Po&t.innn ptacasa ▼ gotovini*
Leto LX V., št. 216
Ljubljana, petek 23. septembra 1932
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratoi davek posebej. — > Slovenski Narode jpeJja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBUANa, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št, 3122, 3123, Sili, 8125 in 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št, 8----CELJE, Koce nova ulica 2. — Tel. IO
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavoda v Ljubljani št. 10.351.
PRITISK NA FRANCIJO
Angleško posredovanje za zopetno pritegnitev Nemčije k razorožit' venim pogajanjem — Nova Hendersonova akcija
ženeva, 23 septembra. Urad razoroži U vene konference je na svoji včerajšnji javni seji sicer nadaljeval razpravo o tehničnih vprašanjih, vendar pa se je bolj bevdi z vprašanjem, ah naj se nadaljuje sedanji na<Mn razprav ali pa naj se seje odfrode za mes-pc dni. kakor to želi angleški zunanji minister Simon. O nenadnem odhodu Herriota izjavljajo n? francoski stran:, da je prisotnost Herriota imela le namen, da bi mogel takm' nastrpiti proti morebitnim zahtevam L; t vinova in itali-janskegra delegata Rcs=a v vpra Sanju enakopravnosti, na anglešln in ifaM janski strani se na nenadni odhod francoskega ministrskpg-a predsednika tolmači drugače. Angleški zunanji ministe- Simon je baje zaradi dogodkov v angleškem kabinetu in m<~žn<"*sti razpusta parlamenta iz javTl Hernotu. da sedaj ni cas za postopanje proti Nem^ji. ker °n-e angleški vladi predvsem za. to. da porabi prisotnost nem Skrb zastopnikov na zborovanju Dru-Stva narodov za privatne razgovore in da na ta način poizkusi d'seči kompromis v vprašaniu enakopravnosti. Tozadevne raz-
govore z Neurathom bi Simon pričel še pred povratkom Herriota v ženevo.
Pariz, 23. sept. A A. Sain-t Brice piše v »Joumalu« o včerajšnji popoldanski seji predsedstva razorožtvene konference ter napada Hendersona. ker ie kot predsednik ženevske konference sporoči, da bo uvedel akcik) za povratek Nemčiie na konferenco. Saint Brice pravi, da bo Henderson v ponedeljek ali torek pred'ložil predsedstvu konference memorandum ki naj baje olajša diskusijo.
Po mnenju uglednega francoskega novinarja hoče Hen-derson s tem manevrom omogočiti Nemčij- ponovno udeležbo na razorožitvenj konferenci. »Exce!s-or« se boji. da ne bi to stremljenje predsednika konference omogočilo nemški vlad.. da , postavi nove zahteve, ki bi bile v škodo evropski varnosti.
Pertinax napoveduje v listu »Echo de Pariš*, da bodo v Ženevi izvršili od vseh strani pritisk na francosko delegacijo, naj Francka zmanjša svojo armado. Pri tem bi Francij.i obljubili za kompenzacijo uvedbo  mednaT-od-ne  kontrol^ nad oboro-
ževanjem in jamstva za varnost, ki bi obstojala v nekakih obljubah o skupni akciji za primer nevarnosti. Pertinax misli, da bi bilo treba, preden se francoska vojska zmanjša, izvršiti strogo arhketo in ugotoviti dejansko stanje nemške oborožitve. >Oeuvre* komentira včerajšnjo diskusijo o vojaški komtroli in pravi, da bi bilo treba ukreratri vse za njeno uspešno izvedbo.
»Avenir« ironično omenja kontrolo nad oboroževanjem in navaja kot primer Lyt-t o novo komisijo, ki je izvršila anketo na Daljnem vzhodu ter sestavila poročilo, do-či.m Japonska že sedaj grozi, da bo zaradi tega  poročila izstopila iz DN.
»Volonte« pravi, da se morajo države, ki so zastopane v Ženevi odločiti za vza-ierrmo kontrolo ali pa za nadaljnje tekmovanje v oboroževanju. Brez kontrole, pravi list. ni pričaktovati znižanja oboroževanja ne varnosti Razorožitvena konvencija bi bila po sodbi tega lista, kaj hUro pogažena, če ne bi b'io tudi kontrole za njeno dejansko izvedbo.
Mussolini o sporazumu s Francijo
Predsednik italijanske vlade o aktualnih političnih vprašanjih Mussolini za nemško tezo o razorožitvi
Pari.r, 23. sep.:mbra. Glasilo radikalne stranke »La Republique« objavlja razgovor svojega urednika z italijanskim ministrskim predsednikom Musso-Hnijem o aktualnih mednarodnih problemih. 0 možnosti sporazuma med Italijo in Francijo pravi Mussolini. da se francoska demokracija in italijanski fašizem medsebojno ne izključujeta. Fašizem ie nekaj specifično italijanskega Hi torej ne gre za to. ali ga Franciia odobrava ali ne. Zato sporazum ne bi pomenil, da bi morala Francija odobriti fašistično doktrino.
Kar se tiče razorožitvenega problema, pravi Mussolini. da je danes razorožitev kategorična zahteva časa Ako se hočejo velesile izogniti novemu oboroževanju Nemčije, se moram odločiti za konkretno razorožitev, kakor ie določena v versailleski mirovn; pogodb-To pa še seveda ne daie Nemčiji pravice do obroževania. pač pa nravico m dolžnost, da druge opozarja na notrebo razorožitve. V ostalem misli Mussolini da ne bo težko doseči sporazuma, akr> bodo vse države pokazale dovolj dobre volje.
Pomen konference v Stresi
Izjava madžarskega delegata — Treba bo še počakati   na sklepe
svetovne gospodarske konference
Budimpešta, 23. i^eptembra. AA. Madžarski delegat na konferenci v Stresi Teleszk'. ie po povratku v Budimpešto izjavil poročevalcu madžarskega tiskovnega urada med drugim, da konferenca v £trppi ni rodila pozitivnih uspehov. Od vsega začetka ie bilo rečeno, da konferenca ne bo moela sklepati o takoj izvršenih in za vt^e države obveznih ukrepih. Resolucije konference bodo prišle seda i pred odbor za evropsko unijo v Ženevi. Po mnenju madžarskega deleaata fo t^ resolucije vsa i v sedanji obliki brez večjega pomena, pridobile pa  bodo na pomenu.
ko bodo kasneje izpopolnjene s sklepi svetovne eoepodarske konference. Brez tetja pa in v sedanji oblik'', ie dejal Tele**zki, ne morejo mnogo koristiti državam Srednje in
Vzhodne Evrope.
Neposredne koristi je dala konferenca v Stresi po mnenju madžarskega delegata le na psihološkem področju. Semkaj spada splošno spoznanje- da ;e povišanje žitnih ee*i v Srednji in Vzhodni Evropi v interesu vs^> Evrope brez razlike držav Prav tako je treba s tega vidika pozdraviti soglasno priznanje nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evroppe. da niso ukinile svojih mednarodnih obveznosti z namenom, da škodijo svojim upnikom, marveč, ker so bile k temu iz erospodar&kih in finančnih razlogov  prisil iene   in   ker  svojih obveznosti
enostavno ne morejo izpolniti. S tem v zve/' izdani ukrepi so bili celo v korist upniških državam.
Krvavi izgredi brezposelnih v Angliji
Naraščanje brezposelnosti — Spopad! med brezposelnimi in policijo
v industrijskih mestih
London, 23. sept. Čeprav so se gospodarske razmere v Angliji sami že znatno BDbolfišale, se vendar !e čutijo na vseh po-B3i posledice vse večje krize drugih držav. Industrija, ki ie navezana izključno na izvoz, je morala omejiti obratovanje in tako se tudi v AngMji vedmo bolj ostro pojavlja problem brezposelnosti. V velikan HKhistrffskih centrih je na tisoče in tisoče brezposelnih. Črni bolj se bliža zima, tom bofc narašča število brezposelnih, ki zahtevajo čim dalje večjih žrtev od d/rža-ve m lokalnih ustanov. V zadnjem času so izgredi brezposelnih skoro na dnevnem redu. Komunisričnj agitatorji spretno izkoriščajo bedo brezposelnih ter jih hujska-io k izgredom. Tako je prišlo zadnje dni v Birkenheadu. Liverpoolu. Bladkipoolu m
Rastorru do krvavih nemirov, pri katerih je bilo tudi več ranjenih in mrtvih. V Liverpoolu trajajo nemiri že ves teden in se dan za dnem ponavljajo. Suoči je zopet več tisoč ljudi navalilo na trgovine in jih začelo ropati. Prav tako je prišlo do krvavih spopadov v BlackjpocHu in Rusto-im. Ker je policija prešibka, da bi sproti razganoala demonstrante, je začela npo-'uab^ati novo taktika, ki pa je invai* *
javnosti največje ogorčenje. Policija se namreč pri razganianjoi demonstrantov poslužuje avlomobilov in rnotociklov ter z največjo b rzino brezobzirno zavozi v množico, pri čemer je seveda vsakokrat več ranjenih pa tudi mrtvih.
Slovo italijanskega pc'^?ka v Parizu
parte, 23. septembra. AA. Predsednik republike Lebrun je v sredo sprejel italijanskega poslanika Manzomja v poslovilni avdijenci.
Strela udarila v voiaški zrakoplov
pari«, 23. septembra. AA. Slabo vrcane zadržuje vojaške vaje v okolici Chalonsa. Strela je udarila v balon, ki je nato eksplodiral brez človeških žrtev.
Stavka madžarskih mlinov
Budimpešta, 23. septembra. V komita-rib. Baranva m Somogy se je včeraj začela napovedana stavka mlinov. Nad 500 mlinov je ustavilo delo, da protestira proti vladni odredbi o kontroli mlinov.' Doslej so lastniki mlinov odpustili nad tisoč dete pribMžao 500
Zaključek procesa proti dr. Jovanovicu
Beograd. 23. septembra. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljeval proces proti ri . Dragoljubu Jova-r.ovićj in tovafistem. j\-r »o bili včeraj zaslišani vsi obtoženci, je bilo dokazno postopanje danes zaključeno s čitanjem raznih sodnih spisov Takoj nato je povzel besedo državni tožilec dr. kadrov, ki je v daljnem govoru £e trikrat očrtal krivdo vsakega posameznika in aaglasil, da je obtožba že s samim priznanjem obsojencev docela utemeljena Zato je predlagal naj se kaznujejo kakor določa zakon. Po kratkem odmoru je riato prvi povzel besedo zagovornik glavnega obtoženca, profesor beograjske univerze dr. Dragutin Janknvić, ki je pobijal obtožnico in naglasa!, da v postopanju obtoženega dr. Dragoljuba Jovanovića ni bilo ničesar protidržavnega in protiustavnega, češ, da je samo pripravlja! ustanovitev jugosloven-ske zemljoradničke stranke. Zagovornik je naglašal. da je imel obtoženec pri tem le najboljše namene. Njegov govor ob uri, ko to poročamo, še traja.
N|. Vel. kralj v Aleksincu
Beograd. 23. septembra. Nj. VeL kralj je v spremstvu maršala dvora napravil izlet lo Aleksinca Spotoma se je ustavil v samostanu Kal^nic Ljudstvo ga je poveod, kjor se je pojavil, navdušeno pozdravljalo.
Povratek ministra dr. Kramerja v Beograd
Beograd. 23. septembra. Davi se je vrnil iz Ntša minister dr. Kratner, ki se je ud?-ležil snoči velike konference JRKD v Nišu.
Poset francoskega poslanika
v vardarski banovin!
Beograd, 23. eeptembra. Francoski poslanik na našem dvoru g- Naggvar je danes odpotoval v vardarsko banovino, kjer bo ostal kakih oaem dni. Posetiti namerava vse važnejše kraje, da se tako seznani z razmerami v teh pokrajinah.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 23. eeptembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje postavljen za šefa kirurškega oddelka splošne državne bolnice v Ljubljani v 4. skupini 2 stopnje dr. Mirko Čemič, doslej šef kirurškega oddelka banovinske bolnice v Mariboru.
