GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Dailj k In the United Stat««.
lined every day except Snndayf . and Legal Holiday«, y 64,000 Reader«, A
(TELEFON- 2876 CORTLANDT.
Entered a« Second Clan Matter, September 21, 1903* at the Post Office at Hew York, H. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT,
NO 170. — ŠTEV. 170
NEW YORK, TUESDAY, JULY 22, 1019. — TOREK, 22. JULIJA, 1919.
VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII.
SLOVENCI IN PRED. WILSON
Piše Dr. Ivan fivegelj.
(Nadaljevanje.)
Predsednika sem nato opozoril, da je Reka kot drugo pristaniške za Trstom, Itaijaiioru samo vsled tega pri srcu, da bi našo državo popolnoma izprli od .Jadranskega morja. Reka ni samapo-m.'di m tehničnega stališča nobeno prvovrstno pristaniške, in iz Reke bi bilo »dno teiko napraviti prvovrstno pristanišče. Malo od brega /naša globočina do sedemdeset metrov, vsled cesar bi bilo grajenje pomolov zelo drago.
Ogrika vlada jt hoteč delati Avstriji konkurenco, storila vse, k«r je bilo v njeni moči, samo da bi pristanišče izboljšala, pa ni *»:• gla napram Tn»iu ničesar napraviti. Trst je in bo ostal največje pristanišče ob Jadranskem morju, seveda le pod pogojem, če ne bo ped »taljansko vlado, obsojen v pogin.
Le v tem slučaju bi bda jugoslovanska Reka boljše pristanišče.
Ko je govoril predsednik o Reki ni mogel kljub svojemu mile-i .u glasu zatreti svoje notranje ogorčenosti, posebno, ko je govoril o "that unanimao*ly elected fellow", v katerem smo takoj spo znali gospoda Ossoinacka, katerega so ltaljani predstavili predstavili predsedniku kot "sogia-mo izvoljenega reškega poslanca".
Predsednik je rekel: — C'e je bil Ossoinack soglasno izvoljen, potem je bila izvolitev le na ta nač<n dosežena, da ltaljani niso do volili reškim Slovanom glasovati.
Predsednik je >ineje pristavil: — Videti bi ga morali, kako zmede« je bil!
Predsednik Wilson je rekel, da mu je dobro znano, da so Ma. l/ari razvili italjanski element na Reki šele v zadnjem času.
—	Seveda, — sem pripomnil. — Leta 1848 je bilo v mestu samo 700 italjanov. Enako je tudi s Trstom in Gorico, kjer je izza sklenitve trozveze Nemčija zahtevala od avstrijske vlade, da mo la dajati prednost 'taljanskemu elementu. Sedaj naj bi pa mi za »tran 1.V000 Italjanov ki so se na ta naččn stvorili v Gorici, izgubili v>e čist« hlovausko prebivalstvo province Goriške, ki šteje 155,000 duš. —
Glede Celovca in Maribora sem mu povedal, da niso bila v slo venskih deželah bivše Avstrije mesta nikdar naraven izraz pokrajine, ki jih je obdajala. Mesta so bila očividna nasprotija. V njih so živeli nemški uradniki, častniki, trgovci, industrijalci itd., ki so zavajali tujca z napačnimi pojasnili.
InformaHje, ki jih ima predsednik Wilson glede dosedanje ldske trgovine, mi niso popolnoma jasne. Temu se ni čuditi, ker luniijka statističnih podatkov in ker imajo ltaljani navado pretiravati. Znano je le toliko; ko je rekel minister dr. Trumbič, da prihaja .')0 odstotkov reškega prometa iz jugoslovanskega ozemlja, so ltaljani raztrosili po pariškem časopisju izjavo Ossoinacka, da /nu&a naš dtlei le sedem odstotkov. Predsednik je rekel, da ne gre preko Reke samo ogrski, pač pa tudi rumunski promet. Rumunsko žito in petrolej, kolikor se tičeta pomorske poti, imata vendar na razpolago pristanišča Ornega morja. Reka bo imela v bodočnosti dovolj opravka z raze v it a joči m se prometom svojega jugoslovanskega zaledja Meni zdi potrebno ta položaj natančno razsvetliti , strategičnega stališča ker bi to lahko privedlo Amerakance do tega, da bi <>put*ili nameravano internacionalizacijo Reke kot avto-Uoinno ali celo od Jugoslavije neodvisno mesto. Tudi nam je rekel predsednik, da bi bila ta možnost kak izhod. Jaz sem rekel, da bi bilo to le v tem slučaju mogoče, če bi bila internacijonaLizirana tudi 1st ra iti Trst ter podrejena, če le mogoče ameriški upravi.
Predsednik te moje misli ni zavrnil, samo rekel je, da bi se njegovi soroj&ki ne spuščali v trajna evropska razmerja.
•Jaz sem inu odvrnil, da se je svet zmanjšal, da so zveze razno-ličre ter da Amerika lie bo mogla več vzdržati svoje bivše izolacije, katero je it meti vojno odpravila.
—	Ametika je prišla sem — da tukaj ostane — sem rekel, — in zdelo se mi je, da se strinja z mojimi nazori.
Med vsemi spornimi evropskimi točkami — ne izvzem&i Carigrada — »e mi ne zdi nobena tako važua kot je Jadransko vprašanje, ki se j« razvilo v odločilni problem mirovne konference. Trst leai skoraj v srcu Evrope in bo vedno ostal cilj nemških želja, katerim italjantka politika skoraj vede pomaga. To je Wilson spoznal in poleg tega »o mu znani tudi stiki, ki so se izza sklenitve premirja izvršili med Italjanci in Nemci. Opozoril sem ga, da je liapoleoo, ko j« vstauovil pred sto leti Ilirijo priključil novi deželi Trst kot pristanišče ter celo del Tirolske do Lienza.
Wilson je smeje odvrnil: — Prav rad bi imel Napoleonovo mod.
Tukaj je bila prilika za poklon, katerega sem izrekel s polnim prepričanjem:
—	Vala beyda, gospod predsednik, bo bolj vplivala kot je pa uplival meč Napoleoua. To, kar ste pisali predvčerajšnjim o Reki, je dalekosežnega pomena in vzbuja v nas upanje na boljše člove-ftt vo, oproščeno- kratkovidnega egoizma, katerega najboljši primer je sedaj Italija.
—	Tudi ja« upam to — je odvrnil predsednik toplo ter zatem pojasnil, da ni teh idealnih ciljev mogoče naenkrat praktično do-••eri, ampak jih del sa delom iztrgati nasprotniku. Ko sem jaz označil Londoasko pogodbo kot izsiljenje, mi je pritrdil.
—	Ce bi ne bil'» te pogodbe, pri kateri ni Amerika nič vdeleže-na in je tudi ne priznava, katero pa morata priznavati Anglija in Francija, Čeravno bi bili rajši brez nje. bi se predsednic rad zavzel za naše ozemeljske zahteve, ker spoznava, da ne zahtevamo ničesar drugega kot določitev mej po narodnostni črti.
Tedaj je sklenil dr. Voinjak roke in vskliknil; __ Vstrajajte, da se mora vršiti pravično ljudsko glasovanje. To je vse, Za kar Ta* prosimo.
Nai pogovor te je tako hitro vrši! m se je tikal tbliko predmetov, da niti danes, ko sem še čisto pod utisom pogovora, ni moje poročilo popolno, vendar je pa resnično od prve do zadnje besede. Ker je čas potekal, smo vstali, potem pa še precej časa stoje nx daljevali pogovor. Predsednika je vse res zanimalo, kajti rekel je, d* bi rad še dalje razpravljal z nami. Da je bil dobre volje, je tudi iz tega razvidno:
Smej« je pripovedoval, kako je nekoč hodil po okolici New Yorka ia slišal razno govorico, samo anglefike ne. Pri tem pa nj-
prav nič dvomil. — je rekel, — da je New York z okolico vred »esto.
ja opozoril dr. Gregor in v priprostih besedah na M	da ltaljani aretirajo in depbr-
ter da je poalediee takega ra-
OGRSKA KRIZA
Pariški listi izjavljajo, da bodo zavezniki posredovali v namenu, da rešijo Poljsko in Rumunsko.
Paris, Francija, 19. julija. — Glavni predmet razprav na da-nanšnji seji najvišjega vojnega sveta je bila intervencija na Ogrskem, kajti vsi člani domnevajo, da je vojaška intervencija edino sredstvo, ki more končati položaj, ki je skrajno nevaren za Rumunsko in Poljsko.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — Grof Mihael Karoly, prejšnji predsednik ogrske republike je dospel v Italijo potem ko je večkrat skušal zapustiti svojo domačo deželo. Dunajski listi poročajo, da bo prišel v Ameriko. ~
Pred par tedni se je glasilo, da je pobegnil grof Karolvi »- Avstrijo. Tam pa so ga aretirale oblasti ter poslale v Budimpešto. Grof si je nato preskrbel pomoč italjan-skih vojaških oblasti, ki so ga poslale nato s spremstvom v Italijo preko Inomosta.
Dunajsko poročilo se glasi:
Iz Italije bo moral takoj odpo tovati v Ameriko.
Ko je bilo sklenjeno premirje z A vstro-Ogrsko, je proglasil grof Mihael Karolyi. takratni načelnik ogrske neodvisne stranke, ogrsko republiko. V svojem uradu je o-stal do konca marca, ko je resigni-ral ter izročil vso oblast komunistom, katerim je naeeloval Bela Kun. Kot vzrok svoje resigMacije je navedel, da ne more priznati meja Ogrske kot jih je določila mirovna konferenca.
LI6A NARODOV IN AMERIŠKI SENAT
Francija in Anglija sta pripravljeni sprejeti nasiranje senata glede Lige. — Upanje administracij*.
•
Washington, D. C., 21. junija. Senator Norris iz Nebraske, o katerem so do pred par dnevi domnevali, da je edini republikanec, ki bo podpiral odobienje mirovne pogodbe, je vrgel bomb,) v adml-nistracljsko taborišče s tem. da je izjavil, da noče sprejeti povabila predsednika Wilsona za pogovor v Beli hiši.
Danes so bili povabljeni v Belo hišo štirje senatori, med njimi tudi Norris. Ko so ga vprašali. Če je bil povabljen, je rekel senator:
—	Da. bil sem povabljen, a ne pojdem.
Senator Norris ni hotel razpravljati o vzrokih, ki so ga napotili. da je odklouil povabilo predsednika.
On je že drugi senator, ki jt ubral tako pot.
Senator Norris je z majhno skupino senatorjev študiral celi položaj, ki je nastal iz svetovne vojne ter je pred kratkim imenoval uravnavo glede ftantunga kot 4"oropanje Kitajske". Rekel je, da ne bo nikdar glasoval za pogodbo s Santung klavzulo v "jej.
Predsednik Wilson je bil informiran, da je dobil senator Lodg«-pred kratkim od odličnih angleških državnikov zagotovila, da bosta Anglija in Francija pristali v ameriške reservacije glede Monroe doktrine ter pravico Združe nih držav, da se umaknejo iz Lige narodov kadar hoče ter sam* določijo, če so izvršile svoje obveznosti napram Ligi.
Znano je tudi prepričanje predsednika Wilsona, da republikanskih nasprotnikov Lige ne bo mogoče ustrahovati s kako pretnjo. Njih stališče je bilo še ojačeno vsled zagotovil, katera je dobil senator Lodge od angleških državnikov.
Podpiralo! administracije grade sedaj svoja upanja na to, da bo predsednik na svojem agita-cijskem potovanju takoj zbičal javno, mnenje, da bo slednje prisililo kongres k odobrenju neiz-premenjene mirovne pogodbe. To pa je po mnenju republikancev prazno upanje, kajti oni pravijo, da priznavajo celo njih nasprotniki, da imajo dosti glasov proti pogodbi, s katerimi lahko porazijo odobrenje
—	Kdorkoli živi v Nemčiji, —. je rekel, — ta ve, da mi ne želimo in tudi ne moremo voditi voj ne osvete.
PROHIBICIJA
Zaloge opojnih ?ija£ ▼ hišah ogroža predlog, naj se omogoči lov in zaplenjenje pijače v
Washington, D. C., 21. julija. Ko bo prišla danes prohibicijska enforcement' predloga na dnevni red v poslanski zbornici, bodo vložili mokrači pritožbo, da so suhači v soboto zvečeT spravili v predlogo dostave k. ki bo omogočil preiskavo privatnih domov ter konfiskacijo takih privatnih zalog.
Suhači pa bodo skušali na drugi strani omogočiti raziskavanje privatnih domov s tem, da bodo prisilili zbornici k črtanju klavzule v predlogi, ki se glasi:_ Ne
sme biti liepostavno. če ima kdo opojne pijače v svojem lastnem stanovanju.
Klavzulo glede preiskave in za-plenjenja je urinil k on grešnik Berkley iz Kentucky-ja. Določa med drugimi stvarmi tudi to, da i se ne sme izdajati nekakih raz? iskovalnih povelj za privatna stanovanja, razven če je stauova-jnje pod isto streho kot "taka trgovina, salon, restavracija ali ooarding house".
V klavzuli je najti tudi frazo: Razven če se dot.:čno stanovanje uporablja za nepostavno prodajo opojnih pijač.
Splošno pa prevladuje tukaj na-ziranje. da bodo bolj konservativni suhači zavrnili vsak ostrejši amendment, katerega bi kdo stavil, kajti boje se, da bodo s tem le poraženi cilji prohibieije. ker bodo ljudje ogorčeni nad despo-tičnim omejevanjem njih pravic.
. Suha_ei so tudi zelo vznemirjeni radi zavlačevanja, ki ga je opaziti 7. ozirom na sprejem te predloge. Predloga je bila vložena preti tremi tedni. Mokrači pa se na dru-Igi strani bridko pritožujejo, ker je zbornica predirjala predlogo v desetih urah ter izjavljajo, da niso imeli prilike, da bi govorili.
Suhači so napeli danes vse svoje moči, da spravijo še danes predlogo skozi poslansko zbornico, kajti zavedajo se, da bo vzelo ve-iliko več časa, predno bo prišla sko-|zi senat.
Predloga bo najprvo vročena senatnemu judicijarnemu komiteju, ki bo potreboval najmanj en teden dni za zasliševanje. Nato bo '•izročena senatu, ki jo bo zopet I lahko postavil na stran za nekaj j časa, kajti senat je bil pozvan, naj posveti v^s svoj čas mirovni pogodbi.
Iz Chicaga prihaja poročilo o i izjavi John Fitzpatricka, predsednika čikaške delavske federacije, i ki je rekel v nekem formalnem u-gotovilu, da je prohibicija eden [izmed glavnih vzrokov nemira med delavci. V ugotovilu se glasi:
—	Bed as toča je misliti, da s* spori radi pijače edino odgovorni za te stavke v Chicagu. Prepričan sem, da se lahko veliko krivde položi pred vrata reformskega gibanja.
—	številni delavci tukaj, katerim je bilo vzeto pivo in lahka vino. čutijo, da jim bodo vzete še nadaljne njih pravice. Ne ugaja Jim, ko vedo, da oni ne morejo dobiti pijače, doc i m imajo bogati svoje kleti polne. Vsled tega so tudi bolj pripravljeni stavkati. O-gorčenje, povzroečno vsled te invazije osebnih pravic, ima tudi z« posledico dejanja, kojih izvor ni direktno očit.
ZASTRAŽENI RIM
Iz Italije ne poročajo o nlkilrtfi nemirih, a vlada je storila vse potrebne varnostna koraka.
Bim, Italija, 21. jnlija. — Poročila, ki prihajajo iz različnih delov dežele, kažejo, da ni povsod opaziti stavkarskega gibanja fa da ni prišlo do včeraj opoldne do nikakih resnih izgredov.
Neddja je bila r Rimu povsem normalna. Prodajalne, t katsrth prodajajo fivila, so bila odprta sa '•.■*" . - .. ■
VAŽNO NAZNANILO
Generalni konzulat države Slovencev, Hrvatov in Srbov nam je poslal sledeče odbvestilo:
Podanikom države Slovencev, Hrvatov in 8rbov se naznanja, da sc potni listi za povratek v dome-vino preko Francoske za nekaj časa ne bodo odobravali. Generalni konzulat bo pozneje objavil, kdaj bo mogoče potovati domov preko Francoske.
Iz urada gen. konzulata.
BERNSTORFFOVA IZJAVA.
Berlin, Nemčija, 21. julija. — Grof Bernstorff, prejšnji nemSki poslanik v Združenih državah, je govoril na nekem zborovanju nemške demokratične stranke ter rekel, da ne sme Nemčija nikdar pozabiti, da je postala tako svetovna politika kot je bila posvečena pred vojno, nemogoča.
AVSTRIJA NE BO SPREJELA MIROVNEPOGODBE
ARMADA NEMŠKE AVSTRIJE MORA BITI SKRČENA TAKOJ
NA 30,000~PROSTOVOLJCEV__AVSTRIJA MORA PLAČATI
POVZROČENO ŠKODO. — NAČIN ODPLAČEVANJA. — AVSTRIJA MORA VRNITI VSE UKRADENE DRAGOCENOSTI.
Pariz, Francija, 21. julija. — V tukajšnjih oficijelnih krogih domnevajo, da bo Avstrija zavrnila mirovno pogodbo, katero so dobili včeraj odposlanci dunajske vlade v St. Germain.
Tri zahteve bodo vzbudile splošen odpor, namreč skrčenje arma de na 30,000 mož prostovoljcev, velikanski državni dolg pred vojno, katerega morajo plačati prejšnji deli Avstrije in zahteva, da mora nova vlada prevzeti vojne obveznice.
Navaja se, da bodo spravile zahteve Avstrijo v stanje neposredne insolvence. Onemogočena bo tudi najmanjša dobava živil iu tudi najmanjši kredit.
V	bodočnosti, ki je še daleč, bo vlada v statvi dobiti le najmanjšo množino industrijalnega orodja.
Kar bo še ojačilo sklep Avstrije, da ne podpiSe, je razširjenje avstrijske suverenosti nad velikim delom Ogrske, v katerem stanujejo Nemci ter pridobitev mostnega pročelja pri Dcnavi nad Požu-nom od strani Čehoslovaške. To mostno pročelje je iitočišče dveh železnic, ki tečejo proti Jadranskemu morju. Ker bo avstrijska armada skrčena na 30,000 mož, ne bo Avstrija najbrž v stanu iztrgati ogrsko zemljo iz rok čet Bele Kuna.
Polni mirovni pogoji zaveznikov, ki se nahajajo sedaj v rokah avstrijskih delegatov, obsegajo celo pogodbo, koje podpis se zahteva od Avstrije. Vključujejo reparacijske, finančne, vojaške in druga manjše klavzule, ki niso bile še sestavljene, ko se je vršila oficijelna izročitev mirovne pogodbe.
V	dostavljenem memorandu so dobili Avstrijci petnajst dni, tekom katerih morajo uložiti svoje končne pripombe.
Poleg objavljenega resume ja pogodbe, ki je bila vročena dne 2. junija, določajo nove klavzule reparacijska določila, ki so slična enim v pogodbi z Nemčijo, vključno ustanovljene avstrijske podsek-cije reparacijske komisije, izplačanje primerne svote v gotovini, izdajo obveznic ter izročitev domačih živali ter gotovih zgodovinskih in umetniških dokumentov.
Člen peti, ki se tiče vojaštva, pravi, da ne sme avstrijska armada presegati 30,000 mož, vključno častnike in čete v Fkladiščih. V teku treh mesecev morajo biti avstrijske vojaške silo skrčene na ome-rjeno število.
Splošna vojaška služba mora biti odpravljena ter nadomeščena s prostovoljci kot del načrta za oraogočenje "pričetka splošne omejitve oboroževanj pri vseh narodih".
