poštnina piaCana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v soboto, dne 14. septembra 1929 St. 209 2. izdaja st. 2 om Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 29 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»kn izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi pol'50 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po l)ln 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem o naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »1. 6/111 Rokopisi se ne vrača/o, nelranhlrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon »t. 2050. upravnlštva it. 2328 Pota našega gospodarstva Včeraj smo objavili prav pomembne podatke o brezposelnosti v Sloveniji. Ti podatki so tako značilni, da si moramo vsekakor še pobližje ogledati njih ozadje. Predvsem moramo ugotoviti, da ti uradni podatki ne dajo točne slike o brezposelnosti, ki je znatno večja. Statistika namreč obsega samo tiste brezposelne, ki iščejo potom borze dela zaposlitve, ne obsega torej vseh tistih, ki so sicer brezposelni, pa ne iščejo dela potom borze. Kajti ne moremo si misliti, da bi bilo koncem prvega letošnjega polletja v vsej Sloveniji samo 5125 brezposelnih. Z gotovostjo lahko računamo na znatno večje število nezaposlenih. Veseliti se moramo ugotovitve, da je letos brezposelnost nekoliko manjša. Vendar pa moramo pri preiskavi vzrokov brezposelnosti zopet računati z brezposelnostjo kot stalnim problemom. Kajti brez dvoma je zmanjšanje brezposelnosti pripisovati sezijskim vzrokom, ker je vse gospodarsko življenje spomladi in poleti živahnejše kakor pozimi. Poleg vsega tega pa je tudi dejstvo, da smo že drugo, skoro že tretje leto v dobi izboljšanja gospodarske konjunkture, kajti krizi v 1. 1924. in 1925. je sledil dvig gospodarstva. Že pa se kažejo znaki, ki napovedujejo poslabšanje. Naj omenimo samo eno: izredno nizke cene kmetijskih proizvodov (pšenica notira izredno nizko, hmelj se prodaja brez cene, da sc ne krijejo niti stroški obiranja). Da vse to slabi kupno moč kmeta v vsej državi, je jasno, kakor je tudi jasno, da bo to slabo vplivalo na splošni gospodarski položaj. Da seveda sedaj nade na povečanje zaposlenosti niso dobre, jc razumljivo. Poleg teh razlogov moramo pa opozoriti še na eno: brezposelnost jc pojav, ki se pojavlja v času najboljše gospodarske konjunkture. Se celo v Ameriki imamo armado brezposelnih in v vseh evropskih industrijskih državah smo imeli pred vojno tudi v času najboljših uspehov v gospodarstvu tako zvano industrijsko rezervno armado, ki je tvorila armado brezposelnih. Stalen odstotek brezposelnosti v visoko kapitalističnih državah se je pred vojno gibal med 2 in 7 odstotkov vsega pridobitno zaposlenega prebivalstva. Vse to seveda ne dela slike tako optimistične, kakor bi bilo sklepati iz malega, statistično registriranega števila brezposelnih in iz trenutnega sezijskega in konjunkturalnega izboljšanja zaposlenosti. Da je slovenski problem brezposelnosti zelo pereč in težak, pa kaže izseljevanje. Že večkrat smo opozarjali na pogubne moralne in gospodarske posledice izseljevanja. Ze pred vojno smo izgubljali desettisoče slovenskega rodu, sedaj pa se vse to zopet ponavlja. Zato moramo iskati načina, kako bi zaposlili naše ljudi doma, ne da bi jim bilo treba hoditi v tujino, ne da bi se izgubili za nas. Predvsem je upoštevati, da je Slovenija kljub naraščajoči industrijalizaciji še vedno 60odstotna kmetijska dežela. Toda beg s kmetov zavzema vedno večji obseg ne samo iz psiholoških razlogov, ampak tudi iz gospodarskih. Danes je konkurenca preko-morskih dežel, pa tudi Vojvodine, v proizvodnji žita tako znatna, da je postala ta panoga kmetijske proizvodnje nerentabilna. Zato moramo gledati, da usmerimo vso našo kmetijsko produkcijo v panoge, ki so dobičkanos-nejše, in da nadalje storimo sploh vse za dvig kmetijstva. Toda kljub vsemu bomo morali zaznamovati še nadalje pojav urbanizma. Tu nas čaka še ogromno polje dela ne samo glede izboljšanja produkcijskih metod, ampak tudi glede vnovčevanja pridelkov. Treba bo tudi našemu producentu nekaj več trgovske izobrazbe. Na drugi strani pa se je že neštetokrat pisalo o tem, kako potrebna jc industri-j a 1 i z a c i j a dežele. Kljub mnogim pogojem za uspešno industrijalizacijo nam manjka najvažnejše: dovolj kapitala. Res smo narod, ki mnogo dela in mnogo varčuje, toda vse tvorjenje kapitala sc v veliki meri razblini ter sploh in usmerjeno v pravo smer, če izvzamemo zadružništvo, ki zbira res kmečki denar za kmeta. Nove tovarne na domačih tleh naj zaposlujejo naše ljudi, da jim ne bo treba hoditi v tujino. Toda naj ne bodo naši delavci in delavke v teh tovarnah popolni sužnji inozemskega kapitala, ki ustanavlja tovarne predvsem radi cenene delovne moči naših ljudi in visoke zaščitne carine. Predsednik vlade v Bosni Belgrad, 13 sept. AA. Davi zarana je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter živkovič odšel v spremstvu svojega kabinetnega šefa Dušana Filipoviča iz Slavonskega broda v Bosanski brod, kjer se je ustavil v srezki izpostavi. Koj nato je prispel starešina srezke izpostave in obvestil predsednika vlade generala Zivkoviča o stanju poslov v srezu in občini. Zatem se je general Živkovič odpeljal v Dervento, kamor je prispel okrog 7. Tu je zopet odšel v srezko načelstvo. Generala Zivkoviča je pozdravil veliki župan vrbske oblasti dr. Zec. Načelnik sreza Atanasije Krkič je odvedel predsednika vlade po vseh uradih in ga informiral o razmerah v srezu. Predsednik vlade je nato ostal v daljšem razgovoru z velikim županom in se zanimal za splošno stanje v vrbaški oblasti. Medtem so prispeli ostali strokovni referenti in poročali predsedniku vlade. Poljedelski referent Vučkovič je poročal o stanju poljedelstva in o letošnjem pridelku. Krmil bo še dosti, tudi koruza bo bogato obrodila, a pridelek sliv, namenjenih za izvoz bo dosegel kakih 800 vagonov. Slive so dokaj trpele radi slivne uši. Srezki veterinarski referent je podal pregled o žjvinoreji in o zdravju ži- vine, kakor tudi o izvozu živine v Italijo. Na-glašal je potrebo, da se prebivalstvu preskrbe plemenski biki. Zatem je predsednik vlade general Živkovič govoril s predsednikom občine Semsi begom Abdulom Efendičem in drugimi. Pred gimnazijo je predsednika vlade pozdravilo številno občinstvo in mu priredilo tople ovacije. Ob 9 dopoldne je general Živkovič prispel v Doboj. Ob 10.40 je predsednik vlade prispel v Maglaj. Po poročilih referentov je odšel general Živkovič v občinski urad, kjer mu je občinski načelnik Uzeir Begovič poročal o občinskih zadevah. Odtod je general Živkovič odpotoval v Zebce, kamor je prispel ob 11 dopoldne. Ob 12 je prispel general Živkovič v Zenico. Tu kakor drugod je general Živkovič navajal referente na to, da delujejo v korist naroda in da ga vzgajajo zlasti v poljedelskem in zdravstvenem pogledu. Tudi tu se je predsednik vlade zanimal za razne kulturne in nacionalne ustanove. V spremstvu velikega župana je pregledal srezko sodišče in kaznilnico. Na ulici se je razgovarjal s posameznimi meščani, nakar je ob štirih popoldne nadaljeval pot v Sarajevo, da poroča Nj. Vel. kralju Aleksandru o tekočih poslih. Srednješolski zakon pripravljen za podpis Belgrad, 13. 10. (Tel. »SI.«) V prosvetnem ministrstvu se sedaj dela na razmestitvi učnih meči iz krajev, kjer so bile odpravljene gimnazije in učiteljišča. Teh je okoli 300. V prvi vrsti bodo v druge kraje premeščeni oni, ki imajo družino z otroci, ki že obiskujejo gim- nazijo, nato pa šele ostali. Nadalje smo zvedeli, da je srednješolski zakon končno veljavno urejen in pripravljen za najvišji podpis. Ljudskošolski zakon pa bo tekom desetih dni končno veljavno formuliran. Naloge pravoslavne cerkve Vsa duhovščina soglasno za načrt sv. sinode — Potrebna notranja reorganizacija pravoslavne cerkve Belgrad, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik se je povodom zborovanja srbske pravoslavne duhovščine in velike polemike, ki se je v tej zvezi razvila v srbskih listih, razgovarjal z večjim številom uglednih članov sv. sinoda o zakonu o pravoslavni cerkvi in sklicanju zborovanja pravoslavnega cerkvenega zbora. Ugledni član sv. sinoda škof je dejal: »Podčrtati moram, da je načrt zakona sv. sinoda o pravoslavni cerkvi sprejela vsa pravoslavna duhovščina soglasno. Ta enoduš-nost je dejstvo, ki ga bodo morali uvaževati pristojni činitelji, ko bodo delali ta zakon. Mislim, da bo tudi ogromna večina cerkvenega zbora, ki se v kratkem sesiane, sprejela ta zakonski načrt. Prišel je čas, da se tudi pravoslavna cerkev posveti svoji notranji organizaciji in življenju. Pravoslavna cerkev se nahaja sedaj pred drugimi nalogami, kakor tekom preteklih stoletij. To se splošno uvideva. Zborovanje pravoslavne duhovščine in poznejše polemike v tisku dokazujejo potrebo reorganizacije pravoslavne cerkve. Njena naloga je predvsem poglobitev religiozne zavesti. Čisto materialna vprašanja, kakor vprašanje druge ženitve duhovnikov, stopajo v ozadja, v ospredju pa se pojavlja vprašanje verske organizacije, verskega življenja in dela. Otvoritev kongresa zdravnikov Zagreb, 14. sept. (Tel. »Slov.«) Danes ob .10.30 se je pričel v Zagrebu kongres jugoslovanskih zdravniških društev. Na kongres še ni prišlo nikdar toliko zdravnikov, kakor letos. Od predstavnikov oblasti so se otvoritve kongresa udeležili armadni general Matic, zagrebški župan dr. Srkulj, dr. Štainpar kot zastopnik min. za soc. politiko in nar. zdravje ter drugi. Kongres je otvoril predsednik društva dr. Momčilo Ivkovič. V svojem govoru je podčrtal važnost zdravniških kongresov sploh, posebej pa še važnost današnjega kongresa, ki ne služi samo osebnemu spoznavanju zdravnikov med seboj, temveč je velikega pomena tudi radi tega, ker zdravniki na takih kongresih prouča-vajo razne medicinske probleme, ki so važni za narodno zdravje. Poudaril je napredek naših zdravstvenih ustanov in ugotovil, da se je v teh desetih letih mnogo storilo. To se vidi že iz tega, da prihajajo n. pr. že tuji zdravniki k nam študirat naše zdravstvene in higienske ustanove. Tako so se zdravniškega kongresa udeležili tudi 4 grški zdravniki, ki jih je predsednik v imenu kongresa prisrčno pozdravil. Izjavil je, da bodo na letošnjem kongresu obravnavali predvsem vprašanje golše v naših krajih, ki v zadnjem času zavzema vedno večji obseg. Za Ivkovičem je govoril zastopnik socialnega ministra dr. Štampar, ki je pozdravil kongresiste v imenu ministra dr. Drinkoviča, ki se kongresa ni mogel osebno udeležiti. Izrazil je upanje, da bo letošnji kongres dosegel boljše rezultate, kakor prejšnji, ker dela Modra industrijalizacija lahko prav veliko koristi, zlasti če pomislimo, da je v njej bodočnost našega narodnega gospodarstva, ker bo kmetijstvo vedno težje konkuriralo bogatim žitorodnim krajem. Toda izrodkov industrializacije se moramo vsekakor obvarovati. pod boljšimi znaki. Nato je prevzel besedo predstavnik vojaškega zdravstva Pera Nikolič, Ivi je pozdravil kongres v imenu voj. zdravnikov. Z izbranimi besedami je kongres pozdravil tudi zagrebški župan dr. Srkulj, za njim pa še odposlanec velikega župana in medicinske fakultete ter dr. Radonitič v imenu zdravniške zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, zborovalci so odposlali nato Nj. V. kralju uda-nostno brzojavko, po kongresu pa so si korpo-rativno ogledali higiensko razslavo na zagrebškem velesejmu. Danes otvoritev mednarodne razstave v Zagrebu Zagreb, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Jutri ob 8 bodo v umetniškem paviljonu otvorili razstavo medicinskih in farmacevtskih preparatov. Na razstavi so zastopane številne tvrdke iz Francije in Nemčije, od naših pa higienski zavod v Zagrebu ter tvrdki »Kastel« in »Kave«. Zagrebški higienski zavod je razstavil serume proti tetanusu, difteriji, šarlahu itd. Zdravniki udeleženci zdravniškega kongresa so si danes popoldne ogledali razstavo. Dve težki Setalshi nesreči Split, 13. sepl. (Tel. »Slov.«) Tekom zadnjih dveh dni sta se pripetili dve težki hidro-planski nesreči. Podnarednik pilot Jakopič je letel s hidroplanom. Mahoma se je na nepojasnjen način letalo prevrnilo ter z veliko višine strmoglavilo v morje. Letalec je tik nad ' morsko gladino še pravočasno skočil z letala ; !er je dobil le lahke poškodbe, dočim je letalo i popolnoma razbito. Istotako je tudi mornar I. razreda ing. ' Juraj Gurdulič padel z- letalom z višino 300 metrov. Med padcem je letalec padel iz hidro-plana ter dobil težke poškodbe. Ker so ga pravočasno spravili v bolnico, je upati, dn bo | ostal pri življenju. Letalo je seveda uničeno. Uprava le vKopltarlevI ul.št.GCeHovnl račun: C/ubl/ana štev. lO.tiSO ln 10.349 xa lnserale, Saralevošl.7 S63, Zafjrelt St. 39.011, Praga ln Vunal št. 24.797 Angtija ne odloži palestinskega mandata London, 13. sept. (Tel. »Slov.