Akrobacije letala brez pilota
Ruma, 23. saptembra. Dopoldne se je pojavilo nad Ramo letalo, kil (je izvajalo neverjetne a&robaoije. Ljudje so s strahom (pričakovali, kdaj bo letalo treščilo na tla. Naposled se je letalo zopet dvignilo (precej visoko in odletelo ▼ amen proti sere Bcženovič, kjer je narposled treščilo na tla in zgorelo. Ko eo prihiteli ljudje, da bi pomagati pMotn, nI bUo o njem nobenega sledu. Zagonetka se i>e k mahi pojasnila. Zjutraj se je dvignilo neko letalo na novo-eadttkeon letaliecu k poizkunoenra poletu Med poletom pa je pilot opasti, da motor ne funkcijondra dobro in da ne bo mogel pristati. Zato je prepustil letalo svoji nso-di In se sam s padalom spustil na sem 1 jo Tako je letalo, kd jo bilo ture* vodstva, zares Irvajak) nekad Časa neverjetne akrobacije, dokler m naposled treKUo na tla m
Hitlerju se maje jo tla :::
Nesoglasja v narodni socialistični stranki — Izpremembe v vodstvu hitlerjevskega pokreta — Slabi upi na državnozborske volitve
Berlin, 23. sept V političnih krogih z zanimanjem zasledujejo preokret ki se prupravl-ja v Hitlerjevi narodno-socialistič-ni stranski. Hitler in njegova ožja okolica u-videvajo, da je bila taktika, ki so jo vodili po zadnjih državnozborskih volitvah, docela zgrešena ter da je dovedJa do popolnega poloma. Hitler sam noče priznati svoje nesposobnosti in išče zato krivcev v vrstah svojih podrejenih voditeljev, da bi vsaj na zunaj varoval svoj ugled. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih taro-gih, pripravlja Hitler popolno reorganizacijo svoje stranke. Predvsem bosta morala past1" Hitlerjev generaKtabni šef kapetan Roh-m. pa tudi predsednik državnega zbora Goring ie prišel v nemilost, ker ga dolže. da ie s svojim nastopom v državnem zboru dovedel do popolnega poloma Hitlerjeve politike. Hitler se je odločil za smerno opozicijo proti vladi, da bi si tako zagotovil odprta vrata za sporazum s Papenovo vlado po volitvah, dočim se radikalno krilo Hitlerjeve stranke pod vodstvom Gregorja Strasserja zavzema za brezobzirno borbo proti vladi, zaradi česar je prišlo med njim in HitUerjem do hudega spora. Hitler bi se rad iznebil tudi dr. Gobbelsa in zatrjuje se, da je dr. GSbbels določen, da prevzame vodstvo narodne socialistične stranke v Avstriji. Vodstvo Hitlerjevih napadalnih oddeHkov
Ogorčenje zaradi smrtnih . t    obsodb v Albaniji
Beograd. 23 septembra. Po poročilih iz Tirane je obsodba sedmih znanih nacionalistov na smrt izzvala med albanskim prebivalstvom veliko ogorčenje. Med prebivalstvom ee je započel velik pokret, zlasti v okolici Valone, da bi se izposlovalo pomi-loscenje obsojenih nacionalistov. Iz mnogih krajev Albanije so bile odposlane v Tirano posebne deputacije, da zaprosijo za njihovo amnestijo. Zaradi smrtnih obsodb obstoja veliko ogorčenje zlasti med mladino, ki jo vodi duhovščina. Mnogim deputacijam je policija preprečila odhod v Tirano, svečenikom pa odredila, da ostanejo doma.
Iz policijske kronike
Ljubljani a, 23. soptembra. Ljubljam-siki policiji se je v zadmjam času posrečilo nrijeti dva člana dobro organizirane tolpe kolesarskih tatov, ki so na debelo kradli v Ljubljani kolesa in jih razpečevali po deželi, največ so jih pa izvozili na Štajersko. Z>ne 16. t. m. je bdi v Ljubljani arotiran brezposelni 201etmi Oskar S, roje«! nekje v Nemčiji im pristojen v De-sanić na Hrvatskem, istočasno pa tudi njegov 201etni tovariš A. K. Pri Oskarju je policija zaplenila kolo znamke >Rixe«, ki je zanj priznal, da ga je istega dne ukradel iz neke veže na trgu v Celju. Policiji je tudi priznal, da je v zadnjem času ukradel več koles in jih s pomočjo tovarišev prodal na Štajerskem. Tri kolesa je policija izsledila v Ljubi jamski okolici in sicer eno
znamke »Kosmos*. Id ga je prodal Ivami §. v Savijah, drugo zmamke *Waffenrad«, « ga je prodal Janezu R. v Klecah za 280 Dm m tretje znamke »Nationadc s tvorni-ško števflko 550.618, ki ga je prodal Ivaou R. v Ljubljani, ta pa zopet nekemu druge-rwu. Kolesa dobe lastniki nazaj na poHelJ-ski upravi v Ljubljani. Tatica je policaja izročila sodišču.
Tudi *Sei*j je bila prijavljena ena tat-vin^ koleaa ki sicer je bik) odpeljano trgovcu Ivanu Lukiču izpred trgovine v Stritarjevi ulici. Kok> je domsko m je vredno 1500 Din.
Sooči je obupala nad življenjem delavka Klara A., stanujoča v Mostah. Tik pred žensko bolnico na Stari poti je popila manjšo količino oetove kisKnc, na kar ata jo dva pasanta prenesla v žensko bolnico, od tam ao k> p« poslali v splošno bolnico, kjer so ji izprali želodec ki je ie irven nevarnosti.
s
Na policiji je prijavila gdč. Beti T., da jo je v torek zvečer okrog pol 10. v Nun-skri ulici ustavil neznan moški in jo začel n^ovarjati, naj gre s njim v Tivoli Ker je to ogorčeno odklonila, jo Je prVtisnil k zidu in jo hotel postiti. Nato ji je potegnfl slamnik z ;- pob-igniJ proti Kongres-
nemu trgu. Neznanec je bil okrog 35 let star, precej čedno oblečen, visoke postave. Na sebi jo krnel sivo obleko, nosil je črna očala.
s
V bomko so včeraj prepeljali tri ponesrečence. Na Srrartinski cesti je Pečni-karjev avtobus podrl 741 etno starko Amalijo flojsJa m H siomn tavo
bi imel prevzeti general v. Epp.
Ne da se prikrivati, da se nahaja Hitlerjeva stranka v skrajno težavnem položaju. Nihče ne dvorni, da bo stranka izšla iz volitev zelo decimrirana, ker nima nitt finančnih sredstev, nrti več privlačnega Drograma, odkar je prav za prav Papen prevzel program Hitlevria. Dočrm je imel Hitler pri zadnoih volitvah na razpolago ves tisk težke mdnstrHe in veleagrarcev, ie sedaj navezan sam nase, ker bo ves ta tisk v službi Papena. r>osedanji neuspeh pa ie tudi zelo poparil Hitlerjeve pristaše, tako da bo Hrtter po mnenjm vladinih krogov lahko govoril o sreči, če bo obranil polovico giasov, ki jih ie dobil pri zadnjih državno-zborskih volitvah.
Približevanje Hitlerja k Paperra se zrcali tudi v stalnih kapitulacijah narodnih socialistov. HftleT je moral uvideti, da na parlamentarnem poliju mi dorastel vladi in da se ne more zanašati na svojje zaveznike. Nemški nacijonalci so ga pnstiH na cedihi, pa tudi bavarska l+trdska strarrka je sflclerrila s Papenorn premirje. V pruskem deželnem zboru se morajo narodmt socialisti umikati korak za korakom, talko da ugled m prestiž Hrtlerja 9talno nazaduje. Pompoizne napovedi o skorajšnjem Drevzemu oblasti, s kateriimd je rftfler pred sestankom državnega zbora slepfl svoje pristaše, mu sedaj zelo Škodujejo.
nalomi! tri rebra. Starka je nekoliko naglušna in ni čula signalov. — V Škofljici je cinkularka zagrabila za roko 151etnega mizarskega vajenca Ivana Bizjaka, zaposlenega pri mizarskem mojstra Andlovicu In mu odtrgala štiri prste desne roke. — Tretja žrtev nesreče je postal 229etni po-setmik Anton Kasteiic z Muljave, ki si je snoči s samokresom prestrefil dfcrn leve roka
Izpremembe v sveta DN
ženeva, 23. sejpt. Na prihodnji psanaral soliti Društva narodov bodo nanovo zasedena mesta v svetn, ker bodo Poljska, Pera in Jugoslavija po poteku triletne dobe rastopile iz sveta. Poljska namerava prijaviti svojo ponovno kandMatnro. Glede na razpoloženje v mnogih manjSfh drtavah pa je zelo drvomljijvo, ali bo Poljska na plenarni seji dobila za izvolitev potrebno trve-tretjinsko večino. Na mesto Peruja bo Q^ brie prišla Mehika, aedaaijl sedež Jugoslavije pa bo xa»vzela Č**šfcoak>vafika. Za sedež Polj-ske se potegujejo todi Tru-čij-a. ki je nova članica Društva narodov, Belgija in Portugalska.
Deportacija španskih monarhi sto v
Madrid, 23. sejpt. Vojna križarka »Espagna«, ki je že delj 5asa čakala v lu3ri Cadiz, je snoči odpKila. Na križarko je bilo vkrcanih 154 r>olkidnrih obsojencev, ki so bili obsojeni na deportacijo. Med njimi so večinoma pripadniki bivše španske aristokracije. Prepeljani bodo v Vifla Cisne-ros v začini afriški koloniji Rio del Oro.
Francoski vojaški manevri
Pariz, 23. septembra. Zrakoplovni mi. nteter Fainleve je odpotoval v vojaško taborišče v Malvv, kjer bo prisostvoval manevrom v Ghampagmi. Minister bo proučeval uporabljivost zračnega orožja v modemi vojni.
IzletnlSkl vlak v Metliko
Na drugem mestu poročamo, da ie železniška direkcija ngenioma uvedla v nedeljo 25. t m. wi morebiti tudri prihodnjo nedelio 2. oktobra IrletniSki vlak iz Ljub-Idane v Boh. Bistrioo-iezero in Kranjsko goro. Obenem železniška direkcioa obveza občinstvo, da bo vozil izletniški vlak na Gorenjsko le ob zadostni frekvenci, če bo pa premalo potnikov, ga bo morala sploh ukiniti.
V Metliko bo voz41 izJetmški vlak predvidoma Še do konca oktobra. Dolenjci se bodo morati pač pobrigati da dobe izletniški vlak čez zimo vsaj ob nedeljah v časa, ko bo za smuko dovolj snega.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2308.74 _ 2320.10, Berlin 1366.69 — 1376.49. BruseVj 797.18 — 801.13, Ourlh 1108.36 _ 1113.85, London 198.86 — 200.16, Newyork cek 5724.92 — 5763.18. Pariz 225.29 — 226.41, Praga 170.01 170.87, Trat 94.35 - 296.75.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 23. sept. Pariz 20.325, London 17.96, Newyork 518.25, BrSaelJ 71.975, Milan 26.61, Madrid 42.46, Amsterdam 208.25, Berlin 123.425, Sofija 3.74,   Praea 16.34» 63.06, DlAmeSU, 3.06.
Stran a.
»SLOVENSKI NAROD«, dno 23. aeptembra 19S2
Stev 21 fi.
Richard Tanber: SIMFONIJA LJUBEZNI
fSesedo imajo
ii€*si čitettelfi
Tivolski Monte Carlo
Pod Tivol^em, desno od vodopada, je med visokimi smrekami majhna ploščad z mizami jti klopmi. Dosedad je b«o to zfbi-ra&šče le našfti starih trpokojeocev, ki so orežrveh svoge, pa so jim sedaj se edino vese*je karte in Cist zrak. Čudovito dol-
partije, ker vsaka karta pade šeie po tehtnem premišrjevanru m globokem, vsestranskem razglabljanju, končajo navadno z malimi prepirčTki. Kdor bi se hotel vživeti v njihovo igro, bi moral rsto dodgo opazovati. Ker — ? — po itak minimahii pršs*o?bw*t oni po vsaki igri kvadri rajo, kufeiciraio in radicirajo, da je končni dobitek za rrjih morda veclji problem od nadaljnjega sodelovanja Nemčije v razo ro-žrfrveaih konferencah. Ko se naveliča*) igre, načno neskončne debate o politiki. Ne ostalo ie pri eni temi, nego referira jo o poAiticn^h razmerah Brazilije, Bo-lrvf?e in Paragvaja, kakor tudi o vplivu gladovalne kure g. Gamdhija na angleško poHtfko v hidir. Pri tem ,se posamezniki raziburjiio, kakor bi šlo najmanj za n>i-bove pokojnine. Kast tam ni; dvomi svetnik sedi poieg bivšega svojega sluge in deiane-zmožnih obrtnikov. Vsak ima pred sešbati papir in jsvinčmk sn če že sam osebno m zmožen reševati visokih matematičnih problemov o končnem do-bičku, vsaj vneto prritrjuge soseda in toži, kako ga oči zapuščajo, da še pisati več ne vidi.
Nnkdo rrima mč proti simpatačnim na-s?m upokojencem, možem, ki so splošnemu dobremu že dali vse svoje moči. Žalostno" pa je, da so se jim v jgranju pridružiti zadrte čase 14- in lSletni fantki, ki tam kvartopirfjo po cek> popoldne. Ne seveda skupai z vpoko;enci, ki bi z njimi spi on ne igrali, nego sami. Se najbolj žalostno pa je, da so ti večinoma dijaki, rgrajo za denar ki dvotrrrim, da bi kdorkoli odnesel dober vtis, kdor bi jih v^del v javnem parku pri kartah. Ne vem. ima ri polički a s tem kaj ooravika. ali nič, vem pa. da bi ne škodovalo, če bi sem ifi tja ta alfi oni profesor stopil tam mimo in si zapomnil to mladino, ki res mnogo obeta s takhn začetkom. R-
Ne sme se ponoviti
V nekom večjem našom letoviškem kraju so imeli letos kar tri nemške orkestre, ki so odnesli čez mejo lepe denarce. Človek se nehote vpraša ali je to prav. Kaša Gluhem Matica je izšolala prvovrstne godbenike, imamo zelo dobre orkestre, zato je nam nepojmljivo zakaj bi morali kžicati v naša letovišča orkestre iz Nemčije, Občinstvo ima pač pravico apelirati na take hotelirje naj v bodoče angažirajo domače go<5bernke. E>enar za tuje orkestre bi pač lahko ostal doma. Domači orkestri so tudi iraio^o cenejši in tako bi ne bilo potrermo zvišanje cen po hote-Hh, kakor se je to dodajajo letos, ko si plačal za črno kavo 8 Din. 6 za kavo, 1 Din za naptonino, 1 Din pa za avtorsko takso.
Igrali so pa ti toj i orkestri le nemške komade, slovenskega ni bilo na sporedu nobenega. Poglejte brate Čehe. ki imajo po svojih kopališčih im zdraviliščih le domače orkestre. Tu bi se morala izkaza t? rudi inspekcija dela. «=aj je njena dolžnost skrbeti. da pridejo do zaslužka domače moi'i vsaj tam, kjer tujih ne potrebujemo.
Go*t.
Jezik
nase 3 are gospoae
»Etwas \vTxnderbares ha.be ich heute ge-sehenU
Tako in slično odmeva po naših ulicah vedno, zlasti sedaj, ko se je naša nadebudna sorska mladina, up, steber in ponos naroda, vrnila v svoje klopi. Nežni naš spol še najbolj »avdu^eno nemškutara. kajti se štej« med dame in imajo dame po vesoljnem svetu prednost. To nemško čebljanje pa je še posebno fino, ker napravi vsakega sila imenitnega v očeh drugih. Sploh je nemški jezne višek izobrazbe. Naše dame in gospodične pa so vse temeljito izobražene, zlastd v narodnostnem pogledu. Kdo bi sploh govoril tisto kmetavzarsko, neolikano slovenščino? Robata je ona, le tu m tam lepa, toda je zato nemščina dokaj fine jša in vedno sladka, naše dame pa so pač sladkojede. Njih nemščina je sicer precej kočljiva, toda jo tehtno ki dosledno rabijo, pa lahko upajo, da bodo postale še najbofj vzgledne renegarke slovenskega rodu.
In je sploh vprašanje nemakutarjenja pri nas jako kočljivo. Jatz bi ročno postregel vsem prizadetim in jih odpravil tja preko St ELja, Morda pa bi zaenkrat pomagali todi zvonec smaruogorskega sv. Antona, četudi je on predvsem strokovnjak za zakonske zadeve; samo s pobožno željo, da posije svetega duha našim nemškutari-carm m jim razsvetli pamet, bi morali cu-kati za ta zvonec. Kajti KUo, muza zgodovine, nas bo od sramu zapustila. Potem pa pride Mfelpomeua, toda ona ni tako dobra, nego bo tepla z bičem usode pregrešni ljubljanska Babilon. Pa kaj bi, ko smo ambicij oziri in moderni. Ajmictja in modernizem pa po mentaliteti naših gospodičen tičata ravno v nema&ntarenju. Hči dvornega svetnika mom govoriti nemško, kajti je iz fine družbe In je tudi nemški jezik aploh jato fin, siti 10% flovtaokega. Hči
čevljarjeva pa mora govontei nemški, kajti smo demokrati — vsi enaka m če S. E. Hofrats Tochter nemskutari, mora tudi ona čev4jarska  ali   krojaška.   Kranjci to
imenujejo frakarstvo, toda je ta beseda premalo tehtna, kajti je tudi frak moderen in eliten.
Toda je tudi za take zdravilo in je to zdravilo radikalno, kakor sploh vsa zdravila. Naša fantje naj si izbere za žene samo zavedne Slovenke in prosim vas vse za globoko prepričanje, da bodo vse naše nemčurske gospodične postale čez noč pristne in imenitno zavedne Slovenke. Kajti je mož sila važna stvar in se je treba pobrigati zanj pravočasno. In bo ta kočljiva zadeva nemšk urar jenja v Ljubljani rešena, kajti ga ni dekleta, ki bri se za dragega m oži oka ne prelevila čez noč iz a v b. Prepričanje vendar ni nič. Trarara. Kdo bi še o tem mislil. Ugodnost in udobnost! Njih da bog ooživi. Kaj slovenski ln nemški jezik! Kako smo vendar malenkostni! In v ljubljanskih modnih salonih, recimo v »La fomme chic« konto možička tudi nekaj velja! Prosim »La femme chic« se ne da prevesti v slovenščino, ker bi potem bila to navadna žena (niti dama). A to Je vendar čisto navadna, banalna, rovtarska, slovenska beseda. In kdo bi potem v takem salonu z grobo zvenečim slovenskem naslovom kaj kupoval? Bog nas tega obvaruj, kajti H s tem postali robati, a ne fmi. Tako pa la femme oder die Frau! Kaj ni to res sila fino. Posebno če se doda še gnadige. Naše gnadljive slabše polovice pa so vendar fm~  prosim lepo.
Pa brez znncre! Odkritosrčnost tudi nekaj velja. V zoologiji ali po domače v prirodoipii^ri živlalstva pa je naslikana neka čudovita žival, ki rada druge posnema. Tn ime je tej živali der Affe oder opica. To pot je prvič slovenska beseda lepša, ker je pač žen^ke^a spola. R.
Ne čakajte nesreče
Palača Delavske zbornice ima prav lepo urejeno dvorišče. Ker v tem delu mesta nimamo prikladnega otroškega igrišča, je povsem razumi i ivo. da služi to dvorišče tudi za otroško igrišče. Na žalost pa, da ne puščamo starš; otrok na to dvorišče brez vse skrb:, ker so izpostavldeni nevarnosti .objestnosti nekaterih kolesarjev. Na dvorišču je tudi iopa za shrambo koles. To je prav. Ni pa prav, če Čez dan, posebno pa v opoldanskih urah in proti večeru v mraku, pridrvi do sto kolesarjev s ceste preko veže in dvorišča do lope. Zgodila se ie že nesreča, da je kolesar podrl otroka, k sreči brez posledic, drugič je za las maitffoalo, da nista bila po-vožna dva otroka. Oprava palače je na vhodna vrata nabila prepoved vozarjenda po (Korišču in veži, vendar so objestni kolesarji šli preko te prepovedi in še naprej brezskrbno vozijo preko veže in dvorišča. Starši smo v skrbeh za otroke, ker nam ni vseeno, če pride znova do nesreče, ki zna imeti posledice. Lepo urejeno dvorišče naj bo prepuščeno otrokom, ne pa kolesarjem za njth produkcije. Onih par korakov s ceste do lope bo že vsak kolesar lahko prehodil.
Naprošamo upravo palače, naj z vso strogostjo zabrani kolesarjenje po veži in dvorišču, opozarjamo pa na to tudi policijsko upravo. Ko se bo zopet pripetila nesreča, bodo taki ukrepi prepozni. Ni treba vedno čakati na resno nesrečo in potem šele izdati varnostne ukrepe. Uprava palače bo ugodila žetji vseh najemnikov, če strogo prepove vsako kolesarjenje po vc-7-'  in  dvorišču. Najemnik.
Izprehodne poti na Grad
Kot pravega Ljubljančana so me slavo-spevi v časopisih, da je napravila mestna občina pred leti lepo novo izprehodno pot na Grad iz Streliške ulice, jako razveselil«. Izprehodi po ljubljanskem Gradu so mi bili vvdno najljubši, vendar v zadnjih letih nisem imel mnogo prilike za nje. Sele pred dnevi sem sklenil poiskati to novo pot. Ni \l tako lahko najti, ker na njo se ne vabip tujci v francoskem in nemškem jeziku, kakor na druge dohode na Grad. Ko sem ]o kot odcepek Strme poti vendar našel, je bilo moje razočaranje veliko Mislil sem si eli je morala mestna občina tudi pri tej poti pokazati, kako malo ima estetskega čuta? Pot gre namreč z naklonom točno 20 stopinj v ravni črti navzgor in je tako strma, da so se morali vložiti prečni tramovi kot nekake stopnice. Kdo bo hodil na »prehod po teh stopnicah? Zakaj se ni izpeljala pot položnejše in e kakim ovinkom, da bi ne bila tako obupno dolgočasna? Otrok se z vozičkom sploh ne more voziti po njej. V slučaju, da bi vozička krčevito ne držal z rokami, bi se po strmini razbila otrok in voziček. In ona dolgočasna telesna ograja ob južnem robu potil Ce se hoče izpcebaja-lec od poči t i na eni obeh klopi — oziroma na eni, ker druga kaže Se sama rebra nog, — mora buljiti kot arestant v svojo mreio, v to neokusno železno ograjo.
Tudi te klopi moram omeniti. Postavljene so bile tri: na vrhu ena m ob poti dve. Seveda so vse brez naslanjala. To bi stalo preveč. Na zgornji in na srednji NB. ko je Se stala, se pri sedanji ne more drugače obdržati ravnotežja, kot samo, Se imal slučajno seboj konverzacijeki leksikon, da podložil   z njkn prekratko   polovico svojega
dolnjega telesa, ali pa Se klop za jahaš. Naslanjal menda zato niso napravili, da je bilo tako jahanje omogočeno. Ali nima mestna občina nobenega poli rja ali arhitekta, Id bi znal postaviti klopi horizontalno? Sklenil sem, ko sem vse to žalosten konstatiraL da po tej poti ne bom vsi plezal na Grad. Rajši jo u berem proti Tičku na gričku in Kurji vasi ali se pa opremim s cepinom in plezalno vrvjo in se vzpne in na Grad po >stolbi<.
Opisati se mora todi dohodna in dovozna pot is Kurje vasi. Ko sem bil pred več leti s svojim sinkom, ki je imel takrat 3 ali 4 leta, na izprebodu v Tivoliju, mu ta izprehod kljub temu. da takrat Še ni bilo v Ljubljani Sahare, ni ugajal, temveč je silil na Grad- Hotel sem iti z njim mimo flor-janske cerkve. Nisem ga pa mogel spraviti po tej poti, silil je po drugi, katere mi pa ni znal dopovedati. Končno sem izvlekel iz njega, da hoče iti na Grad po poti, >kjer je polno d •... .< Tako sem uganil, da mu je ljubša pot iz Kurje vasi. Tako je dobila ta pot pri nas doma to dobro karakterizujoče ime. Tudi sedaj se lahko večkrat konstatira, da je to ime za to pot najprikladnejše, kljub temu. da hodijo po njej tujci, >au ehateau« in »auf den Sehloseberg«. Tudi v tem pogledu bi morala imeti naša mestna občina odprte oči, saj predpisuje celo sv. pismo v V. knjigi Mojzesovi 25- pogL odstavek 13, da zagrebi z lopatico to, kar je šlo iz tebe, da ne bo videl — po odst. 14 istega poglavja, — Gospod nič mrzkega na mero-dajnih gospodih in da se ne odvrne od njih.
Ljubljančan.
„Tudi pretirane cene"
V torek 20. t. m. smo priobčili v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji« dopds iz c očinstva, v katerem pisec nekvalificirano napada trgovce s kurivom, češ, da prodajajo premog tn drva po pretiranih cenah. Informirali smo se, kako je v resnici s cenami premoga in drv na drobno in zvedeli, da so bili očitki pisca dotične-ga članka popolnoma neutemeljeni. Po mestu se razvaža premog po 28 Ddn 50 kg, 25 kg bukovih sekanih drv stane 12 Din, kolobar mehkih drv pa 8 Din, ne pa da bi stala vreča premoga 30 Din, a kolobar drv 10 Din.
Te cene lanko vidi vsak na vozu, ker so in morajo biti objavljene na vsakem vozu, ki razvaža kurivo na drebno.
Sekcija trgovcev s kurivom nam je predložila do podrobnosti izdelano kalkulacijo, iz katere je točno in jasno razvidno, da trgovci ne dobe pri prodali kuriva, bodisi premoga, bodisi drv ali kolobarjev, rriti zakonitih in dopustnih 25%, kaj še!e 300<%~! To lojalno ugotavljamo oziroma pr pravi jamo. da ne bo javnost spričo objave prejšnjega članka pod tem naslovom imela napačnega mnenja o poslovanju in zaslužkih trgovcev s kurivom, ki se v današnjih, težkih časih prav tako, kakor vsi drugi sloji, bore le še za svoj skromen obstoj.
Film za smeh
Ne samo Ani Oodra. temveč tudi vsi posetnfki včerajštrje premiere filma »Noč v raju« v Elitnem kinu Matici so se počutili kakor v ratjtu. Bilo je smeha in zabave, da se je (Korana kar tresla.
Znani češki režiser L a mač ie znan po svojih razikoSnih filmskih inscenacijah m lepih, zabavnih filmih s simpatično, dra-žestno Ani Ondro. V najnovejišem svojem fibmu je prekosia samega sebe. Bogata oprema inima, s slavno gHasbo in duhovito zabavno vsebino je učinkovala tako, da je »Noč v raijn« nedvomno najbolje La-mačevo fihnsteo delo. V tem fihnu se je morala celo Ani Ondra počutiti kot v raju. NajtrK>demefše, natfepse stvari, izbrane z natfboJo&im okusom, krasno pohištvo, razkošne toaiete, izvrstni igrailci m ljubavna vsebina, ki se konča s srečno strnitvi-jo drveh zarju bi jenih src.
Snov filma obravnava ljubavni roman mlade simpatične šivilje, ki pride slučajno v krog članov najvišje družbe in tu se zalnubi v njo bogat Američan na prvi pogled. Po mnogih ovirah in komičnih za-pletHajih r>ride seveda do poroke, ki za-kJjučtrje to dražestno ljubavno idrk). Ani Ondra, Hermaiui Thmiig tn Rahph Artur Roberts pre<lstavLjajo glavne vloge. Kot rečeno je filtri izvrstna Šaloigra.
—Q Danes film za deco »Emil in detektivi«. Ni btto še primernejšega filma, iz katerega bi odsevala duša naše mladine, kakor je današnji fiJim ZKD »Emil in detektivi«. V njem vidimo, kako se otroci igrafo »Indijance«, vidimo jih v mladostni brezskrbno«ti, vidimo jih pa tudi organizirane v strnjeno detetotivko družino, ki ima namen izsledit iopasnega žeparja in ga izročiti roki pravice. Vse so tvegali mladi detektivi, z vso opreznostjo in drznostjo so šli na delo rn uspeh ni izostal. Nevarni uzmovič je bil razkrinkan in zmagoslavno so ga izročili mladi fantje po&cip. Samo mladi dečki in deklice, na*stare#i sna komad 12 let, igrajo v tem krasnem Ufinem filmu, ki bo nedvomno ugajal slehernemu giedaJcu. Priporočamo staršem naftopleje, da privedejo svojo deco, kfi bo imela ob tem filmu nepopisen užitek. Ugajal bo p a tudi odraslhn, ker bo vsakdo strmel nad naravno in prepričevalno itfro teh rntadm umetnikov. Fihm se bo predvaaal danes in jutri ob 14\30 in v ne-detro ob 11. ctoc. _
KOLEDAR. Danes:  Potek, 28. septembra, katoličani: Tekla, Slarma; pravoslavni: 10. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE. KttM Matica: No« v raju. Ktno Ideal: CJUv.
ZKD: >BmU in deteflotivde ob 14.30 v krinu Mattel.
DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Sušnik. Marijin trg 5, la Kuralt, Ooaposvstska cesta 14).
Prvi teden ljubljanske
drame
Izvirna slovenska drama B. Krefta „Celjski grofje'4
Ljubljana, 23. sept.
Marrjiva naša drama je odprla novo gledališko sezono s poletom, ki ji je prinesel že v prvem tednu nad vse lepe uspehe. Tri novitete nam je dala v tem času: Kreftove > Celjske grofec, Conersovo >Roksl< in Dostojevskega »Zločin in kazen«. Otvorila je sezono s krstno predstavo Kreftove izvirne slovenske drame.
Bratko Kreft je iz življenja nemških celjskih grofov, ki so jim tlačaniM naši predniki, zasnoval novo, dramatičnosti tn še bolj teatralike bogato, stremljenju igralcev zelo ugodno, zgodovinsko in so. ciamo politično zanimivo dramo.
Trezno je iz zgodovinskih virov približno zajel istino in jI kot realist skušal dati nepopacen izraz v obliki drame iz leta 1428. Takrat je divjala na češkem vojna s Husitd in je bila nemška država, kakor vsa Evropa, v velikih homatijah; Anglija je imela vojno s Francijo, kjer se je pojavila Devica Orleanska, Celjani pa so bili na vdsku svoje moči s Hermanom TJ. in njegovo hčerjo Bach aro, razuzdano ogrsko kraljico. Mari* Človek, meščan, tržan tn kmet se je začel polagoma zavedati, da je tudi človek, kakor plemič. Ni še začela padati »pravica« plemiške trde pesti, a že so se začenjala pojavljati vsaj znamenja, da se bliža nova doba socialne pravičnosti.
Ogromno snovi je strnil Kreft v svoji drami in nakupičil v dejanju, ki se godi v enem dnevu in po sili tudi na istem enem prizorišču. V celjski dvorani, ki ji izpod stropa vise prapori dežel in stoje grbi mest, podvrženih Celjanom in ki ji daje glavno misel velika zemlje vidna karta, kazoča končni cilj njihovega stremljenja, v tej dvorani gledamo ali poslušamo tragedije, zločine in škandale, ki so pretresali in ogrrčevah' takrat Evropo, posebej pa še Celje in oblastno okrožje Celjanov. Tisti zemljevid in celjski grofovski prestol pod njo žarita v teku vsega dogajanja na odru do trenutka, ko obupa starec Herman sam nad svojo preteklostjo in svojimi drugam usmerjenimi otroki tn ko grme vrat h celjskega gradu pod simbolnimi udarci besnega slovenskega kmeta, ki kriči brez strahu: >Prokleti grofje!«
Zares brez romantičnega sijaja nam je Kreft naslikal Celjane: tirana in strem-ljivca Hermana, morilca in neznačajneža Friderika, razuzdan ko Barbaro in lahkomiselnega, nagonskega Ulrika, že v fantovski starosti velikega v vseh c^ljanskih strasteh in kopmenjih. Pravdat, anonimni 2^ovornik Veronike Deseniške, je v drami tendenciozen nosilec avtorjevih misli; nezakonski sin je Hermana in sodnikove žene, nekak slovenski Hamlet, ki se, ko zmaga nad Celjani, a v ječi zato pričakuje usmrčenja, sam usmrti. Naj-jačja, a najmanj realistična osebnost drame.
Jošt Helfensteinski, Hermanov poveljnik in rahel j, Eneja Silvi j Ficcolomirri, zorfist, jurist in donjuanskj zalezovalec Barbarin, sodnik lutka, ki pa ima vendarle vsaj enkrat vest, in končno nekaj tipov meščanstva: orožar, padar. pek in trgovec. TI malomeščani so po svoji igri in govorici posebno živi, resnični in simpatični. Zase so tipizirani celjski minoriti v dveh osebnostih: v asketskem Hermanovem dvornem kaplanu Gregorju in v razuzdanem Gvardijanu.
Strašna je ta slika iz 15. veka, zelo poučna in podana s pravo teatralno učinkovitostjo, ki izdaja bolj režiserja in igralca, kakor esteta. Drama ime v 1. dejanju pravao dobro ekspozicijo, s katero takoj vklene zanimanje. Dejanje se stopnjuje vzJic nekaterim dolžinam in nespretnim navezovanjem dialogov do IV. dejanja. Potem napetost začenja padati, čutijo se dolžine in zastranjenja in V. dejanje utruja, zlasti ker se zaključuje čisto teatrsko.
Avtor premalo razlikuje v dikciji raznih stanov, si dovoljuje v dialogih in besedah bakalnosti in trivialnosti; v koMko je sam zagrešal tudi slovnične in izrazne maroge, pa ne morem določiti, ker dela nisem čital, nego sem ga samo slišal.
Estetski pogrešek je, da je avtor združil Hrsovo smrt z Enetjevim padcem v objemu Barbare: kostniška tragedija v zvezi z razuzdan ko na madžarskem tronu.
Skratka: avtor stori prav, da svod dramski prvenec po lastnih kritičnih opazovan jdh na odru temeljito pregleda, ga krajša, mestoma izpremeni, nedeliKatnostii in nepotrebne sirovosti ublaži in jezično opAK. Nato šelo naj igro iaroči v tisk.
Gosp. Levar je zopet podajal Hermana H., sorodnega Župančičevemu in Novača-novemu, a vsega jeklenega ln kremenltega, impozantnoga si laka, ki ga končno v ve-liikri, pretreslifvi scenj zlomi obup. Bil J« močna, nepozabna kreaoida.
Gosp. Kralj de imel s Friderikom zelo težko nalogo, ki jo je zmagoval odlično. Avtor pa mu je dal za prelom pred podpisom premalo razmaha in zato malo verjetnosti.
Ga. N ah I očka je stopila e svojo razkos-n ioo, epizodično Barbaro vse, kar je mogla Da gre celo na ljubezenski duet s krono na glavti, me je jako zabavalo. Da bi imela umetnica priložnost kakorkoli odlikovati se, ni mogoče reči.
Gosp. Jan je nosil težko breme raz-uzdančka Ulrika, ki se vede kakor žrebe.
Gosp. Mira Danilova je poosebila novo, zdravo, naturao Veroniko odlično in $5 dajala dramatske akcente, ki so imponirali. Poleg Levarja najboljša, najmočnejša kre-aofja v Igiri.
Gosp. Skrbinšek je z odMeno masko in silno dikcijo uveljavljal beštijo Josta. ki ga zlomnjo zločini
Izvrsten tfe bil p. Gregor, g. Sanci n, sladek v ljubezni in nesramen na sodnljl. Enej je bil g. Dren o v ec, prav dober sodnik g. Plut. pristen, zelo pniroden ln zabaven irvardijan g. Ceaar. Meščani, gg. GregoHn Danes, Lipah In Potokar so živi, plastični, vse hrvale vredni.
Gosp. Jerman, Pravdač, je tanel eno glarvnfh ulog. Izvrševal jo je z lepo doslednostjo, Jasno, učinkovito govorico in zelo ustrežljivo Igro. želel bi le, da ne stopa tesno k osebam, s katerimi govori. Tlačan
ne prijema grofov skoraj za gumbe! Uloga 6e problematska, zagonetno romantična, zato v tem okolju nekam tuja.
Deklaracija po scenografu g. Utjanišče-nu je btia prav slikovita, režija g. profesorja šesta bistra jn krepka. Da bi bilo v realistično - romantično - teatralni igri umestno simbolistično osvetljenje karte in grbov na prestolu, ne bi znal dokazati. A4i _ ali... No, da, kontno: teater je toarter!
Narodno ?1edali£
Drama Začetek ob 20. uri.
Petek, 23. septembra: Zaprto. (Glavna vaja za Bartolovo dramo »Lopez«).
Sobota, 24. septembra: »Lopez«, premijera.   (Krstna predstava.) Izven.
Nedelja 25. septembra: Zločin in kazen. Izven.
Premijera tevime slovenske drame »Lopez«, katere avtor je mlada književnik dr. Bartol, znan po svojih esejih in črticah, se vrši v soboto ,dne 24. t. m. zvečer. Ta premijera, ki je že četrta v novi sezo^ ni, ima svojevrstno interesantno snov yl hterarnih in založniških krogov. Avtor nas presajen v Španijo med Baske in prikazuje v dvanajstih slikah priHke v teb krogih. Delo je napisano živo in sočno in bo zanimalo vsakogar, ki se zanima za književnost sploh. Naslovno vlogo igra g. Gregorin, prostodušnega prijatelja Has-drubala g. Kralj, Pereza g. Skrbinšek, Santa Fe-a g. Jerman, zvodnika Galbo g. Lipah, bančnika Arvareza g. Levar, pisatelja Rodohpha g. železnik, v ostalih vlogah pa nastopajo gg. Drenovec, Plut, Bra-trna, Jan, Sancin in Potokar. Ženske vloge so v rokah gespodičen Gabrijelčlčeve —i Mirauda, Vide Juvanove — Ines m Slav-čeve — Carmen, Režijo in inscenacijo ima v rokah višji režiser prof. &est. Predstava se vrši izven abonmaja. Vstopnice so na razpolago v predprrodaji v operni dnevni blagajni. Opozarjamo na bo velezanimdvo slovensko noviteto, ki je prvenec nadarjenega pisatelja.
Dostojevskega OrainAtiz*rau roman »Zločin ln kazen«, ki je dosege* v režiji Bralka Krefta izredno velik uspeh, se ponovi prvič v nedeljo, dne 25. t. m ob 8. zvečer. Predstava, ki je nadvse napeta in odlično postavljena, obsega devet slflc, v katerih se raacpđeta usoda študenta Pvazkolnikova. Opozarjamo predvsem občinstvo iz okolice, da si nabavi vstopnice pismenim potom radi navala pri večerni blagajni. V interesu občinstva je, da sega po vstopnicah v predprodaji in ne moti s prepoznim prihajanjem točnega poteka predstave. Predstava se vrši Izven abonmaja.
IJubiJaciska   drama     parlpx«.-v*Ja kos
naslednje premijere Zuckmaverjevo sijajno vesohgro »Veseli vinograd*, katenega je prestavil prevajalec dr. Smalc na naša dolenjska tla. Premijera se bo vršila predvidoma v prvi polovici oktobra. Režijo vodi višji režiser prof. sest. Istr časno se pripravlja Ibsenova drama »Gospa Inger z Oestrotac v režiji odftčne poznavalke Ibsna, gospe Marije Vere, Te dn* pride t študij tudi prvi otroški komad.
Tone Kralj v inozemstvu
Ob pTiHfci zatvorttve roodriarodne refi-griozne razstave v Padovd, fci >e trajala od maja lanskega leta do konca avgusta letos, je uroetoiSka komisija c^flflcovala za vposlana dela Toneta Knafja kot edmega JugosJovena, ki le bil na to razstavo povabljen, s srebrno medaljo.
Iz domačega sporta
Poročali smo ta teden, da bodo aigflm Gorenjci letos zgradila Štiri nove srauSke skakatoice. V projektu je pa še peta, m sicer jo najbrž zgrade Ratečam v doimi Planice. Načrte za to skakalnico deia inž. Bboudek.
V nedeKo se prične v Uh*bftjani prvenstveno tekmovanje L1NP. Kot prvi par se srečata Primorje in SK Čakovec, kri ie letos prosi! ZNP, na] sa raje dodeli l«ub-ldaoskerrra notorne tnerrra podsavezu. Ca-Vovčann, ki imajo stalne stfke z madžarskimi klubi, goje prav dober nogomet in so dosegli na domačem terenu že prav lepe uspehe, zlasti proti mariborskim klubom.
V sredo zvečer se ie vršna v Zagrebu tekma med zagrebško in budimpe§tansko reprezentanco. Zagrebčani so doživeli katastrofalen poraz v razmerju 7:0! Zagrebški Hsti poročajo, da so igrali Madžari v takem stiki, kakor ga že ne pomnijo več let. Nasprotno je zagrebška reprezentanca, ki je imela rudi zelo slab dan, igrala popolnoma podrejeno vlogo. Listi očitajo podsaveznemu kapetanu, da reprezentanca, ki je nastopila proti Madžarom, rri bila dobro sestavljena, igralci Minelčič. Premeri in Ktmst že davno ne spada<jo v reprezentanco. Res čudno ie. da so imeno-vaH MMielčiča, ko ga niti njegov lastni khrb Oradianski že dva meseca ni postavil, ker ni v formi. Premeri je tudi že odigral, listi so mnenja, da bf bil Ga jer nesporno bolgsi in da bi bilo sploh treba zamenjati vso kriteko vrsto. Pri sestavi reprezentance so na eni strani nominirali stare kanone, zanašajoč se na njih rutino, na drugi strani pa tudi več novincev, ki pa so takisto odpovedali kakor kanorri. Nemogoč je bil v napadu Lešnik, slab rudi Vukonic. izven forme obe krili. -— Vsekakor ie ta lekcija zdrava za Zagrebčane, ki misiijo, da so že vse »pojedli z veBko žMcoc.
V Novem Sadu ie beograjska Jugoslavija igrala nočno tekmo s slovitim PTC Iz Budimpešte, ki se je končala neodločeno v razmerju 2:2. To le pač lep uspeh
Beocra&aoov.
■«•».210
>8LOVSNSKI NAROD«, Aw ». septembra 19»
Strun 8.
I Richard Tauber: SIMFONIJA LJUBEZNI
Dnevne vesti
— Turi»tOv8ki vlak v nedeljo vozi Direkcija državnih železnic je na prošnjo Slovenskega, planinskega društva ustregla želji planinskih in drugih nedeljskih izletnikov ter je odredila, da bo v nedeljo vozil obdeajni turistovski vlak do Bch. Bistrice in, Rateč-Planice. Kamniški turistovski vlak odpade, ker obstoja itak dobra normalna jutranja zveza ob 6. Turistična javnost toplo pozdravlja uvidevnost nase železniške direkcije. Opozarjamo pa ->sobito naše planince, da se te ugodnosti v velikem številu poshižijo.
— P©£fa^njkiova plezalna »teza na Grmado. Znani in splošno priljubljeni planinec primarij g. dr. Josip Pcgačuik je že pred leti dal inicijativo in na svoje stroške pustil napraviti zanimivo plezalno stezo na Grmado. S tem je privlačnost tega zanimivega vrha ljubljanske okolice izredno pridobila. Cele trume turistov hite ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih po tej stezi na vrh Grmade in dalje na šmarno goro. V zadnjem času je g. primarij dr. Pogačnik na svoje stroške pustil izpopolniti to stezo z novo, še lepšo varianto, ki jo je pravkar prevzelo v oskrbo in varstvo Slovensko planinsko društvo. Priznanje našemu vrlemu in požrtvovalnemu planincu g. dr. Pogačniku.
— Slovenci v Ameriki. V Euclidu je priredil slikar Gregor Perušek umetniško razstavo, ki je vzbudila splošno zanimanje. V \ewvorku je pa razstavil naš rojak Rado Vavpotič modele raznih ladij. V San Francusku je otvoril lekarno Jak Joe Rus, sin znanega brivca Ivana Rusa. V Calometu je praznovalo 21. avgusta 50-letnieo obstoja najstarejše društvo v Ameriki društvo Sv. Jožefa. Edini še živeči ustanovnik društva je Josip Grahek. V Ročk Springsu je zma-iial pri volitvah za urad državnega odvetnika Slovenec Josip Aličič. V Tacomi je umrla Roza Čekada iz Jelšane v Istri. V C-hicagu ai je končal življenje 71-letni Matija Klemene iz Črnomlja. Odšel je v gozd, si polil s petrolejem obleko, se obesil na drevo in zažgal obleko. Pokojni je bil že dolgo brez dela in najbrž ija je pognala be-•ia v smrt. V Chicagu je bival okrog 50 let. V Ročk Springsu se ie smrtno ponesrečil Franc Rahunr. V Chicagu je skočil iz III. nadstropja bolnišnice in se ubil 32-letni Karel Jorga. V La Salle je mrl Franc Gr-_r.v:č doma nekje is Novega mesta. V Chisholmu je umrla po dolgi bolezni Barbara Govednik.
_ Anketa o cenah sladkorja.   V Splitu
?e je vršila te dni anketa o cenah sladkorja. Prisostvovali so ji .predstavniki oboiue, -rsrovske zbornice in udruženja trgovcev. Domači trgovci so /po uvedbi trošairnne in sanjn skujpnega davsa na poslovni -•romet podražili sladkor, toda pri tem so znatno" prekoračnn znesek trošarine in povišanega davka. Sresko načelstvo bo odredilo maksimalne cen^ sladkorja, ki j.ih ne bo smel nihče prekoračiti.
— Kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva. Od 24. do 27. t. m. bo imelo JugORlovensko zdravniško društvo v Vrniački banji svoj letošnji kongres. Obenem se bodo vršile konference in zborovanja Udruženja občinskih zdravnikov kraljevine Jugoslavije Jugoslovenskega zdravniškega društva za duševno higijeno, Jugoslovenskega društva bolniških zdravnikov itd. Po kongresu prirede udeleženci več izletov.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, ia bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma deževno. Najvišja tem-]>era*ura je znašala v Skoplju 29, v Splitu 36. v Beogradu 21, v Zagrebu 18. v Ljubija-r.i in Sarajevu 17, v Mariboru 15 stopinj. Jesensko vreme so dobili tudi drugod. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6, tem-" peratura je znašala 8 stopinj. Padec temperature je bil zelo občutljiv in zato ni čuda, da vidimo po mestu že ljudi v površnikih.
_ Zaradi dolga v smrt. V Zagrebu se je
Tmofffl včeraj v svoji trgovini Felik3 Hirschler, ker ni mogel plačati 30.000 Din 3oiga. V poslovilnem pisani prosi sina, naj iobj čim prej poravna, češ da siicer njegova duša na onem svetu ne bo imela mrru.
— ljubosumni kmet zaklal svojo nezakonsko ženo. V neki vasi blizu Zemuna je ubil kmet Peter Ml ade novic svojo pri-ležnico Natalijo Stojanovič. Natalija se je bila Petra naveličala in izbrala si je soseda 2ivana Stanojevića. Zato jo je Peter zabodel in se sam javil orožnikom.
— Rešena v zadnjem trenutku. V sredo je skočila pri Jajcu v reko Plivo blizu vodopada 15-letna Hasiba Burek, ki si je hotela končati življenje zaradi neozdravljive bolezni. Pogumen meščan je pa skočil za njo in jo potegnil iz vode tik pred vodopadom.
— Skriatinka v Brodu. V Brodu in okolici je začela razsajati škrlatinka. ki je pobrala že 4 otroke.
— Samomor trafikantinje. V Sarajevu se je zastrupila v sredo z lizolom trafi-kantinja Berta Kajon, ki jo je že dolgo mučila, težka živčna bolezen.
— Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slaboartrih, glavobolu, mig-Ijanju pred očmi, razdražen ost i živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne raaspoloženosti za delo povzroči naravna >Franz - Josef« grencica odprtje telesa in Poživi kroženje krvii. Poizkusi na vseuči-liskih k lin i k ah so dogu aH, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zauždvanju >Franz - Josef< vode zopet dobili Slast do jedi v razmerno kratki dobi. >Franz - Josef< grenčlca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah to špecerijskih trgo-voasb.
— Prihranili si boste vse kasnejše očitke, če navadite pravočasno svoje otroke, da si dnevno čistijo zobe in usta z ODOLOM! Desinficirajoče delovanje te vode za usta, ki jo zobozdravniki posebno priporočajo, obvaruje zobe vaših otrok pred gnitjem in njegovimi posledicami in daje zdravo in Čisto dihanje. ODOL pomeni vir zdravja in veselje v otrokovem življenju. V vsaki kapljici je mor.
PORTUGALKO
prvovrstno liter Din 11.— NAMIZNO belo liter Din S.— toči gostilna
„PRI FAJMOŠTRU"
Ljubljana, Sv. Petra nasip
Iz LiuMiane
—lj Birma v jetafgnlci. V ljubljanski jetnišnici oziroma v njeni kapelici se je davi vršila redka svečanost. Birmani so brli namreč štirje jetniki, in sicer cigana Cehner in Huber ter neki Lubej, ki so vsi gojenci zavoda za poboljševanje mladoletnih, četrti je bil pa birmam kaznenec Pleibeis. Ob 8. je škof dr. Rozman daroval v kapelici- mašo, nato je pa ob asistenci svojega osebnega tajnika in kaznilni-škega patra dr. Tominca birm al jetnike. Za botra sta bila dr. Miha Krek in dr. Lo-retto. To je bil menda prvi primer birma-nja v zaperih v Jugoslaviji.
—-lj Stara Ljubljana pada. v Gajevi ulici so zapeli krampi in lopate, stara Ljubljana se ruši in pada. Dve tretjini hiše, v kateri je bila nastanjena > Domov i -na«, sta že porušeni in zdaj rušijo še trakt, ki meji na Dunajsko cesto. Delo gre razmeroma počasi od rok, ker je bila stavba zidana v obokih in je zelo trdna. Zid morajo večinoma razbijati, iz vse stavbe bodo pridobili le malo uporabne opeke, ki jo skladajo kar ob hiši, preostali materijal pa večinoma odvažajo. — Včeraj zjutraj so pa začeli kopati na vrtu za >Domcvino< temelje za palače tako zva-nega Dukičevega stanovanjskega bloka, ki je projektiran na vsem prostoru med Gajevo, Puharjevo in Gledališko ulico ter Dunajsko cesto. Ta blok bo zazidan v bodočih letih, del tega načrta bo pa uresničen že lete s. če bo vreme stavbni sezoni ugodno, je računati, da bo prva palača Dukičevega bloka že do zime pod streho.
__4j Učni tečaji Trgovskega društva >Merkurc v Ljubljani. Trgovsko društvo >Merkur^ namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršlH ob delavnikih v času od 7. do 9. ure zvečer. TI tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenogTafirja, slovensfta in nemška, laški m nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. ure dopoldne ta od pol 3. do 5. popoldne, G-rearorčičeva ulk-a 27, pritličje, Tr-govski dom. 49On
_lj    Prvi slovenski zvočni film >Bela
Ljubljana«. Iz Zagreba smo prejeli iz ateljeja >Svetlotona<£ poročilo, da se je zvočni film >Bela Ljubljana« prav dobro posreči!. V tem prvem zvočnem filmu, iz katerega se bo čula slovenska beseda, se bo zrcalilo naše mesto v najlepši luči. Iz dveh naših letal >I»jzeta^ in ^ Pelikana« bomo uživali pogled na krasno panoramo, ki nam je nudi mestno vrvenje. Videli bomo znane ceste, ulice in trge, srečavali znance, slišali njih govorico, pomudili se bomo v Zvezdi ob zvokih godbe, se pogovarjali s popularnim našim >živilijem«, govorili bomo z županom dr. Pucem, z občinskimi svetniki, posetili bomo kopališče Ilirije, prisostvovali pogovorom med znamenitim našim basistom Betettom m nestorjem Dani lom, videli bomo vrvenje na našem trgu, stopili bomo na nebotričntK ln uživali krasen pogled daleč naokrog. Vse to tn še mnogo, mnogo drugega nam bo nudil prvi naš zvočni film >Bela Ljubljana«, ki ga bo predvajala ZKD prihodnji teden v okviru svojih filmskih predstav. Ta film si bo gotovo vsakdo ogledal.
—lj Današnji ribji trg. Današnji ribji trg je bil v znamenju domačih rib, kar se redko pripeti. Precejšnja množina je bila zlasti ščuk, ki so jih pripeljali iz Cerknice, nekaj pa tudi ribici od Save. Ščuke so prodajali po 14 Din kg, žive pa od 18—20 Din. Cene drugim domačini ribam so bile: klini 10, platnice 10, krapi 14. mrene 12, belice 10 in lipanj 35—40 Din kg. Največ je bile povpraševanje po ščukah, ki so v primeri z drugimi ribami najcenejše. Od morskih rib je bil na razpolago tun, ki so ga pri dveh stojnicah nudili po 26. pri tretji pa za 16 Din kg. Prva dva prodajalca sta mnenja, da gre za »dumping« in sta vztrajala pri svoji ceni, kar se jima je tudi izplačalo, kajti prodala sta kljub temu skoraj vso zalogo. Od drugih morskih rib je omeniti girice, ki so jih prodajali po 14 in sepe po 24 Din kg. Raki so zdaj vsak teden na trgu in razmeroma niso dragi. Prodajali so jih po 1, 2 in 3 Din komad po velikosti. Žabje krake so nudili po 0.75 do 1.25 komad.
_lj Okrožna strelska družina LJubljana
obvešča Članstvo, da se vrše v nedeljo 25. t., m. dopoldne na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti strelske vaje.
_Ig Vpisovanje na obrtno-n»daljavaIti«
iole. V zmdslu sklepa šolskega odbora obrtm>nadaljevatae soje z dne 16. septembra IM me vrši vpisovanje na vseh ljubljanska obrtno - nadaljevalnih   šolah v
nedeljo 26. t. m. med 9. in 12. uro dopoldne. Pouk se prične 1. oktobra. šolnina znaša aakor dosibdob 20 Din mesečno za vsakega gojenca. Vpisnina 2 Din.
—U Letalska nezgoda na aerodromu v Šiški. Včeraj popoldne se je vrša na aerodromu v Šiški po iskusnu polet >Srake«, majhnega letala, ki ga j« ins. Btoodek skonstruiral ie pred desetimi leti. >Sraka« je opremljena z motorjem 14 HP, ki je pa menda presi bek. Že takoj po starta je nastal v motorju defekt in pHot Čolnar je bil prisiljen zasilno pristati. Srečno se je izognil hišam in pristal na njivi bli-au aerodroma. Ker de pa razore prečkal, se je letalo spredaj nekoHKo poškodovalo, d očima je ostal p/i krt. nepoškodovan. Letalo bo tre ba opremiti z močnejšim motanjem.
Film ZKD za staro in mlado!
Emil in detektivi
300 otrok  v  tem  krasnem Ufa-flhnu!
V ELITNEM KINU MATICI danes in jutri ob % 3. popoldne, v nedeljo ob 11. uri dopoldne
Iz Novega mesta
— Vpisovanje    v   obrtne nadaljevalno
šolo za bodoče šolske leto bo v nedeljo 25. t. m. do 12. v upraviteljevi pisarni. Začetniki naj prineso s seboj učno pogodbo. Vpisnina znaša kot vedno 50 Din letno. Redni pouk prične za vse razrede naslednjo nedeljo 2. oktobra ob 8- zjutraj. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci in vse va-jenke iz Novega mesta, (Kandije), Žabje-vasi, Gotne vasi, Regerot/ vasi, Šmihela, Drske, Broda, Irce vasi, Bršljina, Cegelni-ce in Ločne.
— Prememba posesti. Hišo Jakoba Planinska na Ragovski cesti z idiličnim vrtom ob Krki je kupil primarij bolnice Usmiljenih bratov g. dr. Ignacij Pavhč. G. Planin-šek se v nekaj dneh preseli na svoje novo posestvo na Gorenjskem.
— Osebne vesti. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde imenoval za notarja v Novem mestu dosedanjega tukajšnjega notarja g. Matijo Marinčka in v Trebnjem dosedanjega tamkajšnjega notarja g-Franja Mastnaka.
— Jesen je zavladala pri nas kar čez noč. Dva dni zaporedoma je poskušalo deževati, pa je rosilo komaj nekaj minut in tpet se je zjasnilo; v sredo zvečer pa se je pričelo in je z malimi presledki deževalo vso noč- Ozračje je občutno ohlajeno in nenadna sprememba je skoro neprijetna. Do nedelje bo že davno spet sobice in vinogradi bodo oživeli od domačih in tujih gostov. Grozdje je sladko in debelo, da je veselje.
_ Zaklepajte   stanovanja!   V gorenji
Kandiji, na Zagrebški cesti stanuje neki finančni stražnik. Za trenutek so se domači odstranili od hiše. ki je niso zaklenili, in že so se znašli notri prijatelji tuje imovine in napravili s svojim posstom precejšnjo škodo- Tudi pri nas se vedno česče in v večjem številu pojavljajo razni brezposeln*. In kdo bi ločil ljuliko od plevela. Zato je pazljivost priporočljiva!
— predavanje. V torek 4. oktobra ob 20. bo v mah" dvorani Sokolskega doma predaval učitelj Viktor Pirnat o trgovskem in cerkvenem Novem mestu.
Izredna glavna
skupščina UJME
Ljubljana, 23. septembra.
V nedeljo 18. t. m. se je vršila v prostorih pevskega društva Lisinaki v Zagrebu izredna glavna ak^noščkia Udruženja ju-gos 1 o vemskih mrzzkakib autora. Skupščina je po dolgem poročilu glavnega odbora soglasno sprejela naslednjo resolucijo:
UJMA najodločneje obsoja postopke Autorske centrale (S Bakarčič), ki so bili usmerjeni na to, da uničijo najstarejše m najboljše profesijonalno udruženje Jugoslovanskih glasbenik avtorjev. Zato sklene, da se odvzame AC zastopanje avtorskih pravic članov UJMA in prekine kontrakt z AC. Osnujejo se lastne poslovalnice UJMA a sedežem sekcij v Beogradu, Zagrebu m Ljubljani, ki hočejo ščititi interese svojih članov.
UJMA se nadeja, da bo • sodelovanjem udruženja književnikov v Jugoslaviji storila vse potrebno za pravilno izvajanje avtorskega prava v naši državi, odpravila Škodljive privatne posrednike in vzela to stvar v svoje roke na korist domače umetniške produkcije in v polni solidarnosti z udružen ji inozemskih avtorjev. Soglasno izglasovano resolucijo so v imenu 138 članov UJMA podpisali sledeči gospodje:
Prof. Emil Adamič, skladatelj (Ljubljana), Srečko Albini, skladatelj, ravn. opere v pokoju (Zagreb), Julijo Albini, založnik (Zagreb), N. Ballon, skladatelj (Beograd), Jovan BanduT, skladatelj, dirigent nar. poz. (Beograd), Krešimir Baranovič, skladatelj, ravn. opere (Zagreb), Stanislav Bi-nički, skladatelj (Beograd), Matija Brav-ničar, skfladatelj (Ljubljana), Vinko Chu-doba, avtor (Zagreb), Blanka Chudoba, li-bretistmja, Samuel Cačkes. skladatelj, Josip Deczv, skladatelj, Anton Dobronič, skladatelj, prof. Muzičke akademije (Zagreb), Dragutin Domjanič, književnik (Zagreb), prof Franjo I>ug*n, skladatelj, prof. Muzičke akademije (Zagreb), E. OIoz, skladatelj, Jakov Gotovac, skladatelj, dir. Nar. kazališta (Zagreb), Josip Hatze, skladatelj (Sfctit), Žiga Hirschler, skladatelj (Zagreb), B. Jcfcsknovič, skladatelj (Beograd), Oskar Josef ovič, skladatelj, dir. Nar. kazališta (Zagreb), Petar Kratic, skladatelj, inap. min. prusvete (Beograd), Božidar Kune, skladatelj, prof. Muz. akademije (Zagreb), Fran Lhotka, skladatelj, rektor Muz. akademije (Zagreb). Mihovil Logar, skladatelj (Beograd), prof. Franjo Lućič, skladatelj, prof. Muz. akademije (Zagreb), F. Mačejovski, sUadateli (Sarajevo), Kosta Mano jI ovič. skladatelj (Beograd). Ivan Matetič. skladatelj, tajnic Muz. akademije (Zagreb), Josip Moinar. skladatelj, dr. Parno Mankovac, aUadatcfj in
glasbenik, kritik, Ivo Mobvič, višji vojni kapelnik (Zagreb), Lavoslav Novak, skladatelj. Krsto Odak, skladatelj, prof. Muz. akademije (Zagreb), Dragutin Orelj. skladatelj (Beograd), Svetohk Pasčan, skladatelj (Novi Sad), Zorko Prelovec. skladatelj, urednik glasbenega lista »Zbori« (Ljubljana), VečesJav Rendla. skladatelj, višji vojni kapelnik (Beograd). Rihard Rosskamp. založnik (Zagreb), prof. Pera Stojanovič. skladatelj (Beograd). Stanislav Stražnicki, prof. Muz. akademije (Zagreb). Lujo Sa-franek-Kavič. skladatelj in glasbeni kritik (Zagreb), Rihard Sknaček. skladatelj. L. M. Škerjanc. skladatelj te prof. konserva-torija (Ljubljana), prof. dr. Božidar 5iro-la. skiadatelj (Zagreb). Ivo Tijardovič. skladatelj (Split), VeJmar Jankovič, književnik m tajnik udruženja dramskih av-
Ljublja-na, 23. septembra.
Vsa Slovenija je še pred leti pokazala razumevanje visoke vrednosti tuiskenpro-metne propagande m tujskega prometa, pa nekateri naši kraji žrtvnjeio letno deset-tšsoče za propagando in reklamo. Bogato se jim to poplača, ker tujci vsako leto v mnogo večjem Številu obiskujejo našo Slovenijo, od prirode bogato obdarjeno z lepotami in romantiko. Dočim so druga mesta s kričečo, a upravičeno, reklamo vabila goste, je naša skromna Bela Krajina molčala. Belokrajoici so skromni, nevajeni šumnih propagand in zato je njihovo ime prodrlo prav za prav v široko javnost šele v začetku letošnjega leta, ko je tiubtnaristoo društvo »Bela Krajina«, v katerem so zastopani najodkičneisi predstavniki našega javnega živJjenja, ustanovilo zadrugo »Belokrajraska klet« in propagirala svoja vina na pomladanskem ve-lesejrnu. Prvi uspehi so se že pokazali. Ne materijami, ki jih za sedaj še nihče ne more pričakovati, nego morami. Prvi turistični vlaki so odhiteli v Belo Krajino. In še vožnjo vsako nedeHjo, vedno nabito pohii lundi, ki žele prisrčnega počitka in razvedrila med postrežljivim ljudstvom v nenokvarjeni naravi.
Na jesenskem velesejtmu so se Bek>-krajnei zopet postavili. V okusno dekorirani svoji ».kleti« so imeli .vedno polno gostov, ki jih ni vabila le nizka cena, nego tudi odlična kvalitetna vina. Poleg tega so izdali tudi mak) propagandno brošuro »Bela Krajina«, prvo o svojem kraju, kd je pri vseh vzbudila zanimanje s svojo okusno preprostostjo in enostavnostjo, kakršna je pač vsa Bela Krajina. Zelo veliko je pripomogla k ted brošuri tudi požrtvovalna »Zveza za tujski promet« v LjubHani, na čeki s predsednikom g, dr. Marnom in ravnateljem g. PLntar-jeni, ki je z največjim razumevanjem in brez vsakega oklevanja priloži'la precejšen oboi za tiskarske stroške, četudi je razvoj tujskega prometa v Beli Krajini še vedno precej kočliiv. Dober začetek ie pa le tu.
Bela Krajina ni pusta in dolgočasna. Ljudje in narava — vse to je polno romantike in lepote. Predvsem Crnomiju, Metliki, Semiču, Starem trgu in Vinici se obeta lepa bodočnost v tujsko prometnem pogledu, ako bodo tudi domačini pokazali zadostno razumevamje za to in vložili svoj trud in napor v skupno delo. Seveda bo za začetek treba še tudi materijalnih žrtev, ki pa bodo sčasoma vse nadoknađene, bogato m obtfo, kar bo vsem v naSboUŠe zadoščenje m pohvalo.
Letošrrjii poizkusi s fcolc>mjaTm" otrok v Beli Krajini so se odlično Obnesli. Vs-i otroci so se vmiii zdravi, veseli in zagoreli v mesta. Podnebje Bele Krajine predstavlja len kapital, le izrabiti ga je treba. Dokazano je, da morje vsem našim otrokom ne koristi, nego zdravniki marsikomu celo odsvetujejo počitek na morju. •Bela Krajina pa ima izredno blago, zdravilno podnebje brez raznih superlativov, fci ne ugajajo našega rx>dnebja privajenim ljudem.   Vprašanju   otroških počitniških
Iz Celia
—c Nedeljski nogomet. V nedeljo 25. t. m. se bosta vršili v Celju dve važni nogometni tekmi. Ob 10. dopoldne bo na športnem igrišču pri Skalni kleti otvor j eno drugorazredno jesensko prvenstveno tekmovanje celjskega nogometnega okrožij a s tekmo med celjskimi Atletiki dn 9K Šoštanjem. Ob 16. se bo pričela na Istem Igrišču tretja, odločilna kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo med TSK Slovanom i* Lduhijane in SSK Celjem. V prvi tekmi, ki *o je pa LNIP ra»velj*vU, je zmagal SSK Celje t razmerju 5 : 0, v drugi tekmi pa je TSK Slovan porasti Celjane ▼ raamenju 4 : 1. 9BK Celje bo moralo napett vse «Ue, če si bo hotelo po tolikih kvaltflkacljskm tekmah pr*bor*ti vstop v pod savezno ligo.
_c umrli so v celjski bolnici: v sredo
21. t. m. TMetna občinska reva Marija Fi-ja-vieva j* Tepanda prt Konjicah, v četrtek
22. t. m. pa SUetna Terezij«. Ogrlzkova, sena mizarskega pomočnika od Sv. Sme pri PristojvL
_c Važna anketa o pomožni akciji za brezposelne. Danes ob 17. se bo pričela v sejni dvorani na mestnem magistratu anketa o pomožni akciji za zaposlitev, odnosno podporo breaposelnih in siromašnih v celjski mestni m okoliški občini. K anketi, ki bo razpravljala o podrobnostih skupne pomožne akcije, so povabljeni sre-Skd načelnik, glavni referenti mestnega občinskega sveta, županstvo celjske okolice, Delavska zbornica, celjska ekspozitura javne borze dela, mestno in sresko Združenje trgovcev, delavske strokovne organi-
tocjev (Beograd), VeČeslav Vedral, skladatelj (Beograd). Mahajlo Vuk-Dragovič, skladatelj in dirigent »Stankoviča« (Beograd), Danica Zaje, za pravne nasl. Ivana pl. Zajca (Zagreb).
Skupščina je pokazala veliko solidarnost, potekla je v najlepšem redu. Priso-stoval ji je tudi predsednik organizacije Gostilničarjev m hotelirjev T. Kaufmann, ka je prisrčno pozdravil novo akcijo avtorjev. ČJani UJMA. ki so rz udruženja izstopili na podlagi napačnih informacij AC, zopet vstopajo. Organizacija bo pod veščim vodstvom predsednika g. Krešimirja Bars-noviča, marljivim tajnikom dr. P. Markov-cem ter ostalim upravnim odborom gotovo napredovala v prid pravic jn-goslovan-skih avtorjev.
ikolonij v BeJi Krajini je treba res posvetiti največjo pozornost, ne le zaTadi ugodnega podnebia, nego zaradi izredno nizkih tamošnjih cen. To vprašanje bi mora-ia proučiti tudi vsa naša društva, ki skrbe ea počitniške kolonije otrok.
Zlasti pa je seveda važen splošni tujski promet Nujno potrebna je ustanovitev tujsko prometnih društev v Črnomi'jn in 'Metliki. Zlasti naše učiteUstvo bi z ma-iim trudom to stvar lahko odiično organiziralo in si s tem pridobilo hvaležnost naroda. Enako seveda morajo tudi občine temu vprašanju posvetiti največjo pozornost Belokrajnci še ndso vajeni tujcev, •zato bi ravno dolžnost T. P. D„ občin in učiteljev bila, da jim predočijo ogromno važnost in korist tujskega prometa. Zfm-«kd čas je najbolj pripraven za to. S po-djudnimii predavanji je treba pri hjudeh vzbuditi zanimanje za to fczredno važno panogo našega narodnega gospodarstva. Ljudem svetovati, da tudi po privatnih hišah prirede lepe sobe za tujce. Tu ni treba luksuzne opreme, naj bo raje enostavna, lena in okusna. Enako hi se tej akciji morali pridružiti tudi trgovci, mesarji in vsi ostali obrtniki, ker je tujski promet le v njihovem lastnem interesu.
Poleg že izišle brošure o Beli Krajini, katerih potrebno število izvodov županstva še vedno lahko dobe in ki jih je vedno vsaki informaciji treba prilagati, je treba izdati še aibum Bede Krajine v sJi-kah. Zaenkrat zaradi ogromnih stroškov tiska, ker bi tiskani albumi ne bih" vsem pristopni, ni mogoče istih izdati tiskanih, pač pa bi novoustanovljeno T. P. D. zbiralo fotograiije ,iste razmnoževalo in poskrbelo, da jih hotelska in gostilniška podjetja dobe v ličnih albumih, seveda proti stvarni odškodnini, ostali pa kot stenske slike. Boij efektno propagandno sredstvo od besede je vedno sftka in ista vzbudi pri tujcu več zanimanja za kraj, negoli beseda. Enako potrebno bi bilo okrasiti tudi naše železnišike vagone s slikam; in motivi Bele Krajine, kakor so že okrašeni z motivi drugih krajev. Važno propagandno sredstvo so tudi razglednice, ki jih okusnih danes žal Bela Krajina še nima.
Prekrasnih, neizumetničenih krajev je v Beli Krajini vse pomo. Idilično Koipo ob Dohi pri Starem trgu, ko se kot prava, bistra, planinska reka izvije iz ozke soteske, obdane od skađ in obraščene z drevjem, smatrajo poznavalci naše Gorenjske za ne mano vredno od Botamša. In ostali, že našteti kraji, so vsi enako lepi, vabljivi za hrjea. le ?Judi je treba, ki bi poskrbeli za propagando in ureditev, a tefc je nc<hromno dovofr, ker naša županstva, u radništvo in učitetjstvo so vectao pokazali največje razumevanje za vse, kar prinaša ljudstvu korist med temi pa je nedvomno ena prvih tujsko prometna propaganda in tujski promet Gotovo bodo be-lokrainski činitelji enako iiudjje z inicijativo in volijo do deJa, Bela Krajina pa bo s tem stopila v novo fazo življenja, ki ga po svojih naravnih lepotah tudi res zasluži. "R—v„
zacije, humanitarna društva in industrijska podjetja v Celju in okolici.
_c Visoka starost. Dne 30. t. m. je obhajala ga Henrieta Maithesova, vdova po bivšem celjskem hotelirju g. Friderf*u Mathesu, v vse(j čHosti svoj 80. rojstni dan.
—c Nogometna sekcija SSK Celja. Dre-vi ob pol 8. bo v klubovi sobi v Zdravstvenem domu sestanek rezerve, jutri, v soboto ob 19. pa sestanek prvega moštva. Udeležba je obakrat strogo obvezna.
Iz Kranja
— Otvoritev novega zvočnega kina v Narodnem domu. D revi ob 20.30 otvarja Narodni dom svoj novi zvočni kino z gran-dijoznim velealpinskim zvočnim filmom »Planine v plamenu«. V tem nepozabnem filmskem delu, ki nam predočuje krvavo borbo proti Italiji v južnih Tirolah in Dolomitih med svetovno vojno, igra glavno vlogo sloviti alpinist Louis Trenker. Smučarji, ljubitelji planin in udeleženci svetovna vojne si morajo ogledati to prekrasno filmsko delo. Predstave ae bodo vršile danes in jutri ob 20.30, v nedeljo pa ob 5^ 7- in 9. zvečer. Nova izvrstna zvočna aparatura v Narodnem domu bo zadovoljila vsakega po-setnika novega zvočnega kina istotako skrbno izbrani filmski spored. Kot predigTa k filmu >Planine v plamenu* se bo predvajal muzikalni film >Na lepi sinji Donavic, Prihodnji spored bo slovita opereta najpopularnejšega skladatelja Paula Abrahama >Viktorija in njen huzar.<
— Znan! psihograffslog g. Karma h prispe jutri v Kranj in bo stanoval v hotehi »Stara pošta«.
Tujsko prometne perspektive Bele Krajine
Ka] M bilo treba storiti, da bi se povečalo zanimanje za ta prelepi kotiček naše zemlje
Stmo 4
>SLOVENSFt NAROD«, <he 23. septembra 1932
•to*. 218
56
— To je grda nerrvatežnost, — je godrnjala Zefyrina.
— Nespodobno, — je pritrdi! Panoufle. — To se ne spodoba.
— Kad torej hočete?
— Kaj hočemo, kaj hočem ... — je godrnjal Slimak.
hi njegov pogled je postal strašen, izraz njegovega obraz je podivjal, tako da je deček prestrašeno odskoči 1.
— Kaj hočem... hočem, da se vrneš k nam.
— Nikofi.
— Tafcoj... In še več... Ta gospa, Sjosporfinja, je cčrvidno bogata...
— Da.
— V tej baši so dragulji in denar...
— So.
— No torej! Hočem — in če me ne boš ubogal, te pretep em kot psa — hočem, da nam pokažeš, kje je denar te žene, Joe so dragulji in da Jih nam pomagaš ukrasti. Hočem, da postaneš nas sokTrvec... potem pa da od^deš z nami.
Slnnak je bil grozen v svojem srdu. čutil je. da mu mora samo grožnja vr-nfti dečka.
— No. poglejmo, kako govora, — je dejađ Panoufle. — Raje hodim mirno pot toda če je potrebno nasilje, se ga ne ustrašim. In zdaj je ugoden trenutek.
— Kaj nam odgovoriš, dečko?
— Odgovarjam, da ne prestopite praga te hiše.
— Preplezajmo ograjo ... na delo ... na ulici ni nikogar ... Ena, dve, — je dejal Panoufle m se zavihtel na ograjo, za n&m pa Slirnak. držeč v roki dolg nož, ki ga je bil naglo potegnil rz žepa m odprl.
Deček je čakal, da preplezata ograjo. Videč, da bosta vsak hip na vrtu, je zaklical rra ves glas:
— Vlom Tlel! Pomagajte, pomagajte! Morilci!
In ubral jo je proti hiši, kar so ga nesle noge. Na hiši je visel zvonec, ki ie služinčad z njim naznanjala čas obeda in večerje. Deček je na vso moč pozvonil.
— Vlomilci! Vlomilci!
— Kaj se je pa zgodilo? — se je začni glas Paula Verniera; — sam je pri-hitel z vrtnarjem in sosedi pogledat, kaj je.
Deček se je takoj pomiril. Ozrl se je. Za ograjo ni bik) nikogar več.
— Kaj se je zgodilo? Kaj si videl? Deček je stal molče, izbuljenih oči,
odprtih ust. bled ko zid.
— Kaj je kdo bil tu?
— Ne, nikogar ni bilo ... Oprostite ... jaz ... sem se bal. Nič ni bilo ... Zdaj vidim, da sem se zmotil. Oprostite
Možje so se razkropili po vrtu in preiskali vse kotičke.
— Nikogar ni tu.
— Ne, nikogar, — ie jecljal deček ..
— Nikogar... Menda sem slabo videl.
— Saj bi si vendar nihče ne drznil vlomiti pri belem dnevu v hišo ... Sicer pa v Moissellesu ni vlomilcev.
Možje so se zasmejali. Paul Vernier je zamišljeno gledal dečka. Kar je opazil .da omedleva. Prestregel ga je pravočasno, da ni padel.
Deček se je onesvestil.
Helena se je proti večeru vrnila iz Pariza in ko so ji povedali, kaj se je bilo zgodilo v njeni odsotnosti, je bila zelo v skrbeh in je bedela pri dečku, ležečem v salonu na divarnu.
Milček nikakor ni hotel v posteljo. Smejal se je celo svoji strahopetnosti, a tudi sosedje drugi dan niso več govorili o njegovem strahu.
Deček je pa skleni! povedati vse svoj: dobrotnici. Priznati ji je hotel, da se je zlagal, ko ji je pravil o svojih starših, prositi jo je hotel, naj ga reši. In bil je prepričan, da bo njegova prošnja uslišana.
Ko se je pa dobra gospa vrnila iz
Pariza, je sitfuuri po njenem obrazu, da jo je zadel nov udarec Zato ni hotel z resnico na dan, temveč je sklenil še počakati. Mudtto se mu itak ni nikamor. Lopovi so gotovo zbežali.
Prosil je gospo, da bi smel prebiti večer kakor običajno v salonu, ki prijazno je kramljal, da bi razvedril svojo dobrotnico.
Helena se je bfte. vrnila bridko razočarana, ker je zaman iskala Rajmona.
— Gospod MorrrJaur me ni obvesti! o svojem prihodu, — ji je odgovoril notar. Zadnji njegov dopis, poslan pred letom drri iz Veracruza, je bil ček, ki ga je podpisal in ki naj bi ga jaz izplačal. Od takrat nimam o njem nobene vesti.
Notar ji je pa vendar obljubil, da >o bo takoj obvestil, čim zve kaj o grofu. Ta obljuba jo je malo pomirila.
Deček je črtal, da bi svojo dobrotnico razvedril. Kar je Helena začutila potrebo obuditi svoje spomine še s pogledom na shlke, ohranjene v aJburrra.
Vzela je iz predalčka album m se zagledala na krasen akvarel na prvi strani. Slikovito pokrajino, pročelje gradu s prekrasno teraso, obdano z baru-strado iz bretonskega granita, je slikala tik pred svojo poroko. V ozadju je odražal zeleni in mirni ocean vso krasoto pomladnega jutra.
Helena je obujala spomine. Že takrat je strastno ljubila Rarnona, pa je skrivala vročo ljubezen v svojem srcu.
Uboga mučenica je dolgo gledala sEko in solze so ji zalile oči.
— Tu, v senci teh košatih dreves, — je razma&ljala, — ko sva sedela na klo-pici, rrri je priznal, da me že dolgo ljubi. Tn mi je neštetokrat prisegal, da me bo večno ljubrl. Kako bi torej mogel ne ljubiti me zdaj?
Ostala je zatopljena v svoje misli in ni se mogla odločiti, da bi obrnila list, ki jo je spominjal radostnih dni.
Deček je dvignil glavo in pogled mu je ušel na sliko.
— O, to je pa grad moje babice! — je vzkliknil prijetno presenečen. Helena ga je osuplo pogledala.
— Kaj praviš? Ti poznaš ta grad?
— Da, gospa.
— Kje si ga videl?
— Ne vem, gospa.
— Zakaj pa praviš, da je to grad tvoje babice?
— Tudi tega ne vem. Ta beseda mi je ušla kar tako rz ust.
— AH se spominjaš, da si kdaj videl ta vrt?
— Da, gospa, prav dobro se spominjam.
Helena je prebledela.
— Vrt in vse drugo tudi, — je ponovil deček. — Veste, gospa, tu za temi steklenimi vrati je veHka dvorana in široko kamnito stopnišče. Spodaj pod stopniščem je moj konjiček. O. vem. prav dobro, da je tam ... tu ... tu.
Helena se je dušila.
Samo z glavo je klanala v znak, da je vse res, kar pravi deček.
—A tu, — je nadaljeval deček, — tu je veliki rdeči salon z velikimi slikami v zlatih okvirjih ... Srednja je sii-ka stare gospe ...
Helena je naglo obrnila nekaj strani in pokazala dečku sliko grofice Moat-laurjeve.
— Stare gospe, praviš?
— Babica! — ze vzkliknil deček. — To je ona!... vsak dan me je objemala in me klicala ...
— Milček!
— Da, Milček, tako mi je ime. Nisem Claude. Milček mi je ime.
— Milček ti je ime, praviš? Helena je vstala  vsa prestrašena,
krepko se je oprijela stola, da ni omahnila, in zdelo se ji je, da sliši v sanjah dečkove besede:
— Ah, oprostite mi, gospa, oprostite mi, da sem vam prikrival pravo ime. Danes sem vam hotel vse po pravici povedati. Bili ste pa tako žalostni in tako razburjeni, da sem si premistil Lagal sem, da mi je ime Claude, da je moja mati v Lvonu in da sem pobegnil, ker me je pretepala. Lagal sem vam, kakor sem lagal sodišču. Lagal sem pa samo zato, ker se nisem hotel vrniti k svojemu očetu Slimaku in k svoji materi Zefjririni.
Mednarodni seksuološki
kongres
Otvoritev in vrvi dan predavanj — O čem bo kongres
razpravljal
V sredo je ml otvorjen v Brnu V. mednarodni kongres svetovne lige za seksualno reformo na znanstveni podlagi ob udeležbi odličnih zastopnikov seksualne vede iz 20 držav in številnih gostov. Kongresu predsedujejo ustanovitelj in predsednic svetovne lige za seksualno reformo dr. Magnus Hirsch-feki rz Berlina, dr. Norman Haire iz Londona ki J. H. Leunbach iz Kodanja. Znanstveno delo kongresa je razdeljeno v sedem poglavij: Evgenika in seksualnost, seksualna vzgoja, svetovni nazor in seksualnost, seksualna etnologija, interseksualno raziskavanje, seksualna patologija in populacijski problemi. Kongres bo zasedal do 26. t. m. in bo proučil pet glavnih točk programa.
Prvi dan je bil posvečen vprašanju evgenike in njene zveze s seksualnostjo. Bmski .profesor dr. Belehradek je v svojem predavanju o evgeniki in seksu-ologiji razločeval s stališča seksualnega življenja štiri tipe ljudi. Prvi tip ne ve, da vodi seJc^ahn stfe k nosečnosti, drugi tip ljudi to sicer ve, pa oploditve nikakor ne preprečuje in ima toliko otrok, kolikor jih je sploh mogoče imeti. Tretji tip znižuje število potomstva z antilroncepcrjskimi sredstvi in umetno odpravo telesnega plodu, zadnji tip so pa ljudje, ki hočejo imeti določeno število potomstva v skladu z gospodarskimi in družabnimi razmerami ter z zdravstvenim stanjem, oziraje se obenem na glavne zahteve evgenike.
Evgenična prizadevanja tega četrtega tipa ljudi zadevajo deloma na ovire, izvirajoče iz človekove narave, deloma pa na znanstvene ovire, bodisi da gre za nejasnost glede dednosti aii ne-
zadostno poznavanje človeških rodovnikov v pogledu dednih bolezni, ali pa končno za neprestane i-zoremembe v naziranju o teh boleznih, k'liub tem ovi-ram se pa da uresničiti minimalni program, ki pa ne more imeti za celoto človeške družbe razen propagandnega nobenega drugega pomena.
Prof. dr. H. IHis je razpravljal v svojem predavanju »Mjndelizem in seksualnost« o Medelovih zakonih, nanašajočih se na križanje, in o seksualnem razmerju v okviru teh problemov. O evgeniki v razmerju uO svetovnega nazora je izpregovoril dr. J. H. Leunbach iz Kodanja. Velika ovira modernih seksualnih nazorov je vera. Govornik trdno veruje v socializem, ki bo ustvaril ugodne materiielne pogoje in ugladil tako pot ev^enrki na polju spolnosti in porodnosti. Dr. A. Kraupa je s statističnimi podatki pojasnil vpliv snoln-h bolezni na vid in dokazoval, da se izjavljajo okuženja s spolnimi bolezni v mnogih primerih že pri oorodn. Dr. L. Spiehnann je kot zagovornik prof. Adlerjevega individualnega naziranja nagJašal, da je manjvrednost org***« vzrok raznih bolezni, ki jih lahko pripisujemo vplivu dednosti.
Po .predavanjih se je razvila živahna debata. Včeraj je kongres nadaljeval svoje delo s predavanji in diskusijami o seksualni vzgoji s posebnim ozirom na problem ipsacije. Da bi si mogla tudi najširša javnost ustvariti pravilno na-ziranje o seksuolcškfh vprašanjih, se ie vršilo snoči javno zborovanje, ki so na njem govorili odlični udeleženci seksu ološkega kongresa.
Sovjetska mladina
V Parizu je predaval bivši sovjetski uradnik Moskvin o mladini v sovjetski Rusiji. Mladi ljudje v Rusiji ničesar ne vedo o preteklosti, ne vedo, kaj se godi na evropskem zapadu, če pa morda o tem kaj vedo, so informirani zelo slabo, ker dobivajo informacije iz uradnih sovjetskih virov. Komunizem in marksizem pije ruska mladina že z materinim mlekom. Kar se godi v Rusiji, se zdi rrriadeuru pokolenju naravno in normalno. Zato se rekru-tirajo vsi udarniki in entuzijasti v prvi vrsti iz vrst miadine. Zunanje lice sovjetske mšadine je opisat Moskvin takole:
Fantje ne nosijo prstanov, dekleta ne uhanov in zapestnic. Ce bi prišlo dekle kam z zapestnico na roki ali fant s prstanom, bi se jima tovariši smejali in nihče bi jima ne seged v roke. Tudi frizura je buržua-zni predsodek. Kakor lasje rasto, tako jžh mladina nosi. Edina dopustna frizura so nazaj počesani lasje, kakor jrh je nosil vediki učitelj socijalizma Marx. Tudi kravato sovjetska mladina odklanja. Mladina v Rusiji klobukov sploh ne nosL Klobuke nosijo samo nekateri boljševiški prvaki, ki hnajo opraviti z inozemsko buržuazijo.
K bontonu sovjetske mladine spadajo škornji, ki so pa zdaj v Rusiji luksuz, ker so zelo dragi. Zanimivo je razmerje med mladino obeh spolov. Kjer je mladina, tam je tudi hrepeneje po ljubezni. Toda tudi v tem pogledu veljajo v Rusiji novi zakoni. Ce se začne sovjetski fant ozirati po dekletu, se oba najprej zanimata za svoj položaj v revoluciji, za svoj socijalni položaj in za to. če nista morda zrasla iz buržuaznih korenin. Roke fant dekletu ne sme poljubljati, pa tudi šopkov ji ne sme prinašati, kakor je navada pri nas, kajti dobro vzgojeno sovjetsko dekle bi smatralo to za provokacijo. Sicer pa rož v Rusiji sploh ne moreš kupiti, če jiti hočeš imeti, si jih
moraš sam natrgati na travniku. Fantje hodijo z dekleti v kino ie jih spremljajo domov. To je navadno začetek ljubezni.
Ladja, ki je noče nihče kupiti
Iz Havra poročajo, da ni bilo posebnega zanimanja za dražbo jadrnice »General de Sonis«. ki je bila nekoč ponos francoskega trgovskega bro-dovja. Bdina omembe vredna ponudba je bila 1000 frankov. Gre za zadnjo izmed velikih trgovskih jadrnic pod francosko zastavo. Čeprav je še sposobna za vožnjo po morju, ne bo več rezala valov, temveč jo bodo rabili samo kot ponton.
Ladja je bila spuščena v morje 1. 1901 v Nantesu in prevažala je do lanskega leta med Havrom m Haiiti les. Potem je pa napočil dan, ko ni bilo več denarja za posadko in ladja je obstala v pristanišču. Zdaj je noče nihče kupiti. Kapitan Hemet, ki je bil poveljnik jadrnice do leta 1906, je bil žalostna priča dražbe. Pravil je, da je bila njegova ladja prvovrstno zgrajena, da bi lahko tekmovala z angleškimi trgovskimi ladjami. Ena najhitrejših njenih voženj je bila iz Kapstadita v Tas-manijo, ko je jadrnica prevozila dobrih 1160 milj v enem dnevu.
Izgubljene iluzije
Zaupni prijateHj in spremljevalec bivšega španskega kralja Alfonza grof Romanones je odgovoril na vprašanje, da-li je kralj Alfonz izgubil po ponesrečenem zadlnjem puču španskih monarh isto v zadnjo nado na svoj povratek. takole: »-Ničesar človek tako težko ne izgubi, kakor svoje iluzije. Vse življenje je iluzija.« Hude skrbi dela grofu Romanonesu zaplemba vsega imetja monarhistov, ki so bili skovali zaroto proti republiki. Že pod diktaturo sem bil težko oškodovan, ko so me obsodiK na globo 500.000 pezet
zaradi upora proti diktaturi, zdaj se pa obrača tudi republika proti meni. Verujem sicer, da bodo izjeme, če jih pa ne bo. si bom moral služiti vsakdanji kruh s peresom. Bil sem sicer baš sprejet na dvoru, toda na dvoru nisem nikoli opravljal nobenega dela, kot plemič pa niti v senatu nisem bil. Bil sem voljen senator.
Na vprašanje, kaj smatra za največji dogodek revolucije, je grof Romanones odgovoril, da je naivečji re-volucijonarni napredek na Španskem agrarna reforma. Nisem se udeležil posvetovanj, saj bi bilo to itak brez pomena. Reforma je zadela mnogo plenilcev, ki so bili zelo bogati in so imeli ogromna posestva. Slednjič je omenil grof še eno izgubljeno iluzijo. »Le pomislite,« je dejal. »Pravkar sem na konjskih dirkah stavil na konja svoje nečakinje in veste kaj se mi je pripetilo? Zmagal je koni mojega sina. Tako mora Človek res obupati.c
Proti napitnini
Parižan Jean Carlot je sklenil začeti praktičen boj proti napitnini. S svojimi prijatelji si je dal napraviti okrogle kovinaste znamke, ki imajo na eni strani napis: »Daj se plačati svojim delodajalcem«, na drugi pa: »Napitnina je miloščina.« Ce pride ta borec proti napitnini v položaj, ko stisne navaden Človek natakarju, šoferju ali vratarju v roke napitnino, mu Charlot ali katerikoli njegovih prijateljev stisne v roke omenjeno znamko.
_ Reakcija tako obdarovanega je različna. Cesto spravi obdarovani znamko v žep, ne da bi jo pogledal. Ce ga pa Charlot drugič sreča, ni srečanje prijateljsko, temveč se celo pripeti, da ga dotični nahruli. Mučno izmenjavanje nazorov nastane navadno, če obdarovani takoj opazi, kaj je dobil. Posečanje javnih lokalov in potovanje s tem ne postane nič prijetnejše, toda Charlot se smatra za mučenika velike ideje pa pravi, da je uspeh že dosegel. Vsaj uslužbenci kluba, ki mu je Član, sprejemajo znamke brez godrnjanja, ker vedo, da bi bili odpuščeni iz službe, če bi godrnjali.
V šotL
— Ti torej ne veš. Janezek, kaj je volna? Iz česa je pa narejen tvoj suknjič?
— Iz papanovega žaketa.
čudno.
— Iščem kapital, toda zdaj ie težko dobiti denar.
— Da, in to je Čudno, če ponirsiimck, koliko denarja so ljudje iaguibtH.
Razredno sovraštvo.
Oče: Kaj že zopet nisi bil v Sofi? Ah te ni sram, da si tak lenuh?
Sinček: To ni lenoba, papa, to ie razredno sovraštvo: tega razreda kar trpeti ne morem.
Ni razumel.
Lepotica pride k mlademu zdravniku. Gospod doktor, že zopet sem tn. Povejte mi, ali je mlademu dekleta ka-ja cigaret škodljiva?
— Seveda, tako lepemu dekletu, kakor ste vi, cigarete zelo škodujejo.
— Torej sem vam všeč?. ^ Kar izjavite se.
— Ne kadite.
Dokaz.
Zelo korekten gospod vpraša služkinjo: »AH bi lahko govoril z gospo?«
»Trenutek po trpite, da grem pogledat,« odgovori služkinja. Kmalu se vrne, rekoč: »Ne morete govoriti z njo, ker še ni oblečena.«
»Zares?« se začudi gospod. »Saj mi je rekla, naj pridem ob tej mi«
»Če ne verjamete, pa pojdite pogledat skozi luknjico v ključavrdcL«
Darilo za god.
— Papa, nikar ne povej mannci, da sem ji kupila za god bonbone.
— Saj ji ne povem. Gotovo jo hočeš presenetiti.
— Ne, toda bonbone sem pojedla sama.
SLUŽBE
KOLAR. POMOČNIKA
dobro izurjenega v izdelovanju sank in smučk, sprejme Vinko Dolmšek, Sv. Lovrenc na Pohorju. 3568
DEKLE
staro 18 let, z znanjem nemškega jezika, želi mesto v drogeriji aH slično. Gre tudi v delikateso, ozir. v mlekarno kot začetnica. Mara Kapuc, Bled, Prešernova 177. 3584
NBKMKMNl
POfiESTvO 15 ORALOV rodovitno, pri Mariboru, proda ugodno    Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 2L 3581
PRODAM
VINSKE SODE
prvovrstne, po 76 to 80 hI poceni proda G juro Valjak v Maribora, kino >Union«. 3580
RAZNO.
PŠENICO ZA MOKO takoj zamenjava Krevsov valjčni mlin v Skofji Loki. 3566
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 74/T
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra cesta 14.
72/T
BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro to poceni — Ljubljana, Selenburgova ul. št 4, dvorišče. 917T
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim slad. kot Jem vkuhau, se dobi na malo to veliko v lekarni
dr. O. FIOOOLL LJUBLJANA,
ftt. S
POZOR! POZOR! TRAJNO KODRANJE 80 Din! železna onduladja 7.— Din — izvršuj© salon, BiiMMilimlis cesta «, LjaMjan*. 3586
STIRISEDEŽEN AVTO
in motor »vVanderer« v dobrem stanju, se zamenjata za tovornega, ostalo se doplača v denarju. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Ali
proda 3585«. 3585 _ ________
prvovrstno, nudim za jesensko to pomladno sajenje. Zahtevajte cenik. — Avgust Pihler, Stročja vas, Ljutomer. 3583
BRESKVE prima kg po 2 Din v vsaki množini razpošilja Postržin, Krško.
3582
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
Izvršuje  točno,  solidno  to po k«~nkurenenih cenah pod garancijo
družba z o. z.
J. HLEBŠ
pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "070.
Naznanilo
Podpisana »Zveza« opozarja p. n. interesente, da gosp. A. Pegan ni pooblaščen nabirati naročila in sprejemati denar za oglase v časopisu »Gasilec« in »Gasilskem koledarju«.
Izvrševati ta posel je upravičen izključno le eden naš pooblaščenec, ki ima za to potrebno pismeno pooblastilo vedno pri sebi.
Ljubljana, dne 22. septembra 1932. JUGOSLOVANSKA GASILSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
Ustanovljeno 1860.
Ustanovljeno 1860.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Alojzi} Vodnik
LJUBLJANA,
(poleg glavnega kolodvora)  KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400
NAGROBNO! SPOMENIKOV
vseh oblik ln velikosti se razproda po
znižanih cenah,
dokler traja zaloga.
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in Izdela načrte po Vasi želji.
ttsksrnoci
to toseratnl dal Usta: Oton Cfcrjstttf, —. M * JdnrtUaiU.
19