Armado se sme uporabiti izključno le za vzdržan je notranjega reda ter straženje meja. Podčastniki in navadni vojaki se morajo vpisati za najmanj dvanajst let ter služiti šest let pri zastavah, šest !et pa v rezervi.
Veličino škode bo določila reparacijska komisija kot določeno v pogodbi z Nemčijo. Komisija bo obvestila Avstrijo še pred 1. majem 1921 glede obsega njenih obveznosti in o načinu odplačevanja tekom tridesetih let.
Avstrija mora priznati pravico zaveznikov za nadoniPsi't'Tijc ladij, izgubljenih ali poškodovanih tekom vojne. Iz.-očiti mora vse trgovske ladje in ribiške čolne, ki pripadajo narodom prejšnjega cesarstva.
Glede domačih živali pristaja Avstrija v to, da bo izročila v teku treh mesecev po odobritvi pogodbe 4,000 krav Italiji ter po tisoč Srbiji in Rumunski.
Nadalje se mora Astrija obvezati, da bo dovolila izvažanje lesa, železa in roagnezita in sicer v tolikem obsegu kot je to mogoče.
Avstrija mora tudi vrniti vse rekorde, dokumente, antikvitete m umetniške predmete ter vse znanstveni in knjižničarski materijal, katerega je vzela iz pregaženih ozemelj.
Glede posebnih predmetov, katre je vzela Avstrija iz Italije, Belgij'e, Poljske ali Čehoslovaške, bo imenovani posebna komisija treh juristov, ki bo v teku enega leta preiskala razmere, v katerih so bili dotični predmeti vzeti ter določila, če je btio odnešetije nepostavno. Seznam predmetov obsega med drugim:
— Kronske dragulje ter del Medicejskega domačega zaklada; te predmete zahteva Toskana. Modena hoče nazaj neko sliko ter trL dokumente. Palermo hoče predmete normanskih kral jev iz dvanajstega stoletja. Napolj hoče 98 rokopisov, katere so odnesli Avstrijci leta 1718.
Belgija hoče različne dokumente in predmete, odnesene 1. 1794.
Poljska hoče zlato kupo kralja Ladislava IV., katero so ukradli Avstrijci leta 1772 in Čehoslovaška različne dokumente ter zgodo-vinske manuskripte, ki so bili odneseni iz kraljeve palače v Pragi.
- DENARNE POfilLJATVE V -* ISTRO, NA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi litri, na Gorižkem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za vsako poiiljatev, toda za kake mo-goče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti 60 lir	% 6.80
100 Ur	$ 13.00
600 lir	$ 64.00
1000 lir	$128.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order sli pa po New York Bank Draft,
TVRDKA FRANK Bllffiffl, tt Oarttott SL. Hew York. I, Y.

Mi nismo prav nič dvomili, da je predsednik z zanimanjem po-al šal nase pripovedovanje. Ni ga samo poslušal, ampak tudi hotel slišati.
Ob slovesu sem mu izročil umetniški album s tisoči podpisi, katerega so slovenska dekleta poslala njegovi hčeri ter ga prosil, naj ga jI izroči.
Prizadeval sem si ves čas tako voditi pogovor, da nismo predsednika, od vseh strani obleganega svetovnega razsodnika, nadlegovali s posameznostmi, tožbami in željami. Skušali smo napraviti s svojim govorjenjem in kretnjami nanj dober utis, kar naj bi podkrepilo njegove simpatije do Slovencev. Te simpatije naj bi se sa-meposebi izpremenile ob pravem času v iskrenejše zastopstvo na {ih interesov.
Pariz, 26. aprila 1919.
^	Dr. Ivam Švegelj.
(Dalje prihodnjih.)
Cena kronam vedno pada
Poiiljamo denar na Kranjsko, Štajsrako, Hrvatska, v Slavonijo, Bosno la Hsroegovino popolnoma zanesljivo in ae lan jim razmeram primemo tudi hitro.
Jaaitmo ali ganuttesno aa vsako poiiljatev, toda za kake me foirunude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj* pofi1 jemo v staro domo vino, naprimer:
100 km......$ 4J0	600 kron......$ 23.75
M kron------$ 9.80	1000 kros......$46.60
800 hm ...... $14-26	10,000 kron......$450.00
Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti It ugodnejšo ceno po pismenem sli natmenem dogovora.
Denar nam poslati je najbolje po Dnustje Postal Money Order ali pa po New York tak Draft.
m OgUmM fltaMfc	S. T-
I^Hk:,.	\ ~ ^^ShlfiiiiiSr f
kupce. Kavarne in gostilne so bile polne ter delale izvrstne kupčije. Z izjemo odsotnosti avtomobilov in vozov ter v nekaterih slučajih tudi pouličnih kar, je nosilo mesto .slavnostno obleko, kajti povsod so vihrale zastave v proslavo rojstnega dne matere kra Ija.
Kljub temu pa so oblasti odredile vse potrebno za zavarovanje mesta proti kakim resnim izbruhom v slučaju, da bi se stavka v resnici pričela.
Čete so bile razdeljene po ras ličnih delih mesta. Zasedle so I vladna poslopja, centralni poštni in brzojavni nrad, banke in železniške postaje. Oboroženi avtomobili s strojnimi puškami so stali na vseh strategičnih točkah, posebno na trga pred policijskim glavnim stanom, pred zakladnico Ttaliftnftkn Kamin*
; ▼ ledtnjoaU driavah ;
Velja sa ves leto —. $400 Za pol leta	$2.60
. _ _ ___ ~ . _
m AžfP Danism UNDER PERMIT (Ho. 866) APTHORim) BY TH» ACT OF OCTOBER * HP, OH Bil AT TUB POiT OFFICE tf HeWTdH^, H. Y. v OrfgrW t& yfttEfaafSTg. gflrtgflB,
*GLAS NARODA"
ri	(ItMMlM Dally)
Orul Md *ubUah*0 by	. -
•LOVEHTO rUWJSBTHQ COMPAKT
(• corporation,!
FRANK IAKICH. PnoXnH. •___kOUH •ENEOIK. Tnmnr.
Plara of kualnaa« «f (ft« eorporaJOca and tddraMH* of tbon ofncaraj
a Cwtudl ScrooC. BoiMA of Manhattan.	York City. W. T.
-OLAI r A RODA- Uhajdt nU <u Uveaem* nedaU 1» prandkov.
■a rolo lato vtAte IM aa AmirUo U>	Za	cclo lato u mesto Now	Tort fS.SO
Canad« ...................... «	Za	pot u Mrto Now	Tork *S.M
t« iral lot« .................... tli«	Za	ftatrt lat« ca um«to. Na«	Tork U.M
Ca t»trt leta .................... -in	Za	lnocem«tTO aa celo leto	......H«
O L A I NARODA
("Vol C« of t h« People".)	T
tBaned «vary day except Sunday* and Holiday*
Subscription yearly $4.00.
Advartlaamant on agreement.
Doptaf brea podptaa In oaebnoatf «a na pri obsujejo.
IVnkr naj ae blagovoli poftnjaif Po Mon*y Prt apramambt k raja naročnikov pnulmo, da •• nam tudl prejtaja btvallKa ___nfifil. da hI trejo najdemo naalovnlka-
-QLAS NARODA" M Oortlaadt ktmt Borou«* of Manhattan. No« Tor« City. N. T.
Telefon: »TI Cortiandt.
Kako nas hočejo oropati
Li p	__
Iz porodil, kafer« pnnaSairio na prvi strarti fri fci kažejo napore kat« r<- je vprizorila slovenska vlada v Ljubljani, tla reši vsaj ono ^lo\>'iisk i ozemlje, katero je mogoče rešiti, je rarvldno, s kako ve-j 'lkansl iuii težkočami s*- morajo boriti nasi zastoprik' v Parizu
Borisi se inorajo ne le proti Italjanom, ki skiuaio ugrabiti toli i ko jugo lovamskejra ozemlja kot pa«"* mogoče, t«- r.več tudi proti Nemcem to j.- avstrijskim Nemcem, ki hočejo zase -celo Koroško. j
Na strani avstrijskili Nemcev stoje seveda Italjani, ki so povsod trav t-a, kjer je mogoče škodovati jugoslovanskemu narodu. Mislijo ti namre1: — 1'imbolj jih razdelimo, tem manj posla bomo imeli z njimi in tem lazj* jih bomo zasužnjili v političnem, kulturnem in ekonomskem oziru.
Jugoslovani pa se morajo boriti nadalje še proti nepoznavanju dejanskih razmer, ki prevladuje v zavezniških krogih.
R« je, da so poslali zavezniki številne strokovrjake v naše kra-: je, d.i se prepričajo o dejanskem položaju, a izvidi teh strokovnjakov > to iit loma pomanjkljivi ali pa jim ne pripisujejo zavezniški državniki dosti važuosti.
Brezbrižni so napram usodi našega naroda Ter se ponavadi ulcla-' njajo zahtevam Italije, ki stoji vedno nad njimi kot nadležno-nesra-» l icu beta«-, ki m nikdar zadovoljen ter zahteva vedno več od one-! ga, ki mu je dal milodar.
Naši zastopniki v Parizu so imeli le enega resničnega prijatelja, ameriškega predsednika Wilsona, ki je v polni meri razumel težki in op;iMii položaj, v katerega je prišel naš komaj oproščeni narod.
Z de/ja pod kap. — bi lahko rekli ter bomo lahko rekli, če bodo določene naš«' meje tako kot jih nameravajo določiti.
Slovenci na Koroškem so predstavljali trhlo vejo na našem na-; rodnem ti lesu. Izpostavljeni naravnost nepopisnem u terorizmu od struni cesarskih in kraljevskih pan-germanskih mogotcev, so giuili in izginjali v nemškem morju.
Skozi stoletja tlačeni narod je postal hlapčevski po duhu ter ►e pri« el sramovati svojega materinskega jezika.
Koroški slovenski kmet, nekoč prvoboritelj demokracije in slo- j venstva, je postal beden hlapec in suženj nemškega gospodarja. Se ftoji vnjvodski stol na Polju Gospe svete, a narod, kateremu je neko«' predstavljal ta stol simbol prostosti in neodvisnosti, se je že dav-! no potnjčil ter sovraži sedaj vse, kar je slovenskega.
K;ir je ostalo na Koroškem Slovencev, te je trcba rešiti na vsak1 način. Majhen narod smo ter ne smemo dopustiti, cla bi nam neprestano puščali kri in sesali mozeg iz naših kosti.
Premalo nas je, da bi še nadalje dobavljali nemškemu velikanu takozvani "Kulturduenger" ali kulturni gnoj, k«.t so nemški la-ži-ui cnjuki imenovali slovanske narode, ki uživajo dvomljivi privilegij, da žive v neposredni sosedščini Nemcev.
V	prašanje, kam naj pripada južna Koroška s Celovcem vred, naj bi bilo rešeno potom ljudskega glasovanja.
Kot pripominja dr. Švegelj v svojem pismu na Mr. Frazier-ja, je ta plebiscit na Koroškem kruta ironija, če se pomisli, da bodo pripadli. — vsi lepi naši slovenski kraji na Notranjskem, in Goriškem ter v Istri in Dalmaciji Italiji brez pridržka in brez vsakega ljudskega glasovanja.
Plebiscit na Koroškem pa bi bil tudi varljiv, kajti jasno je, da bi glasovali za vezo z Avstrijo ne le vsi nemčurji in priseljeni nemški uradniki, temveč tudi številni Slovenci, ki si še sedaj ne morejo ubiti v glavo, da je Avstrija res izginila in da je sedanja nemška Avstrija dežela, ki nima nobene bodočnosti in ki je obsojena na počasno ekonomsko in s tem tudi politično smrt.
Ljudsko glasovanje na Koroškem pa je tudi krivično, ker od-teza glasovanje številnim slovenskim dolinam, doč;m naj bi bil vključen v glasovanje Celovec s svojimi nemškimi prebivalci.
Jasno je, <la no imeli pri določenju tega ljudskega glasovanja svoje prste tudi Italjani, ki bi radi še nadalje osi-ibili Slovence.
/alostna slika se nam razkriva v teh poročilih. kajti kaže nam, kako zelo se gibajo še sedaj vse razprave na mirovui konferenci v irih stare tajne diplomacije, ki sc noče ničesar muičiti ter goni svet novim katastrofam nasproti.
Ko je bilo sklenjeno premirje in ko je odpotoval predsednik Wil-»on v Pariz, smo vsi domnevali, da je napočil ča>« velikega obračuna < tajno diplomacijo ter čas uveljavljenja novih idej. katerim je dal iako prepričevalnega izraza predsednik Wilson v svojih številnih izjavah in poslanicah.
Vsi smo domnevali, da bo dobil vsak narod to. ?tar mu gre. namreč posest ozemlja, ki je njegovo, na katerem prebivajo od davnih 'asov njegovi ljudje.
Mislili smo, da bodo dobili Slovenci slovensko ozemlje, Hrvati lirvasko, Italjani italjansko in Nemci nemško.	%
Nismo pa mislili, da bodo dobili Nemci slovensko ozemlje, da bo-Jo dobili Italjani slovensko, nemško in hrvaško ozemlje in Francozi lemško
Tako pa je vendar prišlo in razblinile so se v »»ie vse lepe sanje, ' matere smo sanjali že tekom vojne iu prav po sklenitvi premirja.
Moc navade je bila prevelika in kombinirana t=ila velikih evropskih vlad, ki si prav tako neprestano žele novih ozemelj kot si jih i« želela Nemčija, je bila prevelika celo za trdni sklep predsednika tViisona. ki je hotel pripomoči pravici in resnici do zmage in s tem tudi vsem. majhnim in zatiranim narodom .do svobode in popolne leodviakioati.
Neki list je izjavil ob povratku predsednika Wilrona v Ameriko1, ' ia ae je vrni! predsednik domov kot poražen mož.
V	gotovem smislu se je rea vrnil kot poražen mož.
Poražen -je bil, ker ni mogel v polni meri uveljaviti svojih na-tel, ker je bil odpor, na katerega je sadel od stnyri velikih intere-"f	fc. ker- sedaj niso	£ avet* požrei-
' noet, pohlepnost in sebičnost ki vidi samo sebe ter noče priznati dru geniu nitf nabolj elementarnih pravic.
Vojni bog ni sel v pokoj; šel je le na — dopust. Kmalu se bo vrnil, osrvežen in čilejši kot je bil ke*laj preje in z njim vred bodo zahrnmeli skozi zrak tudi štirje ie/deei Apokalip-ki so nas komaj zapustili. p	Trpeli pa bodo pri tem, kot so v sedanjem slnč&.iu, skoro izključ-'
r"1 no mali narodi, ki nimajo dosti moči, da bi se branili.
______
Dopisi
Steelton, pa.
K^r vem, da vsakdo raje bere kakor	sem se namenil., da o-
piŠtm tukajšnje razmere.
Vieme je jako slabo, dežuje %*s;tki dan. tako da človek na nič ne m ali kakor na spanje. Meno ii.ora gospodinja vsako jutro de-setkrat zvati, predno vstaueni. <e (tedaj ne vidim, ker ne morem oči |«.dpreti. Ko doli pridem ter mi klobase ali pečena jajca zad'Šijo. sc šele malo oživim. Jaz mislim, 'da imajo v oblakih boj proti pro-hdiiciji, zr.to d-žuje ta celi mesce. Ko hodim po ulicah, seveda ne od radosti, ampak od dolgega časa, slišani t upat h i n kaj novega. Včeraj peni hodil ve« zamišljen, kakor oni, k:i*eri ne ve. kje bi kako zabavo našel.. Slišim dve dami v skrbnem pogovoru. Kna nravi* i Jaz vidim rada 'da več ne prodajajo. alkoholnih pijač. Moj mož je zdaj vedno doma in vedno si kako delo najde. Druga je nestrpno čakala. Zdaj se pa ona oglasi: Tudi Imeni je po volji. Moj je pretepeno soboto .se pode po hiši poribal iu d: v mi je na žagal. Še vprcšnl me je če imam !:aj za delat Pravi, da mu je dolgčas brez dela. Več nisfni slišal, kaj sta naprej gevo-| rili, ker smo se razločili na raz-ip<»t ju.
Jaz sem šel v nemško dvorano gledat igro "V koloradskih gorah katero je priredil Slovenski Dramatični Klub. Igrali so • Ja-! kob Putokar, gorski župnik, Fr. Plut; Karol, ^erif, njegov brat, Joe C.oršič; Jožef, mlajši hrat. : Alojzij Gornik; Marica, slovenska cvetka, Ana Benčic; Bernardina, mestna deklica. Ana Pratina; Leiička, kuharica. Minnie Matja-š!č; Rozomumla, renčarjeva hči. Marija Bencie. Solo Anten Matja šič. Prvo dejanje- solo Minnie Matjaaič; dingo dejanje* solo Million Matjažie; tretje dejanje: Nazaj v planinski raj. igralei. Hej, Slovenci igralci. \n glasovi r je I opremljala Amalia škuda, na sb John Horvat. Po igri je bila zabava in ples. Tgrn jc .bila bolje iz-i vržena kakor -?i je kdo mislil, ker to je bila prva slovenska igra v tukajšnji naselbini. Vsi smo bili zadovoljni z igralci, ker so r-anij iako lepo zapeli v slovenščini. Ta ko gladko so izgovarjali slovenski jezik, kakor oni, ktiteri so pod Triglavom rojeni. Njihovi stariši so lr.liko pono«ni, dokler imajo take otroke. Pa šc kako so se postavili dekleta *n fantje! Jaz res nisem mislil, da imamo mi kaj ta-1 kega v Stceltonu. Preveč sem oko-1 ren, da bi natanko opisal, pij lahko rečem, da ti obrazki mi še i danes ni ipriši: izpred oči. Naen-j Urat bi se zaljubil v katero ker( se večkrat spomnim na ono pesem "Hladna jesen že prihaja, po do iLncah slana pada, men' se doba! /."nit je, pa nimam zbrane še ljuhee"'.	i
Kav se pa tiče delavskih raz-j mer so precej povoljne. Delo sej lahko dobi; kateri je močan ter mlad, takega povsod radi imajo.; Preteklo spomlad so skoraj vse' staie ljudi odpustili, zdaj so pa spet dobri, samo da jih morejo j dobiti. Tako kapitalisti delajo z' uanii* dokler siuo mladi, močni,' takrat sme dobri ter nam obetajo lr.brc prihodu jost, velike plače in I lahko delo, a kadar te moči zapu-J stijo. tedaj s teboj na plan. ti nisi \eč za nas.
Toliko za danes, bom drugikrat icaj več. Pozdrav vsem Jugoslovanom in čitateljem Glasa Naroda
Kranjski Janez.
S pota.
