Ljubljana, sreda, 4. aprila 1956 LETO XXII. Stev. 80 SLAVNI ON ODGOVORNI OREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen oetka * Cena lt dinar] e v PROLETARCI VSEH DEŽEL. iDRUZITE SE' PRAVICA DL IZDAJ F. J. J o o a * A t> U A V » C A- UbtANOvuuaa *. D&iumu ut* ' «tn NaAODMUOSVO-BOUILNO BORBO J* iZUAo JALA Ctoa U-UNtVNUt Ul TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L IVU 1M1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK ' OD L JUNIJA ISU IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« RAZGOVOR, S PODPREDSEDNIKOM ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA RODOLJUBOM COLAKOVIČEM Za uveljavljenje obvezne OSEMLETNE bodo morali skrbeti predvsem prosvetni delavci Beograd, 3. aprila (Tanjug). Na prošnjo »Borbe«, Radia Beograda in Tanjuga jc podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovlč odgovoril na nekaj vprašanj a področja prosvete. •Tovariš podpredsednik, kako' presojate praktično uveljavljanje obveznega osemletnega šolanja v vsej državi glede na naše gmotne in kadrovske možnosti?« I često pozabi pisati ali pa se zna samo podpisati, ne zna pa brati časnikov. V teh tečajih ga je treba vsaj naučiti, da bo znal brati knjige in časnike. I Teh vprašanj prej nismo na- v, i- -f i Menjali nekako bolj konkretno, obvezi °™°, utvel{av'h zak°n 0 bolj življenjsko. Bilo je mnogo teh «ni f ,. ’ ne °m0 | vasi, in sicer ne v samotnih kra- -Srve? br?a$h“ S£3S »<". »1» » PosloPie ■" izgradili po naših gmotnih in ka- j rovskih možnostih ter poiskali več prehodnih oblik k popolni osemletni šoli, ki bo zadolžila vsakogar, da izkoristi tudi najmanjšo možnost, da vsaj leto dni v"?, .štiriletne osnovne šole na-šolanje in vzgojo otrok. Vidimo namreč tudi takšnele tež- , ?J,e: ker ne moremo imeti osemletne šole, tudi šestletne ne maramo. Tam, kjer tudi šestletne ne morejo imeti, pa ne upošte-VaJo, da bi n. pr. organizirali obvezne enomesečne tečaje za «mečke otroke, da bi imeli vsa-*° zimo en mesec tečaj po dolženem programu, ki bi ga morali otroci obiskovati štiri leta, *i?Kler ne izpolnijo 15. leta. Če možnosti, da hodijo otroci v osemletno ali šestletno šolo, pa f° r*"® možnosti za tečaj. In če iot,rok vsako leto v trimesečni tečaj, bo vsaj nekoliko utrdil svojo pismenost, če že nič arugega. Ce namreč otrok konča osnovno šolo z 11. letom, v go-podarstvo pa se ne more vklju-pred izpolnjenim 16. letom, »Občinski odbori si niso kaj prida prizadevali, da bi imeli vsaj šest razredov. Zahteva, da bodi šola sodobna, veleva učiteljem in predavateljem., da so zmeraj na tekočem glede sodobnih pridobitev tako■ po svetu, kakor tudi pri nas doma, kar pomeni, da morajo nenehoma skrbeti za svojo ideološko, politično in strokovno izobrazbo. Ali so predvideni kaki odločnejši organizacijski ukrepi za dodatno šolanje učnega kadra?« »Zdaj je položaj takšen, da ta ali oni n. pr. konča učiteljišče, opravi strokovni izpit in postane učitelj, potem pa ni več nobenih izpitov, razen da šolska inšpekcija nadzoruje njegovo delo, ga ocenjuje itd. Menim, da (Nadaljevanje na 2. strani) Seja Izvršnega sveta LR Slovenije Včeraj je bila seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tov. Marijana Breclja. Izvršni svet je na seji obravnaval in sprejel osnutek zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji, ki bo predložen Ljudski skupščini LRS, da o njem razpravlja na prihodnjem zasedanju. Hkrati je Izvršpi svet sklenil ponovno predložiti Ljudski skupščini osnutek zakona o uporabi zemljišč v gradbene namene. Izvršni svet je sprejel tudi odlok o začasnem finansiranju republiških potreb v aprilu 1956 ter spremembe in dopolnitve statuta sklada Borisa Kidriča. Mičunovič pri Bulganinu Moskva, 3. apr. (TASS). Predsednik sovjetske vlade Bulganin je danes sprejel jugoslovanskega izrednega pooblaščenega veleposlanika Veljka Mičunoviča. Čestitka ob madžarskem narodnem prazniku Beograd, 3. apr. (Tanjug). — Ob madžarskem narodnem prazniku je predsednik republike Josip Broz-Tlto poslal predsedniku Trgovinski sporazum z Grčijo V maju pogajanja o ureditvi predvojnih terjatev, obmejnem prometu in ostalih perečih vprašanjih Beograd, 3. apr. (Tanjug). Danes so v Beogradu podpisali drugi dopolnilni protokol sporazuma o trgovinski menjavi blaga med Jugoslavijo in Grčijo v času od 1. aprila 1956.' do 1. aprila 1957. O poteku razgovorov so objavili naslednje poročilo: V Beogradu so bila od 26. marca do 3. aprila 1956 gospodarska pogajanja med delegacijama jugoslovanske in grške vlade. Delegaciji sta proučili dosedanji razvoj gospodarskih srtikov med obema deželama in ugotovili, da se ugodno razvijajo. Z zadovoljstvom sta ugotovili, da so dane še znatnejše možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja med obema deželama tako v nadaljnjem povečanju ' menjave blaga kakor na področju gospodarskega in tehničnega sodelovanja. Sporazumeli sta se, da bosta v maju nadaljevali pogajanja v Atenah, da bi uredili medsebojne predvojne terjatve, odškodnino za grško nacionalizirano premoženje v Jugoslaviji, obnovo obmejnega prometa, vodno gospo' prezidija LR Madžarske Istvanu darsk* vprašanja ob meji in dru-Dobiju čestitko in izrazil želje za j ga stvarna vprašanja, ki se tičejo napredek madžarskega naroda. obeh dežel. VZNEMIRJENJE V LONDONU Francija se oddaljuje od Zahoda . v načelni presoji mednarodnih vprašanj? OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Rodoljub Čolakovlč učitelja, niso pa odpeli osemletne šole, češ da jim zadostuje osnovna.« London, 3. aprila. »Kritika temeljnih načel zahodne zunanje politike«, tako pravijo v Londonu v Izjavah o razgovoru, ki ga je Imel predsednik francoske vlade Guy Mollet s sodelavcem ameriške revije »United States News and World Report«. Ta kritika zahodne politike, docela podobna tistemu, kar je nedavno Izjavil zunanji minister Plneau, je bila izrečena pred napovedanim obiskom francoskih državnikov v Moskvi v maju, samo tri tedne po konferenci Mollet-Eden v Che-quersu. V komunikeju s te konference je bilo objavljeno, da sta dosega la Eden ln Mollet »širok sporazum« v vseh važnih vprašanjih politike obeh dežel In v skupnih glediščih vobče. Zdaj pa se je po- Vrhunec krize v Alžiru Francoska vlada ne pripozna alžirske Fronte osvoboditve za predstavnico Alžircev — Guy Mollet potuje znova v Severno Afriko? Pariz, 3. apr. (Tanjug). V Pa-! so se zlasti razvneli ob začetku Jf^^ane5 trdijo, da bo ministrski pomladi in so zdaj dosegli »skrbi predsednik Guy Mollet kmalu j vzbujajoč značaj«. Vsak dan pade ”\ovič odpotoval v Alžir. Datum' v teh bojih nad sto ljudi. Vlada , „------------------- _ _ Potovanja bodo določili še ta te- je zato že načelno sklenila poslati i kazalo, da francoski ministrski ?en na izredni vladni seji- Vendar nove vojaške okrepitve na alžlr- predsednik vzlic doseženemu ši- le vesti uradno še niso potrdili. sko bojišče. Dokončno pa bo ta rokemu sporazumu z Edenom po I strategijo« v ' Dosedanja prizadevanja so- skleP potrjen še ta teden. | angleškem mnenju deli in pod-1 vjetsko zvezo. JLjHst^na^U,y Mollet- ^ »nekaj tisoč g scstanki pravne, gospodarske j popoldne pa bo zasedala skupaj si®vlia aivV*i ^on^e ne. Pred~ in socialne komisije Sveta Med- s politično komisijo in bosta je Drlm-a if* a ljudstva, in zato parlamentarne unije se bo jutri obravnavali vprašanje univerzal-*svoboHr,V Pp8®^afi se samo s dopoldne tu začelo spomladan- nosti Unije. niki»r izvol]emmi predstav- sk0 zasedanje Sveta te medna- j Na dne,vncm redu gospodar-lzvoliH u s^avnike pa naj bi rodne organizacije.. j ske komisije, ki bo prav tako za- 7 deželi ° v® 11111 111 red. Na zahtevo azijskih dežel ter čela delo jutri dopoldne, je vpra- Y . I na podlagi sklepa, ki ga je spre- Sanje stabilizacije cen surovin, aiflg. Irancoskem glavnem mestu jel izvršni odbor, ko se je lani Komisija za socialna vprašanja ŽjjJ Poudarjajo, da bi razvoj al- sestal v New Delhiju, bo moral bo dopoldne razpravljala o vpra-dose^83 Problema utegnil kmalu Svet proučiti politični, gospodar- šanju beguncev, popoldne pa bo vrhimo/. ctv-ik« »€>_ gk; jn socia]ni razvoj dežel in ozemelj Azije in Afrike. Proučili bodo vse plati tega vprašanja — politično, pravno, gospodarsko, socialno in kulturno. Na 1 dnevnem redu zasedanja Sveta je pira »krivoverske« nazore svojega zunanjega ministra. Čeprav je v Molletovl izjavi, namenjeni ameriški javnosti, neposredna kritika ameriške zunanje politike, vendar v Londonu poudarjajo, da ta kritika kaže, da se je postavila francoska vlada na strogo kritično stališče tudi nasproti angleškemu delu »zahodne politike«. To je zlasti videti iz Molletove ocene »ameriškega stališča na ženevski konferenci«. Mollet je izrazil mnenje, da je bilo takrat v Ženevi napačno postaviti vprašanje enotnosti Nemčije pred vprašanje razorožitve. Po njegovem mnenju je treba možnost za združitev Nemčije iskati samo v okviru splošne svetovne razorožitve. To izjavo tolmačijo v Londonu kot izraz francoske težnje, da bi bistveno popravili dosedanjo »zahodno pogajanjih s So- V Londonu smatrajo za pomembno tudi Molletovo pripombo glede načina, kako je Zahod doslej pomagal zaostalim deželam. Predsednik francoske vlade je izrazil mnenje, da bi morali dajati zahodno pomoč »v imenu OZN ali prek kake mednarodne agencije«. V splošni oceni Molle-tovih izjav pa v Londonu vendar poudarjajo, da sedanja francoska vlada očitno ne namerava prekiniti svojih stikov z ZDA in Veliko Britanijo. D. Blagojevič Delegaciji Sta se pogajali v duhu popolnega medsebojnega razumevanja in doseženi uspehi bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljskih in zavezniških odnosov med obema sosednima deželama. Poslanik Ajtič odhaja iz Tirane Tirana, 3. aprila. — Albanska časopisna agencija poroča, da je zunanji minister Behar Shtylla sinoči priredil poslovilno večerjo jugoslovanskemu poslaniku v Tirani Predragu Ajtiču. Izmed albanskih predstavnikov je bil na večerji podpredsednik vlade Ma-nuh Muftiu ter več drugih članov; vlade. i Berlinski predvojni dolgovi London, 3. apr. (AFP). Foreign Office je objavil, da so se ZDA, Velika Britanija, Francija ter predstavniki Zahodne Nemčije in zahodnega sektorja Berlina sporazumeli, da bodo začeli pogajanja o poravnavi predvojnih dolgov mesta Berlina in posameznih' berlinskih podjetij do tujine. Ta pogajanja so doslej odlagali. Zdaj pa predstavniki omenjenih držav, sodijo, da upniki lahko začnejo pogajanja o teh dolgovih. Konec britanske oblasti na Sueškem prekopu Kairo, 3. apr. (AFP). Poveljnik' britanskih sil na področju Sueškega prekopa general John Hull je danes odpotoval iz Egipta v London. S tem je uradno zaključena britanska okupacija Sueškega področja. Sedaj ostane v Port Saidu samo še nekaj tehničnih in upravnih britanskih vojaških skupin, ki bodo likvidirale britanske vojaške naprave ob Sueškem prekopu. Azijska in afriška vprašanja na zasedanju Sveta Medparlamentarne unije Delo se bo razvijalo predvsem v komisijah — Naša delegacija bo sodelovala v vseh sedmih komisijah vrhunec spričo hude za-vojaškega položaja in Zoiri j’ da sporazuma med Parijo, alžirskimi nacionalisti ni1 mogoče doseči. Boji v Alžiru ; Pineau potuje v ZDfi predlog, naj bi sprojeli LR Ki p . i tajsko v Medparlamentarno uni- t)e a,"lz> 3. aprila (AFP). State jo. Svet bo nemara konec tedna je %®riement je danes objavil, da zavzel svoje stališče do tega *eauancoski zunanji minister Pi- sklepa izvršnega odbora, ki je “ sPrejel povabilo ameriškega na zasedanju v New Delhiju s aniBot. i~. ,, nflj j5tjr;mi proti trem glasovom Stanka Veselinova, v komisiji za nesamoupravna področja pa Lazar Mojsov in Stanka Veselinova. Jutri zvečer se bo sestal tudi izvršni odbor Unije, v katerem so delgati iz Velike Britanije, Italije, ZDA, Finske, Sovjetske zveze, Iraka, Siama, Cejlona in Švice. Sodelovanje izven blokov tudi na gospodarskem področju Indijski list o perspektivah, ki se odpirajo našim gospodarskim stikom z Indijo in z drugimi deželami v Južnovzhodni Aziji New Delhi, 3. apr. (Tanjug).— Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije Mar in Cetinič in veleposlanik Bogdan Crnobmja sta bila danes pri indijskem prometnem- ministru. Govorili so podrobno o jugoslovanskih dobavah ladij, lokomotiv in vagonov, kot je to določeno s trgovinskim sporazumom, ki je bil podpisan v New Delhiju konec minulega tedna. Jugoslovanska delegacija bo jutri odpotovala iz Indije. »Indian Express« komentira danes novi j ugaslo vanslco-indij-ski trgovinski sporazum in pravi, da so bili prijateljski stiki, nastali za časa lanskega obiska predsednika Tita, zdaj poglobljeni s trgovinskimi vezmi. »Z Jugoslavijo sklenjeni trgovinski spo- itied|e8a. ministra Dullesa, naj štirimi proti trem glasovom od-Ž[)a *n junijem obišče ločil, da je treba I.R Kitajsko | sprejeti v Unijo. Na dnevnem redu Sveta je tudi VrEMENSK11 napoved g sredo, 4. aprila ^e^no oblačno, zjutraj ▼ kotli— " “ • nato p Najnižje Potopna naraščajoča Najnižje no i ' na Primorskem “koli nn, nočne temperature evn#.’ j‘,a rrimorskem do 7, najvišje C •P0P°-ldne J> v okviru glavnega vprašanja tega zasedanja — razvoja azijskih in afriških dežel ter ozemelj — obravnavala odgovornost držav v socialnem pogledu. _________________ . Gospodarska komisija bo ju- kakor smo že poročali, tudi tri popoldne začela obravnavati ~ vprašanje svobodnega in vodenega gospodarstva. V delu sedmih komisij Medparlamentarne unije bo sodelovalo kakih 150 delegatov iz 33 dežel. Člani naše delegacije pod vodstvom vodje naše skupine Vladimira Simiča bodo sodelovali v vseh komisijah. V politični in je tudi vprašanje pravni komisiji bodo našo skup-sprejema Peruja v organizacijo, ščino zastopali Vladimir Simič, za kar se je prav tako že odlo- Anka Berus in dr. Makso Snu-čil izvršni odbor na svojem za- \ deri. v gospodarski Vlajko Be- Sovjetsko-turški stiki Sovjetska pobuda za zbližanje obeh sosednih dežel in tesnejše gospodarsko sodelovanje med njima UtekT"! »«'er. * Padavine. noči od srede na če- sedanju v New Delhiju. Komisije Interparlamentarne unije, katerih seje ne bodo jav-ne, bodo zasedale dopoldan in popoldan. Jutri dopoldne bo pravna komisija obravnavala govič, Edo Jardas in Vojin Popovič, v komisiji za omejitev oboroževanja Nikola Kovačevič Mita Boškov, v komisiji za socialna vprašanja Olga Vrabičev«, v komisiji za kulturna vprašanja Moskva, 3. apr. (Tanjug). V Moskvi izražajo zadovoljstvo z ugodnim odzivom dela turške javnosti na perspektivo razvoja sovjetsko-turških odnosov. Današnja >Pravda< poudarja v članku z naslovom »Trezni glasovi v Turčiji« so tam »sile, ki so rosno zainteresirane na poravnavi nesporazumov, ki so se pojavili v določenem obdobju v odnosih med obema sosednima deželama.* Del turških časnikov je izrazil mnenje nekaterih javnih delavcev, da je sovjetsko-turško prijateljstvo odigralo v zgodovini zelo važno vlogo in da je Turčija veliko izgubila, ko se je odločila za poslabšanje odnosov z ZSSR. Razen tega poudarja »Pravda«, da "turški tisk obrav- nava vprašanje, na kakšni podlagi in pod kakšnimi pogoji je moč izboljšati sovjetsko-turške odnose. V Moskvi odgovarjajo na to, da sta imeli obe deželi nekoč trdne gospodarske stike in da SZ tudi zdaj navezuje široke gospodarske stike z raznimi deželami in bi jih tudi s Turčijo. Sovjetsko-turška trgovina se bi lahko razvijala na enaki podlagi, na kateri se razvijajo trgovinski stiki SZ z drugimi deželami. Enako velja tudi za odnose dobrega sosedstva nled obema deželama. Te odnose je moč razvijati po znanih načelih sodelovanja in koeksistence, ki so bila sprejeta na bandunški konferenci, na kateri je sodelovala tudi turška delegacija. razum utrjuje upanje, da bomo našli nove vire za preskrbo s kapitalnimi dobrinami, vštevši tudi ladje, hkrati pa našli novo tržišč^ za indijske proizvode. Novi kupec naše železne rude je dobrodošel še zlasti zato, ker nam bo to zagotovilo nadaljnje možnosti za preskrbo Indije z jeklom.« Časnik pravi dalje, da bo razvoj trgovine prek jadranskih pristanišč okrepil pomorske stike, ki lahko koristijo tudi trgovini s Cejlonom, od katerega bi Jugoslavija lahko kupovala surovine za svojo nenehno naraščajočo industrijo gumija. »Razen postavitve prijateljskih stikov na trdnejšo podlago,« pravi list, »lahko ta sporazum prispeva tudi k ustanovitvi indijskega državnega trgovinskega sektorja. Verjetno je, da bo državni trgovinski organ, ki ga namerava indijska vlada ustanoviti, posloval z Jugoslavijo in si pridobil izkušnje, ki bodo koristile razvoju trgovine z drugimi deželami. Obisk jugoslovanske delegacije rli samo utrdil upanje v razvoj maksimalnih trgoyinskih stikov, marveč je tudi očitno pokazal, da se Indiji ni treba močneje navezati na kateri koli blok.« Seja ožjega razorožitve-nega odbora OZN London, 3. apr. (AFP). Vodje delegacij štirih zahodnih držav na konferenci ožjega odbora razorožitvene komisije OZN so se sestali v Foreign Officeu in izmenjali gledišča o novem sovjetskem razorožitvenem načrtu. Ožji odbor se je ponovno sestal danes popoldne. V ameriških krogih izjavljajo, da bo Stassen ta teden razložil nove predloge svoje vlade o raz-lorožitvi . RAZGOVOR S PODPREDSEDNIKOM ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA RODOLJUBOM COLAKOVIČEM Dobili bomo nov tip izobražencev '(Nadaljevanje s 1. strani) je treba v normalnih razmerah, po določenem roku, omogočiti učitelju, da izpopolni svojo kvalifikacijo. Po mojem mnenju bi lahko v samem procesu dela upostavili določena pedagoška središča. To naj bi bila naša učiteljišča, in sicer učiteljišča novega tipa, ki jih bomo upostavili, tako da bodo te šole središča, v katerih bodo morali učitelji v določenih obdobjih obiskovati določene tečaje, seminarje in po potrebi opraviti tudi izpite. Tembolj bo potrebna v tem obdobju dokvalifikacija ali celo prekvalifikacija nekaterih ljudi, da bodo lahko kot učitelji poučevali v novih šolah. Vsi mladi kadri bodo morali obiskovati razne daljše ali krajše tečaje. Tu je treba pripraviti tudi konkreten načrt v vsaki republiki — koliko učnih moči lahko vzamemo iz šol, da ne bo trpelo delo v njih, da bodo obiskovalcem tečajev ♦ pomagali naučiti se, česar se niso mogli .naučiti iz raznih predmetov, da jim bodo pomagali, da bodo boljši učitelji in predavatelji, kakor so bili doslej. O konkretnih ukrepih ne morem povedati ničesar, ni pa dvoma, da je to najnujnejša naloga za nas in po mojem mnenju tudi najtežavnejša v vsem vprašanju šolske reforme. Za uveljavljenje reforme bodo morali skrbeti predvsem prosvetni delavci: učitelji, predavatelji in profesorji, pomagali jim bodo nedvomno organi družbenega upravljanja in družbene organizacije. Toda glavno breme bodo morali prevzeti sami.« »V gospodarskih in prosvetnih organizacijah je čedalje pogosteje slišati, da bi bilo treba čimprej urediti nekatera vprašanja strokovnega šolstva, ne da bi čakali, kaj nam bo prinesla šolska reforma. Katere probleme strokovnega šolstva bi lahko po vašem mnenju uredili tudi pred uveljavljenjem šolske reforme?« »Položaj v našem strokovnem šolstvu je takšen, da smo se na seji Odbora za prosveto Zveznega izvršnega sveta dogovorili, da bomo proučili več vprašanj in predložili Zveznemu izvršnemu svetu ter ostalim organom, kjer je to potrebno, konkreten predlog. En krog teh vprašanj bi bil,: omrežje naših strokovnih šol, način njihovega finansiranja in nagrajevanja kadrov, drugi krog vprašanj pa: učni načrti in programi naših strokovnih šol in učbeniki ki se ne bodo izogibali fizifinemu delu Za to smo se odločili zato, ker so bile naše strokovne šole doslej zanemarjene, ker je pri nas preveč privilegirana določena vrsta šol — gimnazija, ker s sedanjim pmrežjem strokovnih šol ne moremo zadovoljiti potreb ne samo našega gospodarstva, marveč tudi ne teženj naših mladih ljudi, da bi obiskovali strokovne šole, in sicer ne le strokovne srednje, marveč tudi industrijske šole. Mi smo namreč morali od teh šol odvrniti, če se ne motim, več tisoč mladincev v naši državi, ker v šolah ni dovolj prostora. V zvezi s prenatrpanostjo v višjih razredih gimnazije moramo torej omogočiti določenemu številu otrok, da bodo hodili v te šole. Za to pa je treba upostaviti določeno šolsko omrežje, zgraditi nove zmogljivosti ali razširiti stare. Cesto malenkostna dograditev pri tej ali oni šoli ali dopolnitev v inventarju omogoči, da se poveča zmogljivost naših strokovnih šol.« »Kakšno mesto naj ima strokovno šolstvo v novem šolskem sistemu?* »Po mojem mnenju naj bodel enotnega šolskega sistema. Z našo šolsko reformo bomo — vsaj upam — dosegli, da gimnazija ne bo hrbtenica našega šolskega sistema. Doslej pa je bila. To bo ena izmed šol — šola splošne izobrazbe, razen nje pa bomo imeli nega fizičnega dela, ker so nesposobni zanj, da ne govorim o njihovem odnosu do fizičnega dela, ker me mora biti zmeraj tako. To možnost izšolan j a novega tipa umskega delavca bomo torej uresničili tako, da pojde dijak iz industrijske šole pod določenimi pogoji na fakulteto ali pa v kako vrsto srednje ali višje strokovne šole, v kateri se bo izšolal za tisto, kar imenujemo »obratni inženir«. Strokovnega šolstva torej nikakor ne bomo izločili v poseben sistem, marveč nasprotno, to šolstvo bo imelo v našem enotnem šolskem sistemu zelo važno mesto. Ni se treba bati, da bi šole splošne izobrazbe odpravili. Solo splešne izobrazbe bomo obdržali z vsemi njenimi možnostmi, tako da bomo dali pojmu splošne izobrazbe novo, sodobno vsebino. Vendar pa to ne bo šola istega tipa za vse, marveč bo od tretjega razreda, to pa je sedanji sedmi, predvidena razmejitev tako, da bo denimo v sedmem ali osmem razredu težišče v skupini »a« na družbenih znanostih, v skupini »b« pa na prirodoslovnih. To so ideje, to so predlogi, kaj pa bo prinesla razprava o reformi, bomo videli. Meni se zdi to pomembno zato, da učencev z izrazitim zanimanjem za književnost, zgodovino, jezike itd. ne bi preobremenjevali s fi-ziko, matematiko in nasprotno. še več drugih šol. Tako bomo Takšnemu učencu je treba nuditi imeli razen gimnazije industrijske, srednje strokovne šole itd. V industrijskih šolah se bodo šolali kvalificirani delavci, ki bodo po končani šoli po mojem mnenju šli pod določenimi pogoji na fakultete. Menim, da bomo s tem načinom šolanja kvalificiranih delavcev, dalje z možnostjo njihovega nadaljnjega šolanja na fakultetah, če bodo pripravljeni in sposobni za to — dobili nov tip inteligence, da bomo dobili človeka, ki se je učil obrti, ki ve, kaj je fizično delo, ki je delal eno ali dve leti v tovarni, potem pa se je šel učit za inženirja, in postal inženir. Dobili bomo povsem nov tip izobražencev, ki se ne bodo izogibali fizičnemu delu. Po mojem mnenju je to ena izmed poti, da premostimo tisti prepad, ki loči umskega delavca od delavca fizičnega, dela. Znane so vam Marxove misli o tej ce- določeno raven znanja iz prirodoslovnih ali družbenih znanosti, program pa zasnovati tako, da bo težišče v teh razredih pa predmetih, do katerih ima'dijak več veselja in za katere je bolj sposoben, ki jih tudi bolj želi proučevati. Treba je torej upostaviti šolo, ki bo manj šablonska.« »V prosvetnih organih Srbije in Vojvodine razpravljan jo o pouku v šolah narodnih manjšin, zlasti o pouku srb-skohrvatskega jezika, ki ga obravnavajo v teh šolah kot tuj jezik. Praksa je pokazala, da je ta pouk na zelo nizki ravni in da je to težava za nadaljnje šolanje učencev teh šol na srednjih šolah in fakultetah. Kaj mislite o tem vprašanju?« »Kadar gre za družbene znanosti, denimo za zgodovino in bili boljše učbenike, napisane na široki jugoslovanski podlagi?« »Ce govorimo konkretno o sedanjem stanju glede učbenikov, moramo priznati, da imamo v tem oziru 'precejšnjo pestrost Vsaka republika je izdala svoje učbenike. Ker je vsaka republika pri tem zagovarjala republiško načelo glede izbire gradiva, je o jugoslovanskih zadevah v učbenikih razmeroma malo, premalo gradiva. Upostavili smo zvezno komisijo za učbenike, ki bo določala načela, po katerih mora biti napisan vsak učbenik. Dogajalo se je, da so nam učbenike iz posameznih strok pisali ljudje, ki v normalnih razmerah nikoli ne bi bili poklicani, da napišejo učbenik, ker nimajo kvalifikacije za to. In ti ljudje so nam napisali zelo slabe učbenike. Zato bomo določili načelo, po katerem mora biti napisan učbenik, in preverjali, ali je res tako napisan. In če ne bo tako napisan, ga ne bomo odobrili, in sicer ne zato, da bi imeli enotne učbenike za vse šole — to je nemogoče in celo nekoristno — pač pa zanesljivo učbenike, ki bodo napisani na podlagi določenih kriterijev, znanstvenih, metodoloških, idejno političnih. In tako bomo zanesljivo dobili boljše učbenike. Druga stran vprašanja je, da so naši učbeniki dragi. Tudi to vprašanje moramo urediti. V prvi, fazi bomo morali gledati, da bo naš učbenik poceni, v drugi pa, da bo brezplačen. V nekaterih okrajih so to že storili in to ni tako strašen Izdatek. Nikakor pa ne moremo več trpeti. da bi bili naši učbeniki zelo dragi.* lotni in skladni osebnosti, in go- književnost, bi se moral po mo-tovo veste, da so med našimi i mnenju naš državljan, pri-izobraženci mnogi nezadostno padnik narodne manjšine (taksen državljan ne živi pri nas usposobljeni za živllenje prav zato, ker so tako daleč od sleher- Prakso izpopolnjujejo z marksistično izobrazbo Obisk v Politični Soli pri CK ZK Slovenije Ljubljana, 3. aprila. — Tečajniki Politične Sole pri CK Z K Slovenije, ki ima svoje prostore o Parmovi ulici, so danes cjopoldne poslušali predavanje člana CK ZKS dr. Jožeta Potrča o nacionalizmu, ki je ideologija buržoazije, in o internacionalizmu, ideologiji proletariata. Predavatelj je pritegnil poslušalce k pazljivemu poslušanju z zanimivim načinom obravnavanja snovi, v katerem je teorijo osvetlil tudi s konkretnimi primeri in pojavi iz minule in sedanje svetovne problematike. Tečajniki so se s pomočjo predavanja dr. Jožeta Potrča nazorno seznanili z osnovnimi marksističnimi stališči glede te problema-tike,- Po vsakem takem predavanju tečajniki individualno proučujejo gradivo, nato pa razčiščujejo vprašanja, ki niso dovolj jasna, še v medsebojnih razpravah po krožkih. V sedanjem tečaju, Ki traja od ’6. februarja do konca junija, so 3 tovarišice in 56 tovarišev. Tokrat jih je največ iz kranjskega okraja (12), iz trboveljskega 11, iz mariborskega 9, iz koprskega 7, iz celjskega in ljubljanskega po 6, iz kočevskega in murskosoboškega po 3, iz novomeškega in ptujskega po 1, iz okraja Nova Gorica pa niso poslali nobenega. Tovarišic je v šoli premalo in bi bilo prav, da bi organizacija Zveze komunistov, sindikalne organizacije in organi delavskega upravljanja poslali v to šolo več tovarišic, zlasti iz podjetij in ustanov, kjer so zaposlene večinoma žene. Izmed 59 tečajnikov je 42 delavcev iz proizvodnje. Med tečajniki je največ takih, ki so stari od 20 do 30 let (teh je 43) in ki imajo osnovnošolsko ali nepopolno srednješolsko izobrazbo. V šoli, v kateri je direktor tov. Dušan Bole, upravnica pa tov. Jelka Topolšek. proučujejo tečajniki politično ekonomijo in političnimi problemi po svetu sploh. S takšnim marksističnim izobraževanjem se tečajniki usposabljajo za uspešnejše delo v-organih delavskega in družbenega upravljanja ter v družbenopolitičnih organizacijah. Ta šola je torej ena izmed pomembnih oblik marksističnega izobraževanja političnega in gospodarskega kadra, ki naj pripomore do zrelejšega in zato uspešnejšega obravnavanja in reševanja problematike. M. Z. začasno) naučiti zgodovine In književnosti naše dežele, pri tem pa mu je treba nuditi najbolj bistvene, najvažnejše stvari iz zgodovine njegovega naroda, ki ima svojo posebno državo. Menim, da je nepravilna praksa, da se naš mladi državljan, pripadnik narodne manjšine, uči, denimo, madžarske zgodovine, mimogrede pa se nauči v zgodovini in književnosti nekaj o Jugoslaviji. To je nepravilno. Tak mladenič ni začasni državljan naše dežele, od danes do jutri, in usmerjen mora biti na našo skupnost — ne v tem smislu, da bi se odpovedal svoji narodnosti, svojemu jeziku, toda živel bo pri nas, delal bo kot državljan naše dežele. Pri tem je treba upoštevati, da mu bomo hudili iz njegove narodne kulture vse bistvene, najvažnejše pridobitve, ne pa da podrobno proučuje, denimo, nekatere katoliške madžarske pisatelje, ne pozna pa najvažnejših imen jugoslovanske književnosti.« »Učpeniki naših šol so predmet ostre kritike javnosti. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju storiti, da bi do- PRED POSVETOVANJEM V TRGOVINSKI ZBORNICI ZA LRS Za večjo proizvodnost dela v usnjarsko-čevljarski industriji Naši usnjarji in čevljarji so pravilno razumeli, da mora biti prizadevanje za zvišanje proizvodnosti dela ena izmed njihovih najvažnejših nalog. Zadnja leta se je v usnjarsko-čevljarski, industriji proizvodnost dela sicer nekoliko povečala, saj se ie proizvodnja po obsegu dvignila od leta 1953 za 38 odstotkov, medtem ko je Število zaposlenih naraslo le za 27 odstotkov, vendar so glede dviga 'proizvodnosti še znatne rezerve, ki se dajo izkoristiti predvsem z boljšo organizacijo dela, ne glede na zastarelost in iztrošenost tehnične opreme naših tovarn, ki jo bo mogoče le postopno zboljšati z rekonstrukcijo in obnovo obratov. Da bi se delo na področju dviganja proizvodnosti pospešilo, je • PO MARČNEM ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Zakon o državni upravi in zakon o zveznih organih uprave bosta začela veljati jutri Beograd, 3. aprila (Tanjug). Pojutrišnjem bosta začela veljati zakon o državni upravi in zakon o zveznih organi# uprave, sprejeta na marčnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. V Zveznem izvršnem svetu in zveznih organil* uprave pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo določili d®' tum začetka delovanja novih državnih sekretariatov, Zveznega izvršnega sveta in drugih organov državne uprave. Pripravljajo tudi uredbo o delu teh državnih organov, predvsem uredbo o komiteju za zunanjo trgovino. Tudi v republiških izvršnih svetih pripravljajo zakone o organizaciji državne uprave v republikah, okrajih in občinah, ki jih bodo bržčas konec tega meseca obravnavali na sejah republiških ljudskih skupščin. V Zveznem izvršnem svetu pripravljajo tudi predpise o reorganizaciji bankarstva, ki ne ustreza več našemu sedanjemu gospodarskemu sistemu. V zvezi z diferenciacijo bank omenjajo ustanovitev investicijske banke. Novi zakon o združevanju v Eden najnujnejših zakonov, ki ga pripravljajo v Zveznem izvršnem svetu, je zakon o državnih uslužbencih. Ta zakon bo pravzaprav navezal na zakon 0 državni upravi. Z njim bodo urejene položaj in pravice državnih uslužbencev v sistemu javnih služb. Razen tega bo Zvezni >z' vršni svet v kratkem proučil nekatera načela, na podlagi katerih bodo na pristojnem mestu pripravili več zakonskih osnutkov s področja stanovanjske problematike, predvsem zakon o gospodarstvu, ki ga pripravlja-' upravljanju hiš. zakon o stano-jo na pristojnem mestu, naj bi vanjski lastnini in zakon o *ta-uredil mehanizem upravljanja v novanjskih zadrugah, gospodarskih združenjih, natanko določil, katere pristojnosti državnih organov boao prenesene na zbornice, kakor tudi uredil odnose med gospodarskimi organizacijami in njihovimi združenji. Izkušnje so pokazale, da so se zbornice že uveljavile kot pomemben činitelj v vsklajanju in usmerjanju gospodarske dejavnosti samostojnih organov upravljanja v gospodarstvu. Cilj uveljavljanja novih predpisov je med drugim, da bi v zbornicah v polni meri vskladili pobudo in potrebe delavskih svetov v podjetjih ter gospodarske prakse na eni s koristmi družbene skupnosti kot celote na drugi strani. Jugoslovanski zdravstveni delavci povabljeni v SZ in na Kitajsko Sovjetsko ministrstvo za zdravstveno zaščito je povabilo skupino jugoslovanskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, naj obiščejo Sovjetsko zvezo. Kaže, da bo do tega obiska prišlo v začetku jeseni. Tudi ministrstvo z®' zdravstvo LR Kitajske je povabilo skupino voditeljev jugoslovanske zdravstvene službe in strokovnjakov, naj letos poleti obiščejo Kitajsko. PREDLOG ZVEZE IN2ENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE PROJEKTIRANJE v industriji, rudarstvu in elektrogospodarstvu naj bi uredili s posebno uredbo ali zakonom Beograd, 3. aprila. (Tanjug). Zveza Inženirjev in tehnikov Jugoslavije bo predlagala zveznim državnim organom, naj s posebno nredbo urede projektiranje na področju industrije, rudarstva in elektrogospodarstva. O projektiranju novih objektov in rekonstrukciji naprav v teh panogah nimamo trenutno nobenih uradnih predpisov. Projektiranje je s predpisi urejeno edinole v gradbeništvu, v Industriji, rudarstvu In elektrogospodarstvu pa projekte pripravljajo na različne načine, kar v znatni meri povzroča nazadovanje kakovosti. Ker pripisuje temu problemu velik pomen, je sklenila Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije pritegniti nekaj uglednejših pravnikov, da bodo sestavili osnutek uredbe ali zakona. Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki bi ga bilo treba — kot poudar- I) N E V N 4 KRONIK Sporazum I Jugoslavijo o brodarskem sodelovanju Sovjetsko d z Bolgarijo V Beogradu je bil podpisan sporazum o brodarskem sodelovanju med jugoslovanskimi rečnimi brodarstvi in bolgarskim rečnim brodarstvom. S sporazumom je predvidena pomoč pri vleki šlepov na Donavi ter v primeru škode in nesreč na ladjah, kakor tudi medsebojno zastopstvo in komercialno sodelovanje. Naša delegacija na zasedanju Mednarodnega odbora bivših internirancev Zveza borcev NOB Jugoslavije bo poslala konec tega tedna delegacijo na zasedanje mednarodnega odbora bivših političnih pripornikov v Mauthausenu, ki bo 10. in 11. t. m. v Varšavi. V deleg&ciji sta član tajništva Zveze borcev Marjan Vivoda in član sekcije internirancev pri centralnem odboru Zveze borcev Siniša Katanič. Na tem zasedanju bodo razpravljali o izgradnji monumentalne spominske grobnice v Mauthausenu, kjer bi pokopali posmrtne ostanke številnih žrtev zvalo vodilne tehnične in komercialne uslužbence, člane organov delavskega upravljanja in sindikalne funkcionarje podjetij us- n jursko predelovalno industrije < SVs"»V»‘to "ri«." na posvetovanje o proizvodnosti ‘ J dela in o organizaciji dela v tej stroki, ki bo v četrtek ob 9.30 v dvorani Trgovinske zbornici za LRS. Predstavniki podjetij bodo na tem posvetovanju lahko izmenjali svoie izkušnje pri dviga- ških risb v New'Delhiju je”biio nju storilnosti in proučili mož- -----------•>- .... .. Pet jugoslovanskih otrok nagrajenih na mednarodni razstavi otroških risb Na mednarodni razstavi otro- znanstveni socializem. Pouk je - Društvo usnjarjev, čevljarjev in urejen tako, da osvetljuje teorijo tudi s primeri iz našega družbenega dogajanja in z družbeno- tanincev LRS skupaj z Zavodom za proučevanje organizacije dela in varstva pri delu LRS po- nosti zn nadaljnji dvig proizvodnosti dola v tej industriji. Obravnavali bodo tudi vprašanje kvalificiranih kadrov in pravilnega nagrajevanja glede na pogoje in težo dela. Takšna posvetovanja bi kazalo organizirati tudi za druge industrijske panoge, zlasti za tiste, ki nimajo sicer dovolj možnosti izmenjavati svoje izkušnje na področju smotrne organizacije dola in dviganja proizvodnosti dela. nagrajenih pet del iz Jugoslavije. Šestletna Marina Mikulič je dobila prvo nagrado, ostali nagrajenci pa so Tatjana Huic, Vincenc Naglav, Nataša Omerza in Dragica Kunc. Odhod sovjetske kulturne delegacije Včeraj je iz Beograda odpotovalo sovjetska delegacija, ki je 30. marca parafirala konvencijo O kulturnem sodelovanju med in Sovjetsko zvezo, delegacijo je vodil pomočnik ministra za* kulturo ZSSR Aleksej Nazarov, jugoslovansko pa tajnik komisije za kulturne stike s tujino Ivo Frol. t Naši kovinarji bodo obiskali Romunijo Na povabilo sindikata kovinarjev Romunije bo kmalu odpotovala v Bukarešto delegacija kovinarjev Jugoslavije. Delegacijo bo vodil Janko Rudolf, član jajo v Zvezi inženirjev in tehnikov — na ta način urediti, je. kdo more projektirati in s kakšnimi pogoji je moč izdelati projekte. V tem oziru je bila namreč doslej zmeda. Tako so izdelovali projekt® slabe kakovosti in Narodna banka pri proučevanju prošenj za kredit ni mogla ugotoviti, ali ie projekt izdelala pooblaščena oseba ali kdo drug. V takšnih razmerah so se projektanti često spremenili v advokat? svojih in' vestitorjev — poudarjajo v Zvezi inženirjev in tehnikov. Predlog Zveze Inženirjev tehnikov Jugoslavije, naj bi pr°' jektiranje na področju industrije« rudarstva in elektrogospodarstva uredili z zakonitimi predpisi, je samo del širše akcije te Zvez® za boljšo kakovost projektov v naši nadaljnji izgradnji. Zvez® inženirjev in tehnikov je že skle' nila sodelovati z Narodno bank® pri obravnavanju investicijski® elaboratov, svojo osnovno org0' nizacijo pa je pozvala, naj javn® kritizirajo malomarne projekta®' te, ki vidijo v izdelavi projektov samo vir velikih dohodk®^ Temu problemu pripisujejo vel>* pomen tudi zato, ker je naša in' dustrija pred rekonstrukcijo n8' redsedstva Centralnega odbora, prav in ker bo treba zato izde' indikata kovinarjev. I lati več sto elaboratov. Elektroliza v Kidriče vem spet obratuje Elektroenergetski položaj se postopno zboljšuje Zboljšanje našega elektroener- kilovatnih ur, zdaj pa se getskega položaja, ki je nastopilo na višini okrog 4 milijone , v začetku marca, je bilo le krat- vatnih ur dnevno. Ta, najv^J kotrajno, ker je kmalu zatem na- proizvodnja energije je amog^ . stopil nov mraz in je pretok vode zopetno obratovanje peči za ka na Dravi znova upadel pod 100 bid in ferokrom v tovarni dus> kub. metrov na sekundo. V drugi v Rušah. V ponedeljek pa so . polovici minulega meseca pa se čeli v elektrolizi tovarne alU xe-je stanje začelo trajno zboljše- ni5® v Kidričevem spet vkaju ^ vati. Pretok na Dravi se je zad- vati Peči za aluminij, ki nje dni dvignil na okrog 140 ku- že dolS° pripravljene za obra bičnih metrov, kaT pa je še vedno vanje. Do konca tega tedna ^ zelo malo. Drava ima še malo vklju^li prvih 40 peči. . povode, ker še ni dovolj toplo, da *>° v Kidričevemspet začela?^,, bi se v večji meri topil sneg v lzvodn]f aluminija ta je planinah, ki prinaža Dravi spo-1 Pomanjkanja električne en«* mladi in poleti največ vode. morala mirovati skoraj dva Zboljšanje položaja je nastopilo j Nadaljnje peči bodeVKM^ zlasti po vključitvi novih virov t , ^x>ziie?e’1_K° nara AraV" energije, namreč hldroelektrar- p/?‘zv?d,r?,ja hidroenergije v <» ie ne Vuhred, ki daje do 20.000 ki- | skih elektrarnah in ko se lovatov, in povečanja zmogljivo-1 P°veCala,zmogljivost našega e sti trboveljske termoelektrarne! ^gospodarstva z novo ten , za 29.000 kilovatov. I elektrarno Šoštanj. Zopetn ^ tovanje elektrolize v Kidriče*,, Celotna dnevna proizvodnja' je važno za izpolnitev nas 5a električne energije, ki je v dobi1 družbenega plana, ki določa, v največje stiske v februarju padla 1 mora tovarna v Kidričeve«* na 2,4 do 2,6 milijona kWh dnev- letošnjem letu dati 12.800 ton 31 v no, je že v dtrugi polovici marca j minija nasproti 8243 tona«* i-Mu-asla približno za en milijon I prejšnjem letu. Cena usodne odločitve Pred letom dni, 1. aprila 1955, ( je začelo na Cipru delovati taj- ' Do gibanje EOKA. To gibanje,! priznava Makariosu avtoriteto Roditelja ciprskega prebivalstva lr> njegove napore, da bi zagotovil Grkom na tem otoku v prehodnem obdobju pravico do samoodločbe, je etnarhovi zmerni •o realistični dejavnosti v pogajanjih priključilo svojo varianto **>ja za združitev z Grčijo — oborožen odpor in pritisk na kolonialne oblasti. Pokazalo se je, je rekla EOKA, da kolonialne oblasti v Makariosovi opredelitvi za metodo pogajanj ne vidijo ničesar, kar bi jim nalagalo dolžnost, da bi svoje stališče do usode Cipra v čemerkoli bistveno spremenile. Prva faza uporabe orožja, od aprila do poletja 1955, je minila ■v. napadih na vojaška in policijska skladišča, ne pa na človeška življenja. Uporniki so čakali na dokaz dobre volje angleških oblasti. Po mnenju gibanja EOKA pa tega dokaza ni bilo. Lani poleti se je začela druga faza: obračun s ciprskimi Turki jn Grki, pripadniki angleških policijskih čet, ki so se otipljivo Pregrešili zoper politične težnje Prebivalstva. Jeseni 1955 — po vrsti Makariosovih koncesij ter nespremenjenem stališču kolonialnih oblasti na pogajanjih — se je začela tretja, sedanja faza: napadi na angleške vojaške in policijske čete. Enoletna bilanca je naslednja: nbitih 71 ljudi (40 prebivalcev MPra, ostali pa angleški vojaki ® ljudje v službi kolonialnih oblasti), 418 hudo ali manj nevarno ranjenih. Zaprli so malone vse srednje šole in tudi mnogo osnovnih. Na Cipru žive ljudje Pod""Obsednim stanjem, vojaška sodišča neprestano zasedajo. Eks- plozije in policijske racije se kar vrste, zapori in taborišča so polni, ljudje imajo ponoči okrog hiš žične ograje, promet je zastal, gospodarstvo nazaduje. Angleške oblasti, posredno pa tudi Ciper, bo veljalo obsedno stanje letos domala 2,84 milijona funtov ali skoraj 18 % celotnega proračuna, ki znaša 16 milijonov funtov. Samo za policijske čete bodo porabili letos po guvernerjevih računih 1,65 milijona funtov (lani so znašali stroški 693.803 funte), za 'zapore pa 141.359 (lani 93.728). Sestava novega ciprskega proračuna potrjuje tisto, na kar so dobro misleči opazovalci po svetu in tudi v angleški javnosti že večkrat opozarjali. Onemogočenje pogajanj in izgon nadškofa Makariosa, moža, vnetega za mirno ureditev spora in za realistično iskanje poti k sporazumu, sta dve potezi, ki nista mogli prispevati k zboljšanju mučnega položaja na Cipru in okrog njega. Tisto, česar Makarios ni želel, namreč prelivanje krvi, se zdaj čedalje bolj širi. Temu slede čedalje ostrejše represalije, ki pa povzročajo nov odpor. Zdaj lahko rečemo, da se je znašel ta proces v krogu, ki se zapira. Škodo ima ciprsko prebivalstvo, pa tudi angleške ko- Rehabilitacija Vavilova Moskva, 3. apr. (AFP). Bilten sovjetske Akademije znanosti poroča, da so rehabilitirali biologa in agronoma ter bivšega predsednika Akademije kmetijskih ved Nikolaja Ivanoviča Vavilova. Vavilova so pred leti obdolžili »reakcionarni!« nazorov v genetiki ter, da je pristaš Weiss-manna, Morgana in Mendela. S svojega položaja je bil odstranjen leta 1948. Tedaj je njegovo mesto zasedel Trofim Lisenko. Sovjetska enciklopedija je 1. 1951 beležila, da so bili boj proti* idealističnim odklonom Vavilova« pod vplivom in vodstvom Stalina, ki je bil častni član Akademije kmetijskih ved. Bilten Akademije znanosti ZSSR poroča, da je pre-zidij Akademije sklenil zdaj objaviti izbrana dela Vavilova in da so v ta namen volili posebno komisijo. RAZPRAVA V VARNOSTNEM SVETU O PALESTINSKEM VPRAŠANJU Le z miroljubnimi metodami in neomejeno podporo prizadevanjem OZN bo moč uspešno premagati nasprotja, je poudaril jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej New York, 3. apr. (Tanjug). — V današnji razpravi pred Varnostnim svetom o ameriški resoluciji je sodeloval tudi delegat Jugoslavije, veleposlanik dr. Jože Brilej, ki je v. načelu podprl ameriško resolucijo. Dr. Brilej je dejal, da je Jugoslavija zainteresirana na tem, da spozna gledišča neposredno prizadetih o predloženih akcijah, ker je jasno, da bo od njihovega sodelovanja in podpore odvisen uspeh prizadevanj. Naš delegat je nadalje poudaril, da je po mnenju jugoslovanske delegacije zgrešeno brez potreb^ dramatizirati sedanjo napetost na tem področju. Seveda pa bi bilo nepravilno oporekati njen obstoj oziroma dej- stvo, da splošen položaj ne kaže velikih znakov napredka. Zato smo mnenja, je dejal dr. Brilej, memejša oseba za to misijo glede na njegovo funkcijo in osebne sposobnosti. Na popoldanski seji je izraelski delegat Aba Eban izjavil, da bo njegova vlada nudila popolno podporo Hammarskjoldu. Sovjetski delegat je izjavil, da risti in splošne politične razmere v tem delu sveta, ker se brez potrebe kvarijo odnošaji med Grčijo in Turčijo z vsemi posledicami. Vse kaže, da bi bili morali vendarle ostati pri sodobnejših sredstvih. Ker pa bodo ta sredstva prej ali slej neogibna, bi se morali vrniti k njim, preden zaidejo predaleč po poti, po kateri nc bodo prišli iz sedanjega ’ položaja, B. Lazič TISKOVNA KONFERENCA ZUNANJEGA MINISTRA DULLESA Mir za vse dežele Srednjega vzhoda je Se nadalje politika ZDA VVashlngton, 3. apr. (AP). Ameriški zunanji minister John Fo-ster Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ameriška vlada »ne vidi nobene nujnosti« za pošiljanje ameriških čet na Srednjo vzhod. Dodal je, da bo vlada v primeru potrebe lahko uporabila vojaške sile na Srednjem vzhodu »brez formalne odobritve Kongresa«. Dulles je nadalje dejal, da je ameriško stališče glede prodaje orožja Izraelu ostalo neizpreme-njeno — izraelskim zahtevam ne bodo takoj ugodili, vendar jih tudi ne odklanjajo. V sedanjem da so potrebni nadaljnji napori zahodne sile pripravljajo direktno « j. L-.,-«- i.. i intervencijo na Sred- njem vzhodu, proti čemur sta protestirala delegata-Vel. Britanije in Francije. Predstavnik ZDA Ca bot Lodge je odklonil amandmaje, ki jih je predložila sovjetska delegacija k ameriški resoluciji. Seja je bila ob 22.35 zaključena in se bo nadaljevala jutri ob 16.30. POTREBE IN UGODNOSTI, KI RAZKRAJAJO TUDI ANGLEŠKO KONSERVATIVNOST LONDON SE SELI (Nadaljevanje in konec) Anglež je konservativen. Pre-f^litev ljudi iz sredine mesta pa ^?bila videti malone nasilna, novim mestom je bilo sli— mnogo kritik. Mar so An-*Iezi poskusni prašički? Kaj se preseljevati ljudi? Družba, nova mesta, pa je od-/ ^neraj enako: Pridite P3 se boste prepričali, »«L* 0 imeli prebivalci novih urtr,K VSe’- kar je Potrebno za Tmovu j111 Prijetno življenje. lastnik tovarne usmeriti na nova mesta ali pa na mesta, kjer še ni industrije. V novih mestih ima za razvoj vse pogoje. Zemljišče lahko kupi na 99 let in zgradi na njem tovarniška po-poslopja. Stroje pa lahko tudi postavi- kar v zgrajena tipizirana tovarniška poslopja, ki jih je zgradila družba za izgradnjo no- liki Britaniji značilna za neka-vih mest, in plačuje najemnino, tere težnje in metode v sodob-To pomeni, da mu je večkrat nem angleškem življenju, celo laže začeti delo, kakor če D. B. mesta tudi ne bodo poznala grmskega dima, ker je indu-m*unaj, v predmestjih. Nova i kodo zgrajena tako, da dn f ,lahko ljudje prišli od doma no * tovarne, trgovine ali kinematografa v nekaj minutah. Londončani pa hodijo po Va£r^r daleč v pisarne ali to- Londončane, ki naj bi se preda vab'i°- v prvo novo mesto, ®j® Prepričajo, kako udobno bo vBti v njem, kako dobro bo v n pogledu poskrbljeno za izh* vlce' Hiše sl hodo lahko ali « 1)0 sv°iem okusu, eno — ri *vefdružinske. Ko smo si ogle-hi«» novo mesto, so se nam zdele ri_,e.v njem zelo podobne druga ka,6!; Toda Angleži so nam po-,nekatere razlike, ki se jim čim b*stvene. Da bi zagotovili bn • je^° raznolikost tipov hiš, n ifelala za vsak mestni okraj t0 rte Posebna skupina arhitek-, ' ,,“azen enonadstropnih so s adili tudi že nekaj devetnad-cer^Pnib hiš, namenjenih sam- >Paganda proti novim me-r>pi, n* m°gla zavreti graditve v lr.esa' ^zb°d so našli kot rečeno zajESeselitvl industrije. Ko so se ia seliti industrijska podjet-stn S°t pri®N za njimi v novo me-To« ljudje. Harlow New Za » i-,*ma 60 tovarn. Ne gre ra?i x Podjetja, pač pa so zelo bpr, ?a *n vsa brez izjeme do-, o obratujejo. Sicer pa tudi dr-za n Pl? tem Posreduje, ker skrbi duet1?? merno porazdelitev in-“trije na vso državo. ja ?akai se pravzaprav industriji i! ! Y novo mesto? Cemu naj ki h* k tovarne ali kapitalist, tiustrr investirati denar v in- Hovp z§radil tovarno orav v ker mestu? Predvsem zato, hai .°ra to storiti. Na videz pri-pr.J° tovarnarji v novo mesto kalr/»0V0^no’ v resnici pa so nete* Primorani. Ce hočejo nam-cion,,^ tovarne razviti v Lon-obln«,*i * kratko malo občinske bi a ne dovolijo. Še manj *>0vlh * dovoljenje za zgraditev ster .tovarn. London, Manche-Hj6n au Glasgow so preobreme-Že ^ ntesta. V njih je industrije Vr>r,, ? preveč, stanovanjsko je skoraj nerešljivo, saj n, ?. Pogoji zelo neugodni, »te»a . nimaj° niti dovolj čisto „ zraka- Pot iz mesta v pro-T?arav° je predolga. OCež nočeš se mora torej deželam Srednjega vzhoda »-pomembnejših količin orožja«. Minister Dulles je poudaril, da je takšna ameriška politika v skladu s prizadevanji, da se »na Srednjem vzhodu najdeta mir iin varnost za vse dežele«. Zunanji minister Dulles je izrazil prepričanje, da je premier Naser prežet z željo, »ohraniti neodvisnost dežel Srednjega vzhoda«. Dulles je rekel, da ni pripravljen verjeti, da je predsednik egiptovske vlade »nepreklicno sklenil prekiniti vezi z Zahodom«. Govoreč o bivanju ameriških vojaških sil na Islandiji, je Dul- tauta7DAJne' mTmM. les dejal’ ** je *&»»*** mne- trenutBU ZDA ne žele prodat! nju moč ugodno šiti navzlic resoluciji islandskega parlamenta, ki zahteva odhod tujih čet. O napadu na kulit osebnosti in drugih spremembah v sovjetski politiki je Dulles dejal, da je to »razlog za upanje, ker kaže da liberalni vplivi od znotraj in zunaj lahko dovedejo do miroljubne spremembe«. Zunanji minister Dulles se je dotaknil tudi kritike ameriške zunanje politike, ki sta jo izrekla predsednik francoske vlade Mol-let in zunanji minister Pineau. Rekel je, da so te kritike »eden najlepši h izrazov priznanja ZDA«, ker kažejo, da »ljudje po svetu vedo, da lahko kritizirajo ZDA ne da bi se bali represalij«. Dulles je dejal, da to dejstvo tudi kaže na enotnost zahodnih sil, kar pomeni sodelovanje, ne pa pokoravanje. Naši gozdarji odpotovali na Češkoslovaško Beograd, 3. apr. — Na povabilo češkoslovaškega kmetijskega ministrstva je odpotovala na šestdnevni obisk, v ČSR delegacija jugoslovanskih gozdarjev in lovskih strokovnjakov. za zmanjšanje obstoječe napetosti in za krepitev miru na tem nenavadno važnem delu sveta. Zlasti je poudaril, da mora biti vsak korak, ki je v zvezi s tako imenovanim palestinskim -vprašanjem, započet pri Združenih narodih. Ko je nato razložil jugoslovansko gledišče, o načinu, kako bi bilo treba izvesti zamišljeno misijo, je dr. Brilej dejal: »Vsak naš korak mora biti sprejemljiv ne le za narode na tem področju, temveč se mora opirati tudi na njihovo popolno in aktivno sodelovanje. Z drugimi besedami, mir in stabilnost na tem področju zavisiita od vzdržljivosti in realizma tamožnjih držav, od rgihove pripravljenosti, da z miroljubnimi metodami nudijo podporo prizadevanjem OZN.« Dr. Brilej je poudaril, da je treba palestinsko vprašanje obravnavati postopno in trezno. Naša posebna naloga je, zagotoviti popolnejše soglasje med načeli sporazuma o premirju in ustrezajočimi resolucijami Var- kjer ni seveda rečeno, da bi moral dati njihov poskus v tem oziru pobudo vsemu svetu, kakor je rečeno v neki brošuri o izgradnji novih mest. Pač pa bi lahko tudi druga velika mesta povzela iz njega zanimive in praktične sklepe. Ne glede na to pa je izgranja novih mest v Ve- Novo mesto: Harlow New Town Trumanova kritika vladne politike New York, 3. aprila (Reuter). Bivši predsednik ZDA Truman je nocoj obtožil Eisenhowerjevo administracijo, češ da daje lažno optimistično sliko o položaju ZDA v svetu, in se zavzel za izdelavo »smelega in novega programa gospodarske pomoči tujini«. Truman je mnenja, da je znesek pomoči tujina, ki ga vlada zahteva od Kongresa, premajhen in da je treba deželam, ki so deležne te pomoči, povedati, da ZDA ne mislijo omejevati njih svobode s kr’—*n'mi koli obveznostmi Govoreč o sedanjem mednarod- nostnega sveta ter najti sistem nem položaju, je Truman dejal, i-! i-- x_-i- da je nevarnost neposrednega oboroženega spopada manjša. Uspeh jugoslovanskega filma v Bolgariji Sofija, 3. apr. (Tanjug). Teden premirja, ki ba uspešneje funkcioniral. Ce se nam posreči, da bodo zainteresirane strani s sporazumom in s pomočjo OZN, ki je zaželena, odstranile vzroke razdora, zlasti kar se tiče demarkacijske črte, ter s tem zmanjšale _ ____ splošno napetost, bo dosežen po- jugoslovanskega filma'v Bolgari-memben korak k vzpostavitvi ji je bil zaključen z velikim uspe-večje varnosti in stabilnosti na hom. V Sofiji in vseh večjih me-tem področju. . stih je po nepopolnih podatkih Na koncu je dr. Brilej poudaril, videlo naše filme nad 300.000 lju-da bi bil Hammarskjold najpri-1 di. Dobro sosedstvo med SZ in Švedsko poudarjeno v uradnem poročilu švedskega ministrskega predsednika Erlanderja v Moskvi o razgovorih * Moskva, 3. apr. (Tanjug). Ob koncu sovjetsko-švedskih razgovorov v Moskvi je bilo danes popoldne objavljeno skupno uradno poročila Pred tem je predsednik švedske vlade v razgovoru z novinarji izjavil, da je v poročilu poudarjeno, da vladajo med obema deželama odnosi dobrega sosedstva. Zrcalijo se med drugim v obojestranski želji po razvoju trgovinskih stikov, v sporazumu o sodelovanju ob nezgodah na Baltiku in v nedavnem sporazumu o letalskem prometu med obema deželama. Velik del poročila, je dejal Erlander, je posvečen kulturnim stikom. Namen Švedske je ohraniti mir in dosledno nevtralnost v primeru vojne. Na sovjetski strani so Izpričali popolno razumevanje za to stališče. V poročilu je razen tega govora tudi o skupnih interesih pri ohranitvi miru, o ublažitvi napetosti na svetu in o razorožitvi v okviru OZN. Na vprašanje, ali so bili Sovjeti predlagali sodelovanje med švedskimi socialnimi demokrati in KP SZ, je Erlander dejal, da takšnih predlogov ni bilo. Predsednik sovjetske vlade je nocoj priredil v Kremlju švedskemu gostu sprejem. Z VSEH STRANI SVETA MADŽARSKA TRGOVINSKI SPORAZUM Z NIZOZEMSKO BnrlimpcštfL, 1. apr. (MTI). Madžarska in Nizozemska sta sklenili epoletni trgovinski sporazum, po katerem naj bi s« trgovinska menjava blaga med obema deželama povečala za \VU v primeri z dosedanjo. Sporazum je bil podpisan v Haagu. SUDAN PRIPRAVE NA BOJKOT IZRAELA Kartum, 3. aprl. (AFP). Predsednik sudanske vlade Ismail El Azharl je izjavil, da pripravlja vlada gospodarski bojkot Izraela in da bodo v ta namen ustanovili poseben urad. Sudan je kot član Arabske lige, je dejal, z mednarodnega vidika v vojnem stanju z Izraelom in pristavil: »Sleherni morebitni napad Izraela na katerokoli arabsko deželo bomo imeli za napad na Sudan.« FRANCIJA DEMONSTRACIJE ALZlRCEV Pariz, 3. apr. (Tanjug). V več francoskih mestih je prišlo do spopadov med policijo in Alžirci, ki so skušali demonstrirati proti vladni politiki. Spopadi so bili zlasti hudi v Metzu, Tion-villu in drugih krajih. Pri tem je bilo ranjenih več ljudi. Policija ie prijela precejšnje število demonstrantov. ZDA SINDIKALNI PRVAK REUTHER NA POTI V INDIJO New York, 3. apr. (Reuter). Podpredsednik ameriških združenih sindikalnih organizacij AFL — CIO Walter Reuther* je odpotoval v Indijo na obisk. Povabili so ga indijski sindikati in bo prebil v Indiji 14 dni. ZAPLEMBE IMETJA KP ZDA New York, 3. apr. (Reuter). Policija Je zaplenila premičnine krajevne organizacije KP ZDA v Ncwarku. Hkrati so davčni uslužbenci izročili tej organizaciji račun za plačilo davkov v znesku 389.000 dolarjev, češ da jih partijska organizacija dolguje že od leta 1951. Minuli teden so na podoben način v štirih drngih krajih zaplenili imetje partijskih organizacij, češ da KP ZDA in njeno Slasilo »Daily Worker« nista poravnala avkov. Pravni zastopniki vlade in »Daily Workerja«, ki so njegovo ured- - _ ____ splen Je- no imetje vrniti, če izdajatelji časnika . , . -.eco Blitvo_ zapečatili, razpravljajo sedaj t, ali je moč zaplenj Nev Torku o tem. bi zgradil tovarno v Londonu. Ce ima le dovolj denarja, da kupi stroje, lahko začne njegova tovarna kmalu obratovati. Na zgraditev lastnih tovarniških poslopij pa lahko misli pozneje. Tako ima država od tega korist, ker razbremenjuje London in uspešno razvija nova mesta. Koristi pa ima tudi kapitalist, kar je spričo angleškega družbenega in gospodarskega sistema tudi zelo važno. Tu gre pravzaprav za enega značilnih kompromisnih izhodov, za kompromisno ureditev tistih vprašanj, ki jih spravlja stvarnost na dnevni red. Poskus pa je tudi sam po sebi zanimiv. Angleži radi opozarjajo nanj. Ni- NEMIRI NA CIPRU SE NADALJUJEJO Niltosia, 3. apr. (Reuter). Britanske TRI KRIZE V VZHODNI AFRIKI O narodu Kikuju Kenija je ena najlepših kolonij an- . gleškcga imperija. V Londonu s ta izšli pred nekaj leti dve knjigi o tej deželi in njenih prebivalcih. Prvo je napisal eden redkih evropskih poznavalcev plemena Kikuju L. S. B. Liki. Kot misijonarjev otrok se je rodil v Keniji in po- stal član enega izmed rodov Kikuju, ‘iteljev napisal vodja plemen v boju za po/itiČne _________________ iii , iz katerega je zraslo precej voditeljev gibanja Mau-Mau. Drugo knjigo in gospodarske pravice in za osvoboditev izpod kolonialne oblasti Jomo Ke-niate, ena najzanimivejših in najbolj znanih postav v afriškem političnem življenju, zdaj kaznjenec v angleških kolonialnih zaporih. Oba zelo aobro poznata pleme, o katerem pišeta. Toda prvi je Anglež, ki išče način, da bi pojasnil upor plemena z njegovim razvojem in stikom z zahod-drugi je domačin, njegova narodna in politična zavest, hkrati čete so davi obkolile vas Euriko južno-zahodno od Nikosie ter začele prei: in razglasile obsedno stanje, da bi od- krile neznance, ki so včeraj vrgli bombo na policijsko postajo v tej vasi. Vojaštvo je onemogočilo demonstracije žensk pred vrhvnim sodiščem v Niko-siji. Te so zahtevale, naj izpuste štiri aretirance, ki so jih nezakonito zaprli. pa tudi vest naprednega Človeka, ki se upira njegovemu in narodom Afrike vsiljeni usodi, borec, ki Je posvetil svoje II, uui «vi jo (n/nI« vljenje spremembi te usode. Legenda pripoveduje, da je živel ▼ davnih časih človek z imenom Gikuju. Nekega dne ga je poklical Mogaj sili Ngaj (»tisti, ki deli svete) in ga odvedel na goro Kere-Niaga (Gora Kenija), ki jo je bil ustvaril sam. Odondod mu Je pokazal krasno deželo in mn Jo podaril. Obljubil mu je, da mu bo v stiski zmeraj pomagal. Da pa ne bi bil sam, mu je dal ženo, s katero ie imel 9 hčera, sina pa nobenega. Na Mogajev nasvet je Gikuju pri svetem figovem drevesi) ubil jagnje in kozlička ter zalil drevo z .njuno krvjo in lojem. Ko se je pozneje z družino vrnil k drevesu, je našel pri njem 9 krasnih fantov, ki so se poročili z njegovimi hčerami. Talco se je razvilo 9 rodov plemena Kikuju, ki je živelo takrat v matriarhatu. Moški pa niso bili zmeraj zadovoljni z vladanjem žen, ki so se udale polian-driji, mučile svoje može in jin celo ubijale, če niso bile zadovoljne z njimi. Zato so se uprli in strmoglavili matriarhat. Takoj so odpravili poliandrijo in jo zamenjali z poligamijo. Prvotnih imen rodov pa niso mogli spremeniti, ker so se žene temu odločno uprle. Tako so rešile svoj ugled. Osnovna celica plemenskega življenja Kikuju je bila družina, ki pa se je zelo hitro razmnoževala, ker je imel vsak mož po več žena. Tako se je družina sčasoma razširila v rod. Pripadniki vseh rodov plemena so tvorili organizacijo. ki je povezovala rodove v plemensko celoto. Osebni in družinski stiki* znotraj družine, med družinami in pripadniki rodov so bili urejeni s strogimi pravili, obveznimi za vse člane. Značilnost teh stikov Je bil poudarek na vljud- nem vedenju. Poglavar družine Je bil nedotakljiva avtoriteta, čuvar družinske imoviue, starešina in verski poglavar. Mater so v družini zelo spoštovali. Bila je povsem neodvisna od morebitnih dru- fih moževih žen. Ti stiki, kolikor so se e ohranili v plemenu, že močno izginjajo. NajzvaŽnejši Činitelj družbenega, političnega in gospodarskega življenja Jlemena Kikuju je zemlja, ki jo imenu-ejo »mater« plemena, saj hrani kakor ftrava mati ne le vsakega člana vse živ-jenje, marveč tudi duhove mrtvih. Spoštovanje zemlje je tako veliko, da je prisega na zemljo najsvetejša prisega plemena. Oblike zemljiške posesti so različne. Najbolj bistveno pri tem pa je, da nikoli niso imeli »pelemenske lastnine skupne zemlje«, marveč da ima vsak Kikuju svojo zemljo kot osebno ali družinsko lastnino. Keniate trdi, da so si mensko kolektivno zemljiško posest, da bi lahko plemensko zemljo razglasili za kronsko in pregnali z nje prave last- nike. Le nekatera področja so bila skup- na lastnina, predvflem pašniki in kraji i. Vsak lastnik ie lahko imel svoje pašnike na svoji zemlji kakor tudi podpišejo finančno obveznico. REKORD RAKETNEGA VODENEGA IZSTRELKA Washington, 3. apr. (AFP). Vodeni izstrelek ameriške znamke »Snark« je preletel rekordnih 3600 km. Izstrelek »Snark«, ki je dolg 9,fcO m in ima v premeru 1,33 m in sodi v vrsto ameriških strateških orožij, preizkušajo ameriške letalske sile že nekaj časa. Raketo »Snark« so zdai izstrelili na nekem polotoku na Floridi, padla pa je v morje nekje na Srednjem Atlantiku. KITAJSKA PROFESOR POWELL TERJA Peking, 3. apr. (Agencija Nova Kitajska). Profesor britanske univerze in Nobelov nagrajenec Powell, ki se mudi v Pekingu, je zahteval v imenu Izvršnega sveta Svetovne federacije znanstvenih delavcev nemudoma splošno prepoved uporabljanja atomskega orožja. Opsodil je tudi preizkušanje atomskega orožja m pozval razorožitveno komisije OZN, naj se o tem konkretno sporazume. ARGENTINA * ARETACIJE PERONISTOV Buenos Aires. 3. apr. (AFP). V Men-dozi so prijeli 73 ljudi, med njimi 28 oficirjev in podoficirjev. Aretirali sojih zaradi peronistične »subverzivne dejavnosti«. JAPONSKA POSNETEK TRAHOMSKEGA VIRUSA Tokio, 3. apr. (AFP). Dvema japonskima znanstvenikoma se ie posrečilo posneti virus trahoma z elektronskim mikroskopom, ki lahko poveča do 230 tisoč krat. Virus trahoma ima samo 230 mikronov. TURČIJA ODŠKODNINA SPRIČO NESREČE PODMORNICE Carigrad, 1. apr. (Reuter). Družino turških mornarjev, ki so pred tremi leti dele gozda za preskrbo z lesom. Skupni pašniki in pasovi gozdov celih rooov so prvi ljencev. vzbudili pohlep belih prise-(Dalje prihodnjič) utonili ob nesreči podmornice »Dumla- Einar«, ki je v Dardanelah zadela v ne-o švedsko ladjo, so zahtevale 2 milijo- na turških lir odškodnine. Takrat 'je izgubilo življenje 81 turških mornarjev. ZRNA IZ NAŠEGA KMETIJSTVA KAKO NAPREDUJE sociaSistični sektor kmetijstva Lani 873 državnih kmetijskih posestev in 924 kmetijskih delovnih zadrug r P« obsegu obdelovalne zemlje in po celotni proizvodnji socialistični sektor v more tekmovati ‘J* zadružnim ali privatnim sektorjem. Po donosih in kvaliteti pridelkov pa socialistični sektor prednjači V za- četku lanskega leta je bilo v državi 873 kmetijskih posestev in 924 kmetijskih delovnih zadrug, ki skupno posedujejo 14.600.000 ha zemlje; od tega 7.419.000 ha orne. Na tej površini šolani dosegli takp hekt. donose: Kmetijska Delovne Privatni Skupno posestva zadruge kmetje pšcnice 9A 9,6 6,8 7,5 koruze 18,5 17,8 11,9 12,2 sladkorne pese 149,1 168 158,1 159 sončnic 9,8 11.9 9,9 10 Medtem ko kmetijska posestva posedujejo le 4,4 •/• vse orne zemlje ▼ državi, delovne zadruge pa 3,2#/», so v skupni proizvodnji 'pšenico udeležena posestva s 3,4 delovne zadruge pa s 4,7 •/«, v proizvodnji koruze pa skupaj s 3,7°/». V državnem merilo pomeni mnogo več njihova proizvodnja industrijskih rastlin: Kmetijska posestva pridelajo 20 °/o vse konoplje, delovne zadruge 13,5 •/«, sladkorne pese pridelajo posestva 7,6*/», zadruge 10,3 */o; sončnic pridelajo posestva 7,8 Vo, zadruge 15,5 %>. Važna razlika med kmetijskimi posestvi in delovnimi zadrugami je v tem, da so pridelki na posestvih skoraj v celoti tržni viški, medtem ko po- rabijo delovne zadruge skoraj dve tretjini pridelkov za svoje člane. Nadaljnje povečanje hektarskih donosov predvidevamo s pomočjo uporabe mehanizacije, agroKulturnih metod in kvalitetnih. semen. Na kmetijskih posestvih in obdelovalnih zadrugah je mehanizacija, ob primerjavi s stanjem v splošnih kmetijskih zadrugah, še kar zadovoljiva. Na posestvih povprečno z enim traktorjem oskrbujejo 115 ha obdelovalne zemlje, v obdelovalnih zadrugah pa 94 ha. Kako napreduje obdelovanje zemlje, je lepo razvidno iz podatkov, koliko umetnih gnojil porabijo na enem hektaru: obdelovalne površine zemlje Kmetijska posestva 62,4 kg 93,8 kg Delovne zadruge 48,6 55,3 Privatni kmetje 17,4 35, Čeprav je uporaba umetnih gnojil na kmetijskih posestvih v primerjavi s privatniki zelo lika, je še vedi ve- o manjša vah. Primerjanje, koliko živine rede na določeni površini zemlje, pa je med drugim tudi pokazatelj stopnje intenzivnosti živino- kot v kmetijsko naprednih drža- 1 reje. Razvidno iz tabele: Zemlja kmetijska posestva obdelovalne zadruge Privatni kmetje 574 282 Konji Govedo Prašiči Ovce 27.261 66.832 355.604 328.250 25.605 56.043 142.296 193.355 V celoti je živinski fond na kmetijskih posestvih in obdelovalnih zadrugah nizek, saj posedujejo 4,5 •/« vse obdelovalne zemlje, medtem ko znaša v fondu •vse govedi njihova udeležba 1.3*/«. Res pa je produktivnost živine na 1,186.000 5,170.000 4,233.000 11,413.000 kmetijskih posestvih in obdelo- valnih zadrugah znatno večja in boljša kot v splošno kmetijskih zadrugah in pri privatnih kmetovalcih. Tudi to je razvidno iz tabele: Povprečna teža zaklane živine mlečnost ene krave volna od ene ovce nesnost kokoši Na kmetijskih posestvih 212,1 1.818 1.6 86 delovnih zadrugah 185,7 1.274 2,1 73 privatni kmetje 165 590 1,35 52 kme- Pomanjkljivost, ki fijskih posestvih in obdelovalnih zadrugan slabo vpliVa na končni finančni uspeh, je nepopolna de- struktura poljedelske proizvodnje. N. pr.: kljub precejšnji mehanizaciji je zaposlenih preveč delavcev, kar dokazuje, aa vsi stroji niso polno izkoriščeni. Na enega stalnega delavca pride okrog 7,7 ha obdelovalnih po- Dober kmetovalec ve... ... da krompir degenerira v toplih krajih, t. j. tam, kjer znaša temperatura v času rasti nad 18.5°. Zato je najbolje, če nabavimo semenski krompir v višjih legah, kjer nižja temperatura v času rasti zadržuje razvoj virusov. ...da uporabljajo superfosfat( na zemlji, ki ni kisla, in za rastline, ki sprejemajo fosforno ki- < slino samo v lahko toplivi obliki. To so: ječmen, pšenica, pesa, zelje, korenje, lan, večina vrtnih' rastlin in hmelj. ... da uporabljamo Tomaževo i žlindro samo za tiste rastline, ki bolj energično osvajajo fosforno I kislino. To so: trave, detelje in/ lucerna. ... da ozimna in jara žita gnojimo na lahki zemlji z nitrofo-skalom, na težki zemlji pa —‘če smo predposev gnojili s hlevskim gnojem, s superfosfatom, če pa ne, potem gnojimo z nitrofoska-lom. ... da najlaže uničimo mah na travnikih z neoljenim apnenim dušikom, ki učinkuje istočasno kot izborno dušično gnojilo. Na 1 hektar damo 100 kg neoljenega apnenega dušika. S tem pospešujemo rast dobrih trav in zatiramo plevel. ... da iz zemlje ne smemo samo jemati, ampak ji tudi vračati, če hočemo ohraniti njeno plodnost. Vračamo ji v obliki gnoja. Umetna gnojila so tudi pri sedanjih cenah rentabilna, če jih pravilno uporabljamo. vršin, v juliju pa temu pomagata še dva sezonska delavca. Prav tako je preveliko število uslužbencev. Na 55 ha obdelovalne zemlje pride en uslužbenec. Na enega strokovnjaka pa pride okrog 933 ha obdelovalne zemlje. — Nepravilna struktura poljedelske proizvodnje je razvidna iz dejstva, da žito zaseda 61 °/o vse proizvodnje, industrijske rastline 10,9 Vo, zelenjadarstvo 5,1 “/o, krmske rastline pn 23%. Lanska realizacija kmetijske proizvodnje na kmetijskih posestvih je znašala 31.200 -milijonov dinarjev, v delovnih zadrugah pa 14.820 milijonov dinarjev; tako znaša dohodek na en hektar obdelovalne zemlje na kmetijskih posestvih 29.800 dinarjev, v kmetijskih obdelovalnih zadrugah pa 26.400 dinarjev. Prednosti socialističnega sektorja kmetijstva pred privatnim so torej že dokaj vidne, socialistični sektor prednjači v večjih hektarskih donosih, kvaliteti pridelkov, večji produktivnosti v živinoreji, kakor tudi v poseganju na tržiščih in z večjimi dajatvami družbi, saj so kmetijska posestva n. pr. samo 1. 1954 plačala davka na osnovna sredstva okrog 480 milijonov dinarjev. Produktivnost pa ima še velike rezerve in možnosti učinkovite preusmeritve proizvodnje na večjo specializacijo osnovnih proizvodov. Produktivnost je moč povečati z boljšo delovno organizacijo, večjo uporabo mehanizacije na račun znižanja števila delavcev, z večjo uporabo agrotehničnih metod itd. Jak. Vezanje vinske trte Je zamudno in težavno delo. To Je eno prvih pomladanskih del v naših vinogradih s ŠrP? jDRZAVNA KMETIJSKA POSESTVA V MARIBORSKEM OKRAJU Nekatera bolje, druga slabše na splošno pa so njihovi donosi večji od donosov zasebnih gospodarstev V mariborskem okraju zajema socialistični sektor kmetijstva 28 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. Največji delež ima v gozdovih, in sicer 39 odstotkov, vinogradov ima 33 odstotkov, sadovnjakov 20 odstotkov, manj pa travnikov, njiv in pašnikov. Socialistični sektor kmetijstva v mariborskem okraju je mnogo močnejši od povprečja v vsej državi, kjer zajema samo 18,5 odstotka vseh zemljišč, v Sloveniji pa 13 odstotkov. Delež v sadovnjakih in vinogradih je trikrat tako velik kot v vsej državi, mnogo manjši pa je delež pašnikov in njiv. To je pomembno za naraščanje proizvodnje v okraju, ker kmetijska gospodarstva dajejo sorazmerno mnogo Več tržnih viškov kot zasebni kmetovalci. Za primer lahko navedemo sadjarstvo. Sadovnjaki kmetijskih gospodarstev merijo samo eno petino vseh sadovnjakov v okraju, pridelek sadja pa je presegel eno tretjino in od tega je prišlo na trg 70 vagonov; zasebni kmetovalci, ki posedujejo štiri petine sadovnjakov, pa so prodali samo 950 vagonov sadja. Po zaslugi kmetijskih gospodarstev kmetijska proizvodnja v mariborskem okraju vztrajno narašča. Pridelek v sadovnjakih in vinogradih se je v zadnjih dveh letih povečal za več kot trikrat, kar je bila predvsem posledica velike obnove na kmetijskih go- imajo kmetijska gospodarstva zelo majhen delež v njivah. Nekatera kmetijska gospodarstva so dosegla lep hektarski donos tudi v poljedelstvu: pri pšenici 24,9 metrskega stota, pri koruzi 25, pri krompirju 182 in pri ovsu 27 metrskih stotov. Med kmetijskimi gospodarstvi, ki jih je v okraju 35, pa je še velika razlika. Po njihovem doslejšnjem razvoju bi jih lahko razdelili na tri skupine: dobro urejena gospodarstva, ki so bila ustanovljena leta spodarrtvlh, delno pa tudi ugod- to so 5^gTaTajviije hek- S, I tarske donose; nekoliko tbbU. ki j razvija bolj enakomerno, ^ nastala iz splošnega ljudskega lani se je povečala za 10 od stot kov, prejšnje leto pa za 5 odstotkov. Se manjši je bil uspeh v poljedelstvu in travništvu, kjer je lanska proizvodnja bila na enaki premoženja po reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug in na katerih hektarski donosi nekoliko zaostajajo, ter tista, ki so nastala višini kot leta ^ P°vržia- dobljenih po zakonu o pa sicer za 6 odstotki večja. Ne- 1 26mljižkem ^ksimumu in odpra dvomno je to posledica tega, ker Pomladanska setev je zapoznela Letošnja pomladanska setev je zaradi neugodnih vremenskih razmer precej zapoznela, ^o se pozna zlasti na našem največjem setvenem področju — v Vojvodini, kjer so se setvena dela začela šele v severni Bački, medtem ko bodo v drugih krajih — če bo lepo vreme — začeli sejati šele te dni. Razen mraza so zavrle setev tudi velike količine podzemne vode, ki so po nepopolnih podatkih poplavile 350.000 oralov zemlje. V novosadskem okraju je 20% ornih površin pod vodo. Poplavljene so tudi mnoge površine, ki so bile posejane jeseni, zato jih bo treba ponovno preorati in posejati. Ker so bile vremenske razmere tudi jeseni neugodne, je ostalo mnogo površin nezasejanih. Zato bodo morali v letošnji pomladanski setvi obdelati v Vojvodini okrog 1,2 milijona hektarov. Stanje ozimnih posevkov ni kdo ve kako ugodno, ker jih je huda zima precej oslabila. Kme-tijskj strokovnjaki so mnenja, da bo treba posevke izboljšati z umetnimi gnojili. vi viničarskih odnosov. Zadnja še zelo zaostajajo, saj imajo hektarski donos skoraj za polovico manjši kot najboljša in je približno enak, kot ga imajo zasebni kmetovalci. Čeprav slabša kmetijska gospodarstva zmanjšujejo povprečne uspehe vseh kmetijskih gospodarstev, so lani namolzli povprečno 400 litrov mleka na vsako kravo več kot zasebni živinorejci. P. J. Koristne • zanimivosti KAJ JE HETEROZNA KORUZAf Hetcrozna koruza je koruza 'iz semena križanih razstlin. S križanjem (heterozo) se povečajo pridelki za 30 odstotkov. S setvijo hibridnega semena koru* ze bi lahko v naši državi zvišali današnji pridelek približno za polovico, če bi hkrati pravilno obilno gnojili. Koruza se razmnožuje s samo oplodnjo, torej s tem, da pade cvetni prab z metlice na ženski cvet, tj. na lase storža iste rastline. Ako koruzi porežemo moške cvete, t. j» metlico, bo sosedna koruza, ki ima metlico, oplodila tudi koruzo brez metlice. Seme, ki ga da rastlina brez metlice, t. j. križano seme, oplojeno z moškim prahom druge koruze, ima povečano rodnost. Ako želimo dobiti heterozno seme koruze, moramo križati dve popolnoma različni sorti. V razširjanju hete-rozne koruze so pri nas doseženi že precejšnji uspehi. O HITREM KOMPOSTIRANJU Z naših njiv, vinogradov, sadovnjakov in travnikov odnašajo letno velike količine organskih snovi, ki bi jih morali v enaki meri vračati v obliki hlevskega gnoja in komposta. Kompostiranje odpadkov po krajšem postopku je predvsem važno za posestnike hiš in vil, ki imajo vrtove in morajo drago plačevati gnoj. Dober kompost pa lahko napravijo s pomočjo neoljenega apnenega dušika. Postopek je naslednji: Organske odpadke (plevel, slama, praprot in drugo, kar lahko dobimo v gozdu, kuhinjski odpadki itd.) kompostiramo na navaden način ter primešamo neoljeni apneni dušik vsakemu sloju odpadkov, kot jih nalagamo na kompostni kup. Na kubični meter organskih odpndkov potrosimo 5 kg neoljenega dušika. Sloj za slojem dobro polijemo z vodo in odpadke dobro steptamo. Kompostni kup je lahko do dva metra visok. Potem kup še enkrat zalijemo z vodo (wa kubični meter moramo zliti okrog 150 litrov vode), g» steptnmo in pokrijemo s plastjo zemlje, ob straneh pa ga obložimo z deskami, da se ne osuši. Po 10 do 14 dneh moramo kup spet politi z vodo in potem ponovno, Če opazimo, da se je osušil. Hnmusni gnoj, napravljen s pomočjo neoljenega dušika, jo hkrati tudi razkužen — v njem je zatrta zalega ogrcev in drugih škodljivcev. VELIČINA EVKALIPTUSOV Evkaliptus je drevo, ki zelo hitro raste in doseže zavidljivo višino. Najvišji evkaliptus jo zrasel 156 metrov visoko, njegov obseg pa Je znašal 30 metrov. Po svetu je več različnih vrst evkaliptusov. Najbolj so ta drevesa razširjena v Tasmaniji, Avstraliji, Polineziji, Severni Afriki, Severni Ameriki, na Gvineji* na Celebesu in v Keniji. V novejši dobi pa se je evkaliptus razširil tudi v drugih predelih sveta. Organizacija FAO ima v svojem delovnem programu tudi širjenje evkaliptusa, ker hitro raste in dnje izvrsten les. Pri tem sodeluje tudi naša država. Pri nas so vzgojili evkaliptuse v Ulcinju, Baru, Budvi, Herceg-novem, Dubrovniku, Trstenu, Metkoviču, na Reki in v Onatiji* V Hercegnovem Je preizkusno področje za evkaliptus. Pomurski sadjarji so zborovali Pred kratkim Je bil v M. Soboti zbor sadjarjev Pomurja. V novi kinodvorani se je zbralo tolikšno število sadjarjev, da je udeležba zborovalcev prekosila vsa pričakovanja prireditelja — Okrajne zadružne zveze. Našteil so okrog 250 sadjarjev. Zboru sta med drngimi gosti prisostvovala tudi sekretar OO SZDL tov. Jože Gričar in predsednik Sveta za gospodarstvo OLO tov. Rado Pušenjak. Na dnevnem redu je bil med drugim referat o stanju in perspektivi razvoja sadjarstva v Pomurju (poročevalec predsednik sadjarsko-vfnogradniškega odbora pri OZZ tov. Franček Stanjko), program za sadjarstvo v letu 1956 in razdelitev priznanj najboljšim sadjarjem. Na zboru so se zavzemali za dokončno raionizacijo vinograniških in sadjarskih OKolišev, kar bo letos osnovna naloga strokovnjakov ICI v zvezi s sestavo načrta za Pomurje. Načrtno pn naj začnejo delovati tudi sadjarjski odseki pri KZ. Solidno sestavljeni delovni programi jim bodo vodilo, te programe pa je potrebno tudi uresničiti. Pri tem bodo sadjarski odseki deželni pomoči zadružnih organizacij. Po vojni je več tečajev za sadjarske pomočnike obiskovalo čez 40 ljudi, vendar sedaj le redki delujejo v sadjarskih odsekih. Letos nameravajo prirediti podobne tečaje, zato bodo zanje pridobili le take ljudi, ki bodo potem sadjarstvu tudi ostali. Pridobili te' tudi strokovnjake za — čaje na podeželju. K splošnim nalogo^, predavanja splošnim n«.-c za katere so se’ opredelili na zboru, V . sodi tudi sestava predloga za okr« odlok o obnovi sadovnjakov in vinogj] dov, sestava predloga za gradnje in PriB ureditve sadnih in vinskih skladi**& sklepanje pogodb s trstnicami in vesnicami o pridelovanju potrebnih 80 nih in trsnih sadik. V programu za sadjarstvo predv»a vajo, da bodo letos obnovili 80 ha .s^r?nili nih sadovnjakov (od tega 2 ha Pri! £In(> nasadov), poizkusno sadili tudi žla sadje (jagode, ribez, plemenite ieŠILiWi itd.), popolnoma asanirali okrog 9000 sadnih dreves in odkupili okrog 30 Beležke z obiska na našem največjem državnem posestvu v Belju v a' gonov sadju zn izvoz, priredili ske razstave pri Gradu, v. Cankovi,^^ I iovcib, Martjancih, M. Soboti, Ljutomeru, Radgoni in pri Vidn^jjgi- »Putnik Slovenija« Je organiziral v dneh od 19. do 24. marca strokovno ekskurzijo po Vojvodini, katere se Je udeležilo 60 zadružnikov ter predstavnikov državnih posestev. Namen te ekskurzije je bil, da bi naši zadružniki spoznali delo zadružnih organizacij teh področij ter se seznanili z uspehi kmetijstva na področju avtonomne pokrajine Vojvodine. Program ekskurzije je bil zelo bogat in dobro pripravljen. | NajvažnejSa postaja te ekskurzije Je bila državno posestvo Belje, kt Je JIO obsegu eno največjlh v Jugoslavi-1. Zanimanje za ogled tega posestva je bilo med udeleženci Izredno veliko. Seveda v enodnevnem obisku st ne moreš v celoti ogledati tega posestva, poglavitne stvari pa vendarle vidiš. Posestvo Belje obsega 15.000 ha njiv ter 9000 ha pašnikov in travnikov. Redi 2000 krav molznic, 100 do 200 glav mlade živine, 15.000 svinj, 30.000 ovac, 200 konj ter 50.000 kur. Stanje živine ni stalno in se vedno spreminja. Posestvo ima v svojem sestavu tudi tovarno sladkorja, mlekarno s kapaciteto 30.000 litrov mleka dnevno, ki pa Je izkoriščena sedaj samo 50-odstot-no, nadalje Ima posestvo svojo lastno mesnico s predelovalnico, v kateri letno zakoljejo 7000 do 8000 svinj, 1500 telet ln 1000 glav goveje živine. Posestvo tma tudi svoje mline, v katerih zmelje vse svoje žito, ima pa tudi večje remontne delavnice. Celotno pos«stvo Belje sestavlja 9 Izpostav, ki so med sabo povezane z železnico, katere skupna dolžina znaSa 150 km. •n'".«*** *. ' ! * ■ - ■ Kokošnjaki v Belju V Kneževem Ima posestvo tudi svojo lastno tiskarno, v kateri se tiskajo vse tiskovine za potrebe posestva. Tu se nahajajo tudi velike remontne delavnice, v katerih je zaposleno 600 delavcev. Tu so nam pokazali, kaj vse Izdelujejo za potrebe posestva in za prodajo. Glavni izdelek tega velikega remontnega obrata so naprave za umetno namakanje, molzni aparati, brzoparilniki, samonapajalnikl (ki stanejo 9000 din), nadalje so začeli izdelovati naprave za sušenje Bena itd. Direktor nam Je pokazal celotcn proces proizvodnje v teh obratih. Marsikateri slovenski zadružnik, ki Je bil z nami. Je tu prvič videl velike parne lokomotive, s katerimi orjejo na svojih razsežnlh njivskih površinah. Povedali so, da so te parne lokomotive na posestvih že od leta 1820 ter da so Se danes toliko vredne kot nove. Vredno Je omeniti, da Je bilo posestvo Belje prvo v Evropi, ki je nabavilo take lokomotive za oranje. Razen 16 parnih lokomotiv za oran le imajo 110 traktorjev različnih znamk. Ko smo se zanimali za proizvodne stroške posameznih pridelkov, so nam povedali, da znašajo stroški za pšenico 15 din za kilogram pri hektarskem donosu 28 q, oves 18 din, sirek 12 din, koruza v storžih 12 din kilogram, rastna cona mleka znaša 21 din pri povprečni molznosti 4150 litrov na kravo. To Je nedvomno zelo lepo, ako računamo, da imajo 2000 krav. Na posestvu so do leta 1952 Imeli samo simentalsko govedo, sedaj so pa začeli z uvajanjem frlzljske govedi. Povedali so nam. da se Je frlzljsko govedo zelo dobro aklimatiziralo In da Je njegova mlečnost vnčta od mlečnosti simentalskega goveda. Zato so se že odločili, da bodo postopoma zamenjali ilmentalca za frlztlca. Pred dnevi so dobili tudi dva plemenjaka angleSke pasme goveda Herfort. Ta dva plemenjaka bodo uporabljali samo za razplod pri tistih kravah-si-mentalkah, ki so slabe molznice, in bodo potomce vzrejali samo za meso. T^ dva plemenjaka pasme Herfort, ki smo ju imeli priliko videti, sta zares lepa. V Jesenovcu smo videli tudi ogromno pitallšče posestva Belje, v katerem imajo 3000 pitancev in 50 plemenskih svinj. Tu so nam povedali, da za prirejo 1 kg porabijo 5 do 7 kg koruze. Plemenskim svinjam dajejo naslednji obrok: 2.50 kg koruznega Šrota, 1.50 kg pSenlčnlh otrobov, 0.30 kg fižola, 1 kg ovsa ter lucerne. Pri tem pltališču imajo zelo praktične samo-krmilnike, iz katerih svinje poljubno jemljejo suho hrano — koruzni šrot, kadar hočejo. Strokovnjaki tega obrata so nam zatrjevali, da so s tem načinom prihranili okrog 30 odstotkov na hrani. V teh pltališčlh pitanci ne dobe ničesar drugega kot suho hrano v obliki koruze ln lucerne In no želji vode. Pri tem načinu krmllcnja so sl prihranili tudi veliko delovne sile. Pitallšče jo zgrajeno v obliki odprtega hleva. PltallSča so zelo moderna. Med ostalimi beljsklmi obrati smo obiskali tudi Kneževe vinograde, ki leže v neposredni bližini Donave. Tu ima Belje svoj vinograd v velikosti i?0 ha ln svo.lo klet z zmoglllvostjo 70 vagonov vina. Hektarski donos v vinogradih znaSa 6000 kg grozdla letno. Vino, ki smo ga pokuSall. je bilo kar dobro, vendar ne tako dobro, kot so naSa štajerska vina. Ob zaključku ogleda bellsklh obratov so nas Putnlkovi avtobud zape-llall do Batine «’fele ob Donavi. R tega nrlliznega , grička smo glerf-«n če* Donavo nrotl Madžarski In videli nad tisoč hektarov poplz.vl a univerza, sekcija »Svo- Je let„ ,.nge5’ uspešno deluje že tret-da uPravnl odbor se Je zavedal, ZaJame ei£TaY 8 Predavanjl ln tečaji •tola t. t krog Uudl. V času ob-cilti„_ J® Ljudska univerza Izvedla tehnlko ^ vanj ■ področja znanosti, ^ludsifa gospodarstva. Prav tako Je a univerza posvečala pozornost orkester, ki Je vključen v tovarni Melodija Mengeš. Članek, ki Je bil objavljen v »Ljudski pravici«, Je kulturno-prosvetno dejavnost v Mengšu prikazal tako, kot da Je v Mengšu ena sama oseba, ki Je lnlclator prosvetne dejavnosti. Članstvo »Svobode MengeS« smatra, da Je bil objavljen članek bolj osebno propagandnega značaja, kot pa Je Imel namen prikazati resnično delovanje prosvetnega življenja v Mengšu. V MengSu Je ie tradicija Širokega društvenega življenja. Na podlagi tega se upravnemu odboru ni zdelo potrebno popularizirati posameznikov, ker vemo lz prakse, posebno v današnjem razvoju, da v skupnem kolektivnem ustvarjanju lahko dosežemo zaželene uspehe. V zvezi s tem priporočamo piscu članka, da v bodoče, kadar bo obrav- silja v Sloveniji. Vse to delo so izvedli požrtvovalni člani litijske in okoliških organizacij ZB že do sedaj. Vsi zbori — tudi sestanki ZB po od ročnih vaseh s 100 odstotno udeležbo ZB so dokaz zavednosti teh naših podeželskih ljudi, ki so bili med NOB v vrstah partizanske vojske ali so kot aktivisti poma^ gali borcem v borbi proti okupatorjem, Zdaj, ko je začela delovati no-nova občinska uprava ,so se vrnili v Litijo nekateri bivši partizani, ki so bili doslej v vojski kot oficirji JLA ali v službah izven domačega kraja. Njihova vrnitev je pomnožila vrste aktivnih sode- Kulturno-prosvetna kronika iz Hrastnika Marljivo so delovale godbe in pevski zbori, medtem ko se delo gledaliških družin ni moglo razmahniti, ker ni ustreznih odrov. — Najmlajše je vso zimo razveseljeval lutkovni oder od takrat, ko si je Dostavila svoj godbeni dom, prav lepo razvija. V zimski dobi je priredila nekaj koncertov lažje glasbe, za konec maja pa se pripravlja na koncert težjih skladb ter opernih odlomkov. Godbi se sproti tudi pridružuietjo mladinci, ki se glasbeno izobražujejo na nižji glasbeni šoli. l’rav marljiva je tudi godba >Svobode II« pod vodstvom Vilija Zaletela, ki je razen svojih koncertov priredila z godbo »Svobode I« skupen koncert skladb jugoslovanskih avtorjev. Lepo so se tudi uveljavili pevski zbori obeh »Svobod«, ki so nekajkrat nastopili na koncertih narodnih in umetnih pesmi. Vse koncerte so Hrastničani številno obiskali in tako zasluženo podprli svoje marljive godbenike in pevce. Razmeroma prav skromna je letošnia žetev gledaliških in dramskih družin obeh »Svobod«. V posebno slabem položaju je »Svoboda I«, ki je za zdaj še vedno brez primernega odra, dvorano, kjer se da sicer le za silo igrati, pa ima stalno zasedeno kino. S podobnimi težavami so se vse do nedavna otepali tudi gledališčniki »Svobode II«, vendar vse kaže, da jim bo delo poslej, ko so si slednjič uredili dvorano, nagleje steklo ter bodo tudi s to kulturno dobrino mogli v večji meri postreči Hrastničanom. Naa-vse lepe uspehe pa že vso zimo žanje med mladim hrastniškim svetom lutkovni oder, ki ga vodi na moč prizadevni Viljem Kohne. Lutkovni delavci »Svobode I« so sami izdelali zložljiv in tako praktičen oder, da gn je moč kjerkoli postaviti v pičlih desetih minutah. Razen več predstav v Hrastniku je lutkovni odsek gostoval tudi v drugih krajih in povsod privabil množico najmlajših. V obeh »Svobodah« so priredili sicer tudi nekaj predavanj, vendar temu izobraževalnemu delo še manjka sistematičnosti. Vso pohvalo pa zasluži »Svoboda Ic za organizacijo jezikovnih tečajev, za katere se je prijavilo precej interesentov. Zal je uspelo prirediti samo tečaj za nemški jezik, medtem ko zn druge jezike ni bilo mogoče dobiti predavateljev. Izredno razgiban je tudi šahovski krožek »Svobode I«; torni vojni tudi nekaj Sasa v Brežicah, kmalu pa ga je na njegovo ielio zopet zanesla pot na njegovo Bizeljsko, kjer je s prekinitvijo med vojno ostal do smrti. Vedno je stremel k napredka •▼<>- jega Bizeljskega in ostalih Krajev na#e domovine. Kot dober pedagog in politični delavec je znal poiskati dobre stike tudi • soteljskimi prebivalci, da so Hrvatje smatrali Gustava kot svojega rojaka. Njeeova beseda in nasvet sta veliko zalegla. Delo, ki ga je opravljal mu je najlepSl spomenik, vse svoje moči ie posvetil splošnim koristim. Eden naj-lepsih spomenikov, ki sl jih je postavil v življenju, je bizeljski Zadružni dom, ki je eden najlepSih v Sloveniji. Močno se je posvetil tudi zadružništvu. Ker je Bizeljsko eno 'iznu-tj naših ..... ''. v : mmmm naval ’ katerikoli problem, preveri lavcev v ZB tako v Litiji kakor prvo resničnost, da bo s• tem koristi1 y 0k0ii§kih krajih. Na ozem- namenu. S člankom, kl j^bil objav- H j mHcWp nMnp HpIhip več kra-ljen, pa gim o proslavah novih krajevnih praznikov in osrednjega občinskega praznika NOB. Novi občinski odbor je sprožil vprašanje novega občinskega praznika in vse kaže, da bo ostal 24. december, kot obletnica bitke na Tisju. Ostali kraji pa bodo vpeljali posebne krajevne praznike NOB. V Gabrovki pri Litiji so začeli z akcijo za postavitev spomenika padlim borcem. Kot prvi prispevek so doprinesli v ta sklad člani gledališkega odseka »Svobode« iz Zg. šiške v Ljubljani, ki so priredili v Gabrovki veseli večer v korist! siOTenskih vinogradniških področij, je sklada za spomenik. Prireditev je skupno z nekaterimi sodelavci ie pred zelo lepo uspela, dvorana je bila ™>Jno ustanovil Vinarsko ladrugo, ki se i “h _ , J ie po osvobojenju razrasla v močno polna, mnogi niso dobili več pro- kmetijsko zadrugo. Štora. Gabrovčani SO bili hvaležni Kako močno je bil priljubljen pri tov. Pavlu Herbstu, kot režiserju !J“d,s.*Tu ln pri svojih sodelavcih in pri-te prireditve in drugim za prir*- ditev in podarjeni znesek. | spremstva na poslednji poti. Njegov oa- V okviru proslav naših kurir- hod je zapustil v družbi globoko vrzel, i,« c« iei«„!n rt v /adrružnem domu, kjer je ležal sredi jev, ki so lani slavili v Ivančni stevllnih ,encCTi ^ Jj0|0J ,n „„ poko_ gorici, bodo organizacije ZB V paliSču so se poslovili od niega Številni Litiji in okolici V tem času pohi- "jegovl sodelavci ln prijatelji, godba ls tele zbirati gradivo in zapiske o „*pcvl JiovoToigraU^ln » naših kurirjih, izdelali pa bodo lostinke. tudi zemljevid kurirskih poti. ki Bizeljsko in Posavje^ sta »e častno Brežic pa sta apela lepe ia- nf b^dosežen^zaželen Učinek" lju litijske občine deluje več kra- so držale skozi naše kraje in pre- poslovil.^^okojn«*. Gu.u™, od^uči- upravni odbor dpd .svoboda« jevnihedborov ZB ^ednajbolj k° reke Save. Menceš l delavnimi so ZB Gabrovka, | Jože Župančič za koristi ljudstva, med katerim je delal in iivel. D. R. Nasi razgovori Koprska srečna naključja UPRAVNIK »GRAJSKE Restavracije« OBSOJEN «l-le?nike£a. dne Julija 1954 Je prišel ,I{1 onPOzvek na Mestni ljud-,lasen1T * J® hišnik v Študentskem *o pounf®1®1 Pa sl Je druge službe. ka i l bH tesar, toda delo mu le dnhiPrevef “Bajalo. Alojz Pozvek VB|,avnliL žbo' ln slccr — mesto ?ePrav ‘Grajski restavraciji«, tatvin*, * k b11 nekaj dni prej zaradi Pora n ?b80Jen na Stlrl mesece za-y tem ga nihče ni nič spraševal. °'>*afiii?ovo(,stvo> evidenca, dnevni BoJtnt ™ Yse to 80 mu bili docela tuji dvoi kar P° domače. Ra- *aradl ,L* ,nat®karjev, ki Ju Je najel ?^*Kovi 5? 80 osebje sestavljali i?*1! hr:>!<^^l0dn*k’• Kajpak da so se vsi °ste i* i Plačeval pa ni nihče nič. fektor ot*slavlJall, kadar je bil dl-Sovem ^span ali slabo volje. O' nje-efl nri* ,"vanju pa Je navedla ena ^raf..^,prlmer. da Jc nekim gostom ai»ar)"^j po1 kilograma šunke 1800 £0,1^0 delo seveda ni ostalo brez v kratkem času Je Alojz ?’anikii»p.OVJ;roi11 279.877 dinarjev prl-‘19.141 ’ Podjetje pa Je utrpelo 8odij.narJev Poslovne Izgube. P* Je Pozvalo Alojza pozveka ?°Bniti ^or’ Obtoženi pa se Je hotel i6 Spi» az.*“nski odgovornosti ln ga Post« *ca odkrila v Kranju,.kjer 5*Pal s svojo družino. Zato Je a' Priti na obravnavo v svnih? Paznlka. Skuhal Je zanikati dejanj le-ta pa so mu bila 'tlo lc» s°dlšče ga Je obsodilo na «* ln dva meseca zapora. —a Serafina Ogrin Namesto tega naslova bi sicer lahko zapisali tudi »Drugo najvišjo premijo zadnjega kola Jugoslovanske loterije sta si razdelila dva koprska blagajnika« ali »Za ceno dolgoveznega prigovar janja prodani polovički srečke sta zadeli po štiri sto tisoč dinarjev« ali... Loterijski sreča je to pot res ubrala kaj zanimiva pota... Začelo se je dva dni pred žrebanjem. Popoldne se je v pisem- skem oddelku koprske pošte oglasila sedemnajstletna Serafina Ogrinova. Oddala ie nekaj dopisnic in se zapletla v živahen pogovor s prijateljico Zinko Kovačičevo — eno od dveh poštnih uslužbenk, ki imata na skrbi, prodajo srečk Jugoslovanske loterije. Zato sta v pomenek, hočeš nočeš, segli tudi besedi: »Kupi srečko!« In po daljšem natezanju se je Serafina prvič v življenju odločila: »Naj bol Samo dobro izberi!« Tem besedam nakljub ji vendarle ni bilo kdo ve kako lahko pri srcu, ko je zamenjala stotak za polovičko srečke. Potlej je poštna uslužbenka Zinka prepričala še nekaj ljudi, prodajo preostalih srečk pa prepustila svoji sodelavki Rozi Gor* janovi, ki je naslednji dan opoldne hitela ponavljati: »Le dve polovički sta še na razpolago! Boste kupili?« Pa se obiskovalci pošte niso in niso hoteli sprijazniti z njeno ponudbo. Zaradi tega je poskusila srečo še pri svojem sosedu — šestintridesetletnem poštnem blagajniku Vilku Babiču. Vendar sprva zaman. Ko pa le ni hotela odnehati, je nekaj zabrundal, vzel obe polovički in dodal: »Morda mi pa ne bo žal!« Sledilo je žrebanje v štipu in dun kasneje je ljubljanska direkcija Jugoslovanske loterije že navsezgodaj sporočila vodstvu koprske pošte: »Srečka številka 014778 je bila prodana pri vas. Poizvedite, kdo je dobitnik premije v višini osem sto tisoč dinarjev.« ugotovil, da ljubljanska loterijska direkcija ni pogrešila. Tedaj je blagajnik Vilko, ki je malo prej sodeloval pri iskanju omenjene izžrebane številke, za šalo vzkliknil: »Prav gotovo sem premijo zadel jaz...!« Segel je v žep, izvlekel je polovički, pogledal številki in... in te dni mi je dejal: t »Sam ne vem, kaj se je v ti- vanj je letos prišlo precej mladine, ki obeta, da bo ta lepa in vzgojna igra spet pobila v Hrastniku svoj nekdanji sloves in veljavo. Pa še za konec: oba kinematografa sta imela pozimi dovolj obiskovalcev, posebno mladine. Kot povsod drugod, tako je tndi v Hrastniku tekel filmski spored povprečne vrednosti, med drugim tndi nekaj kovbojk brez vsakršne vrednosti. V tehničnem oziru pa je treba omeniti napredek v kinu v Zg. Hrastniku, kjer so dobili novo aparaturo in uredili dvorano. Priprave za 1. maj na Jesenicah Prvi maj so na Jesenicah plavžarji, martinarji, jeklarji, valjavci in drugi kovinarji že nekdaj proslavljali z velikimi kulturnoprosvetnimi in športnimi ter telesnozgojnimi prireditvami, slavnostnimi akademijami, proslavami, množičnimi zborovanji in manifestacijami. Po Jeseničan in vrhovih okoli Jesenic so tudi v času najhujšega protiljudskega terorja vihrale rdeče zastave. Tako kot vedno bodo tudi letos kovinarji pohiteli na stara zborna mesta delovnih ljudi, na Poljane, na Pristavo, v Rovte in k Završnici. V pripravah za ta delavski praznik so najbolj marljivi aktivisti LMS, mladi proizvajalci in mladi komunisti. Razen njih se dobro pripravljajo tudi člani jeseniške Svobode »Toneta Čufarja« in Svobode Javornik »Franceta Mencingerja«, ki pripravlja- stem hipu dogajalo z menoj. Vse- 1 jo svečane akademije z bogatimi, kakor nisem mogel verjeti, da pestrimi in kvalitetnimi progra-sem prav jaz dobitnik polovice mi. Na Javorniku bodo imeli premije.« kovinarji v gosteh zasavske ru- »In zdaj?« darje, s katerimi so že nekaj let »Zdaj je razburjenje mimo. v najtesnejših prijateliških_ in Kaj bom z denarjem, še ne vem. kulturnih stikih. Na Jesenicah Morda se bom z ženo in šest- pa bo velik posvet sindikalnih naistletnim sinom vred ogrel za aktivistov iz občinskih in okraj-nakup hišice.« nih sindikalnih svetov iz Mari- Drugače lastnica druge polo- bora in Celja. Mladina v jese-vičke srečke številka 014778 —'niški komuni pa se pripravlja na blagajničarka podružnice pod- peti tradicionalni mladinski fe-jetja »Odpad« v Kopru Serafina stival. Priprave obetajo, da bodo Ogrinova. Sprva je bila še bolj letos na Jesenicah in v ostalih presenečena kot Vilko, a o svojih krajih jeseniške občine proslav-namerah mi je povedala takole: ljali prvi maj zelo slovesno. Vse »Na vsak način se bom spom- i strokovne, politi Vilko Babič Pomočnik upravnika pošte je pohitel v pisemski oddelek ter skupaj z uslužbenci pregledal seznam številk prodanih srečk in spom nila v Bezovici pri Kopru skrom politične, družbene in množične organizacije tekmujejo no živečih staršev, pa še vseh med seboj, katera bo v priprave treh bratov in treh sestra. Poma- in proslave zajela čim več aelov-gala jim bom, saj so tudi oni nih ljudi in mladine, prav tako meni pomagali, da sem mogla pa tudi katera bo dala najkva-obiskovati gimnazije in opraviti litetnejše točke na akademijah, malo maturo.« Vj. K. zborovanjih in proslavah. 6 ( iPORT IN TEIEINA VZCOJA ) SREDA, 4. APRILA 1950 Kje najti zdravilo? PRED EVROPSKIM VESLAŠKIM PRVENSTVOM NA BLEDU , Priprave potekaj o v redu Od evropskega veslaškega prvenstva, ki bo avgusta meseca na Bledu, nas loči komaj 5 mesecev. Kako pa Je s pripravami za to prireditev? Najbolje bo, če sl ogledamo, kaj Je bilo storjenega v «ad-njih mesecih in kakšno Je trenutno stanje. ve doslej potekale v redu in je že veliko storjenega. Pa tudi načrti za pomožne tribune, provizome hangarje ln vse ostale potrebne naprave so že izgotovljeni. STANOVANJSKA stiska Poseben problem predstavlja za organizatorje namestitev domačih veslačev, ki bi si radi ogledali prvenstvo in ki se jih je doslej prijavilo že čez 500. Sicer to ni naloga samega Letošnje skupščine Športne tveze Slovenije, strokovnih zvez in konference drugih zveznih, športnih forumov so jasno nakazale smer bodočega dela osnovnih športnih organizacij, to je, da je treba iti bolj v širino, hkrati pa omejiti vse nepotrebne izdatke, k* kot težko breme naposled prepotreben denar P° klubih in društvih. i Naš tisk Je že precej poročal o Med taksne ukrepe sodi vse- težavah, v katerih se Je znašel orga- _____________________________ _ ........._________ kakor tudi omejitev potoD&nj o hlzacijski komite na Bledu, ker mul organizacijskega komiteja, vendar se inozemstvo, ki so postala nekakš- 1 na epidemija v raznih športnih organizacijah. Klubi se meni nič tebi nič dogovorijo v inozemstvu na ta ali oni način za gostovanja, ki jih skušajo izvesti za vsako ceno, tudi na rovaš časti naših športnikov. Naši športni forumi so ta problem močno zaostrili in nekateri kvalitetni klubi so to politiko pravilno razumeli. Toda kot o zasmeh nas je presenetila vest, da nastopajo te dni v Montrreju v Švici na turnirju državnih prvakov v hokeju na kotalkah tudi hokejisti na ko- Zveza športov Jugoslavije ni mogla le-ta čuti moralno obvezanega, da to inllc-nh ir in tn reln °d°briti potrebnih finančnih sredstev stori. Za enkrat še ni znano, kako laiKan iz jugosiavije m to celo za gradnJo tehničnih naprav in ob- bodo rešili ta pro* ' - - pod naslovom reprezentanca Ju- jektov, kakor tudi sredstev, ki so po-goslavije. Seveda so doživeli na trebna za samo organizacijo prven- n-tph trkmnh krpnkp norme kar stva' Zato 30 morala večja naročila v sen teKman icrepKe poraze, Kar (!,gratiitev pomožnih tribun in provi- gre vsekakor na škodo ugleda zoričnlh hangarjev ter še nekatera našega športa V inozemstvu. Ti druga) zaenkrat čakati, in to v glav- .i„ nem zato, ker se ni vedelo, v kakš-porazi so logična posledica sla- nem 0bsegu se bodo gradile posamez- be priprave igralcev čez Zimo, ne naprave, ker ni bila znana višina saj niso V primerni formi, ki bi finančnih sredstev. Pred dnevi pa je jo lahko do ipupni _ rp hi hit bil° reSeno tudi to vprašanje, ker Je jo lanKO ao jeseni — ce vi vu Zveza Športov Jugoslavije dodelila ta turnir izveden tedaj — dobili, organizacijskemu odboru potrebno . - - . - *.»=...« icuiicija m noiei V tem primeru pa ni glavni ^al^k°d3velj^ado dela odsleJ lahko 2000 oseb”? bS sk?beu za Sžence •*“ kP0?evs1^’nddcantJeh0,J*; problem glede teh porazov, tem- ri0rmaln0 odv«ala- Tu bodo kuharji, čuvaji, mehaniki, Busnelu pre^či^ iz^evSe teh! več gre predvsem za to, da so naši NOTRANJA ORGANIZACIJA v redu elektrotehniki, sobarice, vrtnarji itd. nlin v korist drugega, izključeno, da se morda ne bosta pri- _.T4TrT javila še Turčija in Egipt ter katera ENAKI POGOJI izmed ameriških držav. »Tekmovanja naj bodo množična, čim V ženski konkurenci se je prigla- dostopnejša in čim cenejša,« je novo silo doslej 7 držav, Avstrija, Angli- geslo športnih organizacij. Toda novo ja, Nizozemska, Nemčija, Sovjetska le za nekatere. Pri kegljačih je na pri-zveza, Romunija in Madžarska. Pri- uier to geslo že preje stopilo v veliavo. reditelji pričakujejo, da se bo število Kegljaška zveza Slovenije je verjetno dvignilo na 10. V tem primeru bi bilo med prvimi pristopila k uvajanju nači-žensko prvenstvo na Bledu doslej na tekmovanj, ki bodo najbolj odgo-najmočnejŠe. varjala našim potrebam. Uspehi niso izostali. ZANIMANJE. MED NOVINARJI Letošnje moštveno republiško prven- i™ 8tvo Je potekalo tako, da so bila moštva na ^Tl»r£ razdclJena po jakosti v dve skupini po deset moštev. Prva skupina je odločala agencijami. Doslej se je namreč javilo q vrstnem redu od 1 00 10 Hmcm nn že nekaj novinarskih agencij, ki so se “d 10 do 20 mesta zanimale, če bodo na razpolago vse a „ d0. , mes,B' . J tehnične naprave, ki so potrebne no- " Prvi. skupim smo torej dobib novinarjem. Omenimo naj še to, da bo v?.8a prvaka. Tu je vsako moštvo nasto-PTT izdala za prvenstvo posebno P"p. P° enkrat na kegliišču v Mariboru, znamko z žigom, tako da bodo tudi feUu». KranJ« »n Ljubljani, vsota po-filatelisti prišli na svoj račun. -c. Vrtlh kegljev v vseh štirih nastopih pa je Odločala o končnem vrstnem redu. Le-ta je realen, saj so vsi nastopili pod enakimi, pogoji. KRANJČANI SE VEDNO NAJBOLJŠI Triglav je homogeno moštvo brez slabega igralca. Verjetno še dolgo ne prijeten poraz, Je prišel eden izmed „7^° TiT V rediteljev po francoskega tehničnega k ? fnlr.t « »V,™ vod in rta imn toiofnndH to ,r?.t Starc, za njim pa niso dosti zaostajali brata Ambrožiča, Bajc in Debeljak. Branik jc letos pomladil svoje moštvo in uspeh ni izostal. Predvsem v zadnjih dveh nastopih so Mariborčani pokazali viden napredek, in kaže, da kot celota še niso dosegli svojih skrajnih možnosti. Kobal je še vedno najboljši igralec moštva. »Ljubljana« ne je letos povzpela za mesto višje. Kljub temu pa lahko trdimo, da moštvo še ni tako homogeno kot nekdaj in bodo morali predvsem _ _ mladi igralci dati na tekmah več od Amerikancem Jonesom. Ta ima sebe kot sicer. Likovnik, za njim pa namreč vzdevek »Tiger«. Dvoboj je Mlakar sta še vedno stebra moštva, bil v športni dvorani Madlson ,Square Krim je šele proti koncu prvenstva Garden in ne v Zoološkem vrtu v New. pokazal, kaj zmore. Finiš je bil izre- PO REPUBLIŠKEM MOŠTVENEM PRVENSTVU V KEGLJANJU 48.000 lučaj e v za 187.654 podrtih kegljev Po treh mesecih zanimivih nastopov najboljših slovenskih moštev je končano republiško moštveno prvenstvo v kegljanju. Deset moštev ** je v tem času borilo zn naslov republiškega prvaka. Na kegljiščih * Mariboru, Celju, Kranju ia Ljubljani ie 3 kg težka krogla 48.000-krjJ zapustila desko položnico, zdrsela proti »križu« in podrla skupaj 18?*»“ kegljev. Teh 48.000 lučajev je odločalo o re- Dvoboj med »živalmi« | den. Četrto iftesto je zasluženo. »ZLATA SREDINA« Ljubljanski Gradis ni niti preseneti niti razočaral. Moštvo je precej izen®' čeno. Morda bi bil uspeh večji, če ®e bi bilo »kiksov« nekaterih i^ral^Tj Ilirija je po starosti igralcev najm»aJs® moštvo prvenstva.* Lani je bila Pr*vre* pu, letos pa je že v zlati sredini. kakor lep napredek. Moštvo »Jeseni? je letos precej popustilo. Kaže, da J® igralcem manjkalo sistematičnega tr.eD,Jl* pn. lei nn trn lm H n imoli £ol» * f,o ki pa ga bodo imeli šele tedaji dokončano štiristezno kegljišče. Ma- ribor« je homogeno moštvo &rez »zve^ in brez slabih igralcev. KAJ BO S CELJANI? Zadnji dve mesti zavzemata moštvi Beton in Kladivar. Predvsem Prv je obetal več, saj ima svoje dvoste^D kegljišče in dober kader. Kaže, da je Beton šele po prihodu mladega i8Tt [ ca Lubeja popravil, toda bilo je že pfjjj pozno. Pri Kladivarju pa je že skr«*! cas, da pričnemo misliti na nove taoch toda pri tem jim bo delalo velike Pr®* glavice pomanjkanje kegljišča. Za celjski moštvi pa bi bilo škoda, Če 1^ morali — kot to propozicije predv*d®' •vajo nastopiti v prihodnjem J stvu v drugi skupini. Morda bi sedaDJ* način tekmovanja dopuščal, da se skupini povečata? 8tvar je vredna Vx misleka. SE NEKAJ ŠTEVILK Najboljši rezultat v tem prven«*^® je kot moštvo dosegel Triglav, in *lC v Mariboru s 5028 keglji, med Posa* mezniki pa Starc, prav tako v Maribor**' in sicer 885. Najslabši rezultat je j segel Beton v Kranju 4348 kegljev, P (»osameznikih pa Tomc (Beton) 679 ke& jev- . ia\ V celotnem tekmovanju pa je # v. med posamezniki najboljši Kolbal. k* * podrl skupno 3337 kegljev, pred St®*' cem 3297 in Likovnikom 3288 kegljeV* Če pogledamo še rezultate po P ji mesnih kegljiščih, potem vidimo, d* J bilo največ kegljev podrtih v Maribor®* in sicer 48.056, nato v Ljubljani 47.5<* Celju 46.168 in Kranju 45.855. Vrstni red moštev: l Triglav 19.402, Branik 19.200, »LHJ Ijana« 18.984^ Krim 18.745, Gradis V Ilirija 18.688, »Jesenice« 18.550, bor« 18.532, Beton 18.475 in Kladiv«1 18.365 kegljev. - E. Glavic Ijai pri tem neodgovornem de- \ M^džlr 1^7*k" je* Sapu Neapeljčani nezadovoljni , jan ju? Da bi dostojno zastopali in ni bil nikoli premagan. Jugoslovanski ------------------ našo domovino V konkurenci tekmovalci °y»«, Mezgolitz in Cali< «o drugih moštev? Doseženi rezul-' , tati 0:14 z Italijo, 0:8 s Španijo, k&ilkTnfl PISMO IZ FRANCIJE 0:6 z Anglijo, 1:9 z Nemčijo, 4:? s Švico in doseženo zadnje mesto na tem turnirju govore, da neI Vsekakor je jasno, da jih je gnala v Švico želja za osebnimi ko- ________________ ristmi. Če tega ne bi bilo, bi se (»Tulu prav gotovo disciplinirano pokoravali odločbi Športne zveze Jugoslavije, ki % je jasno izrekla svoj >ne< .., Kako bo treba ukrepati? Vsekakor bi bila potrebna drastična kazen, ki naj bi bila v opomin ..... z« evropsko žensko košarkarsko prvenstvo, ki bo v Pragi, se je prijavilo že 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija. • ZRENJANIN, 3. aprila. - V prvenstveni tekmi ženske zvezne košarskar-ske lige je beograjski Partizan premagal domačega Proleterja z rezultatom 57:33 PRAGA, 3. aprila Pred okrog 30.000 gledalci je’ flajduk (Tanjug croe 30.000 gledalci je H . izgubil z domačim Dinamom z reziilta- s svojimi nogometaši Nogometašem »Napolija« ie dlje časa ne gre preveč dobro. Ko so v nedeljo, 24. marca, izgubili na svojem igrišču proti Atalanti, se Je razjezil celo neapeljski iupan in kaznaval igralce, ker niso bili borbeni. Deset Igralcev bo moralo plačati po 50.000 lir kazni, enajsti, Jeppson, pa 100.000 lin. Naposled je župan vsem članom moštva prepovedal uporabljati svoje avtomobile, Aa M tako imeli več časa za nogomet. Zlobni Jeziki pravijo, da bodo igralcem, če se ne popravijo, prepovedali vstop v kino in Javne lokale, »Zoot de faoitce« Košarkarji ASK Olimpije so v štirinajstih dnevih prepotovali nad 3000 km in odigrali sedem tekem, od teh šest dobili in eno izgubili Skrivnosten telefonski poziv tom 1:3 (0:1) in se tako uvrstil na drugo mesto. Končni vrstni red: Dinamo kupovati časopise, knab in cigarete. (Praga), Hajduk, Spartak (Praga, AIK (GOteborg) itd. • BUDIMPEŠTA, 3. aprila (Tanjug). — Mladinska nogometna reprezentanca vsem tistim, ki silijo prek meja Jugoslavije je doslej petkrat igrala na ^ . tTv^khp7*tlirdnz nnoTei •Jsrars sss loge, ki jih čakajo doma. Hokej ■ naj5labii pinsma, saj je bil« predzad- , na kotalkah pri nas še m dovolj | nja v svoji skupini. razvita panoga — po enih po- • BELINZONA, 3. aprila (AFP). Mla- datkih štejemo 6, po drugih le ! Hinsko nogometno moStvo »Beka« je na t A1; us ; mednarodnem mladinskem nogometnem 5 klube. Ali ne vi pila dovolj turnirja osvojilo prvo mesto. Finalno tek-določna naloga razširjati ta šport mo je odigralo z >Belinzono« neodlo-in pomagati pri ustanavljanju Jeno 0 K), zmagalo .pa je, ker »o Bečani novih klubov? Ali ne bi bila ta Si. ' *""^tmctrnTke p° f,nalm • LONDON, 3. aprila (AFP). ▼ tek-movanju za prvenstvo Anglije vodi na lestvici Manchester United s 35 točkami pred Blackpoolom 49, Manchester Cityjem 42 itd. • SPLIT, 3. aprila. — Na5i najboljši tenišači se pod vodstvom zveznega ka- Fiotana Josipa Palade že 20 dni prinrav-jajo za srečanje z Egiptom v okviru tekmovanj za Davisov pokal. NaSa re- Charlieu, 2. marca. Kolesarji im ajo svoj »Tour de France«, poklicni košarkarji ^ »Harlem Globetrotters« potujejo dan za dnem. Ko sem odhajal z AšK Olimpijo na gostovanje po Franciji, si nisem predstavljal kako nar-porni so takšni^ »touri«. Turnejo ljubljanskih košarkarjev po Franciji lahko brez pretiravanja primerjamo s takšno dirko okrog Francije. Resda naši košarkarji ne vozijo koles, ampak sc prevažajo z vlakom ali avtomobilom, zato pa igrajo vsak večer. In to so tekme, v katerih se ne ve, kakšen je nasprotnik, dober ali slab, hiter ali počasen. Kar občudujem to vztrajnost in upornost košarkarjev AšK, ki zmagujejo dan za dnem, brez pravega odmora. Saj tudi mi, ki ne igramo, občuntimo utrujenost. pot bolj pravilna? Titova štafeta Beograd, 3. aprila. Organizacijski odbori letošnje »Titove štafete« so določili izhodišča glavnih smeri, po katerih bodo tekli nosilci štafetnih palic s pozdravnimi pismi predsednika republike 1 ob njegovem 64. rojstnem dneva. Po razporedil bo štafeta LR Srbije krenila 17. maja z Iriškega venca, Hrvatske 12. maja iz Dubrovnika, Slovenije 19. maja s Triglava, Bosne in Hercegovine 14. maja iz Sarajeva, Makedonije 14. maia iz Prilepa in štafeta črne gore 14. maja iz Ivangrada. To bo dvanajsta Titova štafeta. Lani le v tej veliki vseljudski manifestaciji ljubezni do predsednika Tita sodelovalo 1,300.000 državljanov. POGLED NAZAJ Vzemite v roke zemljevid Francije, ali pa se zane&ite na svoje znanje zem-ljepisja in poiščite kraje: Pariz, Bou-logne, Orleans, Le Mans, Chartres, Ville-neuve sur Lot, Perigeux, Charlieu. Prek 5000 km v 14 dnevih! Zato je tekmovalni spisek AšK Olimpije vreden tem večjega priznanja: Pariz, 18. marca — PUC 46:59 (22:27) Bonlogne, 23. marca reprezentanca Orleansa 68:53 (41:31) Le Mans, 24. marca — reprezentanca Sorthe 55:35 (30:18) Chartres, 25. marca — reprezen-tanca Chartresa 53:39 (22:26) V illencn ve, sur Lot, 27. marca — Aviron Villeneuvois 65:57 (29:20 P e r i g e n x , 28. marca — U. S. Pe-rigeux 65:49 (27:23 šest zmag in en poraz, koš razlika 425:346 je 4- 79 v korist AšK. Ta razlika Je v prvem polčasu 211:170, torej tekmovanjem je bilo moč + kar. *ovo,ri:. da M?r»Icem AšK ni " “ * zmanjkovalo vzdržljivosti, in da so tek- me odločali v svojo korist v drngem polčasu. DVOBOJ KOROŠKIH IN ŠTAJERSKIH SMUČARJEV Zaslužena zmaga Pod Uršlo goro blizu Raven so se v nedeljo pomerili najboljši alpski smučarji in koroške smnčarske podzveze. P ropi za slalom sta bili kljub pomanjkanju snega zelo dobri. Prva je bila dolga 300 m za 32 vratci, druga pa 50 metrov daljša in s tremi vratci več. Že med tekmovanjem je bilo videti, da bo odločala razvrstitev zadnjih petih smučarjev (ocenjevali so namreč po deset smučarjev vsakega moštva). Čeprav so štajerski tekmovalci -----------• —r - r r . zasedli prva tri mesta, pa so bili koro- prezentanca bo izbrana po kvalifikaci- jj0ij homogeni in so zasluženo zma-jah, ki bodo po sistemu vsak z vsakim. 1 eaj{ y *v j t j l. i-i--------------------s- prvih dveh dneh tekmovanja je edino presenečenje pripravil Keretič, ki je premagal Panajotoviča v 4 nizih. • MONTE CARLO, 3. aprila (Reuter). — Prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirja v Monte Carlu je osvojil ameriški igralec Hugh 8tewart, ki je v finaln premagal Tonyja Vincenta (ZDA) s 1:6, 8:6, 6:0, 6:2. Ob zaključku so predstavniki koroške smučarske podzveze predlagali, da bi se v prihodnje to dvoboj razširil na 20 tekmovalcev za vsako moštvo. Rezultati: Koroška 13:11,6, štajerska 13:35,5 minute. Posamezniki: Uršič, Sevčnikar, Cetina (vsi štajerska), Srebotnik, Radivo-jevič (oba Koroška) itd. J. š. karje že poznajo, saj je pred leti gostovala tn Crvena zvezda, za katero pravijo, da igra odlično košarko. Menili smo, da bo nasprotnik slabši kot na prejšnjih tekmah, pa smo se ponovno zmotili. Tudi tokrat so domačini nost videti izrednega_ srednjega napad*T ca 19S cm visokega Becka, ki se fe rZ« lkoval z nenavadno točnim streljanj* j iz skoka. Dosegel je 17 košev in v igri zgrešil le dvakrat. Zato se j® njem in na drugem Amerikancu Qu., ^ ki je dosegel 12 košev, osredotočila da bi jima preprečila strljanje — obramba! AšK. Ostala dva amer»» igrica Fabregues in Schwat stu po en koš, tako da so Francozi: Bla® J Labat in Prunean dosegli le 20 košev j skupno 49, kolikor so jih dali Pengeuxa. TOČNI METI ODLOČILI ..... - - , - -- ----- Podobno kot na tekmi v Chaf{r®*j poklicali na pomoč igralce iz bližnjega so tutii tokrat prfcli v vodstvo nojprel Toulouse a in Bordeauxa. Kljub temu ~ domačini in Ljubljančanom je šele ‘ ‘ . . . ilCAB čiti in doseči vodstvo 4 košev. V v i 1 • * r rr i . ... UUlliav. 1111 111 ijJUlIlJdlll mil/UI JC n . in čeprav strelci AšK danes niso bili zadnji minuti prvega dela uspelo preveč razp^,'v***-1 8-----------—• ■ • • -- - • - — ipoloženi _ je zmaga zaslu*e- . u„.cc, . K,„ev. , . . , no pripadla ljubljanskim Študentom. Ijcvaiiju je bil« igra ie kakih 10 pK, liomacini so se posebno požrtvovalno, izenačena; nato pa so gostje iz borili v zadnjih minutah, pa jim je ljane s tornimi meti — ne pomnim. ■, rsp?'° '® ,*niž?.tl razltlto s 13 košev na bi videl kdaj kaj podobnega -?. AšK Olimpija je zmagala tokrat za-1 noma strli consko obrambo PeriKe”* radi zelo učinkovite igre Kaplja, škrjan- ca in proti koncu Kristančiča. SPET SREČANJE Z AMERIKANCI. Z«. Perigenz smo vedeli že vnaprej, IN SE KRATEK RAZGOVOR . Za kvaliteto igre AšK na dveh tekmah je najboljše zago*®’^ tale kratek razgovor med kape**" . K !• V Al T\IT11 f D___:______Tr- f i_ PREMAJHNA DVORANA ZA ŠTEVILNE GLEDALCE V iužni Franciji je AšK prvikrat gostoval. Villeneuve sur Lot (mesto je starO več stoletij in ne vem, zakaj se imenuje Novo mesto) leži kakih 200 km severno od PirenejeV v pokrajini Ga-ronne Lot. Tu so ljudje — mesto šteje kakih 30.000 prebivalcev — pravi športni Sorečneži. Zato ni čudno, da je bila vorana premajhna za vse one, ki so hoteli videti Jugoslovane. Naše košar- , . , , -------- i »i 01 uii. il i (i/.^iiiui iilCil iva|'v in da Ima dobro moštvo. Povprečna višina AšK OLIMPIJO, Borisom Kristančiče«®^ njihovih napadalcev je namreč 195 cm. sekretarjem Avivom Villeneuve, Pr° šorjem I^alaunnom. fj- »Radi bi vas videli Še kdaj. AH P dete prihodnje leto v Francijo?« nn »če bomo osvojili prvo mesto^ turnirju v Montbrisonu. Montbri#ofl namreč naš gostitelj.« ^ »Vseeno. Prosili bomo, da vflS Cit vabijo, če tudi letos ne bi bili PrVfl TRETJIČ PRVAKI V MONTBRISOr^ Ko boste brali to pismo boste kone vedeli tudi že, ali je AšK Olimje obdržal trofejo iz Montbrisona. kj .J ^p. Razen tega imajo precej mednarodnih izkušenj: Crvena zvezda, UDA — Praga, Honved — Budimpešta itd. Razen tega pa nas je prireditelj — drugič na tem gostovanju — -presenetil z Amerikanci. Kljub zatrditvam, da bodo igrali le s svojimi igralci, so nastopili s štirimi tako rekoč poklicnimi ameriškimi košarkarji, od katerih sta 2 registrirana za Perigenx. ...KI PA SPET NISO USPELI Zato bi bila zanimiva primerjava s tekmo v Chartresa, kjer so tudi nasto- doslej že dvakrat zapored osvojil ^ Sili ameriški igralci. Moštvo v Chartresu ur.: nn turnirju v Montbrisonu J«.S5 e bilo po našem mnenju nevarnejše, Olimpija v finalu premagala madfM* * er so se vsi izredno zagrizeno borili. *tnrl«»nt<» in £e tretjič osvojila STANE FUGfl™ se vsi izredno zagrizeno borili. V Perigeuxu pa smo imeli zato prilož- študente mesto). IllilUttUlfllll illl|pll|||lllllllll||||f|!lllllt|||||llllll||||||lll^ MANNING 0*BHINE Doživetje sna Mauriciusu 23 BO MAN »Mihael, zakaj se vendar že ne pomi^iS?« »Ne pozabi, da sem novinar. Vojna je končana. Prišel sem sem, da bi napisal roman, ki se zanj pulijo vsi založniki sveta, pa ga še nisem napisal in mislim, da ga sploh ne bom napisal, dokler ne pojasnim te zadeve. Torej, kolikor nisem pripravljen vrniti se v Evropo, bom delal kot mornar na tej ali oni počasni trgovski ladji — ne nameravam pa kaj takšnega storiti — najti moram nekaj, kar bo zanimalo mojega urednika v Londonu. Celo mi novinarji moramo jesti.« »Vprašujem se samo, zakaj?« je dejal Renč zamišljeno. »Sicer pa, kako nameravaš pojasniti to zadevo?« »Hm... saj so naslovi tu. Zal jih ima v rokah policija in bojim se, da naju ne bi prehitela. Imam pa nekaj, česar na policiji nimajo ...« Pomolil sem mu kontakt-kopijo čez mizo. »Kaj je pa to? Kje si to našel?« Povedal sem mu vse o Culotovem razgovoru s Smokyjem in kako sem našel kontakt-kopijo v lasulji. Karajoče je zmajal z glavo. »To je res višek vsega, Mihael? Kaj boš zdaj storil?« »Predvsem bom povečal to kontakt-kopijo. Ali poznaš koga, ki bi lahko to napravil?« Ren6 je malo pomislil. »Ja... ja,« je odgovoril. »Mimosa — tu v mestu — on W lahko to napravil.« »Ali bi napravil hitro?« »Ce bi ga prosiL« »Oprosti, pozabil sem, da si tu velika živina. Pojdiva, aa najdeva tistega sorodnika tvoje sorodnice. Razen tega pa se moram obriti.« »Brivnice so nasproti restavraciji.« »Prav. Najprej stopim k brivcu, potem pa se sestaneva v restavraciji« - Dan je bril topel, soočen, nebo brez oblačka. Sonce je pripekalo s tropično vročino in risalo sence po hodniku. Ko sva šla mimo gledališča, je Rennč rekel: »Cez cesto stopim, da izročim kontakt-kopijo M im osi. Prosa! ga bom, naj pohiti.« »Na fotografiji je videti skupino, Jd. pa ni družinska. Ne moarem si misliti, da je bil Oriot družinski človek.« »Kaj pa je s tistimi naslovi?« »Davi sem jih pregledal, pa mi ničesar ne povedo. Morda bodo tebe spomnili na kaj ali na koga.« Ločila sva se. Našel sem brivnico in sedel na prazen stol. Brivec mi je ponudil ,Life‘ iz prejšnjega meseca in me začel briti Brezbrižno sem obračal strani revije. Prvi naslov, na katerem se je ustavil moj pogled, se je glasil: »Petain — kriv ali nedolžen?« In povsem nepričakovano se mi je zazdelo, da je to v nekakšni zvezi z mojimi doživetji na Mauriciusu. 14 Stopil sem v restavracijo ,Fleur Mauricienne' in opazil Ren^a pri mizi v kotu. Cas obeda je bil malone že minil. Gostov je ^ že manj. Zasedeni sta bili samo dve mizi. V enem kotu sta sed® dve brhki dekleti in jedli sladoled. V belih oblekah sta bil: videe ljubki in mladi. V drugem kotu sta sedela Renč in lep mož vis°K postave. Renč jev sosed je bil Jacques Sablain. Ko je Renč &&0' voril moje ime, me je Sablain pogledal z velikim zanimanj®1*^ prav tako pa tudi dekleti v drugem kotu. Pogledal sem ju lju^eZ nivo in rekel: »Škoda, da tako napenjati ušesa, gospodični. Zakaj se narn -vnvuu, Jia^cnjan UC3CO«, gU^pv/U HJIJU. jO:.,* dosedanjega umetniškega Venil. °.Y,inJa sPreJema uprava Slo-e filharmonije do 14. aprila 1956. PREDAVANJA ob £°?P0dlnJet V sredo, 4. aprila 1956 šic. . ° ranlmivo predavanje tovari-boiia2,,n?r^e Grum »O nekaterih lz-«Do pred' »mfhioset?SvSbiakna e,mlJa *®anosti ln Predavanje, ki en znanstveno dne 6. aorll« »k „ ,mel v petek, Profesor jondo« , 8 v dvorani SAZU Matthews ^ univerze W. K. rikovnl odrlfT Balfo-slovanskl Je-ruičlm! Sl' ~ Predavanje bo v slo\^nskihT's?\.?*att,,ews, predstojnik verzL bo n-ld1, pa londonski univerze dn» « aY? kot gost naše unl-^bl sio„„; fPrlla ob 10 v seminarski temi: »sY?"sk®8a inštituta (NUK) o "Mkem svetf.1!^6 študlJe v anglo-»redavalmli U . ne 8' aprila ob 11 v ? lemi- »cil, rlr- mat- fak. Univerze logljo,- lnteza med fonetiko in fono- 81avlstlite vljudno'vabHeidl PrllatelJ1 koncerti RO«bemw„,f1LharmoniJa v sestavu 110 ben v ti-.Y bo koncertirala danes te-Blrhfonii«; * Poleg DvoFškove Prve stave s« -I Musorgskega Slik z različne fPoredu Martinuj eve Sim- prvo nagrajene letos s koncert newyoršklh kritikov. Za »rjporoč.-- lzredno zanimanje, zato Prodaji. nakup vstopnic v pred- modrega abonmaja pro-a Poravnalo zadnji obrok. JJmrli so v Ljubljani 1885.VBol»,Dro,,ne> gospodinja, rojena na Zalah. Pogreb bo danes ob U len ^880° z* Breskvar, upokojenec, ro-, °b 15 na vlču 5' Pogreb bo danes. r^rKjsart®ez,al- oookojenka, rojena uri na žalah Pogreb bo danes ob pbhio i.inRi.HNA Spored za sredo, 3. aprila 5.00—6.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.10 Reklame — 6.20 Naš jedilnik — 6.25 Operetna ln lahka glasba — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Filmske melodije — 11.35 Radijska Sola za višjo stopnjo: Tlbor Se-kely: Sin pragozda (ponovitev) — 12.06 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Milena Lekšan: O pomladanskem preceplje-nju sadnega drevja — 12.40 Johannes Brahms: Madžarski plesi — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 V pesmi po Jugoslaviji — 14.06 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) Milica Bartenjev: Staro mesto Krško; b) I. Dolničar: Dobri vsakdanji pomočniki — 14.35 Veseli lntermezzo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Utrinki lz literature: Glraudoux: Rusalka — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.13 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Radijska univerza: Dr. Stanko Štrukelj: O družbenem upravljanju stanovanjskega fonda — 18.15 Igra tambu-raški orkester — 18.30 Za dom ln žene — 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame -» 19.35 Pletro Ma-scagnl: Cavallerla rustlcana: Rugiero Leoncavallo: Glumači — 22.15 Odlomki s m. nemškega Jazz festivala v Frankfurtu — 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert DROBNI OGLASI BRIVSKO POMOČNICO za nastop službe ob morju Iščem za takoj ali po dogovoru. Javite se pismeno ali ustno na naslov: Lazar Sarčevlč. brivski salon, Rovinj, Istra. 1344 PLAVŽ«: Angleški film: »Zasuž-,iO srce«. Predstava ob 18. KOROŠKA BELA: Angleški film: »Zasužnjeno srce«. Predstava ob 20. DOVJE - MOJSTRANA: Ameriški barvni film: »Neumno dejanje«. Predstavi ob 18 ln 20. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sreda, 4. aprila ob 16: »Bratovščina Sinjega galeba«. Zaključena predstava za gimnazijo Škofja Loka. Četrtek, 5. aprila ob 16: »Velika beseda«. Gostovanje na Jesenicah. Nedelja, 5. aprila ob 10: »Bratovščina Sinjega galeba«. Matineja. Znižane cene 30 din; ob 16: »velika beseda«. Izven ln za podeželje. KINO »STORŽIČ«: Premiera ameriškega barvnega filma: »Cml labod«. Predstavi ob 16 ln 20. — v glavni vlogi Tyrone Power ln Maureen 0’Hara. Prodaja vstopnic od 16.30 dalje. Z BLEDA KINO Poljski film: »Zaklad«. Predstavi ob 18 ln 20. IZ DOMŽAL KINO Ameriški barvni film: »V dolini bobrov« In »Pol orala zemlje«. Predstavi ob 18 ln 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBOD A-C ENTER«; Francoski film; »Edvard ln Karolina«. Po kratki in mučni bolezni no« je zapustila naša najdražja žena, skrbna mamica, sestra, teta, svakinja in hčerka FANI H0JKER, roj. KRANJC Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 5. aprila ob 15.30 Iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Ljubljana, Suiak, Osijek, 3. apr. 1956. Žalujoči: mož Ivo, hčerka Darja, sin Andrej; družine: Hojker, Kranjc^ Lušin, Rataj, Veka- Upravnl odbor Zavoda za zaščito avtorskih malih pravic razpisuje natečaj ZA DIREKTORJA Zavoda za zaščito avtorskih malih pravic, poslovalnice za LR Hrvat-ako, Zagreb Pogoji: — fakultetna Izobrazba ln najmanj petletna praksa pri finančnih, pravnih ali administrativnih poslih, ozir. srednja Izobrazba z najmanj desetletno prakso v teh poslih. Prijave za natečaj sprejemamo do 15. aprila 1956. Vsa pojasnila v zvezi s tem natečajem daje: Zavod za zaštltu autorsklh malih prava, centrala, Beograd, Ulica maršala Tita 16, kjer predložite tudi svoje prijave. rič. sov in ostalo sorodstvo. Prodamo lokomobilski parni kote! * izvlečnim cevnim svežnjem, •znamke H. Lanz - Mancheim. roč^i03 Površina 47,20 m2, dovoljeni tlak obratovanja 6 AT, -e|ka stopničasta, širina 1250, dolžina 1600 mm. Parni kotel ima vse varnostne ventile, napajalno glavo kotiarn0 '3a^no črpalko. — Po ugotovitvi Inšpekcije parnih v LRS sposoben za obratovanje. TOVARNA POHIŠTVA - NOVA GORICA Tovarna »STOL«, Kamnik razpisuje na podlagi 7. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-55) naslednje štipendijo za Tehnično sred-dnjo šolo, strojni oddelek. Ul. in IV. letnik, ali mojstrsko šolo; štipendijo za Tehnično srednjo šolo, lesni odsek, III. ali IV. letnik; štipendijo za mojstrsko šolo pri TSS. lesni odsek. Štipendije se dodelijo v smislu I. odst. »Odloka o višini štipendij« (Ur. 1. FLRJ št. 33-55) Vloge dostavite upravi tovarne »STOL«, Kamnik v roku mesec dni. 1340 V OBIŠČITE SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM II. obrtniSki sejem FLRJ Jugoslavij e in veliko modno revijo na Iliči 49 za OBISK SEJMA SO ODOBRENI 25% POPUSTI NA ŽELEZNICAH, LADJAH IN LETALIH! 438 IZLOŽBA',“ ISAM' SARAJEVO 2(t.VI - 1.VII-I956 , • tsv’ L Sodelujejo: Kemična Industrija ln sorodne panoge, trgovina ln tuji razstavljale! — Prijave za sodelovanje ln katalog sprejema Uprava razstave ln sejma v Beogradu, Knez Miloša 7-n., telefon 23-943. Šolanje Toma Browna V glavni vlogi: John Howart Davles ln Robert Newton. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. — Jutri ameriški barvni film »Poletno gostovanje«. (C Brez tednika. Predstave ob 18, U. 19 ln 21. V glavni vlogi Joan Craw-fort ln Sudden Fear. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 daljo. KINO. »VIC«: Ameriški film: »Tarzan ln njegova prijateljica«. Tednih. —i predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Tarzan ln njegova prijateljica«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino angleški film: »Pot k uspehu«. Redne predstave vsak torek, četrtek ln nedeljo ub 10, ob 15 pa vsak dan, razen nedelje. KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Teresa Raquln«. Tednik: Filmske novosti št. 7. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjikrat! KINO »ŠIŠKA* Ameriški barvni film ,Po čem ie slava' V glavni vlogi James Cagney In Corlne Calvet. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo te danes ln jutri. Danes zadnjikrat. — Jutri ameriški film »Ona Išče srečo« (»Kavboj ln dekle). Oglašujte v »Ljudski pravici!« S M CAS0PISN0- ZAL02NIŠK0 PODJETJE »SEDMA SILA« BEOGRAD — TER AZIJE 31 (VISOKO PRITLIČJE) Znižali smo cene svojim izdaiam! Prejšnja Sedanja cena cena 530.— 300,— 140.— 100,— 160.— 100.— 650.— 400.— 160.— 100,— 1100.— 950.— 260.— 300,— 140,— 80.— 170,- 80.— 170,— 80.— 100.— 80.— 100.— 80.— Dr. Aleš Bebler: »PUTOVANJA PO SUNCANIM ZEMLJAMA« Dušan Timotijevič: »ETIOPIJA JUCE I DANAS«.........................140.— Miodrag Avramovič: »NAS SUSED GRCKA«........................... Tihomir Stanojevič-Ljubomir Stojovič: »NA PUTU MIRA« . . . »SAVREMENA TURSKA« (zbirka reportaž, vtisov in srečanj sedemnajstih jugoslovanskih novinarjev)'.......................... Zbornik »SAVEZNA NARODNA SKUPSTINA«............................ Aleksandar A. Vidakovič: »DALI ZNATE ENGLESKI«, polplatno celo platno............................... ................ Mihajlo Petrovič: »OGLED IZ ISTORIJE STAMPE«......................140,— Aleksa Markišič: »MOJI LJUDI«.............................. Drag. Jovičič: »BUKTINJA U TAMI«........................... Dušan Jerkovič »DANI I NOCI« ............................ Vasilije Medan: »U SENCI" VELIKOG GRADA«.......................100.- Najavljena otroška knjižnica »Zlata knjiga« pripravlja za svoje bralce v letu 1956 tale dela- 1. Ivan Bratko: »TAJNA BARAKE 33« 2. Tibor Sckelji: »SIN DŽUNGLE« 3. Nikola Krsmanovič-Veljko- Kuprešanin: »KAKO JE NASTALA STAMPA« 4. Alphons Dodet. »MALISAN« 5. Elin Pelin: »MEDENI IVICA« 6. Mirko Milojkovič: »CUNGO« — knjiga o življenju in običajih Kitajcev 7. N. Divljan: »GENIJE« — knjiga o Nikoli Tesli Za razvedrilo in zabavo: Andersenova pravljica »KRALJICA SNEGA« v treh dimenzijah z očali..........................................*, , , , , . 200.— V. Bakster: »VESELI TREN«......................................... 120.— E. Koks: »POD ZLATNIM SVODOM«......................................120.— Ropson: »OŽIVLJENA MUMIJA«........................................ 120.— V pripravi: 1. »NOVI EGIPAT«,- zbirka potopisov, političnih beležk in vtisov šestnajstih jugoslovanskih novinarjev 2. »SVEDSKA DANAS« Ivana Šinkovca 3. VODICI PO AVSTRIJI. ITALIJI, GRČIJI IN FRANCIJI. Orientacijski priročniki za tiste, ki potujejo v te države, z dragocenimi informacijami za poslovne ljudi s praktično konverzacijo 4. Z BIRKA ŽIVLJENJEPISOV JUGOSLOVANSKIH SODOBNIKOV »KO JE KO U JUGOSLAVIJI« Kmalu bo izšlo: 1. »NA POZORNICI SVETA« Djordja Radenkoviča, knjiga esejev o najpomembnejših ljudeh na svetu 2. »ZASTO KOEGZISTENCIJA« Vladislava Milenkoviča. — Z analizo ekonomskih in političnih dejstev v sodobnem svetu dokazuje knjiga nujnost koeksistence Pisana je v lahkem in dostopnem stilu z velikijn številom zanimivih ekonomskih podatkov Naročila sprejema: »SEDMA SILA«, BEOGRAD, Terazije 31 (visoko pritličje) telefon 28-451 — tekoči račun pri Narodni banki 1032-T-638 KNJIGARNE IMAJO OBIČAJNI RABAT 1?5) 100,— 80,— 100.— 80.— m časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana Kopitarjeve ulica 6/11L telefOD 81 89-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika teleloo 8tev 21-813 u> Kulturna rubrika **- 21-887. Nazorjeva ulica 10/U — Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 89-181 — Telefon za naročnino ln'oglase št 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 2S0 din ca tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 — poštni predaj 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopis) se ne vračajo Drobne Na sliki vidite model skulpture, ki jo bodo odkrili čez nekaj časa na Univerzi v Manchestru. Skulptura prikazuje levo in desno roko, med njunimi prsti pa se prepletajo nitke. Na ta način naj bi ponazorili delo v tekstilnih tovarnah. Dobrodošla novost avstrijski Športni ' v- j •/ LEŽALNI VAGONI SO NA Yld ClVStV IJS Ki tl ZG iCZfllCClfl med Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Ker so se zelo dobro obnesli, jih bo v mednarodnem železniškem prometu čedalje več. S tem bo ustreženo večini potnikov, ki nimajo toliko denarja, da bi se lahko vozili v spalnih vagonih. Vožnja na daljših progah brez nočnega počitka pa je zelo naporna in neprijetna. Rekordi sovjetskih pilotov Sovjetski konstruktor letal A. Jakovi jev je izdelal največji helikopter na svetu. Z njim bodo lahko prevažali avtomobile, konje in sploh vse težke predmete. Na tušinskem letališču v Moskvi sta dosegla dva sovjetska pilota nedavno dva rekorda v prenosu tovora z novim helikopterjem. Pilot Miljutičev se je dvignil s štirimi tonami tovora nad 2000 m visoko. V drugčm poletu je pilot Tinjakov dosegel z dvema tonami. ora višino 5082 m. Podatke o uspehih sovjetskih pilotov so sporočili mednarodni letalski federaciji, da jih bo registrirala kot svetovna rekorda v poletih s helikopterji. Avtomobilske nesreče v ZDA Verjetno violinist ni imel najbolj prijetnih občutkov, ČePr®V. igral samo levjemu mladiču, katerega je lastnik trdno Slika je bila posneta na »Živalskem karnevalu« Kavboj Jimmy Strašni Bizon in vsi njegovi Komanči, Jurček in kavboj Jimmy — vsi so zlezli v vagone in se peljali. V »Kavboj Jimmy ni lagal,« je svečano ugotovil Strašni Bizon. »Predlagam, da ga sprejmemo za W?(l[ častnega člana velikega plemena Komančev.« \) »Howgh!« so pritrdili starešine in kavboj Jimmy. Za do.&KC) voAJjo Toda železnica ni zapiskala, kaj šele JjkgAp' da bi se premaknila. Indijanci so grozeče namrščili obrvi. Jurček je brž opazil, kaj je na risbi narobe; narisal je še dim in lokomotiva je veselo zavriskala. SP. TOMAHAVK - ZG.TOMAMAVK APRILA SREDA