«) »Eve-ning Standard« zatrjuje danes, da je voditelj zionistov dr. Weissmann že pred delj časom vodil pogajanja o tem, da Anglija izroči mandat v Palestini Italiji. Dalje trdi list, da je še drug interesent za mandat v Palestini,, namreč Združene države. Težko je dognati, koliko so informacije »Evening Standarda« avtentične. Brez dvoma so se v političnih krogih pri zadnjih nemirih zelo bavili z vprašanjem, ali je nadaljnje izvrševanje angleškega mandata umestno. Za sedaj je malo verjetno, da bi angleška vlada ravno sedaj imela namen, odložiti mandat v Palestini. Razsodba v vohunskem procesu Budimpešta, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Vojaško sodišče je danes popoldne ob 14.30 razglasilo razsodbo o vohunskem procesu proti češkoslovaškemu železniškemu uradniku Vin-cencu Peclii in madjarskemu državljanu Ivanu Tothu. Vincenc Pecha je bil obsojen na 5 let, Ivan Totli pa na 3 lela težke ječe. Razlogi razsodbe navajajo, da je deloma na podlagi priznanja obtožencev in deloma na podlagi iz-povedb prič dognano, da je Vincenc Pecha kot železniški blagajnik češkoslovaške ekspoziture postaje Hidasnemethy od .1. aprila do 28. junija poskušal, pridobiti si nejavne madjarske instrukcije za madjarsko vojsko, posebno, kar se tiče klasifikacije vojnega materijala. Neopazno je občeval z onimi člani carinske straže in civilnega prebivalstva, ki so bili v slabem materijelnem položaju. Na ta način je prišel v stike s kmetom Ivanom Totliom, katerega jo deloma z obljubami, deloma pa z grožnjami ovadbe pripravil do lega, da mu je bil na razpolago. Ivan Totli je zbiral in izročal Pechi podatke o nameščen ju mad jurskega vojnega materijala. Avstralski parlament razpuZčen London, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Iz Avstralije se poroča, da je generalni guverner ustregel želji avstralske vlade glede razpustitve parlamenta. Čas za nove volitve do sedaj še ni določen. Pričakuje se pa, da .-e bodo vršile 19. oktobra. Kongres slovansina turistov letos v Sofiji Belgrad, 14. sept. (Tel. »Slov.«) Od 22. do 25. t. m. se vrši v Sofiji kongres zveze slovanskih turističnih društev. Kakor znano, se je zadnji kongres te zvezo vršil v Ljubljani. V imenu zveze jugoslovanskih turistovskih društev odpotujejo na kongres v Sofijo Slovenci dr. Josip Oblak, odvetnik, Maks Hrovatin, ti-skarnar, dr. Arnošt iz Ljubljane in dr. Davorin Senjor iz Maribora. Lokomotiva trčila v vlak Belgrad, 13. sept. A A. Sinoči jc trčTl ob 23.30 pri km 16.5 med železniškima postajama Resnik in Ripanj ranžirni stroj v tovorni vlak št. 188. Vsled močnega udarca sta se prevrnili cbe lokomotivi s 4 vozovi. Dva strojevodji in en kurjač so ranjeni. Prekinjeni promet bo tekom današnjega dne vzpostavljen. Potniški vlaki bodo med tem časom dirigirani preko Male Krste. Železniške oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotove odgovornost. Iz kabineta ministra prometa. Se ena železniška nesreča Skoplje, 13. sept. (Tel. »Slov. ) V bližini postaje Romanovci na progi Skoplje—Kumanovo je radi slabega lira skočilo s tračnic pet vagonov tovornega vlaka. Materielna škoda je velika, ni pa še natančno ugotovljena. Človeških žrtev ni bilo. Popoldne so progo spravili v porabno stanje. Vsi brzovlaki Solun— Belgrad so imeli velike zamude. Napredovanje pri carin t Belgrad, 13. sept. AA. S sklepom ministra financ od 5. t. m. so med drugim napredovali: pri glavni carinarnici v Ljubljani carinik Milo-rad Storf iz II. kat. 4. skup. 3. stop. v II. kat. 3. skup. 3. stop. osnovne plače; pri glavni ca-i rinarnici v Mariboru carinik Mirko Kogelj iz II. kat. 4. skup. 3. stop. v II. kat. 3. skup. 3. stop. osnovne plače; pri glavni carinarnici v Kotoribi carinik Franc Videč iz II. kat. 4. skup. 3. stop. v II. kat. 3. skup. 3. stop. osnovne plače. Kongres „Pax Romanae" (Nadaljevanje.) Otvoritev. Dai.es dopoldne se je na razstavnem prostoru v razkošno opremljeni dvorani Španskega paviljona vrtiiHi prva seja kongresa ob navzočnosti vseh udeležencev kongresa in nekaterih zastopnikov drugih organizacij. Na sporedu so bili pozdravi delegacij. Ob začetku se je prebrala pozdravna brzojavka sv Očeta, papeža, ter dosle brzojavke predsednika sekretariata slovanskih katol. akademikov, Mileskega, kardinala toledanskega in sevillskega. Po vrsti so nato pozdravili zastopniki Madžarske, Litvanske, Francije, Anglije, Irske, Slovaške, Romunije, Vojvodine (dr. 1. Nagy), Nemčije, Poljske, Švice, Jugoslavije (N. Kuret), Holandske, Češke ter zastopniki-gostje Peruja in Portugalske ter zastopnika CIE (ConfčdSration internationale des čtudiants) in International Študent Service-a (dr. Beck). Po poročilu glavnega tajnika abbčja Gre-maud-ja iz Fribouvga, ki je orisal delo sekretariata v pretekli poslovni dobi od prizadevanj za izdajo Vademecunia preko izdajanja bulletina do dela raznih komisij, se je radi pozne ure dopoldanska seja zaključila. Po kosilu so si udeleženci ogledali Alcazar, stari maurski grad, nato pa so se podali k drugi aeji kongresa. Vršila se je debata o poročilu glavnega sekretarja, ki se je sukala v glavnem okrog izdaje Vademecunia. Nato je povzel besedo Anglež, g. dr. M. Clay-ton, ki je govoril o nacionalizmu in internacionaliz-mu. Prvega loči v dvoje vrst, v šovinističnega in v pravo ljubezen do naroda, drugega pa v troje vrst: v komunisNvnegn, finančnega in socialnega (fra-masonskega). Debata ni bila dosti živahna. Ude-Itežil se je je tudi slovenski delegat. Jutri se prične delo v komisijah in sicer v strokovni komisiji, v komisiji študentk, v komisiji sa mednarodne zadeve, v misijonski komisiji in v feomiliji za intelektuelno kooperacijo. Sklep kongresa o notranji organizaciji. Sevilla, 8. sept. Z veliko napetostjo se je pričakovala današnja plenarna seja delegacij včlanjenih Zvez. Vršila se je ob 10 Zaradi lažje obdelave vseh nastalih vprašanj se je derbata pod vodstvom letošnjega podpredsednika >Pax Romanae« g. Bullongha-a, Angleža, sukala okros šestih točk. Najprej se je govorilo o stikih s sv. Stolico. Določilo se je, da mora Comitč direetoir zaprositi takoj pri sv. Stolici za potrjen je pravil oziroma za pojasnilo, kako mora »Pax Romanaet usmeriti svoje delo, da tako potrdilo doseže. Obenem je treba prositi sv. Stolico. imenuje »Pax Romani« duhovnega vodjo. Zato je bilo mogoče tudi drugo točko, vprašanje glede sodelovanja ?Pax Romanae« z drugimi mednarodnimi organizacijami (CIE, ISS) rešiti v soglasju z vsemi delegati, opirajoč se na pričakovanje, da je tozadevnih smernic treba čakati od sv Stolice. Eno izmed zelo važnih vprašanj je bilo vpra- i Sanje sekretariata, ki je bilo doslej v svoji | realizaciji nedostatno. G. generalni sekretar abbe | Gremaud d?la sicer, kar je v njegovi moči, vendar mu nedostaje skoraj vseli tehničnih pripomočkov. | Zato je padla misel o delitvi dela na tajniškega ravnatelja, ki bi bil dosedanji generalni sekretar. , in na novega tajnika, ki bi mu bilo poverjeno vse tehnično delo in bi imel stalno plačo. To jc , tbuko laže, ker bi baš gmotna plat ne delala pre- • velikih težkoč. , , Najvažnejše in najdelikatnejše vprašanje pa je bilo' vprašanje praviL Do danes se še ni posrečilo, da bi se moetla zredigirati končnoveijav- . na oblika pravil Pax Romanae :. Načrtu kongresa : v Amsterdamu 1920 so se dodala podrobna dolo- . čila v Varšavi 1927 in lani v Cambrigdeu. Tako še do danes ni bilo mogoče urediti vprašanja glaso- j valne nravice. ampak velja po določitvi lanskega kongresa do letos dosedanji način. Letos so španski študehtje, žal. nekoliko pozno predložili nov , načrt pravil, ki pa ni mogel več priti v poštev. i Končno veljavno razpravljanje se je odložilo za : popoldne. . . , , », Isto se je določilo tudi glede nadaljne točke o potovalni legitimaciji in dogovoru s CIE. k čemur je r Palmieri dodal še nekatera pojasnila. Določilo "pa se je, da se poslej opusti dosedanja komisija za mednarodne stike, ki ji je predsedoval e Palmieri. Comitž directeur bo poslej samo se imenoval svojega zaupnika, ki bo zasledoval delo in gibanje ostalih mednarodnih organizacij. Pri zadnji točki glede stališča »Pax Romanae« o pripustitvi zveze socialističnih študentov v medorganizacljski odbor internac. študent, organizacij so padli glasovi zoper stališče g. Palmierija, ki je bil proti pripustitvi. Smatralo se je, da je etvar sama na sebi za »Pax Romano« sicer z ozirom na bodočo odločitev sv. Stolice brez pomena. G. Palmieri je utemeljeval svoje stališče s tem, da ima svetovna zveza socialističnih študentov izrazit in izrecen političen značaj. Popoldne se je seja nadaljevala. Glede načina glasovanja se je določilo podaljšanje dosedanjega sistema se za eno leto. Cornite direetoir mora seveda skrbeti, da izdela v čim krajšem času točna in določna pravila. Glede potovalne legitimacije CIE se je sklenila ratifikacija pogodbe med >Pax Romano« in CIE pod nekaterimi pogoji. Istočasno se je vršila pod predsedstvom g. Roussela iz Fribourga seja komisije za misijone. Ob šesti uri je predaval g. La Serre. rektor pariškega katoliškega instituta o katolištvu in sodobni sociologiji. Po njegovem predavanju so se udeleženci podali na razkošno čajanko v hotel Alfonso XIII. Jutri se kongres oficielno zaključi. Delo pa se nadaljuje še v Barceloni. Predčasen vpoklic bane. parlamenta Pariz, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski s\v?l je po ekspozeju Brianda o zasedanju Društva narodov in s tem zvezanih pogajanj sklenil, da skliče parlament že za 22. oktober. Parlamentarne počitnice so s tem francoskemu parlamentu skrajšane za tri tedne. Predčasno sklicanje francoskega parlamenta je jasen dokaz, da hoče pariška vlada pospešiti ratifikacijo Youngovega načrta. Metnška posojila in reparacijska plačila Novvjork, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Trgovinsko minievtralvo v \Vashingtonu objavlja, da je Nemčija od septembra 1924, ko je stopil v veljavo Davvesov načrt, najela v Združenih državah posojil v skupnem znesku 1179 milj. dolarjev. V istem času pa je Nemčija plačala na reparacijah 1990 milj. dolarjev. Reparacijska vprašanja vzhodne Evrope Sporazum male antante, Avstrije in Poljske o modaliteiah pariške konference Odgovor ameriške vlade 2eneva, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Za pogajanja, ki se bodo začela 16. septembra v Parizu o reparacijskih vprašanjih vzhodne Evrope, so se vršili v Ženevi med raznimi državniki, posebno male antante, Avstrije in Poljske, pa tudi velesil, prvi razgovori, ki niso ostali brez uspeha. Zedinili so se že o moda-litetah konference, ki se bo začela v Parizu in ki bo trajala precej dolgo. Tudi svrha razprav je popolnoma jasna, in ta je: Odprava reparacijske komisije in mesto nje ustanovitev stalnih odborov, v katerih bodo zastopane tudi države dolžnice. Te države, Avstrija, Bolgarija in Madjarska, bodo pri razpravah zastopane vsaka z dvema delegatoma. Kakor doznavamo, se bodo vprašanja, o katerih se bo obravnavalo, razdelila v tri skupine: 1. Imetje, ležeče na ozemlju držav zmagovalk, ki je preje pripadalo državam dolž-nicam in ki večinoma predstavlja velike vrednosti; 2. razna vprašanja glede posojil, pri ka- terih je treba upoštevati, da mora več držav, posebno Avstrija in Madjarska, vračati posojila, sklenjena v času, ko so bile te države še mnogo večje, kakor danes; 3. prava reparacijska vprašanja, katerih rešitev je posebno težka, ker vse tri države dolžnice živijo v težki gospodarski krizi in se le počasi gospodarsko dvigajo. Z madjarskim reparacijskim vprašanjem je v zvezi tudi optantsko vprašanje, ker je ena glavnih spornih točk med Madjarsko in Romunijo ta, da je Romunija pripravljena, dati odškodnino, toda jo računati na reparacije, česar pa Madjarska ne more priznati. Izključeno je, da bi se svet Društva narodov, ki se bo kmalu zopet sestal, še enkrat resno bavil z optantskim vprašanjem. Henderson je zahteval, da se mu da čas do januarskega zasedanja, da si bo mogel ustvariti sliko o položaju. V resnici je to najbrže opomin Madjarski in Romuniji, da se končno pobotata. London, 13. sept. A A. Sinoči je ameriški poslanik Dawes obiskal predsednika angleške vlade Macdonalda v Do\vningstreetu in mu pri tej priliki izročil odgovor svoje vlade na zadnji predlog angleške vlade o pomorski razorožitvi. Zasedanje Brusiva narodov Carinska varna se mora nehati — Uvedejo naš se carinske počitnice — Večina deSegalov za Loucherov predloge Ženeva, 13. sopl. (Tel. »Slov.«) Na seji Društva narodov je izjavil danes Louelieur, da ima sedanje deseto zasedanje nalogo, odločno ukreniti vse potrebno, da kmalu preneha carinska vojna in da se uveljavi pameten red gospodarskega stanja najprej v Evropi, potem pa na vsem cvetu. Glavna stvar je, da se vlade sestanejo in se v ustnih posvetovanjih lotijo preosnove današnjega gospodarskega reda v Evropi. Loucheur je predložil nove predloge delegacijam Anglije, Francije in Belgije, po katerih se morajo te vlade že do 30. novembra 1929 izjaviti, če se hočejo udeležiti take konference za uveljav-ljenje dve- ali triletnih carinskih počitnic. Gospodarski odbor, ki se sestane meseca oktobra, naj izdela načrt za dogovor, katerega naj potem države čim preje podpišejo. Loucheur je govori) izredno odločno in na koncu ob precej splošnem odobravanju naglašal. da je sedaj že čas, da se od besed preide k dejanjem. Ravno tako odločno je nastopil potem za carinske počitnice angleški državni pod- tajnik Dalton. Angleška vlada upa, da se carinske počitnice ne bodo samo dale sprejeti v teoriji, temveč tudi izvesti v praksi. Konvencija o svobodnem prometu za kože in kosti je gotovo napredek, toda sedaj je že čas, da pride na vrsto tudi meso. S še večjo odločnostjo se je izjavil Dalton o premogovnem problemu, ki predstavlja naravnost primer za gospodarsko anarhijo, posebno v prvih povojnih letih. Preiskave mednarodnega delovnega urada, ki trajajo od 1. 