Prrd menoj je Glasile KSKJ. štev. z dne 2. julija 1919. Gospod predsednik je s svojim naznanilom kar celo muho pojede'. Pravi, da ni JeKl na eahtevo onih društev, ki :>0 Droti niemn
stirala. pozneje sc pa izgovarja gb-de zu v:i rov nI umskih postav,1 pridiguje in vzdihuje, nazaduje pa še sam ne ve, kaj je povedal. . i'a tudi sv.ijegi "jaz ' ne more opustiti, členila ima se sedaj mačka pe oni slavi, katere sc je bil 1 napil v ilvelethu. Meseca maja jo sklical t.sto slavno sejo in rekel: Ce m- glasujete za reinsurance,: bom odstopil. Članstvo ni volilo : /anj. on še vedno ni odstopil. « i^edaj pravi, naj «e reinsurance podaljša do 1. januarja 1920. Ako bi imel le ;naio znača.ia, bi napravil to, kar je rekel meseca maja. Poda njemu ter njegovemu poma-; gači: Skazi diši reinsurance, kljub temu. da mu je glavni tajnik jasno povedal v Glasilu, da v državi Illinois !ti kr»j takega mogoče. l«to izjavo je dol.il tudi iz drŽave Min-nesote. (J os pod protlsednik pa no-:, če niti za las oiLstopitL .-fedaj je začel ponujat; lbtu (J. N. tisoč do- , larjev, <-e mu dokaže, da z Zakraj-škom ne bosta "a: nLsta delila ko-mišni. Cila.su Naroda daje uc ratz-pola^o trides.-t dni, reinsurance1, M. pa hotel imeti takoj, da ne bi imelo članstvo časa razmišljati. iJn. da, groztlje je kislo!	j,
V	predzadnji številki napadaj ui t inik tilas Naroda, češ, kaj sc i' vtka ta list v našo Jeduoto. Glas!' Naroda je čisto prav napravil, ker je dal članom na razpoluiro svoje : kolone, ker urednik (Jlasila KSKJ ji ni bil nepristranski. Sam sem po ! i slal nek dopis,pa mi je urednik pi-sul, da ni umestno priobčiti ga li l iednik Glasila sc je nedavno vj ( hicagi izaganjal v Sakserju, kajti j pozabil je kaj je on vse za nje-1 s ga storil. £*ravi. da je G. N. po-ji nujal ljudem Vodiško Johanee. Ali je morda že pozabil na tiste > čase, ko je skladal tej "svetnici'"i] na tast slavospeve?	I,
KSKJ. želim tibilo napredka, ( katerega bi potom reinsurance nikdar ne dosegla. , Matija Pogorele. -----—.—.
VZROKI NEMIROV ~
V INDIJI;
-;__ <
.
Uboštvo, zatiranje, deportacije in 1 vlada "močne roke", — vse to je
krivo številnih usta j v deželi. 5
----
London, Anglija, 20. julija. — 1 Sedanji nemir v Indiji ni proti- ' angleški, pač pa je proti-birokrat- 1 ski. To značilno ugotovilo je po- ' dal J. Tilak v nekem javnem na- ' govoru pred par dnevi. Mr. Tilak je bil zvezan več let s Home rule 1 gibanjem v Indiji ter govori >. ^ ^ avtoriteto o teni predmetu.
V	Londonu se v teh dnevih ve- 1 Iko razpravlja o Indiji. Reformer- I ji se globoko zanimajo za predlo-!1 go, ki bo vložena v parlamentu in 1 >e bo tikala važnih ustavnih re 1 form v indijski vladi. Polkovnik * Wedgwood je izjavil pred par * 3nevi, da bi bila taka predloga J najbolj važna parlamentarna oa s redba izza reformskega akta leta 1 1832. 1
Pozornost občinstva se je obr- ^ nila na Indijo radi poročil o agi- s lacijah in nemirih, ki so se pojav- s Ijala V/listih tekom preteklih dveh 2 mesecev. Tekom vojne so bile vse s novice iz Indije^ dobre novice in ^ povprečni človek razume le težko *s nenadni preobrat v tem oziru. r Vprašanje miru je tesno spojeno A s onim reforme in vsled tega je važno razvozljati vzroke zadnjih v dogodkov ter ugotoviti, kako je ^ prišlo do tega stanja stvari. L
Od prvega pričetka vojne pa 1 do konca se je Indija v polni me- r ri in na velikodušen način odzva- " la poziv na njeno lojalnost. Nje- 1 ni prispevki so vključevali več 1 kot miljon mož, prostovoljni dar T $500000.000 ;ter veliko množino 1
materijala. Lojalnost indijskega , naroda so večkrat povdarjali mi-n:stri v svojih javnih govorih. ; \ se to je priznal parlament v svo . ji resoluciji v avgustu 1917, v ka-» teri je priporočil vladi '4 stopilje-. vit razvoj samovlade v namenu, [ da se uvede samovlado v Indiji
■	kot integralnem delu angleškega r cesarstva.
Sledeč temu je državni tajnik » za Indijo, Montagu, sestavil v
-	družb'. strokovnjakov načrt re-' form, ki naj bi tvoril temelj z«
>	poznejšo zakonodajo. Ta nai?rt
-	seveda ni ugajal reakeijonareem
•	med angleško-indijskimi uradniki
■	ier tudi ni šel dosti daleč, ela bi
>	zadovoljil dve glavni indijski po-; K tirni organizaciji. Indijski lin. i rodni kongres ter pan-indijsko
>	moslimsko ligo. Oni. ki so hoteli
-	večje razširjenje samovlad kot je dovoljeval načrt, so pričeli z agi-
; taci jo v ustavnih mejah ter upali
•	dobiti tem potom večje koncesije.
Ta proces mirnega razvoja pa je bil nenadna prekinjen. Imenovan je bil komitej na čelu mu
•	sodnik Rowlatt, ki naj bi preiskal 1 anarhistične in revoluoijonarnt
zarote, o katerih se je glasilo, d; obstajajo v gotovih delih dežele i'Komitej je sedel v svoji sobi tei temeljil svoje sklepe na poročile i tajne policije. Odlični Indijci za tr ju jejo, da so bile take zarote, čt ■jso v resnici "obstajale, še spravlje j ne pod kontrolo in da je imel: indijska vlada dosti polnomoči, elr. kaznuje vse take politične zločin I ce. —
j To pa ni bilo uazirauje oblasti IV zakonodajnem svetu podkralj; 'sta bili vloženi dve predlogi, te melječi na priporočilih komiteja Ena teh predlog še ni postala po stava. Druga, Emergency Power: Bill, ki določa kaznilne in prepre •čevalne odredbe v postopanju > ustajo ter odpravlja redno postopanje sodišč, pa je dejanski na silna postava najbolj odločnepr« značaja.
Predloga je bila konečno spre jeta v preteklem marcu, potem k» so ji stalno nasprotovali vsi ne ofieijelni člani sveta. Več kot 1G( amendmentov je bilo zavrnjenil tekom razprave. Svet je dovolil 1< dve koncesiji. Prva je bila, da jc uporaba predloge omejena nr. "anarhistične in revolucij on am e ziočme". čeprav je bilo governor ji: samemu prepuščeno določiti kateri zločini spadajo pod to rn Lriko. Druga koncesija je bila ta da je bila veljavnost postave o mejena na tri leta, mesto da b bila stalna.
Napovedi nemirov, katere se izustili najbolj zmerni voditelji ^ Indiji tekom sprejema predlogo, so se-kaj hitro izpolnile. Celi indijski narod se je čutil globoko. ! ponižanim, da se smatra tako odredbo za potrebno, potem ko je pokazal tekom cele vojne svojo lojalnost. Prva nedelja aprila je bila določena kot "Dan ponižanja'\ Gibanje pasivnega odpora je zapoČel Mr. Candhi, ki je splošno spoštovan radi svojega osebnega značaja. Gibanje, — kot je bilo lahko pričakovati, — je kmalu seglo preko kontrole onih, ki so ga zapoceli ter zavzelo bolj nasilne oblike. V številnih delih dežele so sledili nato nemiri, demonstracije v masah, upori, prelivanje krvi. Temu so sledile aretacije od strani vojaštva in policije, zapor ne kazni in deportacije ter sploh vsi običajni znaki močne roke.
V Indiji je bilo opaziti dosti vzrokov za nemire, ki niso bili v nikaki zvezi s to agitacijo. Cene živil so visoke, hrane je malo in prebivalstvo je presenetljivo siromašno. Zadnje leto je umorila influenca celih 6,000,000 ljudi. Raz vent ega pa so miljorii moha medanskih Indijcev vznemirjeni radi dogodkov v bližnjem in sred njem Orijentu ter domnevajo, d* hoče mirovna konferenca uničiti Islam. Najti pa je še druge vzroke, ki podpihujejo splošno razdra-ženost.
Vse oblasti pa soglašajo v mnenju, da je Rowlatt postava neposredni in glavni vzrok nemira. Konservativci trdijo, da lahko ek-stremni elementi izrabijo v svoje lastne svrhe določbe te postave. Kadar gre nasilje pred reformo, ima to ponavadi za posledice, jda se ojačgo ekstremni elementi na obeh straneh. Oatova. «tv«r -ml
T ^^^^srs^ssr8^10^^
»»Pravita napake. Zakaj si ne preakrblte naj- 2 ■ r	najiakušenejier« In naj- S
'^Ja^B boljšega zdravnika y sačatkn. Dr. Mullin Ima. S* lo R iIzkušnja T zdravljenju ttaoteT |n tlso^ev bolnikov i r !	bolnih na najrazličnejše način«. Vsled tega Ja poeta, d
jytf/m^^m . najbolj neodvlaen zdravnik, pri katerem m lahko za-S ■ curate za avojo bolezen. Brez akrbl boste dobili pri Q mJem ««JbolJ tomoljlto zdravljenje ta veliko raantfi-fl na poanofi za vaA denar.	m
J^^mA^Ml »a«plaCaa zdravniška pretakava potom atroj«. S
Govori vaji maternl JezUt.	M
991	- ~ - * i
L—oi -««a.Mikir, nriiaia. ta.4
^^^ —^ -------'
r----- ft	i - i i
> Jugoslovanska	^ Jodfteft ;
UtUaovIjeaa hia 189& - Inl orporirana leta 1900 J	Glavni urad v L.Y, M INN J
4
GLAVNI URADNIKI:
redaednlk: MIHAEL ROVANSeK. box 251. Conemaufb Pj. odnredsfrdnikr IXUJI8 HALANT I kmc lo« Pearl Ave. Lcraln rsut
ajnik: JOSEPH PISHI.ER. Ely. Minn.	'
laitajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
laKajnik neizplačanih amrtnln: IXjUIS CCSTEI.LO. Ball da, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
f. JOS V. GRAHEK S43 E. Ohio SL. NS. Pitt»bur«h. Pa*
____^	NADZORNIKI:
DHN GOUŽE. Ely. Minn.
NTHONY MOTZ. 9€tl Ave. M. So. Chirago. IU. /AN VAROGA. 6126 Natrona Alley Pittaburgh. Pa.
POROTNIKI:
REGOR J. PORENTA. bo* 176. Black Diamond. WaaH. EONARD S LA HODNIK, box 480. Ely Minn. 0KN RtJPNlK. S. R. box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
0SEPH PLAUTZ. Jr. 432-Tth SL Calumet. Mich.
0HN MOVEItN. C24-2n<l A\f . Duluth. Minn
ATT POGORELC. 7 W. Ma.iiaon St. Koorn «.»5 Chicago, m.
_	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
UDOLP PERDAN. 602« KL Clair Ave. NK CleveLina Ohio RANK SKRABEC. Rtk. Y.la. Hta box C3 l^nver c3i REGOR HRESČAK. 407-hth Ave.. Johnatown. Pa
Jednotino zlasllo: GLAS NARODA. «n,V.81 do,>'a,• "kajofl ae uradnih zadev kukor tudi denarne DoštUatve nal aa
I bora. Na oaebr.a ali neuradna, plam* od atraj.l /lanov ae ne bode oziralo.
n	Katoliška Jednota ae priporoma veem Jugoalovanom za obi-
n pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congred« lest^cl V blaraJ-ima krog J30UOU0 (triatotaofi dolarjev). Holmcih podpor, p^k^dnln in aSl in Je ie Izplačala do JI,500.000 (en miljon in pol dolarjev). pofiKoam,, ln -Iiut-
,bl	iotreebutJea,,Z,rana VSak °praVlieD U°'n,k « —« ^
am S?'Th	n^haJaJo	naprednih alovensklh nawlblnah.
čTanl aii daniti P P am° VBtanovit^ novih. Društvo ae lahko v.t^oVT a
-Z* nadaljna pojaanlla ae Je obrniu na glavnega talnlKa
ia moia čustvo ogorčenja ustvarita neugodno atmosfero za u-vedbo reform, s katerimi se bo »ričela nova doba v razvoju Indije.
Niti en indijski voditelj nima Jobre besede, katero bi rekel v prilog tej postavi. Vse stranke so združene proti tej postavi ter se razlikujejo le glede metod, katere je treba uporabiti. Zmerni so •zdali manifest, v katerem se glasi, da je eelina pot ta, da krona az vel javi odredbo ter poslali dr-iv n emu tajniku brzojavko v tem ■.mislit. Deputacija je sedaj na ooti s Pan-indijskega kongresa, da ►brazloži državnemu tajniku eeli ooložaj. Tako zmerni kot ekstre-nisti v Indiji verujejo v ustavno ikeijo.
Ce hoče kdo razkriti, kaj hoče Indija in sicer potom Studiranja resolucij, sprejetih na sestankih .Indijcev, ki se vrše sedaj posodo v Londonu ali potom konver-/acije z odličnimi Indijci, bo dobil I vojen odgovor. V prvi vrst i ho-'e Italija ixlpravljenje prisilnih n zatira In i h ukrepov, posebno pa hi pravljenje Rowlatt akta in sicer bolj radi simbola, katerega pred davlja kot pa radi nevarnosti. '<atero dejanski vsebuje.
V drupri vrsti pa hoče Indija skorajšno uveljavljenje politike, obrazložene leta 1917 za razvoj samovladnih naprav. Zagovorniki Home Rule kot Mr. Tilak, zastop-tva kot je Indijski narodni svet er Pan-indijska moslimska liga, razlikujejo od ^Iontagu predlogov v tem, da zahtevajo bolj obširno premeščenje odgovornosti ter ngotovljenje gotovega časa, v katerem bo Indija stavljena na isto stališče kot dominiji, ki si vladajo sami sebi. Oni nočejo ločitve ali popolne neodvisnosti. Za-/edajo se prednosti zveze z An gTijo. On Angležev so se naučili Vieje politične prostosti ter hoče-
EN MILJON ZASTONJ
Tridnevno zdravljenje z
LAXCARIN
Onim, ki trpe vsled zaprtja, nepre-bave kislega želodca, dispepsije, ]« dlčnih .ali Jetrnih bolezni. Dnxcarin Je dragoceno zdravilo za ^Lih« liv-ce. izgubo živahnosti, moi-1 In ener glJe, glavobol nečisto kri, splošni-oslabelost, pot-j'ije vsled oaabelosll PoSljite 10 centov v xnamkah ta pokritje podlljalnln stroškov.	\
1 LAX AL MEDICINES CO. !	Laxal Bldg. Nc. 7,
h Aua	DlM.L.____a_ M _
jo. da bo ta politična prostost u-veljavljenem tudi za njih same. Njih konečni cilj je ustanovije-
nje odgovorne vlade za Indijo kot enakopravne družabnice v angleškem cesarstvu.
V FAROVŽIH BO
DOSTI VINA
Tudi Židje bodo lahko knhali medico za svoje praznike. — Dohodninski urad bo zavaroval kupce in prodajalce.
Washington, D. C, 19. julija. Kegulaeije. katere je ravnokar iz dal urad za notranje davke, dajejo vsaki verski organizaciji v Zdru/enih državah priliko, da dobi \ iuo v verske svrhe.
Pomožni komisar Čfavlord je rekel:
— Skušali smo se iznebiti vsa-1-ega uradniškega zavlačevanja ter smo uveljavili regulacije, ka-ierini bodo verske organizaciji: lahko sledile v. mirno vestjti.
Kjerkoli se producira vina v verske svrhe in pod nadzorstvom verskih oblasti rimsko katoliške cerkve, bo treba plačati običajni davek Ier strogo zaznamovati vse tozadevne pošiljat ve.
Cerkve ki nimajo nikake orga nizaeije. bodo dobile vino le na fo/a<lev»v» prošnjo dotičnega «^lav-ne^n duhovnika
Židovske cerkvene občine, ki sloji- j-od skupnim voiJstvom enega rablja, bodo dobile vino za «voj«» versko službo, kakorhitro bodo vložile tozadevno prošnjo l>ri davčnem uradu. Zgodovinska medica, napravljena iz prozdja in medu. bo še nadalje rabljena tekom židovskih vel ikon očiiiih praznikov. Davčni urad je izjavil, <H ^o vsa poročila glede prepovedi medice, neresnična. Židje smejo piti medico, soglasno s sta roda v ni m običajem židovskega naroda, kadarkoli pridejo na vrsto običajni židovski j»razniki. I V'si amendnienti. kojih nameri je bil izleti t i bolj drastične določ-jbc prohibicij.«ke postave, so bili [poraženi 7 veliko večino, j Suhači so v toliki meri kontrolirali poslansko zbornico, da je morala manjšina utihniti kljub velikanskem« odnom
VI STE LAHKO OZDRAVLJENI!-
-g	^e »t« bolni, zakaf takoj najprej
WgJllJ^^M^C; a	ne pridete k najboljšemu zdrav-
.^^Ir^BP'^W^r^	nlku* ki V2a zamore ozdraviti?
■BJr \ jHf	Zakaj bi brezuapeino troiltl £aa
^^HKn Jj^ B| E h§Z	In denar, ko lahko ozdravltaT Jas
^Hr1 f^^^^S&S'^^B	Jamčim z prakso več kot «vaJaot
mM ff"	let za Prave ozdravljenje vala
^^HP L« I/mB fejapM'ii'l	bolezni. Jaz zdravim hitro In ua^
I^V S i S^l^n ^E (Unj	pesno vaa b--»«znl. Pridite k
Lf S^h Ir	IMF nl ,n v>de" bo*ts> kako hitro at*
gL T^ UL K^flj IRf	lahko ozdravljeni. Jaz aem ozdra.
B«	lam	Vil na tiaoča oaeb In to Je* moja
HL^^j^g1^ \Bf	najboljša priporočilo. Ca ffreat«
Ht	uro druoam In na «oato ozdrav* I Jeni, ne doUita, nikogar drusa««
Električno prelsKovanJo « X-Zarkl	kot »»"»aga aeba. Pazita, da prt- II Doto«). avoja. k m*nl »n »T®*1 n«Hari
PROFESOR DOCTOR OSQORME	U
P«VI IN NAJ BOLJŠI SPECSJALIST ZA ^.QVENCCL
IltfcaithfhaMg^raot. dmgo nadstropje, Bittabun^	H
ROPAR
■
Francoski spisal Maurice JLevaL J * " :
S svojo čepico preko ušesa, po tačinu kronpriaca, s cigatero iz men kaste ga tobaka v svojih u-stih, x monklom na o£esu ter z roko ob boku, je vrgel poročnik yon H i nek, prvega artilerijskega polka, krog sebe pogled zadovoljstva.
Salon, v katerem'je stal, je bil oplenjen do r.id^v in vse alike, katere je vseboval, so bile skrbno odstranjene. Ostalo je še le .visoko ogledalo, počeno po sredi ter posejano s pikami v obliki fcvezd.
Naokrog je le£alo nekaj raztrganih preprog 1-r kosov pohištva ki je bilo pretežko, da bi ga odnesli.
i Naloga poročnika je bila hitro izvršena.
—	Še nikdar nismo opravili de la tako dobro ir. v tako kratkem Času, — je rekel. — V Peron ne nam je vzelo izpraznenje hiše, v kateri je stanoval general, najmanj eno uro več. Seveda sem imel le Landaturm, da mi pomaga in ljudje so bid zelo stari in o-korni. Delati s temi mladimi dečki razreda 1919 je pa v resnici .veselje.
—	Kako škodi, kako škoda! — je vzdihal narednik Pinsel, ki ja bil v civilnem Življenju antikvar v Parizu, ko je pobiral kose neke vaze. — To je kos starega dela iz Rouen. Polkovnik bi rad tako vazo, da bo »lična oni, katero je vzel v Noyon.
—	To je res srr.mota, — je pritrdil poročni«.
