;.rJZEJ3KI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVT J tL*m (LbtiAMi/' fmeseoe 6^50 A y SirokJiu^; ^ *iic«, zahvale, (C. C. v « « mdo, 9. novembra 1927. - Lato VI. itavllka 3t cent. Letnik Lil ponedeljka. Naročnina: za I mesec L 6.—* , celo leto L 75.—, v inozemstvo meseCao • 30 it — Oglasnina za t mm prostora trgovske In obrtne oglase L L—, za osmrt-L 1-30, oglase denarnih zavodov L i—-* Oglasi na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. TV lefon 11-47. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. — Laot, založba ia tisk Tiskarne red enim letom. Sklenitev pogodbe ne bo osvobodila Jugoslavije mreže sovražnikov, katero si je sama spletla. Pot miru in ravnovesja na Bafteanu in ob Donavi gre in bo šla skozi Rim. Kdor se ne bo zavedal te resnice, ki je nastala po Vit-toriju Venetu in po raasulu habsburške monarhije bo trajno izpostavljen razočaranjem. Kar se Francije tiče ponovimo samo besede, katere smo zabeležili pred nekoliko dnevi. Mi sprejemamo na znanje njen namen, urediti odnošaje z vsemi državami razen z Italijo. Jugoslavija ima očevidno prednost pred nami; očividno je večje važnosti za toliko opevan mir Evrope, da se sklene taka pogodba« z vaz al s ko državo, ki bo vedno pripravljena povzročati komplikacije, da bo lahko ribarila v kalnem, mesto da bi se rešilo vprašanje sožitja z e-nim velikim narodom. Toda mi smo pozabili, da ustvarja Fran-.ciia skupino svojih posebnih zvez odj Baltiškega do Črnega in Jadranskega morja v večjo slavo človečanskega duha in za večji prestiž Družbe narodov.» izjave dr. Harlnkootta BEOGRAD, 8. Danes dopoldne je bil jugoslovenski zunanji minister dr. Marinković sprejet v daljši avdijenci na dvoru ter je ob tej priliki poročal kralju o svojem potovanju v Pariz in o dogodkih, ki so v zvezi s sklenitvijo zvezne pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Popoldne ob 16.10 je odpotoval z orient-ekspresom. Pred svojim odhodom je na kolodvoru sprejel novinarje ter jim dal naslednjo izjavo: «Pogodba, ki bo podpisana v Parizu odgovarja položaju, u-stvarjenem po svetovni vojni. Francija in Jugoslavija nista nikoli prenehali biti prijateljici in smo se vedno smatrali za zaveznike. Prepričali pa smo se, da je boljše da to stanje tudi pravno ugotovimo. Sodimo, da je boljše in lojalnejše, da ve to tudi ves svet. S Parizom smo se pogajali že več mesecev za to zvezo. Projekt te pogodbe je bil parafiran že leta 1926. Ta projekt je služil tudi za podlago sedanjih razgovorov. Sedaj smo se sporazumeli, tako da ni nobenega razloga, da bi podpis tega pakta še nadalje odlagali. Potujem v Pariz v svrho definitivne redakcije in podpisa te pogodbe. Prepričan sem, da ne bo nobenih težkoč, ker je bil o vseh vprašanjih že poprej dosežen popoln sporazum. Izkoristil pa bom to priliko tudi za to, da se bom porazgovoril z gospodom Briandom o vseh vprašanjih« ki so sedaj na dnevnem redu in med katerimi je tudi precej zamotanih zadev.» Zunanjega ministra spremljajo v Pariz šef njegovega kabineta Perivanovič, tajnik zunanjega ministrstva Gavrilović in ministerialna uradnika Vu-kučevič in Jukić. Dr. Marinković prispe v Pariz v četrtek zjutraj. Na kolodvoru ga bo sprejel francoski zunanji minister. Njun prvi sestanek se bo vršil že istega dne popoldne. Nato bosta skupno posetila ministrskega predsednika Poincareja. Svečan podpis pogodbe se bo vršil v petek ob 10. uri dopoldne. Po podpisu bo dr. Marinković a sprejel predsednik francoske republike Doumergue. Francoski listi o pogodbi mod Francijo in Jugoslavijo PARIZ, 8. Že v četrtek ali najkasneje v petek bosta Briand in dr. Marinković podpisala v zunanjem ministrstvu prijateljsko in arbitražno pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. Listi seveda o tem mnogo pišejo. «Temps» pravi med drugim: «Povsem razumljivo je, da Francija sklene prijateljsko in arbitražno pogodbo z Jugoslavijo, ki je bila zvesta zaveznica v veliki vojni in katere miroljubna politika v osrednji Evropi in na Balkanu se v vseh točkah strinja s splošno politiko zbližanja in sprave, ki jo vodi Francija na mednarodnem polju. Takšne poogdbe, ki nimajo nobene osti proti kakšni tretji vlasti ali proti skupini držav, so v skladu z duhom ženevskega pakta in spadajo v okvir mednarodnih sporazumov, katere Družba nacij priporoča. Če se je do danes odlašalo s končnoveljavno sklenitvijo francosko - jugoslovenske pogodbe, je treba to pripisovati dejstvu, da je do zadnjega obstojalo upanje, da se bo lahko istočasno sklenila slična pogodba tudi med Italijo in kraljevino SHS. Posebni dogodki, ki so povzročili nesporazumljenje med Rimom in Beogradom, niso dopustili, da bi se to upanje izpolnilo. Vsekakor pa ne sme francosko-jugoslovenska pogodba vznemirjati nikogar, ker ne ogroža nobene države, marveč je njen namen zagotoviti Se bolj mir in prisrčno harmonijo med drŽavami Evrope.» «Le Populaire», glasilo francoske socialistične stranke, pa izraba razne pomisleke proti francosko - jugoslovenski pogodbi. «Mi si pridržuj orno pravico, pravi list, povrniti se še k temu vprašanju, komaj bomo doznali za besedilo pogodbe. Vendar pa se že sedaj smemo vprašati, kaj ta pogodba pomeni. Imenujejo jo .„prijateljsko pogodbo", kar ali nič ne izmeni ali pa preveč. K čemu nas eventuelno obvezuje to „prijateljstvo"? Sklenitev te pogodbe, ki je bila pripravljena že pred enim letom, se je baje pospešila spričo zadržanja Italije na Balkanu; ali naj bi bila morda odgovor na tiransko pogodbo? Mi tega nočemo ve*\>-vati. Nedopustno bi bilo, da bi naša vlada vklonila Francijo v politiko vojaških zvez proti Italiji.» Načelnik vlade sprejel pripravljalni odbor za žitno bitko RIM, 8. Danes zjutraj je sprejel načelnik vlade deputacijo poljedelskih tehnikov in članov pripravljalnega odbora za žitno razstavo. Deputacija je izročila načelniku vlade posebno zlato svetinjo v spomin na prvo žitno razstavo in album, vsebujoč mnogo fotografij z razstave. Poleg tega mu je predložila tudi podiobno poročilo o uspehih, ki jih je dosegla prva državna žitna razstava. Načelnik vlade je izrazil svoje zadovoljstvo ter je pohvalil pripravljalni \ odbor kmetijske potovalne šole in sindikat poljedelskih tehnikov. Cesta Trst-TrHČ RIM, 8. Prva sekcija višjega sveta za javna "dela je razpravljala med drugim tudi o naslednjih dveh načrtih za ureditev in sistematizacijo cest: cesta Ko-barid-Rabelj in gradnja drugega dela ceste Trst-Tržič. Italijansko-ogrske manifestacije povodom odkritja spomenika Koscuthu v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 7. Preko sto-tisoč oseb je včeraj prisostvovalo odkritju spomenika Koscu-thu. Navzoči so bili regent Horthy, člani vlade in ves di-plomatični zbor ter delegacija Italije, ki ji je načeloval državni podtajnik on. Bodrero. Slavnost je otvoril 1200 glasov bi/oječi pevski zbor z državno himno. Po odkritju spomenika je imel grof Appony velik govor. Zatem so IIorthy, Bethlen in bivši avstrijski nadvojvode Josip, Josip Franc m Albert položili ob spomenik lepe vence. Ko je delegacija Italije položila venec ob spomenik, je množica vzklikala Italiji. Ob tej priliki je imel on. Bodrero nagovor. Italijanski odposlanci bodo o-stali v Budimpešti nekaj dni. Regent Horthy, načelnik vlade Bethlen, občinsko načelstvo, italijansko poslaništvo in faši-stovska organizacija v Budimpešti jih bodo pogostili. Razsodba posebnega triMa ▼ procesu proti komunistom