1925., se morajo sedaj dokončati, in mednarodna premogovna konferenca se mora vsekakor vršiti leta 1930. Belgijski in holandski delegat sta v splošnem zavzela enako stališče, pa tudi ostali govorniki so izjavili, da se strinjajo z angleškimi, francoskimi in belgijskimi predlogi, glede katerih sta samo dve izvenevropaki državi, to je Avstralija in Perzija, stavili znane pridržke glede varstva mlade industrije v razvijajočih se državah. McocDomsfd o frcfitc, angl. admošajih Politika kolaboracije, ne pa subordinacije Pariz, 13. sept. (Tel. »Slov.«) V intervjuvu, ki ga je dovolil angleški ministrski predsednik Macdonald včeraj ženevskemu posebnemu poročevalcu »Petit Parisiena«, je dal šef angleške delavske vlade pomembne izjave o krizi angle-ško-francoskih odnošajev. Macdcnaldove izjave so dale »Petit Parisienu« povod za izjavo, da se smatra prisrčna antanta za dosluženega psa, kateremu se hoče dati jx> dokončani službi milosten sunek, kakor da je stekel. Macdonald je izjavil: Manifestacije delavske stranke, katere so smatrali v Franciji za znak sovraštva, so samo izraz mnenja, ki ni razširjeno samo v krogih delavske stranke, temveč po vsej Angliji, da namreč položaj angleške države nasproti Franciji ri služil politiki kolaboracijc, temveč politiki subordinacije, ki se mora umakniti neodvisni politiki. Za pretežno večino angleške javnosti je zašla angleška politika v odvisnost od Francije. To prepričanje je bilo tako močno, da ie morala biti reakcija zelo resna. Bila jc potrebna sprememba, sicer ne sprememba v duhu, pač pa sprememba v metodah stali- petish pomorskih velesil Newyork, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Državni podtajnik Stamson je danes podal oficielno izjavo, da je Amerika sedaj odločena, da skliče konferenco petih pomorskih velesil. Konferenca se bo sestala meseca decembra v Washingtonu, Dane s se prične izpraznitev Porenja Wiesbaden, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila tu inšpekcija angleških čet in z njo združena parada. Jutri pa se prične evakuacija Porenja s strani angleških čet in sicer 19. artilerijske brigade v Riebvichu in 8. irskega hu-zarskega polka Dotzheimu. Evakuacija se bo vršila po skupinah in se bo izvršila do srede decembra. Imenovanje Lunačarskega Moskva, 13. sept. Lunačarski je bil imenovan za predsednika upravnega odbora znanstvenih zavodov pri osrednjem izvršilnem odboru. Stehlov pa je bil imenovan za njegovega namestnika. Padec je torej znaten. Budimpeštdnski turnir Budimpešta, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Danes so se igrale samo viseče partije. Igra Canal-Rubinstein je bila remis po 54 potezah. Capablanca je premagal Prokeša v 61 potezah, Przepiorka pa Havasa v 61 potezah, Steiner Brinckmanna v 60 potezah in Monticelli Prze-piorko v 42 potezah. Stanje: Capablanca 8 in pol, Tartakower 7, Rubinstein in Vajda 6 in pol, Thomas 6, Havasi 5 in pol, Przepiorka 5, Steiner, Canal, Colle in Monticelli 4 in pol, van den Bosch 3, Prokeš 2 in pol. Strahote nevihte nad Angh-rmskzi London, 13. sept. (Tel. »Slov.«) O vsebini zadnje note angleške vlade, poslane Sovjet-i ski Rusiji, se tukaj trdi, da se v njej izraža ; naziranje, da je skorajšnja vzpostavitev odno-! šajev med Anglijo in Rusijo zaželjena. Objava besedila note se je prepustila ruski vladi. Moskva, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Norveški odpravnik poslov v Moskvi je izročil Litvinovu noto angleške vlade, ki predlaga, da sovjetska šča, ki omogoča Angliji prepričanje, da se vrši sodelovanje s Francijo prostovoljno. Na vprašanje glede znanega stavka v pro-gramatični izjavi delavske stranke, češ da je prisrčna antanta zastarela, je Macdonald navajal, da je bil to odgovor na izvajanja lorda Cushenduna, ki so bila taka, da je imela javnost vtis, da je predvojna alianca slej ko prej v veljavi. Ta antanta je bila naperjena proti drugim. Politika delavske stranke ne dovoljuje, da bi ! prijateljstvo med dvema narodoma imelo v sebi ! ost proti drugim narodom. Danes ne moremo misliti tako, kakor se je mislilo pred vojno. Moramo sc ozirati na nove odnošaje in je zato potrebno, da prilagodimo svoj jezik novemu času in novim idejam. To je bil smisel mojih besed proti zastarani obliki, ki se mora nadomestiti z novo formulo, prilagodeno novemu duhu časa, ne da bi bila v tem kaka sovražnost proti Franciji. Zdi se mi, da formula široke kooperacije najjudančneje odgovarja prijateljskim oditošajem, ki jih gojim nasproti Franciji. se zm. vlada pošlje dne 24. septembra v London svoje zastopnike radi razgovorov o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev in o proceduri. Litvinovov odgovor razločuje ostreje, kakor angleško povabilo, med meddržavnimi pogajanji in med pogajanji o proceduri. Litvinov izjavlja, da bo na določeni dan poslal zastopnike, ponavlja pa, kakor v prejšnji ncii, da hoče sovjetska vlada vprašanja procedure obravnavati pozneje. Nove Zarotniki hoieti z oboroženo silo izvršiti državni prevrat Altona, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Preteklo noč je policija zasledila novo akcijo, ki je potrdila domnevo, da je skupina zarotnikov, ki je vršila bombne atentate, delovala za prevrat v državi in se pripravljala, da svoj načrt uresniči z oboroženo silo. V vasi Ronne na liine-burški planoti pri kmetu Armandu Ficku, katerega oče je bil aretiran že pred par dnevi, so našli pri hišni preiskavi v pod zemljo vzidanem prostoru dve popolnoma porabni strojni puški, 28 navadnih pušk, 35 ročnih granat, | 7 zabojev vžigalnikov', 7 puškinih cevi, 5 zabo-I jev municije za strojne puške, 2 zaboja muni-cije za navadne puške in nadomestne dele za strojne puške. Ficka so oretirali in odgnali v Altono. Več aretirancev je pri zaslišanju priznalo, da so aktivno sodelovali pri atentatu. Tudi Nickojs je priznal, da je po nalogu lista Landvolkszeitung« razdeljeval njene akcije ined podeželskim prebivalstvom iu zbrani de- nar z dovoljenjem organizacije pridržal zase kot plačilo. Pričakuje se, da bodo aretiranci priznali še druga dejanja in da bodo sledile še nadaljnje aretacije. Prebivalstvo v Itzeliohe je bilo do sedaj razpoloženo proti policiji, ker ji je očitalo, da postopa preveč ostro. Radi priznanja Nickelsa pa se je razpoloženje prebivalstva spremenilo v korist policije. Itzohohe, 13. sept. (Tel. »Slov.«) Odvetnik Glien v Heide je bil preteklo noč aretiran na Bavaraskem. Glien je odpotoval iz Heide pred dvema dnevoma, ko je zvedel o aretaciji Nickelsa, ki je njegov osebni prijatelj. Znano je bilo, da so se Glien in Nickels ter drugi prebivalci v Heideju shajali v hotelu »Heide-hof v Heide k ponočnitn sestankom. Lastnik hoieia je bil aretiran že predvčerajšnjim, ker je bil cv-unljen, da je Nickelsov sodelavec ali ponnigač. Pariz, 13. sept. (Tel. »Slov.«) O strašni nevihti, ki je divjala včeraj v Toulonu in okolici, se doznavajo danes nekatere podrobnosti. Ob 12.30 se je mahoma potemnilo nebo, in sicer tako zelo, da je morala cestna žcleznica in avtomobili prižgati luči, kakor ponoči. Ob 1 je čelo grmeti, kakor da bi divjala najhujša tojiov-ska bitka. Takoj nato je začela padati strašna toča, velika kakor orehi. V mestu je nastala strašna panika. Ljudje so prestrašeni bežali, dočim je silen vihar trgal strehe, ki so padale na cesto s silnim ropotom. Železne zastore pri trgovinah je nosil veter po zraku, kakor lahka peresa. Silne množine vode so poplavile ceste in na mnogih krajih razdrle pola. Gasilci so morali na mnogih krajih reševati ljudi, ki so bili v nevarnosti, škoda se ceni na 25 milj. Jrankov. Število človeških žrtev ni znano. Pred mestom se je utaboril cirkus »Gleich«, katerega je vihar popolnoma uničil in šotore odnesel, tako da je ubežalo več divjih zveri, ki so se nahajale v menažeriji. Živa pokopana Sofija, 13. sept. (AA.) V vasi Ajtoš se je pripetil nenavaden slučaj. Te dni je bila po-i kopana božjastna Djurdja Tarfirova. Ko so ! polagali pogrebci rtikev v zemljo, so čuli iz rakve klice. Pogrebci so sprva molčali, čoz par dni pa so odkopali grob in našli truplo v hrbtnem položaju. Vsa rakev je bila razgre-bena od smrtnih krčev pokojnice, ki se je zadušila v grobu. Primorske vesii Zanimiva razsodba. Nedavno sc je moral zagovarjati pred tolminskim sodnikom č. g. 1. Premrl, kaplan v Tolminu. Obtožnica državnega pravdnika, ki je bila sestavljena na podlagi rezultatov hišne preiskave v kaplaniji, navaja naslednje prestopke. Obtoženec je delil med ljudstvo knjige s Goriške Mohorjeve družbe«, jih jih je vladna cenzura že odobrila; hranil jc knjigo dr. Gosarja »Za krščanski socializem« in dr. Grivčevo »Sv. Ciril in Metod«, nadalje sliko katoliških dijakov, ki so se udeležili nekega sestanka ter sliko neke nove maše; obtožba ugotavlja nadalje, da so karabinerji našli pri g. kaplanu pismo bivšega katoliškega prosvetnega društva v Krnu, poslano cerkljanskemu prosvetnemu društvu za času njegovega kaplatiovanja v Cerknem. Iladi vseh teh prestopkov je tolminski sodnik pogojeno obsodil g. kaplana na 35 dni zapora. G. kaplan je vložil priziv proti tej vsekakor originalni raz-j sodbi. Dijakom, ki študirajo na jugoslovanskih šolali in so prišli domov na počitnice, so primorska policijska ravnateljstva odrekla potni list. Pred novimi konfinncijnmi? Na goriško policijo so bili pozvani prosvetni delavec Zorko Jclcnčič, njegova soproga Fanica ter učitelj Srečko Logar iz Tolmina, da se zagovarjajo. Politična komisija je uvedla proti njim postopanje, da sc jim da opomin (nmmonimento) ali pa da se izročijo konfinacijski komisiji. Zaključek še ni bil sporočen prizadetim. — Ivan pl. Reya. bivši poštni uradnik iz Koznne je prejel od goriške policije »opomine. Dunajska vremenska napoved. Po kratki motitvi z lokalnimi nevihtami bo zopet nastalo toplejše vreme, najprej še zelo oblačno. X* / / aj/e novega Koledar Sobota, 14. septembra: Povišanje sv. Križa; Ciprijan, škof. Vsedržavne strelske tekme Major šparovic in polkovnik Miličevic prvaka. Maribor, 13. sept. Pri lovskem streljanju so do sedaj dosegli najboljše rezultate: major Šparovic iz Maribora (181 točk), Anton Gorup iz Zagreba (179), Nikolaj Seranec iz Zagreba (163), Srbivoj Vrtunski iz Novega Sada (140), primarij dr. Ro-rič iz Maribora (115). Nagradno streljanje se sicer jutri še nadaljuje, vendar se na podlagi do sedaj doseženih rezultatov lahko reče, da bo prvak iz kategorije lovskega streljanja major Ljudevit Šparovic, iz kategorije strelskih lovskih družin iz vse države pa polkovnik Milan Miličevic. Končni rezultati se razglase jutri zvečer ob 20 v kazinski dvorani. Vzpenjača na Pohorje Maribor, 13. sept. Na zadnji seji širšega odbora za gradnjo vzpenjače na Pohorje se je obravnavala finančna stran vprašanja. Seje se je udeležil tudi mestni župan dr. Juvan in Jernej Božič kot zastopnik oblastne samouprave. Mesto in oblast prispevata v smislu tozadevnih izjav obeh zastopnikov k potrebnemu kapitalu za gradnjo pohorske vzpenjače do 1 milijon dinarjev v obliki garancije, ako to dovolijo merodajni činitelji in če se od strani privatnih interesentov zajamčita v to svrho ca 2 milijona dinarjev. Hvalevredna odločitev obeh naših avtonomnih oblasti v cilju pospeševanja našega tujskega prometa bo našla brezdvomno mnogoštevilnih posnemalcev. Jakopini Slovenskih goric pod ključem Maribor, 13. sept. Že večkrat smo poročali o drznih vlomih in pohodih neke rokovnjaške tolpe, ki se je zadnje mesece potepala po Slov. goricah ter 6trahovala posestnike in trgovce. Predvsem se 'je ta tolpa specializirala na obleko, obuvalo ter živež. Eden največjih vlomov, ki jih imajo slovenjegoriški Jakopini na vesti, so izvršili pred dvema tednoma pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer so udrli v hišo posestnika Jakoba Seuekoviča ter odnesli raznega blaga (obleke, perila itd.) v vrednosti preko 15.000 dinarjev, šmarješko orožništvo je bilo neumorno na delu, da izsledi vlomilce in strahovatelje cele okolice. Končno se je posrečilo šmarješkim orožnikom, da so iztaknili kolovodje slovenje-goriških Jakopinov v osebi nekega Lozinška iz Gradca, profesionalnega vlomilca in tatuna, ki je pred leti izvršil vlom v trgovino g. Cver-lina na Aleksandrovi cesti. Istočasno je mariborska policija zaprla 35 letnega Andreja Bunderla iz Dunaja, ki je tudi priznal, da se je udeleževal imenovanih vlomov. Pri Sv. Trojici pa so aretirali orožniki nekega Matijo Krajnca. Nadaljna zasbševanja bodo ugotovila, v koliko je tudi Krajnc udeležen pri imenovani vlomilski tolpi. Lozinška in Bunderla je policija izročila sodišču; slovenjegoriško ljudstvo pa se bo oddahnilo, ko so kolovodje nevarnih Jakopinov na varnem. Modni salon gospe Zdenfce Rodičeue zopet odprt Miklošičeva cesta 10/1. (Palača Zadr. gospod, banke) Dr. Krekova gospodinjska šola v Zgornji šiški pri Ljubljani. »Vsaka kuharica ni gospodinja, a vsaka gospodinja mora biti kuharica« — je nedavno zapisala »Mladika« — in to je tudi resnica. Reva je mlada, poročena žena, ki nima pojma o gospodinjstvu, ne o kuhi, šivanju, vzgoji otrok. Dom take žene ni dom, ker mu nedo-staje trdnosti, močnega temelja, jedra domačnosti. Zakaj neizkušena gospodinja je sužnja