Nato pa je dostavil:
—	Bilo bi r-3 neizmerno škoda, ee bi danes ali jutri kak izstrelek uničil te krasne stvari, ki bodo sedaj v naši deželi delale veselje tako številnim odličnim ljudem. Rešpektirajmo privatni lastnino kot da je naša lastna... Vse, kar vzamemo proč, je treba vzeti na primeren način, ne na surov način plenilcev, ki vdirajo v hiše pod kritjem noči ali v zmeš njavi umikanja. Pinsel, napravite seznam vseh zaplenjenih stvari in ga nalepite na hodniku, da bo lastnik videl, dc je bilo vse izvršeno natančno po redu.
Ko je rekel to, je odšel po stop-njieah navzgor ter nadaljeval svoje plenilno delo.
Narednik ga je spremljal ter ga vodil v izbiranj'i. Izpraznila sta tri spalnice ter majhen salon v drugem nadstropju ter tri nadaljne spalnice in knjižnico v tretjem nadstropju.
Nato sta prenehala, kajti pričelo se je temniti. Ker je bil večer hladen ter sta se hotela ogreti, sta prižgala par stolov, katere je potisnil narednik na stran kot — ničvredne.
—	Sedaj — je rekel častnik, — ne pustite nikogar, da bi se dotaknil kake stvari. To je moje povelje.
Prišla je noč.
Možje so stali ali sedeli naokrog ter molčali Dež je pričel padati in čakali so, da pojenja.
—	Pri moji veri, — je rekel lastnik ter se iztegnil — če bi bili gotovo, da ne bomo pričeli pred jutri, bi rad nreživel to noč pod to streho. Dotfti je ie stolov, da napravimo ogenj in v sobah slu-iabnikov je gotovo najti kaj o-dej. Pojdi in poglej, jaz sem tru-
Pod častnik V sal a tiral ter od žel t dvema vojakom*. Njih stopi nje so odnnrale po stopnjieah-
\»enkrat pa je bilo rati nek krik. kletvice la rapat pretepa
Vsi trije sa as vrnili ter poti-
skali pred seboj nekega starca. — Zelo star je bil ter ves zbegan od presenečenja in ctrahu. Izgledal je vse prej kot nevaren.
—	Kdo je to? — je vprašal poročnik.
—	Človek, ki smo ga zasačili v trenutku, ko je nasilno odpiral neko omaro.
—	Civilist T — je rekel poročnik.
Zahteval je svetilko, da si ogleda moža.
—	Dobro, dobro! Torej roparji so tukaj. Ulamljajo v hiše ter jih plenijo.
Stari mož je napravil kretnjo kot da hoče protestirati. Narednik pa mu je zaprl usta s tem, da ga je udaril z revolverjem po ustih.
—	Ne pretepajte ga, dokler vam tega ne ukažem, — se je jezil poročnik. — Mi vendar nismo divjaki. Naj najprvo pojasni. Pre tepemo ga lahko pozneje. Kaj hočeš reči, stari lopov T
Stari mož pa si je brisal kri, ki mu je tekla oM'no iz ust. Narednik pa je govori i zanj:
—	On je ropar, gospod poročnik. Zlezel je pod posteljo, ko nas je zagledal. Jaz eem ga pa prisilil da je prišel ven. Ko se je obotavljal, sem ga skušal pregovoriti s dvemi ali tremi brcami. Pri njem pa smo našli: tri žepne robce, uro, nekaj slik, listnico in v nekem kotu par rjuh in staro obleko. Vse je to očividno hotel odnesti.
—	Da, da, — .ie rekel častnik, ki je vrgel pogled na stvari, ki so ležale pred njegovimi nogami. — On je ropar. Treba ga bo ustreliti. Ali čuješ, starec! — Ustreljen boš!
Stari mož je skomignil z rameni ter od govoril:
—	Le ustrelite me. Jaz bom dva najsti, ki bo ustreljen in umrl bom rastno, kot vsi drugi.
Narednik ga je udaril s pestjo
—	Tiho, kadar govori častnik!
Poročnik, ki je bil oni dan zelo
dobre volje, pa se je smejal: -
—	Pustite ga. pustite! Zabava me, ta stari prasec, ki ropa po hi šah ter se dela poštenjaka in junaka !
Mož se je vzravnal .ter postal; zelo bled. Bilo je nekaj strašnega j v njegovem pogledu, v njegovi! beli bradi, orošeni s krvjo.
—	Jaz nisem nikak ropar. Pro-l testiram proti temu, da postopate
i z menoj kot z roparjem. Ce je kak i ropar v tej hiši, jaz gotovo nisem j
>	oni. Vi ste lahko brutalni z me-j : noj, a to ne izpremeni položaja.
l Ta hiša je moja. Pohištvo je mo-. je in po mojih mislih imam pravi-* co odnesti nekaj, da ne poginem ■ od mraza in par spominov, ki ni-
>	majo za nikogar nobene vredno-1 i sti, razen za mene samega.
—	Zelo zanimivo, — se je sme-! jal častnik. — Ni slaba iznajdba:
i to. Hotel bi le aekaj dokazov.
Mož je odprl listnico ter potegnil iz nje nekaj listin.
—	Vi hočete dokazov? Tukaj s so. Tu je moja izkaznica kot voli-1 lec, tu moj poročni certifikat, tu . moja delavska izkaznica.
i Poročnik je z reliko natančno-i sit jo premotril listine. Nato pa jih , je vrgel nazaj na mizo. i — Pri moji veri, res je. Ti si s pošten človek. Vzemi zopet listi-. ne. Dajte mu ?u'ico nazaj. Prost , si. Pinsel, dajte mu vse stvari. ) Skoro dušeč se od srda, je mrm-
-	ral stari mož:
i- — Kup banditov, kup banditov! i Poročnik pa se je delal kot da ga ne čuje. Nato pa je bušknil v
-	smeh ter dostavil;
Kar se tiče obvestila na hodni-l ku mi je žal, da ni prišlo na pri-1 stojno mesto. Kaže pa vseeno, da je bila vaša hiša v vaši odsotno-3 sti v dobrih rokah. Ha, ha, ha!
Raznoterosti
IZ CALUMETA, MICH
Ve«ela novica /a Calumet je lo naznanilo Calumet & Hecla
■	dni/.V, da bo namreč radi /bolj-l šanja bakrenega trga polagoma
zvi*a>r. produkcijo bakra in da i vsak bivši majner ali traiuirer!1 i lahko dobi zopet svoje prejšnje' r delo nazaj P«>trebu:.:jo tudi ne-'
■	kiij timKcrmauov. Za na površje'
>	se zaenkrat n« bo udinjevalo novih močij, vsaj toliko časa ne„ dokler ne bo bakreni trg popolnoma
■	stalen. Govori se tudi nekaj, da t bodo jilače povišane, vendar pa i družba o tem še ni nič izpregovo-. rila in se ne ve, koliko je resnice
na govorici. , Par minut po polnoči 11. julija
>	je požar uničil skoro celi blok na s 7 fesu med Scott m Portland cesto. Goreti je začelo v stari garaži nasproti Mike Klobučarja in za
- par minut je bil skoro cel blok v« . ojen.iu. Uničenih je bilo sodem poslopij.
[ Jerebic se j.* v zadnjih dveh le-i till r-d:. rapr*ij3 precej naplodilo, vend ir bi bil * v veliko korist lnv-|	športa, hi bil lo» prepo-
vedan še za ena sezono v vseh o-k ta jih bakretieita okrožja.
■EMtia POSLANIK ▼ FRAK CIJL
Pred kratkim je bilo pol urad- ■ no objavljeno. .Is je bil imenovan : baron Kurt von Lertacr, načelnik j nemške mirovne delegacije, posla i . jmkom Nemčije v Franciji.
Imenovanje von Lersnerja kot diplomatičnega zastopnika je pitji-i korak nemške vlade v zopet-nem pod vzet ju d?plomatičnih od-nošajev s svojim prejšnjim sovražnikom. Baron von Lersner je «,bil prej tajnik nemškega poslani-.* jštva v Washingtrnu. Prideljen je 4bil nemški mirovni delegaciji od ! prvega pričetka, ko je dospela v Versailles.
UPOR MORNARJEV.
Francoski mornarji v Sebastopolu izvesili rdečo zastavo.
Francoski list "La Vagne", — list zastopnika Brizona, objavlja pismo nekega francoskega mornarja iz Sebastopola od srede meseca aprila. Takrat so zapustili Francozi Sebastopol, ker je na njih bojnih ladjah nastal upor.
Mornarji so peli intemacijona-lo in razobeseli rdečo zastavo. — Mornarji, ki sa bili na suhem na dopustu, so sogiašali z boljševiško idejo in hodili z boljševiki po u-licah. Prišlo je tudi do strelnih* pobojev, pri čemur je bilo mno-
Igo mrtvih in ranjenih.
Ko so mornarji zahtevali, da naj čete aliircev izpraznijo eelo i Rusijo, jih je francoski admiral prepričeval, da hodo čete tekom dveh tedniv odposlane iz Rosi je.
Mornar končuje pismo, da se bo do uprli vsi mornarji, ako ne za-1 poste aliirei Ruš je.
Prvi Havajski kralj
■ Pred sta leti radnjega junija j •o bili zemeljski ostanki K ameba j nega Velike**, prvega kralja na« Havajskem otočja, kojega stoOj obletnico ja praznoval havajski] narod to »«to, ©panična n^kem^
li> Maloštevilni stari Havsjei, ki ao smatrali ta ostanke sa posvečene, so ie davno pomrli.	.
Velika parada po eestah Honolulu ja bila ena izm*d vprizoritev oh priliki stoto obletnice smrti tej ga kralja. Parada je predstavljala zgodovinske dogodke iz življenja Napoleona Pacifika".
(življenjepis t* «a slavnega havajskega glavarja rita človek kot 4 pravljico.
Številni so že skušali najti o-j stanke glavarja, ki je v eeli seriji vojn spravil eeio havajsko otoč-| je pod svojo oblast. Ustno poročilo pravi, da so bili ti zemeljski ostanki skriti v temni, samotni špilji ob divji Konna obali — v duplini, do katere vodi le en dostop in sict r izpod morja.
Tudi pravijo, da je bila izročena potomcem glavarja Honolulu, ki je pokopal ostanke Kamehane-he, visoka skrivnost zadnjega počivališča velikega vladarja.
Če pa ve daaedaj živeči potomci *
1 M gai^iii^ ^JM« A 11JMa fliaWMM
™ iwwvmwo »v BIII*
JMgSJ"	ej > "J ,	. ''
■ r ' ji^M f	.;"• -a.-1. ■ ..t!W ■ - ' ih- jtMff'
kralja, varjejo »lo dobro izročeno jim skrivnost.
Predno je Kamehaneha umrl, j« bil nekaj časa bolan. Nmrod je sklenil zgraditi svetišče bogovom, da odvrnejo smrt. Ksasehsneha je pristal v to in postavljeno je bilo svetišče Kukailimoku. glavnemu božanstvu bojevitega gla varja. V resnici pa ni bil kip tega božanstva ničesar dragega kot glava is pletenja, pokrita a krasnim zlatim in rdečim perjem. To perje so dobili od neke poaebnej vrste ptic in od vsaka ptice la eno samo pero, ki je bilo skrito pod; vsakim krilom.
Kadar ao vprafcali te bol—lio| sa svet, ja imelo navado sdgovar-
Glas Naroda
najstarejši dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praz-
«
nikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči
vse, kar za more zanimati povprečnega čitatelja.
Razširjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol leta	$2.50 ^ ^ }eta	3 0Q
Za četrt leta	$1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga za svojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York City
ummm— \
PlZORIŠČE MASAKR0Y
"l — Prebivalci dežele, ko je sir je znan po c43em sveta radi svojega ostrega dnha, so se junaški bor Ji za
«	prostost.
Buletin Narodrf* zemljepisne družbe pravi c provinci Limburg na&ietluje:
"Nintiemtiki" Limburg. otii «ie; fclart*lu\ lu-jra Limburga. katerega feku«a dobiti Belgija ««d UotamUlte«
da bo v stanu boijae utrditi svojo uiejo, j«* Mnlaj pod vlado IIo-lai;«bki* n*r leži iztočno iiii reke M< iisc ali Mu*el. I h-žela je manjša kot država Khude Island ler irnn toliko prebivaleev kot uarsto Deiroit. Mieli.
lumburškl sir je slaven, čeprav je njegova zgodovina skoro jm>-ptiliHiiua |Hi/abljena. Ime. ki se tiče pr« ee/faije«a ozemlja, sega nazaj v enajsto stoletje ter se j« tikalo najprvo ^radu. zgrajenega ob Vesdre reki, ki je stal tam, kjer Ktoji Mdanje mesto Limburg.
Nkojei »Ive stoletji potem je bila zgodovina L i rab ur ga ona nr-< srečbili sporov, dokler ni nastopil Ivan i/. Brabanta. kojega r"jajue bitke proti večjiui silam so iiuele za posledieo združenje Liinhiir-pa ilt liraKanta. ,S tem je postal Lin. bur* glavni benefit* i jar one Majarue Charte na kontinentu, ki 7v.n-na po,l'imenom "Veseli vpis", katero j*- doiolil Ivan III. vojvod« iz Brabanta. Dokument je ustanovil miniaturno Ligo narodov med -fevdalnimi državami in vladarji | Brabanta to bli obvezani rešpek-l, tirali tet Itorijalno integriteto ter , referendum glede davkov, vojne ] in m ru «>d strani svojih podani- | kov.
Za nekaj vu.a je Francija a nek- , tiiaia Limburg. Ueli Limburjra pripadli I.uksembur^u ter pr*šli s tem v nemško konfederacijo. Oni , del prvotnega Liiuburga, glede katerega obstaja sedaj spor meti Belgijo in llolan*l»ko, je bil pri- i pisan Ilolandski na Londonski , kotlferene.i, ki se je vršila koncem , naie Državljanske vojne. Po bel-j, gijski revoluciji, skoro trideseti let preje, je ostalo glavno mesto 1 Limbuiga, Maastricht, na strani ( liolandske. Ostali -del Limburga.!. vključno oni ki je sedaj provin- ] ca Belgije, je pošiljal svoje zastopnike \ zbornieo v Bruselju skozi 1 dobo desetih l«-t, ko Ilolandska ni j j
hotela priznati neodvisnosti Bel-! •i 11
Največji čin Maastrichta je bil Sttrimesečni odpor mesta proti o- ,j bleganju od strani strašnega vojvode i/ Parme. Z majhno posad-j* ko, ki je predstavljala jedro, so h se meščani in kmetje iz okolic* l! ustavljali armadi veteranov, ki je i bila skoro prav tako velika po' itevilu.
Vojvoda iz Parme je dal izko-j1 pati rove pod mestnim obzidjem, j' Neki "ženski polk" v mestu jej oparil na stotine vojakov do snir-i ti, ko je zlival nanje vrelo vodo. j' Med t
cm pa so tuožki uporabili ee-\i / cerkvenih orpelj ter pihali j goreče seno v podzemske rove.
Ko so se pi> strašnem obleganju pričeli drobiti zklovi mesta.1 m> ne umaknili branilci v notra- 1 nje utrdbe. ITstrajali so, dokler 1 jih »i konečno napadel sovraž- r nlk z veliko silo ponoči, ko so spali <hd izmučenja. Ženske so metale! nanje*razbeljen pesek in vrelo v odo, a vse ni rti,* pomagalo. Zma-i galci »o pomorili tudi ženske in otroke. Nekako *000 jih je po-ri-j' nilo m mesto je bilo oplenjeno.
a	i
i	I
BELA KUN ODSTAVLJEN?
__I
Dunaj, Avstrija. 21. julija. — Bela Kun je bil odstavljen od tri i limvirata, ki obstaja iz T.bor ja. | Smiamvely-ja in Vago. Tako poro-i čajo dunajski listi. Vago je vojaški poveljnik v Budimpešti.
DNEVNIK CESA&JA FRIDE-
Berlin, Nemčija. 21. julija. — Edvard Engel bo obelodanil dnevnik nemškega ee»arja Friderika,, katerega je Viljem II. iztrgal iz! rok svoje angie&kt matere ob smrtni postelji svojega očrta, da pre jprwi objavljen je tega dnevnika. I Cesar Friderik »e je pečal v Miro jem dnevniku z idejami liberalnih reform v nemški ustavi ter »• prijateljskimi stiki s Anglija, lup naj bi fli eelo tako daleč, da bi sklenila Nemčija zvezo % Anglijo, afe^po bo objavil založnik Ditt-
; as nminMiTMt ssmmsmi
SKmVNuSIKi IfuntlEo ŽENSK V FRANCIJI
Pariški poročevalec 4'Manchester Guardian" razpravlja o zagonetnem slučaju Laadru-ja, skrivnost nega Francoza, ki se je skozi zadnjih par let pečal z ubijanjem žensk ter vzdrževal svojo "resnično" družino z denarjem, katerega si je pridobil na ta način.
Policijska raziskava je pokazala, soglasno s poročili iz Pariza, da je Landru ptegovoril z obljubo zakona eno žrtev za drugo, ki so vse -pripadale mirnemu, zmernemu tipu srednjega razreda, da se je preselila s {jvojim pohištvom v neko samotno hišo v oddaljenem predmestju. Vsako žrtev je Landru nato ubil ter odstranil telesa na sedaj nepojasnjen način. Iztirjal je denar in drugo lastnino, prodal pohištvo ter pričel z novo slično operacijo.
Dušeslovno in zgodovinsko ozadje tega slučaja analizira angleški poročevalec na naslednji način:
— Vse kaže, da je Landru eden onih velikih "morilcev v množini", ki se pojavijo od časa do časa. da napolnijo svet z grozo. — Vsled tej?a tudi *ii prav nič presenetljivo, da je ta čudna osebnosti popolnoma obrnila ljudsko zanimanje od debat mirovne konfe-1 renče. Taki Ijiuije so vdno vzbu-j jali največje zanimanje.
Eden teh. Williams, mornar, ki je bil zabit in brntalen človek, je imel čast biti predmet nekega j brezprimernega eseja izpod peresa de Quineeya. Njegova edina zasluga, da si jra je umetnik iz-: bral kot prednici svoje študije, je bila, da je nosil s cvetkami okra-! šeiio svileno obleko, kadar je bil! na delu. Williams ni spadal v isti^ razred morilcev lfot Holmes, po-j tujoči morilec Amerike; na nižji j stopnji stojita Burke in Hore vi Edinburgu, Pranzini in Prado v Franciji; Marij- Magdalena dej Brinvilliers ter La Voisin in manj znani me<l njimi Pierre Ba-son. špekulativm Hur v Kapskem mestu.
Če je Landru kriv, mora zavzeti mesto enega prvih izvrševalcev onc žalostne in nagnusne obrti, umetnosti ali profesije — more-j nja...
Med vsemi temi zločinci je najti presenetljive in zanimive paralele glede njih -iietod in načina mišljenja.
Njih motiv jc fkoro v vsakem slučaju denar, čeprav se zelo raz-, likujejo v svojih ambicijah v tem' oziru in pogosto uporabljajo svo-i jo strašno umetn« st tudi za izvršitev dejanj os vete in ljubosumnosti kot je delala to Marija «lc Brinvilliers. Nekateri med njimi si žele velikega bogastva kot napri-mer mala markizu z velikimi modrimi očmi ali pa Pierre Bason s svojo neodoljivo ^n čudno potre-j bo po velikih svotah, katere je izdal na naein. !vi ni nikomur znan. '
Lamini — kor Holmes in Smith j — je bil bolj ponižen. Imel jel približno duha malega trgovca ali kramarja. Zadovoljen je bil. če je mogel primerno živeti. Mo-goče je smatral ta način življenja tta način kot bi smatral navaden človek potrebo, da prizori vsako leto izvanredno nevaren in neprijeten polet z a^roplanom.
