flovic D—: jskih gospodarstev f»t udi 3 ek| kaj ■*> ; N OVO SS 3 i« a • A . a LETO V-it. 20 V KOČEVJU, DNE 14. MAJA 1960 IS Cena 15 din b pestrim gradivom iz poročila f ra7-Drave, bomo naše bralce se-kah^ili V te' Prihodnjih števil- Uspehi, doseženi v gospodarskem razvoju naše države, so merilo, s Katerim lahko cenimo napore naših delovnih ljudi v graditvi so- V SOBOTO 7 MAJA, JE BIL V KOČEVJU LETNI OBČNI ZBOR SINDIKALNEGA SVETA. ZBORU JE PRISOSTVOVAL TUDI PREDSTAVNIK REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV JOŽE PLEVNIK IN ZASTOPNIK DELAVSKE ENOTNOSTI. PO IZVOLITVI ORGANOV ZBORA, JE PREDSEDNIK ObSS FELIKS VIDMAR PODAL DALJŠE POROČILO. DELEGATI SO POSLUŠALI SE POROČILO BLAGAJNIKA IN NADZORNEGA ODBORA. Letošnji plani so postavljeni še teri sploh niso vedeli, da imamo sprejem in razvrstitev novih delavcev. Sedaj se dogaja da novo-sprejetega delavca ne seznanijo, z osnovnimi zahtevami podjetja in delovnega mesta. Ni bilo čudno, Če se je začetnik, mlad delavec že prve dni ponesrečil! (Se nadaljuje na 2. str.) 5. MAJA 1960, SE BO ZAČEL PO VSEJ 1ETIJSKIH GOSPODARSTEV, KI BO 60. PODATKI, KI BODO ZBRANI S PO-ri»UM O POSAMEZNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH, SO NAMENJENI IZKLJUČNO ZA STATISTIČNO OBDELAVO IN JIH NI DOVOLJENO UPORABITI V NOBEN DRUG NAMEN. POPISOVALCI IN DRUGE OSEBE, KI BODO SODELOVALE PRI POPISU, MORAJO OHRANITI KOT URADNO SKRIVNOST VSE, KAR ZVEDO PRI POPISOVANJU, TAKO DOLOČA ODLOK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA O TEM POPISU. RAZUMLJIVO JE, DA JE TO VELIKA AKCIJA ZA NAŠE KMETIJSTVO IN JE ZELO VAŽNA ZA NADAUNI RAZVOJ SODOBNE KMETIJSKE PROIZVODNJE, KI SE VEDNO BOLJ RAZVIJA S POMOČJO NAŠE DRUŽBE KOT CELOTE. OBČINSKI ODBOR SZDL V KOČEVJU IN KOMISIJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZA POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV VABITA VSE KRAJEVNE ODBORE IN ČLANSTVO SZDL, DA POMAGAJO POPISOVALCEM IN INŠTRUKTORJEM, KI BODO IZVAJALI TA POPIS, DA BO TA AKCIJA ClMBOLJE IZVEDENA. cializma. To je tudi ocena dela sin- vi^e jn bo potrebno veliko napo- delavsko upravljanje podjetij, tkalnih organizacij, ki so usme- - rila svojo dejavnost v povečanje rov, da bo vse, kar je zastavljeno, Kritiziral je nenačrtno uporafo-_ . - ---- —j-- , tudi izpolnjeno. Tu imajo važno 1 j an je sredstev iz sklada za kadre, oizvodnje. Sindikalne org - nalogo sindikalne podružnice in ob- ki ostaja podjetjem. Skoro nobeno irile uspešno de a e činski sindikalni svet. Preteklo le- podjetje teh sredstev ni uporabilo, ares 55 txrstxt; tir— V ribniški občini narašča število nesreč! drugih nalog. Po vsebini opravljenih nalog lahko vidimo velik pomen sindikalne organizacije, ki je z ozirom na naše pogoje danes veliko večji, kot ie bil kdaj koli v zgodovini delavskega gibanja. izdelanih programov za Pred kratkim je bilo v Ribnici pravi o zborih volivcev-zavarovan- Število nesreč pri delu narašča, občini. Ljudski odbor niti ni ob- uporabo teh sredstev. [Danes ne V. redno zasedanje skupščine Po- cev, ki so bili v oktobru in no- lansko leto so zabeležili za 9 % veščal občinski sindikalni svet moremo zahtevati od delavca več- družnice zavoda za socialno zava- vembru lani v Sodražici, Loškem več nesreč kot v letu 1958, na kdaj so seje. je proizvodnje, ne da bi pri tem rovanje v Ribnici. Pregledali so potoku, Podpreski, Laščah, Ribnici drugi strani pa občinska HTZ ko- V nadaljevanju je govornik opi- pogledali kako in pod kakimi po- sklepe zadnjega zasedanja skupšči- in Grčaricah. Udeležba na zborih misija ugotavlja ob pregledih ved-sal stanje večjih podjetij v občini, goji ta dela na delovnem mestu. ne, se seznanili o poteku zborov je bila z izjemo v Podpreski (naj- no ene in iste pomanjkljivosti. Po-s posebnim poudarkom na kmetij- Prelomiti je treba z staro mi- volilcev - zavarovancev, poslušali slabša je bila v Ribnici) precej rast nesreč pri delu gre predvsem ski posestvi. Vsebino te razprave selnostjo o papirni kvalifikaciji, poročilo o delu Podružnice v letu skromna. Zbori zavarovancev ima- na račun težjih poškodb. Največ se bomo objavili v posebnem sestav- N- delovnem mestu prav nič ne 1959. Razpravljali so o zdravstve- jo namen, da seznanijo ljudi o na- ponesreči mladih ljudi od 20 do 30 ku. potrebujejo delavca, ki ima veliko nem zavarovanju kmetijskih proiz- log ah, ki jih ima socialno zavaro- let starosti. Podružnica ie lani evi- O tarifnih pravilnikih je dejal, spričeval, marveč takega, ki zna vajelcev in drugih aktualnih zade- vanje, kakor tudi pravicah, ki jih dentirala 272 nesreč pri delu, zada so dobro sestavljeni, toda v dobro in hitro delati. Temu mora vah iz področja socialnega zavaro- imajo zavarovanci. Na zborih so se radi katerih so v breme socialne- glavnem so ostali taki, kot so bili slediti naloga: izobraževati del a v- vanja in na izpraznjena mesta iz- pogovorili in izmenjali mnenja, ki ga zavarovanja (za 2651 delovnih ob sprejemu. Napačno je, da ko- ca za konkretno delovno mesto! volili dva nova člana v Izvršilni so bila marsikomu v korist. Na dni) izplačali nadomestnih plač v lektivi ne iščejo novih načinov in Dosedanje izkušnje nam kažejo, odbor Podružnice. skupščini so bili mnenja, da bi bili znesku 1,288.060 din. Gospodarske oblik nagrajevanja na podlagi lan- da so službe, ki skrbe za delovnega Naš napis bo zajel nekatere zna- zbori volivcev-zavarovancev vsaj organizacije so za 1669 izgubljenih skih izkušenj. človeka, najšihkejše. v večini pri- čtlnosti, ki so iih obravnavali na dvakrat na leto. delovnih dni izplačale za 811.000 Zelo pomemben činitel.i v pod- merov pa jih sploh ni. Sindikalne skupščini. Ce gremo po kronolo- Zdravstvena preventivna dej a v- dinarjev nadomestnih plač. Temu jetju, ki lahko bistveno vpliva na podružnice morajo postati gonilna škem redu razprave, dajmo prvo nost bi bila lahko uspešnejša, če moramo pripisati še škodo, ki jo povečanje proizvodnje, so delavski sila, ki bo postavila človeka v pro- mesto pomenu gradnje zdravstve- bi pri tem pokazali več razume- je utrpelo zaradi izpada ponesre- sveti, ki letos proslavljajo deset- izvodnji na prvo mesto. Prve na- nega doma v Sodražici. Obnovlje- vanja in sodelovali organi delav- čenih delavcev naše gospodarstvo, letnico. Tem morajo sindikalne or- loge bodo opravile kadrovsko soci- na zgradba (bivši prostori ObLO), skega samoupravljanja, sindikalne Izguba, če jo tako imenujemo, ganizacije posvetiti več svojega de- alne službe, ki oa ne bodo socialne kjer je bilo prvotno mišljeno, da podružnice in vodstva podjetja. znaša 4,330.000 din. la, ki naj se ne konča z vsakolet- službe, kot to nekateri pojmujejo, bi bila zdravstvena postaja, je na- Predmet razprave je bilo tudi ko- Vse to narekuje, da storijo v n im izborom članov DS. V desetih Njih naloga je krepiti delovne spo- men j en a za druge namene. Zato riščanje letnega oddiha delavcev, podjetjih odločnejše korake za letih se ni spremenil način obve- sobnosti vsakega, da -bo lahko čim- narekujejo potrebe gradnjo nove ki delajo na težkih delovnih me- zmanjšanje delovnih nezgod, ter o ščanja vsega kolektiva o delu in več ustvaril. stavbe za zdravstveno nostajo. V stih. tem. kar je bilo predlagano na sklepih organov samoupravljanja. Kadrovsko socialna služba bo Sodražici je bil ustanovljen inicia- Zanimiva je bila ugotovitev o skupščini, da bi v večjih podjetjih. Obveščanje prek oglasnih desk je svoje delo usmerjala na delovna tivni odbor za gradnjo doma. Te- povečanju stroškov za zdravljenje ali za več podjetij skupaj, name-zastarelo in današnjemu času, ko razmerja, osebne dohodke, izobra- mu odboru naj nudijo prebivalci v bolnišnicah (v primerjavi z le- sti-li varnostne tehnike. Vsekakor sodelujejo vsi proizvajalci, nepri- zevanje, zdravstvo in HTZ, ter iz tamkajšnjega območja in drugi tom 1958 so se stroški povečali bi se ta investicija bogato izpla-merno. Člani delavskih svetov naj osebno delo z liu-dmi. Naloga na fak4orii vso pomoč. lani za 4,118.000din). Na povečanje čala. osebno obveščajo proizvajalce o področju delovnih razmerij bo Liau časa so se zadržali v raz- ie vplivalo večje število oskrbnih Skupščine so se udeležili in I^edsednik, Feliks Vidmar bere poročilo Tovariš Vidmar je v nadaljeva- stanju in vodenju podjetja, nju svojega govora govoril o us- Težišče predsednikovega govora pehih doseženih v občini Kočevje, ie bilo na izobraževanju delavcev Lahko trdimo, je dejal, da se ne in skrbi za človeka. Dosedanje de-moremo več prištevati k zaostalim 1° sindikalnih podružnic je bilo krajem, ker smo v celoti obnovili vse Preveč usmerjeno v povečanje ne le predvojne kapacitete, pač pa proizvodnje, ne da bi pri tem upo-smo v veliki meri ustvarili nove števali človeka kot glavnega tvor-Proizvodnje zmogljivosti in razši- ca družbenega proizvoda^ Zelo ve-Hli stare. Lani smo v občini do- kka skr'-) ie bila posvečena stro-segli že 6,3 milijarde celotnega do- -lem in opremi, skrb za upravljalca bodika, od tega je samo 600 milijo- strojev pa se ie končala s spre-tl°,v ustvaril zasebni sektor, vse ismom pravilnikov o higijensko ostalo pa gospodarske in družbene tehnični