Iz državnega zbora. Kedaj bo konec razgovoru o jezikovnem vpiašanju? Okoli 70 govornikov še ima razpravliati to zadevo. 3. majnika je govoril o tej stvari znani baron Di Pauli, ki je za to, da se izvoli poseben odsek, ki naj presodi in reši jezikovno vprašanje. Dokazoval je, kako budalost govorita Schonerer in Wolf, ako trdita, da je katoliška cerkva nasprotna nemštvu. Celjski Pommer je klical vmes: »V Mariboru ni nobenega Nemca v v seminišču.« »Zakaj se pa Nemci ne oglasijo za duhovski stan?« se mu je odgovarjalo. 0 govoru češkega poslanca dr". Vašaty-ja in dr. Gregoreca je »Slov. Gosp.« že zadnji6 kratko poročal. Gospod dr. Gregore6 je razkrival velike krivice, ki se godijo Slovencem po vseh deželah. Na Spodnjem Štajerskem ima 40.000 Nemcev 3 gimnazije iri end realko, a 400.000 Slovencem ne orivoSčijo fiiti jedne spodnje gimnazije. Tu je zaklical dr. Pomer: »V Št. Jurju pri Celji imate lahko celo gimnazijo.« Vitez Berks mu ugovarja: »V Št. Jurju, kjer imajo samo le 17 hiš, naj bo gimnazija?!« Pomer nadaljuje svojo modrost: »Pozidajte si v Št. Jurju mesto.« »Nismo Amerikanci« odgovarja vitez Berks »da bi mogli kar čez no6 pozidati novo mesto.« Kaj imamo od nemških liberalcev pri6akovati, spri6uje govor poslanca za brnsko mesto D' Elverta. Mož obžaluje, da se je 1. 1867 po privolitvi Nemcev sklenil glasoviti § 19 temeljnih državnih zakonov. Ta paragraf }am6i vsem narodom jednakopravi6nost, žal da je bil za Slovane vedno le na papirju. D' Elvert zahteva, da morajo imeti Nemci prvo besedo, sicer razpade Avstriia. V imenu Poljakov je izjavil vitez Javorski, da oni vstrajajo na6elno pri tem, da imajo deželni zbori rešiti jezikovno vprašanje, vendar pa hoeejo voliti jezikovni odsek. O zatiranju Nemcev je govoril nadalje francoski Nemec Fournier, katerega pa je poslušalo malo število poslancev. Več poslušalcev si je pridobil ponemčeni Slovenec baron Žvegel, ki je v imenu ustavovernih posestnikov terjal, da se naj razveljavijo jezikovne naredbe in se naj povrnejo Nemcem niihove stare predpravice. Tako zahteva rojen Slovenec predpravice za Nemce! Ali ni to sramota? Schonererjanec Iro je na to pretil naravnost z razpadom Avstrije, 6e se Nemcem vse ne privoli, kar sami ho6ejo. Takih izdajie se je žal že več zglasilo v državnem zboru, Še Tjtidi ne s takjo jasnimi besedami kakor znarii »poštenjak« tro. V imenu Lahov je izjavil d' Anjj^i, da vsled zgodovinskih predpravic, katere TO zauživali Italijani doslej, zahtevajo te predpravice tudi v prihodnje. In le tako dolgo hočejo sodelovati v jezikovnem odseku, dokler se njim ne kratijo te predpravice. Tudi Tirolec dr. Sehopfer zahteva odpravo jezikovnih naredb, o katerih trdi, da so velika krivica za Nemce. Nasproti junaškim Nemcem, ki vedno vpijejo: »pro6 od Rima« je pa skušal dokazovati, da je katoliška cerkva vedno pospeševala nemštvo. Tu pa je mož zagazil tako dale6, da je trdil, kakor da bi bila katoliška cerkev slovanske narode ponemčevala! To pa6 ni bila nikdar naloga katoliške cerkve, Slovane ponera6evati! S takimi izrazi se mir med narodi ne bo delal, temveč le podvžigal ogenj novega sovraštva. V imenu dalmatinskih Hrvatov je izjavil dr. Bulat, da v Dalmaciji poznajo le jeden jezik, to je hrvatski. A žal, zdaj se šopiri tamkaj po vseh uradih samo le italijanš6ina. V petek 6. maja se ni nadaljevala jezikovna razprava, temve6 razgovarjalo se je o zahtevi socijalnih demokratov, Poljaka Kolischerja in Dalmatinca Vukoviča, naj se carina na uvažanje žita do konca junija tega leta odpravi. Vsled sedanje vojske so židovi silno zdražili žitno ceno. Iraenovani poslanci so toraj te misli, da 6e se carina (col) za inostransko žito, ki se uvažuje v Avstrijo, odpravi, potem bo žitna cena zopet padla. Toda poslanci Schonerer, Gre^ojig, Steinc, Kaiser, Hagendorfer in dr. Scheicher so dokazovali, da se bodo vsled 'odprave carine sicer zmanjšali državni dohodki, žitna cena se pa ne bo znižala. Primere že imamo. Te dni se je odpravila carina na Francoskem, nlsledek* pa je bil ta, da je Cena žita znatno posko6ila. Enako bi se zgodilo tudi pri nas. In Se eden nasledek bi gotovo nastopil. Na rusko-avstrijski meji 6akajo judovski agenti trenutka, da se carina odpravi in se more brez carine žito uvažati iz Ruske v Avstrijo. Žitni judje bi takoj po znižani ceni velikanske množine ruskega žita nakupili in ob 6asu naSe žetve bi rekli avstrijskim pridelovalcem žita: Dajte nam, 6e hočete novo pridelano žito po nizki ceni, katero Vam ponujamo. kajti žita je v Avstriji dovolj. Prihodnje leto ln v jesen bi toraj naSe žito ne imelo nobene cene. Trgoviiiski minister je naznanil, da se v tej zadevi pogovarja naša vlada z Ogersko. Kajti Avstrija brez ogerskega dovoljenja ne sme znižati ali odpraviti carine. Glasovalo se o tej stvari ni v zbornici. Toda vlada je lahko spoznala, da večina poslancev je zoper odpravo carine. V zadnji seji so se izvolili tudi nekateri odseki. Izmed Slovencev je izvoljen v tako imenovani zatožni odsek, ki mora preiskovati delovanje ministra Badenija vitez Berks; v peticijski odsek, ki presoja došle prošnje: Einspieler in Pogačnik ; v legitimacijski odsek dr. Gregorčič. Predsedniki vseh teh odsekov so vzeti izmed desnice. Predsednik legitimacijskega odseka je n. pr. Čeh (konservativen veleposestnik) dr. Wiedersperg; predsednik zatožnega odseka tudi konservativen veleposestnik grof Paliy. Kako stojimo zdaj v državnem zboru, bi marsikdo vprašal. Odgovor: Položaj je celo nejasen; večina ni več tako trdna, kakor je bila pred leta dnij. Ko se je pretečeno leto prvokrat glasovalo o tem, so li jezikovne naredbe za Ceško postavne ali ne, je glasovala velika večina, s katoliškimi nemškimi poslanci vred, za to, da so te naredbe postavne. Ko je prišlo lani v jeseni do drugega glasovanja o tej zadevi, se je pokazal velik razkol med nemškimi katoliškimi poslanci in z večino 5 glasov se je pripoznala ta postavnost. Ko je letos zopet prišlo do glasovanja zastran grofa Badenija, so se pa glasovanju umaknili nemški katoliški poslanei, in ker je tudi mnogo slovanskih in rumunskih poslancev manjkalo, se je celo z večino 8 glasov sklenila zatožba proti grofu Badeniju. Tisti nemški katoliški poslanci, ki so lani podpirali predlog grofa Falkenhayna, naj se s silo iztirajo hujskajoči in razgrajajoči poslanci iz zbornice, so letos žbežali iz zbornice, ko je bilo o tej zadevi vnovio glasovati. Ker torej stranka nemških katolikov več ne drži s Slovani, nimamo trdne večine v državnem zboru. 6. maja je bila zadnja seja; kedaj se skliče zopet zbornica, še ni znano. 13. in 14. majnika gotovo ne, kakor se je poprej govorilo; morda še le začetkoma meseca junija.