Pariški listi so namigavali na zlokobne in teninc motive, da na-pravijo eelo zadevo bolj komplicirano. a vspričo malomeščanskega načina mišljenja, ki je ono Landru-ja, je to precej nepotrebna domneva ali hipoteza. Primerjati ga moramo « Smithom. Angle žem. ki je utapljal ženske potem ko se je poročil z njimi, čeprav je bil veliko večji in bolj prebrisan zločinec. Kot on pa je ime! svoj dom. ženo in otroke, k katerim se je vračal od časa do časa. Perij odičnost njegovih zločinov, skoro vedno dvakrat na leto, je komaj v soglasju s veliko in o-studno strastjo.
Sistematični umor ni pri Lan-dru-ju več črna umetnost, temveč biznis, ki nese.	,
S tehničnega stališča sta dve stvari v metodah profesionalnega morilca, ki sta prav posebno zanimivi. Prvi problem takih morilcev je njih p-dje • operacij *— kje izbrati si svoje žrtve. Kakor-hitro pa so opravili taki morilci svoje delo, stoje pred drugim problemom in s:cer s tem, kako iznebiti se trupHj.
Prvi problem je enostaven. Vsi taki morilci delajo na robovih človeško črede. Holmes si je izbral Mšfca i* testa, ki « bila t s*
dregi. nboge družine obsojencev, diskreditirane in nepoštene posameznike.
Burke in Hatc sta prežala na
berače, idiote in prostituke nižje vrste. Pranzini si je izbiral boljši plen — ljudi, ki so bili v denarnih zadregah.
Landru pa je h:»el slabost le za vdove v gotovi starosti. Bistvena stvar je bila. da niso imele žrtva' uikakili prijateljev, ki bi se neprimerno zanimali za žrtve potem ko so enkrat izpi lile.
Njegova metoda približanja je jila vedno ena in ista. Mož ni bil [ličkaj ulične r-manjosti, neglede la nesmisel, katero poročajo o ijfcgovih očarjlivih očeh, in nje-«rova vada je bila vedno ena in ista — zakon.
Vsa izvanrelna nezaupljivost :eiiske francoskega srednjega rai!"j •eda je izginila 7spričo te magič-r ie besede. Ko je izčrpal svoj last- f li krog znanstev, je pričel ogla-!1 sevati v listih in ženitovanjskihi posredovalnicah.
Landru-jeva metoda je bila sama ekonomija. Kupil je povratni 1 tiket za samega sebe, a le en ti-ket za žensko. Primanjkovalo je: * premoga. Njegove žrtve so morale prinesti s seboj vrečo premoga. < Pozneje je odšel v njih stanovanja ter kolektiral pohištvo. Če niM mogel dobiti zadovoljivih cen od prodajalcev, je otvoril sam zase majhno prodajahio, kjer je pro-r lajal direktno "konsumentom". !'
Njegovi zapiski so bili v popolnem redu ter ie delal le skrivne ' pripombe, ki so prišle šele pozne- j je do veljave.
Kaj je storil s trupli, seveda še ?1 • «
li znano.
Policija domneva, d ajih je u-ničil nekako z ognjem. Dobro je ! znana težkoča. če se hoče človek iznebiti kakesra trupla in vsled 1 tega domnevajo oblasti, da je u-porabil neko posebno znanstveno; peč, o kateri pa ne morejo najti nobenega sledu.
Drugi pa domnevajo, da je se-j žgal le kosti in da je razmetal me-
po jezerih in samotnih krajih v okolici.
Njegova osebnost zasluži le malo besed. To je resen, bradat človek, kateremu je videti, da ima: razpoloženje do sentimentalnosti, j Vse njegove pobegle žrtve sogla-; Sa jo v tem.	** ^;
Bil je človek ki je v resnici vz- j hujal simpatije v ženskah, ki so: bile osamljene in ki so potrebovale ljubezni.
KAKŠNE SO DOLOČBE 4 BOLJSEVIŠKIH ŠOL
V naslednjem priobčil jemo u-vodne določbe enotne delavske šole ruske socialistične federativne sovjetske republike, in sicer; njihov splošni de?.
Uvodne določb« tega zakona se glase.
ti en 1. — Vse tole ruske socialistične federativne sovjetske republike so pod upravo narodnega ko m i sari jata za prosveto. izvzem-ši višje učne zavode, dobe naslov: "Enotna delavska šola".
^>pomha 1.: — Posamezne šole' se označijo z okrajšanim imenom, sovjetska, z ozaačba mesta In stop. nje na pr. 3. sovjetska Sola 1. atop j nje narvskega rpjona mesta Pe-j trograda. Opevata* JL; Delitev šal v ljud1
>ke šole in višji ljudske šole, trgovske šole in v vse ostale vrste ližjih in srednjih šol se odpravi.
Opomba 3.: Od 1. oktobra 1913 lalje preidejo vsi šolski zavodi vseh ustanov pv.l upravo narodnega komisari.lata za prosveto.
("len 2. — Enotna šola se deli v Ive stopnji: 1. za otroke od 8. do 13. leta (petlem tečaj) in 2. od 13. do 17. leta (štiriletni tečaj).
Opomba L: — Enotni šoli ^se doda otroški vrtce za otroke od 3. do 8. leta.
Opomba 2.: — Organi šolske samouprave zar orejo odstopiti za eno leto pod določeno dobo otroke z odobrenjem gubemijskega oddelka za narodovo izobrazbo.
Opomba 3.: —■ Bivanje. učite Ija v šoli preko d.dočene norme, a ravno tako sprejemanje učencev v starosti, ki presega normalno dobo, se pusti zaključku šolskega sveta.
Uanek 3. — Poduk v šoli 1 in 2. stopnje jo brezplačen.
f'len 4. — Obiskovanj šole 1. in 2. stopnje ie obvezno za vsf otroke v šolskih letih.
Opomba: — ^uli praktične izvedbe tega načino morajo odbori narodno izobrazbe takoj začeti z izdelovanjem načrta šolskf razpredelbe, s popisom vseh o-trok v šolski starosti od 6. do 17 leta ter s sestavo proračuna za zgradbo in opremo šol, za vzdrževanje učiteljskega zbora in pro rauna za organv.aeijo prehrane otrok in preskrbovali je istih z o buvali, obleko in šolskimi potrebščinami.
Obvezni pouk« se uvede tako; povsod, kjer je število šol zadost no za poučevanj•» vseh otrok. — povsod tam. kj<-r so dani pogoji za splošno možnost izobraževanja Za nepismeno mladež. ki po svojih letih ne more biti sprejeta v šole splošnega tipa. se mora organizirati poseli" odseke pri e notni šoli ali pos.lme izvenšolske odseke.
Člen 5. — V šolo 1. in 2. stop nje se uvede skupno poučevanje
("len 6. — Predavanja o ka kem veronauku ali izvrševanje obredov kakega kota so v šoli prepovedana.
Člen 7. —De'jtev nastavljenem v kategorije j« nedopustna. Vs šolski delavci (člen dobe na g rado po znesku 1- kategorije d t kreta sovjeta n.vodnih komisar jev o normah za plačevanje učitel. skega dela.
Opomba 1.: — Delo učiteljem se ne bo plačevalo po predavanju ampak koncem meseca.
Opomba 2.: — Posebno plačil« osebi iz iolskih delavcev nad do ločeno normo «*> ne dovoli.
.--~ j*'---
Člen 8. — Vsi šolski delavci, t. j. nastavljene!, žalski zdravniki in vzgojitelji fizičnega dela se izberejo po določb; o izbiranju vseh pedagoških in administrativno pedagoških delavcev od 27. februarja 1918. leta in po navodilih narodnega komisarijata za prosveto.
Opomba 1.: — Namestniki šolskih delavcev se puste na delo v šoli po oddelkih narodnega izobraževanja in za časa izvrševanja svojih dolžnosti se morejo posluževati vseh pravic šolskih delavcev.
Opomba 2.: — V slučaju nezmožnosti zadovoljiti gospodarskim, potrebam šol zast.ran šolskih ko-lektur (člen 26.) se dovoli pritegnitev najetih tehniških uslužbencev, ki ne sodelujejo v učno-vzgojevalnem delu in ne morejo prisostvovati presojevanju gospodarskih vprašanj
Opomba 3.: — Sodelovanje šolskih delavcev pr.i drugih šolah je dopustno le po privolitvi mestnih oddelkov za narodovo izobrazbo.
Člen 9. — Pri rarodnem. komi-sarijatu za prosveto in pri oddelkih za narodovo izobraževanje se uvede služba inštruktorja. Dolžnost inštruktorja je, periodično obiskovanje šol radi vzdržavanja živahnih zvez z odseki za narodno izobraževanje in radi tega, da se nudi pomoč na stavi jncem pri njihovem pedagoškem delu.
Člen 10. — .Učencev vsakega poedinega šolskega delavca ne sme nikoli biti nad petindvajset; v zmislu te norme je treba urediti splošno število šolskih delavcev na vsakem i.čnem zavodu.
Opomba: — Odstopanje od navedenih norm se more izvršiti po odloku oddelki za narodovo izobrazbo.
Člen 11. — Ta določba se razširja tudi na vse one šole, ki so nastale po privatni inieijativi.
Tem poslednjim se more nuditi državna pomoč pod pogojem, da krajevni oddelki za narodovo izobrazbo priznajo vrednost te šole.	5
DOBER NAŠVET Če ne morate dobro jesti in spati, če se počutite bolnega, potem se loteva vašega želodca, jeter, ledic ali krvi bolem. Najboljši m najuspešnejši prijatelj bolnih, je Bolgarski Krvni Čaj, dober aa čim in kri Cena po poiti ja sa en velik družinski savoj $1.25, sa tri zavnje $3.15 aH sa šest savojav -5.25. Da boste dobili pristni Bol. garski Krvni Čaj pošljite H. H. von Schlinfc; Pres. l|arval Prodnato Co, 9 Marvel Buddfafe — nnmrp, n _ ___
ITAUANl IN RUMUNI PROTI JUGOSLAVIJI
Rumunska in Italija sta te dni ba je sklenili zvezo, ki je naperjena proti Jugoslaviji.
Ženeva, Švica, 21. julija. — V neki brzojavki iz Ljubljane ki j< dospela semkaj, se glasi, da sta sklenili Italija in Rumunska pred kratkim to zvezo, ki se obrača proti Jugoslaviji. Vse pa kaže, da > sklenila to zvezo, če je bila sploh sklenjena, kaka druga via da kot pa je sedanja italjanski vlada, kajti poročilo trdi, da ji, podpisal pogodbo Orlando, ki ji pred kratkim odstopil kot italian ministrski predsednik.
Tako Rumunska kot Italija kažeta veliko nezadovoljstvo v spi-i eo stališča, katero je zavzela mi ravna konferenca z oziroin na me je obeh držav proti Jugoslaviji Nobenega znaka pa ni bilo v zadnjem času o kaki skupni akcij teh dveh dežel in treba je liada Ije še pripomniti, da sta obe de želi podpisali mirovno pogodbo ; Nemčijo ki vključuje tudi dogo vor glede Lige narodov.
BOLGARSKA PROSI ZA WIL SONOV MIR.
Bern, Svjca, 21. -julija. — Bol garska je pripravljena uravnati vse teritorijalne spore na podlag ljudskega glasovanja. Bolgarska \ laila je že predlagala imenovanje mednarodne nevtralne preiskoval ne komisije ki bo preiskala voje-vanje vseh balkanskih držav tekom zadnjih vojn.
Preko Rdečega križa je naprosita Bolgarska za imenovanje mednarodne komisije, ki bo preiskala srbske in grške trditve glede gro-zovitosti, učinjenih od bolgarskih vojakov, a Grki in Srbi se dosedaj še niso odzvali povabilu.
" I POZIV PAPEŽA.
Kolin, Nemčija, 21. julija. — Papež Benedikt je poslal vsem nemškim škofom sporočilo, v katerem je dal izraza upanju, da bo fs'emčija popravila »kodo, katero je povzročila in da ne bo odobrila nikdar nobene akcije, ki bi bila v- stanu uničiti Evropo in s tem tudi Nemčijo samo.
Poslanica poživlja nadalje far-merje, naj bodo velikodušni ter pošiljajo v mesta živila, ki so neobhodno potrebna.
PREMOGOVSKA STAVKA V ANGLIJI
Vlada je poslala čete da izpumpa-;o vodo iz premogovnikov v Yorkshire premogarskem okraju.
London, Anglija, 21. julija. — 1'ežak udarec je bil prizadejan Sheffield iudustrijalnemu cfkra-iu vsled stavke v Yorkshire pre-nogardkeni okraju. Tisoči so iz-: ubil i delo danes zjutraj, ker so dali vsi stroji, za katere ni bilo nogoče dobiti premoga. Stroji •>odo stali do konca stavke. Bati e je, da bodo vse večje industri-ialne naprave zaprte do kona tedna. —
Veliko število delavcev v odpr-ih rovih v južnem Wales je tudi '.astavkalo. ter zahtevajo večje plače ter krajše delavne ure.
V protest proti višjim cenam za iremog so zastavkali danes zju-raj tisoči premogarjev v Mansfield distriktu Nottinghamshire-ja. Možje v drugih distriktih bo-lo storili isto in to kljub priporočilom delavskih organizacij, da ;aj nadaljujejo z delom, dokler ie bo vlada rešila vprašanja povijanja plače v zvezi z višjo ceno za premog.
Berlin, Nemčija, 21. julija. — Delavci na nadcestnih, pocestnih n podcestnih železnicah so danes '.{.stavkali, v znamenje simpatij i mednarodnim delavskim gibanjem.
Turin, Italija. 21. julija. —.Mesto je bilo včeraj razdeljeno , v sekcije ter bilo v pretekli noei •itrogo zavarovano s četami v pričakovanju splošne stavke, ki naj n izbruhnila danes. V predmestjih, v katerih stanujejo izključno delavci, so zasedle čete tudi tvoK nice. Plinarne, elektrarne in železnice obratujejo kot običajno.
Policija je aretirala številne znane kriminalce.
" :
WILSON BOLAN.
r
Washington, D. C., 21. julija. (Poročilo Universal Service). — Presednik Wilson je precej resno zbolel na želodcu. Ker trpi precej hude bolečine, mu je naročil njegov zdravnik, naj leze v posteljo in naj odpove vse obiske. Njegov zdravnik admiral Gary Grayson upa, da se mu' bo do jutrišnjega dne obrnilo nekoliko na boljfie -ter da mu bo mogoče zopet vršiti svoje posle. Bolezen so povzročili njegovi veliki napori v Franciji in čudno vreme zadnjih dni.
POlAltILOi
alte m aa valaga tajate XT AN PAJK, M MAIN Hlttif, OONBuitt, Pa. t>«ton teste jilllli Wlm te si M ba-tee hsssH bi val CMHT«
d. " nšm *o rti dtoaŠ. Z : 1 '
" rf-_i- - .'*•■	' - -1 " « II I "i ai~ m r'T"
| Žapadha SloVafiska Zveza ]
USTANOVLJENA	INK0RP0RIRANA
6. JULIJA 1908 y^^^gf 27. OKTOBRA 1906 WESTEmt SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado,
GLAVNI ODBOR:	\
Predaednlk: JOHN PEKEC. 4459 Wash. St., Denver Colo. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, Lead»Ue' Colo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4b64 Wash. St.,"Denver, Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta, 6, Pueblo, Colo	%
Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4485, Lo«an St., Denver. Colo. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnut St. LeadvUe. Cola
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: JOHN GERM, 754 Moffut Ave.
MIHAEL KAPSCH, 508 N. Spruce St, Colo. Spring*, Colo. '
GEORGE PAVLAKOVICfc. 471T Grant St. Den?er, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1290 Berwind A»e., Pueblo, Cola JOHN KOCMAN, 1203 Mahren Ave., Pueblo, Colo. FRANK CANJAR, 500-501 — 45 Ave., Denver, Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Rredseduik: FRANK BOYT?, RR. 2, Box 132, Pueblo, Colo. FRANK MARTINJAK, Box 259, Ely, Minn. PEtER GESHELL, 4464 Wash. St, Denver. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BURKETT, 4487 Washington St., Denver, Colo.
GLAS NARODA, 82 Cortland t Street New York, If. T. Vae denarne nakasnlre In vae uradne Btvarl aa poWJaJo na iL taf Bika. pritožbe ha predsednika gl. nadzornega odbora* prepiraš sadove po aa predsednika Klavnega porotnega odbora.
•OLKOVHI KAPLAH DICKSON KRASI GROBOVE AMERIŠKIH VOJAKOV.
v.__
MAJOR dickson places a. flower upon a grave of ONE. of vx BOYS* ak northern France -
STRAHOVALCI DVEH KRON
r ^ . XOODOVIKBKA FOV*8T.
SPISAL, ' FRANCO LtPIČ	* i
. .1 _i	-	___________________________•__1
Kuumar Rabato je «U1 obe-siti piratske poglavarje ter je »Kipi« vil y Sciim* v«* tnjcc. Tudi je
pi^Mivrn«1 S* tijsjuMu iti x <»lx.ro--Ijiljatui 4111 tuurjf tfi jiiii( a tvrn "lu-wog'Wfil, ii:t]>ad!;it i '»ene skr ladje, (Viteški geueial Pas-•|iiuli*4«i je JjNtolal eelo svojega tajniku v Sui da je vplivaj na !?a »ala. iu začelo »e je kruto preganjanje piratov. \'a.»prej sta bila obsojena ira »uirt piratska poplava rja Martin knez P«»scdars)<i ter-vcjvoda b-dcneuki Marko A! »nce tie Obglavtli ho ju ui obesili na vrsta trdnjave. Padlo je pa še ve": drugih jrlav. Olo senjskemu škofu, ki je bil v* lik prijatelj Bene čuuov, je oi!o tega krutega (Mikto panja pr^vec, stotnjk &eujskih 1% »Umikov, Daniel ltarbo, pa .^e je
Rabam krepl;o uprl l*r nadvojvodi Kerdniaiulu natočil č stega vina l'<Kla K*baU> ki jc bil brez dvoma p*«dUupljvii od Henečaiiov, je osebno j mi|| 11 i*l na dvor v (iia-dec ter je nadvojvodo novic >pra vil na svojo stran.
Ho'a! o m je vrnil v Scnj, a nje govo divjanje proti piratom je |%^v.'.iočlU revolucijo Dne dc-ceuibia 10)1. leta »o se p.ratje dvignili proti Rabatu Po hudem, bo,u »o zavzoli senjsko trdt.javo ter poklali v^e nemške vojake ilubata *«» ujeli. Trpinčili so ga in mu odatkali glavo, ki so jo i/lo-iili v okiiu nad glavnimi vraliui scnj»ke trdnjave. Itabatovo truplo •o |«reimli v cerkev. Senjske žene m« *ic v cerkev maščevat svoj*, aorednil.e, ki jih je bil Rabato dal pomoliti. Lotile so se trupla so vrtitue^i Rabata ter i njun sto-ide Via kov tst ne sramote.
Naslednik generala Rabata je bil ližaškt Slov.nec Daniel Fran-: Kol. Cim je prišel v Seiij. je dal; obesili pira*a Vujico Vidasiča, ki' je p:\i izstrelil ni Rabata, ostalim kriVeciu je prizanesel 'loj postopanje je dalo povod, da so se1 /dAli viačaAi v Scnj uln'ffli pira | lje iu tudi tisti uskoki. ki sta jih Lcnkovč iu Rabato riloma nase-' Ida v druzih krajih. Zaradi po-i maujk..nj» živil v Sen ju s«« je I Kmalu ztiprt začelo piratstvo, t Ljudje so pač morali kako živeti! iu ker z de I on niso mo«li ničesar; zadu/.ili, »o viiurJe postali razln.j niki ter plMiili v družbi s prehi j valei istidtlh otokov beneške lad-j je Napadli so najprej beneška i trdnjavo I lontin in jo oropali, p«» tem pa t ud.' druge kraje. lieuečani *«0 se sli-ahovito maščevali. opti-utoiili so ua otoku i'resu več vas: ter pobili vsa moške.