svojih poslov, ki jo po mili volji izrabljajo v svoj prav, je nadloga in breme za moža, je slab zgled svojim otrokom. Res je, da je zini-sel za gospodinjstvo že v krvi; ličere dobrih gospodinj-mater so navadno tudi same dobre gospodinje in matere. Vendar se da nekaj, a z marljivostjo veliko priučiti in naučiti. Za vzgojo gospodinj imamo zato posebne šole, ki so dokaj važnejše ko vse druge šole. Saj se v teh šolah ne trapijo možgani z nauki, ki jih človek često niti malo ne potrebuje v življenju, zlasti izlahka živi brez njih ženska, ki vodi gospodinjstvo in dom in ji ni treba samostojno služiti. Marveč ima gospodinjska šola namen, nuditi mladenkam po dovršeni splošni izobrazbi priliko, da se s temeljito strokovno izobrazbo pripravljajo za bodoči gospodinjski in materinski poklic. V Zgornji šiški imamo Slovenke novo, moderno urejeno, z vodovodom in električno razsvetljavo opremljeno »Dr. Krekovo meščansko-gospodinjsko šolo«, ki jo vodijo šolske sestre. Že pogledu na zunanje lice te šole začutiš, da jr, tu veliki dom, matica malih domov. Šola nudi bodočim gospodinjam in materam nauke za iiiii: srce in roke. Učijo sc verouka, vzgoje-slo«'js zdravstvu, negovanja otrok, knjigovodstva i a domače potrebe, pospravljanja, ravnanja s perilom, kuhanja, serviranja, šivanja in prikrojevanja, ročnih del, vrtnarstva, petja, glasbe, tujih jezikov in celo — čebelarstva. V to šolo se sprejemajo seveda le redne učenke, ki so dolžne udeleževati sc vsega jio-uka vse šolsko leto. So notranje, ki bivajo v zavodu, in vnanje, ki morejo stanovati drugje. Na šoli poučujejo učne moči, ki imajo za ta pouk državne izpite. Dr. Krekova gospodinjska šola jo imela letos tudi tromesečni gospodinjski tečaj za kmečka in delavska deklet« iz ljubljanske okolice (34) in so imele tako tudi revnejša dekleta priliko izobraziti se v gospodinjstvu. Na zavodu se prirejajo tudi tečaji za konservirnnje sadju, zelenjadi in sadnih sokov. Da se morejo gojenke gospodinjske šole pobliže seznaniti z ravnanjem otrok, je na tej šoli tudi otroški vrtec (z nad 50 otroki). Pouk na gospodinjski šoli traja deset mesecev. Šolsko leto 1929/30 se začne 1. oktobra. Poleg gospodinjskih šol (ki jih imamo že nekaj, a vendar premalo v Sloveniji) smo dobili tudi to, od dr. Kreka ustanovljeno, sedaj vso izpopolnjeno in razširjeno. V času, ki ga sedaj živimo, ko je trda za denar, je razumna gospodinja za hišo največja gospodarska pridobitev! Zato denar, ki ga starši potrošijo zn gospodinjsko izobrazbo svojih hčera, tvori tisti del dote, tisti trdni kapital, ki ga ne more nihče zapraviti, in daje najvišje obresti od roda do roda. Vsi veliki narodi so to že davno razumeli, zato imajo toliko zelo odličnih in prvovrstnih takih strokovnih šol. Priprave za zimo Ljubljana, 13. septembra. Teden dni še manjka do koledarskega nastopa jeseni, že je opažati med ljubljanskim prebivalstvom priprave za prezimovanje, da bodo ljudje za prihodnjo zimo bolj pripravljeni kakor so bili lani. Od zore do inraka prevažajo vozniki ))o mestu kurivo. Ljubljana je že sedaj tako daleč preskrbljena s kurivom, da se ni bati pomanjkanja za zimo. To ve celo kozavi premo-gar Miha, ki se še sedaj rad pohvali, Radio-Ljubljanat, da prevzame organizacijo zdrav stvnih predavanj. Vabijo se vsi gg. zdravniki, ki žele predavati v jesensko-zimski sezoni v >Radio-LjUbljana«, da javijo temo in termin predavanj zavodu. Zdravstvena predavanja se bodo vršila vsak ponedeljek ob 19. ir V Službenih novinah št 213 od 12. sept t. I. je objavljen »Zakon o konvenciji kraljevine SHS in Češkoslovaške republike glede ureditvo medsebojnih terjatev in dolgov, ki so nastali pred 26. februarjem 1919. leta;. Konvencija je bila zaključena v Pragi 7. novembra leta 1928. -dr Brezplačni obisk Higijenskogn nuiieja. Higijenski zavod v Ljubljani namerava drugo leto preurediti Higijenski muzej na velcsejmskem nro- POZOR POZOR ! V malo dneh izide : Dr.Mihael Opeka: Jagnie ftolfc Dvanaist govorov o daritvi sv. mase Ta nova dr. Opekova knjiga utegne hiti z ozirom na sodobno liturgično gibanje posebne važ-no-ii, zato poudarno nanjo naprej opozarjamo štoru. Da si ga morejo ogledati vsi oni, ki ga do sedaj še niso posetili, nudi vsem brezplačen obisk. Higijenski muzej je odprt vsak dan od 15—18. Nova železniška proga v Bosni. Bosansko lesno podjetje Varda je z madjarsko skupino družbe Ofn sklenilo, dn zgradi železniško progo od Foče do Jelnšca v dolžini 40 km. Tra-siranje proge je že koučano in gre proga iz l oče ob reki Bistrici do jelašca. Z gradnjo proge se prične te dni, ker je denar že stavljen neki sarajevski banki na razpolago. it Ameriški kapital se zanima za rudnik Ljubiji. Te dni so inženirji neke velike ameriške finančne skupine obiskali Ljubijo, naš največji rudnik v Krajini. Tam so proučili vse razmere in obiskali ravnateljstvo rudnika, kjer so se z ravnateljem in merodajnimi faktorji posvetovali o možnosti eksploatiranja rudnika. Ravnateljstvo je konkretiziralo možnosti, pod katerimi bi se moglo eventualno s sodelovanjem države pričeti z eksploatacijo. it Prebivalstvo Mostara. Mestna občina v Mostam je te dni zaključila statistiko prebivalstva v mestu Mostaru. Mostar šteje t8.038 osob, 4631 družin in 2916 stanovanjskih po-siopij. . . it Dobra letinn koruze v Hercegovini. Te dm se vrši v Dalmaciji žetev koruze, ki je obrodila tam tako dobro, kot se tega ljudje že davno ne spominjajo. Seveda so tudi kraji, kjer bo žetev slaba, v splošnem pa bo prav dobra in se z lansko ne da niti primerjati. Tako bo koruze v benkovškem okraju dovolj tudi za izvoz. Dočim je žetev dala lani v splitski ofolasti 520 vagonov koruze, je bo letos okrog 5000 vagonov, kar pomenja desetkrat boljšo žetev od lanske. -A- Dobra letinn sliv v Bosni in Hrvatski. V Bosni je letos sliva nenavadno dobro obrodila. Pa tudi iz Hrvatske poročajo o dobri letini. Snmo v okolici postaje Blinski kot je obrodila sliva tako dobro, da je ima ljudstvo pripravljene za izvoz nad 300 vagonov v svežem stanju. Kakovost sLive je prvorazredna, povpraševanje za slive pa prav slabo. it Oče ubil sina radi zemlje. Kmet Fnbijan Bulentovič v Garčinu pri Požegi, je že dalj časa živel v prepiru s sinom Jozom radi zemlje. Pred tremi meseci sta bila oba pri advokatu v Brodu in napravila pogodbo, po kateri prepušča oče sinu nekaj nad sedem oralov zemlje, vendar pa sin ni hotel pogodbe podpisati. Popoldne sta se vračala domov v Garčin in ko sta prišla domov, se je oče vsedel v sobo, da bi malical. Sin je prišel tedaj pod okno in za-klical očetu: >Imaš li srce, da me ]>odiš na be-: raško palico iz hiše. ki sem jo snin napravil s f trudom?« Oče mu je nato odvrnil: »Nikar ne kriči zunaj, raje pridi noter, če si človek!« Sin VCfozo jc na to vabilo pustil zuna j torbo in kopo ter stopil v sobo. Ven so se slišale še sinove besede: »Zakaj si me zaklenil, ko si me klical notri? Saj nimam ničesar v rokah. Hočem ti samo povedati...« Nato se je čul ven še sinov glas: »joj!« in pa očetov: »Ali ti je dovolj, ali hočeš še več?« Iz hiše je nato planil sin ves krvav na prsih, dvignil obe roki kvišku in zašepetal: »Hvala ti oče, dovolj je!« ter padel mrtev na tla. Tako je vsaj povedala pri razpravi v Požegi neka priča, obtoženi oče pa se je branil, da je njegov sin Jožo vdrl v sobo, stekel proti očetu in ga pričel tolči, nakar ga je oče zabodel z nožem, katerega je baš rabil pri malici, v levo stran prsi. Požeško sodišče ni uvaževalo starčevega zagovora in je starca obsodilo radi uboja na pet let težke ječe. Danes 14. „RKftDEMiJA" giedaiSkih igralcev ob 20 v ..•UNIONII. it Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Cena 40 Din, v platno 60 Din. Strani 174. — Pisatelj nam v lahko umljivi besedi opisuje, kako vzgajajmo perutnino, da se perutninarstvo povzpne do večje dobičkanosnosti tudi po naših krajih. Knjigi se vidi, da je sestavljena z veliko marljivostjo po raznih virih in po bogatih izkušnjah pisateljevih. ic Našel sc jc pogrešani fant Slavko Urbas iz Unca pri Rakeku. Nahajal se je nevedoma pri svojem stricu. ie V hotelu pri sv. Janezu v Bohinju se vrši v nedeljo dne 15. t. m. kot zaključek letošnje sezije domača zabava na prostem. Na sporedu je vinska trgatev, domača glasba in druge prijetne zabave. Vabijo se vsi prijatelji Bohinja, da ee v jesenski lepoti navžijejo njega krasote. it PAZITE pri nakupu šivalnih strojev nit najboljšo znamko in to je PFAFF! PFAFF šivalno stroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7, ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen! Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno služibo imajo drevi: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg štev. 9. Ljubljana si prizadeva biti bela Ljubljana, 13. septembra. Letos so se Ljubljančani z izrednim navdušenjem vrnili s počitnic. Ko je minula glavna počitniška sezona in je spet nastopila doba resnega dela, so se zganili mnogi in mnogi posestniki hiš in poklicali zidarje, tesarje, soboslikarje, — kratko in malo: Ljubljana se kar vsepovsod presna vi ja. Prav zanimiv je kratek sprehod takole po ulicah. Skoro vsaka ulica je kje v kakšnem kotu zagvozdena z zidarskimi odri, povsod se kopljejo temelji novih hiš, urejujejo se ulice, ceste, trgi. Na Bleiwelsov,i cesti. Mimo mogočne muzejske zgradbe hitite sicer z vtisom, da kaže vsaj zunanje zidovje resne znake razpadanja, toda to vas ne sme motiti. Prihajate do palače Trgovskega doma ob Simon Gregorčičevi ulici, kjer se zidarji ukvarjajo s tretjim nadstropjem. Koncem Bleivveisove so pravkar postavili iz trmnovja in desk oder nad odrom. V tej hiši domuje »Direkcija šum in rudnikov« ter jo bodo od vrha do tal prebelili. Nasproti nje se dviga nova ogelna stavba iz tal: hiša, kjer bo nova Bohinjčeva lekarna in, kakor pravijo, tudi nova pošta za 'n del mesta. Stavba je do prvega nadstropja gotova. Stopite par korakov dalje po Rimski cesti, že vidite, kako na oglu Rimske in Ulice Rimske legije leze druga hiša iz tal. Tudi tn bo spodaj trgovina in celo mala tovarna za pletenine. Pri stavbi sc pravkar dokončali temeljno zidovje. Na Borštnikovem trgu so nedavno pobelili hišo št. 4. Zraven nje stoji hiša št. 1, kjer zidajo dvoriščno poslopje in stranišča ter so ob cesti prizidali tudi nov trgovski lokal. V Gradišču so z mogočnimi tranii podprli stavbo na oglu Rimske ceste in Gradišča. Spodnji del preurejajo za trgovske lokale. Na Rimski cesti je na novo pobeljena še hiša št. 5, hudo potrebna pa bi bila tega dela tudi sosedna, št. 7. Preveč je vidna razlika. Valvazorjev trg: Par sto mestnih delavcev se z vuemo muči že par tednov z ureditvijo trga ter Vegove ulice od tja do Kongresnega trga. Vegovo ulico v vsej dolžini ra/.kopava jo, odvažajo zemljo, utrjujejo na novo znižano cestno podlago, polagajo robnike, različno plinsko, vodovodno in drugo napeljavo. Te dni so ravno postavili oder /a spomenik Napoleonu in Iliriji na Valvazorjevem trgu. Vegova ulica je od Kongresnega trga do Peternelove ulice že urejena: hodniki na obeh straneh so za dobra dva metra razširjeni. Na Dvornem trgu čistijo in belijo veliko hišo poleg kina Matice. Položili so tudi nov hodnik ob hiši tja do Ljubljanice. Tudi dramsko gledališče na zunaj vneto presnavljajo. Ometavajo stene, krpajo jih. belijo, pred glavnim vhodom pa so postavili in zgradili novo stopnjišče in tlak. Povsod tedaj sami znaki dela, napredka. Ljubljana postaja lepo, vse modernejše mes1'>. Prav resno si prizadeva, da postane zala in bela! O Dve novi tovarni bomo dobili v Ljubljani, odnosno v njeni najbližji okolici. Ob Dunajski cesti nasproti Brinja se že zida precejšna stavba za tovarno kisa. Nekoliko dalje, poleg smodnišnice, pa je bil pred kratkim kupljen večji kompleks zemlje, kjer bodo tudi pričeli graditi novo tovarno. — Še bolj bi se na tej strani Ljubljane razmahnila industrija in tudi hiše bi ljudje še vse bolj zidali ob Dunajski cesti, ko bi se marsikdo ne strašil smodnišnice, ki tamkaj v bližini stoji. Svoj čas so prav resno govorili, da bodo smodnišnico premestili nekam v gmajno tja za Nadgorico, sedaj pa je stvar spet zaspala. © Trnovski fižol. Veliko »senzacijo« je v Trnovem povzročile naša vest, da so izkopali v Trnovem človeški roki podobno korenje. Ali v Trnovem imajo še druga vrtnarska čudesa. G. Tekavc nam je včeraj prinesel pokazat pet velikih fižolovin strokov, dolgih skoro meter. Povedal je, da je tak fižol vzgojil v Trnovem g. Josip Varšek, dohodarstveni paznik, na vrtu mitnice. Na tem vrtu je okrog 120 prekel j, vsaka ima po 60 do 70 takih strokov. Fižol tc vrste je posebno okusen kot stročji, pa tudi za seme je dober. Zrna so podobna kifeljčarju, le da it Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josef« voda posebno izbomo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dobitek 4e.eoo f?« Jutniii £11112111 je v 3. razredu 18. kola Državne razredne loterije dn| Kaninsk Prostor za novo Šolsko poslopje. Pred kratkim je inženir odmeril od nadarbinskega travnika nekaj nad 9000 m kot stavbišče za pozidavo šolskega poslopja. Kakor znano nima mesto Kamnik svojega lastnega šolskega poslopja, ampak prostore za šolo daje na razpolago v svoji hiši na glavnem trgu meščanska korporacija. Sedaj pa jc mestna občina pod vodstvom župana Frana Krat-narja storila odločen korak in stopila v razgovor z nadžupnim uradom v Kamniku odnosno s škofijskim ordinariatom za nakup nadarbinskega travnika za zidavo nove šolske stavbe. 