iz Eftelle RIM, 8. Davi se je nadaljevala obravnava proti komunistom iz Bielle. Govoril je državni pravdnik in za njim so skušali zagovorniki dokazati nedolžnost obtožencev, oziroma vsaj omiliti njihovo krivdo. Po končanih obrambnih govorih se je sodni dvor odtegnil na posvetovanje. Ob 14. uri je proglasil predsednik posebnega; tribunala razsodbo, po kateri so bili obsojeni: Sola Gvidon na 23 let in 8 mesecev, Busca na 16 let in 2 meseca, Nicola na 7 let, Falle na 4 leta, Ožino in Bianchetto na 7 let, 2 meseca in 20 dni ječe, Bovio iia 4 leta in 4 mesece, Pastore na 11 let in 8 me- secev, Parjamento na. 4 leta, Cappalaro na 2 leti in 2 meseca ječe. Senator Marcem bolan RIM, 8. Iz Londona poročajo, da je senator Marconi precej resno zbolel. Potovanje po Združenih državah ga je zelo utrudilo. Upajo pa, da ne bo hudega. Portugalska in nšene kolonije RIM, 8. Portugalsko poslaništvo dementira vesti, ki so jih razširili nekateri listi, da bo Portugalska odstopila svoje kolonije v vzhodni Afriki neki drugi državi. ZakljiiCtfev trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo In Madžarsko BUDIMPEŠTA, 7. Trgovinska pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo, ki so se pred dnevi po kratkem presledku vnovič nadaljevala, so se sedaj zaklj lila. V poglavitnih vprašanjih sta se jugoslovenska in madžarska delegacija sporazumeli. Trgovinski dogovor urejuje predvsem finančne in kreditne zadeve med obema državama. Tako se je docela rešilo vprašanje predvojnih dolgov. Tudi več u-pravnih in carinskih zadev je bilo rešenih. Ta dogovor bo v kratkem -zapadel, to pa spričo tega, ker se bodo kmalu pričela pogajanja za bolj obsežen dogovor. Občinske volitve v Vojvodini NOVI SAD, 7. Včeraj so se vršile v Vojvodini občinske volitve. V Subotici so dobili radikali 28, demokrati 12, komunisti 7, radičevci 16, Madžari 14, obrtniki 7, trgovci 5 in ljudska stranka 8 mandatov. Vladne stranke: radikaili, demokrati, ljudska stranka, Nemci in Madžari, so zmagale tudi v drugih občinah; v Pančevu so dobile 36, v Novem Sadu 42, v Beli Crkvi 35 mandatov. V nekaterih občinah so dobili združeni demokrati in samostojni demokrati relativno večino. Uredi lev mednarodnega obmejnega kolodvora v Mariboru MARIBOR, 8. Danes dopoldne se je svečano otvorila jugoslo-vensko-avstrijska konferenca za ureditev mednarodnega obmejnega kolodvora v Maril>oru. Jugoslovenski in avstrijski de-legatje so prispeli v Maribor že včeraj. Jugoslovenska delegacija, ki ji načel j uje mariborski veliki župan dr. Schaupach, šteje 29 Članov in je imela včeraj popoldne prvi sestanek, na katerem se je konstituirala. Tudi avstrijska delegacija, ki šteje 24 članov, je imela že včeraj svoj prvi sestanek. Danes popoldne sta se obe delegaciji na skupnem sestanku dogovorili glede načina razprav. Avstrijsko delegacijo vodi ministe-rialni svetnik dr. Lubenik. II. «£DINOST> "V Trstu, dne 9. novembra 192,. Nora aretacija na romunski v meji BUKAREŠT, 7. Na m«ji blizu fTemešvara so romunske var-Dostne oblasti aretirale mornariškega poročnika Theodora, ki Je prispel iz Pariza, v Romunijo. Pri njem so našli važna pisma in dokumente, ki mu jih je predal i*rmc Karal. Porfočriik »Theodoro je bil prepeljan v Bukarešto. Spor med fiehosleralko vlado In železničarji pred rešitvijo PRAGA, 8. Vodstvo stavkujo-dh Železničarjev je sinoči naznanilo, da sta se -čehoslovaška vlada in odposlanstvo železničarjev sporazumela. O spornih točkah, ki se o njih doslej &e nista sporazumela, se bosta §e nadalje pogajala. Politične beležke Težkoče prikl j učit venega gibanja v Avstriji Pretresanje skupnega avstrij-sko-nemčijskega kazenskega zakonika, ki naj bi bil začetek ujedinjenja zakonodaje