95 let Marije Gregorka
Posebna delegacija je obiskala najstarejšo članico organizacije Zveze borcev terena Stadion
Marija Gregorka iz Posav-skega utice 25 praznuje v tem mesecu vrsoki življenjski jubi-lej. 95-letnlco rojstva. S solza-mi v očeh je sprejela 3-Člansko delegacijo organizacije ZB NOV Stadion, ki ji je prišla če-stitat. Vsa presenečena zaradi izredne pozornosti te organi-zacije je s še svezim spominom obujala dogodke \z svojega dotgega življenja.
Rojena v naprednl druzini na Bizeljskem. se je že v rani mla-dosti spoprijeia z težkim kmeč-ktm delom in živijenjskimi brid-kostmi. ki so jo skalili v trdno m narodnozavedno slovensko ženo V Ljubljani. kjer si je poi-skala zapostitev, je spoznala železnifikega uslužbenca Miro-slava Gregorko, s katerim seje poročila leta 1904. Tudi mož Mlro je bil vsestransko trden, zaveden in napreden Slovenec, saj je v družbi svojih sovrstni-kov-prijateljev, s Cankarjem, Kettejem, Murnom, Ganglom in drugimi zavednimi Slovenci. Širil narodno zavest. Povsod, kjer je služboval (v Brežicah. Rimskih toplicah, Ruju itd.), sta z ženo Marijo postala jedro naprednega življenja. Miro je kot sokol in dober telovadec
ustanavljal tudi sokolska druš-tva, ki so postala žanšče naro-dnezavesti Pravzaraditegaga je tedanja avstrijska uprava južne železnice tolikokrat pre-mestila. Žena Marija mu je ves Čas stala zvesto ob strani, tsto-Časno pa skrbela za sina Duša-na in Borisa, ki sta jih starša vzgajala v naprednem, naro-dno zavednem duhu Po pre-mestiivi v Ljubljano sta se vključila v »ukajšnje delo, po-sebno pn organizaciji Sokola.
kjer je sin Boris postal odličen telovadec in organizator in še sedaj aklivno deluje.
Razumljivo je. da se je tako zavedna družina ob fašistični okupaciji naše domovine takoj aktivno vključila v akcije Osvo-bodiine tronte za Bežigradom. Toda aktivno delo sinov je bilo izdano, ra(o so oba internirati v Italijo-
Tudi mama Marija in oče Mi-ro sia aktivno delovala na tere-nu za OF. Pri množičnih de-monstracijah leta 1944 proti okupatorju je Mirojavnozahte-val od okupacijskih oblasti, da mora RdeČi križ pomagati vsem otrokom, ne pa samo ne-katerim. Zaradi tega so ga že naslednjo noč odpeljali v kon-centracijsko taborlšče Dachau, Marija pa je ostala sama doma z vnučkom. Kljub temu je Še vedno aktivno opravljala teren-ske naloge za OF.
Po osvoboditvi sta se sinova vrnila iz internacije, toda Mari-jinega moža, s katerim stapre-živela skupaj polnih 40 let, ni bilo več nazaj, kajti tri mesece pred osvoboditvijo je umrl v koncentracijskem taborišču.
In tako premišlja sedaj naša jubilantka, ki preživlja svoj ve-čerživljenja prt sinu Borisu in uživa skrbno nego domačih, o svojem dolgem življenju, pol-nem težav, pa tudi lepot, saj je kot dobra žena, mati in zave-dna Slovenka dobro opravila svoje poslanstvo.