Ker Frankul ni tako postopal proti piratom, kakor so zahtevali Heiiečani. so se ti vnovič pritožili pri nadvojvodi Ta je rdaj |»oslat v ?*tuj generala Vida pl. Ki>la, &raščaba r.a Fužinah pri Ljubljani, z naročilom, naj preišče, ka^ ye je zgodilo ter naj piratom vzame plen. K'si pa je piratom pu«til plen ter je sporočil v Gradič da ni mogel ničesar d.»gnati.
Zdaj «o pirat je z novim peju-moiu vvičeli ropati. Zdaj »o nsp.dli turške, zdaj heneeanske kraje, o-plenili zdaj bcnečanvke. zdaj turške ladje. Divjali so grozovito, bili pravi straliovalci obeh teb mogočnih držav. Seveda tudi Benečani niso rok krifeiu držali, marveč storili vse kar so m< /li, da bi pii AUtvo zatrli. Pa v*e je bilo zaman.
V teh iK'jih je vodd pirate Nikolaj .Tnriša, smel in drzen clove* ter o'oettem premeten politik. Iz-pr« videl je, da bi se piratstvo moglo vzdržati in razviti, samo če up: a vi Turke in Benečane zopet r nasprotje in če mogoče jih za-pbte v vojno. Za&»l je razdašati, da napada Turke z dovoljenem in po naročilu beneške republike ter j.- po vseh krajih, kamor je pri-.-*!, kazal pasma s podpisi ter pcč«ti, ki so to dokazovali. Tudi jhf J »oskrbel, da. je bilo v ž>euju na glavnem trsu oblastveno razglašeno, da so Benečani dovolili pi-rateru, napadati ter pleniti t-irjke l*>lje. Na ta na?in je dosege!, di •i* pirat je sami v to verjeli. Pa tydi z dejanji j* to JurLša skušal d»-Lj/aU Turkom Napadel je s !$(> oifaii Siuadia pri Sibeuiku. |>til je vae, kar se mu je paeeta-vjio w bran, mmmrit ogromen
( Nadaljevanje.)
verjeli, da so bdi Šibenčani ž njim V	zato se je njihova jeza
obrnila napiaiu Benečn-ioiu, katerim je Siberiilv pripada!,
('spt tii, ki so jih dos^zali pira-tje, .-wo |»nvoub'li zo>j»el uuiuvo novih ljudi v njihove vrste. Piratska armada se je hitro množila iu divjala je vse liuje. Ženske so si piraije pridobivali z rojnini in si-i*er so u g rablja l i naj raji l>ogata uekleta.
I^'ta It^XJ. je Avstrija sklenila * Turki :eir. :S^daj ni več tako lujno rabila piratov kako* po-|»rcj in zaij je začela hitro proti njim po.sl*«pati jaUo trdo in brez-obz.i no Pod si irtuo kaznijo je ee Mir prepove lal napadat: turško ozemlje, ol»»Mi. tn pa tlal vzeti pi-ratrni vse njiii ladje. Pira t je so pridi vsled te^a v sil m/ lietlo, ker n ni imeli ne zemljišč, lie živine Ier niso "io^Ii drugače živeli kakor o«l pb-nn. Poslali so svojega vwj\«»do Nikolaja Rtidiča na ce--ai^ki d\i*i v Prago prosit, naj sc uskokom dovoli pienjeiije ali pa luj jim d:i vlada posebno plačo /.a njih vojikOvojije v prid drža-v. . St\.:r se ui dognal:«, zal. a j pndno so 1» !a pogajanja končana so nastala med A v-trio ter med Turki nova nasprotja. Cesar je ^opet potreboval pirate in zate. jim je dovolil, du smejo zopet napadati Turke na kopnem kakor tudi na morju. Zopet se je dačelo veliko vojskovanje zlij'-ti na morju Piratje seveda niso napadali samo turških ladij, nego z ;st«. vnemo t.udi beneške trarr^'ske ladje ter so na ta način naplavili o-g romnega p Iona.
Beneška republika je poslala posebno brodovje. da zaj»re piratom i'bod iz Senja iu se je seveda tudi pritožili pri cesarju. Vsled teiia sla pr šla v Scnj dva cesarska kom is j rja, ki sla iztirala i/ mesta celo vi sto piratov ter njih poveljnike. lzt;raii"i so. kakor je pa«'- narav u », nadaljevali boj proti licii<^*anoni. Kako predrzni so 'dli kaže slučaj da je sedeienaj-t p--ratov pri belem dnevu vdrlo v P'llj, kjer mi imeli Beiu čani sv< j j ]H»<a«lkii I iratjc so napravili lep plen ter se hoteli p«.las*iti celo beneškega pro ved i t »rja (namestnika), ki je le iztežka iitekel si-nti. \'?%led uspehov teh ztfitaiicev so začeli v Sen ju ostali piratje zapuščati to mesto. Via la se je mtra-; la. da bi S«-nj sploh izgubil svoje Lranitelje in piišel v tuiško ali beneško oblast in zato je vsem izgnanemu dovolila, da se vrnej j in molče trpela, da so se sv<»b<nl-no posvetili roparstvu na morju ter na k«^>nem.
toižbe Benečanov so ostale brez uspeha. Celo cesarska ladje-d« Inica na Reki je tesala piratom ladje in cesar je imenoval več pi "atov za viteze ter jim nakazal nlesr čno plačo, ker so opleuili turško ladjo, na kate»i >e je vozila mati sulL.na Aluneda z Karania ni je v f'arigrad, ter poslali .*esar ju 'lrauoci no sabljo, katero sf i;ic^l drugimi stvarmi dobili na tej ladji.
Piiatjc so Benečane tako stra bovali. da j«* nap<»sb*d cesar rao ral vfinlar nekaj storiti prfiti njim. Poslal je zopet dva komi-
sarja v Scnj. ,ii sta zapovedniku.
kranjskemu plemiču Žigi Gušiču, ul.a>..«!a. da ne sme nobenega pi-r.tl.i pu-titi me-ta, njih ladjt ]»a uioia poslati na Reke. ia s« tam selgo. Piratje pa so se uprli, p.is lili '.Iitšiča, d:i jim je Otlprl ur-sina vrata, se ua Reki polastili sv«»jm lailij iu uinogo drugih ter n. vi"- začeli razbojnikovati po •norju. Napadli so mesto Barbane ter več otokov in vdrli tudi v turško Liko, z!asii ogromno škodo pa :.o delali IkneČannn s plenjenjem benečanskih trgovskih ladij.
P.eceška republika se je maščevala, Icakor iu kolikor je mogla, ua krivcih pa tudi na nedolžnih. »i'Uc<"-aiii so napadli takratni peti d- 1 Kranjske, današnjo severno Isti«., ter požgali 226 hiš, pokončali seti v, posekali drevje in opu-J >io.;ili vinograde. Naipadli so tudi v » 5 l- Ža-ških trgovskih ladij ter o»»:istoši!i razi č»e kraje na Krasil tako »ia so goriški deželni stanovi .i«./vali leta 1612. nadvojvodo !*• rdinaiida. naj se pripravi za vopio t I5en* čani.
Ferdinand se je hotel izogniti vojn«* .n v *a namen vnovič po--Uuiil ukio*:ti pirate ter se zlepa iporavnaii z Benečani. Po dolgih pogajanjih je naposled vendar doseglo sporazumijenje med Fer dinandom in med beneško vlado Sk!* njeni dogovor pa je tudi to pot ostal neizvedcu.
i
(K'»uee prilioinjie.) - .
0	DOHODNINSKEM
DAVKU
Ali ste preveč plačali dohodninskega davka? Vlada vrača previsoka davčna vplačila.
Glavni urad Jugoslovanskega Ri publičunskega Združenja, 36 17--o41 W 26tb St., Chicago, 111 . ima nalogo od iz\ rševalnega odbora, da pomaga rojakom, ki so preveč pla"*ali, rek1aniii*ati preveč plačano svoto.
Tajnike slovenskih društev opozarjamo in prosimo, d;: prečit a jo ta okl i- na seji svojega društva m vprašajo svoje Člane ako niso preveč plačali, oziroma ako ne mislijo da se jim pri plačevanju dohodninskega davka ni da'o tistih ugodnosti, do katerih so opravičeni vsi inozemci, ki pridejo iz. Kranjske. Koroške, Štajerske. Co-riško (Iradičanske, Trsta. Istre. Dalmacije. Bosne. Hercegovine in Srbije, irlasoiu posebne pogodbe, ki j«* bila sklenjena med Združe-nimi državami in prejšnjo Avstrijo.
. Postava govori, da je vsak pre-bivalee Združenih dižav dolžan plačati dohodninski davek od gotovega dohodka, ki presega določeno mejo. Večina rojakov je in plačala svoj davek za leto li'18r in oni, ki so se izjavili, da brnlo šli j v star: kraj. ga pa sedaj plaeu-
Omenimo naj, da mora vsak, ki ' namerava oditi v stari kraj, imeti
1	natančna izkazila o plačanem do-
V zalogi imamo skder* cer-
■ - t
" " * kvene pesmi
t	r - i a yn^lrgni-M
r OiMAJlLN« PCSMi. i. sv. P. Hrlbw. ' t partttm ta T jliftii ......
• MIMA la HON. «. Joa. (Pogačnik)	t partirart In t *laaov ........ HK
' »• CUHAR. PESMI (Foaratar)	s partlturt fa S |kaor ........ M«
li SRCE JEZUSOVO (Klmovac)	t partiturl Id T glmaor .........U
PANOE LINGUA (Faaivtčr)	S parUtnr« la f |teMV.......... NH
r M OOHAJILNIH (Orum)	« 1st« ..........................
e 1« PA NOS L.IMOUA (OarSM)	S partttart ia t «%a*or.......... ft-*
r HVAUTS GOSPODA (P>iaH)	* parUrurl la T |hm ........ HK
{SIRKA cark. paaml (Lifttn)	S tatlal .......................... 9S.M
i PET BOŽIČNIH (Grum)	« MM ............................ fL9
SLOVENSKA SV. MA*A V Saaft av.
Praattika <GarMC)	I partlturt ta f gUsiy .......... MS
i- MISSA (Chiondow.ki)	i p*rtttara ta « gla«u» ..........ua
M UMA OE ANGELIS (Klmavac)	' i partttnra ta 1 flaa ......... f1M
SANCTE JOSEPH (CWoMwui)	t partlturt ta S ikaav ........ ft.tl
e SLAVA na*, kraljic« (GarMS)	-t ISUlSI la f # I I ..........M
j LITAMUt PftCSVCTEOA MftCA	-
JEZUSOVEGA (Faaraatr)	I HM .......................... IS
a iMANNJČNE PESMI (Labarnar)	t	-----1-,:-............ 9LP4
1 IcZFiZ12.	-1 •sSSr1111 .......
S it" ^^ ^^r.irtiiij-i	a pvmvr ...................... W.WB
t ■ i f **m :
ICtttttert & nd££ U
Ako so Vam ranjene negs ali ss Vam pote ter na ta način povzročajo občutna boiačmna, ki igo in ustvarjajo srb\jenja. ako nabreknejo noge v čevtijh in rana povzročajo j pri haji trpJenje. ne cag^jia. Dobita pri Vaiamu lekarnarju
i,
Severa's Foot Powder • :
(S«»srov Praisk n noge) in lrorn-fort za Vate nog« bo zagotovljen. To je prijeten pralek za noge. Malo posutega praška med. prsti in na vrb tar podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čevelj ali nogavico po- ! vzroči čudeže. Cena 25 centi in lc davka.
"diunsIa-H: HiTv^tt In Vzwrai'
:. tirri:»r:. l^rs m iru^. dm^i
e ima precejšnje sitnosti pri pri-taniških oblastih, ti lasom prej fimecjene pogodbe 1 prejšnjo Avstrijo spadajo gori »menjeni inozemci v prvi oddebd: lavko»»lačcval'W: ne i/.ir.-jc se ia to, ako so sc izjaviLi. da se ne lameravajo izseliti, ali da se Lk><1o zseiiii Zato /.aki;n didočuje, da norajc p kič a' i dohodninski da-vL, ako so.
1. neožeiijeui (sanici), oil do-i-iiika. ki presega $1000.00 ua cfo:
'2. oŽenjeni, ako živita mož in ^eiia skupaj, od dohodka, ki pre ieKa 42^00.00,
-I za vsakega nepreskrbljenega »tre k h. to j? za otroka pod 18. le-«.ia ni za otroka nad 18. letom, ki ■c ne more sa»n preživeti, sc; »draeiiui -irJOo.ilO, in s.eer brez bz:i a, k j«? otrok živi. Ta točka • clja t »j tli za redittlja družine, kip en m«>ra prež vljati otroke.
Itazun i».>i-i omenjenih olajšav ma v-ak davkoplačevalee pravico vlbili od ivojih iloliodkov svot«», izda:i«» 'a str«-^l<e in izgvbe. na-. >talc vsled reilne-ya poslo-vauja v ^ h iLženili drlavaii. P<»d temi stroški se razume: I pravni stroški [H..>lova.uja. izplačane obresti, iz-L'u'ie. neizterljivi tlel go vi. izgube na vreilnosti, riiiMrtizacrije iu i/. L!ul»e ua posestvu. Nadalje ima vsak pravico odbiti od svojih dohodkov vse darove v dobrodelne ■»vrl c, kot iiaprimcr RJcii Kiiž in dru!»e podobna ustanove.
Za leto 11)18 je moral vsak dr žavfjau iu oni nedrzavlj;::.. !<i na-Uierava 09» a ti v Združenih državah, plačati sest odstotkov dohodninskega davka hi oni ne-
•ii . avL'.-.ni ki bodo odi Il v sla* I kraj, pa dvanajst odstotkov (12%). Za leio 1*11') je odstotek. 4 in S*. Ti odstotki veljajo za čiste dohodke, ki ne presegijo 4000 dolarjev, in sioer odbitku onih svot, katere so navedene pri olaj šavah..
Ako je kateri pri društvu, ki misli, da je plačal vrč flolicdnhi-skega davka, kot ija predpisuje zakon, naj sc prijavi tajniku svojega društva, kateri nas bo obvestil o številu članov, ki žele reklamirati preveč plačano svoto nakar bomo poslali na tajnika vse potrebne listine in instmkcije za reklamacijo.
Za to pomoč glavni urad -litZ ne računi rojakom niti centi.
Isto uslugo napravimo tudi vsakemu posamezniku, ako piše naravno-:! na glavni urad JRZ po listine in informacije. Ant. J. Terbovi-e. tajnik .IHZ.
:56 J7— if»41 W. 26th St.,
'	Chicago, 111.
Konvencija J. R. Z.
Xa redni seji izvrŠevalnega odbora JKZ. dne 14. julija je bilo sklenjeno, da se vrši III. konvencija Jugoslovanskega Republičan-5-kcga Združenja v mesecu septembru v Clevelandu, Ohjo. Dan v mesecu še ni določen.
Opelovano opozarjamo vse or-' ganiza^ijč JRZ.. da na svojih sejah razpravljajo o bodočem programu in izvolijo svoje delegate. To \e. j a tudi za vse druge tirgi-, nizacije ki so podpirale program JIIZ. ali pa so bile pridružene tej organizaciji, to so namreč vse crtn tralizirane organizacije in samostojna društva ali klubi, kakor tudi razna k drdgim organizacijam spadajoča društva, katerih glavne organizacija ni pridružena JUZ Vobče vsako politično, ped-l>oruo In kulturno društvo, ki ae vjema s' programom JRZ.. lahko Mojega detefiu na km-1
venčno JRZ.
Vse stroške, voinino in diievni- N ee deh-satom. tjpi organizacija, ki I pošlje delegata K«»t delegati se smatrajo tudi vsi člani eentralnc-ua -Hlbora JltZ, vendar njihovih stroškov ne trpi .JRZ. in za t.> m«»-1 rajo *krbe!i tudi njihove doma" -organizacije, ali pa ako hočejo jih trpe sami.
Vsrka organizacija, izdajatelj -IRZ. ali centralni odbor- -nik, ki namerava ]»o^lati del .'gaj:: ua I!:, konvencijo .JR21. naj takoj piše na glavni urad JRZ. po tozadevni p«»verilni list. s katerim se delegat skaie na konvencij i. j Edino s pooblastili pravilno izdelanimi od svojih organizacij p > 1 ve:jeni delegati se botlo smatrali ko c taki *ir. tt'j konvenciji
>'akaj ui določ&a dan v meseeu Njjvi- radi teg:i, ker šo nismo na jasnem. ak:» in kdaj se bo vršil jugoslovanski kongres, kjer bo * zastopan celoten ameriški ju so 1 slovanski narod In ravno radi te- 4 ua opozarjamo še sedaj na to. da organizacije volijo fcvoje delegate j iu imajo vse pripravljeno, tako -da bodo delegati -nogli odpotova- i ti. »v ireba takoj, ko dobo toza- ] devno obvestilo.	]
Društva, organizacije, to bo ena , najponn inbnejš'h konvemi j j.iir1 ] M*»v.iiisket»a naroda v Ameriki in zali* je želeti, da vsako dr\ištvi>. t vsaka oi'gauizacija pr-slje svoje«« , zas-.opu ka, da bo vdeležba čim . največin. da ;»o naš sihis čim i/. datn«-jši pri merodajnih krogih i^fi bonu v 11.. MIU jugti'dovanske- (
naroda protestirali proti krivičnemu miiu. proti krivicam, s 1 katirimi hoče iftiperijaliztm zada viti mlado Jugoslavijo ter njviie
narode.
i
Rojaki, naš bodoči .program bo odvisen od tega. kar boste sklen li | i,a svojiii sejali in tej konvenciji. | zato skhčite seje, posvetujte se in poučite svojega delegatn o svojih | željah.
A J. Tcrbovvc, tajnik JRZ.
Vabilo
Iaftle Falls, N. Y.
I 'ruštvo sv. Jožefa št JSKJ-v Little Falls prav vljudno vabi vsa rukajšnja društva na IZLET ali PIKNIK, kateri se vrši dne 27. julija na Fish and tlyn Club, ali na stop 44, kakor nekateri imenujejo. Prošena so -sa sledeča iruštva- Z. Slo v one i štev. 121 SDPZ., sv. Pavla št. 118 K^KJ.. .Marije Pomagaj Št. 121 KSKJ in Slovene.; Št. 2S2 SXPJ. (»benern : se naznanja vsem članom, la sc koiporativ no vdeležimo para«!e na izlet do čevljar^lte tovarne in po tem kolikor mogoče Jutro vzame .ino prvo karo ali pocestno železnico. V dvorani se zberemo točno • li ' dopoldne omenjenega dne ter ob 9. uri odkorakamo Sk!e» njeno je bilo dne 13. julija pri redni seji, da se mora vsak član vd.dežiti parade na izlet, drugae« zapade $1 kazni, ter kdor bi se proti vil, se in« v slučaju bolezni 1 >dtrže društvena p<>dpora za tri t ;n-.rse<-o od omenjenega dne. 'i'orej . se prosijo vsi člani, da se gotovo udeleže. Posebno so pa prošeni tudi vsi drugi Slovenci iz Little K a lisa m oki»li«te ter iz bližnjeini mesta Johnsvillc. da na nas tudi oni ne pozabijo. Igrala bode ' Slov. Xnr. CJodba ter bo za vse f dobro preskrbljeno. Prosi se vsa društva, da ne zamerijo' ker se niso razposlala posebna povabila, i kajti vedeli nismo, kdaj lahko do-! »simo prostor v najem. Torej, bratje Slovenci in Slovenke ter sploh ■slogani, vsi dobrodošli in na svi- j leni« dne 27. jftlija'
Z bratskim pozdravom vsenr: članom iu članicam ter sploh Slo-vcnceni po Ameriki.
Frank Masle, tajnik.
(17,21^24—7)
TAtft Jt V BtTDIltPEŠTI?
Budimpešta, Ogrsko, 20. julija — V neko brivnito je prišel nek ugleden odvetnik ter rekel:
— Francozi so dospeli v Budimpešto. Bol j še vi ki so strmoglav-ljenL
Vsled teh besed ga je Kunova vlada obsodila i.a deset let ječe.
NA&I unoradk
S^JTlZi^TilaZjU^?^
Narofiolaa sa. "Glas Naroda" Js: Za četo lata 14.00; sa pol leta $2J0
•ratorlatm Ja praJM ls j» rais
A MATIJA" SKENDER
m^B) . JAVNI NOTAR
jJttvJ^pi *	2a Ameriko in Star p Kraj
Kv^ Jjr/7) 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
^V^W^ImI' Sprejem« Tožbe, dela PoobUatiU, Kupne pogodbe, Potne
^^ *	Liite (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in t starem kraju.
Isniuje VSA ▼ Notaralco atroko spadajoča dela že polnili 10 let na istem ^»rtaj.
Trbovlje med vojno
Ko jc leta 1914 — koncem malega srpana, izbruhnila Ze dolga se pripravljajoča svetovna vojna, je zavladalo med našimi Nemci ni Neinčurji na eni in med nezavednimi delavci na drugi strani veliko veselje. Žalost in potrtost je bilo opaziti le pri nekaterih sodru-<»ih in pa pri slovenski inteligenei.
Delavstvo pa je kmalu izpoznaio, <la jim vojna no prinese ni«5 dobrega, ampak nasprotno, prinese jim veliko shbega. zato so dobile Trbovlje kmalu drugačno lice — lice kakršni .^e vidi ob izpre-vodn za krsto.
Merodajni činitelji v Trbovljah so bili sami vtleavstrijei In pa-triotje obenem. Takšni, kakršne smo si delavci pudstavljali, so v istini tudi bili. zakaj lepših dokazov za to ni potrebna kakršni so: da so nas pustili neusmiljeno — stradati.
Živež, ki je bil namenjen za Trbovlje, so pošiljali dVugain, na3 pa so hranili s kolerabo. S tem so hoteli priponi-"i Avstr' i, da se vzdrži, da so podpisali en miljon kron vtijnega posojila na konto naše občine, da je tudi rudniški ravnatelj lleiurih podpisal dva mi-Ijona kron vojnega posojila iz bratovsko-skladniši.e blagajne, to je iz one blagajne, ki jo imenujejo gospo<ljc peu/ijska blagajna, mi delavci li pa pravimo malo drugače, ker na stara Vta dobimo le tQ-iiko v/, nje, da je komaj za — sol in tobak.
S teiorizmom. s katerim so nas vladali, so doseli vrhunec, še danes imam preti očmi. kar je skoraj nevrjetno pa v jitiui bilo: da so ruski ujetniki imeli še v<*č kot štirideset »lanski posr, imeli so trikrat na dan kolorabo. poleg tega so jih za vsako malenkoM zapirali iu pri-vezavali na kole; večkrat se jim je ta ali oni pri.i/.anec zgrudil na tla nezavesten, eden jim je nekaj ur pozneje, k.» je bil od vezan — umrl, izdihnil je svojo blago dušo miieeniške sm li.
Italijanski ujetniki so jedli koreninice in • ; igo zelenjavo p» travnikih kakor zajci, da niso umirali «ladu.
Tudi z nami — domačimi delavci — se ni ravnalo veliko boljše. Plačevali so nas tri leta s predvojno plačo, mi pa srno morali na kmetih plačevati življenske potrebščine desetkrat dražje. Zapravili smo vse prihranke, znosili smo na kmete za živež srednjo iu gorenja i bleko. 7'atnino, skratka, vse kar smo imeli. Le oni. ki so sami cene delali blagu, so udobno živeli in postali vojni dobičkarji, katerim dobiček še danes lepo cvete, vkljub temu. da smo /•• v novi državi — Jugoslaviji...
Se pred nekaj tedni je kupil mesar govedo ži^ o težo po šest kron kilogram, prodajati pa je hotel meso po 20 kron. t ..ko da bi zaslužil kar v enem dnevu par tisoč kron. Tako spravljajo dan za dnevom tisočake v žep. nam delavcem pa. ki še toliko ne zaslužimo, da bi se lahko preživeli, predpisujejo osebni davek, ki ga p>av sedaj pobirajo. omeuu pa. ki ne more plačati, ga pa zarubijo.
Ni je l^ilo pravice in še je ni, iskali smo jo Z. * vsepovsod, ali zaman — nismo je našli, kakor je ni našel ubogi Cankarjev hlapec Jernej. —
Ali bomo morali tudi nii zažgati hišo, da uničimo svet in sami. sebe, da ne bomo videli tega, kar se godi pred nami. Ne I Poizkusili Uoino še zadnje, vzravnali bomo naše pripognjene hrbte in glave, ki nam jih je pripognila rajnka mačeha Avstrija, da nam je lažje delila udarce, ki jih še vedno čutimo, in šli bomo na plan, pokonci, in še bolj samozavestni, in še bolj vat rajni in pogumni — iskat naše pravice in to, kar nam gre.
Obupani in preplašeni smo stopili v vojno; zakaj koj v začetku je padla pri nas velika žrtev, ki smo jo hudo pogrešali.
Padla je ona. ki je bila naša zagovornica, k. ram je bila luč v temo — naša '^Zarja". Ob izgubi te naše dragoeenke smo plakali, nismo pa razobešali žalnih zastav, kakor so razobesili hišni posestniki ob vsaki priliki cesarske zastave, kadar je avstrijsko vojaštvo zavzelo to alionomesto. Žrtev ni bila zaman: iz "Zarje" se je porodil — ► "Naprej", ki je danes velik, da prekaša vse svoje nasprotnike, kar ' znači. da smo vstali in postali veliki mi ter da za v«e naše trpljenje ■ čakamo le še — dan plačila.
V Trbovljah, dne :J. maja 1919.
Germ. Frank Jfanesb In A. Koehevar Sallda. Cola, la oksliea: Tvorna Costello.
Seaierset, Celo.: With. Kernely. Indianapolis. Ind.: Alois Rud man. Clinton. Ind.: Lambert Bolakar. Chicago. IlL: Jos. BostlČ. Ins. Rllnb Joa. BevPiC tn Jonn Zaletel. Mkt, IU.: Frana Bambleh, Frani - Launch in John ZaletrL
Maaroiitah. lil. t Fr. Aupastln. La Salle, IU.: Matija K.imp. Livfagstan. IlL: Mich. Clrar. North Chicago, IlL in okolica: Ant Kobal In Math. Ogrin.
So. Chicago, m.: Frank Černa I Springfield, HL: Matija Bar bo rte. Waukegan, IlL: Frank Petkorfek. Franklin, Kans. In okallea: Frani Leakovic. Frmtebae, Rms.: Rok Firm. Unca. Kans.: Mike Pencil KitzmIHer, Ud. hi okolica: Fran« . Vodopl*ec,
Cahnaet. Mich, la akalica: M. f Kobe in Pavel Shaltz.	. ^
Detroit, Mich.: Paul BarteL Aurora, Minn.: L PernBek. . CUM, Mlak: Frank Oovie, Jal Petrkh.
Bf. Nhs. hi «k«Va: Frank OooSt Joa. J. ltoshplla Anton Poljsnee.
Evetoih, Mlaa.: Lools Govie tn Jorll i Kotna.
Gilbert, Mlaa. ia sfceBea: L. Vessi jflkiwnc. Miaa : Ivan Pooto. Virginia, Mhia.: Frank Hrovatich. St. Lšuto, Ma.: Mike Grabrian. Great FaM. Katt: Math. Urlk
Klein, Meat.: Gregor Zobec. OTfidt N. v.: Karl Stern Ha. LRtle Fklk. ŠT. 1. s Frank Masto IsrtiMtSa. O. ia ekalra: Frank Po
Je In Alb. Poljanec. CiBiitmI, ft: Math. 8tapaIlL Clwuhrf, O.: Frank Sakaer, Ckas Karllnger. Frank Meh ia Jakob In nlk.
Lsrato. a Is shoUca: Loots Balam J. KnmAe ta M. CMaaek. Nitoa. O.: Frank Kogoriak.
IiailSm, a: Antaa KOtell Onus CMf, Ore.: M. Jasda.
23s Si M^SSk
Beseaser, Pa.: Louis Hribar. Broughton. Pa. la ekolleai laki
tpavec.
Burdlne, Pa. to akollca: Jokri
DemSar.
Cooemangh, Pa.: Iraa Pajk, Tli
ttovanSek. •
Ctoridge, Pa.: Anton Jerlna to AaC Koroplov. Dunlo, Pa.: Joe Oehaben. Export, Pa.: Ixiula SupanSC. Forest City, Pa.: Mat Kamin ta Tu Leben.
Farell. Pa.: Ant. Valentln«fl. Greeawburc, Pa. to shsttea: Frsai
S'orak.
Hostetter, Pa. to ekaUea: Freak
Ionian.
ImperiaL Pa.: Yal. Peternel, hr 173L . Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja fll rohn Polanc. Luzerne, Pa. to skoKeat Ml
Dsolnlk.
Manor, Pa. to ekollea: Fr. PfinitoQ Moon Run. Pa.: Frank Mafek ha *t4 PodnllAek.
mttabamh. Fa. to ehslfaa: U. M* ra^obich, Z. Jaksbe. Klartoh Mat. fail [. Magister.
Kalphton, Pa. la sksBsaJ MartX* Suriiw-betx. Beading. Pa. bt akotlea: J. Peadlci South Bethlehem, Pa.: Jernej Km
Jrlvfiek.
, .Soathview, Pa.: Fr. Btatner. * SteeMea, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. to skoliea: Fraafl
JcWfrer.
West Newtoa. Pa.: Josin Jofk% WOtoek. Psa.: J. PetemeL Mnrray, Ctoh to okolica: J. KasteUI Stock Phawi, Watt.: G. j. Poi
renta.
Ceketon. W. Va.: Fr. Kodan. Ihwta. w. Fa. to akelleax JokB
InM.
Theaaas, W. Fa. to sksKtef %
(orforbuL
Milwaukee, Wis.: Andrew 9m. Sfe (p Tratnik to Aug. OoUaadtK.
Shefcaygsa. fVto.: John ifH At I. Svetlin.
W. AUa, Vk: Frank SBeoK


„ '"it;
mJLS VARODA 52. JIX. IDlfl
so
(Nadaljevanje.)
Ona je nato oklenila imeti razumevanje za vse, kar ji bo rekel ta človek. VaJed tega se je s »v o jim možem vred vdeležila volilnega ooja Varčevala ju niti z denarjem, niti z napori i*»r storila vse, kar je smatrala /a koristno.
I plivue volilee je vabila na zajutrek, delila miloščino med kmete, pri katerih je hvalila hleve ter pila vinu iz debelih kozareev na zdravje otrok dotičnih kmetu v..
Kaj pa. če bo v>e zaman? Ali b<*lo dali voliloi Mirambeau-ju svoje gla*ove? Ali je mogoee, da b<»d ovrjeli v od k ritourčiiost njegovih i/jav -edaj. ko je postal go>podar kraljevskega gradu T )Mr STosetU je dala večkrat izraza tej svoji bojazni, a Mi ram beau li ai dal vzeti zaupanja.
—	Prvič, draga, večina volileev sploh ne ve, kaj pomena beseda ij.J zem. Ta bc>eda, kot Vse stične be>ede, je bila izumije-
da ae vodi z njo lahkoverne ljudi za nos. Jaz pa nastopam kol socijaliatič&i kandidat prvič radi tega, ker imam v resnici sočutje Z narodom, je povdarjal Mirambeau s svojim souoruiui glasom, — in drugič ker zahteva dandanes dobri ton, da nastopa človes kot »MH-ijalis*. l^e pomiri se! Tudi če bi mi med desetimi volilei edru in >i«-er tak, ki rita časopise, ne zaupal, bodo vendar ostali, kateri tu imp ni rata moč in denar, glasovali zame iu naj je moje o-sebno naziranje še tako. Čudil bi se. . e l>i ne imel grajščak s Chau-ttugny v ujih očeh w-č ugleda kot j>a kak pripiost ali zadolžen re-y; lueijoaaree Ljudje bodo enostavno rekli: — Ta se vsaj ne pogaja za to »iu/i»o radi deiiarja iu ker je bogat, nam bo lažje pomagal kot pa kak ueiuauič- Le n kdar ne izgubi poguma! Sploh pa .se mi maj* nasprotniki ue jd.jo nevarni, — je dostavil z njemu lastnim ^udmiu lis levom.
Najbi/ ,e mislil pri tem na čudno znuanjost Boi*q>ouillant«i, svojega glavnega nasprotnika. Kana se ni dobro zacelila in vsled tcjja je sirarno izgledal. Kadarkoli je hotel govoriti na kakem volilnem zborovanju, so njegovi poslualci takoj busknili v glasen sunh. Drug. kandidat, nek: <ros|Axl de Bereui, pa sploh ni prtšel v postrv. Ta je hodil vsaki dan k maši ter gotovo ne bo dobil uiti tisoč glasov.
Josette Je postalo mrzlo kroj.; sn-a, ko je pričela počasi spoznavati retmično mišljenje svojega moža. V takih trenutkih je ni is kila na obdolžbe, katere je bil dvignil proti Alirambeau-ju stric Feliks. Ilaj, če bi bilo kouečno vendar rr*. da je ni nikdar ljubil, če je bil njegov odpor proti bogastvu, katerega je takrat pri gospel Rozier povdarjal s tako resnostjo, le dobro zasnovana igra in prevara?
Polna dvomov je hodila za njim ter prosjačila za prijazno be eedo ali po!jub.
ILI pa je sedaj le redkokedaj doma. Včasih se je odpeljal že cb jutranji zori ter se vrnil nai>ol mrtev šele zvečer. Doma pa je pričel takoj citati časopise ali pa korekture svoj-ih govorov.
Ko je tako včasil delal dve uri ali še več, si je Josette drznila pritisniti )M>ljub na njegove resne oči, kojih skrivnostni blesk jo je navdajal » strahom.
Takih poljubov Mirambeau seveda ni zavračal, a prvi impuU je bil vendar oni odpora.
—	Oprosti mi, -tra.šno sem tnulen, — je rekel, ko je zapazil, da je njegova re>erviranost žalila Josette. — Ce bi vedela koliko slvari mi gre ravno sedaj skozi glavo!
To je bilo res in sh-er brez ozira na skrbi, katere so vzbujale \ lijem predstojKe volitve. Predvsem mu je povzročala številne nemirne ure zadeva Pommcreuila.
Mislil je, da se bo tega sleparja iznebil s prvim tisočakom. I metnik pa je \zel celo stvar z drugega staLšča. Par dni po poroki je bd tsko drzen, da je pisal Mirambeau-ju ter nato prišel osebno v grad, da iztirja zaostalo svoto. Rekli so mu sicer, da gosj>oda iu gospe Mirambeau ni doma. On pa se je mudil že celi dan v vasi ter izprašal judi. Tem potom je tudi izvedel za kraj, kjer sta se mudila novoj«>ročenca.
Prav v dnu svojega srca se Mirambeau ni bal razkritij tega človeka, ko je do>eg*l *voj veliki cilj. Groza, katero je kazala Jo-aette, ko je govorila na poročni dan o tem človeku, pa ni dovolje-la, da bi pogosto sprejemal obiske tega sleparja. Razmišljal je ♦ervj, kako naj se ga i/m-bi na najbolj nagel način. Že je imel načrt, katerega je nmatial uspešnim, ( e bi zaupal eelo zadevo kakemu tretjemu, bi bilo seveda lahko utakuiti Pommereuila v luknjo. Mirambeau je pa hotel sam izvojevati celo zadevo, kajti ob takih prilikah postane lahko tretji veliko bolj nadležen kot prvotni povzrv. eilee cele zadeve.
Mirambeau je vsled tega sklenil, da bo_ poveril Pommereuilu slikanje portreta dobre Klarine. Če bi ji rekel, da bi imel rad nje-n. si ko, ua kateri bi b'la obdana od starega pohištva, bi Klarisa gotovo sprejela slikarja enkrat ali dvakrat v svojem stanovanju. On, Mirambeau, bi prišel enkrat tja, da da svoje nasvete glede grupiranja. Ko bi slikar odšel, bi Klarisa zapazila, da je izginil aa« nakit in sum bi seveda takoj padel na Pommereuil. Mirambeau bi dal izraza istemu sumu. Obveščena policnja bi takoj odredila hišno preiskavo. Da bi pogrešani nakit v resnici našli v stanovanju Pommereuila, bi bila za Mirambeau ja igrača. Treba bi bilo le obiskati »!ikarja v njegovem stanovanju ter pustiti tam dotični nakit.
Načrt jo bil -eveda zelo drzen, a pri takih ljud'h ne sme biu človek preveč obziren in rahločuten. V spričo takega uniči jivega dokaza bi Pommereuil seveda zanikal svojo krivdo, a bi bil obsojen. bi lahko objavil svoja razkritja v li«tih, — kajti noben človek bt mu ne vrjel.
To je bil v velikih potezah načrt Mirambeau-ja. Tekom zad-ji.-tfi treh le» sta bila dva slikarja, ki sta imela naročilo slikati elegantne modne dame, obdolžena sličnih tatvin in njih karijera je storila žalosten konec
.Mirambeau se ni vsled tega prav nič poraišljal ter posegel po tem sredstvu. Le počasi je pustil dozoreti načrt,* kajti vedel je, da bo potem bolj sijajne, izpadel. Maloštevilne ure, ki so mu preoata« jale, je porabil za ta načrt ter se dvakrat celo odpeljal v ta namen v Pariz. Josette bi ga obakrat rada spremljala, a on ni bil posebno vesel te ponudbe ter jo odklonil.
Xo pa je vprizoril Mirambeau tretje potovanje v Pariz, _ in
»iver par dni pred volitvami, — ne da bi povabil svoje žene s seboj, se je ona odpeljrla, gnana od radovednosti, takoj z naslednjim vli. kom. Ko je dospela tjakaj, se je pustila takoj odpel jati v svoje stanovanje na bulevurdu Maillot. Trdno je bila prepričana, da bo naia tam svojega moža pred slikami mojstra Nestalax. kajti rekel je, da hoče nadzorovati slikanje plafona. Josette pa ni našla tam nikogar. P like so bile na svojem mestu in vse delo je bilo dovr-
—	Ali ni mojega moža tukaj? — je vprašala služkinjo.
^ — Ne, niikwrtljiva gospa, — je odvrnila junaška deklica. —
Pr***»e^c»je Josette je bilo veliko. Ker se je odpeljal Mira*. Bm!?^;,«,,	^^	^^ ^^ OB^Jstik ▼ stanovanjn.
Najbolj strašne misii so se ji podile po glavi. Kaj pač skriva mož pred. njo ?
Takoj ee je odpeljala v Rue de la Convention, v prejšnje stanovanje Mirambeau-ja. Vedela je, da so njegove stvari še tam, kaj. ti stanovanje je bilo najeto do 1. julija.
Polna nestrpnosti je šla po stopujieah navzgor. Vrata ji je odprla ista stara služabnica.	>
—	Dober dan. gospa Charles! — Ali je mož mož tukaj?
—	Ne. milost I ji va gospa, — je odvrnila prijazna starka. — Bil je že enkrat tukaj ter rekel, da se bo takoj vrnil.
—	Dobro. Hočem počakati nanj.
—	Ali h očete stopiti v obednico? — je rekla gospa Charles p*>luglasno. — V salonu že čaka neki gospod.
—	Neki Montreiiil ali Poireuil. Ne vem natančno njegovega imena. Bil je že dvakrat tukaj, da obišče gospoda.
Josette je začela premišljevati.
—	Montreuil? Poireuil?
Naenkrat je zablestelo v njenih očeh.
Z veliko naglico je odprla vrata salona.
Bil je v resnici Pommereuil, ki je čakal v salonu.
Pogled na tega človeka jo je pretresel prav v dno duše. Stopila je korak nazaj in iz njenih na široko odprtih oči je švigal f-rd. —
(Dalje prihodnjič.)
NKZ VI VOD A, podom. Zriin-tček iz Cerknice na Notranjskem. Jnz imam zanj pismo :z starega kraja; pišejo oče, da sta oba njegova brata umrla Prosim cenjene rojake, če kameri ve za njegov naslov, da nu naznani, ali pa če sam bere naj se mi oglasi, da mu pismo pošljem. — Joliu Jurca, Bo* 7 Kiehv. cod, \V. Va.
■ 21-21—7 >
Kje je moj brat Y1XCKNC KO-Nlrli? Pros«m cenjene rojake, če kdo ve. da mi jr.vi, ali naj se 1-a sam oglasi. — Andrew Ko-nii-h. Box S2J, Crest »»d B'llte. Colo.	(22-24__7'
Lada bi izveoela. kje se nahaja JOŽKF ZA LAK, doma od Sv. Vida nad Cerknico, vas Čohavo. Ce kakšen cenjenih rojakov- ve 7.u nje»ov naslov, prosim, da mi sporoči, mu bom zelo hvaležna, a.; pa če sam bere te vrsti;e, naj .»e pa sam oglasi, ker mu imam dosti nov« ga poro ;«-ti iz staie«a kraja, ker sem pismo od laui ravnokar dobila. Ce pa ni v-č med živim:, prosim, naj s«* mi oglasi njegova /ena. — Mrs. Fiances Jurca, Box 7, Rich wood, W. Va.
(21-2^—7)
IŠčeni svojega sinu FRANCETA OiJiki^A, doma iz Bcgenj pri Cerknici na Notranjskem. V A-meriki je kakih pet let in slišal sem, da je nekje v Pennsvlva-niji. Prosim, da se oglasi, ker jaz sedaj odpotujem v staro domovino Mati in sesire me vpra-šmji jo, če vcu\ kje "si. Moj naslov jc: Fran* Obreza, podo>ua-če Kot ml:.. Begujo pri Ccrkni-f'i, Kranjsko, Jugoslavia. (21-23—71
Rad bi izvedel za naslov ino*eg*i strica JOŽEFA KOVaCIČ,' po domače v išče k u Loya pri Moki onogu ua Dolenjskem. Prosim cenjene rej-l-e da mi u-. /nanijo njegov naslov, ako pa sini čita, naj ^e mi pa sam prijavi. — John Zupančič (po-io-mače Koširjev iz Ponikev), *2t5C Spruce St., Conemau»h, I'a. (2121-7)
Rad bi izvedel za moje bra t ran e« JOŽETA. FRANKA in JKR Ni.-I A MIHEVr, fiodomače Skrotnikovc iz Ž.berš ;t 1. Jaz sem dobil pismo od strica, oziroma od njih očtta iz stare domovine. z:it.«rej jih v imenu c m -ta prosiin da se mi oglasijo, ali ,*•' !*ateri rojakov ve za njih naslov. da mi naznani, — .Jnc-l Mihcve, Bok 77. Forest Citv. !'a
(212?—7)
DOGARJI,
ki žeioe najbol/ši ^i/d jn ielat za vii j ) plačo, ki ste jo kdaj še imeli pridite na paše stroške in .».it.rmn. I:: se mu ne bo dopa<llo bomo plačali stroške nazaj. Potrebujemo sto dobrih dogarjev za d-1 iti Pipe Staves in Clarets. Delo /.a dolgo časa. — O'zechee Val-N-.v Staves & Headin'j t'o., Ro.-kv Fi.rd, tia.	(17-2*1—7^
Iščem JOHNA KLANCER. po,!o-mai'e Lenčkov iz Mcrtraka Cerknici. Prosim, da se mi oglasi. ker mu imam sporo-'iti zelo važne novice iz starega kraja. Pred tr<rn.i leti je bil na IT»54 .Woodland Ave., Cleveland O , zdaj pa ne vem, kje sa nahaja Prosim, če kdo ve za njegov naslov. naj mi blagovoli naznaniti, za !;ar bom zelo hvaležen — John Drenik Box 31. Oiinalin da, Pa.	(21-23--7>
kje je?
Antonija Košak iz Št Ruperta piosi rojake v Clevelandu, da ji *poroče o njegovem možu JANEZU KOSAK, ki je stanoval na 8018 Marble Ave., Cleveland. O Dobila je poročilo, da se je v livarni pred dvema letoma ponesrečil in da je spadal k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37 JSKJ. Društveni tajnik je odgovoril, da ni bil član tega društva. Odgovor naj se pošlje na; Leo Štrukelj 1SS kldcrts Lane. Brooklvn. N. Y.
(18-22—7 i
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA ORAŽEM. I r.-d dvema letoma sva bila skupaj v Miillan, blaho. Meseca februarja :. 1. mi je zadnjič pi-si l iz Butte, Mont. Za njegov na>!<.v bi rad Uvedel, ker mo-lam dati njegov naslov na sod-liijc. ko mi bo za pričo pri dobav: državljanskega papirja. Zatorej prosim cenjene rojake, katen ve za njegovo sedanje bivališče. tla mi pošlje njegov na-sl-.v. za kar se že vnaprej zahvaljujem. Njegov nns'ov je bil v lwt*e, M out., 224 Shields A\ e .\kv» p.n slučajno sam cita ta -»glas. iisij se sam javi svo-j mm prijatelju: Joseph Levstik, Bo\ 3ti3. South Fork Pa.
IŠČE SE PREMOGARJE.
D«»bra plača, dober board, vedno dobre delavske razmere, linijska majna. — Miller Coal Co., Adrian, W. Va.	(18 22—7)
Rad bi izvedel za naslov mojega očeta podomače pri Tomažiču ki I.eskovva, p. Višnja gera, Do l<*t;jsko. Ako Kdo ve za njegov naslov, u^j mi ga javi, dobi nagrado $."> če pa sam bere te vrstice. naj se mi javi, ker mu imam jaz njegov sin nekaj važnega sporočiti. — Frank Fine, Box 2H4, Gilbert, Minn.
(17-23—7)
Jaz spodaj podpisana bi rada izvedela za iiiUilov mojega sorodnika BLAŽA ŽNIDAR ^domače Zebovčev iz (Jonijega Brnika pri Cerkljah rta (jorenj-skeri ter za naslov mo.ie prija-t-ljice KATARINE SCŠN1K iz lladoinlj i pri Kamniku. Prosim. če kdo ve za nju naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama zi»l:tsita — Mrs, ( athur.ne Kral (rojena Skohc), S R. Box ll'J, Export, Pa. (16 22—7)
IŠČEM DOBRE DOGABJE
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčua voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewis St., _Memphis, Tenn._
Rojakom v Cleveland, in 6ploh v državi Ohio naznanjamo, da jib bo v kratkem obiskal naš potnik
«	B	/
Mr. JAHKO PLSlKO.
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati praveveljavna potrdila Rojake prosimo, da ran gredo na roko.
HnraTniitTo Ql— V>wnfa
RAZMERE V	I
PETR06RADU
Kontraktor, ki je ravnokar prišel iz Rusije, pravi, da so razmere naravnost nepopisne.
Ivan Davidov, kontraktor. ki se je pred kratkim vrnil iz Pe-trograda v Arhangelsk, pravi, da je mesto popolnoma izpremenje-no za vsakega. Iti ga je videl pre je. Ves promet pocestnih železnic je vstavljen te- ie opaziti le malo umetne razsvetljave.
Poročevalec je pogosto videl iz--itradane konje, ko so padali poj »estah ter poginjali od gladu. —I
V	epovsod je videl ljudi, ki so bili v zadnjem stadiju izstradanja in ki so prosjačili po cestah kruha. Pozneje je bilo le redkokdaj videti take prizore, kajti rdeče straže so aretirale te prosjake ter iili <m| vedle v ječe. Ni kdo ne ve, i k;.j je bila njih končna usoda a| pi.jrosto so javni činovniki ponav •jiili geslo komunistov:
— Kdor ne dela, tudi ne sme; •esti in naj pogine!
Sirotišnice ter bolnice za ra-Jijene vojake uporabljajo boljse-viki kot barak-? in glavne stane in ljudi, ki so piej prebivali v talcih zavodih, so ^rgli na cesto, kjer gladu po<ri.ijajo.
Številni stradajoči otroci delavcev so bili izobčeni iz tako zv anih žitnih pokrajin, a te — žitne pokrajine ne proizvajajo se-• l; j niti toliko ži*a. da bi mogle! zrdostiti potrebam svojega last-j m «ra prebivalsf i.
Pomanjkanje brane v plavnein; mestu je naravi of t presenetljivo, j
V	Petrogradu in Moskvi izgledajo ljudje kot prebivalci kake bolnice ter umirajo na naravnost srrozen način.
IZJAVA ČEŠKEGA
SOCIJALISTA
—
Pred nekaj dnevi se je mudil Tj Parizu češki socialni demokrat Nemec, ki je imel pogovor s francoskim socialistom Morize-tom. Pogovor je prinesla 4tL*Hu-inanite".
V uvodu pravi Morizet, da gledajo češki socialisti popolnoma drugače na mir kot pa francoski socialisti. Češki rceialisti niso im-perijalistl. to.ia priklopitev — Deutscheboehmen h češkoslovaški! republiki pozdravljajo z veseljem.
Nemee je izjavil, da oni ne so-\Tažijo nikogar tudi one ne. ki so jih tlačili toliko stoletij. Nasprotno, oni se i»«»čejo združiti ž njimi v centralno evropsko fede-; racijo, ker bi <ln«gače vsi narodi j bivše Avstroogrsire ločeni eden od drugega moraii propasti. ' Češki in avstrijski socialisti se! hočejo začeti takoj, ko bodo me-i je določene, pogajati, kar naj bi; dovedlo do zaključkov na podlagi enakopravnosti.
Nemec se je dotaknil tudi bolj-ševiškega vprašanja in je rekel, da se komunizem na Češkem ni ukoreninil, ker češka socialna de-| mokrači ja s silo ne more nič več doseči kot z zakonom; toda Čehi se nahajajo z Rusi v prijateljskih odnosajih.
Onih 56,000 čeških legijonar-jev se ie nahaja na Ruskem le za to. ker jim Rusija ne dovoli prostega prehoda z orožjem.
Na koncu je rekel Nemee, da Maaaryk in Bene« ne pripadata socialistični Ktranld, toda po rax-poredbi na Francoskem bi bila neodvisna socialista. Po njegovem mnenju postane Črhostora Ska v aajknjfea imma miilfatif
MIROVNO DELOVANJE VOJNE UPRAVE
Informacijski urad za bi^še vojake.
Colonel (polkovnik) Arthur W«kh1s, Assistant to the Secretary of War, ki je na čelu delovanja zn valuil ovuiije bivših vojakov naznanja, da j«: War Department (vojni oddelek) ustanovil poseben uiad za pojasnila (Information Bureau t, h kateremu naj se bivši vojaki in mornarji obrnejo za vse informacij«, ki jih utegnejo zani mati. imprinter "lede vojaškega zavarovanja, odškodnine, bonu sov. slnžbe in dela, izšola nju posel*c.i poklic itd. Ta urad jr ustanovljen zla&ti v svrho da daje potrebne in "ormacije tujerodnim iiivšim vojakom, kateri ne zna ji' o pomoči, kojo vojna uprava nu di od p • i ščen i m voja kom
Vsa vprašanja treba nasloviti na - Col Arthur Woods, War De pa rt m en t. Washington, D. C. On 'on vsa pisma pobijal naprej na jirie»io.iui urad in skrbel za hitro rešitev v vsakem slučaju.
Vojna uprava je s pomočjo 'Iruciu vladnih oddelkov ustanovila razne skupine oficirjev in u-radnikov. ki pospešujejo vsIuž!m»-vanje odpuščenih vi jakov. F.na s!;;;j»!*ia jiotuje po vseh Združenih državah, d i iKiizvc lu^c o delavuiii razmerah in o možnosti vslužbo-van/a bivših vojakov; zainteresira u« i- -dajalec, da najdejo dela za JGO.IK/O mož ki jih vojna uprava demobilizira vsak mesec. Druga skupina se zlasti bavi s tem, da pospešuje razpisan je kontraktov za javna dela Pa vseh Združenih dr/avah morajo državne in občinske uprave izvršiti gradnje za skupaj 3 biljone dolarjev, za katere je bil trošek svoj čas dovoljen, a delo ni bilo še zapričeto. Omenjena skupina pospešuje č m h:*rejšc -*azpisanje dotičnih kontraktov in brzo zapričetje dtla. Ko delovanje je bilo že dokaj u-smešuo. Skupna svota kontraktov, r;./|iisanih Jos«'daj, znaša 117 mi-Ijonov ;t3S tiso j 283 dolarjev
Vsi odtiel'ii federalne (zvezne4 vla-Je. državn ? in občinske oblast; m razue javne korporacije so stavile vse svoje moči na razpolago vojne uprave v svrho vslužbova-nja bivših vojakov.
Dognalo se je na podlagi pri-Mierjanja kvalifikacijskih kart, da je *A\c izmed odpuščenih vojakov napredovalo telesno in duševno za «a>a vojne služI**. Ti ljudje so zato upravičeni do boljših služb, kot so jih imeli pred vojno, ter vojna uprava skrbi za to. da jih tudi dobijo. pj poročilih je že (KJ odstotkov teh mož dobilo boljše fclužbe. Organizacija za vslužbo-vanje je tako obsežna, da izmed vsakega ducata vojakom-, odpušče nih -f enem mesecu, je vojna upra-vaodredila po enega, ki naj poišče službe za druge. Na tak način je bila mobilizirana vojska od 21 tisoč izurjenih mož, ki pomagaj«i za vsi už bo vanje odpuščenih voja kov in mornarjev.
Ko vojak zapusti svoj tabor «me pustiti delsvoje gotovine v la l»oru, od koder mu jo pošljejo na njegovo domaČo banko. Lokalni Clearing Houses blizu 23 demobi lizaeijskih t al »o rov so nastavili u radnike za manipulacijo tega dc na rja hi brezplačno pošiljanje na banko, ki *i jo voj&k inhere.
Poleg vsega tega bo vlada kma lu pričela organizirano kampanje v cvrbo povzbujenja ameriški! iv»djetnikov, da se lotijo rekon-stmkeijskege dela. Pričakuje «e, da bo ta kampanja imela za po-sledieo dela <rtmo£ero bivših vo-
■ —■" ■	■	—	s
tad bi izvedel za JOHNA LOKA Č. Pred enim letom je bil tukaj na McCurtain, Okla., in zdaj sem slišal, da se nahaja v državi AVasbingtcu. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga na-znani. za kar ?.e mu zahvalim, ali naj se mi pa sam oglasi -Jaz plačujem dva društva :'.a njega, "K. P. in Red Men. Zatorej bi rad ved-1. kaj misli, da nič nc piše. — Frank Bombaeh. Bor 122. McCurtain. Okla. (22-24—7)
Rad bi izvedel, kje se nahaja ALOJZU KAŠČEK, doma h Soteske pri Novem ilestu. Zad nji čas je bival v Coloradc Springs Proejin, alio bi čital tj oglas, naj se oglasi na st cdaj navedeni naslov, ali pa če kateri rojakov ve za njega, naj mi naznani njegov naslov.— John i hampa. Box Willard, Wis. (22-24—7)
Rada bi izvedela za MARY MIH CIC Doma je iz Pav li -e pii Podgradu na Primorskem. Pro -ini cenjene rojake, če kdo ve zn njen naslov naj mi ga bl:.£.»voli javiti za kar !m»iu zelo hvalež na, ali pa ako sama či.ta ta o glas, naj se mi oglasi, ker ima pri meni pismo od očeta iz domovine. — Rose Cjčič Boi 347 Davis, W. Va.
< 2-J 24—71
laz Marko šuklje bi silno rad iz vedel za svoja bratranca J A NEZA in MARTINA VIK<I NIC podomače I^ogarjeva iz Bo že kova, fara Metlika. linam ji ma sporočiti etio stvar iz stare ga krajC ki ju bo gotovo zani mala. Svoj čas sta bila v (Jreal Falls. M out. Ako kdo zna zt katerega, naj mi usunani, ali pi naj se sama o«rla*:ta. — Marke • šuklje, 103!) — ?0th St., Mil vaukec. Wis.	(22-21- 7
ženitna ponudba.
Vdovec srednje starosti se žc lini seznaniti z dobro gospodinji samico, pa rudi vdova z enim otro kom u: izvzeta. Jaz imam svojr hiš« in >e precejšnjo svoto denar ja na banki. Lepa prilika za Slo v enko. ki želi dobrega gospodarja l.t resne ponudbe naj se pošljej« m «"-e i:; »goče tudi sliko, kater« na zahtevo vrnem Tajnost z a jam '-ena. VeČ ]>odrobnosti se |>ok/vt (»meno. Naslov: Cleveland l*rov , Shi[>ping Lani Dept., 252" L'anal Road, Cleveland, Ohio. (21-26—7)
oglasi naj se
MATEVŽ V KRČ I Č. ki je bil pred par leti v Herniinie, Pa., m imel !»ox št. 44. Pri nas je zanj pismo iz -iaikraja .vi Kine Verčič i/ I>uvel št. 25 pri Horič, pošta Vel-len na Koroškesi*.
Lpi-avniŠtvfi Glasa Naroda. _'21 22—7)_
©Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
Varajte ae pooaredb
DnKoler
O P— kft PiltArrffc, fa
t Dr. Katar H mm* ■tanJS riovaMkl »Srmvmlk. »nji-
u^n JMMM
krvt Mmt a mmitUm M, U aa ja tniiiLl ar. prmL
*aa ^'m^UhSi! kar ak?
*mm pr—fcaj« adnvH, M^taJnJte, Kant prldlto to |m fM m Wm
wtoll. jm ^s»yfl<
■I >Hfit»i Mtft
trmi a'■^V'j^'JlSr
a dotraj «• a l lili i
mOJAKI. HASOČAJTB « Vi **OLAS VAmODA". VAJTBfiJl
mita—i iMifit t na
OKlATAH.
Dr. LGRENZfil 844 Penn
ddrnormo Ij^F •ovouči ZDEATOI^	aTome
ŠnaUASJMt j^flk KUflU-A D*
i?r,mry ^ff^niujuurp, n*
M v (rta. l^i Jjjhlj'lBhSi"1 totefc, liu^inBiN Maai. MlililBa, fcnliMl v —fc'uja, ledteafc. janfe la hliia.
IZ NIŽIN PARIZA
(LA JUKOLK DS PASU.) Franooaki vpisal Joan liaitt
la"01a, Harcdi" priredil O. P.