obeh držav in nekaka priprava za poznejšo priključitev, dokazuje že, kako je težko spravljati v sklad misel priključitve in praktične potrebe celo g-lede zakonika, o katerem se je predpostavljalo, da bo "proti njemu na obeh straneh najmanj odpora in da bo vladalo popolno soglasje skupnih interesov. Kakor . je razvidno iz dosedanjih rezultatov berlinskega* parlamentarnega odbora, je veČina brezpogojno za smrtno kazen, katero je avstrijska ustava odpravila. Iz Berlina se sedaj namiguje, da se bo morala Avstrija prilagoditi temu načelu in zopet uvesti smrtno kazen. Toda tudi če bi avstrijske meščanske stranke hotele ustreči tej želji, so vendar pre&ibke, da bi mogrle spremeniti dotični Člen ustave. Opaža se, da je že ta prvi neuspeh in nesporazum izzval precejšnje razočaranje v dunajskih krogih pristašev priključitve Avstrije k Nemčiji. Ti krogi pričakujejo z velikimi skrbmi izid državnozborskih volitev v Nemčiji, od katerega bo odvisno, ali se še nadalje ohrani sedanja enotnost vladnega sistema v Nemčiji in Avstriji ali pa poj de razvoj prilik v Nemčiji po drugi poti, kar bi pač zelo nepovoljno vplivalo na pri kij učit veno gibanje v Avstriji. DNEVNE VESTI Kmet - temelj gcspodsrske o&nove sveta Poročali smo včeraj o otvoritvi zasedanja parlaznentnega odbora mednarodnega poljedeliskega u-druženja in mednarodnega poljedelskega znanstvenega sveta, ki se je izvršila v pondeljek v Rimu. Otvoritveni govor je imel predsednik vlade on. Mussolini, ki je orisal pomen in naloge om en jenih mednarodnih ustanov. Iz govora načelnika vlade po-snemljemo sledeče mesto: «Ali bo gospodarska obnovitev sveta, slonela na čim večjem uveljavljanju vrednosti zemlje in kmetijskih e-nergij, ali pa se bo izčrpala v obliki brezuspešnih, dasi sicer priznanja vrednih poskusih.« Zavaravanja uroti jetiKi Minister Belluzzo je dal rimski «Tribuni> par važnih izjav glede zavarovanja proti jetiki. Zakon o tem važnem zavarovanju se bo sukal v glavnem v okviru zavarovanja proti boleznim. Zavarovanje bo obsegalo osebe obeh spolov, ki so podvrežne obveznemu zavarovanju za slučaj obnemog'osti in starosti in na mornarje, ki prispevajo za blagajno invalidov trgovinske mornarice. Zakon predvideva dalje podporne ustanove v prid pripadnikom družin, in sicer možu in ženi, otrokom pod 15. letom in onim, ki jih morajo prizadete družine vzdrževati in so manj kot 15 let stari. Zavarovancev je okoli sedem milijonov in pol, a onih, ki imajo pravico do podpiranja, je okoli 13 milijonov. Poleg postelj za jetične po bolnišnicah in zdraviliščih, ki razpolagajo z okoli 8.000 posteljami, se napravijo nove, in sicer kakih 20.000. Ker se predvideva za vsako 22.000 lir izdatkov, bodo znaSali skupni stroški na račun zavarovanja okoli 450 milijonov. Ce se računajo stroški vzdrževanje vsake postelje na 11.000 lir letno, bodo znašali stroški za obrat okoli 220 milijonov, h katerim pa je treba dodati Še izdatke za posebno z-dravljenje otrok, za podpore v blagu itd. V celoti se lahko predvideva svota 300 milijonov na leto, vštevši tudi del za amortizacijo naprav. V pričakovanju novih postelj se bo začelo takoj z izvajanjem novega zakona, pri čimer se bodo izkoriščale v največji meri Že obstoječe mere in s bo polagala večja važnost tudi zdravljenju na domu s tem, da se bo izplačevala dnevna podpora tudi ob času zdravljenja na domu. Sredstva za izvajanje zakona se bodo stikala iz prispevkov zavarovancev in delodajalcev. Prispevki so določeni v razmerju s prejemki zavarovancev inse bodo plačevali v enakih delih od obeh, t. j. 1 do 2 liri vsakih 15 dni, in sicer 1 liro, če znaša zavarovančeva plača do 8 lir dnevno, in 2 liri, če znaša več. KDO SE JE REŠIL? I>obili smo še sedmi, osmi ra deveti seznam onih oseb, ki so se nahajale na krovu parnika «Prin-cipessa Mafalda», ko ga je doletela nesreča, a so se rešile. Kdor bi želel glede tega kakdna pojasnila, se lahko obrne na naše uredništvo. Novi tarif za Čevljarska dela. Tukajšnje udruženje obrtnikov je določilo tarife za čevljarska dela tako-le: Pete in podplati, pri&ti L 22; pete in podplati, pribiti, L 21; pete in podplati, preiti , za ženske čev-Ije L 17; pete in podplati, pribiti, za ženske čevlje L 16; pete za navadne moške čevlje L 5; pete za velike moške čevlje L 6; pete za navadne ženske čevlje L 3, za. velike ženske čevlje L 4; «urbasi» (rimonte) iz navadne kože L 55; «urbasi» iz kož© «chevreaux» (še-vro) L G0; «urbasi» iz navadne kože, za ženske čevlje L 50; «urbasi» iz kože «chevreaux» za ženske čevlje L 55; ženski čevlji iz navadne kože L 120, iz kože «chevreaux» L 130; moški čevlji iz navadne kože L 130, iz kože «chevreaux» L 140. Luksusna in posebna dela se bodo zaračunala posebe. Gori omenjeno udruženje poziva vse čevljarje, naj zaračunajo svoja dela po navedenem tarifu. TRŽAŠKI BLAGOVNI TEG 8. 11. 1927. Cenik tržaškega blagovnega trga je bil danes sledeči:" Zelenjava: česen 120—160 lir za stot; rdeča pesa za kuho 60; navadna pesa 40—100; kislo zelje 130—150; korenje 70—100; navadno sladko zelje 55—G0; karfijoli 60—160; repa 60—90; vrzote 40—70; čebula 70—80; fižol v stročju 180— 240; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 280; zeleni janež 50—100; ločike 80—200; ma-lancane 70—120; paprika 60—100; krompir 50—75; i^pecijelni pozni grah 300—400; paradižnik 40—80; radič 80—320; radičeve sadike 110 —140; sladka repa 35—60; kisla repa 90—100; šelen 60—160; spi-nača 80—150; valerijana 200; buče za kuho 200—280. Sadje: Kostanj 60—170; pomaranče 140; suhe fige 240—250; limone 25—35 za zaboj; jabolka 35 —300; hruške 80—300; grozdje 280. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja Dva samomorilna poskusa. Radi nesrečne ljubezni je predpreteklo noč hotel dati slovo življenju 21-letni čevljar Armand CippeUo, stanujoč v ulici S. Cate-rina št. 9. S tem namenom je za-▼Jfcil v svojem stanovanju znatno koliClno veronala ter nato legel v posteljo, trdno prepričan, da se bo prebudil na onem svetu. Najbrž bi t« bik> to tudi zgodilo, da nišo njegovi domači, ki so ga naslednje i utro našli nezavestnega, takoj poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je podal mladeniču potrebno pomoč. Ker se pa Cappello kljub temu ni zavedel, je bil nato prepeljan v mestno bolnišnico. Čeprav je njegovo stanje precej nevarno, vendar imajo zdravniki dobro u-panje, da bo okreval, če ne nastopijo kake komplikacije. — Iz obupa, ker že 14 dni ni prejela nobene vesti od svojega moža, \ pomorskega natakarja, vkrcanega na parniku «Atianta», ki je na potu v Argentinijo, in se je radi tega bala da se mož ne bo več vrnil, zlasti ker se je pred slo^ vesom sporekla z njim, je 21-let-na Josipina Razman, stanujoča v ulici Capitelii Št. 24, včeraj popoldne izpila s samomorilnim namenom nekoliko jodove tinkture. Njeno ječanje je pa kmalu potenj privabilo v sobo gospodinjo, ki }h takoj telefonirala po zdravnika rešilne postaje. Ta je Razmanovi izpral želodec in jo s to operacijo rešil iz vsake nevarnosti. Vendar pa je bila samomorilna kandida-■tinja nato iz previdnosti prepeljana v mestno bolnišnico, kjer si bo v par dneh popolnoma opomogla. Lepo ga je pobožala 28-letni strojnik Ferruccio Cer-vinsky, stanujoč v ulici Donado-ni št. 8, ima brez dvoma energično 3$no, s katero ni zdravo čre-šeđf-iobati. To je Cervinskl pred-sinočnjim izkusil na lastnem nosu. V ulici Alfieri ga je namreč njegova « boljša polovica«, s katero se je iz neznanih virokov sporekel, tako krepko «pobotala» po nosu, da je revež — nos namreč — skoro izgubil svojo prvotno obliko. Sinoči je Cervinskv prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik povedal, da bo čutil posledice ženinega božanja kakih 6 dni. Tržaško sodišče K prihodnjem u zasedanja tržaške porota Doznavamo od strani brambe Petra Bussanicha, ki je v Tržiču streljal na svojo zaročenko in jo precej resno ranil ter si potem pgnoal strel v usta, da je na obravnavi v zadnjem zasedanju zahtevano spričevalo o pregledu psihi-jatrov izpadlo za obtoženca skrajno neugodno. Dušeslovci ga označujejo za popolnoma normalnega in odgovornega za svoja dejanja. Odvetnik Poillucci bo pa vendar — kakor se dozdeva — vztrajal v svojem govoru na tezi. Če ne popolne, pa vsaj delne duševne abnormalnosti obtoženca. Zadnja o-bravnava je bila prva, ki je bila sklicana, kot porotna, «per diret-tissima». Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Smrtna kosa. Kratka, huda bolezen je vzela deželnemu kmetijskemu nadzorniku v pokoju, gospodu Dominiku ljubljeno soprogo. Dobra pokojnica je bila stara 57 let. V torek popoldne jo je v sivem jesenskem dnevu spremila na njeni zadnji poti vrsta prijateljev in znancev. Miren, nemoten počitek med svojci v Standrežu! V mestu vozilo, na vasi oparila, Dvoje vrst nesreč preti otrokom v zgodnji mladosti pri njihovem delu — igranju. V mestu vozovi na cestah, na deželi pa posebno sedaj po zimi — ognjišče, lonci, para. Danes je na vrsti mestni slučaj, torej voz: Marij Komavii, 8 let star, je bil podrt na tla ter je odnesel večje poškodbe. Dela, izvršena po civilno tehničnem urada v preteklem lata Civilno tehnični urad je tudi v preteklem letu izvršil važna dela v znesku 10 milijonov lir. Poleg regulacije raznih hudournikov v Furlaniji je posvetil posebno pažnjo popravilom in preuredbam ceste prve kategorije, ki pelje iz Gorice preko Kanala, VolČ in Kobarida na Trbiž. Izvršena so bila na tej cesti sledeča važna popravila: 1. Popolna preuredba in preustrojite v solkanskega Klanca; 2. Ureditev in pred zidava trnovskih klancev; 8. Popravila ceste pri laškem mostu; 4. Razširjava, popravila in pre-reditev ceste v Volčah; 5. Popravila mostov pri hudournikih SUfiič in Kucugraben; 6. Popravila in poglobitev ceste pri AjbL Popravljene so bile pa tudi dru- S;e ceste prve kategorije v pokra-lni in sicer: 1. Vipavska cesta pri hudourniku Močilnik ter dohodi na cesto v šentviSki občini; 2. Obcestni zid v Vipavi; 3. Večja cestna popravila v Rožni dolini; 4. Obcestni zid na Colu; 5. Most čez Doberšček pri St. Viški Gori; 6. Cestna popravila pri Kozar-ščah; 7. Predzidava ceste na Stopni-ku pri St. Viški Gori; 8. Cestna "popravila v Idriji; 9. Začasna pozidava mostu čez Cirknico; 10. Obzldave ceste ob hudourniku Nikova v Idriji; 11. Razna popravila, preuredbe, obzidave in pozidave cest prve kategorije v deželi. Delovanju goriškega civilnega tehničnega urada na cestah prve kategorije moramo izreči največjo pohvalo. Izvršena niso bila namreč le navadna vzdrževalna cestna popravila, ampak so se temeljito znižali najhujši klanci, presekale vzpetine, omilili ostri ovinki, razširile tesne cestne soteske, ter utrdil, izpopolnil in zaokrožil cestni plašč. Povsod, kjer so tekom celega leta vrvela po-pravilna dela, ni skoraj dotičnih predelov več spoznati. V večini svoje dolžine so sedaj ceste prve kategorije veselje voznikov počasnih vozov in brzo drvečih avtov. Vzbujajo le željo, da bi Še Se na cestah II. kategorije, takoime-novanih deželnih cestah in na silno številnih cestah spadajočih pod občinsko upravo zamogla izvršiti vsaj približno podobna dela. Pa še eno razveseljivo točko imamo zaznamovati pri ravnokar naštetih važnih delih na cestah prve kategorije. V časih, ko po nekaterih naših krajih ni bilo lahko dobiti brezposelnim dela, je stotine domačih delavcev skozi mesece bik* zaposlenih pri cestnih popravilih. Res da zaslužek ni bil velik, toda dela iskajočim in brez poselnim je pa vendar prineslo nekoliko olajšanja in jim pripomoglo čez vsaj najhujše težave. Ne poznamo programa civilno-tehničnega urada za prihodnje leto, zato pa tem topleje želimo, da bi tudi v prihodnjem letu imel v svojem programu tako velika in važna dela kot v ravnokar preteklem letu, ki bi zaposlila obilo domačih delavcev. Se bolj kot do sedaj naj bi se dala prednost domačim ljudem, a tudi to bi želeli, da bi posamezni zakupniki raznih del ne izkoriščali v toliki meri delavcev kot se je žal v nekaterih slučajih zgodilo. Urad naj skuša, kolikor mu je pač mogoče, vplivati na zakupnike-deloda-ialce v tem smislu. Vzgledi oničejo, pravi stari latinski pregovor. Da bi se le res to pri nas uresničilo. Potem bi po vzgledu tehničnega urada videli, kako se vendar pričenjajo gladiti velike vodne električne naprave v gornji soški dolini, izsušuje prevalsko in lijaško močvirje, u-rejuje tok Vipave in razni drugi toki rek in hudournikov po deželi, popravi končno kraški vodovod in omrežje občinskih cest. TOLMIN. Na dan pete obletnice pohoda na Rim se je v Tolminu otvori 1 fa-Šistovski dom. Vanj se bo naselila tudi fašistovska čitalnica. Te dneve se poslavlja od Tolmina tudi dosedanji fašistovski politični tajnik Urri. V Tolminu se je nahajal več let; sedaj pa odhaja menda v Gorico. I s to t ako se nam bliža nova sprememba na naši iztirjevalnici davkov. Ker je goriški «Monte di Pie-ta» prevzel upravo tolminske iz-tirjevalnice, je zamenjal tudi u-radništvo. Novih uradnikov dose-daj še ni. Prazniki Mrtvih in živih so nam prinesli tudi pravo jesensko vreme. Začelo je deževati; to pa znači v tem letnem času, da smo se v Tolminu menda za precej Časa odpovedali lepim dnevom, na ka- PODL1STEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prosi os ti (4!) Spisal James Oiiver Curwood Prevel France Magajna. «HačeS, da grem — in zakaj?» je vprašal David. «Zakaj mi vsi prigovarjate, naj grem, ko so vse moje želje in moje srce tukaj? Ne ♦oži se mi po slavi, o kateri mi pripovedujete, celo bojim se vsega, kar mi je nadrornik obljubil. Te gozdove mi dajte in dovolite mi» da se bojujem proti Angležem in njihovim divjakom, ko pridejo sem!» «Tvoj jezik odkriva le del tistega, kar je v tvojem srcu, David, samo najmanjši del. Bolj kot vse drugo na svetu hočeš — Anico!« David je sklonil glavo. «To je res.» «Zavoljo Anice moraš v Quebec» je nadaljeval Crni lovec tako nežno, da se je Davidu zdelo skoro, da mu govori mati. «Njo je mesto osvojilo in njeno koprnenje po njem je prav tako močno in isto-tako naravno kot tvoje po tem krasnem gozdnem svetu. Nekega dne jo boš privedel nazaj. Zmagal boš. Kadar boš dosegel vse tiste stvari, katere je zate naslikala Anica, tedaj — zapomni si, dragi moj fant! — se bo z veseljem povrnila v Grondinov dvorec. Kajti, kakor je gotova navada solnca, da vzhaja in zahaja, tako je gotovo, da hoče Žena imeti moža, ki ga ljubi, čisto sama zase, kadar ji ga hočejo veliki dogodki odtegniti. Govoril sem jasno, David! Imam li prav?» ♦Sanjal sem in mislil in včasih sem se bal, a nikoli nisem gledal tako jasno kakor gledam zdaj,» je dejal David. «Da, prav imaš!» «Boril se boš, boril kakor pristen mož., z močjo in častjo, dokler je ne privedeš domov?« «To hočem.«*- «In ne boš dopustil, da te mesto porazi?« Nikdar!« «In boš vsako uro varoval čistost svojega značaja, čistost, ki je del teh naših gozdov?« »Da, zmeraj.« «Te daj bo Bog s teboj in Anic« se bo srečna in zvesta povrnila v Grondinov dvorec!« Sivi mesec november v letu ti-sočsedemstoštiriinpetdesetem je kakor nesrečen duh slabega znamenja visel nad lepo deželo Nove Francije. Kakor je pisala mati Mi-geon v -samostanu Svetega Rojstva, ni solnce tekom tega mračnega meseca niti enkrat sijalo z ra- dostjo in dobro nado. Bil je to mesec morečega mraka in vetrov, ki so vidno ohranjali lepljivi hlad smrti, in nikakega snega ni hotelo biti, da bi s svojo belo preprogo razjasnil otožno resnost zemlje. Skozi ta mrak in hlad je drč al čoln, ki je nosil Davida in Črnega lovca dbli po Richelieu-u proti rek-St. Lawrence in naprej proti Que-becu. Drčal je mimo in preko Davidu poznanih pokrajin in naprej v mogočni svet, ki je ležal med posestvom St. Denis in Que-becom. Več kot sto župnij, ki jih je vladala stotina gospodov iz gradov, je tvorilo nepremagljiv branik proti sovražnikom in s tem podeljevalo francoskemu kralju moč in bogastvo njegovega kraljestva v Novi Franciji. Poleg potrtosti radi odhoda in ločitve od matere je čutil David v svoji krvi toploto ponosa, kajti tudi on je pripadal temu bojevite- tere smo bili slednje čase že precej navajeni. VOJftOIOA A«i btks! Komaj dobrih sto metrov sta ločena eden od drugega oba konca naše vasi. Pa vendar se čuti neka razlika med eno ki drugo skupino hiš. «Oni tam gori«, •—. ZLATARNA mPevh Trst, Vin Aiazzini 4<> Kupuje zlato, srebro in kr^nc. Fopr ,vlja in predaja zistemno. — Cene zmerne. Oblckei palekis, dežni pla« » čii, ftfcsinifes, perila, pta-»»e, k* cjESfets, volneril pu'» M lever. bts<;o tffelour i. t. d. - s en ZnlZane cene! Pogoji ugodni' « Via Roms 3, III. nadstpopi« f HB Tiskarna Edinost m Trstu T |»>MM«*««H*>»W»«««««M M««»«M IM<<4<*«'«««*« •••« •••• »««• J fzvrSuJe jrsa^tiskarska dela v najmodernej^m stilu kakor* | tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejlml stroji, : j črkami. Lynotype. stereotypljo ter rotacijskim strojem. ? ; Vsa naročila se izvršujejo tečno in po zmornih cenah. ; IWW« ************ ******* »*■ j Ul. S. Francesco d'Assisi 20 j £ mu plemenu ob Richlieu-u. Tod je Talon, največji od nadzornikov, sledil imperijalnemu kolonizacij-skemu načrtu Cezarjev, ko se je rimsko cesarstvo začelo podajati obkrotujočim barbarom severa, in on je napotil Velikega Monarha, da je te pokrajine, večno ogrožene od ognja in meča in pofcoljev Indijancev, podelil največjim in naj-pogumne}sim bojevnikom v Novi Franciji, Puščala sta te stare ba-ronske trdnjave eno za drugo za seboj, trdnjave, v katerih eo rodovi pogumnih mož in žen živeli in umirali. Povsod sta gledala priprave za vojno. Nasip, tu, obzidje tam, o-graje iz na vrhu poostrenih kokrv, palisade iz močnih, trdno postavljenih navpičnih hlodov, strehiice obdane z gkrbokimi jarki, in povsod po hidah, gradovih in visokih kamenitih mlinih sta Videla v zi-dovju linice za puške ali topove. Poleg tega pa bujne kmetije, polne Živine, zasajene s sadnim drevjem in ki so bogato rodilo zlatega žita — polja tako obširna, da jim po nekod ni moglo oko do-gledati konca, polja, ki so rodila bogastvo, moč in blaginjo. V črnih okvirih gozdov, ki so jih obdajali, se je pa plazila vedno preteča nevarnost. «Ta ozka proga pokrajine ob Ri-chelieu je dežela, ki je ustvarila pogumne može,» je dejal Crni lovec. «Skozi sto let so stali na tej stezi neprestane nevarnosti. Ti si eden med njimi, David! Vedno, imej to pred očmi, ko bo5 v Que-becu. Nikoli 3e nisem slišal, da bi mož od reke Richelieu ob mil smrti hrbet, ali da bi se obotavljal, kq je bil boj pred njim.» Naslednji dan sta veslala brzo s tokom in zavozila v reko Svete»-ga Lovrenca, kjer se razSirl ob o* točkih Lac St. Peter,