Štev. 288 T83T, v četrtek 14 oktobra 1909. Tečaj XXXIV ■-»»»■imiiji .'jLrA'jjfiig^gai »»» IZHAJA VflAKI DAH — Z-.JI th Mrfsijsh la praznikih psnstieljklfa eb 9. zjctrm). vj:amlča« fteT. sa prodajajo po 3 n*6. (6 gtot.) ▼ mnogfk -vaiajp t Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Si. Petr«, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dornbergu itd. Zastarele lier. po 5 d tč. (10 stoL). inm a 11 8e računajo na milimetre t tirokosti 1 CENE: Trgovinske in obrtna oglase po 8 s t. nun, zahvale, poslanice, oglasa denarnih zavodov po ni mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po 3 s to t. beseda, naj-pa 40 rtot. Oglase sprejema Inseratni oddelek spravo ^-siraesti". — Pladnje ae izključno le upravi „Edineeti". Mašilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti Jo modi NAROČNINA ZNAŠA am» ■a r*t leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ia> rocb« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■tfaiiUt m, M4«l)ak« la«anje „ZSIKOBTI" atane : •«*•-—* Mm X 5-30, pol lata šio i■■ Tal dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ae »prejemajo la rekopiel to ae vraiaje Naročnine, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liet*. UREDNIŠTVO: alloa Glergle Galatti 18 (Rarodai do») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij Hsta „Edinost". - Natisnila tiskarna konoorc$a lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti it 18. PeStne-HranUnKnl ra?im SL 841 652. TELEFON «. »-57. BRZOJAVNE VESTI. Zadnji dnevi Bienerthovega mini-flterstva 1 DUNAJ 13. Zdi *e, da je usoda Bie-crrtfcovega ministerstva zapečatena. Vsled repiestarega stremljenja miriaterekega pred-s-dcika Biecertha, da bi vgodii nemškim krščanskim «ociia!cćm. je češkima ministroma Začeku in B ffa nercoJno ostali Se nsdalje t kabineta. V torek se sestane parlamentarna komisija češk'h »trf.nk, ki pozove češkega mioivtr^-roiiika Znčeka, da takoj izvtopi iz Bitnertbovf ga mioitterrtva. V>Ied tega ne bo m tal; pol cdil'iki minister dr. Braf cvtati šo dalje v kabicetu. S tem postane kriza v Bienerthovem kabinetu akutna in ne bo mu preostalo druzega, ne^o da demisijo-ci a. Ni že avstrijski deželni zbor. DUNAJ 13. Na jutršn^i plenarni seji nižfaveirijtk'.ga dežeinegs zbora ao na dnevnem redu jezikovni zakoni. Narodni kataster v Bukovini. ČERNOVICE 13. — Po novem volilnem neč-rtu za deželni zbor b^ dobili: Romuni 23 maniftov, MalGruii 17, Ž djs 9, Nemci 8 in Poljaki 6 mandatov. Avstrijski častniki na Vstoku. DUNAJ 13. Iz Jaffe poročajo, da je d:spel tjakaj oddelek 40 avtrijibib častnikov, ki so 20. septembra krerili iz Trsta na dal;še potovanje po vztoku. Pridruži se iim tudi F. M. L A?iderle. Čattnifci io vrnejo okolu 31. t. m. Japonska vojaška misija. DUNAJ 13, Cesar je danes vsprejei v po bni a-riij'nci japonsko vojcgko misijo, dtšlo na Dur.bi, da prončava vojno organizacijo avitrocgrrke armad?. iroeet madjarskih industrijalcev v Serajevu. SER A JE VO 13. Včeraj je dospelo sem-ktj 65 zastopnikov madjarskih trgovskih in industrijalcih korporacij. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik trg.ivikoobrine zbor-r.ice Berkovic, Sincči je bil banket v hotelu „Evropa". Nemški listi proti Srbiji. BERO L IN" 13. Nemško čascik>ir4t?o je vzkipelo Dr. t o potovanju ministra Milo-v.*?v:ći v e rpisbe prestolnice. Neki listi mu sro.očajo, d a jč b i;e, da De rotuje, češ, da ne vape, Iili-ti ž -e, bi angleški kralj ne v$aieel kralja P a. — Ako M! ovanović ▼spi — govo^n s p— no ba ta radij kra* li* Pčtrp, n?> rvtli obzira, ki ga imajo neke državo nasproti Kuii i. Sestanek Tafta in Piasia, MEKSIKO 13. Predsednik meksikanske republike Piaz odpotoval Ea 6e?erno mejo, kze v meiUt lu vrezu sestane s predsednikom Ziružer.ih držav TMcom. Zrakoplovstvo. N0RIMBER5 13. Zrakoplov „Perceval JII" se je dvignil ob 9. uri 55' ler 30 krenil {rjti Sotiw^bachti, Zrakoplov pokti direktno pvoci Angtfburgu, kjer jrranoči. Od tamk»j se vrne v Fraukobrod o. M. Nezgoda na železnici. MONAKO VO 13. Danea predpoludne «ta na postaji Tban"-Matgzach na pregi Mora-kovc-S;mbach trči'a skap&j d"n vlaka. Obe lokomotivi in 12 vagonov je bilo močno poškodovanih. R mienih 30 bilp 13 uilužbence7, mej temi dva težko. — Materijalne škode je 20.000 mark. Potres. SIENA 13, V minoli aeči ob 12. ari 52 min. je biio Čuti iahok potresni sunek. PODLISTEK. V njegovi oblasti. (Italijanski spisal Alfoaso di Palma. Poslovenil F. P.) II. Kapetan Karol Dona se je bil oženil z mlado Kalabrežinjo. Neki parnik, ploveči iz Amerike ▼ Ev-r'pa je bit rešd nesrečneža sredi morja ▼ čoln ter jih je bil potem izkrcal ▼ Genovi. Doria je bil sin ponosne Genove in že njegovo ime samo je pričalo, da se p3 njegovih žii.h pretaka kri nekdanjih morskih pijonirjev. Vzrastel je bil ob morja in na morju in njegova da9a je bila vzgojena uprav po mornarsko. Možak, skoraj saro? na videz, je Dunaj 13. Cesar je danes ob 1 in tri Četrt uri pop* vsprejei ? posebni avdijenc. onin.stra za nnanje stvari grofa Aehrenthala. Avdijenca je trajala eno aro. Praga 13. Prcfesor Wahrmund pričse na nemškem vseučilišča svoja predavanja „o sistema cerkvenega prava" v ponedeljek dne 17. t. m. _ TURČIJA. SOLUN 13. V Stresu bo bili obeieni trije Bolgari, cbioj^ni v smrt. Nekega ruskega meniha so našli umorjenega pri samostanu Raasikonu na gori Atos. RUSIJA. PETROGRAD 13. Finančni miniiter Kokovcev ce z dovoljenjem carjevim poda ca skrajni Vztok. Splošno voditvo finančnega ministerstva ostene v njegovih rokah. V njegovi odsotnosti ga ho zastopal pomočnik fi» nančeega ministra Weber. ŠPANIJA. Ferrer obglavljen. CERBERE 12. — Sinoči iz Barcelone semkaj dospele vesti ne neročajo ničesar, da bi bil aretiran branitelj Ferreriev. MADRID 13, Govori se. da je minister* ski svet cdobrii smrtno obsodbo Ferrerja in da ga noče priporočiti v pomiloščenje. AMSTERDAM 13. — Sinoči je »kupina sociialistov bliza Španskega konzulata priredila manifestacijo za Ferrer-ja. Paiicia je demenstranta razgaala. BARCELONA 13. Ferrer je bil obglavljen ob 9. uri predpoludne. BARCELONA 12. Ferrerja so sincči spravni v jeteiško kapelo. Zahteval je sve-jega bran-tslia, ki je prišel nekoliko ur pred niegovo u«mrfit?ijo, V bližini f.-rta so bile ekrenjenu v&rro tne odredbe. Na obronka Mcntinicha je biio 40 do 50 oseb. Do demonstracije pa ni pri U o, Usmrtitev ie izvršil piket pehote. Ftrrer je odklonil zadnje tolažbe vere. MAROKO. PARIZ 13. Iz Taugerja poročajo, da je paša Asenor presit poveljnika francoske vojaške popadke v Siđi Haii za porneč, ker je prišlo do krvavih spopadov med Ž;di in Arabci. Poveljnik je prešaji ugodi!. Francoski oddelek stre!ce7 je bi(r:> vzpost&vil red in se je vrnil v S:di-5ali. Kir ee paša boji, da megeva edredba ne bo všeč sultanu Mulej gafidu, zato je baje poalal snltaau z satno stoto denarja. _ . Ogrski državni zbor, BTDIMPEŠTA 13. Posl. Nagy (neodvisna levica) je utemeljeval s*oj predlog glede razširjanja inkomp&tibilitetnrga zakona. Po t?m zakonu naj bi ne smeli poslanci še leto dni po preteku njih mandata opravljati služb, ki so v inkompatibilitetnem zakonu proglašene za nezdružljivo. Nadalje naj bi poslanci za časa njihovega msndati te smeli vsprejemati niti kak naslov, odlikovar je ali kak red. Tadi vladi bi morale- biti prepovedane* da predloži kakfga pozbnca za kako odlikovanje kak naslov ali kak red. (Klici na levici: Kdor bo preti tema glasoval, hoče gotovo postati dvorni svetnik.) Predsednik Jasžh : Prosim, da ne prihajate s takimi presijami. Pos;. Nagy je protil, naj se njegov pred' log sta?i Ga dne mi red v meritorično razpravo. Zbornica je iklenila, da bo o predloga sroječasno meritorično razpravljala. Večina stranke neodvisnosti je glasovala z neodvisno levico za predlog posl. Nagy-jey dočim so Fran Košat, Ludvik Hollo in dragi glasovali z manjšino proti. Tadi grof Julij imel či«to da*io; bil je bolj najiven in bolj dober, ntgo otrok. Njegove zelenomodre oči so bile gibčne in jasne, kakor so le oči mornarjev, oči, v katerih običajno odievata nebo in morje. Morje je bilo njemu življenje; žsnska je bila do tedaj v njegovi ekzitenci le kaka prehodna in efemerna epizoda« A Earol je spezjal pravo, močno ljuOav tedaj, ko so se bile njegove oči izgubile v krasnih Marijinih očeh. Marija je bila zapazila takoj prvi dao, takoj po onem prvem razgovora na krova, da je napravila globok vtis na pomorščaka; in to jej je jako ugajalo. Njej je bil vedno v najljubšo zabavo kak čuden in smešen pojav, ko je vspričo njene lepote kak močan mož postal podoben otroka. Sedaj je bila prišla vrsta na Earola, meža, ki so mu bile milice utrjene na razburkanem morja, moža, ki je bil lev v viharjih narave, a otrok v viharjih dale. Njej je neizmerno agsjalo, ko je gledala njegove pozornosti, njegovo skoro pretirano Ijnbeznjivost, njegov skoraj okorni in nerodni način izražanja, pri Čemer ga je Andrassy in nekoliko navzočih členov astavne in ljudske stranke je glasovalo proti. Zbornica je potem razpravljala o predloga pes). Baza, naj se čita plači podpred-nikov. Posl. Jaaovskj (ljudska it ranka) je predlog odklonil ter izvajal, da mora dokazovanje posl. Baza dovesti do tega, da se briše tadi plača predsednika. Posl. Janovtkj je navedel potem neki govor Frana Košato, v katerem je isti lani ob živahni pohvali stranke neodvisnosti govoril zato, da podpredsednika še naprej dobivata clačo. Posl. Ludvik Hollo (sfranka neodvisnosti) je izjavil, da S9 njegova stranka doslej v t m vprašan a ci hotela izjaviti, ker oba pcdpredsedoika pripadata strankama, ki ste zrezani s stranko neodvisnosti. To j a storila iz lojalnosti. Sedaj pa, ko se vzameta podpredsednika iz stranke neodvisnosti, izpolni stranka le točko svojeg! programa, ako črta plači podpredsednikov. (Živahna pohvala). Potem ko je posl. En:d5y (ustavna stranka) govoril proti, in je več poslancev zagovarjalo predlog posl. Baza, je prišlo do glasovanja in je bil predlog posl. Baze vspre^ jet skoraj enoglasno, ker ni bilo v zbornici členov ljndtke in astavne stranke. Preden je zbornica prešla k interpelacijam, je določila prihodnjo sejo na jutri ob 10. ari predpeludne. Nn dnevnem reda je utemeljevanje predloga pesi. Pavla Lazarja glede obrambenih odredb proti avitrijtki bojni tarifi ter velitev obeh podprediednikov in štirih zapisnikarjev. Seja je bila nato zaklučena cb 12 in pol uri. BUDIMPEŠTA 13. Ministerski predsednik dr. Wekerie oa poda iu:ri na Danaj. V petek ga v?preims cessr v avdijenci. Na avdijeuco boita podana tudi Košut in An-drasBj. Pozneje bedo pomicani tudi drugi oolitiki, ki ne pripadajo parlamenta. Minister Zcfcy je odpotoval včeraj ca Dunaj, Zbornica bo odgodjena do 20. t. m. BUDIMPEŠTA 13. — Po današnji seji zbornice ho ministri Weker!e, Košut. Autira»£y in Apponiyi šli k zborničnemu predsedniku Justbu in so imeli žiišm daljši razgovor. — Sklenili to, da predifdnik Justh ni jutršnii seji predlaga, da se zbornica odgodi do 20. t. m. — Razpust državnega zbora? BUDIMPEŠTA 13. Govori se, da utegae biti državni zbor rapu&en in da bo ivtečasno poverjeno grofa Andr».ssy ju, da izvrda nove volitve. Andrassy računa pri tem na izstop grofa Appory ja in njegovih pristašev iz stranke neodvisnosti. Ustavna stranka noče podpredsednika. BUDIMPEŠTA 13. Sinoči je bila pod predsedstvom Kolomana Szella kocferenca ustavne stranke, na kateri ie bil tudi grof Andra«ty. Konferenca je aUeniia, da odkloni ponudbo neodvisne stranke o enem mežtn podpredsednika zbornice. Obrežna cesta Trst-Tržič. (Dopis iz Gorice.) x Projektirana obrežna cesta Trst-Tržič bo izredne važnosti za naše Primorje v prometnem in gospodarskem ozira. Nova cesta, ki bo tekla v veliki meri po slovenski zemlji, bo predvsem omogočala izkoriščanje in pro-cvit krasaega obrežja, ki se vleče od Mira* marja do Sesljana. Doslej ni bilo možno niti misliti na izkoriščanje tega obrežja, ker brez caitne z teze ni dostopno ne po snhem ne od morske strani. Ko se pa zgradi ta cesta, ki bo vezala tržaški trgovski emporij z mladim, a skokoma napreduje čim mestom Tižičem, in se na tej kakor otroka oblivala rdečica. Ugajalo jej je, ko je videla, kako so njegove oči gorele ljubezni, ko jo je gledal, in kako so se nekako sramežljivo poveiale, ko so jih njene krasne oči zasačile pri tem. Je-li ona ljubila Karola ? Ne! Ona, ki se je vedao le zabavala z ljubeznijo moških, se je zabavala tadi žnjim. Karol je bil vzel Marijo na svoj dom in jo izročil skrbi in ljubezni svoje matere. Mlada Kalabrežinja je se sladkootožnimi očmi, z delikatno bledostjo svojih lic, z nekako žensko nemarnostjo v kretanja, izgledala je v Karolovih zaljubljenih očeh kaktr dobro in pohlevno bitje. Njegova mati ie pa sodila vse drugače. A Karol ni hotel nikdar poizvedovati o Marijini prošlosti. Njenega moža so pred kratkim v Ameriki n ta orili dragi Kalabreži v nekem pretepa. Bila je svobodns. Mogla se je omožiti. Karol se je poročil žnjo. On jo je bil Iztrgal smrti, otel jo je bil morju. Koma naj bi jo bil rešil tako lepo ? cestni zvezi oživotvori tudi električna tramvajska železnica, bodo vstajali ob obali hoteli, vile, sanatoriji in kopališča, ki prinesejo življenje, promet in bogastvo temu po naravi blagoslovljenemu ozeml u, ki *e doslej domačini skoro ne poznajo in iščejo naravnih krasot in čudesev daleč v tujini, dečim jih imajo tu pred noiom v izobilju. Nova obrežna cesta odkrije doslej neznane nara vine krasote, in panorama, ki se bo nudil našim strmečim očem, ne bode prav nič zaostajala za onimi, ki jih nudi sloveča napoleonska cesta med Mentcno in Nioo. Videli bemo ponosni grad Miramar z njega krasnim parkom, ki se zdi potnika kakor pričaran na onem nekdaj golem kraškem rebru. Nabrežje med Miramarom in Sesljam:m, starodavni „Litus punicom", so Rimljani bolje poznali, nego je pozna danršoji moderni Trst; kajti onc-isto obrežje je bilo, ki je zalagalo kleti rimljanskih Cezarjev z imenitnim refaškom. Dalje stopajoči potnik obrne svoj p?gled na kraško planoto z nje pcgTjem in južoimi rebri do Tržiča, v ozadju na cnežao-svetle Alpe, v vznožju na rodovitne furlanske ni-žave z zvonikom starega Ogleja; videl bo čisto razločno, kako vali v morje svoje valove bistra Soča, in pa Gradež z njega lagunami. Nato pride do razvalin onega srednjeveškega gradu, ki nekako markira vhod v seiljansko kopališče, kjer so v davnih časih lomili kamenje za gradbo palač v Ogleju. PrišedSemu do Devina zazre zgodovinski grad iz 15. stoletja in na to izvirke skrivnostnega Timava, ki ga opevajo čudeane legende. Šd kratko pot mimo sv. Ivana in potnik pride do solnato-žveplenib kopelji v Tržiču, ki so eluž>le že Rimljanom; v šestem stoletju pa jih je zasula povodenj iz S:ča in ao prišle še-le devet stoletij po tem zopet na dan. Sklepamo s Tržičem, ki napreduje v trgovskem oziru od dne do dne tako rapidoo, da se že v dog'edcem času prav gotovo povspne do trgovskega emporija one važrosti, kakoršno savzemlje v naši monarhiji do danes samo Se Trst. Nova cesta ob morski obali bo odprla vrata ca stežaj laški in nemški špekulaciji; a osobito nemški kapital s severa, ki se je že zajedel v napredujoči Tržič, bo iskal investicije v raznovrstna podjetja, ki vzraetejo ob morski obali tja doli do Trsta. Predrsem bodo skušali Nemci, da tu, nad g'avami ponižnih Slovencev in zaslepljenih Lahov, gradijo vsenemški most do Adrije. Ako bodo silili tja doli k morski obali celo Nemci s Severa, da bi si nabirali bogastva in pridobivali pozic'jo za pozicijo : alitudi tedaj ostanejo mirniin nedelavni primorski Slovenci-domačini, po katerih ozemlju bj deloma tekla rečena cestna proga ? ! Upati hečemo, da ne! O pravem času naj bi se zganili pnsamičniki in vodilni možje, in naj bi razmišljali, kaj je ukreniti, da bodo zamogli v danem tre-natkustopiti p r i p r a v 1 j e n i v g o-spodarsko tekmo, ki ae razvije ob morski obali od Trsta pa do Tržiča!! Saj menda Slovenci nismo rojeni samo za pienme in za oralo 1 In če ne bomo posezali aktivno v razna podjetja, ki nam vzrastejo pred nosom, ostanemo še dalje to, za kur nas smatrajo tujci: narod droge in tretje vrst? ! Česar ne bodo zmogli slovenski kapitali in slovenski strokovno zmožni ljudje, naj se k tema skušata pritegniti češki kapital in češka podjetnost, da bodo združene slovanske sile zamogle zavzeti vsaj na tej obali ugodno gospodarsko Prvi meseci zakona so bili za Karola nekaj rajskega. Do tedaj ni niti vedel, da se more na sveta živeti tako srečno, tako sladko življenje. A nekega dne ga je parobrodna družba pozvala in mu poverila poveljništvo novega parnika, ki je imel nadomeitovati potopljenega. Potreba po brezmejnem morja ia po brezmejnem nebu se je zopet vzbadila v pomorščaka v obliki strastne želje. Poljubil je mater na čelo in Marijo na usta in od- plul nekega večera proti zapada. * * * , .. Karol se je vrnil mesec dnij pozneje. Nestrpnost njegove želje, da bi objel Marijo, je bila neopisna. Bilo je prvikrat, da je bil daleč od nje za dobo, ki se ran je zdela brezkončna „In kako težko — si je mislil — kako težko me pričakuje tudi ona, ona, ki me je znala tako ljubiti tekom nepozabnih, komaj prošlih mesecev. Oh, kako težko me pričakujeta moji dragi ienskil (Pride ie.) Stran II „EDINOST" St. 288 V Trstu, dne 14. oktobra 1909 pozicijo« odkoder naj bi ■ e potem širila naša mofi in veljava ob morju in čez morje. Pisma iz Anglije. London, 5. oktobra 1909. L Parlamentarizem na Angleškem. — Liberalci in kon-ervativci. — Njih programi. — Industrijalizacija in njene posledice. — Proletarijat in beda. — Socijalisti in liberalci. — Svobodna trgovina ali zaičitna carina? — Boj konservativne manjšine proti libe-ralno-socijalisticni večini. — Prognoza. Ta mogočna industrijalizacija pa ni tamo redila onega ogromnega angleškega bogastva, ki dela to deželo najimovitejo na svetu, ampak je povzročila še drag ekstrem: n a vsem svetu ni zaslediti tolike neusmiljene in krute bede, kakor jo gledaš danes na Angleškem za vsakim oglom. Pred pragom gottiln, ksmor ne moreš k večerji, ča nimaš ■tetaka v žepu umirajo ljudje lakote na cestnem tlaku. Na tisoče ljudij spi po Ion* domkih cestah, v mrazu in dežju. Njih edina odeja so — časopisji in plakati. Toda to ni samo v Londonu tako. Proletarijata je vsak dan več. Armade brezposelnikov so ogromne. Kakorapada delavec v boljše ali nlabša plačano kategorijo, ali pa tveri celo najbedaejšo „črno sotnijo", Lum-penproletarijat, tako spada tudi k raznim izmed socijalističajh struj ca Angleškem. Zmerni socijalisti so rdeči, radikalci nosijo belo znamenje. Eden izmed njihovih državnih poslancev je poživljal te delavce naravnost na punt, češ, udero naj v hiše bogatinov in naj vzamejo, česar jim primanjkuje. Državna zbornica ga je ukorila s tem, da ga je iz« ključiia za dobo enega leta od vseh poslaniških sej. Z zanimanjem sa bavim • temi vprašanji in ne bi se začudil, če se tu ali tam na Angleškem pojavi poskus delavske revoite, ki bi je ne bilo možno tako hitro udušiti, kakor pri nas, posebno če bi izbruhnila na raznih krajih obenem. Pred tremi leti so zmagali na splošnih volitvah liberalci nad konservativci. Toda v parlament je stopila ša mogočna skupina tocijaiističnih poslancev iz te ali one etruje. N,-.b najodličneja voditelja sta Kie Hardie in pa John Barns. Prvi ie radikslen, popularen) agitator in izboren govornik; Buin* pa je \ bolj premišljena glava in mnego bolj znan-; stveco naobražen. Liberalci so morali s to struio, ki šteje i okroglo šestdeset mož, računat', kajti vlado; so DiCglt prev-ibti le ted&j, če niso imeli proti j sebi te megočne grupe, ki več tehta ne^o j šteje. Zaradi tega pa so morali tudi svoje\ pregramatična točke precej spremeniti in v; svoje vino neiiti mnogo vođe. Tako so prodrli j d. pr. skupno s socijalisti z zakonom, kij df-lavctm izrecno dovoljuje, da se o priliki, stavk strožje pcstavljajo k prizadetim pod-! jetiecj, da pazijo na stavkokaze. Vtprejeii soj socijaiiitič-i program občincke politike, tako- j zveni municžpialni sccijaiizem in tudi za' podržavljenje železnic bi jih bilo dobiti. Ali v enem so ei s socijalisti edini: bojujejo ae proti tarifai rtformi konserrstivcev. D sj aru ki položaj pa ;e v resnici tak, da bo Atgiija prej ali alej prisiljena čuvati svojo indisirijo z zaščitno carino, če noče, da še več podjetij reducira svojo produkcijo, ali pa jo cilo ustavi, čemur naravna posledica bi bila: še večja armada ubožnega proletarijata. Konservativci prav dobro izprevidjajo vss to in tudi ljudstvo razumeva polagoma ta fakt. Posebno bivši konservativni minister-predsednik Balfour*) skuša kovati železo, dokler je vroče. Razvili so neizmerno agitacijo po vsej deželi, tako, da postaja borba vtak dan zanimiveja. Vprašanje je samo, če se čutijo že notranje dovolj močne. Potem ni dvoma, da provocirajo prav kmalu nove vol.tre. Lordi v gospodski zbornici so ž njimi v intimnih zvezah. Liberalni proračun pride prav kmalu v lordski zbornici v pretres in če ga lordi odklonijo, potem bo sledila mi-nisterska kriza in nove volitve bodo pred durmi. Liberalci in združeni socijalisti te teh volitev prav pesebno ne boje. Nekoliko več morda liberalci, ki so jim na raznih nadomestnih volitvah konservativci vzeli že več dotlej vedno liberalnih mandatov. Socijalisti pa te upajo vrniti v še večjem številu. Tega pa se ravno konservativci in lordi najbolj boje. Balfour je preveč spreten državnik, da bi dražil spečega mačka. To pa bo tudi edini kalkul, v očigled kateremu se mer da vendarle, premislijo, da bi zavrgli liberalci proračun. Prav v kratkem se položaj zjasni. Toda naj bo odločitev tako ali taka, eno je gotovo: ne bo več mnogo časa, da pade zadnja trdnjava svobodne trgovine. — Kakor to se do danes ža vte moderne dr* žare obdale z zaičitno carino, tako je dobi prav kmalu t odi Anglija, ker postane to ekonomski postulat njene industrije, tako glede na kapital, produkcijo, kakor delavske mase. __(Zvršetek tega članka). *) Izgovori: Bslfiir. Obisk mladoturkov in tržaška grška kolonija. Kakor znano, pride tekom tega meseca vtćja družba mladoturkov v našo monarhijo, kjtr obiščejo več mest in med drugim tudi Trst. Med temi izletniki je dober del trgovcev. Zato je naznanila tudi trž. trg. in obrtna zbornica danajski trg. in obrtni zbornici,S da vaprejme turške izletnike v Trstu predseduištvo zbornice. S tem pa ni bila za dovoljna tukajšnja grška kolonija, posebno pa ne nekateri grški členi trgovske in obrtne zbornice. Predsednik t govske zbornice, De-metrio, ki je tudi Grk, te je zato obrnil ponovno na dunajsko trg. in obrtno zbornico ter zahteval, da turški izletniki tploh ne smejo priti v Trst, češ, da te je bati tu sovražnih pojavov proti Turkom ! Predlagal je, naj se pošlje Turke preko Reke. Pred par dnevi pa je imela trgovska in obrtna zbornica po zahtevi namettništra tejo, kjer je prišlo do strastne debate in v kateri so grški členi zbornica protestirali proti temu, da bi sa sprejelo slovesno sovražnike njih domovine. Neki člen zbornice je bil sicer toliko pameteu, da je vprašal, kaj je mari Trstu kotflit med Turčijo in Grško in zakaj naj bi bil Trst napram ptujim gostom neuljuden radi v Trstu živečih Grkov. No, konečoo so gospodje v zbornici sklenili, da napro&iio komisijo za pospeševanje tujskega prometa, naj sprejme družbo mladoturških potnikov. Ker je v Trstu marsikaj na glavo postavljeno, mora biti pač tudi to. — Dočim bodo v drugih mestih, ki nimajo niti od dale5 toliko interesa na dobrih odnošajih t Turčijo, kakor naše mesto, tprejeli mlado-turke trgovske in obrtne zbornice, jih tprejme pri nas komisija za pospeševanje tujskega prometa. Ne bi bilo temu kaj ugovarjati, kar je med izletniki tudi ljudi, ki potujejo le radi zabave, in ni torej nikakega direktnega povoda, da bi jih sprejela trgovska zbornica. Ali, če jih sprejmejo v Budimpešti, na Dunaju, v Pragi, Gradcu i t. d. trgovske zbornice, bi jih morala tprajeti tudi v Trstu, — In vendar te to ne bo zgodilo I In za* kaj ne P Zato, ker to noče par sem pri«eljenih Grkov, ki bi morali biti veseli, da imajo v Trstu tvojo lepo eksistenco, a ne da bi vlekli v naše mesto svojo p&nhelensko politiko. Kak povod naj bi bil, da ne vsprejme turških izletnikov tudi v Trstu trgovska in obrtna zbornica ? Zato, ker večina členov omenjene družbe mladoturkov niso trgovci? A iste raz'oga b; mog'e navajati tudi zbornice v Budimpešti, ca Dunaju, v Pr&gi itd. In vendar to ni to storili. Zakaj naj bi napravil ravno Trst izjemo? Radi bojkota mi-nole zime, češ, da so izletniki členi mlado« turška stranke, ki je provzročila s svoiim bojkotom mnogo škode tržaškemu mesto! Ali, danes bojket ne traja več in ravno zato bi bila dolžnost trgovske in obrtne zbornice, da bi poskrbela zato, da ponesejo mlado-] turki iz našeg* mesta najbolje utiee v domo- » vino, ker, kakor so oni lahko provzrcčili • naši trgovini na milijone škode, bi ji utegnili.; prinesti tudi milijone dobička. Vsekako pa način, kakor se pripravlja vsprejem mladoturkov v Trstu, in primeren, pridobiti simpatije mladoturkov za naše! mesto. Par tržaških grških milijonarjev lahko j uganja svoje burke, a ko bi nastala zopet! kaka kriza, bi trpeli v prvi vrsti naši delavci; in trgovci vteh ttrok, mali in veliki. V spo-! minu nam ja še vsem kriza, ki je zavladala; o priliki zadnjega bojkota in kakor kaže, | nam bi hoteli tukajšnji Grki zopet nakopati! na glavo kaj podobnega. A kar je pri vsej taj aferi najbolj žalostno je, da se je večina naša trgovske zbornice tlepo pokorila par grškim megalomanom, ki to popolnoma po* zabili na obzire, ki so jih dolžni mestu, v katerem so dobili gostoljubno streho. Ob enem pa dokazuje ta slučaj ponovno, da vladajoča italijanska stranka ni sposobna, da bi čurala interese metta in njenega prebivalstva. Kri&e sicer „Siamo in časa nostra", a na zadnje komandira v tej „časa nostra" vtak grSki priseljenec, tamo ne oni, ki bi moral zapovedovati. Ličko-dalmatinska železnica. Splitski župan dr. Mihaljević je vsprejel poročilo, da te skoro začne z gradbo ličko-dalmatinske Železnice. Tozadevna pogajanja med avstrijske in ogrske vlade to bije treč&o dovršena. _ Prestolonaslednik v Dalmaciji. Splitsko „Naše Jedinstvo" poroča, da v kratkem obišče Dalmacijo prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand z nekaterimi členi vladarske rodbine. Visoki gosti obiščejo baje neka večja dalmatinska mesta in te potem povroejo na Dunaj preko Bosne. Jadranska železnica. Iz Carigrada javljajo, da to prispeli tjakaj francozki inženirji, katerim je poverjeni stadij železniške proge Duuav-Jadran, ki to že začeli s tvojim delom. Državno redarstvo v Zadru. Predvčerajšnjim je deželni zbor dalmatinski glasoval predlog deželnega odbora, da se v Zadru ureda državno redarstvo. V imenu šestorice „Italijanov" je protestiral posl. Krekich, ki je rekel, da Zadar ni zasluž i te „sramota*. Žadar in vsi dalm. „Italijani" da hočejo mir in samo mir. Kakor to v Istri prišli do narodnostnega miru, tako bi se moralo priti tudi v Dalmaciji, ali tu te godi natprot-no: tovraštro te zaojstruje. Hrvatski govorniki Trasi ć, Milic, Bian-kini in druge to poučili o „italijansko" šestorico o p' trebi energičnih sredstev, da se v Zadru nehajo azijatski odnošaji. Tudi vladni zastopnik Tončić je potrdil, da tu ne gre za kako utesnitev občinske autonomije, ampak za to, da se namesto nesposobnih agen tov občinskega redarstva postavijo nepristran tki varuhi miru. Za zakonski načrt, da se v Zadru uvede državno redarstvo, so glasovali Hrvatje in 2 Srba. Pet Srbov j a glasovalo proti, da demon-strirajo proti avstrijski policiji sploh. Nemški strahovi. Včeraj smo na kratko omenili, da nameravajo skleniti v nižeavotrijskem, gornje-a. atrijskem, solnograškem in predarelškem deželnem zboru zakon, t katerim te proglaša nemščina k&kor edini razpravni jezik dotičnih deželnih zborov, ter uradni in poslovni jezik občin in drugih avtonomnih korporacij. Ta zakonskiinačrt nima za zadnje tri dežela sploh nikakega praktičnega pomana, ter se istega ne more smatrati za drugo, nego navadno demonstracijo. Na Nižjaavtfrijskem je to že drugače. Tam je ža par občin, v katerih te govori češki jezik in v katerih ae uraduje češki. Sankcioniranje tega zakona za Nižjeavstrij-tko bi bilo torej navadno gaženje člena XIX državnih temeljnih zakonov, navodno natilje. za katero bi se moralo posaditi na zatožno klop ministra, ki bi topodpisal razglašanje takega zakona. Vendar je tak zakon zelo dvomljiv, da bi kaj pomagal nemštvu ! Ako Nemci, ki so itoletja vladali nad to nesrečno državo, ki imajo ša danes v rokah ves državni aparat, sukno in škarje, ne čutijo v sebi toliko samozavesti, da bi si brez izjem-nik zakonov ohranili ne-la svojo narodnost, ampak tudi svoje prvenstvo v državi, tedaj dajajo s tem tamim aabi najslabša moralično spričevalo. Bodočnost kakega naroda ni v izjemnih zakonih, ampak v njegovi notranji tili. Nemci,tki trde vedno, da se ne boje nikogar razun Boga, bi te morali za pravo sra* movati takih zakonov. Da so Gornjeavstrijsks, Soln-gralka in Predarelška danes izključno nemška,, jim ni še nikdar nihča oporekal. A Nižjeavstrijska ? Nemci zatrjujejo, da je ta dežela izključna nemška. Ako je to ras, potem je pač nepotreben vsaki zakon, ki bi toj nemštvo ša posebej potrdil. A vzeirimo, da; tamu ni tako, da je torej ns N.žieavst-ijskem; res tudi C^bov in drugiu Slovanov ; — po-, tem pa tudi nikak izjemen zakon ae_ a pravi e : sveta te resnica. In če jo rev, da Čehi pro ? dirajo na škodo nemštra, potem na zaustavi] tega prodiranja niti projektirani zakon, ker} naravni razrej pojde dalje stojo pot tudi proti^ njemu. Nemci kažejo t to Bvojo goajo ne-!ei svojo popolno mornličao dok&denco, ampak' tudi popolno pomanjkanje z a» i upanja v sami a e b e. Nemci naj si skušajo zagotoviti svojci bodočnost z izjemnimi zakoni; mi pa vemo, da je naša bod očnost v naših zibelkah in v — delu. Dnevne vesti, ODBORNIKE politič. društva „Edinost" nujno prosimo, da se gotovo udeleže zelo važne in nujne seje, ki bo danes ob Z. uri po-poludne v prostorih „Slov. čitalnice". S ovence bi si želel v — Slavoniji. — „Piccolo" namreč. To posnemljemo namreč iz članka, v katerem jezno mrcvari nekega zalo-žnika v^Florenci, ki je izdal neko knjigo, v kateri prebrača zares naravnost grozovite geografi&ne kozle, ko navaja imena italijanskih mest v Avttriji, To vam tlači skupaj : Bosno in Bukovino; Hercegovino, litro in Galicijo; Tirolsko in — Š ležijo. Med mesti z poitalijančenimi imeni navaja tudi: — Prago, Ljubljano, S vinograd i t. d. čitateljem bo menda dovolj, da strme občudujejo fenomenalno nevedaost dotičnega avktorja. ,Piccolu" bi torej ne bilo zamerjati, da se huduje, ako bi te hudoval le radi igno-ranoe. Na tem mn ni toliko; peni te od jeze v glavnem zato, ker avktor navaja med imeni mett, ki to „poitalijančana* tudi: B o l-z a n o, Trento, Bovereto, Pola. Ne moremo ti pa kaj, da ne bi spomnili „Pic-coiau, da ta ignorant — kakor ga imenuje — ne živi morda kje med „barbari", kamor ie ni posijal žarek kulture, ampak je obiskoval iole v blaženi, tolnčni deželi 2000-letne kulture ! Sedaj umejemo tistega italijanskega stotnika, ki je tožil nedavno v italijanskem vojaškem glasilu, da prihajajo v italijansko vojsko absolventi srednjih Šol, ki niso še nikdar čuli geografi&nega imena — Egipet!! S tem bi mi završili s „Piccolom" in ga prepustili njegovi jezi, da te ni oni avktor v svoji g 30grafični — peif^ktnosti tpomnil tudi nat Ssovencev s tam, da nas je postavil — v Š 1 a v o n i j o, in da ni »Piccolott k tej oslariji napisal vsklika: La Slavonia b coil lontana dalle rive d' Arno, e... g 1 i 11 o v e n i ci atarebbero c o t i benel Hvala lepa — gospod „P*ccolo* ! Je že verjetno, da bi te nam v Slavoniji bolje go dilo, nego te nam tn — sadaj I Ali mi j ostanemo vendar ta v trdni ver?, da nam bo tudi tu bolje, ko „Piccolo" in družba — od-gospodarijo ! Odlikovanje. — Viši finančni respiciient Karoi V o 1 š a n je dobil srebrni zaalužni križec, ker je rešil tri oseba, da niso utonile. Deželni zbor tržaški bo imel svojo sejo jutri, v petek dne 15. oktobra ob 7. uri zrečer. Na dnevnem redu je med drugim zakonski načrt o varstvu kmetijstvu korigtnib ptic, zakonski cačrt o spremembi § 126. mestnega Statuta, zakoniki načrt o mestni kanab'zaliciji, volitev členev v deželno komisijo za davek od obče pridobnine in v prizivno komisijo za oeebno dohodninski davek. Enketa za zakon o zavarovanju pomor-C0V. — V prostorih naša trgovske zbornice vršijo se te dni seje raznih predstaviteljev oblastnij in izvedencev v pomorski stroki, ki razpravljajo o vladinem zakonike m predlogu o zavarovanju pomorščakov. Enketi predseduje člen gospodska zbornice, dr. Baernreither. Ker so na enketi zastopani tudi interesiram hrrataki krogi iz Dalmac'je, se ukrepi predsedstva prevajajo tudi na hrvatski jezik. Ljudska predavanja v Trstu v veliki dvorani „Narodnega doma". — Prvo predavanje sa bo vršilo v nedeljo dne 17. oktobra 1909. ob 10. uri dopoludne. Predaval bo deželni poslanec dr. Josip Wilfan o „Razvoju tržaške luke". Predavanje bo iluitriral s slikami, ki se bodo proizvajale t ckioptikonom. Slovenci in Slovani! Pokažite z mnogoštevilno udeležbo, da sa zanimata za napredek in kulturo 1 „Učiteljsko društvo" in ak. far. dr. „Balkan". Tudi na smetiščih je najti tu pa tam kaj za porabo. — Brskajoč po Kutinovem smetišču, imanovanem „Hudičev rep" (Ccda del diavclo), sem našel sledeča: „Cartolina rinvenuta. „E' U30 generale dei «iaggiatori di com-mercio di rilasciar al cliente, aisumecdo una comraiaiiono, dei prememeria o meglio stabiliti. Esco coma un cliento interpretu io stabilito: Sinor Prom mor la von n. n. treist Laprego mandima kvel Buril de oljo keza skrito par 30 Settsbre a 96 karone allridnve par aitro ano s 92. korone prego mada su-bito gar Jo?aui Scitar Komen N. 151 Stacjcn Naberzina kome zakrito oletera," Dasi ras Kutinovo smetišče sramoti ▼ vsakem izdanju, smemo mu biti hvaležni na tem, da žigosa beasatega trgovca, ki podpira tujce in sramoti n&rol in sebe ! Mi nočemo trditi, da to, kar je tu gori prinbčeno med naicd-n'cami. cdgorarj* tudi resnici in pričakujemo, da napadeni trgovec stari svojo dolžacst. Porabljamo po to priliko, d* zopet eDkrat pre-dečimo našim tigoTcsrn na deželi, kako sramoto io škodo delajo svoji in naši narodni stvari sličnim dopisovanjem 1 Nas ja sram ! Ni-li Rrsm tudi vseh vas, ki naročate za svoje slovenske kroue — blago pri naših zagrizenih nasprotnikih, ki vai v zahvalo smešijo po svojih smetiščih ?! Sramota! Sramota in še enkrat: sramota ! ! 1 Telefonska proga Gorica Gradiška. C. kr. trgovinsko ministerstvo ie dovolilo z cdlokom od 2. t. m. Stsv. 34085/p zgradbo medmestae telefonske prege iz Ghrice v Gradiško t telefonskim omrežjem v Gradiški pod pogojem da prispevajo interesentie h gradbeoim Stroškom proge Gorica Gradilka 30%• Govorilna pri »toj bina za navadni trimi-nutni pogovor med tekfjnskimi omrežji v Gorici in Gradiški se je določili na 40 st. Razpisani službi. Pri zavarovalnici proti nezgodam na delu za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmicljo sta razpisani dre uradniški mesti V. Čina z začetno letno plačo K 3160. Več je razvidno iz včerajšnjega „Ojser. Triattino". Porotno sodišče. Danei ob IV4 P3 polnoči ja bila izrečena razsodb* proti viomiicem v koperaki tostolmci. Na podlagi praToreka porotnikov so bili obsojeni Ruaich, Jenko, Norbedo in Plojer po 4 leta težke ječe, pjojstrana ženim postom vsake tri m?sece, Fami 31/» leta in Bassi o let težke ječe, Tercioa 1 leto ia Persich 6 mesecev. Alojzija Plojer, Brandolin in Matuglio so bili oproščeni. Tržaška mala kronika. Demonstracije radi Ferrera. — Ko je zvečer došia vesc, da je bil španski revoiu-cijonarec pref. Ferrer uimrten v Barcsloni, je šla veča množica Rocijalistov z državnim poslancem Pittonijen ia drugimi držsvno- ia deželnozborskimi sccijalisti^mmi poslanci na čeln dem:mtrativQO na veliki trg. Tukaj hotel posl. Pittoni nagororiti množico, a policija mu je to za1,ranil >. Množica se ]e na to podala nazaj v da!avski dom. Španski konzulat, ki se nahaja v ulici S. Nfcold/ je bii za^trtžen od redarjev« Bazne skupine demonstrantov bo pozivale lastoika raznih vejehčnih lokalov, caj mirnim potem v znak žalosti ra^rejo lokale. V Trstu, due 14. oktobra 1909 »EDINOSTc št. 288 Stran III Tako s t bili zaprti rsi kinematografi in „šan tam4*. Gledališka predstava t gledališča „Fe-niča" je bila pa prekinjena in je občinstro brez večih incidentov zapustilo gie3aliiče. Skupina demonstrantov, ki je šla žviž gat pod stanovanje španskega konzula, je bila razgnana od redar;'er. Ob 11. uri je bilo vse mirno. Zasačen. — Predvčerajšajem zjutraj ob 67» ja zasebnica Antonija Mariola, stanujoča v ui. Crosada št. 12, zasačila nezaposlenega mornarja Frana Švagel, starega 18 let, iz Štanjela, ko je ravno botel ulomiti vrata njenega "tarovanja. In to ni bilo niti prvikrat, ko je Svagal poskusil vkrasti pri njej. Bil je aretiran. Težek tram je padel včeraj na noge v svcbodai luki 48 letnemu težaku Mihaelu Vitozu ter g) precej težko poškodoval. Vitez je moral v bolnišnico. Povožena. — Včeraj zjutraj je 2letna Ariitea Corpedura stanuje ča v ulici Zoven-zoci št. 1 šla neopažena na ulico io je prišla tu pod neki voz. Dobila je težko rano na g!a<~i in jo je morala mati odresti v bolnišnico. O.em'etii Šolarčak Jurij Vekjet iz Sv. Ivaiia sa je včeraj z drugimi tovariši igral blizu trornica testenin bratov Girardelli. V teci je prišel mimo vez, pod katerega je prišel Vekjet. Kolo mu je strglo desno stegno. Zdravnik z rešilne poetaje je dal tudi nje g* prenesti v bolnišnico. Hotela hitro ozdraviti. — Eiiza Fra-giacomo, stara 27 let, stan. v ulici Calvola it. 10 je že dlje časa imela trakuljo. Zatekla se je k zdravniku, ki jej je predpital zdravila. Frsgiacomo je pa msoila, da bo prej ozdravila, če iipije zdravilo naenkrat in ne v dozah, in zato je tudi v enem dušku izpraznila 3tekleničico. A i kmalu potem so se pokazale zle posledica tako, da je morala zopet poklicati ziravnisa z rešlae postaje, ki jej je nu< dii prvo pomoč in jo dal potem prenesti v bolaišnico. Polna vreča je včeraj popoldne padla na co%\ 37ietnemu težaku Carkveniku, stan. v ulici Giuliani st. 31., tako da se mu je zvi* ci a noga. Zdravnik ga je dal spraviti v bolnišnico. Loterijske številke, izžrebane dne 13. oktob.a: Praga 76 47 13 53 43 Lvov 84 60 85 88 67 Koledar In vreme. — Dauas: Kalist pop. — Jutri: Terezija c'e7. Temperatura včerai cb 2. u:i popoludas -h 2 2° Cel s, — Vreme včsrai : lopo, Vremenska napoved za P zimo roko: Samtertja obiačoo. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Naše gledališče. Nioba. Nicba. bći Tanta'a in žena tebanskega rrrJjs Anaphiona je redila srojemu možu cd.va %inov in sedem bčsra, R-di te sreče e e pr-evzels, da se je predrznila primerjati ttba z Lzto, ki ja rodila la. dva ctroka, namreč Apolo-ia ia Artemido. Zato pa sta Apolon in Actemida umorila v?e Niobiae otroke. Bjgovi so se naveličali Nicbine žalosti ter 30 spremenili v kamen, a ša iz kamena so tekla neprenthoma solza. To bajko iz grške mitolegije sta porabila angleška pisatelja. da nam z duhorito 3at-trebno ie bilo to društvo kaže dejitro, di ae že sedaj og:aiajo učenci za glasbeno šelo, ki se otvori s 1. novembrom. Opozarjamo že danes vse stariše, da pravočasno priglase svoje otroke, da se razdeli učne ure soglasno z učenci (učenkami) ter učitelji. Ženska podružnica družbe sv.] Cirila in Metoda javlja, da priredi dne 6. novembra ume niški koncert, na katerem nastopi naša priljubljena perka g a Mira Coitaperaris, ki jo bo spremljevala vojaška godba. Vspc-red sledi, danes opozarjamo le na dan 6. novembra. Darovi. Za obrambeni sklad družbe Sv. Cirila in Metodija je podaril g. Kavčič Dragotin, zaseb. v Ljubljani, 5 kron. Denar je aala2en v „Tr* govakc-obrtni zadrugi" v Trstu na hran. koji-ž.cd štev. 1012. Podpisani poživlja vse one, ki so se priglasili, da darujejo v ta namen, caj se cdsorejo čimprej. Tajnik T. O. Z. Na veselici Trž. kol. društva „Balkan" so preplačali ustopnino: Gladko Ternovec K Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. praktikanta za špedicijo se iščeta. Biti morata Iz poštene hiše ter ra-zun slovenščine oziroma hrvaščine znati nekaj italijanščine ali nemščine. Naslov pove uprava Edinosti. Carlo Bicchi ulica deli' Olmo štev. 7. prva cad. vogal Malin a Vapors. : Zaloga slik : ogledal. m spadajoča naroČila, katera Izvrši točno ln solidno : po najnižjili c&ziah. P PPOM NOVO POGREBNO PODJETJE l^r" z bogato opremo zavsako- COPSO 49 (Piaaeza laoldoni) vrstni pogreb. in prodajal- nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. Umetni zobje izdiranje zobov bm m m vsake bolačint v zobozdravniškem kabineta Sr.3.Čermaki«5.2asck? T R .a T ulita Mi> Cutrn »to«. 13, IL mM, i MM k Co. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in Jedilne aobe na izb ero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št 1 Telefon it 71 Romano IV Cene zmerne. Telefon 1395 Gius^ Waldnei* ia TRST - ulico Medla 3 - TRST mm Zaloga jelovoga leaa a prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI ia bnkovega in joL leaa. Ijj^— Zsbera vmakovrstnlb oblo i eni h ln oitmienlh predmetov I« buktvg> In Jalovega le«a Itd. Bogata Izbera obložkoo. - Lopate za pekUrle. irsn IV „EDINOST" St. 288 V Trstn, dne 14 oktobra it'09 5'— ; dr. Josip Menđ'ć K 2'—: Gorenjec Josip K 1'—; St bil 80 stot.; po 50 stot.: Ponikver, Milrović, PezdiS, Mcdic. N. N., N. N., Nu^dcrfer 40 «tct.r M&rc 30 it. Ker ee ni mogel udeležiti, je doposlal g. Kravob 1 K. Prisrčna hvala! Odbor. Za nakup daru vTrž. nar. dam", zrna-galcu prve jugoslovanske dirke, ki se je vr šila dne 26. m. m. co darovali: Dr. Just Pertct 7 K ; po 5 K : Milka, R. Gregorin, Zioka Rybareva, Micika Goreničeva, Toni in dr. Joc. Abram ; Ga. A« Slavik 4 K; po 3 K: Darinka Bngdancvičeva in 0'ga Vatovčeva; po S K: Duška Maekoč, Linči Eaus, Ton-čika in Celeitia Sirk, L. Ealister, Marija Abram, Vatovec Fran, OJga Babuderjeva, dr. Brnčič, dr. Protner, Jon. Pruok, V. Šircelj, V. Siepančič, D. Trošt, Aht. Muho?, Vek. Zega, Barteli, Rozman, Gr. Babič, Žgur & Popatnik in Leop, Žgur; po 1 K: Mirni Ka-Ji-trcva, Ana Fanicgerjeva, E. Marko2a, J. Čeroe. Jo?. Kovale, D. Bati«ti5j J. BoloniČ, H. Furlan, Perhavec, Pleaničar, L. Bajk, France?kin, A. Jerkič, dr. Jrgolič, dr. Stare, Iv. Pesso, Jo?. Šorn, Act. Šorli in Millonig. Veliko dušnim darovateljem najtoplejša hvala ! Odbor Trž. koi, dr. „Balkan". * * Za podružnico sv. Cir. in Met. pri sv, Jakobu se je nabralo med trdovratnini brezverci pod geslom : „Vse za napredek in omike milega naroda" kron 3*40. Denar brani uprava. r- delav. organizacija Gosti na N. D. 0. Odborniki so vabljeni na izvenredno sejo, ki se vrši danea Četrtek točno ob 7, uri zvečer. Predsednik. * * * Zveza jugoslov. žel. — Jutri v petek ob 71;2 ari zvečer odborova seja. Predsednik. Vesti iz Goriške. Umrl je v torek dopcludre v Šmsrjsh na Vipavskem pravnik Ivan Favetti, vrl narodnjak. Na vozu zaspal je Karol Persolja iz Grjač, ko 83 je peljal proti dcmu, V snu je pcdt 1 z veza in se pri tem tako poško* doval, da je mcrfl v bolnišnico. Tifus se pojavlja tu^ pa tam. V bolnišnico so te oni sprejeli zopet dva bolnika. Dražba konj. Danaa v četrtek 14. t. m. bo na živinskem trg i cb 10. uri predpoludne dražba 6 konj fuk. topričarstva. Razstava goveje živine. V Gorici bo 22. t. m. razstava goveje živine za občine go riškega sodnega okraja, izv?emš; občino Lačnik, in ta za občine Dolenje, Kožbara, Medena in Biljaca. Podeljevala se bedo da rila v denarju, in sicer dve po K 50, štiri po K 40, šest po K 20 in osem po K 20. Kdor se ni še vpical za to razstavo, naj stori to takoj! _ Vaati iz Šatre, Istrski deželni zbor odgodjen. Valeč najvišega uksza je z dne 16. iktobra t. h odgoien deželni zbor mejne grofi.e istrske. V Lovrani se mudi sedaj poljski pisatel} Henrik S:enkiewcz. V Opatijo pa prid* b-je v kratkem stavni ncrieški pisatel; B.ornst^erne B.orn fi &MF ^inifrli ?3 fi' 1 R sj; TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulico Beivedere štev. 19 in ulico del Bosco štev. 14. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne sTanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže pivo. — Skladišče šivalnih strojev & Trani TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Cene dogovorne. Plačilo na obreke. Sprejme ss popravljanja šivalnih stro;9v vsakega zistema. Prodaja irte!, olja in aparatav Kupuje in prodaja žerabljene iivalne stroje. Sirti arar t Scžbei ima svojo noiio profin-Isinlco v 13F ul. Vino. Belili:: 13 nasproti ceritve trti. Antona ocvcga Vsakovrstne vcrlJIce no crnvlh tov. cen-h aoNnoMa Slovenci Irsta in izven Trsta! Otvoril sem prvo dalmatinsko žganjarno in zalogo v Trstu, ulica Ghega št, 10 a slov. napisom, ki vsac?ga Slovana razveseli. Točim naiinejŠi dalmatinski tropinovec po Kron 1*20. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — friporočam ee slavnemu občinstvu za obilen obisk v naai, da velja beseda Svoji k svojim! La3tnik Gajo Bonefačić laiosr^ ta- in inoica. vin, Špirita, IlKcrJ3r in razprodaja na a.-beio m drobna Jakob PerhaBC, Trst Via delie Acq^s 6, nasproti Caf?6 C&nirais Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-o^rskih vin. Eordđaos Burgnnder, renskih vin, Mosella in Chianti. Run, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinoree alivovec in brinjevec. Izdelki L vrsto, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ras-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo iz franko. — Razprodaja od pol litra naprej, Kislo zelje prve vrs e 100 kg brutto K IO —. Krastavce peverone itd, — pošilja po poštnem povzotju Ant. K. linek — Znoiin, Češko. pozor krčmarjt in zasebniki Podpirani se priporočam gg. krčmarjem in za^ setnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene b^di* pismeno ali ustmeno. Fer poznam popolnoma v«s istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refbfik. btrza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob česu trgatve-tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji in za. sebciki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti Gotovi raj bodo. da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko. Udani Martin Sreboth, trgovec in oo-■redovaleč v Poreču (Tst-a) ava Wm i Nad 40-leten vspeti Nad 40-lg[fin vspen. I ^ PASTIGLIE PRENDINI n od ogolnnjene sladke Skorje. rpc> @ Izna iitelj in izda-at lj P. PRENDINI v Trstu. || ::: Zd:avuiško priporočeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru, lil Podeljuje pevcem in goFornifcom Ci3i glas. Zaloga v lekarni P. PRE^DINI jI ln t tsbIi tioljšili IeKaraali v Trstu in Evropi, j Zahtevajte vedno „Fastlglie Prendlnl". I Paziti je na pon&Teiašla!" 1 p J Po neverlstno olsoklh centih se večkrat kupuje blago moike in žorake obleke. Temo b« lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre-plaćao pciiljatev moje zn mM in mil nzorcsv. Imam v zalogi samo najbol.le blago zadnjih novosti. FranzSchmidtJagerndorfl03 ---AvatrHafca Šlezija. g- Tržaška posojil, in hranilnico V lastni hiši. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952. Trst, Plozza Caserma 2, L n. - (Uhod po Slavnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in 11 01 jih obrestuje ^^^r |4> IO Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6%, na menjice po B0/,, na zastave. po 5*/»°/» in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru j) o o o o Uradno ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje ae vaaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. ma aaj moder ne je nrejeao varnostno oelioo za ahraiatM vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hrtnine pusice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Trst, ulica Ssn Gioucinn! X i. naai od 9. do I. in od 3. do d. ux r xunxnn*K:mx -i- Slullo Ređđer^ -s-1 TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 £ g s s TELEFON štev. 813 :: :: 4: Himrglčno orodje, orsopedldnl aparati, } Moderci, umetne rol^o 5n uojre, berjlje, V' klini pasi, elastični pual in nofovlee. elektrotfrapevtlčne priprav*?, »parati ; lnhalticljo. ;///////y • j SKLADIŠČE potrebšSln so. klrcrsioa« sdrar- H ljenja. Pctrc^šoine is gnci.''a ic uo~rodirn«»» tt , :::::::: blaga. :::::::: 0 odlik, prodajal, obuvala „Caizoleria Triestina'4 Trst, ulica Giosue Carduccl 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevlje? za gespode in gospe sledeče obuvalo po najzmernfjMh cenah in sicer: Moški čevlji iz usn]a Boxcalf (za povezati) Kron 9 60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ U.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ BoxcaIf zap. Triumph „ 10.— Kavno taki čevlji z& dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO. Za/oga izgotovljenih oblek In ™55 manifakturnega blaga -s ALi MOHĐO Preseljena iz Barrlere št. 33 OO v al. MY 3$tria štev. 8 (Sv. Jakob) Velika Izbera moških, delklh in otroikih o> blek. Zaloga bliga ra obleke po uteri. .Srajce spodnje hlače, cogovice, pletenine, ovratniki zapeetniki, OTratniCd itd. itd. t bogati iiberi. ' Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejših cenah.