501etnica. Dne 6. sept. je obhajal mestni žu. pan g. Fran Kratnar 501etnico svojega rojstva. Vsa slovesnost se je vršila v ožjem krogu. Odkrito se pridružujemo vsem, ki so g. županu na katerikoli način izrazili svoje čestitke, tembolj, ko vidimo, kako je g, župan vsestransko delaven za napredek in povzdigo mesta, kako inicijativen je na vseh poljih javnega življenja. Želimo, da bi bilo t?. Krat-narju usojeno voditi kamniško mestno občino še dolgo vrsto let. Konferenca. 2. sept. se je vršila tu dekanijska konferenca za kamniško deknnijo. Dopoldne pastoralna, popoldne pa sodalitatis S. C. J. Pri popoldanski konferenci je podal g. župnik Langer-holz mnoge praktične pripombe k novemu katekizmu. Navzoča dekanijska duhovščina pa je ob tej priliki na slovesen način in soglasno manifestirala svojo vdanost, spoštovanje in ljubezen do svojega dekana g. Ivana Lavrenčiča. G. kanonik je vzel lo zaupnico na znanje in se je dekanijski duhovščini zahvalil s toplimi besedami. Novo mesto Prodaja parcele tik kolodvora v Novem me« stu se vrši dne 15. septembra t. 1. že ob pol enajstih in ne šele ob pol 12, kot je bilo pomotoma natisnjeno v zadevnem oglasu dn« 12. t m, Vič ICino Društveni dom. Danes soboto ob 8 zvečer in jutri nedeljo ob 4 popoldne in 8 zvečer film »Na dalekem Oceanu«, Izredno krasen film, vabimo k obilni udeležbi. Občni zbor. Občni zbor kat. prosv. društva se vrši v petek, 20. septembra, ob 8 v dvorani Društvenega doma. Kandidatna lista je nabita na društveni deski. Jožica pri Ljubljani Dve novi trgovini bomo najbrž v kratkem dobili. Kakor povsod, bo tudi tukaj obveljalo, da je trgovec takoj tam, kjer se pojavi nekoliko novih hiš s par desetinami novih konzumentov. Komaj je nova naselbina hiš ob Dunajski oesti zavzela nekoliko večji obseg, že je dvoje trgovcev na delu, da si osvojita nove odjemalce. Že s 1. oktobrom bo odprl svojo trgovino Stanko Pečnik ob Dunajski cesti, kar v domači hiši, kjer je doslej že gostilna. Dobrih 100 metrov dalje poleg znana Murnfev«; jame pa bo postavil ob Dunajski cesti novo stavbo in v njej odprl trgovino neki podjetni trgovec iz Ljubljane. V ta nnmen je svet že kupljen ter so ga te dni odmerili in postavili mejnike. Dunajsko cesto so vendarle pričeli posipati od Ljubljane sem čez polje. Bil je že skrajni čas za to, toda izgleda, da nasuti gramoz, ki je droban in se takoj spreminja v blato, ne bo dosti koristil. | Treba bi bilo cesto temeljito posuti ter jo potem utrditi z valjarjem. Sicer pa govore, da bodo Dunajsko cesto tja do Save asfaltirali, ampak mi tega najbrže ne bomo dočakali. Kmetje orjejo zdaj krompir. Žal pridelek ni tak niti tolikšen, kakor bi kdo pričakoval. Le redek bo, ki bi tega sadeža mogel kaj več prodati. | ln vendar sta krompir in zelje po večini edina in glavna pridelka, ki kmetu sploh kaj vržeta. Laško Pisarna okrajnega cestncga odbora v Laškem je odprta vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne iu od 14, do 17. ure popoldne. Sprejemanje strank od strani načelnika pa je določeno glasom sklepa seje dne 22. avgusta 1929 vsak torek, če- j trtek in soboto od 9 do 11 dopoldne. : SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo, 15. t. m., ob 10 bomo dvignili novi srednji zvon iz strojnih tovarn v Ljubljani, Tako bo imela župnijska cerkev zvonilo F B D. Škof ja Loka KnfiSnica kat. prosvetnega društva v Škofji Loki se odpre v nedeljo, 15. t. m., in posluje vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne. Društveniki in prijatelji naše knjižnicc uljudno vabljeni. Slovenska Krajina Nesreča na ulici. V sredo proti večeru je pe- , ljal neki kmet iz Rakičana skozi Mursko Soboto velik voz strešne opeke. Ko je šel ravno mimo bolnišnice, se je moral izogibati, dasi je ulica precej široka, in je pri tem zavozil v obcestni jarek. Voz se je v trenutku prevrnil. Ker se je polomilo veliko opeke, ima kmet precejšnjo škodo. Čuden pojav. Zadnji čas vzbuja pozornost pojav, ki ga prej v vsej okolici ni bilo zaslediti. Pogosti so pri rojstvu slučaji vodoglavcev. Skoraj istočasno so prinesli v bolnišnico v Murski Soboti tri otroke, ki imajo tri- do štirikrat večjo glavo, kakor je normalna. Mura se suši. Vsled izredne suše niso brez • vode samo manjši potoki, marveč usahnejo tudi večji. Zato se pozna suša tudi v Muri. Tako malo ! vode v njej že dolgo ni bilo. Ponekod jc tako plitka, da jo lahko otrok prekorači. Ako bo šlo 1 še nekaj časa tako naprej, se bo dalo s suhimi nogami priti prek Mure. Spori PROPOZICIJE «a mtcrnaciMialni lahkoatletski meeting SK Ilirije, ki se vrši v nedeljo 22. septembra 1929 ob 11 na igrišču Ilirije ob Celovški cesti. Program obsega: teki na 100 m, 400 m, 1500 metrov, 5000 m, štafeta 4 krat 100 m, skok v višino in skok v daljino z zaletom, met diska, met krogle in met kopja. Tekmovanje se vrši na tekališču, dolgem 388 metrov, ki ima dva nedvigujena zavoja in je pokrito z ugaski (leš). Pravico udeležbe imajo atleti vseh klubov, včlanjenih v savezih, ki so člani »F6d6ration in-ternacionale d'athletisme«. Tekmuje se po pravilih Jugoslovanskega La-ko-Atletskega Saveza. Nagrade v obliki plaket in priznanic dobe prvoplacirani trije v vsaki disciplini in tekači prvoplaciranih treh štafet. Prijave obenem s prijavnino, ki znaša Din 15 za osebo in točko Ln Din 30 za štafeto, je poslati do 15. sept, na naslov: Drago Stepišnik, Ljubljana, kavama Evropa. Prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Jesenski in zimski plavalni trening v Ljubljani. Sezona kopanja pod milim nebom se bliža svojemu zaključku. Nastalo bi zopet mrtvilo v razvoju slovenskega plavalnega športa do prihodnje zrele pomladi, če ne bi S. K. Ilirija, prvak Slovenije, neustrašeno stremela za napredkom. Ni se splašila stroškov za angažma prvovrstnega trenerja. Ilirija prične prihodnji teden z gradnjo malega, a modernega kritega kopališča, ki bo odprto celo zimo. Pod vodstvom trenerja bodo slovenski plavači trenirali celo zimo in bodo prihodnjo pomlad gotovo v taki kondiciji, da se bo sigurno uresničil načrt Ilirije, da v prihodnjem državnem plavalnem prvenstvu zasede Ljubljana eno prvih mest. Ta zmaga bo v ponos slovenskemu športu in zlasti Ljubljani, ki se ponaša z najlepšim kopališčem v državi. Pokalni finale. Pričetek prvenstvenega tekmovanja. Jutrašnji finale meri Hermežani in Primor-jaši bo izločil zmagovalca ljubljanskega okrožja, ki bo nastopil v končni borbi za podsavezni prehodni pokal proti prvaku mariborskega okrožja. Hermes je doslej poslal v nogom. tekme skoro vedno tehnično izvežbano enajstorico, ki je običajno prav lepo zaigrala. Uspeh ni izostal. Klub si je v profili prvenstveni kampanji zasigural povsem zasluženo 3. mesto. — Primorjaši nastopijo jutri vdrugič v jesenski sezoni. V tekmi proti Concordijl niso nudili onega, kar se lahko od njih pričakuje. Opazilo se je tudi, da niso vsi redno posedali tehničnega turnirja, kar se je opazilo posebno pri stopln-gu Forvvard v sedanji novi sestavi potrebuje še mnogo vaje, predno bo predvedel koristno in efektno igro. Vsled tega moštvo ne bo smelo podcenjevati svojega nasprotnika, ki je tudi tehnično izvežban če se bo hotelo udejstvovati v nadaljnjem pok. tekmovanju. — Vsled tega je pričakovati napete igre. Na jutrišnji dan se otvon prvenstvena sezona ljubljanskega okrožja. Nastopili bodo štirjo klubi iz drugega razreda. Zanimive bodo te tekme ze vsled tega ker nam bodo Dokazale, v kaki formi, odnosno kondiciji se nahajajo moštva naših drugorazrednih klubov. — Tekme se odigrajo dopoldne in popoldne na igrišču ASK Primorja v sledečem redu: Dopoldne ob 8.46: SK Slavija : SK Natakar, ob 10.80 rezerve SK Reke in SK Krakova. — Popoldne ob 14.45: SK Reka : SK Krakovo, ob 16.30 pa pokalna tekma ASK Primorje ln ŽSK Hermes. A. S. K. Primorje lahkoatletska sekcija naprošam atlete Berovič, Jug, Godunov, Skok, Žouga, Močan, Slamič, Penko, Korče, Valenčič, Petkovšek, Stolfa, Pogačnik, da bodo sigurno na našem igrišču v soboto 14. t. m. ob 14.30 in v nedeljo ob 13.30. V nedeljo naj ob določenem času prideta tudi g. Tomšič in Kermavner. — Načelnik. Službene objavo LNP. Za reprezentančno družino, ki nastopi v nedeljo proti Murski Soboti, se odrejajo sledeče igralke: Cerne, Brodar, Schiffrer II (vse Atena), Urbas, Kezele, Doberlet (vse Ilirija), Prlvšek (Atena). Rezerve: Kaiser, Jermol (Atena), Wohlfart, Papež I in Petrič (Ilirija). Vse navedene igralke morajo biti v nedeljo najkasneje ob 16 na igrišču SK Ilirije. Vsaka igralka mora prinesti s seboj dobro obutev in hlačke. Ostalo opremo dobe vse na igrišču. V slučaju, da bi bila katera od določenih Igralk v nedeljo nujno zadržana, mora javiti lo najkasneje v soboto do 19 na naslov teh. refer., kavarna Evropa. Kasnejše ali naknadne opravičbe se pod nobenim pogojem ne bo upoštevalo. — Tehnični referent. Službeno objave J. S. H. in Ž. S. Odborniki u. o., zbrani dne 6. sept. v damskem salonu kavarne Evropa, so — upoštevajoč težko krizo, v katero je zašel savez radi nedelavnosti poedinih odbornikov in radi neposečanja sej od strani večine u. o. sklenili sklicati za dne 16. okt. t. 1. izredno glavno skupščino. Dnevni red skupščine se objavi naknadno. Istotako se objavi naknadno tudi lokal glav. skupščine. Prihodnja seja u. o se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Prisotnost vseh odbornikov je nujno potrebna. — Tajnik I. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Pred časom smo poročali o sklepih takozvane mirovne konfc renče med J. N. S. in Madjarsko nogometno zvezo. Kot prvi prijateljski akt obeh zvez bi se morala že v avgustu odigrati reprezentančna tekma Jugoslavija : Ogrska v Belgradu. Sedaj se pa kar naenkrat ogrska profesijonalna zveza upira odigrati to tekmo in je celo radi tega znani nogometni diplomat ing. Fischer demisijouiral. Ing. Fischer je namreč predsedoval ogrski delegaciji pri omenjeni konferenci na Dunaju. Demisiju ing. Fi-Bcherja je prisilila profesijonalno zvezo, da se službeno obrne na J. N. S. V svojem dopisu se Izjavlja, da so pripravljeni odigrati reprezentančno tekmo, vendar zahtevajo kot dokaz, da ogrska moštva lahko neovirano gostujejo po Vojvodini, odigranje prijateljske tekme v Vel. Bečkereku. Radovedni smo, kako se bo ta stvar dalje razvijala, zlasti še, ker je J. N. S., kot je bilo sklenjeno, za svoje tekme naprosil ogrske sodnike, ki so že sodili par tekem za državno prvenstvo Kot izgleda po dopisu predsednika avstrijske, nogometne zveze, bo še v letošnji sezoni prišlo do revanžne reprezentančne igre Jugoslavija : Austria. Glavna skupščina Z. N. P. se bo vršila dne 29. septembra. Kakor zvemo, so prišli v zagrebško podzvezo ljudje, ki mesto da bi gledali na interes celokupnega športa, so zastopali le svoj klub in s tem ovirali delovanje uprave. Radi tega je podal ostavko tudi za Z. N. P. zaslužni kapetan g. Petrovič. Kajti ti klubski pristaši so pri sestavi reprezentanc vedno od podzveznega kapetana zahtevali, da naj igrajo igralci njih kluba. Sedaj je pa Z. N. P. naprosil g. Petroviča naj kljub temu, da je v de-misiji. sestavi reprezentanco proti Belgradu. Da zamore J. N. S. preiskati točno dogodke v osješki podzvezi, je odšel zvezni tajnik g. dr. Ri-boli v Osijek. V Splitu se je vršil tenis turnir med J. T. Iv. in angleškimi oficirji, ki se nahajajo s svojim bro-dovjem v Splitu. J. T. K. je Angleže premagal s 5 :0. TRENING OGRSKIH VODNIH ŽOGAŠEV. Dopisnik »Prager Tagblatt«-a je imel priliko, da se je razgovarjal z Belo Komjadijem o skrivnostih velikih uspehov, ki 'jih ima ogrsko vodnožogno moštvo. Komjadi ie že več let trener moštva in največji strokovnjak na tem polju. Komjadijeva zasluga je, da se je Ogrska v igri z žogo v vedi tako visoko povzpela. Dejal je: »Vodnožogni šport se je v zadnjih letih zelo razmahnil. K razmahu so pripomogle v prvi vrsti številne mednarodne tekme. Prej ni bilo drugega kot v štiriletnih presledkih olimpijske igre, sedaj se pa vrinejo vmes evropske prvenstvene tekme in vodnožogni pokal; tako se vrši sedaj skoraj vsako leto kakšna- večja prireditev. Moštva si pridobijo s tem veliko rutino in morajo tudi vsako leto prav pošteno trenirati; in s tem v pivi vrsti dvigajo svoje uspehe. Ogrsko moštvo je po mojem mnenju zato najboljše, ker so vsi njegovi člani iz enega samega mesta in ker trenirajo tudi kot izbirno moštvo skupaj kot klubski team, čeprav so naši sedmeri igravci iz štirih klubov. Ce absolvirajo poleti sto dni treninga, so gotovo v osemdesetih slučajih kot izbirno moštvo skupaj, dočim trenirajo s klubom samo dvajsetkrat. Zato je naše moštvo vigrano, kot nobeno drugo na svetu. Svojo nalogo vzamejo naši ljudje prav resno, živijo popolnoma po zahtevah športa in trenirajo naporno od pomladi do jeseni. Imamo svoj sistem: vsak igravec mora biti uren, vsak mora znati igrali z levico in z desnico in vsak mora dobro poznati tehniko igre. Vsak teden imamo dvakrat ali trikrat treninske igre, samo da taktiko borbe nadalje izboljšujemo. Sest lastnosti so predpogoj za vsakega našega igravca: dobro plavanje, tehnika, taktika, zadostna telesna teža, velika vztrajnost, da se more eventnelno lahko tudi v pelih dneh igrati prav toliko iger, in šestič dobra igra na vsakem mestu. Tudi igravci svetovnega slovesa združujejo navadno od teh šestih potrebnih lastnosti samo štiri do pet, skoraj nikdar pa vseh šest. Tudi ogrski igravci lie razpolagajo enakomerno z vsemi temi lastnostmi; la plava 50 metrov v 32 sekundah, drugi ne tehta toliko kot bi moral, tretji ima pomanjkljivo tehniko ali pa je slab taktik; le malo jih je, ki razpolagajo z vsem, kar je potrebno, a diference so že zelo majhne. Delamo naprej in upamo, da se bomo našemu idealu zmeraj boli približali.« Ogrsko moštvo je, kot smo poročali, nizalo v zadnjem času uspeh na uspeli in si je priborilo z zmagami nad najmočnejšimi moštvi prvenstvo Evrope. Največji uspeh je bila pač zmaga nad ftančijo. Zopet enkrat vidimo, kaj se da doseči s 8i8tema1ičnim treniranjem. VTISI REKORDNEGA LETAVCA. Angleški tekmovalec za Schneiderjev pokal , poročnik Waghorn, ki je skupaj z Atchersonom pri ! svojih hidroplanskih poletih dosegel hitrost nad , 560 km na uro, popisuje v nekem londonskem i dnevniku svoje vtise in občutke. »Zelo zanimivo je, če zagledaš v daljavi kraj, ki si par sekund nato že preko njega. Neprijetno je, če s polno hitrostjo zaviješ v krivuljo. Misliš, da si naenkrat oslepel. A ta čut izgine, ko je zavijanje Dri kraju in ko svedobežua sila ne deluje gospodarstvo Hllarij Vodopiveo: Društveni davek Zgoraj sem že omenil, pod katerimi pogoji so zadruge, zadružne zveze in agrarna udruženja popolnoma oproščene tega davka. V čl. 84 pa določa zakon, da pri nabavljaških, potrošnih, kreditnih, proizvajalnih, prodajal-uih, zdravstvenih, samopodpornih in sličnih zadrugah in njihovih zvezah, katere po svojih pravilih delijo del viška ali celi višek med svoje člane z ozirom na njihovo poslovanje z zadrugo, — ne podpada davku višek, kateri se na ta način deli, in sicer uživajo zadruge to ugodnost tedaj, ako po svojih pravilih 1. delijo blago samo svojim članom, predelajo ali prodajajo samo svoje izdelke odnosno pridelke svojih članov, odnosno ako omejujejo svoje delo na svoje člane; 2. ako na deleže ne plačajo vobče ali pa plačajo samo omejene obresti, katere ne prekoračijo 6%, in 3. ako članom, kateri imajo samo en delež, dajejo enake pravice na obresti kakor onim, kateri imajo večje število deležev, in tudi sicer postopajo enako z vsemi zadrugarji. Davčni odstotki, kateri služijo za odmeri-tev davka na temelju ustanovljenega čistega dobička, so glasom čl. 86 zak. dvojni: za osnovni in za dopolnilni davek. 1. Osnovni davek znaša: a) za zadruge iz člena 84 zak. ter za regula- tivne in mestne hranilnice — 10%; b) za industrijska in rudarska podjetja ter za zadruge, katere niso omenjene v členu 84 zak. — .11%; c) za vsa ostala podjetja — 12%. 2. Dopolnilni davek znaša: 2% ako rentabilnost ne prekorači 6% vložene glavnice; 3% ako rentabilnost ue prekorači 8% vložene glavnice; 4% ako rentabilnost ne prekorači 10% vložene glavnice; 5% "ako rentabilnost ne prekorači 12% vložene glavnice; 6% ako rentabilnost ne prekorači 14% vložene glavnice; 7% ako rentabilnost ne prekorači 16% vložene glavnice; 8% ako rentabilnost ne prekorači 18% vložene glavnice; 9% ako rentabilnost ne prekorači 20% vložene glavnice; 10% ako rentabilnost ne prekorači 22% vložene glavnice; 11% ako rentabilnost ne prekorači 24% vložene glavnice; 12% ako rentabilnost prekorači 24% vložene glavnice. Gornji odstotki dopolnilnega davka so se po prvotnem zakonu penjali do 15% in so bili v zgornji višini ustanovljeni z novelo k zakonu o neposrednih davkih z dne 28. marca leta 1929. Osnovni davek vkupno z dopolnilnim davkom ne sme unositi manj od 1.2 od tisoč od vložene glavnice in pri zavarovalnih društvih 1.2 od tisoč od letnih čistih premij po odbitku vrnjenih premij. Pri uporabi višje stopnje dopolnilnega davka odmerjeni davčni znesek ne sme biti večji od davka po neposredno nižji stopnji uvečanega z razliko dobička, vsled katere se uporabi višji davčni odstotek, n. pr. ako znaša vložena glavnica 1,000.000 Din in cisti dobiček 120.100 Din, znaša rentabilnost čez 12% in bi se moral davek odmeriti s 6%, dočim se v tem primeru dopolnilni davek odmeri s 5% od 120.100 Din, kar nam da znesek od 6005 Din in temu znesku dodamo še razliko izmed 120.000 in 120.100 Din, t. j. 100 Din; v tem primeru bi torej dopolnilni davek znašal 6105 Din, ne pa 6% od 120.100 dinarjev, kar bi dalo 7206 Din. Rentabilnost se izračuna iz razmerja izmed dobička, kateri služi kot davčna podlaga, in vložene glavnice dotičnega podjetja ter se izraža v odstotkih. Pri podjetjih, katera nimajo vložene glavnice, se smatra, da je rentabilnost 10%. Na dopolnilni davek se ne morejo odmeriti nlkake samoupravne doklade, temveč se iste plačajo samo od osnovnega davka. Za zadruge za medsebojno pomoč, pri katerih se poslovni deli vplačujejo v obrokih, ki ne presegajo mesečno 50 Din ali tedensko 10 Din, in je njihov delokrog omejen na da-vanje pomoči in predujmov svojim članom za slučaj nezgode, bolezni ali smrti, «e zmanjša odstotek osnovnega tlavka od 10% na 5% in to s pogojem, ako svojim članom računajo maksimalno za 3% večje obresti od najvišje obrestne mere, katero je Narodna banka v dotičnem letu računala za eskontiranje menic. — Ako bi eskontne obresti Narodne banke bile nižje od 5%, zadruga ne izgubi te davčne ugodnosti, če je članom računala 8% obresti (čl. 87 zak.). (Dalje.) več. Tudi duhovi in smrad motorja in kuriva te od časa do časa zelo motijo. Vodstvo krmilne naprave Idjub veliki hitrosti ni preveč težko, moreš krmilo držati celo z eno roko. Ne morem reči, da mi je postalo pri tem divjem tempu slabo; nasprotno, reči moram, da sem občutil polet kot zabavo, čeprav kot ZRhavo nekam senzacionalne vrste. Sicer se pa ml piloti čutimo popolnoma varne, ker vemo, da nam sledijo hitro vozeči motorni čolni, ki imajo na krovu zdravnike, nosilnice, obveziv-o itd. in ki nas tako takoj potegnejo iz vode, če se nam pripeti kakšna nezgoda.« Te zadnje \Vaghornove besede liso r stale brez odgovora in so pa takoj opozorili na nedavni smrtni padec italijanskega stotnika Moila. ki liani pravi, tla v takih slučajih skoi«y n; rešitve. Borza Dne 13. septembra 1929. DENAR Danes so devizni tečaji izkazovali nekoliko 9labejše tečaje: v znantnejši meri pa je popustil London od 275.95 na 275.15. V tej devizi je bila tudi največ prometa (2.8 milj. Din). Narodna banka je intervenirala v devizah Berlin, Curih, London in Praga, dočim je bilo v devizi Trst zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 22S0.50 bi.; Berlin 1352.50—1355.50 (1354); Bruselj 790.63 bi.; Budimpešta 993.31 bi.; Curih 1094.40-1097.40 (1095.90); Dunaj 801.10 bi.; London 275.35—276.15 (275.75); Newyork 56.79 bi.; Pariz 222.63 bi.; Praga 168.04—168.84 (168.44); Trst 296.50—298.50 (297.50). Zagreb. Amsterdam 2280.50 bi.; Berlin 1352.50 do 1355.50; Budimpešta 991.81—994.81; Curih 1094.40—1097.40; Dunaj 790.60—802.60; London 275.35—276.15; Newyork 56.69—56.80; Pariz 221.63 do 223.63; Praga 168.14—168.94; Trst 296.49 do 298.49. Bolgrad. Berlin 1352.50-13.55.50, Bruselj 789.18—792.18, Budimpešta 991.81—994.81,' Dunaj 799.6—802.6, London 275.35—276.15, Newyork 56.69 -56.89, Pariz 221.63—223.63, Praga 168.04-168.84, Trst 296.53—289.53, Sofija 33.75—34.15. Curih. Belgrad 9.1275; Berlin 123.68; Budim pešta 90.65; Bukarešta 3.08; Dunaj 73.17; London 25.165; Madrid 76.55; Newyork 519.25; Pariz 20JI; Praga 15.37; Sofija 3.76; Trst 27.19; Varšava 58.25. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4925, (valuta) 12.47, v Londonu 275.60, v Newyorkv 175.40, v Pragi 59.35. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštcdiona 855 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj. ind. 270 den. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 406—407, kaša -106—407, termini: 9. 406.50—407.25, 7% inv. pos. 88—89, agrari 52.75—54. Bančni pap.: Hipo 202—203 (202), Poljo 15.75—16, Ilrv. 50 d.. Kred. 93 d., Jugo 81—83 (71), Lj. kr. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8100-8300, Prašted. 857.50 d., Srpska 155 d., Zem. 130—135 (130), Obrtna 33 d., Etno 164 d., Ravna gora 75 d., Kat. 31 d. Ind. pap.: Guttmann 195-196- (198, 195, 196), Slavonia 115—130, Sla-vex 96—99 (97), Danica 127 bi., Drava 430—440, Šečerana 410—415 (415, 410, 412.50), Osj. ljev. 210 —220, Brod. vag. 130—140 (131), Union 160—165 (160). Isis 17—19 (18—17), Ragusea 405—430, Trbovlje 480—487.50 (485), Vevče 132—134 (132). Nar. šum. 40—45, Piv. Sar. 205 bi., Nar. mlin. 2(1 d., Oceania 195 d., Jadr. plov. 570 hI. Belgrad. Narodna banlm 7190, 7% inv. pos, 89—89.50, agrari brez interesa, vojna škoda 406.50. 12. 419. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.65, VVienei Bankverein 21.90, Bodencredit 99.70, Creditanstal! 52.50, Escompteges. 21.30, Živno 112.75, Aussigei Chemische 265.50, Guttmann 23.75, Mundus 184 Alpine 41.10, Trboveljska 59.80, Kranj. ind. 37, Prager Eisen 461.50, Leykani 6.55. Ilima Murany 114.25. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 6 vagonov bukovih drv in 2 vagona nežainanih plohov, skupaj 8 vagonov. Tendenca neizprcmenjrna. ,2iBismeire<, ki je bil zasidran v rollerdamskom prlilinfiČti, je med čiščenjem na nepojasnjen način nastal požar, ki je kmalu objel vso ladjo. Zgorelo je ludl 10 mož posadka. 120 dni je preteklo danes, odkar gori pe-trolejski vrelec Romano-Američane v Moreni na Romunskem. 120krat 24 ur gori že baklja najbogatejšega petrolejskega ozemlja Romunije, ki na 300 metrov daleč prekaša po svetlobi celo solnce in ki stane vsak dan 500.000 Din. Velika svetovna sila Standard Oil Companv se bori s plameni, ves aparat petrolejske države je bil mobiliziran, na stotine ljudi si beli glave o načinu gašenija — vrelec pa gori z isto napetostjo, z isto strašno silo, kakor 16. maja. Romunsko petrolejsko ozemlje se je doslej izkoriščalo kakor v začetku zlati rudniki Kalifornije: z malini trudom so dobivali obilo petroleja skoro na površju zemlje, in ker je bilo petrolejskega ozemlja dovolj, niso vrtali glo-bočje. Šele letos so v okrožju Morenija napravili poskuse z globokim vrtanjem; Američani, Romano-Američana in Holandci, Avstro-Roma-na, so tekmovali v vrtanju. Vrelec 160 je bil poskusni vrelec; dne 16. maja so zvrtali že 1453.85 ni globoko. Dopoldne so opazili, da se v globočini nekaj pripravlja. Takoj so ukrenili vse potrebno, da bi izbruh surovega olja — zakaj plini se do takrat niso pojavili — primerno sprejeli. Velike, mogočne sesalke, ventili, cevi so bile pripravljene. In nekaj ur nato se je odprlo eno najbogatejših ležišč plina na zemlji: 40 milijonov kubičnih čevljev plina je bruhnilo iz svoje več tisoč let stare ječe, bobneč, bučeč, z 200 atmosferami pritiska! Proti pritisku 200 tisoč kilogramov na kvadratni meter je bil vsak odpor nemogoč: pripravljeni aparati, vrtalni stolp so zleteli v zrak kakor droben pesek, ki ga orkan dvigne kvišku. In nekaj sekund kasneje se je ta množina plina vnela. Rešil se je, kdor se je mogel; morje plamenov je zajelo 6 sosednih vrelcev in v trenutku so se ogromna jeklena poslopja spremenila v tekoče jeklene studence. Vrelec je začel goreti in še danes, 120. dan, gori dnevno 40 milijonov kubičnih čevljev plina, jasno vidno do Bukarešta, 80 km daleč. Moreni je danes središče petrolejskega ozemlja; Plocsti je bivališče generalnega štaba, sedež družb in štaba, ki vodi vojno proti skritemu petroleju; bojišče, strelski jarek je pa Moreni. Malo mesto, v katerem živi vse od petroleja. Vse spominja na petrolej: ulice so prepojene z nafto, v cestnih jarkih se mesto vode pretaka surovo olje, povsod smrdi po petroleju. Vrtalnih stolpov, ki se dvigajo visoko v zrak, je vse polno; postavljeni so med hišami, po vrtovih itd. V malih hišicah stanujejo ljudje najrazličnejših narodov: Američani, Holandci, Angleži, Francozi, Romuni, Nemci itd. Tudi to spominja na Kalifornijo, tudi tam so so zbrali skoro vsi narodi, da iščejo rumeno zlato. Danes je Romunija po svetovni produkciji na šestem mestu in od letne produkcije 4,282.377 ton odpade največji del na ozemlje ekrog Morenija, ki ineri le par kvadratnih kilometrov. Pa je tu odkrit le prav majhen del petrolejskega bogastva. Prav goreči vrelec je pokazal, kakšni zakladi so skriti v globočini. Ameriški senator Borah je, ko se je razkril korup-cijski škandal v ameriški oboroževalni industriji, zagrozil, da bo zahteval parlamentarno preiskavo. Radi tega je bil predsednik Hoover prisiljen, da brezobizrno nastopi proti osebam, ki so agentu Shearerju naročile, naj skuša s podkupnino pridobiti poslance in uradnike za oboroževalne izdatke. Umetniki - kuharji Nedavno je neki francoski hotelir napisal roman, katerega so tako občinstvo kakor tudi kritiki izredno dobro sprejeli. Ob tej priliki spominja -"Intrasigeant« na dva pariška umetnika, brata Aleksandra in Gezo de Hics, katerih eden je slikar, drugi pa kipar. Njuna dela so bila na razstavi pohvaljena. Večini Parižanov pa ni znano, da sta oba umetnika tudi izborna — kuharja in da sta uslužbena v neki restavraciji blizu Louvrea. To je tem bolj čudno, ker brata Hics kot umetnika zelo veliko zaslužita. Pravijo, da svoj kuharski poklic izvršujeta samo zaradi športa. Kandidati za Noblovo nagrado švedski listi zadnje čase mnogo pišejo o kandidatih za letošnjo literarno Noblovo nagrado. »Nya Dagligt Allehanda* piše, da sta verjetna kandidata za Anglijo Galsworthy in Chesterton. Kandidaturo zadnjega podpirajo zlasti akademski krogi. Za Nemčijo sta kandidata Thomas Mann in ga. Rikarda Huch, za Rusijo Gorkij, za Italijo in Francijo se pa imenujejo razna imena. 'Ruska knjeginja — prodajalka »Ruskoje Slovvo«, list ruskih emigrantov v New-Yorku poroča, da se je velika kneginja Marija Pavlovna preselila iz Pariza v New-York, kjer bo prevzela mesto prodajalke v neki veliki modni trgovini. Toscanini (desno), svetovno znani dirigent milanske »Scale«, je radi bolezni na očeh odstopil. i>rjegov naslednik je Mascagni (levo), komponist opere »Cavalleria Rusticana«. Mož, ki je deloval proti miru. Ameriški agent William Sheaver je po naročilu ameriškega jeklenega in ladjedelniškega trusta deloval za povečanje ameriškega brodovja. Kakor sam trdi, je s pomočjo ameriških admiralov leta 1927. razbil ženevsko razorožitveno konferenco. Ameriški policisti — tihotapci alkohola V Les Angelesu so aretirali 62 policistov, katerim je dokazano, da so bili v zvezi s tihotapci alkohola. Ugotovili so, da so ti policisti prodajali tudi odtise prstov po 1000—3000 dolarjev. Ti čudni čuvarji zakona so prodajali zaplenjeni alkohol za lepe denarce. Predsednik policije v Los Angelesu je takoj odstopil. Naselbina najbogatejših Američanov Bogati Američani si kar po vrsti zidajo vile in palače v najlepšem kraju Združenih držav, Miamu ali Palm Beachu. Še pred dvajsetimi leti sta bila ta dva kraja čisto pusta, naseljena tu in tam od siromašnih ribiških družin. Danes se pa na mestu nekdanjih koč dvigajo ogromni hoteli in krasne zasebne palače. Na široki cesti stoji vedno po nekaj tisoč avtomobilov, aeroplani pa donašajo vsak dan nove goste in one bogataše, ki se nameravajo tu stalno naseliti. Med prave bogataše se štejejo samo tisti, ki premorejo nad deset milijonov dolarjev. Taki denarni magnati hočejo seveda biti ločeni od navadnih smrtnikov. Nedavno se je ustanovil klub takih »aristokratskih« milijonarjev, ki je kupil nedaleč od Miamia in Palm Beacha ogromno zemljišče, na katerem bodo zgradili vile najbogatejši Američani, ki žele živeti ločeno od ostalega sveta. Ta klub šteje sedaj sedemnajst članov, med drugimi so: Rockefeller ml., Chry-sler in Vanderbild. Poštni minister — raznašalec brzojavk Lee Smith, angleški poštni minister, je povedal, ko sa je vrnil z dopusta, mučen dogodek, ki ga je doživel v nekem malem kraju na deželi. Smith je šel v poštni urad, da bi kupil znamke. Pri tem je zapazil, da je poštna uradnica vsa obupana. Vprašal jo je po vzroku in zvedel, da je pravkar sprejela brzojavko, ki bi jo bilo treba takoj dostaviti, pa edini pismo-noša, ki ji je na razpolago, sedaj raznaša pisma. Po predpisih sama pod nobenim pogojem ne sme zapustiti poštnega urada, ima pa pravico, da v takem slučaju lahko izroči brzojavko v svrho dostave ljudem, ki jih pozna, in jim za pot izplača 3 penny. Minister se je ponudil, da bo on dostavil brzojavko, nakar je gospodična, ko si ga je natanko ogledala, izjavila, da izgleda kot gospod, kateremu more zaupati, zato mu bo v božjem imenu izročila brzojavko.« Na vprašanje, kaj je napravil s pošteno zasluženimi pennyji, je minister odgovoril le s smehljajem. Kralj Ahmed in njegove obleke Albanski kralj Ahmed Zogu ima bogato garderobo z nad 2000 oblekami. V tej zbirki so narodne noše iz vse Albanije, neštevilne svečane obleke in klasični kostumi. Kralj Ahmed namreč ljubi romantiko, zato oblači toaleto Hamleta, Othela, Lohengrina . . . Niti ene obleke ni imel dvakrat na sebi. Na dan, ko ga je parlament proglasil za kralja, je nosil belo, z zlatom vezeno tuniko in škrlatno rdeč plašč. Veliki pariški krojaški salon je imel več mesecev opravka s to svečano obleko. Kralj Ahmed je ponosen na to, da govore o njem, da je najbolj eleganten monarh v Evropi. Poleg tega se pa trdi, da je Ahmed Zogu eden najlepših mož Evrope. Ko je študiral v Carigradu in Parizu, so ženske tako norele za njim, da se'je dejansko moral skriti pred njimi. Kralj Zogu ima namreč fine, mehke in pra-viine poteze v licu, sanjave, plave oči in nenavadno melodičen glas. Truplo, ki jeclja V neki vasi blizu Lenjingrada je nenadoma izginil ruski sodnik Dimitrij Petrovič. Ker je bil zelo ugleden prebivalec tega sela, so oblasti razpisale nagrado tistemu, ki najde njegovo truplo. V tem oglasu se je nahajal tudi opis pogrešanega sodnika: »Visok 1.78 m, črni lasje itd. Poseben znak: jeclja...« Čeprav so vsi skrbno iskali pogrešanega sodnika, vendar trupla, ki jeclja, doslej še niso mogli najti Smešn*ce Gospod Trebušnik jo ves zasopel stopil pri >Figovcu« v gostilniško sobo in sedel k stalni mizi. >Dva dinarja sem prihranil, ker sem ves čas tekel za tramvajem.« — »Raje bi tekel za avtotaksijem, pa bi si prihranil 30 uinarjev,« mu je dejal eden njegovih prijateljev. * Višek profesorsko raztresenosti. Profesor Raztresen je silno razmišljen gospod. Ko se je nekoč zvečer spravljal spat, je gorečo svečo položil v posteljo, sebe pa pihnil. * >Ali je gospod profesor že zajtrkoval?« vpraša skrbna soproga služkinjo. »Ne vem, gospa.« »Vprašajte ga vendar.« »Sem ga že, pa tudi sam ne ve.« Filip Halsmann, dijak iz Rige, se te dni zagovarja pred poroto v Inomostu. Obtožnica trdi, da je Halsmann na nekem izletu v Zillertalske alpe umoril svojega očeta. Vso skrb smo posvetili nakupu izhornega blaga za jesenske in zimske ulstre za gospode in dečke, tako da bomo z blagom in z u Istri postregli brezkonkurenčno. 1 m blaga že od 90 Din naprej. DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. iff. France Bevk t Muha gospe Vere (Trst 1929, Književna družina »Luč«.) »Dom in Svet« je 1. 1925. objavil »Muko gospe Vere«; bil je to prvi Bevkov daljši spis in čl-tatelji so ga sprejeli gotovo z navdušenjem. »Muki gospe Vere« je sledila še dolga vrsta povesti in romanov, toda vse osnovne poteze Bevkovega pripovedništva najdemo že v tem prvem njegovem delu. Tu vidimo že prav živ zapletljaj veledrama-tionegu formata, ki je zanj toliko značilen, tu najdemo okolico, v kateri še vedno najrajši išče Bevk svoje motive, imumo že tisti njegov posebni način prikazovanja golot in lnžnjivosti ter pokvarjenosti sodobne družbe, krivičnosti in tragiko, ki je prav za prav nihče ni kriv in ki ji nihče ni povod, ki se pa širi liki gobavost in zavzema čedalje stra-hotuejšo podobo. V predgovoru te knjige čitamo nekaj pretresljivih stavkov, ki bi mogli veljati za geslo slehernemu Bevkovemu spisu: »V postavi so vidna dejanja, nevidnih dejanj ni nikjer zapisanih dn ni iztuhtane kazni zanje. Za ta dejanja so sodnik in obtoženec, postava in kazen žrtve same.« Pa še nekaj. V »Muki gospe Vere« zapazimo, da je bila konciznost izražanja, napetost loka dejanja ter nedvoumno pisateljevo zadržanje napram dogodkom, ki jih opisuje — ta trojica poglavitnih lastnosti povesti — začetkoma pri Bevku v vse idealnejšem soglasju, vse drugače v čisto umetnost pripovedovanja usmerjena kakor poslej. Uravnove-šenost in obvladanja vsebinske in oblikovne tva-riue sta bili v njegovi prvi povesti — skoro bi dejal _ zrelejši kot v njegovih poznejših delih, dasi je bilo i eno i drugo v »Muki gospe Vere« mnogo preprostejše in dosti manj bravurozno. Njegova poznejša plodovitost ga je napravila površnej-šega in bravuroznejšega hkrati. Zato bodo čltatelji gotovo radi posegli po njegovem prvencu, ki je zdaj v lični in okusni izdaji, za katero moramo agilno tržaško založnico posebej pohvaliti, širšemu krogu pristopen. Knjigo ima v komisijski zalogi »Nova založba« v Ljubljani. s. š. Po belgrajskih razstavnih dvoranah Sezona umetniških razstav se je začela in v prestolnici je to jesen posebej bogata. Prvi je razstavljal Galičanec (iz Galičnika v Južni Srbiji) Lazar Ličcnovski. Je še čisto mlad in se je nedavno vrnil iz Pariza, kjer je študiral dve leti umetnost. Specijaliziral se je v freski in v tem mu je med Srbi kos morda samo še Živorad Nastasijevič. Topot je prvič razstavljal v Belgradu. Izložba je mnogovrstna in uspela. Je čistobarven dn med petdesetimi slikami izstopajo posebno pestre krajine iz Južne Srbije iz zadnje dobe (Ohrid). Tudi nekaj pariški pejsažev je karakterističnih tanj. Ne čisto umetniška, ali kljub temu svojevrstno zanimiva je obsežna razstava Belgrajskega foto-klu-ba v novi belgrajski univerzi. Vsekakor je pomen fotografije danes večji kot se navadno misli. Je vsakdanji kruh človekov, zato ni čudno, da je prišlo do fotografske razstave. To je prva tovrstna izložba v Belgradu in zelo obsežna in zanimiva obenem. Amaterjem so šli posebej na roke. Slovenci eo seveda na prvem mestu; Ravnik, Krašovec. Odlikujejo se še Branko Raca s telinično neoporečnimi slikami šeher-Sarajeva in njegove okolice, Sabotka z melanholičnimi somborskimi ravnicami in Ivašencov, ki se je spustil v kombinacije oblakov. Amaterskih slik je čez 350. Zgodovinske vrednosti so v svetovni vojni snimljene slike Riste Marjanoviža iz bega čez albanske klance in gore. Nekatere so tudi uvrščene v »Ratrii albuma. Tudi pred triiupetdesetimi leti napravljeni snemki starega Belgrada imajo veliko vrednost in. privlačnost. Društvo »Narodno delo« pa je dalo na razpolago večje število fotografij starih srbskih samostanov, kopije fresk in drugih slik iz srednjega vtika, ki so posnete v zadnjih dveh letih. Vse te fotografije so povečane. Zlasti freska sv. Save iz Mileševa in pa ikonostas iz Lesnova sta dobra. Tudi nekaj pariških pejsažev je karakterističnih in iz področja tehnične policije. Ideja fotografske razstave je vsekakor priznanja in pohvale vredna. V nedeljo se bosta otvorili še dve razstavi v Umetniškem paviljonu na Kalemegdanu. Razstavljata Ivan RaJovič in Mihajlo S. Petrov. O njima bom poročal drugič. Tone. P. Orlovska straža, št. 8—9, glasilo Hrvatskega Orlovskega Saveza, prinaša poleg spominov na Prago sama organizacijska poročila. Priloga »Orlic« objavlja neko Jon Svensonovo črtico. Adžija, dr. B.: Od Platona do Marksa. Razvoj sociološke ideje. Zagreb, 1929. Edicije >Socialne Misli«, knjiga 2. Str. 122. — Dr. Adžija je znan hrvatski socialistični publicist in v socialističnem duhu je napisano tudi to delce, Ne pove ničesar novega, temveč le pregledno, na kratko in dokaj skromno referira o »razvoju sociologije od Platona do Marksa«. Še najboljši je uvod, v katerem obravnava osnovne pojme sociologije. Pri zadnjem odstavku o kritiki marksizma ne omenja najvažnejših, ki so izpodbili večino osnovnih temeljev, na katere je zgradil Marx svojo stavbo, najnovejše dobe se pa pisatelj sploh ne dotakne, čeprav bi dajalo vrednost delu šele to. Za dobo »od Platona do Marksa« imamo namreč drugih, izčrpnejših del v izobilju. Ruski film. Bivši sovjetski komisar za prosve-to Lunačarski je v družbi z berlinskim kritikom Leo Hirschom izdal v založbi Orell (Zttrich in Leipzig) knjigo »Der russische Revolutions-filmc. Znano je, da je ruski film pod vodstvom Eisensteina, Pudovkina in Protasonova filmsko umetnost naravnost revolticljoniral. Šele iz ruskih filmov je zapadna evropska filmska proizvodnja in režija spoznala prave zakone optične drame. Filmi kakor »Oldopnica Potjomlcin«, »Vihar čez Azijo«, >Matk in še ne dovršena »Generalna linija« niso samo učinkoviti po svoji tendenci, marveč predstavljajo umetnost najvišje intenzitete, kar moramo od vsiljive in često tudi kvarne politične tendence ločiti. V tem oziru se moramo od modernega ruskega filma le učiti in tudi Ilol]ywood s svojo plitvostjo se je nad njim zamislil. Knjiga Lu-načarskega je zelo poučna in skuša biti kolikor-toliko stvarna ter svojih dobrih sestavkov in obilice neprecenljivih podob ne izkorišča preveč v politične svrhe. Zato bo tako strokovnjaku kakor ljubitelju filma prišla prav. Radio Delavski koledarček za I. 1930., ki ga je izdala krščauskosocialna Delavska založba v lični obliki, prinaša kratka navodila za strokovno izobrazbo delavca, seznanja z Delavsko zbornico in z vprašanjem Izseljevanja, potem >Kaj moraš vedeti o zavarovanju«, »Kako prideš do brezposelne podpore pri Borzi dela« in poštne določbe. Posvečen je koledarček Josipu Gostinčarju, sedemdesetletniku. Cena koledarčku, ki ga našemu delavstvu priporočamo, je 10 Din. Kitica cviječa so premišljevanja za žensko mladež, ki jih je po Miillendorfu S. J. priredil svečenik Karlo Budanac. Dubrovnik 1929. Josip Medved: Mueanje, naputak, kako se po-maže mucavoj djcci u domu i školi. Hukovod za učitelje — je o~; K N N t-0, C M h- g -J ^c a .. « H " ... a> . . - _ c > a-a -g s N c s. &, S^Ou' V) •JSosO-J ' ji c tu .iiu>->-Q LJ .SOZgeS » i-sS-B IŠoF5 3 "oo »®W5U.CM Maurice Renard: 5 SififcH nevarnost Ta grad lahko spoznaš. Ze od železnice sem ga moreš videti. Iz temnega gozdnega zelenja med Ma-churazom in Cliateaufroidom moli njegova svetlo-rdeča opekasta streha, da je vedno videti kakor bi ga vedno oblivala jutranja zarja. Grad ima na vsakem izmed štirih oglov stolp. Na treh sedi še stara, siva streha, podobna turškemu turbanu, na četrtem pa se boči zvezdarnična kupola. Okrog gradu je vrt s svojim zelenjem. Komaj malo je nagnjen. Dve cesti vodila v Mirastel v vijugah. Pravijo, da se je Mirastel iz časov Richelieua zato ohranil, ker je bil njegov posestnik miren človek, ki se je rajši kakor s politiko in vojno ukvarjal z opazovanjem zvezd. Odtod izvira tudi ime »Mirastel«, ki pomeni zvezdogleda. Ko je gospod Ar-quec!ouve grad kupil, je našel v podstrešju še celo zbirko bakrenih plošč, v katere so bile urezane vse vrsto podob in meril, kakor so jih včasih zvezdogledi j rabili za merjenje solnčne višine, višine zvezd itd. Sedaj moli iz kupole v nebo ogromen teleskop. Kupil ga je bivši tovarnar Arquedouve za svojo ženo. ki je imela veselje za zvezdoznanslvo. Zal, da je kmalu oslepela. Tudi Arquedouve je kmnlu potem umrl, ko je kupil grad in slepa vdova s hčerkama Lucijo in Avguštino poslej eradu ni več zapustila. Zvezd ni mogla več gledati," toda v duhu je sanjala dalje o njih molčeči ubranosti in lepoli. Želela je samo še to, da bi katero svojo hčer omožila z zvezdoslovcem in ta želja se ji je uresničila, štiri leta potem, ko se je sta- rejša hči omožila z artemarskim zdravnikom Kalistom Montbardeaujem, je vzela mlajša Jeana Le Tellierja, takrat nameščenca marsejske zvezdarnice. Temu je naprava v kupoli prav prišla. Poleti je mogel v Mira-stelu s teleskopom, ki ni bil slab, nadaljevati marsikatero svoje, prej zapoceto delo. V tem času je Le Tellier že ravnatelj zvezdarnice v Parizu in gospa Arquedouvova irna štiri vnuke, rta katere je ponosna. Izvzeta je le Suzana Monbardeau-jeva, ki je rodbino osramotila. Neki brezčutni človek jo je pregovoril, da je staršem zbežala in živi z njim v neki vili v bližnjem mestu. Njen devetindvajseletni brat Henrik jo sme le naskrivaj obiskati, zakaj oče je neče več poznati. Ta Henrik je zdravnik in učenjak, ki danes slovi po svoji iznajdbi leka za poapnenje žil. Pred kratkim se je bil šele oženil z lepo in mlado Fa-bijeno d' Arviere. Ravno, ko je dospela Le Tellierjeva družina tiakaj, sla se Henrik in Fabijena povrnila z ženitovanjskega potovanja. Henrikov bratranec Maksim Le Tellier je bil tedaj šestindvajset let star. Sprva je služil na ladji, katero je zapustil kot praporščak, da se je mogel pod pokroviteljstvom kneza Monaco posvetiti svojim študijam morskih globin. Ko je zvedel, da gre vsa rodbina v Bugey letovat, je zaprosil za dopust in se vrnil domov. In potem je tu še Marija Terezija Le Tellier, njegova osemnajstletna sestra, plavolasa lepotica. Pesnik bi moral opevati njene zlate lase, rožnato polt, oči, kakor jih je slika) (Jreuze, dal je njeno vitko, a vendar polno in gibčno postavo ... Tako ljubezniva je in tako dobra. Vsak, kdor jo po«!u?a, se čudi njenemu duhu. Zal da mladi možje, ko jo zmedeni po- slušajo, ne razumejo njenega duha, ampak občudujejo samo njena usta. Suzana in Henrik Monbardeau, Maksim in Marija Terezija Le Tellier so preživeli svoja najlepša otroška leta v Mirastelu in v vasi Artemare; Fabijena d'Arviere jim je o počitnicah delala druščino in pa neko sirote brez staršev, Robert Collin, ki je sedaj že tajnik svojega dobrotnika Le Tellierja. Obe družini sta živeli, bi rekel, obenem v Mirastelu in v Artemaru, tako močno prijateljstvo ju je družilo. Delovanje onivajgov je takrat doseglo že nekakšen višek. Ni torej čudu, če Le Tellierjeva družina pri obodu ni o ničemer drugem razpravljala kakor o onivajgih. Po večerji je pohitela mladina na vrt in v park, na dvorišče s cvetočimi kostanji, pod prastaro drevo, imenovano ginkobiloba, ki je danes že izredno redko. Ščebetajoč je četvorica šumela po belem pesku vrtnih potov, božala starega Flofla, velikega pomorjanskega ovčarskega psa, in se iz-prehajala v mesečini. Starši so stali v salonu in sc pomenkovali z gospo Arquedouvovo in Robertom Collinom. Monbar-deauova gospa, ki se je bala za otroke, venomer misleč na onivajge, vpraša Le Tellierja: > Zakaj pa lotos tako zgodaj prihajate v Mirastel? Zvezdoslovec ne odgovori takoj. V zadregi se spogleda z ženo. Ta pa prevzetno motri tajnika, revno oblečenega, mršavega majhnega človeka in šteje njegove grdosti: naprej stoječe lične kosti, previsoke čelo. grdo brado. Vendar pa »ijejo skozi zlate očali tako velike, lepe in tako neizmerno sanjave oči, da ni dvoma, da je Stvarnik hotel imeti te oči ravno tako iepe kakor ostalih ljudL, Mali oglasi Vsaka beseda 50 par ali projtor drobne vrstice T500in.Wajmanisi zn«ek5Din.0glasinad 9 vrstic 5eračuriajovi$je.Zaoqla5e jtrocjott-govjkega in reklamnega značaja vjakavntica 2Dih. Najmanjši zne»ek10Din.Pristojbina za Šifro2Din.V5akogla> Ireba plačati pri naročilu.Na piimena vprašanja odgovarjamo le,če jcpriložena znamka.ček.račun Ljub! jana1Q.3ti9Jel.,št2?-2ž. mi Mesto knjigovodkinje ali blagajničarke išče gospodična s prakso. Ponudbe pod »Poštena in vestna« na upravo. Prodajalka izučena mešane trgovine, išče mesto. Gre kamorkoli in bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Marljiva« št. 10.125. Prodajalka špecerije in delikatese išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« štev. 10.054. Trikotažni delovodja strokovnjak, dolgoletni in-dustrijec, dobro vpeljan v celi Srbiji, Macedoniji in Vojvodini, z odjcmalci, razume se na pletilstvo, krojenje, defekte pri strojih, montiranje, s sinom 18 let, ki zna pletilstvo na »flah« in stroj »Rasel« ter tudi snovanje, išče zaposlenja. Pisati na naslov »Savez tekstilnih mojstrov«, Beograd, Pocnka-rejeva ulica pod »Trikotažni poslovodja«. Učiteljica vzgojiteljica išče mesta k rodbini bodisi v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Uči-teljica-vzgojiteljica« štev. 10.168 na oglasni oddelek. Natakarica strogo poštena in verna, ki želi spremeniti mesto, dobi stalno zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slo-—. venca« pod št. 2. Delavec pošten, 22 leten, išče kakršnokoli delo. Ponudbe na upravo pod »Delavec«. Mlinarski pomočnik mlajši, ki je vajen dela v kmečkem mlinu, se sprejme takoj pri F. in A. Le-ben, valjčni mlin in žage, škofja Loka. Dobra kuharica za vse, zdrava in mlada, najraje vajena primorske kuhinje, se išče k družini z dvema otrokoma. Maribor, Gregorčičeva 4 — vrata 4. Ključavn. pomočnik dobro izurjen v stavbenem in umetnem ključavničarstvu, pošten, vojaščine prost, ki bi znal tudi samostojno voditi obrt, dobi takoj stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe pismeno ali ustmeno na naslov: K. Albrecht, Kamnik. Vajenko krojačico, sprejmem. — Bianchi, Sv. Petra c. 44-1. Kuharica perfektna, katera bi tudi opravljala druga hišna dela, se sprejme takoj. -Viccl, Gospodska 5, Maribor. Zaslužek Zastopnike-inkasante sprejme tvrdka Singer, Šelenburgova 3/1. IE 2 ključ, pomočnika sprejmem brez hrane in stanovanja. Fran Končan, splošno ključavničarstvo, Domžale. Dve dijakinji (dijaka) srednjih šol sprejme na stan in hrano boljša družina v Rožni dolini. Naslov pri upravi pod 10.065. Učenko pridno, pošteno, z dobrim šolskim spričevalom z dežele, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi št. 10.148. I Službodobe Kotlar. pomočnika sprejmem. Jos. Otorepec, Za Gradom 9. Mlinarski vajenec z vso oskrbo, se takoj sprejme pri F. in A. Le-ben, valjčni mlin in žage, Škofja Loka. Varuhinjo k dvema otrokoma do 6 let, rabim za takojšnji nastop. Biti mora zdrava, vajena otrok, zmožna malo šivanja ter nemščine. Ponudbe je poslati s sliko in navedbo plače -pod šifro »Stalna služba« št. 10.075. Delavcev od 30 do 40 in dva tesarja sprejme za trajno delo kamnolom postaja Verd. Stanovanje preskrbljeno. Popravila zimskih klobukov za dame in gospode sprejema in točno izvršuje modni salon Stuhly-Maške, Židovska ul. 3. Ovesinhoruzo kupite najceneje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Kesljeva cesta 24. Veletrgovina z žitom Dijakinjo se sprejme poceni na stanovanje in dobro hrano. Maribor, Orožnova 9/1. Dijaka (injo) do 15 let starega, se sprejme za 500 Din v dobro oskrbo. Električna razsvetljava. Pomoč v učenju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 10.169. Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Študentovska ul. 9/1. Šoferska šola prva oblastv koncesljon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto). Dunajska cesta 36. Telet. 2236 Strokov-niaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega Reliefne vezenine so kras vsaki sobi. Pojasnila in pouk gratis. Josip Lindič, f-jubljana, Komcn-skega ul. 17. Klavirski pouk prvovrsten, daje pianistka Jadviga Poženel. Informacije Mestni trg 17-11. stanovanja Stanovanje 3—4 sob iščem v centrumu za oktober. Ponudbe pod »Do 2000 Din«. 2 stanovanj, prostora oddam. Želim upokojenca z ženo. Drugo po dogovoru. Rožna dolina, cesta V, št, 30. Stanovanje soba in kuhinja, oddam. Kos, Tržaška ccsta, Stan in dom. Pozor društva, gostilne! Močan, triceven radio, čist glas, se kompletno, razen baterij, proda za 1300 Din. Ponudbe pod »Radio« št. 10.161. mammBBaf^ssaam Lokal na zelo prometnem kraju se odda. Poizve se Glin-ce, Tržaška cesta 46. Krompir zdrav, debel, 1 vagon, postavljen na kol. Brezovica, po 1 Din kg. Čez 300 kg se v Ljubljani vsakemu na dom postavi za 1.25 Din, dokler ima kaj svojega naprodaj. And. Rem-škar, pošta Brezovica pri Ljubljani. Kleparsko orodje kompletno, s tremi stroji, čisto malo rabljeno, prodam pod zelo ugodnim plačilnim pogojem. Oddam tudi kompletno delavnico v sredini trga na zelo prometnem kraju. Cirila Piričnik, trg., Rečica ob Savinji, Namizna jabolka od 2 Din za kg dalje, na drobno in v zabojih pri Lottspeich, Rimske toplice. Oddam dovoljenje za točenje vina na debelo, stanovanje in klet. Pisma pod »Gotovost« št. 10.167 na upravo. Nov lep lokal v prometnem mestu na Gorenjskem, ob glavni cesti, pripraven za trgovino ali obrt, z majhnim skladiščem ali sobico, sc odda pod ugodnimi pogoji v najem. Elektrika vpeljana. - Naslov pove uprava »Slov,« št. 10.166. Pnidamio Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Umetni valjčni mlin dobro idoč, na vodni in parni obrat, v velikem kraju v neposredni bližini železnice v Sloveniji, naprodaj. Dopisi pod A. B. 10—10.157 na upravo Slovenca. Kupimo Zimskih jabolk par vagonov, obranih — kupim. — Mihael Iskra, Hlebce 23, p, Lesce. 201« KROHSHE BOHE kupi Pucka štediona i založni zavod d. d. OSIJEK - Desatičina ul. 27 OGLAŠUJTE 5 LD VENCIJ PALOGRAPM edini razmnoževalec za razmnoževanje not, okrožnic, načrtov, vabil z zaščitno znamko »GLOBUS« dobite samo pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbursova ul. 6 Pouk brezplačen! Telefon 29S0 JUGOSLOVANSKE TISKARNI V LJUBLJANI IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPDE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIDE ♦ KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NA3FIN. PAPIR KLIŠE3E PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLED-NIČE, REKLAMNE SLIKE Naročajte ,$B©weraca*& POZOR! POAOH Najboljša brezalkoholna pijača je ORIGINAL „SAKfITAS" Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah, izdeluje: I. Slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova nlica 27. Mre In iranasifone po ceni popravlja Hlberf iEccarins, ftflaribor Slomškov trg št. 5 Stalen zaslužek! Oddamo v vseh mestih z okolico pravico samopostavitve in obrata epohalne novosti avtomata. Nudimo ugodno trajno zaposlenje. Potrebni kapital za vsakih 1000 prebivalcev ca. 700 Din pri popolni varnosti in posebno dobrem zaslužku. Dopisi z dokazom potrebnega kapitala na upravo pod: Avtomat družba. 0Co£o vzb vzouja lefjoia zaclivljettje ? Ali ima kako važnost pravilen obraz, ki mu manjka lepota barv? Nima! Zavist družbe bo izzvala le ona dama, ki ima živahno barvo lic in nežne, pov-darjene ustnice. Povsod bo vzbudila zadivljenje, dočim ostane ravnodušno lepo lice neopaženo. S poprečnimi sredstvi, naravno, se te prednosti ne morejo doseči, ampak Ic s "Khasana-Superbom". Rdečilo "Khasana" za lice jc sicer pomarančaste barve, alt že nekaj trenutkov po uporabi se Vaše lice prevlači z omamljivo rdečo barvo. Brez ozira če je lice svetlo ali temno, se doseže le ona naravna barva, ki odgovarja Vašemu tipu. Štift' "Khasana" za ustnice se uporablja enakomerno, Vaše ustnice dobe le potrebni ton in nič več! Oba, i štift za ustnicc i rdečilo za lice, sta tako subtilna in nekričeča, da nihče ne more slutiti "Khasana-Superb". Zadostuje ena uporaba na dan; "Khasana" se more le z vodo in milom odstraniti. Skladišče za S.H.S.: iugopharmacija d. d. Zagreb Oddelek kozmetike Pristaše dobivamo z resnico. Dr. M. Albersheim -Frankfurt a.m.-London POZOR! OGLEDA NAJ SI VSAKDO 0SEDN01 Novo veliko zalogo vsakovrstnega finega usnja v vseh modnih barvah, ter prvovrstno spodnje usnje za Šivana ln zblta dela, za jesensko In zimsko sezono po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina usnja FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG 11a Št. mag. 52.438/29 ref. IX. RAZGLAS Glasom sklepa upravnega odbora mestnih voženj od 23. avgusta 1920 nabavi mestna občina ljubljanska ca. 37.000 kg zdravega, suhega, rešetanega ovsa, ca. 31.000 kg zdravih, suhih pšeničnih otrobov, oboje na odpoklic oziroma takojšnjo dobavo. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2/11. Ponudbe je kolekovati s 5 Din in jih predložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 17. septembra 1929 do 11 dopol. MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1929. Lesna industrija LOGHTEC (Gabrlel Oblak) -SioBenifa- Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Z jamstvom proti razsušitvi. — Cene zmerne! Brzolanni Logatec — naslon: Javor Tel. inferurb. S Opozarjamo na .IHali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki