi.jske-;ga uradnika (Jeorge J. Alag-»a, četudi je Alagna pri pr-j vem zaslišanju zelo obtež:l.uo izpovedal proti kapitanu. Hoover je rekel v svojem poročilu : "Ako izpoved be prič natančno proučujemo, tedaj bo-|mo našli, da je kapitan Warms obdržal hitrost 18 vozlov na uro nad tri milje še potem, ko mu je bil naznanjen jx>žar na parniku Warms je trdil, da to ne odgovarja popolnoma resnici. 44To je nemogoče", je rekel, 44kajti alarm je bil izdan eno minuto zatem, ko sem prejel ]K>roeiIo o požaru". "Potem je parnik vozil samo eno miljo na uro?" 44Tako je!" Na očitek, da straže niso bile sorazmerno razdeljene, je Warms odgovoril, tla je razdelitev straž odredil kapitan Ro-bret Willmot, ki je šest ur pred požarom umrl na povelj-niškem mostu, in da mu v kratkem času po prevzetju poveljstva nad pamikom ni bilo mogoče izvršiti tozadevnih izpre-memb. Dalje je rekel kapitan W. F. • Warms, da je ukazal zapreti proti požaru varna vrata, da pa so bile kljuke pri vratih že tako vroče, da se jih mornarji mso mogli dotakniti. PREDPISI ZA PRINCT 0 POROKO ' London, Anglija, 8. novembra. — Kraljevi komornik je izdal natančne predpise glede obleke, katero bodo nosili po-, vabljeni gosti pri poroki princa Jurija s princeso Marino. , Po tej odredbi pri nobenem o-jbredu in sprejemu ne sme biti i nobena ženska brez Jclobuka. Oče odvajalca Mrs. Stoli je kriv sinovega zločina. Zagovorniki se proti vi- jo izročitvi. Nashville, Tenn., 9. novembra. — Zagovorniki Tli omasa II. Hobinsona, st., očeta odvajalen Mrs. Alice Stoli, nasprotujeta zahtevi po izročitvi starejšega Robinsona zveznemu prizivnemu sodišču v Cincinnati. Zagovorniki vztrajajo pri tem, da mora biti Robinson sojen v I»uisville in je bila njegova jamščina določena na $23,000. Zvezni sodnik Harry B. Anderson, ki je odredil Robinso-liovo premestitev je sicer do-dovolil priziv v smislu habeas corpus postave, toda sam ni hotel izdati te odredbe. Sodnik je prekinil branje dokaziluega materijala, ki je odredil, da se Robinson izpusti. "Mislim, da je pravilno, da tukaj izrazim nekaj vprašanj, ki se mi pri bninju dokazilne-ga materijala vsiljujejo", je rekel sodnik Alldelsftn. *4Vsleu izpovedi obtoženca nastanejo naslednja vprašanja": Sodnik je iz poročila zveznega komisarja navedel več "sumljivih okoliščin" in je rekel: "Tako čisto je kot voda, da je tukaj samo domneva, namreč da je Robinson kriv". Robinson starejši, ki je star 61 let in inžinir za mostove, je obdolžen, da je svojemu sinu pomagal pri izdelovanju načrta in pri izvedbi odvedbe Mrs. Stoli. "Tudi še ni pojasnje-no", je rekel Anderson, "kako je Mrs. Robinsona našla svojega moža". STAVKA PORAVNANA Pecx, Ogrska, 9. novembra. Po krakem |>ogajanju je bila nova stavlft* premogarjev v Pcczu poravnana. Premogarji so se odločili, da se zopet vr-' nejo na delo. šlo v demokratski stranki do spora. Vedno naj i-majo pred očmi bridke izkušnje prejšnjih administracij. — Demokratska stranka je sprejela pri zadnjih volitvah veliko odgovornost. Izkazati se mora vredno zaupanja, ki so ga ji izrazili volivci. Ameriški narod zna centi odkritosrčnost, s katero si Roose-veltova administracija prizadeva pomagati vsem razredom. CHICAGO, 111., 9. novembra. — Senator Robert M. LaFollette je rekel danes, da je krajšanje delovnega časa edina pot, da se nezaposlenim preskrbi delo. Mladi vodja progresivcev, ki se je ravnokar vrnil iz Bele hiše, kjer je bil gost predsednika Roose-velta, je nadaljeval. — Onim, ki Hočejo delati, pa Jti< .'t , : ' ____________a_h_i_____________________ _ _______ ________ .». . _______ _ .... MR. SLAV0J TKOST, jugoslovanski priseljeniški komisar v New Yorku, se je na vabilo dr. Frana Novaka, ministra za socijalno skrbstvo, podal v Jugoslavijo. V domovini ostane par mesecev, nakar se zopet vrne na svoje sedanje mesto. ne morejo dobiti v industriji dela, naj da delo vlado pri gradnji javnih del. Ko bodo javna dela končana, se bo premoženje naroda povečalo in takrat se bo tudi vrnila prosperiteta. — Jaz sem bil vedno za starostno zavarovanje in z zavarovanje proti nezaposlenosti. Toda ti dve : odredbi ne bosta zadostovali. Nezaposlenosti ne I moremo odpraviti s podporami ali s polovičnimi I odredbami. Bilo je prvič pod sovjetsko vlado, da je bila v krasni dvorani sv. Jurija prirejena taka svečanost. V tej dvorani je bil sicer pred dvema letoma sprejet turški ministrski predsednik, toda sedanji sprejem diplomatskega zbora je bil mnogo veličastnejši. Svečanost je priredil predsednik sovjetske republike Mihael Kalinin v proslavo 17-let-nice boljševiške revolucije. To ji* bila največja in obenem naj-sijajnejša prireditev te vrste pod sovjetsko vlado. Toda ves carski sijaj je izostal, kajti ni biol blestečih uniform, temveč sovjetski uradniki, kakor zastopniki tujih držav so bili o-blečeni v vsakdanje obleke. Diplomate, ki so prihajali po širokih stopnicah mimo straže v svečano dvorano, je pozdravil predsednik Kalinin. Kalinin, nekdaj kmet in sedaj, predsednik unije sovjetskih r<* publik, je zelo ljubezniv v ■>}.. majhne postave in s koničasto brado. Oblečen je bil v črno o bleko in na beli srajci je imel mehek ovratnik. Posebno živahno se je med gosti gibal zunanji komisar Maksim Litvinov. Posebno prikupi jiva osebnost pa je bil mladoniško izgled a j oči vojni komisar Vorošilov. Predsednik sveta sovjetskih komisarjev V. M. Moletov se je posebno živahno razgovar-jal z Amerikanci. Najslikovitejša osebnost med vsemi pa je bil bivši jjo^lavar koza kov in poveljnik ruske kavah •rije v državljanski vojni po revoluciji general Simeon Mihajlovič Buden v. Po polnoči so šli vsi gostje skozi dvorsko kapelico, ki je poslikana s svetniškimi podobami, v najstarejšo dvorano Kremlja, kjer je car Ivan Grozni sprejemal zaupnike tujih držav. Flemington, N. J., 1». nov. — Poznani kriminalni odvetnik iz Brooklyna in nov: zagovornik* Bruno Richarda Haupt-mamin, Kdwanl .J. Reilly, je rekel, da bo zahteval pravico, tla sme pregledati zapisnik velike porote, ki je obdolžila II auptmaima odvedbe in umora Lindberghovega otroka. Reilly je naznanil to o« 1 ločitev po posvetovanju s svojim tovarišem C. Lloydom Fisher-jem iz Flemingtona in po obisku pri llauptniannu v ječi. Reilly je rekel, »la bo naprosil generalnega državnika pravilnika Davida T. Willentza. da mu da natančne podatke o času in kraju umora, kdo je bil poleg, in če je bil Hauptmann pravi morilec ali pa samo pomočnik. Rekel je tudi, da bo zahteval, da se Hanptmannova straža zmanjša, ker njegova teža vsied duševnih muk in "third degree" stalno pada. Hauptmann dobiva razne knjige, da jih bere. Reilly bo, sedaj tudi zahteval, da dobiva i vsak dan v roke dnevne časopise, iz katerih pa bodo izre-1 zana vsa poročila o njegovi zadevi. Šerif je na prošnjo Mrs. ifauptmann odredil, da jetnik ni dobival časopisov. Reilly je prosil šerifa Cur-tissa, da dovoli Hauptmunnu brati 100 pisem, ki so mu jih večinoma pisali ncpoznanci, odkar se nahaja v ječi v Floin-ingtonu. Šerif pa je mnenja, da morajo biti ta pisma izročena državnemu pravdniku. Hauptmannova žena se je preselila v hišo, eno miljo od kaznilnice. NOBLOVA NAGRADA ZA LEPOSLOVJE Stockholm, Švedska, 9. nov. Noblova nagrada za leposlovje je bila podeljena italijanskemu pisatelju Luigiju Pirandello. Nagrada, ki znaša $41,318, mu je bila podeljena v prvi vrsti zato, ker je v splošnem prispeval k svetovnemu leposlovju. Pri tem ni bilo nobeno njegovo delo posebno imenovano. ŠPANSKA PRINCESA ZAROČENA Rim, Italija, 9. novembra. Uradno je bila naznanjena zaroka najstarejše hčere bivšega španskega kralja Alfonza, infante Beatrice z Don Ales-sandro Torlotnia, ki je potomec stare italijanske vojvod-ske rodovine." Poroka se bo vršila v Rimu, kjer seje Alfonz za stalno naselil. Dan poroke še ni bil določen. Infanta Beatrica je stara 25 let, Don Alessandro pa 23. V nekaj dneh odpotujeta o-ba zaročenca v Anglijo, kjer živi nevestina mati bivša Španska kraljica Viktorija. .. . . .. .. Največji aloveuld dnevnik I e Združenih državah V«|ja za tss leto ... $6.00 | S Za pol leta.....$3.00 fl Za N«m» York celo leto - $7.00 | Za inoTWiirtvo celo leto $7.00 J ZOPET VINO V BELI HIŠI | Predsednikovi gostje bodo zopet pili vino. — Pri vsaki jedi ne bo različne pijače. Washington, D. C., !». nov. Prvič po svetovni vojni st* bo ob priliki kabinetnega banketa, s katerim bo is. decembra sezija Bele hiše oficijelno o-ivorjena, v kozarcih iskrilo vino in za to bodo porabljeni stari kozarci Bele hiše. iz katerih so predniki pili že v predvojnem času. Četudi je v shrambah B«'l«* hiše nad 1800 kozarcev, ne bo obnovljena stara navada, ki je bila v veljavi pred vojno, da bi bilo pri vsaki jedi serv i rano drugačno vino, temveč Mrs. I Roosvelt je odločila, da bosta | pri banketih servira.ii samo i dve vrsti vin in izključno samo lamerikaiiska lahka vina. j O tem jf rt'kla Mrs. Koose-jvelt: — Za nas bo zelo lalikn • stvar nuditi ameriška vina o-nim, ki jim je kaj zanj. Odkar j<* zo(»et dovoljeno uživati opojiK* pijače, j«- l»ilo< tudi pri navadnih oImmIHi v Be-j li hiši servirano vino. Tenia J gh-de tega jf rekla predsiHini-kova soproga: — Ne glede na to, kaj dovo-» li postava, jaz ne pijem niče-J sar, kar bi imelo kaj alk.Jiola v sebi. Nikakor pa mi niti v sanjah ne pride na misel, da hi svoje prepričanje vsiljevala komu drugemu, dokler se ravnajo ]>o postavah dežele. POVIŠANA JAMŠČINA ZA ODVAJALCA Phoenix, Ariz., 9. novembra. — J ust i čn i department je stisnil svojo železno pest mul osumljenim odvajalcem male June Rohles, ter je zvišal njegovo jamščiiio od $.'»0,0-znalo vse. Saj je bjla ena najstarejših žensk k resniške okolice. Bila je tik pred 90. rojstnim dnevom, pa je nenadno preminula. Pokopana je bila na dan Vseli svetih. Poskusen samomor v vlaka. Nedavno je pobegnil iz mariborske bolnice kaznenee Vo-grinee Ferdinand iz Ljutomera, ki je presedoval v mariborski moški kaznilnici svojo v+»to kazen. Zbolel je za traho-nom in se je zdravil v bolnici, od koder je pobegnil. Potikal w je po Slovenskih goricah in se spretno skrival pred orožniki, ki so ga pa naposled v Središču aretirali in spravili v zapore okrožnega sodišča v (>r-možu. Ko so tfa eskortirali v Maribor, je poskušal Vogrim^c v vlaku izvršiti samomor. V strašniču je pogoltnil zdrobljeno steklo in bi se kmalu zadušil. Bil je že nezavesten, ko je vlak prispel v Maribor, kjer so ga že na jiostaji čakali 'mariborski reševalci, ki so prepeljali v bolnišnico. To pot bodo gotovo bolj pazili nanj. Skesan tat, ki vrača v.kredene tisočake. 28. oktobra zvečer je posest-j nik Ludvik Flerin v Stranjah j št. 10 opazil, da mu je iz predala omare izginila knjižica, v kateri je bila tudi lepa vsota bankovcev v skupni vrednosti 72(H) Din. Seveda je nastalo v hiši veliko razburjenje zaradi držne tatvine, I »o prvih znakih sodeč, se je tat priplazil v sobo v prvem nadstropju skozi okno. Pristavil je lestvo in jo pri tem še polomil rože na oknu. Kdo bi bil tat, niso mogli ugotoviti, vsem pa je bi-« lo takoj jasno, da je moral dobro- poznati razmere v hiši. Domači so takoj poslali po o-rožnike v Kamnik, ki so pričeli z natančno preiskavo. Ka trti, ki se vzpenja po zidu vse do okna, skozi katero je vdrl tat v sobo, so našli tisočak. Po tej najdbi so natančno preiskali vso okolico, vendar pa ponoči niso nič našli. Zjutraj pa so domači zopet našli na trti drug tisočak, ob hiši pa pred senčnico knjižico in poleg nje 4 bankovce po 1000 Din. Tako je od ukradenih 7200 Din dobil lastnik nazaj 6000 Din, o-stalih 1200 Din pa kljub vestnemu iskanju niso mogli dobiti. Tat jih je morda skril na { kako manj vidno mesto, ali pa jih je odnesel s seboj. Vse kaže, da je tat v bojazni, da bi izsledili, prinesel denar nazaj. Knjižico s tisočaki je prav gotovo šele zjutraj položil na mesto, kjer so jo našli, ker bi zvečer brez dvoma opazili. Uboj v Piršenbregu. Pred velikim senatom okr. sodišča v (VIju so se zagovarjali 19-letni posestnikov sin .Jože Bosimi, 19-letni posestnikov sin Jože Preskar, 21-letni posestnikov sin Karol Zagmaj-ster, 21-letni posestnikov sin Franc (iolob in 20-letni posestnikov sin Edvard (irrnovšek, vsi iz (ilobokeira pri Brežicah zaradi uboja, težke in lahke telesne poškodbe in poškodbe tuje lastnine. Letos 1. oktobra zvečer so kožuhali pri posestniku Mih. Oizlju v Piršenbregu pri Brežicah. Tam so bili tudi vsi obtoženci, ki so začeli po polnoči izzivati. Okrog; 2. zjutraj so obtoženci odšli. Nekaj časa za njimi sta šla Mihael C i zel j in njegov brat Ivan Cizelj. Pred hlevom so jih nenadoma napadli obtoženci s koli, edino (Jrmovšek je bil brez kola. Mihael Cizelj je pobegnil. Ivan Cizelj pa je dobil Več udarcev po glavi. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer je še isti dan |H»dlegel poškodbam. Obtoženci so nato še dalje divjali okrog Oizljeve hiše, razbijali po vratih in pokvarili okno ter razbili šipo. Ko je stopil Anton Cizelj k oknu, ira je Jože Preskar udaril s kolom čez oko in ga težko poškodoval, (irmovšek je vrgel kamen v sobo Antonije I'mekove. jo zadel in lažje poškodoval na glavi. Preskar .je bil obsojen na (i let. Bosi na, Za^majster in Oo-lob na ."> let in 1 mesec težke ječe, (Irmovšek pa na 7 mesecev strogega zapora Kričeč primer praznoverja. Iz južnih krajev, daleč proč od prometnih središč in modernega življenja, prihajajo često poročila, kako "vampirji strahu.jejo celo vas in kako se med ljudstvom udejstvu-jeo še druga primerna praznoverja. To izhaja iz starodavnih dob in ostalo je zaradi tega, ker živi ljudstvo še v starih razmerah. Primer praznoverja, s katerim se bavi sedaj ptujsko sodišče, pa nadkrilju-je po svoji gorostasnosti daleč vs e vražarstvo, ki je ukoreni-nejno nekje v planinah Her-ceg-Bosne ali pa v kaki zapuščeni vasi Južne Srbije. Tožarita se neka posestnica in njen sorodnik iz Podbrežja I Peter Zgaga Ne, moja draga, jaz „e postajam 'strašno razkošna'—to dodatno »metansko mleko stane isto kot redno Grade A. To je Borden's Golden Crest." Dve ženski modrujeta: — Sreča f — pravi prva. — Do danes j«* še nisem našla ... — Jaz tudi nisem vedela, j«' to, — meni druga, — do dneva, ko .sem srečala moškega, ki me je napravil nesrečni* . . . * Kjer se konča ljubezen malenkostnih žensk, se konča tudi njih dobrota. Koliko je ženska vredna, pokaže š«»le tedaj, ko ne ljubi več. Ženske se poroče iz ljubezni. Zato večkrat srečaš najbolj nemogoče može ob strani najbolj čudovitih žensk. Nihče ne bi verjel, kako sirov lahko jiostane dober človek v slabem zakonu in kako dober lahko postane sirov "** vek v dobrem zakonu. so Poljaki vseh siojev darovali velike vsote denarja in dragocenosti noljski državni blagajni, da bi mlada Poljska imela sredstev za boj proti Rusom, kateri so grozili mladi poljski svobodi. Te darove je med drugimi pobirala tudi mestna dobrodelna blagajna. Toda teh darov poljski državni zaklad nikdar ni videl. Mestni urad je namreč pozabil na te darove; izpočotka menda zato, ker je bil strah pred bolj-šcviki tako velik, pozneje pa zato, ker je bilo veselje nad poljsko zmago tako veliko. Sedaj so te darove slučajno našli. Toda poljski bankovci, ki so bili darovani in ki jih je bilo za silno velike vsote, so že zdavnaj brez vrednosti. Zato je sedaj poljsko finančno ministrstvo moglo dobiti le pred 14 leti darovano srebro in druge dragocenosti. o- pri Ptuju. Posestnica j«' bila bolna in ko je svoje gorje potožila sorodniku, jo je ta pričel zdraviti z gorostasnimi vražami. Obljubiti mu je umirala ubogljivost in zaupanje v j vsakem pogledu. Možakar je [bolni sorodnici prinašal razne j praške, poleg tega pa tudi list-j ke z nekimi čudnimi molitvi-'cami. Po posebnem čudaškem I obredu je bolnica izgovarjala molitvice, se križala, metala v vodo denar ter pila na vinu in vodi neke sumljive praške. Da je imela trdno zaupanje v vražarstvo, dokazuje že to, da je vztrajala tako dol^o časa. Ko pa bolezni le ni bilo konec in se je še povečala, se je žena le napotila nekega dne k mestnemu zdravniku ter mu naposled tudi zaupala, da jo je sorodnik že zdravil z raznimi čudodelnimi praški. Ko so te praške preiskali, so ugotovili, da so nekateri tudi škodljivi. Sorodnik je nekoč prinesel tudi stekleničieo neke bele tekočine ter ji velel, naj zdravilno tekočino vlije v vino. Bolna posestnica ga je ubogala in, da bi imela čim več koristi od čudodelnega zdravila, je vlila tekočino kar v sod, v katerem je bilo f>0 litrov vina. Vino je začelo vreti in se peniti. Žena zahteva sedaj (m 1 svojega sorodnika izdatno odškodnino za škodo, povzročeno z njegovimi vražami. POZABLJEN! DAROVI CISCENJEV W ASHINGTONU M. Ko so pred kratkim revidirali blagajno varšavskega mestnega dobrodelnega urada, so našli v njej zapečaten zabojček v njem pa velike vsote papirnatega denarja, srebrnih novcev, prstanov in drugih dragocenosti. Šele sedaj so dognali, da so to darovi varšavskih meščanov iz leta 1920. Ko so leta 1920 ruski boljše-viki prodirali v zmagovitem pohodu prati Varšavi in je bila mlada Poljska v nevarnosti, Marsikateri mož zahteva od žene več pameti, marsikatera žena pa od moža več ljubezni. Taki ljudje zahtevajo drug od drugega nekaj, česar nimajo. Zato so nesrečni. * Xajnesrečnejši ljudje so mladi zakonci. Poznani tak zakonski par, ki ima vsak večer prijetno zabavo. Ona kuha, on pa pok«ša. in ligi ha, kaj j.- skuhala. * Mlad domišljavec je rekel v družbi ponosni lepotici: — Jaz imam poseben dar, da uganem misli vsakega. Lepotica je odvrnila: Oprostite mi, nisem va- hotela žaliti. | Državni pravdniki so ostrih I besedi, pa tudi advokati niso j posebno izbirčni pri svoA""Ji izrazili. Ko pride do skrajnosti nasprotnika ne štedita s natolcevanji. Sodnik zaštapa zdaj tega. zdaj onega. In tako se je zgodilo, da jo i je zabrusil državni pni vdnik advokatu: — Vi ste največji osel, kar sem jih kdaj videl. Sodniku je bilo preveč. Po-trk al je s kladivom ]>o mizi in rekel z grmečim glasom: — Gospod državni prav-dnik, menda ste pozabili, da sem jaz tukaj. * Omožena lici pride na obisk k materi in pravi: — Pomisli, mama. Karel mi je končno dovolil voziti avto. Mati, skrbna gospodinja: — Xo, kako je pa s kuho ? — S kuho? Kuhati mi je pa prepovedal. yyillRflJMllllIMM BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c 8 poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za L 1935 Cena 50c "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Pogled na Washingtonov spo monik, ki si ga zaeeli temeljito čistiti. V to svrho je bilo treba postaviti ob visokem spomeniku lesene odre. Važno za potovanje. Kdor j4 nmtmnjšn potovati v stari kraj aH dobiti koga od tam t je potrebno, da jo poučen v vseh stvarzh. Vtled noie dolgoletna tkuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno «* hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta-vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje ta povratna dovoljo> nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, t« kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do tadnjsga trenutka,. ker prBdm se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec. PlHte torej takoj ta hretplačna navodila in tnantavljn-mo Vam, da hostš poceni iw udfibno potoval SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2J6 We* 1 8th Street New York, N. Y. Blagor mu. ki ima odgovor vedno na jeziku! Ta rlovek ni nikdar v zadregi in se izmaže iz vsake, še tako težavne situacije. Ali vam je znana tista o krepostni Ribnieanki, ki je potovala s sinom in staro materjo na Brezje * Do Ljubljane jih je bil neki Ion t" ar z vozom potegnil, v Ljubljani je bilo p« treba kupiti karte in se z žleznico podati proti Podnartu in Oto-eam, kajti lončar je krenil z vozom na notranjsko stran. Podjetna Ribnieanka stopi k blagajni rekoe: — Dve celi karti mi dajte, zame in za mater. pol karte pa za fanta. Uradnik ošvrkne s pogledom vse tri in pravi: — Xe vem, kako bo. Pol kar-te za fanta t Raj ima * «ndar i fant že dolge hlače. Na mestu je imela Ribniean-i ka odgovor pripravljen. — No, če se pri nakupu kart i hlače merodajne, se bomo pa d rti g oče pomenili. Za fanta dajte celo karto, zame pol kar-\ te, mati se bodo pa zastonj pe-' Ijali. ji t- t ZiMiM. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 10, 1934 "qlai itaroda" j: I "Gh» Naroda" | ^ OVMfl ud MUM kr «9VINI0 PUBLISHING COMPANY ____^ 1A OMpontei ^ ^__ FIm»«C Mmm ft Om oorpoadci and ■ddre—■ of ibcn otfleanr: mm, ltm mn*. Umn+ at Mrnkama, Bern Ymk Cttjr, M. I. -OLA8 NABODA-_if tin at the Pwpta)__ _I—>i Wrmrj Pay MirM ftadiji —d Hoi May fr —'ft n I—ilfci !■ Za New Xotk am cek> Mt.......f7-00 rui i T ..........$&jo$ & p®I ...................*8-00 Ma ..................9M* liio«in«To u celo leto......«7-00 fc eettt It*................m im Za pot leu...................^JZ.OQ Subeeiiptlop Yearly »6.0»__ _Ad»eidt»«ftt o» AgrewBomt_ _"ffltt Naroda" laheje yeaki dan IxrwemR nedelj la prtnlfcof._ OofiW km podpisa la oeetmoMl ae oe prlobčnjejo. Denar naj ae UagoroU lalljatl pe linwor Older. Pri aprcsaembl kraja, narotolkov, proaUno. da m mam tad! ptajfcjo Mrallife paaoaal, da bttreje najdwo Batornlfca. "OLAA NABOOA", til W. lttk Stral, Now Ymk, N. X. ▼ jUaOHATDO Ett $ ••oeooeeee t S Ji .......... 1Mb. tH S 1Mb« Stt^J eaaaaaaaae Dll* t^t aaaaa»aaaa DIlL "G L A 8 H AR O D A" NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 10, 1934 THE LAKOB8T SLOVENE DAILY in P. 8. £. KRATKA DNEVNA ZGODBA ;f • A. K T PRIX: lhiUro<'Asili smo so in zatVli |H>ffovor o stavah. Glavno Ik»->*mIo j«* inifl naš skupni prijatelj Alekscj Aleksijovi«'. Vrnil y*' je Iti 1 šolo nt*lavno iz Aljn->k»* in nain pripovnloval j najlHilj tictiroborili stavah me 1 k<< | Mir i zlata. Z njimi so tekli ovali samo lov.-i na plavi* 'i-siii«. Ostali sino umirali, srkali vmlko in oh priliki povedali kako svojo resnirno ali izmišljeno stavo; samo neki prilet-nejši gospoil z zlatimi orali ji* zelo pazljivo poslušal. srka i vodko, a ni erlinil nobene. Ko pa j«* Aleks«'j Aleksijevie na kraju «I z n:i-oeniki svoj kozaivek z vmlko,! ga izpraznil lnoma zakljiieiia družba, a glavna skrb nam je l>ilo dobro vino in (loliri kon ji. Tako smo nekega dne sedeli v neki restavraciji, pili šampanjec in se pogovarjali o konjih. Prišli smo do vprašanja, kdo ima v Petrogradu najhitrejšega konja. Neki kozaški častnik — na ime som pozabil, vem samo to, da je bil ko-zak in knez — je trdil, da i m i najhitrejše žrebee v Petrogra-du trot' Arakeejev, takratni generalni gubernator v Petro-gradu. 4To so l»esi hi ne konji, tako vam povem. Hitri so ko strel i in voditi jih more samo grofov sluga Ilija. * Knez Andrej Hjelopol jski, ki je sedel poleg mene, se je na te besede zasmejal in rekel: 4 Ali smein staviti, da bom to j RUSKA STAVA ; A rake«*je ve vranee s svojimi 'mrhami pretekel?* 4 Xe boš, gol obrok!' de kozak. 4 Bom!' Beset la je dala besedo i a stavila sta. Pogoji so bili ti: ee knez Andrej ne preteee Arifk-eejevili konj, mora vse tri svoje konje > sanmi iu s srebrom okovano opremo dati kozak a, ee 1 »21 preteee, potelll lliora kozak kupiti vse vstopnice v opero. ko bo pela gospa Borbi, sam sedet i na galeriji in nikogar drugega pustiti v gl«*dalisce. Naslednji lan je velel knez Andrej napreei trojko. Mi smo . mu prigovarjali, naj ne dela i neumnosti iu odneha od stavi?, a on še" > 1 i ša t i ni hotel. In po-! klieal je svojega koeijaža Fu-; lilo. A ta Foma je bil nenavadno čudili človek. Bog mu je dal silno, ."hitijo moč, da je mogel ustaviti trojko v največjem poletu. Pil je ko kit, a govoril ni nikdar z nikomur. Vedno je mraeiio gledal izf»od eela iu ne-| kaj momljal kakor medved. 4 Foma, danes moramo preteči neko trojko,* mu pravi knez. 4 Katero vpraša Foma. ] Knez mu pove katero, iu Foma se popraska za ušesi: | 'Poznam ti* konje, pa tmli Ilija. Nevaren človek in konji. Ampak, če vaša svetlost ukaže. da .jih je treba preteči, potem jih je treba preteči. Samo j če vam konje uničim, nikar nei zamerite." Zaprcgli so in čakali pri | Nevskein prospektu. A rakce-, jev se je vsak dan vozil tod : mimo. Točno opoldne >o se po- j kazali vranei in v saneh je se-1 del sani svetli grof Arakčejev. Knez Andrej je pustil Arak-čejeva malo naprej, nato pa je ukazal: 'doni!' Foma je spustil konje v dir. Ko je Ilija zaslišal za seboj konjski peket se je ozrl. Ozrl se je tudi sem presvetli Arakčejev. Foma, goni, goni Ilijn. Ker je svetli gospo«l Arakčejev ljubil konje, je bil silno po nosen na svojo trojko. A tudi sicer je bil silno ponosen in o | bol mož. GRADNJA BOU LDER NASIPA v drtaVi Nevadi dobro napre duje. Slika nam prikazuje del jezo, ki bo kmalu dograjen. Pri gradnji je zaposlenih .">000 delavcev. 4 Ta nesramnež nas ne sme prehiteti P Težko je opisati, kako je bilo. Tako konji, kakor oba ko-čijaža, so pobesneli. Izprva so vrtinci prednjačili, a niso dolgo zdržali iu začeli zaostajati. Knez Andrej je prehitel grofa Arakčejeva in ta mu je mimogrede zapreti 1. z roko. Naslednji dan je naš general poklical kneza Andreja in mu rekel: 'Knez, čini]»rej morate zapustiti polk in Petrograd. A da ste se topot izmuznili brez kazni, se morate zahvaliti samo svetlemu grofu, ki ima rad hitre konje iu drzne ljudi. Z-ua-na mi je vaša nespametna sta-va. Zahvalite Boga, da ste svojo drznost plačali samo s pr«*-ineščenjem. V Petrogradu se ne sinete več vrniti/ Taka je bila torej ta ruska stava. Za svoje čase dokaj drzna." UMORJENI DRŽAVNI POGLAVARJI I'mar v Marseille!! nas spominja na zgodovino zadnjih r>n let, ki govori o raznih vladarjih, kateri so padli kot žrte»* ) atentatov. J Prvi v teku zadnjega pol stoletja je padel ruski ear Alek-| sander II. leta 1HS1. Začel je svojo vlado s tem, da je v Hii-Isiji odpravil tlačanstvo. Zato j so mu nadeli častni naslov ;t4car osvobodilen". ('oprav je moral še avtokrationo vladati ter je bil odvisen od svoje okolici«, vendar je nameraval izdati ruskemu narodu svobodno ustavo, kar pa je preprečil u-mor '23. marca 1881 v Petrogradu. Istega leta je bil 111. septembra 1881 ustreljen 20. predsednik Združenih držav James A. Garfield. Obadva atentata sta v svetu povzročila veliko razburjenje ter sta pripomogla, da je policija vseh držav pričela ostreje postopati. Vendar vse prizadevanje i:i moglo zatreti tajnih anarhističnih organizacij. Njihova prva žrtev je bil predsednik francoske republike Sadi ('amot. Ko se je Ca mot "25. junija leta 1894. vozil v vozu skozi mesto Lyon, je planil na voz italijanski anarhist in Carnota zabo del. Carnot je bil četrti pred-se svojo ženo carieo Aleksandro Peodorovno z malini prestolonaslednikom in njegovimi štirimi sestram:, rmorili so jih boljšoviki. Boljševik je bil tudi morilec predsednika francoske republike Paula Doninerja, kateri je bil ustreljen i:». maja 19.il., ko si je ogledoval muzej. Zadnja žrtev slepega sovraštva pa je jugoslovanski kralj Aleksander I. SLEPOTA PO OBOLENJU ZOB Dunajski zdravnik za očesne bolezni, docent dr. (i usta v Guist, j«' imel predavanje, katerem je opozoril na zveze med boleznimi zob iu hudimi očesnimi obolenji, ki vodijo neredko do oslepitve. Ameriški zdravniki so bili prvi, ki so opozorili na to, da utegnejo imeti mnoge navidez neozdravljive ali trdovratne bolezni svoj izvor v nevidnih infekcijah ob zobnih koreninah od koder se strup razširja po telesu in povzroča v kakšnem oddaljenem organu bolezi-o, ki ji pravega vzroka potem zdravniki ne morejo najti. To odkritje je vedlo do zelo radikalnih zdravilnih ukrepov in neredki ameriški zdravniki so šli celo tako daleč, da so svojim pacientom izdrli vse žoln*, če so le slutili, da Utegne bolezen i-meti svoj izvor tu. Docent Guist je z dolgotrajnimi opazovanji odkril, da u-tegne nevidna infekcija ob zobeh na takšen način povzroči ti tudi tako težka obolenja oči, da te oslepijo. Zgodilo si* mu je, da so k njemu prišli pacienti, ki so bili že skoraj slepi, ko jim je s svojo posebno metodo odstranil najprvo inficirain zob, pa jih ji- bolezen na očeh jKipolnonm minila. Guist j« namreč odkril metodo, )>o kate- Iri je mogoče ugotoviti, da-li i-ma očesna bolezen svoj izvor v zobeh oz. v določenem zobu, ki ga je treba v jKizitivnem primeru seveda odstraniti. Ta metoda obstoji v uporabi nekega cepiva, ki ga Guist pridobiva iz pomorjenih klic v pacientovih zobeh samih. Po reakciji tega cepiva lahko ugotovi, dali je očesna bolezen v zvezi x zobmi, in sicer z določenim zobom. Izakazalo se je, da so o-gnjišča nevarnosti običajno baš tisti zobje, ki so jih ob koreninah že kdaj zdravili. Potrebno bi bilo, da bi se takšni zobje od časa dO časa natančno pregledali. "DUH" M0UNTA EVERESTA Hugh Kutlege, vodja zadnje angleške ekspcdieije tia Mount K ve resi, in njegovi tovariši so izdali v Londonu knjigo, ki poroča o uspehih te odprave. i V |H>glavju 44 Drugi naskok ' j opisuje znameniti angleški al- j pinist Smvthe o svojem posku- j sil, da bi dosegel vrh. Smvthe j je ostavil najviš je taborišče s' »vojni tovarišem Shiptoiiom. j Samo :;00 111 ju je ločilo od ei- j lja. toda Shiptou je zbolel iu sta se morala vrniti. Smvthe j.* hotel nato doseči cilj sam. "Med svojim samotnim podvigom." poroča Smvthe, — "sem doživel dve čudili stvari, ki ju omenjeni zelo nerad i:i samo zato, ker Rutledge to želi. Iločem ju samo opisati, ne da bi iz tega izvajal kakšne sklepe. Med plezanjem selil illlel ves čas občutek, da me spremlja n" ka druga oseba. Ta občutek je bil tako močan, da se nisem čutil niti za trenutek osamiic-i ( f nega. Zdelo se mi je eelo, d:i sem na svojega **sprenil.jeval-ea" privezan z vrvjo in da bi me obdržal, 軫 hi mi spodrsnilo. Spominjam se, da sem staf J no obračal glavo nazaj in ko 'sem se ustavil na najvišji toč-, ki. ki sem jo dosegel, da bi po-l jedel -nekaj biskvita, sem ga prelomil na dvoje ter se obrnil. Ril sem skoraj presenečen, da ni nikogar, ki bi mu mogel ponuditi prepečeuee. Zdelo mi je. da je v tej *' prisotnosti" nekaj močnega iu prijateljskega ill šele tedaj, ko selil ob sestopu zagledal naše taborišče, se je ta zveza z nečim nevid-niui pretrgala in sem se oIh-u-'til hipoma zapuščenega, čeprav j sta bila Shiptirn in taborišč" j le nekoliko metrov oddaljena. | Drugi fenomen je bil lahko 'optična prevara, osebno pa | sem prepričan, da ni bila. Kil j sem še precej daleč od taborišča in kakšnih 70 in višje, ko sem se ozrl slučajno v smer ; severnega pobočja. V zrakn j sem videl plavati dve čudili •stvari. Videti sta bili kakor j zmajska balona, eden /. nekakšnimi kratkimi krili, drugi / I nečim, kar je bilo podohim ! kljimn. Plavali sta ua istem 'mestu, a vendar sta dozdevmi počasi pulzirali. še počasneje nego moje srci*, kar po mojem izključje optično prevaro, oh« stvari sta bili črni in -ta s«* o stro odražali od neba. Tako me je pozanimalo, d.< sem se ustavil. Možgani >«« mi na videz normalno fimkcioni rali in nalašč sem napravil *.ie koliko poskusov. Xajprvo sem , se ozrl stran. Oba predmeta nista šla z mojim pogledom. ;i >ta bila spet na svojem mestu, ko sem se obrnil tja. Potem sem se spet ozrl stran in izrekel imena nekoliko vrhov, led nikov, dolin, da se preizkusim. -V ko sem se obrnil nazaj, sta bila s«* VI*« ln » tam. potelll selil svoja opazovanja prekinil. A Nova moč za oslabele organe XI."«;.\-ToXK ctjuf-uje cHlabel«- organe. J« Izvrstna, želodčna, tunika, izboljša apetit lovanjf «"r»v in žH«»«l»a <"*reva, »Milj*-xm»-ri<»-jh.\ |»rt>tliva ust sr« e ima iti |*>ni:iKa iTfliavl. I'<»nafta. W-neJe d'--.N'1'OA-TONK * t«-ni. .la «la>- \ »•«• »utrKi-j»- za l> .asu zdravljenja daljnih bolesni je Izvrstna tfinika, <•-Jii«"» VaJ« ■ Vzemite N t'«: \-T« i.\E Ae da-n« s. Creprkajl' s«e «. nj« Ka novi inoi-i In jai-unju. IXivolj z.i dni zdravlje- nja, *a en »l«»lar t'speh zat(<'tnvlji>n aH l«» tlniiaj- nazaj. N.» pr.^laj v \h le-Jutraali. I*r«'tl zaprtni<-l vzemite—l"«JA-SOL.— Idealni odvajaiec. 2a< in SO«-. (Adv.) baš ■ t mint ku. ko sem hotel naprej, je splavala ine^la pj-ed 1 oba čmlna "zmaja". Počasi sta izginila za to niello in ko 1 je bila meirla eno ali dve liiinu-1 ti pozneje p roe in se je severni irreben spet jasno odražal, sta bila tudi zmaja proč, prav ta-: ko skrivnostno, kakor sta se 1 pojavila, i i NEMEC B0LIVIJSK1 VOHUN Assuncion, Paragvaj, k. novembra. — Ponitfvajsko uaj- | višje vojaško sodišče je obso-1 dilo Xemca Walterja Maas. ker je vohunil za Bolivijo. So-dišče zatrjuje, da je Maas svo-i je dejanje priznal. I>;in usmrtitve ni bil naznanjen. : "1 rilkT/"^ Naravnost iz \ i na.-- S Y J[ l^llf ne k vanu Stara vi-p na le pctiixirvetde- I \ set mitov (95r) galuna. Pošljite Z ■ znamko za tri rrntr Ctr) za po- j ! poln Hi»/najii in iciii*. ; .Slovensko - Angleška Wine Co. C I*. O. Il«\ 4(57 ' ! Long llearli. California t 1 llllimilMIimi lllllimimmrt. C S Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov- noznanih pisateljev. Lahko jih priporoča-AOVI JI mo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih UulIU. bodo zanimale. : ■■■■■■■1MB kniiznica Št. ?>. Testament Spisu! Ivan Itozmnii. Ijmlska •Ir.inia v -I dejanjih, kroš......IG Št. 4. Poletne klasje Spisal Cvetko liohir. 1/.brane jH-snii; 1S4 sira.. Iiruširunu.. J>0 6t. 7. Andersonove pripovedke I Za slovensko mladino priredila Ctva. 111 strani, kruš........35 Št. (>. Ljubosumnost Spisal I.ar. Kari Hn^liši. NariMino. t;rin.......40 16. Življenje Spisal Janko Samet*. Ppsmt, 11"J strani. br<».^ir:ino .............45 Št. 17. Verne duše v vicah Spisal Pros|K-r Meriniee. Povest 80 strani .....................30 Št. 19. Potopljeni zvon Spisu 1 (*erhnrt Hanptinan. Drama. bajka v iN*tib dejanjih. 124 strani, broširano .........50 Št. 20. Gompači in Ko. murasaki - Spisat Jut. Zeyer. Jni»onskl roman. Prestavljeno Iz feSCine. !.-»! strnili. liroširUnn .........43 Št. 21. Dvanajst kratko, časnih zgodbic, II. Spisal Fridolin Zidna. TI! strani. broSirnuo.................... .15 Št. 22. Kreutzerjeva sonata Spisal Lev Tolstoj............60 Št. 23. Antigone (Sopliklosi. Žalna iyra. Pisll-venil 1". l!olar. tHl str., broš... .30 Št. 24. Poslednji dnevi Pomejev Spisal K. L. It nI iv« »r. I. drl. strani, broširano .............90 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. »EL .................... 90 Šrt. 2(i. Črne maske Spisal Tj. Amlrejt*v. Poslovenil Josip Vidmar. SL' str., hroš.....«35 Št. 27. Brezposelnost in problemi — (Fran Erjavec i. SO str., broš. .33 Št. 20. Tarzan sin opic Spisal Kdjsir It. Burroughs... 1.50 Št. 31. Boka roke Spisal I.i|»ovet*.............25 Št. 32. Živeti Spisal I.i|iovec ............ .55 Št. 35. Vojna z Jugurto *»aj Salustij Krisp. Poslovenil Ant. Iiokfer. lir: strani, brois. .30 Št. 30. Listki Spisal Ksaver Atcško. 144 str. .05 Št. 37. DomaČe živali Spisal Daniiuir Fclgel.........30 Št. 38. Tarzan in svet Rdgar R. Burroughs........ 1.— Štev. 39. La Boheme | Spisal Ilenry Murder..........90 , Št. 40. Misterij duše (I>r. F. Goestl) ............ 1.—j Štev. 48. Tarzanove zi- j vali i Spisal Edgar II. BurroOKhs .. .90 \ š: p v. 45). Tarzanov sin Spisal E. It. Burroughs. Trdo vezano ..................... i.2# Št. 50. Slika De Graye Spisali o-M jir Wilde ........ 1.20 št. 51. Slov. balade in romance Spisal C. (iolar ............^0 Št. 54. V metežu Spisala Marija Kmetova .... 1.— Št. 55. Namišljeni bolnik Spisal Moliere ...............50 $t. 50. To in onkraj Sotle Spi>al Fridolin Žolna ........ .30 Št. 58. Glad (Hamsuni • ...................99 Št. 5f). Zapiski iz mrtvega doma (Dostojevski i. I. DEI, 1.— Št 60. Zapiski iz mrtvega doma (Dostojevski). II. DEL ____1.— št. 01. Bratje in sestre i C. t Join r>....................75 Št. 02. Idijot . Spisal ruski pisatelj Dostojevski. 1. DEL .................... 90 Št. Idijot IV. DEL......................SO Št. 04. Idijot III. dRL ................... ,90 Št. 05. Idijot IV. DEL ...................; JO Vsi 4 deli......3.25 Št. 00. Kamela, skozi liho šivanke (Frant I^in«i*ri. Veseloigra .. .45 Naročite pri: KNJIGARNA "G. N." 216 WEST 18th STREET N E W Y O R K , N . Y . O LAB HAIODA" " new YORK, SATURDAY, NOVEMBER 10, 1934 THE LABQMT SLOVENK DAILY in IT. &JL GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA za "glas naroda" priredil,: l h. 17 Tru jc* bila polnoči. Nato je zopet legel mir nad spečo \aa. Samo voda z tfore še Sumi po dolini in na nekem višje ležečem dvorišču je pel pes polni luni žalostno pesem. Oim bližje prihaja Purčeler k svojemu domu, tem hitrejši j«* njegov korak. Včasih težko vzdiline ter pogleda proti svetlobi, ki je prihajala skozi okno goreujega nadstropja njegove hiše. K«> priile do vrta, obstoji in govori sam pri sebi, kot junak, ki je sam sebe premagal: — In če sem desetkrat Pureeler! Za to jo moram prositi odpuščanja! Da! Bil sem presurov! Tiho odpre vrata, v veži sezuje čevlje in gre v nogavicah |x> stopnicah do svojega otroka, ne da bi ga motil v spali ju. V prvi sobi še gori viseča svetilka. Karolina sedi pri mizi, obraz ji je zakrit z rokami. Ko se vrata odpro. prestrašena vstane. — Dober večer, Karolina! — pravi Pureler tiho iti sname klobuk. Naglo stopi mlada žena izza mize, da mož ne bi videl, kako objokane so bile njene oči ter se s hrbtom postavi proti lnei. Purvelor ji plaho ponudi roko in v ginjenosti se mu j>o-rose oči. — Karolinua? Ali mi moreš oprostiti? Zona prikima in mu poda roko. Nato jo prime z obema rokama, jo potegiie h klopi in na svoje naročje, ji boža lica m je bil ž njo tako ljubezniv, da je morala verjeti na resnič-tost njegovega kesanja. Vsa tresoča se stisne k njegovim prsim {cr pravi z zadržanim glasom: — Kaj ne, Tone, kaj takega mi ne napraviš več? Pri tem j M mi moglo okameniti srce. — A. pojdi, norička, moja draga! Zgodilo s«* je samo v I »agli jezi. Rad te imam pa Št« vseeno. Samo to nesrečno pi- sino! Sicer pa ni nič posebnega. Tukaj, poglej! Pismo potegne iz žepa. — Tukaj beri! Prestrašena se brani prijeti pismo. — Toda beri! Mož in žena ne smeta imeti uikake tajnosti med seboj. Ko ji Pureeler z negotovim nasmehom boža lase, prične '/.<»na brati' Vedno bolj se ji tresejo roke: pismo izpusti iz rok in s prestrašenimi očmi pravi: — Tone! Za božjo voljo! — Ne more vee dalje govoriti. — Beži. ti neumniea! Zaradi tega se ti vendar ni treba tako prestrašiti! — Toda, Tone! To je vendar prva beseda, ki sem jo' slišala. Dolgovi na Pureelerjevem ]>osestvn? Jezus, Marija! i Tone! ' , Tom* je v veliki zadregi ter jo z naročja |»otisne na klop.*. . — No. da! Dolg je še na posestvu iz časa moj"«*« očeta, i — To bi mi mogel že davno povedati! J] Purčeler odlaša z odgovrom. j j — Hotel sem ti prihraniti skrb. Zato sem ti zamolčal. j j Plaho ga Karolina pogleda. Boječe vprašan if ji leži na \ ustnicah. Toda zboji se njegove nagle jeze in nima pogunin \ i mu v obraz povedati. I< Pureeler odlaša z odgovorom. < — Veš, mislil sem, da bom to polagoma mogel poplačati. I Toda zadnja leta smo imeli slabe čase. Od sedaj naprej se i bom bolj poprijel. Potem pa sem v dveh, treh letih s to beračijo pri kraju. \ — Beračija? Tone? Petdeset tisoč! — In moje posestvo je vredno dvestotisoč! Potem to ven- i dar ne bo tako dolgo vzelo! — Purčeler postaja nekoliko ne- ' miren. Vstane in pravi: — Gozd tam gori bo treba posekati.) kakorhitro pride zima. Drugače ga spomladi požre hrib. Iz njega dobim štiri, pet tisoč klafter, kot nič. Z Novim letom! -v ržem pivovarni denar na mizo! Benk! In mi bo nekaj ostalo. Zasmeje se v občutku ponosnega zalir«» pot nn-«l Los Angeles iti New Vorkom v ."><» urah in V> minutah. Pred :»() leti je na Daljnem | vzhodu divjala rusko-jajoiiska vojna. Rusko brodovje na vzhodu divjala rusko-japonska po večini uničili. Zato se je Rusija odločila odposlati v Tiho morje svoje baltiško brodovje. To brodovje j«* o4. Poveljnik brodovja j«' bil admiral Roždest venski j. Nihče ni pričakoval, da tudi to brodovje plove v gotov pogin. Preden je brodovje priplulo v Atlantski ocean, so poročali! časopisi, da so ruske ladje s topovi napadle angleški ribi-' ško brodovje, ki je v Sever-1 nem morju ribarilo. Ruski a< 1- i mira! Rždestvenskij pa je po- , ročal, tla je v bližini angleških i ladij zapazil »Iv«' japonski tor- j pedovki, ki st;i se skrivali za I angleške ribiške ladje. Ti dve; tOrptMovki sta hoteli napasti rusko brodovje, kar so pa Rn si z brezobzirnim topovskim ognjeni preprečili. I)oz«levili japonski torpedovki sta poslej cisto izginili, pač pa so Angleži dvignili velik vihar, ker je bilo nekaj angleških ladij poškodovanih. S to zadevo s«* je pečala pozneje* cehi komisija. Javno mnenje je dosihmnl !>i lo prepričano, «la j«* streljanje v Severnem morju pripisovati le preveliki razburljivosti ruskega poveljnika. Pred nekaj leti pa je nekdanji ruski pomorski kapitan Clapier de Dolom o tem stre- ljanju objavil nekaj neznanih poilatkov. Mesee dni poprej, preden je odplulo rusko brodovje. je ruski mornariški štab izvedel, da v angleških ladjedelnicah grade za japonsko mornarico < 1 ve torpedovki. Nastala je diplomat ična intervencija .nakar j«» angleška a«l-miraliteta japonskim častni-i kom, ki so nadzorovali gradho .japonskih torpedovk, naročila, j naj za) m ste Anglijo. Anglija navidez torej ni hotela kršiti nevtralnosti na ljubo .lapon-Iski. Kmalu nato pa so tajni agenti ruske vlade ruskemu štabu poročali, da okrog norveške obali plovcta dve torpedovki neznane narodnosti. I/. Kodanja (Kopenhagen) je prišlo tudi poročilo, «la >o skrivnostni torp«*«h»vki brez zastave vi«leli blizu Skageiia. Kakor i hitro ><4 jima prihiiža kaka la : dja. torpedovki izgineta. Iz t tega poročila so praznoverni i mornarji delali vsakovrstne čudile povesti. Vsega tega pa rusko brodov je, ki je pililo na Japonsko, ni vedelo. Niso jim povedali tega. da bi jih preveč ne vznemirjali. Neke meglene nori. ko je rusko brodovje ravno plulo i mimo Doggcrhankn, je ruska admiralska ladja naenkrat /.a-j gledala tik prc«l seboj «lve tor-' pedovki. Rusi so takoj začeli streljati s topovi. V svitu žaro-j metov so Rusi še videli, kako j sta obe torpedovki naglo izgi-j 11 i 1 i v t»'ini. Razburjenje angle-1 škega časopisja j«' bilo silno j veliko. Nastala je nevarnost i angleško-ruske vojn«*. Angleško časopisje je rusko h rodov- j j«* zmerjalo s i4tol]w>. steklih ; i psov". Posebno ogorčeni so bi- i li Angleži zaradi ]>oročila. češ, da j«* ruska torpedovka angleške ribiške ladje, ki s«> bile za-d«>te, pustila brez pomoči. A«l-miral Rož« lest venski j pa je fiovdarjal. da so ruske torpe-dovke ob istem času bile že ob francoski obali, kar je tudi dokazal. Torpedovka, ki je angleške ribiške ladje pustila brez pomoči, je morala pač biti ena izmed tistih skrivnostnih la«lij, katere angleško ra-sopisje hoče zatajiti. Ko je bilo rusko brodovje pri Cušimi o«l Japoncev pora-ženo, je hudo ranjeni ruski kapitan Semenov bil prepeljan v japonsko bolnišnico v Sasebo. Poleg njega je ležal japonski poročnik. Japonski jxunorski častnik se je pritoževal, da ga muči revmatizem, katerega se je nalezel v "prekleti evropski 1 jeseni''. Oktober je v Evropi najslabši mesec, je trdil Japonec, in ravno oktobra meseca sem moral biti tam. Na vprašanje ruskega častnika, na kateri ladji se je takrat vozil, je jatxmski častnik ironično dejal: "Nekoliko preveč sprašujete, razume se, da nismo pluli IGRE ■ * """ Bene&kl trgovec, Igrokax ? Z. oejunj .M Cyrmn de Bergerae. Heriftia komedija ▼ petiii dejanjih. Trdo ve- M DO ---------------..------------------1.70 Bdela, drama v 4. dej. _________________M G otipa > aorja, 5. dej. _________________75 Lokalna ieleznie*. 3. dej. ______________M Marta, Semenj * Hictimomln. 4. dejanja ...................................Ji Ob vojaki. Igrokas w fttirlh nitkah ....J* Tončkove aajne na Miklaviev veter, Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih_______..._________________•« R. U. R. Drama v 3 dejanjih • predigro, (Capek). *«*. ................ Revisor, 6. dejanj, trca t«4id> —-7? Za krU in svobodo. igrokat v 5. dejanjih_______________________» Ljudski oder: S. it. Po 12 letih. 4. dHaoJa_______ 11. rr. Zapravljive«..............60 12. sv. Skopuh ..................69 ZMrfca Undaldh Inert 8. anopUL Mlin pod cearijo. Sv. Neia. Sanje ------------------------------P 13. anofiič. Veotalka. Smrt Marijo Device. Marijin otrok ----------------» 14. snopič. Sv. Boitjan. Junaika JekBeau —Hala Macoatov ___________Jt 15. anopiC. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neto----------------------------»• 20. anopiC. Sv. Jnat; LJubesen Marijinega otroka --------- KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street pod japonsko zastavo". Xa nadaljnje vprašanje ruskega kapitana. ali japonski poročnik kaj v«' o tem, kaj se je »louaja-1<> pri Doi^erbaiiku, se j«- J;i-p«ui«h- na v«'s ^las za>niejal in odgovoril: "To pa j«* zelo n«*-«li-kr«vtn<» vprašanj««!** Kmalu p«> tistem streljanju so v Sev. morju našli plavajočo mino. ki je morala hiti !«* japonskega izvora. Kapitan Clapier de Colon meni, «la je s tem dokazano, da so v Severnem morju rusko 1 »rodovje napadle japonski* t»»rpe«l«»vkt\ Ko l»i rusko hro«l«»vje takrat n«* l>i lo pravočasno odkrilo sovražnika. 1 > i bilo že v K v ropi lunlo poraženo. -:--I ZADNJE LJUBAVNG PISMO I j KNEZU POTEMKINU ! Moskovski R«leri arliiv je prejel t«* nu> oziroma listi-k Katarhie \'«'like knezu l\»temkinu. Takšnjili njenih ljul»ez«»nskili pis» ni se j«» ohranilo zelo malo in njena ]»isma Potemkinu imajo še posehno zvr«»«loviiio . IVtemkin Tavriei-vski, veliki pustolovce in ena najbolj znanih oselHiosti tedanjega easa, j«' umrl ."). oktobra 171M. v Mol-«lavski st«'pi na i;«)li zemlji, o-saiuljen «lal«'e o«l vseli, ki s«> poznali. Njegova smrt j«' Katarino tako presnnila, da je morala nekoliko dni ležati v postelji. Poslala j«- v J assy posebne sle, da bi pripeljali njegove telesne ostank«k v Petro-irrad. M«m1 tem s«' j«« bil tajnik pokojnikov polastil vseh pisem eari«*e Pot«»mkinn in jih skril. Skril jih j«» zato. da bi jih po-znej«» lahko prodal po strašanski ceni. Xaš«'l jt» «lovolj zbirateljev, ki so mu za vsak listie ponudili vsako vs«»t«». AVeina j teh lističev s«> je srasoma iz-snibila. Tsti, ki s«» ga našli se-daj, je napisan v franeoskem J jeziku in pravi kratko. <4Cast mi je povedati Vam z usti na ustih, da Vas strastno ljubim.'T S temi besedami "GLAS NARODA"! , zopet pošiljamo ? do- [ I movino. Kdor ga hoče II naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina I za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Poziv! | iid&janje lista je ▼ xr»xl * i velikimi stroški. Mnogo jih je, ki so radi tla bih razmer tako prisa deti, da bo nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oni, katerim j« mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "G. H." j«> hotela eariea doseri, da bi -o njen ljubljene«* vrnil. A ni se vrnil v«*«" živ. BEG PRED SMRTJO : _ l*ri strašni jamski katastrofi v Orasfordu v Wah-su še->toi'iea rudarjev ušla smrti na prav «"udežni naein. Skoraj ne verj«*tno se sliši, kar je ugotovila o trj stvari j»n*isk«»valna komi>ija. Po eksploziji >i> se rovi napolnili s plini, v katerih ne more život i nobeno bitje. Ti možje pa so zašli po nakljtieju v maso ei-te^a zraka, ki so u.i smrtonosni plini potiskali proti izhodn in ki je - svoje strani potiskala maso strupenih plinov pred seboj. Sestorica j« bežala pn>ti izhodu slueajno » ist«'in tempu kakor eisti zrak. Prva dva sta tekla malo prehi tro in sta zašla v strupeno o-zraeje spredaj. Xa pol zaduši* na so ju ostali štirje potegnili nazaj. \* eistem zraku sta si tu di ta dva toliko opomogla, da sta s svojimi tovariši nadalje vala to grozno dirko s smrtjo dokler niso vsi skupaj dospeli na plan. Za njimi so silili smrtonosni ]>lini. toda šestoriea j. sreeim ušla smrti. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU -yWfe Sit WEST llta STREET NEW IOKK, H. T. ^^gD piAite nam ZA PENS voznih listov, RS- ZERVACUO KABIN. IN POJASNILA ZA PO- ^^E^P* TCVANJE ^■■■—■i—■—immmmmmhi—m««—milwl—wlmilwuimiiimi 14. novembra: X»w York. M. C. v Hamburg 16. novembra: SiattriiUatii v B<»iilfigne sur M' / licrciiKuria v CherbourR 17. novembra: ''liumplain v Havre 21. novembra: W:istiiiiKl"i> v Havre AILt-rt K-tIliri v allruljurg 23. novembra: llajeiilit' v Cherbourg e*»«ite tli Savuia v J t- n < /a 24. novembra: I'., t is v Havre 29. novembra: Si. Luuia, M. A. v Ibrabnrg 30. novembra* Olympic v C* - ]-I v ropu v Bremen 1. decembra: I. favette v IIav.v II x v ; 4. cjcembra: M t n ha t tan v Havre 7. decembra: Si.turniu v Trst i Hamburg v Hamburg H.-rt-Tigarla v Cherbourg 8. decembra: ' Oiamptaiii v Havre I • 11. decembra: !<»en. V on Steuben v Hambi rm '2. decembra: | Xew York v Hamburg j 14. cfecembra: i Alajfstio v Cherbourg Washington v Havre | Contf rti Savoia v Genoa , 16. deecmbra: j Paris v Havre I Bremen v Uremen r i 19. decembra: | A!b«-rt Ballin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembrat Deutsrhland v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre | liillia^ Cena j DR. KFRNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA | Angleško-slo vensko Berilo KNGLISIl SLOVENE READEK 8TA\E SAMO $2 I* uročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET PFTV BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: jJmL POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. | Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. | BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. f Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. | P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.---I Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine i a potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki t so se posluževali našega posredovanja, so najboljie jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ta navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. | Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana