62. številka.
V Trstu, v sredo 5. avgusta 1891.
Tečaj XVI.
„E D I N O S T"
uhaja dvakrat na teden, vaako arado is loboto ob 1. ari popoludne
„Edinost" stan«:
ta vae leto gl. (t. — ; izven A vat. 9.— fl. ta polu leta „ 3.—; , * 4.50 a ta četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Poaamične številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratit po & nov.,
v Gorloi in v Ajdovščini po • nov. Na naročje brai priloiant naročnin* M upravnlitvo na otlra.
EDINOST
Oflaal in oznanila ne račune po 8 vrftttca v petitu; za naslov« i debeliu^^.. _ črkami ae plačuje prodor, kolikor bi	* /t
obae<lo navadnih vrati«.	»V ' J
Poslana, >vna zahval«, oamrtnlo« UdN^O**^ ae račune po pogodbi.
V*i iiopiai ae poniljajo uredništvu v ulici ('arintia it. 25. Vsako pUmo mora biti 1'raiikovaho ker uefrankovana ne »prejemajo. Kokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inimrate prelom« upravnlitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o proate poštnin*.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Prjjenjprsko.
v
• v vdliobt j« m ć ,
Kam pridemo?
„..... Ker valed mnogih agitacij
mnogi duhovoiki nameravajo izstopiti iz kmetijske družbe ter si osnovati lastno konservativno kmetijsko dru i* t v o". Tako je čitati v Ljubljanskega »Slovenca" 173. žtevilki z dne 1. avgusta 1891. leta.
Slovenci v Kranjski bo si sedaj v laseh, da je kar veselje — za vse nasprotnike naroda našega. Strast je slaba voditeljica ljudi) in strank in atrast dovela je odnoftaje v Kranjski takč daleč, da vsak rodoljub le krvavečim srcem opaiuje in motri gibanje v središči našem.
Politiiko-strankarsko obnebje, razpenjajoče so nad našo Kranjsko, gotovo ni prijazno ; temno-sivi oblaki vlačijo se po obnebju tem in iz njih švigajo strele, da nam kar vid jemlje: tresk in grom pa nam pričata, da imamo hudo uro. Odurno je to obnebje, nesrečonosni so ti oblaki. Na jednem samem mestu pretrgali so se oblaki; solnca blagodejni žarki so jih prodrli in na onem mestu vidimo košček lepo« višnjevega neba: jasna točka na temni sliki. Veselili smo se do sedaj te jasne točke na mračnem obnebji, ker nam je bila v svedočbo, da so če ni povsem zmračilo, in je vzbujala v nas nado, da se polagoma zopet zvedri vse naše obnebje. Goljufiva je bila ta naša nada, kajti začelo se je že na to delati, da izgine še ta jasna točka raz neprijazno obnebje in da postane potem tema, grozna tema.
Jasna točka v temni sliki je : Kranjska kmetijska družba.
V zadnjih časih imeli smo priliko na raznih krajih, ob raznih prilikah in raznimi osebami govoriti o družbi tej. Sodba o njej pa je bila povsod jednaka — ugodna, laskava. Na vseh straneh bili so polni hvale. Vse, karkoli se v Slovencih peča s kmetijstvom, divi se uzornomu delovanju, čudovitemu narafičanju članov in velikemu napredku družbe te,
PODLISTEK. Zločinec.
Novela V. K. R n t i m i r a. I.
Ves potrt, zamišljen in bled prilel je sivolasi očka Vladimir nekega poletnega jutra iz grajskega zapora v vipavskem sv. Križi. Njegovo propalo bledo lice je pričalo, da je moral izvedeti pobožni očka nekaj nenavadnega pri spovedi mladega zločinca, kateri poplača jutri na vislicah avoj nečloveški čin.
„Za Boga!" mislil je atražar, „kaj je danes temu pozemskemu angelju P Saj je bil že pri jednakih in še večjih hudo-delnikih, a od nobednega se ni vrnil tako potrt. Od vsakega je prišel vesel in zadovoljen, da je vžgal v njpgovem srci ogenj kesanja in zaupanja v božjo milost."
„Kaj ti je, brate Vladimir, si-li bolan P" prapal je predstojnik starčeka, ko je videl, da ne more pri kosilu ni jesti, ni piti.
Ničesar ni odgovoril o. Vladimir, le očesi jo otožno povesit in šel v svojo ce* lico, pokleknil pred podobo Bogorodice in goreče začel moliti k Materi božji, prebi-ialiftču grešnikov: „Prosi, Devioa presveta,
tak6, da je misel oboa, da b« je ta „Kmo-tijska družba" prerila v prvo vr-to mej kmetijskimi družbami v državi naši.
Osobito mi tržaški Slovenci, neprestano prispodabljajoči delovanje kmetijske družbo kranjske z delovanjem naše tržaške „Kmetijske družbu" — kojega imena pa nikakor ne zasluži —, smo v takem po-loženji, da skoro zavidamo naše kranjske brate ; kajti morda nikjer drugod v Slovencih ne pogrešajo tako živo dobre kmetijske družbe, kakor jo pogrešamo mi. Zjokali bi se, ako motrimo preugodno lego okolice naše, ako mislimo in računamo, kak neizerpiv vir dohodkov in blagostanja bi nam lahko biii naša vinoreja, sadjo-reja, cvetličarstvo itd., ako bi imeli kmetijsko družbo, ki bi bila res kmetijska, ki bi vršila svojo nalogo vestno, neumorno in brez p o 1 i t i č n o-s t r a n k a r sk ib namenov. Ne pretiravamo, ako trdimo, da nikjer v Slovencih ne cvete tdko blagostanje, kakoršno bi lahko pri nas, da imamo zavod, koji bi res na to delal, da nam odpre bogato vire, doslej zamaSene vsled nedostatnosti pouka in podpore. Tržaško kmetijsko društvo nikakor ni kos nalogi tej, ker jo vodijo pred vsem politične tendencije. Politični nameni, na umeten način zanašeni v take zavode, so pa moreča slana.
Umestno bi morda bilo, da odgovorimo na uprašanje: čegava je v prvi vrsti zasluga na prelepem razvoju „Kranjske kmetijske družbe", kdo je ona gonilna moč, provzročujoča, ali če to ne, vsaj po-apešujoča veselo napredovanje P Umestno bi morda bilo to uprašanje, ali mi je no stavimo, da bi so nam no reklo, da pišemo tendencijozno in da nam je namen proslavljati tega ali onega. Greh bi ravno to ne bilo — Kajti pohvala bi bila zaslužena —. ali izogniti se hočemo vsakako tudi temu, če tudi neosnovanomu očitanju. Bodimo torej strogo objektivni!
Kmetijska družba kranjska procvita torej divno in prinaša že sedaj obilo dobrega sadu, a donašala ga bode v bodočo
prosi Svojega Sina, da vzbudi spečo vest hudodelnika, da ne izvrši drugi zločin nad lastno krvjo! . . Spasi, usmiljeni Krist, življenje nedolžnega otroka !"
Vsi križski mehčani iu okoličani smatrali so Češarkovega Naoeta krivim nečloveškega čina — uuiora svoje lastne matere.
Kako pa tudi ne P Saj priča vso zoper njega! Naj umrje torej sramotne smrti tr-dosrčnež, ki se je predrzni! položiti roko na svojo mater in proliti kri one, koja ga je rodilu in redila ! Naj umrje hudobnež, ki se maščuje tako grozovito nnd materjo radi malenkosti, radi — ubogega ženskega bitja!)
„O im probo amor, quid non mor-talia pcetora cogis!" (Verg).
Tako je mislil vsakdo, ker jo bil trd no prepričan, da je le Krošarjeva Drago-jila vzrok toga nečloveškega čina, kajti, kakor dandanašnji, mislili so ljudje i v onih davnih časih : „chorchez ln femme".
Pa saj se drugače niti misliti ni moglo. Vse jo pričalo in kazalo, da je Nace, kateri se je kazal prej pohlevnega kakor golob, da je torej ta Naoe — ubijalec matere. Nu, pa saj tiho vode jezove podirajo! . .
izvestno So v veliko večji meri, ako osta taka, kakorsna je, odnosno, ako vst na poti, kojo je ubrala.
Po takem smejo vsi Kranjci — brez razločka političnega mišljenja in no gledč na druge vsakdanje praske — ponosni biti na kmetijsko družbo svojo in vsi kot jeden morali bi napenjati vso svoje sile v to, da se družba nadalje razvija na poti do dovršenosti; kajti takč zahteva čast Kranjske in blagor nje kmetovalcev. Ker pa je blagostanju kmetovalca podlaga blagostanje vse dežele, menimo, da hudo greši 6ni, ki bi hotel rušiti organizacijo zavoda, kojega satnen je pospeševati blagostanje kmetovalca in koji zavod zares iti uzorno izvršuje svoj namen.
Misel naša je, da nazori ti so nedotakljivi in da jim ni mdČi nikakor do živega.
Rekli smo že, da so politične tendencije, zanešene v take zavode, kakoršni so kmetijske družbe, sldna, ki zamori vsako delovanje. To je čisto naravno, kajti v političnem življenju prevladujejo — dasi bi to no smelo biti — strasti, osobnosti in — branite se kolikor hočete — zasobne koristi. Kjer pa so osobna nasprotstva, si niti ne moremo misliti zložnega in uspešnega delovanja.
To je rak, ki gloje na teleBu kmetijske družbe tržaške in sedaj je divno procvitajoča se kranjska kmeti j s k a d r u ž b a v n e v a r n o s t i, da pade v isti greh.
Kakć je to prišlo P Kmečke občino gorenjske zastopal je v deželnem zboru kranjskem do svoje smrti pokojni deželni glavar Josip Puklukar. Sedaj je razpisana nova volitev. Z jedne strani kandiduje — seveda na podlagi konservativnega programa — župnik Mesar, v v<akem pogledu čislan in hvalevreden mož. Protikandidat mu je tajnik kmetijska družbo kranjske, Gustav Pire, kojega program, priobčen v „Novicah", je pa zopet, tak, da bi gA lahko podpisal naj-
II.
Bilo je pozno zvečer. Nhoo stopal je veselo žvižgajo s sekiro na rami iz Plač, malo vasice pri Sv. Križi, proti domu — proti Kuhovši, kjer je stala na samem hiša njegovih rediteljev. Bil je sicer zelo utrujen, ker delal je pridno ves dan pri Košarjevih, vender se je čutil zadovoljnega in srečnega bolj nego kdaj-koli prej.
Kakć bi pa tudi ne bil zadovoljen in srečen, ker danes je bil z Dragojilo dalj čaBa nego navadno. Bila jo jako vesela in uljudna.
Opoludne sedela sta celo uro skupaj in po večerji jednako. Povedala sta si mnogo mnogo, razodeln si marsikatero skrivnost. . . Napravila sta si popoten načrt svoje bodoče sreče, ko bodeta združena na vekov veke. . .
Bližal se je Nace svojemu domu. Premišljeval je,-kako prične prositi mater še jeden krat za — blagoslov. Bil jo prepričan, da mu ga ne odreče več.
Videl je luč že od daleč in veselil se je, da mati ni še šla spat. „Ah, še neko« liko in najsrečnejši človek bodem na svetu !" si je mislil.
A človek obrača, Bog pa obrne.
ožji konservativec; toraj dva kandidata konservativnim programom. Po takem ne vplivajo pri tej agitaciji načelna, ampak o s o b u a nasprotstva. Ker je nam čisto vse jedno, aedi-li v deželnem zbor* kranjskem veleč. g. Mesar ali g. Pire, ne bi imeli povoda baviti se s to zadevo, da nas ni „Slovenec" presenetil — tako presenetil, da svojim očem nismo verjeli — se čudno apostrofo do kranjske duhovččine, koja apostrofa nas je spekla kot sam živi ogenj: naj bi si duhovščina osno-vala svojo posebno konservativno kmetijsko družbo. In zakaj P
—	Sumo zatć, ker g. Pire kandiduje proti veleč. g. Mesarju in ker je isti Pire slučajno tudi tajnik kmetijske družbe. Za Boga, kam vendar mislite, kam pridemo, ako se udomačijo mej nami take navade — da ne rabimo nekega drugega izraza P! G. Pirca ne kandiduje nikaka stranka, ampak kandiduje na svojo roko, v kar ima popolno pravico kot vsak drugi človek. Pobijajte njega kandidaturo
—	v to imate nadotakljivo pravico —, kolikor vam drago, nastopite primerno pot, ako menite, da zlorablja svoje uradno stališče — ali zavod sam, ta prekoristen zavod, pustite pri miru ! Ako je g. Pircu šinila misel v glavo, da kandidira, kakć pride radi tega kmetijska družba do tega, da bi na tem prepiru trpela in da bi ae jej osnoval konservativen p r o t i z a-v o d P 1 Kje na svetu ae dele kmetijske družbe v liberalne in konservativne P Večina članov pripada seveda tej ali 6ni politični stranki, ali zavod za-se nima politične barve in je ae sme imeti. Konservativna kmetijska družba P! Gospoda oprostite, to je nezmisel I Kaj hočete konservirati v kmetijstvu: stare napake in razvado, noracijonelno obdelovanje polja, neracijonelno kletarstvo, staro mudeče in neprimerno kmetijsko orodje itd. itd. P! Kmetijska družba dandanes niti ne sme biti konservativna, ampak mora biti napredna — seveda ne v poli-
Črni oblaki grozili so z nevihto. Debele kapljo jele so padati, in vihar je naznanjal bližoČe se hudo vreme. Grozno se je zablisknilo in strela je udarila v Na-oetovi bližini tako močno, da ga je bilo kar groza.
Zaslišal je iz dali grozen krik, ropot, stok . . . Pogledal je proti domu, — luči ni bilo več videti.
Bežal je smrtno prestrašen domov, sluteč neko nesrečo. Prišedši v sobo, kjer je videl prej luč, ukresal je ogenj in, ah, groza, kaj vidi na tleh! . . Mati leži mrtva v krvi, zraven njo pa — očetova sekira . . .
Kri mu je zastala v žilah, obledel je in pal na — mater. A kmalu se je zavedel, vstal in hotel prižgati luč, toda ta ležala je razbita na tleh.
Prijel je torej mater v temi in začel tresti jo, a zaman, — bila je že mrtva. Kakor brezumen zbežal je tedaj is hiše proti Plačem — iskat pomoči.
Prišel je do razpotja, kjer je vedla jedna pot proti Plačem, druga pa proti reki Vipavi. Dež je grozno lil, zabliskalo se je, da mu je kar vid vzelo, zagromelo je, da se je kar zemlja stresla, in Nace je za&el sa postransko pot . . .
t i š k e m z m i a 1 u, ampak v tem zmislu, da se vedno popolnjuje t oni smeri, ka-korino zahteva duh napredujočega časa, da preskrblja po lepih vzgledih, dobrem pouku in izdatnih podporah svojim članom — in po teh vsej deželi — novih sredstev v boji za obstanek, koji boj postaja dan na dan težavneji.
Kmetijska družba ne sme biti niti klerikalna niti liberalna — ampak le rodoljubna ; skrbeča mati bodi ona vseui svojim članom ! Praskajte se na političnem polji, ali zavod ta — v imenu ubogega naroda vas prosimo — pustite pri miru! Ne zanašajte političnih prepirov na nevtralna tla nepolitičkih društev, kjer lahko vsi zložno delujete — in se celč lahko nekoliko oddahnete od agitacijskih naporov — v prospeh naroda svojega! Delo vase na teh nevtralnih tleh vam sicer ne prinese ni liberalnih ni konservativnih la-vorik, ali prinese vam sladko zavest, da ste koristili domovini svoji! Hočete-li svojo uzorno kmetijsko družbo potisnili na niveau tržaške družbe takega imena ?! Narod izvestno ne bode blagoslavjal trenotka, v kojem bi se to zgodilo. Pomislimo poprej na posledice, nego napišemo toli usodne besede, kakoršnn je napisal sobotni „Slovenec" v svoji notici : „Volitev v gorenjskih kmetskih občinah". Kam pridemo, ako u ve 1 j av i m o taka načela?!
Tržaški mestni sv6t in bodoče volitve.
„Prišel je dan plačila" — vskliknili so lahko naši okoličanski slovenski sveto-valci povodom jedne zadnjih sej mestnega sveta tržaškega. Prezirale so se vedno želje naših zastopnikov. Kakor se dela izven mestne dvorane z okoličanskim slovenskim prebivalstvom, tako se jo delalo v mestni dvorani sami z našimi zastopniki.
V novejšem času pokazalo seje namreč, da odločuje včasih tudi neznatna manjšina, da treba računati tudi z malim številom naših slovenskih zastopnikov. Pri teh sejah sicer ni bilo navzočega našega boritelja in voditelja, g. Ivana Nabergoja, a ta pot imeli smo diuzega gospoda, kateri bo je pokazal vrednega zastopnika okoličanov. Istina je : g. dr. Sancin bil je v nenavzoč-nosti gosp. Nabergoja vrl voditelj malemu številu naših zastopnikov v mestnem svetu tržaškem.
Za njega vrlo zagovarjanje narodnih in avstrijskih pravic pretrpeti mora imenovani naš poslanec — sikanje in kričanje druhali na galeriji — in enako ž njim ostali naši poslanci. „Galerija" v tržaškem
Hotel je stopiti še hitreje, a neka veja, katero je vrgel nekdo baš tisti tre-nutok na pot, ho mu je izpodtaknula, in I Nace je pal kakor z neba ter bolestno saječal. Hotel je vstati, a zaman, noga bila mu je zlomljena.
Pal je zopet na tla in tam obležal, dokler niso prišli — beriči in odveli ga v zapor . . ,
III.
Le malo časa ječal jo Nace v zaporu, kajti kmalu je bila končana obravnava in sodba. Sodci: graščak, župnik, kaplan in oo. kapucini , (o. Vladimir se ni dopuščal k obravnavam) obsodili so ga soglasno na smrt.
Vse okolščine in naključbe pričale bo proti njemu. Sekira, s katero jo bila mati umorjena, bila je ona, ko jo je prinesel Nace h seboj. Imeli so ČeŠarkovi sicer dve jednaki sekiri, a drugo je imel oče pri sebi v gozdu, kjer je kuhal oni večer Joglje. — Njegova srajca bila je raztrgana in krvava, roke bile so opraskane. — Bežal ni Nace v Križ k beričem, ali v gozd k svojemu očetu, kakor bi bilo pričakovati, ampak proti Plačem in celo po stranski poti proti Vipavi, najbrže z namenom, da bi ušel ali se pa utopil.
(Dalje prih.)
mestnem svetu pa ne predstavlja tržaškega prebivalstva, še manj celokupnega tržaškega mišljenja. Ob vsaki priliki demon* strujočo galerijo bi mogli imenovati le — zmes tržaških (kričačev in pobalinov —. Nekaj dijakov mestnih srednjih, nekaj udov „Ginnastice" in nekaj slovanskih renegatov, kričečih na galeriji —• pač ne upogne rodoljubja naših poslancev.
Glede članov sedanjega mestnega zbora nam je pa, žal, izreči, da se mnogokatori mestnih očetov uprav malo razločuje od junakov, pohajnjotih „galerijo". Gospodje ti strmoglavijo vsak predlog naših zastopnikov, in naj je še tako patrijotičen, še tako koristen v prospeh tržaškega mesta!
Tem gospodom velja gaslo: Okoličan-skim poslancem ni smeti prepustiti nobene veljavnosti in to zato, ker so Slovenci.
Bojijo se, da ne bi bratje v kraljestvu zvedeli, da ima tudi slovensk živelj tu svojo veljavo. Gospodje mestni svetovalci se zanašajo na tržaško časopisje, s katerim se povsem in v vsem slagajo. Ali tudi Tržaško časopisje, no pred stavlja meneuja celokupnega tržaškega ljudstva.
Naš državni poslanec in zajedno mestni svetovalec, g. Nabergoj, priboril je v zadnjem zasedanju državnega zbora nekoliko olajšav glede davka na viuo, da si je s tem v mestu (samem pridobil precej močno stranko patrijotov. A tudi naši okoličanski mestni svetovaloi, kateri so se v mestni zborniei v blizo enakem smislu potegovali in konečno dosegli svoj vspeh, pridobili so si simpatije lepega itevila Tržačanov 1 (Veselilo bi nas sicer, a ne moremo prav verjeti, ker postali smo grozni skeptiki. Op. vredn.)
Od verodostojne strani čujemo namreč, da nameravajo nekateri tržaški patrijotje izdajati list, pisan v italijanskem jeziku, ki bi bil povsem nepristransk in pravičen našim težnjam. Ta list imel bi neki nalogo, svetu razjašnjevati o mišljenju in delovanju tržaškega mestnega sveta ter kot glasilo dotične stranke delati v to, da bi prišlo že pri prihodnjih volitvah nekaj pravih patrijotičnih mestnih očetov v mestni svet. Delovanje tržaškega mestnega sveta je začelo presedati tedaj že samim Trža-čanotn italijanske narodnosti. Temu se ni čuditi: sedanji mestni očetje bi hoteli vedno le nove, oziroma veče davke nakladati v poitalijančevanje slovenskih okoličanov in za druge poznane namene. — Vsaj vidimo, da se od strani magistrata vsako leto potrosi obilo denarja za uzdr-ževanje, oziroma za ustauovljenje novih italijanskih razredov, odnosno italijanskih paralelk na okoličanskih ljudskih šolah. Teh razredov, teh šol niso in gotovo ne bodo nikoli prosili pravi okoličani! Nam okoličanskim Slovencem je zadostno, da je vpeljana italijanščina kot obligaten predmet po naših ljudskih šolah, kakor je to že sedaj veljavno po celi gorenji okolici.
Po razpustu „Pro Patrie" prevzel je naš magistrat v svojo varstvo, oziroma vzdrževanje, po imenovanem društvu ustanovljeni italijanski otroški vrt na Greti, da-si ni nikdo za to prosil. A magistrat storil je to radovoJjno, ker dotični gospodje dobro znajo, kako jauičarsko gnezdo jo imenovano zabavišče ! Za take namene ne zmanjka gospodi nikdar denarja! Enako nepotrebno tratenje denarja, enako čine, vršeče se v raznarodovanje okoličauskih Slovencev naj bi primerno opisoval namero* vani patrijotiški list svojim čitateljem, in čitali ter podpirali ga bodo gotovo vsi mestni in okoličanski Slovenci!
Pri prihodnjih volitvah v tržaški mestni svet bi so dalo uprav mnogo preurediti. Ako bi se za te volitve odločno zavzeli mestni Slovenci, ako bi stopila trdo na noge menda ustanovljajoča se italijanska prava putrijotična stranka, in ako bi st, za stvar zavzela tudi naša vlada, pokazal bi tržaški mestni svet ob prihodnji novi volitvi popolnoma novo lice.
In duhovščina imela bi priliko in povod delovati na političnom polju. V Ljubljani, kjer gotovo nimajo takšnih brezvercev,
kakoršne imamo mi tu v Trstu, deluje duhovščina na vbo mogoče načine, da bi spravila v mestni svet kolikor je le mogoče svojih mož. Ni mi namen razpravljati o strankaratvU na Kranjskem, povdarjam pa velik razloček mej dalovanjem ljubljanske in tržaške duhovščine z ozirom na tu in tam prevladajoči stranki.
V Trstu imamo pa istinite brezverce; v tržaškem mestnem svetu sedi gotovo dobra tretjina Židov in celo brezvercev, tako da se more v tem obziru le malokatero evropsko mesto s Trstom primerjati.
Nedavno se je prigodilo, da je nek mestni svćtnik v javni seji ponosno poudarjal, da ne pripada nobeni veri. Kak krik bi nastal v Ljubljani, ako bi tam hotel le en sam žid kandidovati v mestni svet! In prav bi imeli, ako bi bo postavili po robu. Kar pa velja za Ljubljano, veljati mora tudi za Trst, kajti naše mesto je tudi — ali bi moralo biti — katoliško. —
Do prihodnjih volitev v mestni svet je še mnogo časa; lahko se torej prav dobro pripravimo. Pisec teh vrstic trdi, da bi naša duhovščina, v zvezi z namerovano pravo patrijotično italijansko stranko in s pomočjo mestnih Slovencev mogla pripo moči do radikalnega preobrata. Samo eneržije in dobre volje je treba.
Gospodje na jedni in drugi strani, katerim pripada pri tem glavna beseda, naj bi stvar prevdarili in se je resno poprijeti. V resnici bi se dalo mnogo doseči! X.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Uradna „W i e u e r Z e i t u n g" priobčila jo postavo z dno 25. julija 1891, s kojo se razveljavlja pogodba z avstro ogrskim Lloydom z dne 25. julija 1888 ter se z družbo to sklepa nova plovna in poštna pogodba. Nova pogodba stopi v veljavo z 1. januvarjem 1892.
Sijajni vspeh jubilejne razstave praške ne ostaoe — kakor se vidi — brez posledic v politiškem pogledu. Strupena jeza nemško-liberalnih listov in pa čudno sukanje Poljakov pričata nam, da Čehi — i m p o n u j e j o in da so se nazori o notranjih odnošajih zdatno preme-nili. O nemško-poljski zvezi govori se vsak dan manje, dA: skoro glasu ni čuti več o njej. Velike važnosti je, da Poljaki v mnogobrojnom številu obiskujejo Pražko razstavo, kjer spoznavajo Čehe v povsem drugačnem svitu, nego jih opisujejo dunajsko novine. To mejsebojno spoznavanje upliva na javno mišljenje poljskega razum-ništva, kar zopet mora uplivati tudi na poljske poslance. Preobrat v mišljenju poljskega razumništva zrcali se tudi že po časopisih. „Kurjer Polski" poživlja namreč poljsko delegacijo, da povodom dogodkov v Pragi dela na to, da Be zopet osnuje a v t o n o m i s t i Š k o - s 1 o v a n k a dr-žavnozborska večina. Le taka večina — pravi ta list — odgovarja sestavi parlamenta in more spraviti Avstrijo na oni tir, ki jej je jedino primeren in mogoč, namreč na tir prave jednako-pravnniti narodov. Iz sedanje zmešnjavo naBtane gotovo — prej ali slej — taka večina. K temu pripomore največ približevanje Poljakov do Čeh ov. koje približevanje je posledica mejsebojnega spoznavanja povodom izborne Praško razstrve. Vnanje države.
V	Petrogradu razširjena je vest, da so predsednik Carnot in drugi francoski ministri sestavili poročilo za r u s k o-f r a n-cosko obrambeno zvezo. Car je nokda poročilo odobril in so jo podpisali ministri Vanovski, Giers in Višnjegradski.
V	Cherbourgu na Francoskem vršć se ravnokar slavnosti, ki jasno po-polnjujo slavnosti v Kronstadtu. V tamošnje pristanišče je priplulo več ruskih, grških in američanskih ladij. Priredili so banket na čast ptujim gostom. Ob tej pri-
liki je poslanec Dannevile izrekel nado, da se bodo v bodoči vojski Busi in Francozi vzajemno podpirali. Pri vsprejemu oficirjev spominjal se je župan slavnosti v Kronstadtu, ki so utrdile rusko-fran-cosko prijateljstvo. Delavci so pri redili velikanske ovacije Rusom na čast. Poveljnika Aleksijeva nosili so na rokah.
Mestna oblast v Cherbourgu odposlala je carju brzojavko, v kateri izraža čutstvovanje vse Francoske in se zahvaljuje carju na presrčnem vsprejemu francoskega brodovja v Kronstadtu.
Kralj Srbski doiel je dne 2. avgusta v Peterhof. Na kolodvoru pričakoval ga je car z vsemi možkimi člani cesarske obitelji. Pozdrav bil je prisrčen. Isti večer došla je grška kraljica v Peterhof. „Journal de St. Petersbourg" pozdravil je prisrčno kralja Aleksandra, rekoč, da Rusija iskreno želi, da bi Srbija procvi-tala pod vlado kraljevega gosta, ter motri se zanimanjem vsako naredbo srbske vlade, koja meri na to, da se dežela vtrdi r gospodarskem in nravnem pogledu.
O pohodu tem piše „Novoje Vremja" : Po dogodkih u Kronstadtu morejo narodne zakonite vlade slovanskih plemen določneje in večjo samozavestjo razvijati uravne in materijelne site slovanstva. Veseli nas, da se je Srbija v tem trenutku povrnila k svojemu staremu prijatelju in zaščitniku. — „Novosti" pravijo da ta pohod ni ni-kaka demonstracija proti Avstriji in da Rusija niti ne misli na to, da bi kralja hujskala proti Avstiji.
Kraljica Belgijska je nevarno zbolela. Prevideli so jo se sv. zakramenti za umirajoče.
DOPISI.
Iz Škrbine 31. julija. [Izv. dopis.] Radostno objavim naslednje vrstice, katere mi narekavata veselo sreč in Bpomin na 22. t. m.
Istinito krasen dan jo bit v pravem pomenu besede! Narava strinjala se je z veselim slučajem — solnce je milo obse* valo našo lepo vas, ko je blagorodni g. Iv. Simzig, c. k. okrajni glavar sežanski nas posetil, da bode prisoten pri novi volitvi g. župana. Pri nas smo namreč imeli dne 4. t. m. volitev stareiinštva, a 22. je Bledila pa izvolitev g. župana.
Dvanajstkratni strel močnih topičev na griču nam je naznanil zaželjeni prihod, blag. gospoda c. kr. okrajnega glavarja. Vas je bila praznično okiučaiia, zastave so plapolale in daleč na okrog slišalo se je veselo pritrkavanje domačih zvonov. Starešinstvo in ogromno ljudstva čakalo je blagorodnega g. glavarja, kateri se je točao ob 9}f predpoludno pripeljal iz Komna.
Gospod župan Jožef Pipan pozdravi gospodu glavarja s primernimi besedami. Ljubeznivo in prijazno so zahvali gospod glavar na slovesnem vsprejemu. Obiskal je potem cerkev, in ogledal za novo šolo sposobni kraj, slednjič dospel v občinsko pisaruico, kjer se je izvršila volitev župana iu treh podžupanov. Naš gospod župau Josip Pipan je bil zopet — jednoglasno županom izvoljen, kar znači, da vživa vedno veliko zaupanje od naših seljakov. Tomu dokaz je, da gosp. Pipan župani pri nas deveto dobo županovanja, to je do sedaj 24 let. Ogromno število ljudstva, ki je radovedno pričakovalo izvolitev župana, je vest, da je zopet izvoljen županom g. Josip Pipao, z velikimi navdušenimi živioklici sprejelo, topiči so pokali in veselo pritrkovanje zvonov je javilo, da imumo zopel za župana gospoda Josipa Pipan-a.
Za podžupane bili so izvoljeni gg. Jožef Adamič iz Rubij, Lozej Alojzij, ia Čotar Anton iz Škrbine. Tudi ti so pravi možaki in upamo, da bodo županu krepka podpora v korist občine. Z veselim pokanjem topičev in pritrkovaujem zvonov sprejmilo je potem občinstvo gospoda i glavarja in starešinstvo k obedu.
Blagorodni gospod glavar obedoval je
pri čast. g. župniku, kamor je bil povabljen tudi komenski dekan, prečast. g. Harmel; starašinstvo z g. županom pa je skupno obedovalo v gostilnici.
G. župan v prvo napije z jedrnatimi besedami Njeg. Vel. presvetlemu cesarju in potem blagorodnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju. Napitnici bili sti z velikim navdušenjem sprejeti, topiči so pokali, in ljudstvo se je oduševljeno odzvalo z ogromnimi živio klici. Ob 4. uri pnpoludne posetil je starašinstvo blag. g. glavar, spremljan po obeh zgoraj imenovanih duhovnikih. Starašinstvo je blag. gospoda glavarja z radostjo pozdravilo. Sledil je potem skupni izlet do železnih ▼rat, od koder je jako lep razgled po lepi vipavski dolini, in celo daleč na tolminsko gorovje, pa tu na gorko Furlanijo. Vr-nivši se nazaj, se je društvo Se nekaj časa zabavalo pri vinski kapljici, a potem ob mraku spremilo je vse starašinstvo z g. županom na čelu v šestih vozovih blagorodnega g. glavarja do Eomna. Tamkaj poslovili bo so vsi dostojno od prijaznega blag. g. glavarja ter mirno in zadovoljno povrnili domov.
Veseli in navdušeni smo zapustili Komen, kajti prijaznost in ponižnost blag. g. glavarja nam je živ dokaz, da bodemo srečni in zadovoljni dokler nam bode on glavaril.
Nam pa Škrbineem ta veseli dan ne pride več tako hitro iz spomina.
Konečno še želimo, da bi naš g. župan še mnogo let pridno, vstrajno in pravično županova), ter delal združenimi močmi v prospeh naše občine. Naj bi se naše lepo selo povrnil oni blagi mir k blagodejnemu delovanju. Potem pa bode možno, da bodemo še slovesno proslavjali 25. letnico županovanja g. Josipa Pipan-a, kojega Bog živi Še mnogo let I
Navzoči mladenič.
Dostavok uredništva. Da-Bi dosedaj iz tehtnih nzrokov nismo bili posebno zadovoljni se staro-novim županom Škrbinskim, vender smo drage ▼olje dali prostora dopisu temu hoteČi se izogniti očitanju, da nam ni za stvar, ampak le za osebo in pridružujemo se tudi mi želji dopisnika, da bi staro-novi župan županoval pridno, vstrajno in pravično, ter da bi on prvi — kajti: noblesse oblige — storil potrebne korake, da bi se v selo Škrbinsko „povrnil oni blagi mir".
Iz Svetega pri Komnu dne 2. avgusta. [Izv. dop.] (Šola). Že več let prosjačimo mi Svečani slavni o. kr. šolski svet, da bi nam dovolil šolo v naši vasi. Naveli smo več tehtnih uzrokov, ki jasno govore za ustanovitev šole v naši občini, a vsi napori so do sedaj ostali brez vspeha, kajti naši otroci morajo še vedno obiskovati komensko čveterorazrednioo.
Letos smo se zopet obrnili s prošnjo na si. c. kr. okrajni šolski svet, da bi nam dovolil šolo; omenili smo različne razlogo in poudarjali, da ima nafta vas okoli 100 za šolo godnih otrok, kateri morajo ob vseh letnih časih hoditi daljno pot v Komen. Poleg tega smo tudi rekli, da bi se Šoli v Svetem lahko všolali tudi otroci iz Ivanjegagradu in Zagradca, kateri so prisiljeui, akoravno spadajo pod komensko cerkev, hoditi v šolo v Gor-jansko.
Znano je tadi, da štirirazrednioo v Komnu je letos obiskovalo 390 otrok, kakor je razvidno iz tiskanega „šolskega poročila", katerega je izdalo slavno komensko šolsko vodstvo. To je gorostasno itevilo otrok in vsak mora priznati, da je to število preveliko za štirirazrednioo. Da je to resnica, je dokaz, da mora vsako leto imeti jeden razred poldnevni pouk, ker broji število onega razreda veliko nad sto otrok. Ako bi tedaj komenski itirirazrednici odpadlo 100 otrok, kateti bi obiskovali šolo v Svetem, bi Komenci ▼sejedno lahko imeli svojo lepo fttiriraz-
rednico m celodnevnim poukom v vseh razredih ; oni bi bili zadovoljni, pa tudi nam bilo bi jako ustreženo z jedno šolo v naši vasi. — To bi se prav lahko zgodilo, ker imamo občinsko hišo, ki bi prav dobro služila v ta namen.
Imeli smo že veliko nado in upanje, da bodemo imeli Solo v prihodnjem šolskem letu, kajti slavni ces. k. okrajni šolski je vsled naše prošnje poslal komisijo v našo vas, Qkatera se je občinsko hišo ogledala, in spoznala je, da bi se dala napraviti lepa šola in primerno stanovanje za g. učitelja. V tej komisiji so bili gg. c. k. okrajni šolski nadzornik, deželni poslanec Mahorčič, inženir c. k. na-mescniŠtva, nadučitelj Leban in Fabiani iz Kobdilja. Gospodje bo nam dali upanje, da bode šola gotova, a še sedaj nam ni znano: ali bode ali ne.
Zato se obračamo na merodajno oblastnijo lepo proseč, da nam pomaga da vdobimo v naši vasi šolo. S to šolo oduzame se veliko breme komenski šoli a tudi Gorjanski, ako bodo tudi ivanji-grajski in zagrajski otroci pri nas všolani.
V cerkvenem obziru bi to bilo tudi umeBtno, ker bi otroci Ivanjega gradu in Zagrajeca dobivali poduk iz verstva od komenskih gospodov, dočim so sedaj skoraj zanemarjeni glede tega pouka v Gorjan-skem ; kajti gorjanski gospod vikar se izgovarja, da on ne bode poučeval otroke, ki ne spadajo v njegovo področje in mi se ž njim popolnoma vjemamo, kajti tudi tukaj naj velja geslo : vsakemu svoje. —
Komenskuga gospoda šolskega voditelja pa lepo prosimo, da nam tudi on gre na roko, kajti z ujegovimi poročili na merodajno šolsko oblast nam lahko mnogo pripomore, da dobimo toli potrebno šolo.
Enako prošnjo polagamo preč, gospodu dekanu komenskemu, naj bi on deloval v to, da ne bodo šolodolžni otroci v cerkvenemu obziru zanemarjeni.
Pa tudi našega gosp. deželnega poslanca R. Mahorčiča uljudno prosimo, naj on pri šolskem svetu v Sežani z svojo zgovornostjo pripomore, da se kaj ukrene gledč Šole v nafti vasi.
Da nam je blagorodni gospod c. k. okrajni glavar Naklonjen, smo prepričani ter se nadejamo, da bode stal na naši strani.
Pa tudi gospodu c. kr. okraj, šolskemu nadsorn ku je gotovo ljubo, ako otroci lahkejfte in rednejše obiskujejo šolo, kar se gotovo zgodi, ako imamo v vasi svojo šolo ; zato upamo, da bode tudi on nam pomagal.
Ako pridemo do šole, hvaležni bodemo na tem vsem činiteljem, ki so v to kaj pripomogli.
Upamo, da naš glas ne ostane glas upijočega v puščavi. Pomozi nam Bog!
Različne vesti.
Ceaar pride v Prago! Vodja staro-češke stranke, dr. R i e g e r, bavi se sedaj na Dunaji. Nek sotrudnik lista „Wiener AUg. Ztg". govoril je z drom. Riegrom, kateri se je naslednje izjavil: „Gotovo je, da cesar obišče praško razstavo, kajti nadvojvoda Karol Ludovik je to izrečno obljubil povodom otvorenja razstave. Niti misliti ne smemo, da bi Be obljuba ta umaknila, kajti v to ni najmanjega vzroka. Cesar pride v Prago dne 16. ali 18. sept. in ker obišče razna industrijalna podjetja, ostane tu kaka dva tedna.
Volitve V Pomjanu. Poroča se nato, da so Koštabonci sklenili: „še enkrat poskusiti s italijansko stranko; če jih pa še sedaj koperska gospoda opeharijo, potem pa nikdar več". Čudom smo so začudili tej vesti. Vas niso-li doveljkrat opeharili, hočete-li, da Vas še enkrat P Vas niso-li dolgoletne skušnje izučile ?! S takimi rusnimi stvarmi ni da bi človek še „poskušal", ako imamo že toliko in toliko žalostnih dokazov v rokah. Ne dajte se
varati po razaih „komisijonib", koje uprav sedaj prireja zvita koperska gospoda, da vam pesek v oči meče ! In tudi to ne velja, ako bi vam sedaj prav vrgli kako malenkost pod noge, kakor vržemo psu koat, da ga potolažimo, kajti skrb in pravo srce kazati se nam morata v vsem skupnem gospodarstvu. To skrb italijanske stranke nam pa najbolje pojasnjujejo gorostasne doklade in popolna nedostatnost koristnih in dobrodelnih naprav. Sedaj se kar naenkrat gospodi mudi z mostovi, vodnjaki, farovži itd. Mi pa vprašamo: zakaj se dosedaj niso spomnili teh prepotrebnih stvari, ko so leta in leta v rokah imeli sukno in — škarjeP Sedaj prihajajo z obljubami, ko jim voda v grlo teče — obljube pa so menda jako dober kup. Nasprotna stranka dokazala je jasno, da niiua prave volje pospeševati pravega blagostanja in zato je zadnji čas, da jej volilci dajo slovo, če bi Koštabonci na vsak način hoteli zopet na lim, potem pa je družili občinarjev sveta dolžnost, da preprečijo te namene, koji bi občino pomjan-sko zopet zaveli v — koporsko s u ž n o s t.
Goriška „ECO", čuj ! Pri nedeljski italijanski propovedi pri sv. Jakobu — prepovedoval je veleč. g. župnik sam — bilo je prisotnih kakih dvajset o s o b — in še te so bile večinoma stare slovenske ženice. — Verniki, redno zahajajoči k italijanskim propovedim v je-zuvitski cerkvi, nam pa zatrjujejo, da bo število obiskovalcev giblje mej 20, reci: dvajset in 30, reci : trideset. Nekega dne pa je palo celo na 13. rcoi: trinajst, in fte v to število sta bila všteta poslušalec-Sloveneo in propovodnik -Slovenec. — Slavna „Ecott, kako da čisto preziraš ta, zares sramotno pičla števila poslušalcev propovedi v jezuvitski cerkvi, dasi je to italijanska župnija, ki leži v sredini mesta ! Kako to, da preštevaš le slovenske vernike, a se pri tem redno „motiš" — Slovencem na škodo?!
Od SV. Jakoba se nam piše: Ker se je Goriška „Eco* drznila trditi, da je laž, kar je „Edinost11 pisala o slovenskem zna čaju župnije naše in ker se je nadalje drznila trditi, da seje v zadnjem času, kar se tiče cerkvenih obredov v slovenskem jeziku, pri sv. Jakubu pač pridodalo, ne pa odvzelo, primorani smo resnici na ljubo naslednje odgovoriti. — Dobri dve leti je je od tega, ker se je odpravila dotlej ua zadnji dau leta običajna slovenska propoved z slovenskimi lita-nijamiin slovensko zahvalno pesnijo. Župlj ani so takoj po tej odredbi odposlali deputaoijo treh mož na dotično kompetentno mesto, kjer se jim je odgovorilo, da naj za takrat potrpe, prihodnje leto bode zopet vse po starem. To se pa ni zgodilo, ampak uvela se je prepoved mesto zadnjega leta dan, šo le na novega leta dan, za kar pa nismo pro. sili in nas tudi ne zadovoljuje, — Sv. Treh kraljev dan bila je pred nedavno slovenska popoludanska služba božja; ta se je odpravila mesto nje uvela italijanska. — Druzega praznika dan o Božiči, Velikonoči, BinkoŠtih in sv. Petra in Pavla dan bila je popoludanska služba božja v slovenskem jeziku, lanskega leta je ni bilo in je bila mesto te v italijanskem jeziku. V mesecu majniku imeli smo res slovensko prepoved po dvakrat na teden — in še to po prostovoljui požrtvovalnosti veleč. gosp. Mlakarja —, toda čas se jej je določil ob najneugodnejši uri — ob >/*6. uri zjutraj — a vzlic temu jo bila vsakokrat oerkev natlačeno polua. Ko jo došel k sv. Jakobu sedanji gosp. Župnik, obljubilo se nam je svečano z lece doli, da se nikdo ne dotakne starih običajev in vender smo doživeli take premeaibe slovenskemu jeziku na škodo. — Za časa župnikovanja veleč, g. Fabriaa osnovala se |jo pri sv. Jakobu bratovščina sv. Cirila in Metoda, koje namen je strogo bog olj u bon. Imeno-
vani g. župnik je radovoljno prevzel pred-sednistvo pri tej bratovščini. Po prihodu sedanjega g. župnika naprosili so opetovano tega gospoda, da prevzame tudi on mesto predsednika, katero proSnjo je pa g. župnik na kratko in odločno odklonil ter še pristavil nekoliko besedi, pričujočih nam, da ni poseben prijatelj našemu jeziku. Na to je pripomnil nek Član deputacije: „Sedaj vidite, da nas Slovencev ni Bog ustvaril, ampak prišli smo na svet zgolj za to, da delamo napotje in nadlogo Italijanom*. Dogodek ta moreta dva člana takratne deputacije s prisego potrditi. Res je, da zahaja mnogo slovenskih otrok k italijanskemu pouku za prvo sv. obhajilo, to pa zato, ker zahajajo v italijanske šole — kajti šola družbe sv. Cirila in Metoda ne more vseh sprejeti — in ker se jih k italijanskemu pouku na različne načine vabi in sili. O tem bi lahko naveli drastičnih vzgledov. Kar se pa tiče velikonočnega spovedovanja, pa smelo trdimo, da devet desetin se spovedujo/jO slovenski. O tem se lahko vsakdo prepriča, ako v postnem času vstopi v cerkev sv. Jakoba. Pred spovednicnmi slovenskih spovednikov jo vedno mnogobrojno pobožnih, koji čestokrat po celo ure čakajo, da pridejo na vrsto; k italijanskim spovednikom pa jih zahaja pičlo malo — in fte mej temi je mnogokateri Slovenec. Po tem naj sodi svet, kiiko veljavo imajo trditve Goriške „Eco*, da se glede obredov v slovenskem jeziku pri sv. Jakobu ni nič odvzelo, ampak še pridodalo. S tem pa poglavje to še i i zaključeno, ampak je bodemo nadaljevali.
Slovenski napisi v Trstu. Preteklo leto zbrali so se nekateri slovenski obrtniki in trgovci ter so »klonili, da vsi navzoči napravijo do konca meseca septembra 1890. na svojih trgovinah slovonske napisu. Žal, da jih je le malo izpolnilo svojo obljubo. Opominjamo jih torej danes na dano, a ne Bpolnjeno njih obljubo ; pomislijo naj, da so zastuvili možko svojo besedo. Tu ne velja nikak izgovor : kajti vzgledi nam pričajo, da uprav 6ui, ki so si napravili slovenske napise, prav izvrstno vspevajo se svojimi kupčijami. Ako bi dotičniki storili svojo dolžnost — kakor na primor dva brivca v ulici via Caserina in jeden v ulici Molino grande — vspodbujali bi s tem tudi druge obrtnike, ki niso bili pri tem shodu. Slovensko občinstvo pa poživljamo, da podpira v prvi vrsti 6ne obrtnike, ki so si priredili slovenske napise. Svoji k svojim!
Za podružnico sv. Cirila in Metoda
podaril je rodoljub, koji noče biti imenovan, gld. 7, katere je zaslužil pri dveh komisijah. — V gostilni Štok a zbrani Soko-laši nabrali so 1 gl. 80 kr. (K temu znesku je prišteti prispevek gospe »tokove.) — Postrešček daroval zasluženih 50 kr. za prenos prtljage na openski kolodvor. — Za Ubogo udovo z deveterimi otročiči nabrali so nadzorniki „Del. podp. društva" v seji dne 2. avg. 2 gl. 15 kr. — Gosp. Miha Urovatin nabral je 50 kr.
Bralno in pevsko drultvo na Opčinah
priredi v nedeljo dno 6. septembra t. 1. veselico s petjem, igro in plesom, a ne 15. avgusta kakor je bilo namenjeno. — Natanjčni vspored naznanimo kesneje".
Koledar razstave v Zagrebu. Dne 15.
avgusta ob 10. uri predpoludne svečano otvorenje razstave. — Vsaki dan koncert v razstavi od 7. do 11, ure zvečer. — Od 15.—25. avgusta razstuva cvetlic, zgodnjega sadia in grozdja; — 19. in 20. avgusta blagoslovljenje zastavo vojno-podčastnift-kega društva; 22. in 2.'l. avgusta sestanek hrvatsko-slavonskih obrtnikov; — 22. 23. in 24. avgusta soHtanek hrvatsko-sluvoaskih gozdarjev; — 25. avgusta prihod Dalma-tincev; — 26. avgusta odkritje Kačičevega spomenika; — 20. in 27. avgusta sestanek učiteljev in glavna skupština „Zaveza hrvatskih učitelja" ; — 5 6. in 8. septembra svečanosti „hrvatskoga pjevačkoga saveza" ; — 6. septembra prihod Slovencev; — 6. 7. in 8. septembra razstava goved za razplod in pleme; — 8. s*p-
Dunajska boraa
4. avguita.
Enotni dri. dolg t bankovcih — — gld. 92.40
„	t srebru — — —
Zlata renta— — — — — — — — 5*/0 avstrijska renta — — — — — Delnice narodne banke — — — — Kreditne delnice — — — — — —
London 10 lir sterlin--— — —
Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — —-Nemfike marka — — — — — — —
, 92.40 „ 111.75 , 102.30 ,1022.— , 287.=i , «8.— , 9 39«/, , 5.59 . 58.02 *
Hiša v najem <
pripravna za gostilno in za vsakovrstno trgovino, ležeča na prav lepem prostoru v Ž a v I j a h poleg glavne ceste držeče na Koper. — Natanjčnejše se izve pri g. Iv. M. Bole-tu v Bojanu h. štev. 242.
Gandeo-ve škropilnice
tembra natecanje krav za molžo ■ osirom Listnica u p r a v n i S t v a. na kakovost in kolikost mleka; — 9. sep- Častiti g. A. K Ricraanje. Vaša naročnina tembra dražba goved za pleme; — 6. 7. PUčana ->e do 1 oktobrft 4 1 in 8. septembra razstava izdelkov mleka (sira in masla) ; — 9. 10. in 11. septembra temporerna razstava pitanih goved zadelo; — 9. 10. in 11. septembra poskusno oranje in upreganje — 12. septembra dirka društva za konjerejo s plesom na večer ; — 12. 13. in 14. septembra sestanek hrvat-sko-slavonskih gospodarov; 12. 13. in 14. septembra 20 letnica zagrebškega ognje-gasnega društva in svečanosti zaveze ognje-gascev; — 13. septembra ljudska tombola »družtva čovječnosti*. — 14. 15. in 16. septembra temporerna razstava konj za pleme, vprego in j«žo; 15. iu 16. septembra kupovanje konj za vojno; — 15. septembra natecanje in kovanje konj, 16. septemba nagrađivanje konj za belovarsko-križevačko, varaždinsko in zagrebško županija; — 17. 18. in 19. septembra sestanek hrv.-slavonskih inženirjev in arhitektov ; — 19. in 20. sept. temporerna razstava prašičev, ovac, kozličev, perotine golobov in psov; od 21. septembra do proti peronospori od mnogih strani za svršetka razstave, razstava zelenjave in najboljše spornane, se dobivajo le pri kasnega grozdja. — Dnevi za druge kor-1 sl, . . , w,	— ,
porativne prihode in svečanosti še niso 1 Zivic in aruzD. v irsiu določeni.	I —25 lllica ZoiltA 5
Stipendija za tržaške gimnaz;jce. S	po lanski niski ceni. — Dobivajo se
pričetkom prihodnjega šolskega 1. 1891—	tudi izvrstne žvepljalke za trte in
1892. razpisana sta dva štipendija po 105	in vsakovrstni stroji za kmetijstvo;
gl. rta leto. Prošnje ju uložiti do 20. sept.	mlatilnice in čistilnice za žito, stiskal-
pri mestnem magistratu; pravioo podelitve	niče za grozdje in tropine, mlini za
pa ima c. kr. nameatniitvo. Pravico do teh	grozje, sesalke itd. itipendijev imajo učenoi spodnjih 6 razre- Priporoča se omenjena tvrdka
dov jednega ali druzega tržaškega javnega	V8em rojakora za obilne naročbe.
gimnazija, koji imajo v Istri domovinsko	^j^^g^MnnHMHKJHHHV pravico.
Bolezen na gobcih in parkljih raašir- A t/ p II Q T R P II M N P P
jena je po Primorskem v okrajih : v Bu-	U U O I UnUIIPI tn
zetu okraja koperskega, v Dornbergu okraja	T ©T7
goriškega in Podgradu okraja voloskega. yia	Conti gtevilktt 6 a.
Umrljivost v Tratu. Od nedelje 26.	_______
julija do vAtete sobote 1. avgusta 71 osob,
32 možkega in 39 ženskega spola.	> Tovarna strojev in
j žolozolivnicft
Zastrupiti se je hotela šivilja Marija Av ta Br||nner.Ja Knaub. Prenesli so jo v bolnico. Virok prevziimti „ft 8em 8pa.
je nekda ta, ker se je sprla z ljubimcem. dajofta dela kakor:
- .	. . . . . . . a stroje, preše, se-
Poskus samomora dveh deklet. Anto- salke, železna
nija Ferlug* iz Rocola in Ana Blažič, sta- omrežja, stolpe, ,,. c, n .	. , ... cevi. večja in manja
nujoca Via Sette Fontane št. 451, sklenili popravljanja.
Tavžentrožni čaj.
Izvrstno sredstvo posebno za |»*iš<Vnjo in presnovljanje krvi, nedosežen proti zgagi (reza-niči) in krču v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd.
Zavitek s poukom o uporabi 50 nov dobiva se samo v premirani lekarni
Praxmarer „ A.i ilue Mori" (Telefon 207). Trst Piazza grande.
Ako kedo pošlje 55 kr. v poštnih markah, dobi neposredno on zavoj na poskusnjo. Varujte se ponarejanja.	4-10
Vinski ekstrakt.
Za trenotno nnprnvo izvrstnega zdravega vina, kojega ni inoČi razločiti od prnvega naravnega, priporočam to že skušano speč jaliteto.
Cena J kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vnpeli in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco z* oja-čevanje žganih pijač ; tu esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600— ltOO litrov) vstevAi pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma. konjaka, finih likerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-SpecialitMten-Fabrik
In PRAG. 1-20
Iščejo se solidni zastopniki.
Lekarna Franzoni
5—4	(pri Mater ji božji)
Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve.
Zaloga vsakovrstnih zdravil.
Jedina zaloga Marijnih kričistilnlh kroglic. Škatljica 20 nov., 0 škatljic 1 gold.
FIL1JALKJL
c. kr priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°/0
8-30-
3% «Y//o
H-mesečni
6-
»7.7.
Vrednostnim papirjem, glasefim na riapoleone. kateri se nahajajo v okrugu pripozna «e nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8. oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 27t°/0 na vsako svoto.
V	napoleenih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Rožen. Gradec,Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troAkova
Kupnja in prodaja
▼rednostij, diviz, kakor tudi vnovienje kuponov 24—15 pri odbitku l°/no provizije.'
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednotil obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst 25. februvarja 1891.	14 -24
sti skupno umreti. Zaprli sti se v sobo poslednje, da se tu zastrupita. Kmalu po povžitju strupa jeli sta silno ječati. Dragi kišni stanovuiki so to ćuli ter šiloma vdrli v rečeno sobo. Poklicali se hitro zdrav-nika. Blužičevo, ki je v nevarnosti, so prepeljali v bolnico, Ferlugovo so pa pre-nesli, kajti ta poslednja je le malo poško-vana. No uprašajte nas po vzroku I „Kdor
če pa vedit, kaj je ljubezen......* vsaj
poznaste tisto staro pesem !
Radi raznih sleparij obsodilo je tukajšnje deželno sodišče tolmača Marka Buckmanna na 18 mesecev ječe.
» Učiteljski Tovariš14 prinaša v 15.
številki naslednjo vsebino: 1. I. Bele: Šolska knjižnica na X. mestni deški ljudski Šoli. 2. J. Marn: Knjiga Slovenska. 3. Književnost. 4. Listek. 5. Dopisi. 6. Društveni vestnik. 7. Vestoik.
Dom in svet prinaša v VIII. zvezku naslednjo vsebino : 1. Jurij baron Vega. Sestavil dr. Fr. L. 2. Savel. Dramatičen prizor. Sp. A. M. 3. Na Samovcu. Povest. Sp. Podgorićan. 5. Dajmi pesnij ! Zl. M. 0. 5. Dvojni pokop. Zl. A. H. 6. Medaljon. Sp. Iv. Zupanec. 7. Brata Filena. Zl. M. O.
8.	Izlet na Konjiško goro. Sp. M. Cilenšek.
9.	Nekaj slik iz tujine. Napisal Kozuia.
10.	Tvar in lik. Spisal —č—. 11. „Ruska biblioteka" in naši prevodi slovanskih izvirnikov. Sp. V. B. 12, Doma in po svetu. 13. Porab ne misli o slovenščini v govoru in pismu. Piše Lekše. 14. Slovstvo. 15. Raznoterosti. 16. Slike.
Za notrai\je dežele prosto carine.
Telefon štv. 291.
Die Maschinen-Fabrik und Ei.engiesserei von
August Brunner
fibernimmt alle oinschlit-gigen Arbeiten nls: MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN,
OITTER, S^ULEN, Rv HREN, groasere umi kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlando zollfrei.
» 12
500 goldinarjev
zagotovlja ne vsakemu, koji ne bi bil naSel pomoči po uživanji svetovnoslavnega malto-znoga preparata.	4—8
Kašelj, hripavost, nadulin, katar v plurali in sapniku, izvrfiki itd. prenehajo že po nokoliko dnevih; na stotine jih je že vspe-hnm uživalo tu preparat. Maltoza ni nikako tajno sredstvo, ampak nnreja se po delovanju sladu na koruzo. Nu razpolaganje so spričevala prvih autoritet. Cona : -t steklenice so zabojem 8 gl., »'• steklenic 5 gl., 12 steklenic 9 gld
Adolf Zenkner,
iznajditelj malto/nega preparata v Berolinu.
CARLO PIRELLI
m^j narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalceni po nizkih cenah in na vse kraje.	9~18
Po odpravi proste luko je nižje doli označeno blago prosto carine, rudi česar ponujam okolici in pokrajini.
CO
CD
P*
U>
Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakoršni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče za aočivje,
moko in VBakojake prirodnine.	5—18
Lastnik pol. društvo „Edinost'
Izdajatelj i odgovorni urednik Maks Cotič.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlog« v bankovcih od 50 noč. tlo v*ai'.»'ga zneska vsak dan v tminu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob ned>-Ijah pa od 10-1 i ure dop. Obresti
n a knjižice..........38/,
Plafajt vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 »Id. precoj, zneske preko 100 do 1000 vid mora su odpovedati 3 dni, zn ske preko 1000 gld. pa r> dnij prej Eskomptuj« menjl.-e domicilirane na tržaškem trgu po . ...	31/*0/« Posojnj* na državne papirje avstro-ogr*ke
d-. 1000 gld. po....... 6*1,
višjo zneske od 1000 do5000gli. v tekoiem računu po ..... . 4V,°/o Večje svote po ........ -lV«0/o
Daj« denar proti vknjlZenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 14 marca 1891	15 -24
Čast nam je preporučiti p. n. občinstva Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovonskih gradovah i mjestah, sa so-iidnostl I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TtSKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svakn naručbu bilo koje vrsti kiiji^otiskarnko^a posla te preporuča se osobito za ovo vrsti tiskan ic kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, list. artlje I zavitke s napisom, preporučite karte, posjetnioo, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročištnlke, punomoći, oienike, jestvenike, svako-vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (ckladi&ću) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj Bliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodnrjev v pouk oiena prije SO nvć.
sada IO tvrdo vezana......n. OO
Sodnijski obrazci Hantuvil U. Trnovec . • •>■ *0 Vilini Tel, prevod Cegnera ... . . n. -IO
Ljudmila prevod J Lobana.....n* *0
Filip |>revod Križr.iana.......a. SO
Antigona prevod Krizmana . . . . . n. SO Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma	„ A. K. „ . . n. SO
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporuoamo.
ICod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Tiskarua Dolenc v Trst.«