zaščiti (H FZ). iQfianizacije. Posebno razveseljivo Na področju izobraževanja je ve-hitreie narašča narodni bko storila Delavska univerza, uonodek. Ta je znašal leta 1958 do- vendar spričo velikih potreb še 1 dve milijardi, leto kasneje pa vedno premalo. Težko je opravičiti, . ie povečal za 700 milijonov, da razen pri »Zidarju« in Poslovni Vazno je predvsem to, da to po- zvezi niso uspeli seminarji za čla-vecanje nj bilo doseženo z zapo- ne' delavskih svetov. Kljub po-slitvijo nove delovne sile, marveč manjkljivemu poznanju pravic in z boljšo produktivnostjo. Število dolžnosti upravljavcev, le-ti niso zaposlenih se ie povečalo za 5 %, Prihajali na seminarje. Paradni dohodek pa kar za 33 %. Precej je Delavska univerza storila pri pridobivanju kvalifikacij. Več delavcev je opravilo izpite za razne kvalifikacije. Pri tem pa se je pokazalo, da so kandidati sorazmerno dobro obvladali predme- dni in povišanje cen oskrbnega dne delovali v razpravi tudi gostje iz (povprečno za okrog 300 dinarjev Ljubljane, političnih organizacij in dnevno). podjetij iz Ribnice. - Tirii y n Delegati na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta Člani plenuma obc. sind. SVETA KOČEVJE rk»Van SKRABAR, France “bERC, Drago PODREBERSEK J* Rudnika; Hedvika ZAKOV-iz Tekstilane, Dušan ^RvARC iz Ključavničarstva, DEBELJAK iz LIO, Julij pJrP-NC iz Trgoprometa, Stane *[°TISEK, ObLO, Konrad MlSE, Avto, Feliks VIDMAR KGP, Šte-ItS KAVAS, Stara cerkev,"Jože hRH, Podpreska, Milena OBRE-fr^R, Inštalacija, inž. Dušan gRAŽEM, Kemična, Rudi ZBA-’ p°slovna zveza, Pavla R^MAR, Stanovanjska skup-f081. Ludvik ZADNIK, Pošta, SlRAJ, učitelj, Oto VODU-PjR' Zdravstveni dom, Edo MA-Irt ®JC, Zavod za zaposlovanje ^aiidov, Lojze MARINC, Ko-Reka, Jože ŠERCER, Ko-Reka, Mirko JUŽNIČ, Rudi OREL, Itas, Alojz ARSIC, Kleparstvo, Pepca hotel Pugled in Ignac HORVAT iz Mlake. nadzorni odbor: Sonja KO-Kočevski tisk, Leopold RO-železnica, France KERS-0ip> Komunalna banka, Jože g modernizirali ope- 0 Tunizija je sporočila, da so lian ju. Bili so primeri, ko neka- zacijah, o volitvah delavskih s ve- pianov, ker so dostavila potrebne karno, bo tekla proizvodnja v ena- francoske vojaške enote 6. maja podatke le nekatera podjetja. Za- kem tempu skozi vse leto. vdrle pet kilometrov globoko na radi tega so bili odborniki upravi- No so razpravljali o proizvodnji tunizijsko ozemlje. Francoske vo-čeno mnenja, da v podjetjih, kjer v Posameznih podjetjih, so bili jaške oddelke so ščitila oklopna do roka niso poslali na občino po- mnenja, naj poteka proizvodnja vozila. Enote so streljale s stroj- datkov o realizaciji družbenega enakomerno, ne pa da pada ali pa picami, nato pa so se umaknile, plana, niso na tekočem... se Prekomerno dviga, ker se s tem Francozi so tudi obstreljevali s to- —» ------------------------ —----------- — ------------- ------- Posamezna podjetja so takole iz- povzroča,° mo^e.y delovnem pro- povi tunizijsko ozemlje, njihova lega zastavili upravniku Podružnice čijo zakon o zdravstvenem zavaro- polnila svoje naloge v prvem četrt- cef^ °2- proizvodnji. _ _ tal a pa so večkrat preletela ozem- Ni pregleda o izpolnitvi četrtletnih planov! | Nekateri se se upirajo zavarovanju Kako je z zavarovanjem kme- zdravstveno varstvo, za večino pa tijskih proizvajalcev v ribniški ob- velja, da so pod vplivom ljudi, ki čini. se je glasilo vprašan je, ki smo nepravilno in zlonamerno toima- Zavoda za socialno zavarovanje v Riibnici Lojzetu Košir ju. vanju kmetijskih proizvajalcev. letju: Kovinsko podjetje Ribnica sr2tev g^oSkih tSilacii1 “VTr'6' vrA nriKoni,, „1_______ on n/ tip sreusiev gospouarsKin organizacij. m y Beir ESSsstisE ®š?!Ss«s o kmetijskih proizvajalcev, odzvalo ntlf fcak«“taTCtol? ”*&*£*« doSef^ 3388 zdravstvenih izkaznic. Če ra- »novotarijo« z zastarelimi pojmi, so presegle plan za 55 %, plan ja ?a sen£h ,1e do omenjenega da- dal zakon. Prepričani smo. da" bo- realizirano" v prihodnjih mesecih). m^™skrMa Jnnb?d° drugim govorili tudi o oo™a_j^5. aP ^dsnih je bilo do tudi tisti, ki gledajo danes na Žične tkanine in pletenine Ribnica drQV v svojjd p0cjjetUh Glede tega 0(^k0sl^7 arabskm1 državami. V Južnoafriški uniji traja v v * "HOVuldllJU'' č. šao IdiCllJIli pO SO IpidTl /JA Uu /O« Htcui .1 Vi j • i i _ 1T_x • • intoroo . . •' •' čunamo še na 246 zamudnikov, bo kmaiu spoznali velik pomen in ko- dosegla in delno presegla tudi »Sto- 31 bl h0™1- b°kazala veču mteres. obsedno stanje že več kot šest ted-potrehno izdati še 950 zdravstvenih rjst_ ki ga, bodo imeli od socialne- lama« Sodražica. Trgovsko pod- izkaznic. Zamudnike sedaj drugič kličemo, da se vključijo v socialno zavarovanje. Tisti, ki se tudi sedaj ne bodo odzvali (precej se jih je odzivalo v teh dneh), bodo zavarovati po uradni dolžnosti. ga zavarovanja. jetje »Jelka« je doseglo finančni Na območju občine Ribnica de- Zanimali so nas tudi vzroki, za- luje osem osnovnih šol, ki jih ob-kaj nekateri odklanjajo socialno iskuje 1400 otrok. Sole so v Ribni- nov. Tamkajšnja opozicijska združena stranka zahteva od vlade, VELIKO ZBOROVANJE naj bi ta čimprej revidirala svojo Prebivalce mesta Kočevja in politiko. Sedanji nemogoči položaj okolice vabimo v torek 17. maja iy deželi terja dnevno več kot pol ob 16. uri na veliko politično zbo- milijona funtov šterlingov izgube, rovanje, ki bo pred Samskim do- Evropsko prebivalstvo se vse bolj sredstva (milijon dinarjev od OLO motn. Sprejeli in pozdravili bomo seli iz dežele zaradi rasistične Potrebujejo dvajset učiteljev Sodražici, Dolenji vasi, Grča-Boljanah, zavarovanje, ki je za kmete vsekakor velika pridobitev, pa tudi ma- ricah, Suš.ju. Velikih terialni prispevki za zavarovanje Gregorju in na Gori. niso preveliki. Zvedeli smo, da nekateri odklanjajo zavarovanje z izgovorom, da niso sposobni plačila privatnih, za šolo (koliko stanejo danes bolnišnice in prostorih. Stanje pa 500.000 din pa od ObLO). V šoli na Velikih Poljanah bo treba urediti inštalacijo v prostorih ter prekriti streho. Sred- _ , _____ stva za najnujnejša popravila so (Najbolj problematično stanje je zagotovljena, v šoli na Gori. Pouk se vrši v Ker primanjkuje učnih moči v neprimernih šolah, je Svet za šolstvo pri ObLO se bo kmalu dal razpis za 20 učiteljskih mest. zdravila, ti ljudje verjetno pozab- izboljšalo. Letos je v načrtu dogra- in sicer za naslednje šole: Ribnica l ja jel), drugi zato, ker je baje s tem zavarovanjem premalo zajeto ditev novega šolskega poslopja. V 10, Sodražica 7 ter po eno za šole ta namen že imajo zagotovljena na Gori, Gregorju in Poljanah. štafeto mladosti, o V. kongresu vladne politike*. SZDL Jugoslavije, pa bo govoril ® Ameriški predsednik Etsen-naš delegat tovariš BORIS MI- hower se bo med svojim obiskom KOS. _ na Japonskem od 19. do 23. ju- V primeru slabega vremena bo nija letos, mudil en dan, 22. ju-zborovanje ob isti uri v Seškovem nija, v Južni Koreji. Na Japonsko domu. bo Eisenhower prispel po obisku Pozivamo hišne svete in lastnike v Sovjetski zvezi, hiš, da v čast zborovanja izobesijo ® Predsednik Ljudske skupščine zastave. LRS Miha Marinko se je mudil na Občinski Odbor SZDL obisku v (Milanu. Tamkaj sl je Kočevje ogledal več tovarn in ustanov. Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA RIBNICA Kruh je v rokah delavce! Zadnjo nedeljo je bil v Ribnici letni občni zbor Občinskega sin- ba pritegniti v vrste ZK. Vso skrb dikalnega sveta, katerega se je udeležilo 48 delegatov in gostje: moramo posvetiti tudi mladim lju-član Republiškega odbora sindikatov tov. Urh, član OSS tov. Bor- dem. Pozdraviti je treba njegov lič, sekretar Obč. komiteja ZK Ivan Fajdiga in predsednik Obe', predlog, da naj odborniki Zbora odbora SZDL Janez Pioek. Predsednik ObSS Lojze Košir je pre- proizvajalcev od časa do časa pobral poročilo o delu Občinskega sindikalnega sveta in delu sindikal- ročajo volivcem o delu Zbora pranih organizacij, v razpravi pa so poleg delegatov sodelovali: gosta izvajalcev, iz Ljubljane in tov. Ivan Fajdiga. jal, da je sindikat premalo storil, da bi DS in UO postali res to, kar je njihova naloga. Poudaril je tudi, da se danes sindikati zavzemajo za vse probleme, za ka- Na področju občine je zaposlenih 1287 oseb, v sindikatu pa je vključeno 90,8 % ali 1169 ljudi v 18 sindikalnih podružnicah. Sindikalne organizacije so se lani, ob priliki sprejemanja novih terimi stoji delovni človek, tarifnih pravilnikov, zavzemale za Clan Republiškega odbora sin-nagrajevanje po učinku. Pri tem dikatov Slovenije tov. Urh pa je pa sa naletele na odpor pri admi- med drugim dejal, da je miselnost nistrativno-tehničnem osebju go- delovnih ljudi v Ribniški dolini še spodarskih organizacij, ki so v vedno pod vtisom mezdnega pla-novem načinu nagrajevanja videli čila. zato se nagrajevanje po samo večjo osebno obremenitev pri učinku še ni toliko uveljavilo, kot delu, niso pa hoteli videti boljšega se je drugod. Ko govorimo o plain pravilnejšega, stimulativnega čah, je dejal tov. Urh, se moramo nagrajevanja. Na drugi strani pa zavedati, da so le-te odvisne od so organi delavskega samouprav- produktivnosti dela. Kruh je v ro-1 jan ja, pa tudi sindikati, med le- k ah delavcev samih! Ljudi je tre-tom premalo storili, da bi prišlo ba strokovno vzgajati in jim po-nagraievanje do učinku bo15 do iz- vedati. da bodo z večjo proizvod-raza. Tako imamo še več podjetij, njo in znižanjem proizvodnih stroki na papirju sicer imajo uvedeno škov sebi povečali zaslužek. Po-nagrajevanje po učinku, plačujejo udaril je tudi, da 'bomo morali vla-pa po starem, to je po času. gati več sredstev za dvig življenj- Pod plašč novega načina nagra- skega standarda. Za nov stroj se jevanja so v nekaterih podjetjih takoj vsi odločimo, kadar pa gre pridali kot sestavni del tarifnemu vprašanje, koliko bi dalo podjetje pravilniku nagrajevanje po točko- za menzo ali počitniški dom, pa vanju. Tak način nagrajevanja se se nam zdi škoda vsakega dinarja, je pokazal za pomanjkljivega in ne Tehten je bil tudi prispevek se-vpiiva stimulativno. Sindikalne kretarja Obč. komite]a. ki je med organizacije so tako n. pr. na LIP drugim dejal, da je v podjetjih in »Gradbeniku« med drugim spre- precej delavcev, ki imajo pogoje Občinska zveza Društva prijateljev mladine Na območju kočevske občine že več let obstoje in delajo Dru- zadruga in sodelovanje s kmetijstva prijateljev mladine. Da bi društvom lahko nudili več pomoči sko zadrugo. in usmerjali njihovo delo, so zadnji teden ustanovili Občinsko zvezo Za počitnice že imajo izdelan društev prijateljev mladine. Ustanovnega zbora so se udeležili de- program za pionirje. Poslali jih legati iz vseh predelov občine; med njimi je bilo največ učiteljev, bodo na izlete z ribiči in lovci ter Navzoča sta tudi bila predsednica ZPM (Zveze prijateljev mladine) jih vključili v življenje kolonije, Slovenije Olga Vipotnik in predsednik okrajne zveze Stane Repar, ki bo ob Kolpi. Obiskali bodo pio-Začetni nagovor o vlogi DPM in občinske zveze je imela Cvetka nirje onkraj Kolpe in z njimi pri-Znidaršič. previjali prireditve. K vsem tem uspehom je največ Na zboru so izvolili nov 28 član- Naloga Občinske zveze Društva sile in sredstva, namenjena mla- pripomogel zelo aktiven odbor ski plenum ObSS in 5 članski prijateljev mladine bo najti oblike dim ljudem. Tovarišica Znidarši- društva in vsi prosvetni delavci. čeva je še poudarila, da je treba Naredili in organizirali bi še mar-preiti od sedanjih oblik otroških sikaj, toda manjka jim denarja, vrtcev na družinske ustanove v V Stari cerkvi so društvo šele okrilju stanovanjskih skupnostih, ustanovili. Njihova prva skrb je Nemajhna je naloga DPM pri urediti varstvo otrok delavcev na nika in blagajnika. Za predsedni- ne pomeni, da bi Zveza prijateljev vzgoji kadra, ki dela ali bo delal kmetijskem posestvu. Pri šoli ure- mladine sedaj ne imela dela in od- z mladino. Za varstvo otrok je bilo še otroško igrišče, govomosti. DPM mora biti pobud- treba dobiti in urediti še nove pro- Posebno dosti so za varstvo nadzorni odbor. Sprejeli so tudi obširni program dela za bodoče. in vsebino dela društev. Stanovanjske skupnosti so v marsičem Po končanem zboru se je sestal prevzele sedanje skrbi društev, v plenum na prvo sejo. Izvolili so Sekretariat ter predsednika, taj- ni iho v sestav so prešli otroški vrtci in varstva otrok, kar pa še ka je bil izvoljen BOGO ABRA-HAMSBERG, za tajnika pa NADA BLATNIK. -r nik in mobilizator vseh akcij, ki služijo mladini, združevati mora V varstvo so sedaj sprejemali jeli sklep, da ie treba začeti z nagrajevanjem no učinku dela, ki pravično razdeljuje vsa ustvarjena sredstva zaposlenim, to je tistim, ki so ustvarili dohodek. Nagrajevanje po učinku stimulativno vpliva na povečanje proizvodnje, na dragi strani pa na znižanje materialnih stroškov. Izkušnje iz drugih podjetij nam po- za sprejem v ZK. Te ljudi je tre- Delegati na zboru ObS sveta Kočevje, z listki volijo nov plenum občinskega sindikalnega vodstva, ki šteje 27 članov Iz razprave na zboru Občinskega sindikalnega sveta store. Svoj prispevek, še posebno otrok storili na Rudniku. Delavski denar, naj dajo tudi delovni ko- svet Rudnika je razumel potrebo lektivi. Sploh je treba k reševanju in ni štedil s sredstvi, problemov varstva in zaščite otrok Sekretar Občinskega komiteja pritegniti organe delavskega sa- Ludvik Golob ie deial, da je delo moupravljanja. Društva prijateljev mladine širo- ko in prepleteno z vsemi organi lv in činitelji, ki so odgovorni za mati redno zaposlena. V bodoče y28010 ter oblikovanje mladega je treba omogočiti tudi gospodi- clov,eka' /?. c.:nska zveza DPM bo njam, ki niso zaposlene, da lahko v nas‘ °"™1 delala še v posebnih dajo svoje otroke v nekaj urno Pobojih. Delavci niso samo v me-varstvo vsak dan. Gospodinjam , u' *err?y®* raztreseni v vaseh moramo omogočiti več prostega *m©tijskih posestev. Ne smemo časa in udejstvovanja v družbe- b°zakiti na težke razmere gospo-nem življenju. Qini in otrok v kmečkih vaseh. Cvetka Žnidaršič je še govorila Kmečke žene delajo kot proizva-o varstvu otrok v Kočevju in de- ia'ky na Polju, čaka iih pa še go-jala, da je v mestu za silo ure- spodinjsko delo in vzgoja otrok, ieno, nobenega varstva za otroke ^občinska zveza naj pripravi akcij-pa ni v okoliških vaseh, kjer v skl Program za pomoč ženam na glavnem živijo delavske družine. va®*: ,. Živahno in z opisom dela DPM ,1U -le’.na y.as'. *n v mestu, so so posegli v razpravi prisotni de- \c, no PrlPravliem z denarjem in legati. Marija Volf iz Fare je po- pri urejevanju vedala, kaj in kako dela njihovo , v za varstvo otrok. Občin-društvo. Njihovo delo je zelo raz- ___,._J.eza m°ra voljo in želje ljudi gibano, v društvu je včlanjenih 061,3 1 ,v tok lažjega in hitrejšega/ 117 članov. Glavna naloga je vzsaJanja ter vsestranskega dela vzgoja staršev. Poskrbijo za vse- ? mladino naše bodočnosti. Vsak stransko razvedrilo otrok, imgjo kFai £ma svo,e Pogoje in izhodi-(Nadalj. s 1. strani) pomanjkljivostih dela sindikata, o produkta, kolikor ga letno ustva- razne krožke, dobro uspeva šolska : . . ®v°bt>dne aktivnosti pionir- Pri osebnih dohodkih ie treba delovnih razmerjih, o uporabljanju rimo v kočevski občini, ustvari iujeio šolsko igrišče, potrebno bi vsakomur omogočiti, da bi čimveč in oblikah prostega časa, razvedri- srednje velika tovarna z okrog tisoč iev naj vodi jo zaslužil, seveda na podlagi ustvar- lu, nezaupanju, pravni svetovalnici, petsto zaposlenih. V naši občini pa vedo, da ie tak tačin razdel.ieva- jenega dela. Kadrovsko-socLalna ki so jo morali ukiniti, ker ni bilo 6 tisoč zaposlenih komaj to ustva- nja dohodkov zelo pozitiven in služba bo tudi pojasnjevala razlike interesentov za pravne ali druge ri. Ce bomo še nadalje životarili in naj bi ga uvedli, kjer ga še niso v osebnih dohodkih in sprejemala nasvete, in drugem. Učiteljica iz se sprijaznili s tem, kar imamo, v vseh podjetjih v ribniški občini, pritožbe na obračune. Povsod, kjer Fare je predlagala, da naj bi, tako bo tudi življenjska raven ostala V lanskem letu je bilo precej sprejemajo pet ali več novih de- kot delavce, zaposlene v SINDIKALNI SVET JE POLITIČNA TRIBUNA KOLEKTIVOV namesto prosvetnih delavcev člani raznih organizacij, taborniki, lovci, šahisti in dragi. Inž. Lavričeva je povedala, da ............................................................. , ................... s«; ssara* sz, 555 towsss rr narejenega za izobraževanje or- lavcev naenkrat, je treba za te or- stroki, visako leto pregledali tudi ekonomske enote. Skrb slehernega kem^oy slovenile na občnem zbo- ses,.vlb’ ^ofios^i so primeri, komati ganov delavskega samoupravlja- ganizirati seminar, na katerem bi prosvetne delavce, če niso morda delavca ie, da s čim manjšimi stro- ru • za3t0Dai Republiški sindikat Pfi'ie ?V0'le otroke v hlev in k tiranja. Petdnevnega seminarja v jih seznanili z organizacijo in po- bacilonosci. Delegata Rudnika in škl delamo. To se pozna takoj na slovenije Niegove misli so do- Sim- deom' ter tako sama skrbi Ortneku se ie udeležilo 19 članov slavno politiko podjetja, zgodovino LIO sta govorila o delu njihovega osebnih prejemkih. Povprečne pla- memben prispevek k razpravi na Za"'le med rednim delovnim ča- DS, UO in izvršilnih odborov sin- podjetja, proizvodni im programom, sindikata. če v letošnjih treh mesecih so zna- zbopu jn nadaljnjemu delu občin- som dikalnih podružnic. Štirje tovariši nagrajevanjem, s pravilniki podie- KORELC FRANCI iz Rudnika šale že 27.000 dinarjev in bodo še so se udeležili 14-dnevnega šemi- tja ln delom političnih ter druž- ie podčrtal, da so jalovi izgovori. rasle. naria na Polževem. Delavska uni- benih organizacij. Na koncu pa bi da v manjših podjetjih ni mogoče Tov. Vodušek je pozval sindika. verza v Ribnici je priredila šemi- jim razkazali podjetje in jim v uvesti nagrajevanja po učinku in ne nar je za člane delavskega samo- pismeni obliki dali kratko vsebino tako priti do sredstev in višjih Društev prijateljev mladine, pred- ue zauuiSL.a_ ua oulouajo saluo ue_ upravliania. Seminarjev se je ude- vsega kar so na seminarju obrav- osebnih dohodkov. Treba je pristo- vsem z denarno podporo. Ze v več lavslkj s eti vsak proizvajalec želi, . ... ., ležilo 74 ljudi. Seminarja za čla- navali. Piti k delu in najti primernih na- kraljih so ko.ektivi dah po enourni dg skl ih obveščen in da s0_ dala’ da zna o člani raznih organe zadružnih svetov pri KZ pa se Vsako podjetje mora voditi skrb činov. Kako malo ustvarimo v ob- zaslužek za nakup stvari, ki jih od](jCa nizacil še veliko lepše in pestreje je udeležilo 50 članov. za zdravje in se ne zadovoljiti z čini, naj pove to: 6 milijard bruto potrebuje mladina. ob prehajanju Obrat družbene prehrane v Rib- občasnimi zdravniškimi pregledi, n; i . AfllASnt; „ Imami rloloiiolnno imnoiillania enote, ie dejal, da ni cilj tarifne niči postreže sedaj s 130 do 150 Največ je treba posvetiti preven- OlFektOF 116 H10P6 OfllOCatl V 111161111 061978X698 UpP8VIJ8llJ8 politike od delavca zahtevati več- obroki tople malice, 50 do 6*0 ko- tivi, zaradi česar je treba sprem- j j b fizičnih naporov. Vodstva pod- sili in 20 večerjami. Ta obrat pa ljati človeka od delovnega mesta LUDVIK GOLOB, sekretar ObK izkoriščene. O tem bi morala vod- jetii in organi upravljanja morajo bi z obstoječimi kapacitetami po- do doma, od prehrane do razve- ZKS, je uvodoma dejal, da je med stva podijetii sproti vedeti. Tov. razmišljati o delovnem procesu, z skega sindikalnega sveta in vseh sindikalnih podružnic. Poudaril jel Ostali diskutant.je so menili da nai DPM Dregleda pot.rot,«, - rov. vuuuseii je »nu.n.aa- , . , ohss : noli-tična SPVU’ Kmetl.i;sko gozdarsko pose- orRanizaciie. d, p^aRdio de.u ne zadošča, da odločajo samo de- učiteljica Rezka O/ura ie pove- .a Bk--,mče STS S» RAZPRAVA OLGE VIPOTNIKOVE IN STANETA REPARJA Posebne tehtne besede :apacneičuni uu wind, uu yv x^vc- 2.KS, ie uvodoma dejal, da je med stva pooijem sproti vedeti, tov. razmišljati o delovnem procesu, z r za delo stregel najmanj z 200 obroki tople drila. Delovna mesta naj bodo za- delavci v občini precej takih, ki sekretar je povedal, da je samo boljšo organizacijo in zmanjšanjem ,. "L^ ,,.veze in prljate- malice. Nekatera podjetja kot na ščitena p redno se nezgoda pripeti; jmaj0 ohiišnice. ki jih pritegujejo eden izmed kočevskih direktorjev poslovnih stroškov je treba priti n‘ H j* sta Prisotnim dala primer LIP in Kovinsko podjetje sedaj pa je tako, da nevarna me- na zemljo in se pogosto sliši »domov vedel povedati, koliko so izikori- do večjih dohodkov. V podjetjih, .... -RGiPuibliiske zveze DPM prispevata za svoje ljudi po 25 din. sta zaščitimo šele po nesreči. se mudi«. Ti delavci prav malo ščene njihove zmogljivosti. kjer vodstva še niso razmišljala in . ^tnik m predsednik okr. za vsak obrok in za vsakega svo- Posebno pestro^ bo individualno prispevajo k delavskem upravlja- Danes ne potrebujemo več kla- delala na tem. naj sindikati nago- ,m nas. ro|aj< Stane Repar. * 1 K/v-' •' . « . ____ i nnU IN LUn X/T10 10 flKhiriA K nnrjDio /-vili lega človeka. Prav bi bilo, da bi delo z ljudmi. Pozanimati se le nju in yna^-jo med kolektive staro s;jne inteligence take, ki so ,po 16 vorljo delavce, da to odločno zah- avno je občino Kočevje tako ravnala tudi ostala podjetja, treba z vsemi problemi, ki tarejo miselnost, iše predvsem grabežlji- letnem šolanju ’ prišli na vodilna tevajo. Če to vodstva ne morejo, posebna skupina Zveze Na zbora je bilo povedano, da delavca. V podjetjih dostikrat niti vost ,Za njih 1e samo važno, da mesta v državni upravi in gospo- potem tudi niso sposobna voditi A ’°” m ° """" se nekateri člani sindikalne jxi- ne vedo. kje njihovi delavci stanu- dosti zasiužijo in čim več delajo darstvu. Družba zahteva razgleda- podjetje. družnice v podjetju »Gradbenik« jejo, nit/ v kakih stanovanjih bi- na gy0ji ohišnici. ne strokovnjake s prakso, ki so Plačevanje članarine je politič- brani jo jolačevati članarino in da vajo. Nujno bo izdelati analize s a- učvrstiti je treba vezi med sin- sposobni voditi naše gospodarstvo, no vprašanje in ga ne smemo fileje nekaj članov izstopilo iz smdi- nja stanovanj za vse zaposlene m svetom in zborom proiz- hkrati pa so družbeni delavci. Iz- dati skozi denar. Ce kdo noče plakata. Če jim sindikalna organiza- dati več sredstev za gradnjo sta- , občini. Ta vez na1 ima obraževanje zaposlenih naj bo skrb čevati, je treba vprašati zakaj d ja res nič ne nudi, kot so trdili novam. 1 v - • ---■■■ ------j—”— ... tisti, ki so izstopili, potem so ra- Nedavno je občino Kočevje obi- - -----pfi- jateljev mladine Jugoslavije iz Beograda, z namenom, da se seznani z delom DPM v tej občini. Tovarišica Vipotnikova je dejala, da so zelo pohvalili pestrost dela z mladino in jih ie bogato delo impresioniralo. Čutili pa so vrzel '^ani' , . ...... . iste oblike kot vez med koiekti- vse naše dražbe. Morda delavec od organizacije nič v'hmT da ne"obrtnii“niKMinrv„ SSSH&ž tzu&'xsxssz -s&s ?sl, »rrz '■zz&v-ŽZT* “• sir-* s; sasssaa.,5sa5 arasssw«? di+i »nekai« da bodo imeli žago- RAZPRAVA PO POROČILU moupravljanje ibomo še bolj pribli- direktorji že vnaprej povedali, pot k izhodu iz setianje oraz rila, da je treba s problemi dru- tovlienodelovno silo. Slišali smo, Prvi diskutantje so obravnavali žaU upravi jakemz ustanavljanjem kohko bo prispevalo njihovo pod- bene ureditve^ Iz vs^steatosve a štva priti pred delovne kolektive, da delavci v opekami razmeroma zdravstveno službo, ki kljub zboli- obratoih delavskih svetov. Te svete jetje ne da bi o tem razpravljal prihajajo študirati naš ^istem m 1im dokazati notiebo po varstvu slabo zaslužijo. Ni naš namen, da šanju šene zadostuje potrebam. Se tTeba tlzvollt- povsod' k'er 80 in, adločal d&avfk! ^ Ce le ti nam laskajo ob tako velikih uspe otn?k Mihovih proizvajalcev in bi raziskavah vzroke težav v ope- posebne težave imamo z zobozdrav- 1308011 za ta mislilo, da se nekaj nad delavskim hih. kočevski občini je karnl. Prepričani pa smo, da bi se stvenimi delavci. Za vso občino je Pri povečanju proizvodnje je tre- upravljanjem se hudo motijo Od Sinddcatu v koTO^ oocmije s pravilnim nagrajevanjem lahko samo en dentist. Delegat iz Kiju- ba prvenstveno voditi račuAa o 14 vabljenih direktorjev na ta zbor, zaželel še ob P ob j ek- čavničarstva je govoril o raznih tem, koliko so dosedanje kapacitete je prišel samo eden. neg marsikaj izboljšalo, kljub tivnim težavam, ki jih imajo. Zaradi vsega, kar smo slišali na občnem zboru, sklepamo, da bo potrebno še precej vzgoje, da se bodo delovni ljudje zavedali svojih pravic kot upravljale! podjetij. Ljudje se premalo zavedajo svojih pravic, katere jim je dalo delavsko samoupravljanje, pa tudi pravic, katere bi se lahko posluževali kot člani sindikata. Razmeroma skromna razprava delegatov ie pokazala, da so sindikati premalo storili za vzgojo svojih članov, da bi bili ti dovolj poučeni o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo kot upravljale! v podjetjih. Se vedno je čutiti nekak strah do vodilnih ljudi v podjetju. Nekateri delavci še nimajo razčiščenih pojmov, kje je mesto organov delavskega samoupravljanja, sindikata in kje vodstva jaodietia. Tovariš Borlič, član OSS, je s svojim prispevkom v razpravi osvetlil številna vprašanja, ki so bila zastavljena v razpravi. Obrazložil je tudi pomen in namen novega načina nagrajevanja po učinku dela. Ko je govoril o vlogi delavskega samoupravljanja, jede- njem času veliko pobud s TDodroč-ja razorožitve in prekinitve atomskih poskusov, medtem, ko je bil S(,ArSel1£te*Ifc5% S; /liiierKlio letalo nad Soi/jelsko zvezo blifcio^OMkm ^notranjosti’ Sov-kove in druge meteorološke pojave znati, da je šlo za špionažo. Spo-Zahod nebogljeno pasiven. To je jetske zveze. Malo letalo je čez v visokih zračnih plasteh. ročilo ameriškega zunanjega mi- temna senca na se^anek »velikih«, noč zasenčilo vse priprave na Hruščev pa je potem postregel z nistrstva se je namreč glasilo. Kaj pomem incident v Ameriki konferenco in postalo senzacija novimi informacijami. Letalo Loc- »Nobena oblast v Washmgtonu m sami. Če lahko verjamemo urad- v, , keed ie priletelo 2000 km v notra- dala odobrenja za let omenjenega nemiu sporočilu, da Eisenhower m še preden se je sestal Vrhovni njost Sovjetske zveze. Bilo je se-letala nad Sovjetsko, zvezp. očitno Politična^ dblast ZDA nista bila sovjet so zahodni časopisi napo- streljeno; pilot je izskočil z višine gre za akcijo, ki jo je odredil kak obveščeni o letu, ki je sprožil sve-vedali da ima Hruščev v žepu 20.000 m in ostal živ in zdrav. Iz- lokalni poveljnik v težnji, da bi tovm škandal — in m razloga da Ibombo« Kakšna ie ta »bomba« povedal je. da se piše Powers, da dobil podatke izza železne zavese; tega ne bi verjeli, saj ie tud, Hra-so lahko'samo ugibali. ie pilot-kapetan. da je dobil na-zbiranje takih podatkov je pač zesčev ostro ločil ameriškega pred- »Bomba« je eksplodirala, vendar logo, naj preleti vso Rusijo. Sli-ustaljena praksa, v konkretnem sedhika od militarističnih krogov ne tako kot so io pričakovali vkati bi moral vojaške objekte na primera pa ie treba poudariti, da—potem se nam vsaljuje misel, zahodnih krogih. Mi premier poti, ki so mu jo začrtali pred-so v Stovjetski zvezi tajnost taki se je miselnost v vrstah ameriške je iz najvišje tribune povedal, da postavljeni. Hruščev ie pokazal podatki, ki so na Zahodu vsem do- armade razvijala v so nad "ozendjem’Sovjeteke zveze poslancem šop fotografij o sovjet; stepni ^ ^ ^ _______________________________________najvišje __ odlo- ričani so najprej odgovorili, da ne Poročilo Nikite Hmščeva je kot obsojanja Sovjetske zveze, ki da komXi^Lue tokrat^' pogrešajo nobenega letala, kmalu atomska bomba treščilo v svetovni hoče s tem incidentom skaliti č . da komaI™’ kl le tokrat 130 nato pa je sledilo pojasnilo ame- javnosti. Nedolžen meteorološki vzdušje na vrhunski konferenci, slal nad Rusijo riškega zunanjega ministrstva v polet se ie izkazal kot organizi- Seveda so zadnja stališča nevzdirz- oo sovjetskih izjavah s katerem Tbilo reč JTo da je z le- ran špijonski polet. Sovjeti so ga na. Res pa je, da ga Sovjetska mi napravam, opremljeno letalo, Turčiji vzletelo letalo označili kot »agresijo« na Sovjet- zveza na »vrh« z velikimi propa- nekega ane ne neoboroženo špijonski- tališča v bo ukazal bomb- ameriške meteorološke službe, ki sko zvezo. gandnimi in moralnimi prednost- niku z atensko bombo, naj preleti proučuje stratosfero, zračne to- Američani so bili prisiljeni pri-mi; toliko bolj, ker je dala v zad- sovjetsko mejo. lahko smo prepričani, da bi dobili - potrebna sredstva. Koliko sredstev lahko dražba da, pa je odvisno od razvoja in gospodarske zmogljivosti. Izkušnje so pokazale, da se da z majhnimi sredstvi veliko narediti, kaiti važnejša od oblike akcij, je njena vsebina. Občinska zveza mora, na primer, sodelovati tudi pri izdelavi načrtov za naselja in stanovanjske bloke. Ni vseeno ali bo vsaka stolpnica imela sobo za varstvo ali bodo za več hiš uredili prostore za celodnevno varstvo in oskrbo otrok. »Otroka še vse preveč nosimo na rokah!« je dejala predsednica. Vse mu skušamo že vnaprej pripraviti. Raje ga pustimo, da bo po svojih zmožnostih sam urejeval vse tisto, kar je .potrebno za njegovo prijetno bivanje. Življenje ie trdo in moramo že otroka pripraviti na to. Prav to velja še za mnoge starše. Pričakujejo, ali celo zahtevajo, da jim družba uredi vse, kar potrebujejo, sami pa k temu nič ne prispevajo, Stalna naloga naj bo skrb za vzgojo kadra, ki dela z mladino-Delati je treba z določeno temo in jim dati močnejšo družbeno hrbtenico ter samozavesten nastop. (Konec na 3. strani' OB ROBU RAZDVOJENO ŽIVLJENJE Slonel je ob pultu točilne mize in si podpiral z rokami glavo, ki ie bila že polna alkohola. Potem je prisedel k moji mizi. Nekaj ■časa je mirno sedel, potem pa skozi stisnjene zobe izustil: »Vidiš, kaj naredi iz človeka neurejeno zakonsko življenje.« Čeprav je iz njega dihal alkohol, sem vseeno prisluhnil človeku v delovni obleki, ki bi mu prisodil Tiekaj nad 30 let. »Vidiš, kakšep sem, vidiš kaj 5e iz mene naredil alkohol, čeprav prej nisem nikoli pil...« Pripovedoval je, da je precej časa živel v srečnem zakonu z ženo, ki mu je rodila četvero otrok. Njej je bilo 17 let, njemu Pokaj nad dvajseto ko sta se vzela. Skrbel je za otroke in že-p° ■.. do tisega dne. ko je zvedel, da ima žena razmerje z dru-moškim. Ona pravi da ni on verjame govoricam ... Dvakrat sta bila zaradi tega že °red sodiščem. On trdi svoje, ona vz‘ra.ia tori svojem, da ni kriva ... Preteklo je pol leta, odkar je začel piti. Od žene in otrok živi ločeno. Kdo skrbi za otroke? Kljub Pijanosti-v očeh sem razbral, da mu je hudo za otroki — n a (starejši je trinajst let, najmlajšemu bo 4 leta. Iz nedoločenega odgovora sem sklepal, da skrbi za otroke žena.« Pred kratkim se je zaposlila ...« Prigovarjal sem mu, naj neha s pijančevanjem. Sam v sebi naj premaga zli demon, ki mu pravimo alkohol in naj zaživi novo življenje. Čas bo zacelil vse ra-«e, ki so mu jih zasekale v srce govorice o njegovi ženi. Kaj pa če so govorice laž ... Obljubil ie, da bo prenehal s pitjem, glede žene pa ostane pri svojem. Odšel ie z negotovimi koraki in raz-^vpien sam s seboj, ali domov ali dat"80 Sosblno, ne vem pove- -ta Popis spomenikov iz časov NOB V soboto dne 7. maja je bil v sejni dvorani GhLO Kočevje sestanek predsednikov krajevnih organizacij Zveze borcev, na katerem se je razpravljalo o popisu spomenikov NOB in predvojnih socialnih bojev. Kočevski predel slovenske zemlje ima izredno bogato zgodovino predvojnega revolucionarnega dela Komunistične partije in delavskih organizacij. posebno pa še iz časov NOB. Prebivalstvo tega področja je doprinašalo vsa štiri leta narodnoosvobodilne borbe ogromne materialne in človeške žrtve. O tem nam pričajo številni postavljeni spomeniki, požgane in porušene vasi, partizanske vdove in nepreskrbljeni otroci padlih borcev. Na področju naše občine se je pa zvrstilo v času NOB toliko zgodovinsko važnih dogodkov, da ni mogoče postaviti vsem spomenikov in obeležij, ker je vsaka ped naše zemlje spomenik. Na iniciativo Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in NOB LRS v Ljubljani in Glavnega odbora Zveze borcev LRS, se je pristopilo k popisu teh spomenikov v vsej Sloveniji, To veliko nalogo so prevzele krajevne organizacije Zveze borcev NOV. Pri tem svojem delu lahko računajo na vso pomoč občinskih odborov ZB in tudi višjih forumov. Prav gotovo pa ne bodo odklonili svoje pomoči tudi borci in aktivisti na terenu, ki bodo lahko z obujanjem svojih doživljajev v času NOB ogromno prispevali k uspešnemu popisu teh spomenikov. Letos obhajamo 15. obletnico naše osvoboditve. Veliko borcev in aktivistov je v teh petnajstih letih zaradi prestalega nečloveškega trpljenja leglo v prerani grob. Z njimi so legli v grob njihova trpljenja in doživetja, katera so izgubljena za našo zgodovino. Vrste borcev se pa še vedno krčijo. S tem pa tudi pada v pozabo najslavnejši del zgodovine slovenskega naroda. 2e večkrat smo skušali opisati to, zgodovino, vendar je bil uspeh nezadovoljiv. Da se reši, kar se še rešiti da, s6 je letos pristopilo sistematično k temu popisu. Od nas vseh je pa odvisen tudi uspeh. Poleg popisa spomenikov bodo ekipe zbirale na 'terenu tudi zgodovinsko gradivo. Vso zgodovinsko gradivo, ki ga izročilo popisne ekipe na te- renu muzeju v Kočevju, bo dal muzej preslikati in originale vrnil lastnikom. S tem, da bomo vestno izvršili še to nalogo iz časov narodnoosvobodilne borbe, to je, da bomo prenesli na papir vse zgodovinsko pomembne dogodke, bomo najlepše proslavili 15. obletnico zmage nad fašističnim okupatorjem in postavili najlepši spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. R. P. Nastop ribniških pevcev 29. aprila je bil v Ribnici mladinski pevski festival, na katerem so nastopili mladinski pevski zbori iz osnovnih šol Ribnica, Dolenja vas in Suš j e (skupno okrog 200 mladih pevcev). Dan pred festivalom, na generalki, je bil navzoč tudi naš znani skladatelj Radovan Godec, ki se je zelo pohvalno izrazil o mladih pevcih. Mladi pevci ribniške šole so nastopili pod vodstvom Franca Debeljaka, iz Dolenje vasi pod vodstvom Toneta Petka in iz Suš j a OB ŽICI V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani IV. tradicionalni partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. V soboto so bili na pohodu pionirji, vso nedeljo pa so se vrstila tekmovanja v pohodu in štafeti moških in ženskih ekip. 23 tisoč jih je nastopilo. Iz Kočevja je poslal 10 ekip TVD Partizan, po eno pa Pošta, Kočevski tisk, strelci, prcdvojaška in drugi. Rezultati tekmovanja še niso znani, ko bodo, jih bomo objavili. GiRanje prebivalstva DOLENJA VAS ■Poročila sta se: Tekavec Vinko, usar jz Dolenje vasi 11, star 29 01 in Merhar Marija, kmetovalka iz Pnigorice 62, stara 27 let. Rodile so: Lavrič Anica, gospo-dinja iz Rakitnice 50 — deklico Heleno, Andoljšek Anica, uslužbenka iz Dolenje vasi 110 — dečka Mirjana in Kromar Albina, gospodinja iz Prigorice 78 — deklico Marinko. RIBNICA Poročili so se: Ogrinc Ivan, kmet iz Brez 1 in Cvar Amalija, delavka iz Brega 12, Boh Alojzij, 5j|flar iz Dolenjih Lazov 17 in Arko icf'i0, delavka iz Kota 2. fftodiia je Cihal Vera, gospodi-?iz Ribnice 180 — deklico Vero. Tf„,Inrl je Sile Martin, kmet iz 'Kota 18, star 72 let. KOČEVJE Poročili so se: Luibej Nikolaj, °pt‘k star 213 let in Pretnar Nada, otroška negovalka, stara 23 let, 1? ,a iz Ljubljane, Stari tng 34. V Ljubljani pa sta sklenila zakonsko 5yezo Južnič Martin, iz Kočevja, 1r'r" 3. oktobra 23, star 27 let in Markovič Ivana, iz Kočevja, Ro-Ska c. 21, stara 28 let. , Rodile so: Somer Jožica, delavka lz Livolda 51 — deklico Jožico, 'j ljubljanski porodnišnici pa so ro-Štrubelj Antonija iz Trate, Ločevje — deklico Natašo, Lavrič __^ariia iz Kočevja, Kolodvorska 13 '' dečka Stanka, Metelko Marga-eta iz Kočevja. Ljubljanska c. 31 r~ deklico Olivijo, Kužnik Marija ? Mahovnika 21 — deklico Nata-S?’ Pintar Ljudmila iz S alke vasi 56 deklico Majdo, Vesel Silva iz /Kočevja, Rožna 6 — dečka Igorja, y čnik Anica iz Kočevja, Šeškova 7~~ dečka Romana, Troha Anto-tia iz Kočevja. Podgorska 27 — V ljubljanski bolnici je umrla Rugelj Milojka iz Mahovnika 23, stara 3 leta. KINO JADRAN, Kočevje: od 13. do 15. maja ameriški barvni cinemascopski film »Kralj in jaz«, 15. in 16. maja italijanski film »Fi-lornena Marturano«, 18. in 19. maja italijanski film »Luči varieteja«, od 20, do 22. maja jugoslovansko - italijanski barvni cinemascopski film »Maščevalec«. SVOBODA, Rudnik: 14. ih 15. V. ameriški barvni film »Zlato v džungli«, 21. in 22. maja fran-cosko-italijanski film »Ogledalo z dvema obrazoma«, 22. maja (ob 10. uri) matineja barvnega filma »Svet tišine«. RIBNICA: 14. in 15. maja ameriški barvni film »Bagdadska sirena«, 21. in 22. maja ameriški barvni cinemascopski film »Od pekla do Teksasa«. SODRAŽICA: 14. in 15. maja jugoslovanski film »Lažni car«, 21. in 22. maja francoski film »Velika iluzija«. VELIKE LAŠČE: 14. in 15. maja japonski barvni film »Streha Japonske«, 21. in 22. maja italijanski film »Umberto D«. DOBREPOLJE: 14. in 15. maja ameriški barvni film »Jenki na dvoru kralja Artura«, 18. maja ameriški film »Jokala bom jutri«, 21. in 22. maja ruski film »V rovih Stalingrada«. PONIKVE: 19. maja ameriški film »Jokala bom jutri«. LOŠKI POTOK: 15, maja ameriški film »Neumne sanje«, 22. V. ameriški barvni film »Lov na pume«. KOČEVSKA REKA: 14. in 15. V. češki barvni film »Glasba z Marsa«, 21. in 22. maja fran-cosko-ital. film »Štirje brez postelje«. Čestitke Dragemu očetu Lavriču Žanu in sinu Ivanu iz Črnega potoka 23', iskreno čestitajo k praznovanju žena in mama ter Tilka z družino. Enako Vilma in Lavričevi iz Kočevja. __*__ Ljubemu atu in staremu atu Kržetu Janezu iz Travnika, želi vse najboljše za njegovo 75-letni-co, mami pa skorajšnje okrevanje družina iz Livolda . __ *_ Malemu Andrejčiču Tomšiču iz Črnomlja želi za njegov rojstni dan 15. maja vse najboljše, da bi bil zdrav in priden. Jurčku, Istoku, mamici in očku pa lep pozdrav — botrca Marija Mrzel. ŽELJE Mali Majdiči Škvarč iz Glad-loke želim, da bi kmalu ozdravela in se vrnila iz bolnice, ker jo težko pričakuje mamica, očka, stara mama in bratec Marjanček. Marija Mrzel PRODAM Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Cilenšek, Kočevje, Ljubljanska 14 pod vodstvom Antona Petje. Mia-dinski pevski zbori so se lepo odrezali, še posebno pa so izstopali pevci iz Ribnice. Na sporedu so bile narodne pesmi, dve pesmi »Lepo je biti v naši domovini mlad«. »Internacionalo« pa so zbori zapeli skupno. Mladinski pevski festival je zelo lepo uspel. Pokazal ie, da raste v ribniški občini nova generacija pevcev, ki veliko obetajo. 7. maja je sodelovalo na okrajnem pevskem festivalu v Ljubljani 95 mladih pevcev ribniške občine. Mladinski aktiv Še nekaj tednov in mladinci osnovnošolskega mladinskega aktiva v Sodražici bodo odšli na novo življenjsko pot. Nekateri si bodo že izbrali poklic, drugi pa bodo nadaljevali šolo. Že sedaj zatrjujejo, da ne bodo pozabili dosedanjega šolanja, posebno pa zadnjega leta ne, ko sestavljajo dober razredni kolektiv z razredno skupnostjo in samostojnim mladinskim aktivom. Čeprav imajo veliko učenja, so vendar kos številnim nalogam, ki jim jih nalaga mladinska organizacija. Redno pripravljajo mladinske sestanke, prav tako sestanke razredne skupnosti. Dobro vedo, da ni vse, če imajo pestre sestanke. Zavedajo se, da se morajo prav oni, edini mladinci na šoli, vključiti v krožke, ki obstojajo na šoli, sodelovati z izbranimi točkami na proslavi ipd. Skratka, biti morajo vzgled pionirskemu odredu. Določene naloge rešujejo skupno s pionirji. Mladinci VIII. razreda so v začetku šolskega leta sami priznali, da premalo vedo o mladinski organizaciji. njenih nalogah itd. Pravi mladinci so postali šele tekom šolskega leta. Povedali so, da bodo pionirje VII. razreda dobro pripravili na sprejem v mladinsko organizacijo, in sicer tako, da jih bodo povabili na nekatere mladinske sestanke in z njimi razpravljali o najvažnejših problemih mladinskega življenja. Ko so se mladinci naročili na časopis »Mladina«, so pomislili tudi na pionirje VII. raz. in med njimi našli nekaj naročnikov. Kakšno je bilo delo mladinskega aktiva v letošnjem šolskem letu? Mladinci so sodelovali n'a vseh proslavah ob državnih praznikih. S pomočjo nekaterih pionirjev iz VII. r. so naštudirali Ingoličevo socialno igro »Sirote«, pridno so delali v literarnem krožku itd. Vsebina njihovih mladinskih sestankov je dokaj različna, kar povedo dnevni redi v zapisnikih. Včasih rešujejo zgolj mladinske probleme, imajo redne politične pre- Z „LITIJ0“ 3 : 3 a,., -ivincv.ld. -■ y®čka Marjana, Cigoj Jelka iz Ko- OSILNICA: 15. maja angl. film Roška c. 4 — deklico Ma- »Jaz in gospod minister«, 22. V. Francelj Ana iz Rapljevega 20 češki film, »Šola očetov«. £ .jtečka Marjana, Nered Pavla iz PREDGRAD: 14. in 15. V. ameba 'rra'*:a 50 — deklico Ber-- Mko, Tomc Olga iz Slovenske p s 6 — dečka Brankota, Naglič dvta iz Mrtvic 4 — dečka Ro-. a^a in Vesel Anica iz Klinje va-1 9 — deklico. Iriški barvni film »Dolina nasilja«, 21. in 22. maja italijanski film »Villa Borgese«, BROD NA KOLPI: 14. in 15. V. amer. film »Trobente opoldne«, Po dveh »suhih« nedeljah, smo imeli preteklo nedeljo spet nogometno tekmo. Tokrat je gostovalo v Kočevju nogometno moštvo »Litija«, ki zavzema vidno mesto v ligi LP. Tekma sama ni bila nič .posebnega, saj sta obe enajsterici precej grešili. Našim se je poznalo, da nekaj časa niso nastopali in so zato zaigrali pod povprečjem. Ce bi napadalci pred golom pokazali malo več prisebnosti, bi lahko že v prvem delu igre vodili vsaj s tremi goli razlike. Nekoliko se je poznala tudi odsotnost Planinca. saj bi bil prav on, z visoko postavo, uspešnejši v borbi z visokimi branilci »Litije«. Od gostov smo vsekakor več pričakovali in nas čudi, da se s takim znanjem tako uspešno uveljavljalo v tel movanju. , Zelo koristno pa je, da se na nogometaši že zdaj srečujejo z mt štvi, ki bodo v bodočnosti njiho' nasprotniki v borbah za točke, k< le tako lahko ugotavljamo, česa : lahko nadejamo v podzvezni lig To, kar smo videli v nedeljo, nai daje dokajšnjo mero optimizer pred startom v jeseni. Seveda ic se bodo morali igralci do takrat i temeljito pripravljati in posveča veliko, veliko več pozornosti skuj: nim treningom. Morda samo tre nutno slaba igra enega naših pr hodnjih nasprotnikov ne bi smel uspavati nikogar, ker bi se 1 lahko med tekmovanjem krul maščevalo. J. Svete ^j a in tiska CžP »Kočevski v Kočevju. Urejuje urednici-* 1 * 15 odbor. Odgovorni urednik atija Cetinski. Uredništvo in c2ftava v Kočevju, Ljubljanska ®sta 14 a, telefon uredništva in “brave 3-89. Naročnina je 500 din, bolletna 250 din in jo je treba ISA ati v nabrei- Za inozemstvo OOO din oz. 3 ameriške dolarje. iekoči račun 600-713 pri Komu-_ , 1-265 banki Ljubljana, podružnica za Kočevje 20. maja risani film »Klempo in veliko potovanje«, 21. in 22. maja amer. film »Čaj za dva«. Razpis PREKLIC Preklicujem neresnične govorice, ki sem jih govorila o Medja Jožetu iz Rudnika št. 15. KMETIJSKA ZADRUGA BANJA LOKA razpisuje Pečnik Marija, Kočevje, Rudnik št. 16 delovni mesti na zadružnem posestvu v Kostelu IZGUBLJENO za ENEGA MOŠKEGA in ENO ZENSKO, vajenih Na cesti Kočevje-Cmi potok sem 4. maja izgubil levo usnjeno roka- kmečkih del vico. Najditelja naprošam, da jo odda proti nagradi v Kočevju, Podgorska ulica št. 2, Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno Vrnili smo obisk niškim pionirjem Vem, da se vsi, ki ste gledali lepo uspelo igrico »Heidi«, spominjate pionirjev osnovne šole Moša Pijade iz Niša, ki so bili v zimskih počitnicah naši gostje. Z njimi smo postali pravi prijatelji, zato nam je bilo slovo od njih toliko težje. Toda obljubili smo jim, da jim bomo v majskih počitnicah obisk vrnili. Seveda bi šli radi kar vsi v Niš! Toda zaradi drage vožnje nas je odšlo na to dolgo pot le 13 pionirjev, in sicer iz naše šole: Zorka DenčLč, Vojko Švigelj. Tone Fink, Žalika Zobec, Danilo Hočevar, Majda Artač in jaz; iz Še-škove šole pa: Milena Honzak, Metka Levstek, Anica Kastelic, Nuška Rudolf, Jadran Novak in Slavka Kosi. Spremljali sta nas tovarišici Rezka Ožura in Malči Andoljšek. Kako težko smo čakali odhoda, si lahko mislite. Kar nestrpni smo bili! Toda kdor čaka, dočaka in tako smo tudi mi dočakali 23. april dan našega odhoda. Zjutraj smo šli v šolo, toda vse dopoldne so nam uhajale misli le k našim bratskim pionirjem. Pa tudi skrbelo nas je. ker smo vedeli, da v Srbiji ne bomo zastopali samo kočevske pionirje, ampak pionirje Ljudske republike Slovenije. Odpotovali smo s popoldanskim vlakam. Do Ljubljane smo se peljali s »hitrim« kočevarjem, tam smo na sodraski soli glede in obravnavajo še razne priložnostne teme. Jeseni so preštudirali zgodovino SKOJ, sedaj pa razpravljajo o delavskem samoupravljanju in drugem. Ker so mladinci pretežno iz kmečkih družin jih zelo zanima zavarovanje kmečkih proizvajalcev. Naj povem še to, da ob vsem plodnem delu pogreša mladinski aktiv povezave s krajevno organizacijo Ljudske mladine. Najmlajši mladinci bi radi izmenjali s starejšimi mladinci izkušnje, a ni zato priložnosti, ker nimajo nobenega skupnega sestanka. Člani mladinskega aktiva so bili veseli, ko so zvedeli, da je bila na zadnjem sestanku krajevnega komiteja Sodražice in občinskih mladinskih funkcionarjev iz Ribnice, zadolžena za povezavo šolskega mladinskega aktiva in aktiva starejših mladincev neka tovarišica. Čeprav pozno, vendar prav gotovo ne bo brez uspeha, bodo vsaj na zadnjih sestankih osnovnošolski mladinci začutili, da je njihov aktiv pomemben organ široke mladinske organizacije. -LA po dvournem čakanju presedli na Orient-Expres, s katerim smo prispeli ob 8. uri zjutraj v Beograd. Tam smo imeli le toliko časa, da smo pozajtrkovali, nato pa zopet na nov vlak. Vso pot smo se šalili Vojko in Slavka sta večkrat raztegnila svoj »meh«, ko pa se je zdanilo, je bilo dovolj paše za naše radpvedne oči. Saj so mimo nas drvele pokrajine, mesta in vasi, ki so ibile za nas čisto nove, nepoznane. Seveda smo tudi malo zadremali, da ni bila noč predolga. Čim bolj smo se bližali cilju našega potovanja, Nišu, tem bolj smo postajali nestrpni. In končno — Niš! Na postaji nas je pričakala množica pionirjev. Ko so nas zagledali stari znanci, to je oni, ki so bili naši gostje v zimskih počitnicah, so bili nepopisno veseli. Snidenje je bilo prisrčno. Potem so se pa kar malo sprli, ker so vsi hoteli nositi našo prtljago. Med živahnim pomenkom smo se ustavili v šoli, kjer so nas pogostili s srbskim »sladkim« in torto. Nato je odšel vsak izmed nas k enemu izmed niških pionirjev na dom. Na žalost 'bilo nas je premalo, kajti čakalo je več pionirjev, ki bi bili pripravljeni nuditi gostoljubje. Ti so se žalostno sami vračali domov. Starši so nas zelo lepo sprejeli in nam omogočili, da smo se počutili kakor doma. Bili so tako prijazni in skrbni, da smo se v novo okolje kar hitro vživeli. Nekateri so takoj po našem prihodu pismeno obvestili naše starše, da smo srečno prispeli v Niš in da se imamo dobro, nekateri so nas spremili na postajo, ko smo se vračali. O našem bivanju v tem mestu je menda vedelo skoraj vse prebivalstvo. Zelo nas je presenetilo, ker so nam na čast priredili pionirji osnovne šole Moša Pijade akademijo. Nad odrom je bil napis: Živela saradnja pionira Niš-Kočevje! Na akademiji so sodelovali tudi naši pionirji. Najbolj burno je ibil pozdravljen Vojko. Saj je tako navdušeno igral na harmoniko, da je moral navdušiti poslušalce. Prijetni dnevi so tako hitro minili in posloviti smo se morali. To ie bilo težko slovo: iskreni stiski rok. bratsko objemanje in celo solze. To je znak, kako smo si dobri prijatelji. Našim gostiteljem smo se še pismeno zahvalili in nekateri smo jih povabili na počitnice. Med našimi brati Srbi smo doživeli toliko lepega, da se vsega ne da opisati. Janez Smolej, VII. b razr. Bračičeva šola 7 —— — ------—-----------—" —” uram vesti (nasproti g< stilne Pugled — prej Kajfež). To je bilo potrebno zaradi rekor strukcije ceste in ureditve kanalizacije. Če bo vreme ugodno boe že ta mesec končali z zemeljskimi deli na odseku ceste Kočevje-Livold, junija ZLET »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Leta 1944 so na osvobojenem ozemlju Banije, Korduna in bližnjih področjih Hrvaške organizirali prvi zlet »Bratstva in enotnosti«. Leta 1954 so obnovili te zlete in na letošnjem zletu bo sodelovala tudi slovenska mladina. Glavna prireditev bo štafeta »Bratstva in enotnosti«, ki ima svoj začetek v Bazi 20 v Kočevskem Rogu, gre prek Bele Krajine na Ogulin—Bihač—Drvar—Banja Luku — Prijedor — Sisak — Slunj Karlovac — Brežice — Trebnje in prispe 19. junija v Novo mesto. V Novem mestu bo vrsta štartnih in drugih prireditev. Pokroviteljstvo nad letošnjim zletom je prevzel predsednik ZB NOV Jugoslavije A. Rankovič. PRIPRAVA ZA ŠTAFETO V Ribnici se pripravljajo na sprejem Mladinske štafete, ki bo prišla iz Kočevja v Ribnico 17. maja ob 19. uri. Tu bo štafeta prenočila, naslednjega dne pa bo nadaljevala pot preko Sodražice v Loški potok, od tam pa bo šla v Ložko dolino in naprej proti Ljubljani. Mladinski štafeti v Ribnici bodo pripravili slovesen sprejem. TVD PARTIZAN NA POLJANAH Pred kratkim je bil v Velikih Poljanah občni zbor TVD Partizan. Zbora se je udeležilo okrog 40 ljubiteljev telesne kulture. Za predsednika društva so izvolili Jožeta Kovačiča. Na ustanovitev TVD Partizan se .pripravljajo tudi v Dolenji vasi. pa asfaltirali OBČINSKA ZVEZA DPM (Nadalj. na 2. str.) STANE REPAR je govoril o smernioah, ki jih je dal V. kongres za oblikovanje mladega človeka ter delo z njim. Nov petletni plan do leta 1966 daje še večji poudarek zboljševanju življenjske ravni; sporedno pa je treba razvijati še vse ostale oblike, ki so sestavni del življenja v socializmu. Člani DPM naj odločneje nastopajo kot proizvajalci in dobe sredstva za potrebe DPM. Ne pozabiti na otroke vasi! V delavskih naseljih okolice, pa tako kot v mestu, moramo energično reševati vse probleme varstva in vzgoje otrok. Na koncu je zaželel, da bi tudi v bodoče bilo delo DPM v kočevski občini tako plodno ter da bi še uspešneje in s poletom reševali vse probleme. V NEKAJ VRSTAH... • Na ustanovnem zboru Občinske zveze Društev prijateljev mladine so sprejeli tudi pravila Zveze. • 'Izvolili so 17 članski odbor, za predsednico ie bila izvoljena MARIJA BENČINA, za tajnico Pavla Muhič, za gospodarja pa Oto Vodušek. V nadzornem odboru so trije člani. • DPM iz Fare prosi, da bi jim taborniki iz Kočevja pomagali pri ustanovitvi taborniške organizacije v Fari. Delavsko univerzo pa prosijo, da v jeseni ustanovi pri njih šolo za starš*. sm KLIČE Po mojem mnenju je osrednji problem Kočevja umazana in neurejena Rinža. Verjetno le redko kdo ve, koliko milijonov je bilo že dano za urejevanje Rinže, gradnje jezu, ureditve otoka Itd. Pred vojno pa občina še deset tisoč dinarjev ni dala, pa je bila Rinža bolje urejena kot sedaj. Takrat so večkrat pokosili zelenje, ki zraste nad površino vode. skrbeli za čiščenje in Rinža je bila v redu. Takrat so se kopali celo pred jezom, v središču mesita, na zadnji skupščini ZSZ pa je bilo povedano, da bodo letos prepovedali kopanje celo v Rinži, preden pride v mesto. Na zborih volivcev letos sploh niso več omenjali ureditve Rinže, in iz tega sklepam, da tudi niso predvideli nobenih sredstev. Pred tremi leti so pri mostu na Roški cesti zgradili zasilen jez in pričeli s čiščenjem dolnjega toka Rinže, javno je bilo objavljeno, da bodo tako očistili vso strugo skozi mesto. Na žalost, ,jez so zgradili, čistiti pa sploh niso začeli. Naj odgovorni tovariši povedo, kaj se namerava z Rinžo; jo bodo očistili, uredili otok, pokosili zelenje ...? Ce pa ne mislijo ničesar narediti, naj pripeljejo vrtalni sveder, zvrtajo luknjo do prepustnih tleh in Rinže ne bo več. Problem bo rešen. J. H. upokojenec 2-26 — Tone Knavs, referent za komunalne zadeve ObLO: Na sejah sveta za komunalne zadeve smo večkrat obravnavali ureditev Rinže. Brez koristi bi bilo nenačrtno vlagati denar tako kot se je že delalo pred leti; zato je ljudski odbor dal izdelati studio in načrt, s katerim bomo dokončno vedeli kaj in kako se da Rinžo urediti. Letos bodo strokovnjaki Hidrometeorološkega zavoda opravili vsa opazovanja in Projektivno podjetje za nizke gradnje bo izdelalo podroben načrt. Osnovni problem Rinže je v tem, da ima premalo dotoka vode in struga nekje pušča. Ko bo speljan vodovod od Obrha pri Blatah, se bodo izviri Rinže, ki jih sedaj črpamo za vodovod, stekali v Rinžo, ravno tako bodo podjetja lahko uporabljala vodo iz vodovoda in ne iz Rinže. Velik del odpadne vode je že speljan za jez in ko bodo našli luknje, kjer struga pušča, bodo verjetno očistili tudi vso strugo in ji dali trdno dno. Presekali bodo nekatere ovinke pri stadionu in zožili strugo. Problem zase je otok, ki ga bo treba utrditi, ker je sedaj kamen •amo nalaga«, ali pa ga podreti. Po suhi strugi škozi Dolgo vas so zamašeni požiralniki in Rinža ob deževju poplavlja, požiralnike bomo poiskali in jih •čistili. %WH NAS IH w KRAJEV' Prvi maj v Loškem potoku V prejšnjih časih delavci niso imenu množičnih organizacij Lo-imeli takih pravic, kot jih imajo škega potoka vsem Potočanom če-sedaj. Delali so po 16 ur na dan. stital za praznik 1. maj. Tudi otroci so morali delati, da m GRČARICE Karlovška zadruga pred vprašanjem A se je družina lahko preživela. Plače so bile zelo nizke ... Danes je pri nas drugače. Delavci delajo samo po 8 ur, zaslužijo večje plače itd. Dandanes praznujejo 1. maj — praznik dela skoro po vseh drža- Milka Samsa, V. r. o. š. Loški potok Pri Kmetijski zadrugi Karlovica druge v bodoče. Zadruga je pred so najpomembnejše dejavnosti od- vprašanjem ali bo ostala še naprej kup lesa, suhe robe in živine. Pro- ikot doslej samostojna zadružna or-met z lesom je znašal lani 33 mi- ganizacija ali pa se bo pridružila lijonov din. suhe robe 25 milijonov, gospodarsko močnejši KZ (na pri-živine pa 8 milijonov dinarjev. mer h KZ Velike Lašče). Naj bo Lansko leto so planirali 60 mili- tako ali drugače, imajo tudi ti krajanov din, realizirali pa so 68 mili- ji pravico da napredka in do iz-jonov dinarjev prometa. Tako je boljšanja življenjskih pogojev Iju-Kakor vemo. so v Grčaricah tudi ta zadruga (vseh članov je 120) di, ki živijo v teh krajih. Izdelova-dobili nov kulturni dom. S tem lansko leto uspešno gospodarila. nje suhe robe bo treba prilagoditi so dani pogoji za ustanovitev pro- Zadruga si ie postavila za plan, sedanjim pogojem (ustanovitev ple-svetnega društva. Zelja prebival- da bo vključeno v pogodbeno so- tarske delavnice, o čemer so že cev v Grčaricah je, da bi bilo delovanje 75 ha zemlje. Dosedanji razpravljali) ter nadalje razvijati čimprej ustanovljeno prosvetno uspehi pri sklepanju pogodb so bili živinorejo. društvo. Gasilci pionirji so tekmovali zadovoljivi, čeprav bi bili lahko „ še večji. Kmetje so sklenili po- »PLETI LJSTVO« V LAŠČAH godlbe z zadrugo za pridelovanje V Velikih Laščah že nekaj časa sena (travništvo). pšenice, ječmena, deluje »Pletilj stvo«. Kolektiv »Ple-osva in krompirja. Akcija ie v tiljstva« se stiska v tesnem pro-dneh, ko smo se mudili v Karlovici štoru in zato nujno potrebujejo „Na cesti nisi sam!" kanja prostora) mili: ške pletenine (žabe za otroke in podobno). Izdelki so kvalitetni in so postali že iskano blago na tržišču. praznik dela skoro po vsen arza- Po navodilih gasilske zveze so v nedeljo, 22. maja v Ljubljani, cmen Koano se muom v ixanovici vah. Posebno slovesno ga praznu- bile že dalj časa v več gasilskih Tudi tu iim želimo mno°o uspeha še v teku in tako nam niso znani večU Prostor, kier bo omogočeno lemo v Jugoslaviji. Tudi v Lo- Z!«”h Sipravo a tataSSSŽ ™tam Sl„o!T doTa meiTio ■»»*-•» «*- Ra^ajf d.^bft v škem potoku smo lepo proslavili mladega gasilskega naraščaja. V mladino se bodo krepile gasilske laYa2ia, .__. , , ten obratu lahk^zmasHIo do 30 1. maj. Učena osnovne šole smo nedeljo. 8. maja, se je na nogo- organizacije z mladim naraščajem, KZ^ daie močan poudarek ra ^ , . . . . 1 , . “kSu srsraJs; smo po- ““ SfiS ° " ^ SnoH^Vl^f otif sekali smreko za mlaj. Dan pred Črnega potoka, da se v počastitev Ko smo se mudili v zadrugi, smo Izdelujejo otro- praznikom so nekateri učenci in Tedna mladosti medsebojno pome- JN se zanimali tudi za pespektivo za- učenke spletle vence in z njimi njo v strokovni sposobnosti in okrasili šolo. Okrasili so tudi dru- športni spretnosti. Tekmovanje je ge stavbe. Mlaj so postavili v so- obsegalo 8 različnih disciplin. Prvo boto popoldne, zvečer pa je pla- mesto so osvojili pionirji gasilske- ** omiii ■ TEKSTILNI OBRAT polalo več zastav. ga društva Kočevje s 472 točkami, V JURJEVIČI V nedeljo, 1. maja, je bila po- drugo mesto Stara cerkev s 456 Pri Občinskem ljudskem odboru pagando v cestnem prometu. V prostorih mizarske delavnice vorka, v kateri so sodelovali ga- točkami, HI. mesto Rudnik s 448. Ribnica je bila ustanovljena komi- V šolah imajo predavanja o te- in zadruž. doma na Jurjeviči bo silci, lovci, smučarji, mopedisti ter četrto mesto Dolga vas s 437, peto sija za vzgojo in propagando v mi »Na cesti nisi sam« in razna že to jesen začel z delom tekstilni seveda tudi šolska mladina. Po- mesto Livold s 414 in šesto mesto cestnem prometu. Delo komisije se druga predavanja, ki se nanašajo obrat Tekstilne tovarne Zapuže iz vorko je gledalo precej ljudi, bilo pionirji iz Črnega potoka s 389 ie začelo od 1. IV. in bo trajalo do na varnost na cestah. Gorenjske. Stroji so že naročeni, bi jih še več, če bi bilo boljše točkami. Vse edinice so pokazale VI. t. L, kolikor časa bo v teku Komisija je v akciji prometa Predvideno je, da bo stekla pro- vreme. dobro strokovno sposobnost, dobro akcija za varnost prometa kole- razdelila podjetjem, gostinskim, tr- izvodnja tekstilnega blaga v Jur- Na kraju sta govorila tovariša disciplino in športno spretnost. sarjev na cestah. govskim obratom itd. vrsto propa- je vici že v jeseni. Hace in Zdenko Mohar. Tov. Hace Pionirji gasilskega društva Ko- v okviru te akcije so predvajali gandnih brošur, letakov itd. z na- V začetku bo predvidoma zapo- ie govoril o napredku podjetja čevje in Stare cerkve se bodo ude- ^csit kr a tkome t r ažn ih poučnih fit- menom, da bi se čim več ljudi se- slenih okrog 30 ljudi, od tega v »Smreka«, tov. Mohar pa je v ležili okrajnega tekmovanja, ki bo rno'Y' ,v Šolah so bili ustanovljeni znanilo z varnostjo na cestah in se pretežni m©ri domačinke — žen- krožki z namenom, da se pionirji seznanilo s cestnoprometnimi pred- ske. Vsekakor bo tekstilni obrat ................. . , , , seznanijo s cestno prometnimi piši. Akcija prometa (s komisijo velika pridobitev za Jurjeviče in Pri Pionirjih onkroi Kolpe predpisi. V krožkih se otroci se- tesno sodelujejo organi Ljudske mi- občino. rt' t r znaniaio o varnosti v nrometu. itr» RiHniraV leno noteka. Obrate (kakšne, še ni določeno) nameravajo v bližnji prihodnosti odpreti v Sodražici, na Gori in eventuelno tudi v prostorih zadružnega doma v Sušju. znaniaio o varnosti v prometu, lice Ribnica), lepo poteka, ravnanju na cestah, prometnih 27D^smtoo S5T SS naš STo šole proslavili s pohodom v pri- pa jih je v imenu vseh nas pova- ko e«ar jazno vasico onstran Kolpe — v bil na obisk v Faro. Prav prisrčno v ' ,,.,a ® • Podstene. V zgodnjih jutranjih smo se poslovili in žal nam je rip^^h^f^r^ne make ni' urah smo se zbrali pred šolo. Ob- bilo, da so prijetne urice tako hi- Z, £ nalogc po'sve„ razi učencev so bili mračni saj je tro minile. Morali smo se ločiti in P„T.,n začelo deževati. Toda nismo orna- se napotili domov. ClTAJTE IN DOPISUJTE V »NOVICE«! . ^N naWp hr. Lovski krst v Rakitnici čene akciji. Najboljše naloge bodo £*£»if.njm-** „»!-*»g-»»»»•*:SŽy£S£vžLT«ZtSS5$Sti?5f$SlrS8.5SijK Benčina Zlatka, Avto-moto Ribnica ter značke ob- oglasil pri Janezu Goršetu v Ra- skem postopku. Ta pa izgleda ta-VII. razr. Vas-Fara činske komisije za vzgojo in pro- kitnici, gospodarju Lovske družine kole: Dolenja vas. Tovariš Gorše je opi- Iz lovskih veteranov izvolijo soft ____l... I_II_;_ ni/ .. l/^v ... sal, kako je izgledal lovski krst ki dišče — sodnika in dva porotnika, VOn pOGmlQGKGrjGV Ixlx V IxOCOVJU je bil pred kratkim v Rakitnici, branilca in krvnika. Po daljšem Ivan Kozina. Ivan Gorše in ceremonialu, govorih sodnikov in Osmega maja smo imeli v Se- uredili izložbo v »Tehniki« in tam France Kromar so bili kandidati branilca' kandidatov, obsodijo ze-škovem domu podmladkarji obeh prikazali naše delo. _ za sprejem v Lovsko družino. V lence, ki bi radi postali lovci, na Faro, Slavski laz, prekoračili smo viseči most čez Kolpo in prišli na Hrvaško. Po blatni gozdni poti smo krenili navkreber. Kako so se razjasnili naši obrazi, ko smo zadihali svež zrak v osrčju zelenega gozda. Pospešili smo korake, premagali utrujenost in se v živahnem kramljanju .bližali cilju. Ustavili smo se pred šolo v Pod- kočevskih osemletk proslavo. So-stenah. Učenci so se ravnokar zbi- delovali so tudi podmladkaru iz rali k pouku. Povabili so nas v Stare cerkve. Navzoči so hill tudi razred in nam prepustili prostore. f!ani (x?b°ra, irl stjFbi’ Kar mri leglo se nam ie ko smo kl Pa .lih je bilo bolj malo. Pro-Ssedh ogl^ovalt učilnico, slave se je udeležilo precejšnje Bila je čedno urejena. Takoj smo štovd? piomr.iev in pionirk. spoznali da je učilnica snažna. Seško nam le,n®lp,r.ei Pogovor z učenci te šole je posta- razložila ..Pomen podmladkarske jal vedno glasnejši. Marsikaj za- organizacij Tama pa nam je pre-nlmivega smo si vedeli povedati bra^a zgodbico, ki smo jo vsi radi Mnogo smo zvedeli o njihovem Poslušali. Zelo nam ie bila všeč delu deklamacija male Bože, ki je do- Potem smo skupno priredili kul- ži^t° deklamirala »Nesreča«. Peturni spored. Naša součenka je v sebno so nas razveseliu harmon.-krajših besedah opisala namen na- kariL ^ve Ponirki iz Stare cerkve šega pohoda ter orisala praznik sta lepo zapeli dve narodni pesmi. Na proslavi je sodeloval tudi OF in delo ter pomen te organiza- 2-69 — Alojz Hočevar, upravnik Komunale: Sem bil že pred vojno v Kočevju in reči moram, da takrat ni bila Rinža dosti boljša. Vedeti je treba, da spričo razvoja veliko več vode porabimo, dotoka pa ni večjega. Del struge od mostu na Roški do jezu smo pred tremi leti očistili, ker ni bilo več denarja smo nadaljno čiščenje ustavili. Lani smo uredili otok, ga posejali s travo, toda race in goske bližnjih sosedov so otok spet »pustošile. rije. Naš pevski zbor je zapel ne- Pionirski pevski zbor pod vodstvom kaj pesmi, njihovi pevci in recita- tov. Anite Zupan. ^ torji pa so dopolnili naš program. O ^ pri delu podmladkarjev. Najboljša skupina bo prejela prehodno zastavico. Proslava nam ie zelo ugajala, le žal. da ni bilo na njej več ljudi. Za Odkar se hranimo s pasteriziranim mlekom imajo otroci in tast, ki ima slab želodec, nenehno drisko. Ali je temu krivo mleko? M. H. gospodinja 3-65 — dr. Aleksander Muster: S pasterizacijo uničimo klice, ki lahko povzročajo prebavne motnje in hkrati ohranimo kakovost mleka. Res je, da ima več otrok drisko in vzrok je verjetno v si-laži s katerimi krmijo krave in nepravilni pasterizaciji. Mira Klun in Manja Kotar, Lovsko družino pa te ne sprejmejo kazen. »Kaznujejo« jih zato, ker uč. V. b. r. o. š. Mirka Bračiča kar tako, kot na primer med ri- so ustrelili če pred »uradnim ustoličenjem« med lovce divjad in s tem zagrešili »zločin«. Se pred na-stopitvijo »kazni« ponudi sodišče možnost da se kazen (toliko in toliko udarcev po zadnji plati) spremeni (zniža ali popolnoma zbriše) »obtožencem«, tako da se ti odkupijo z vinom. Pri zadnjem krstu je bilo tako. da sta bila dva »obtoženca« obsojena vsak na pet udarcev in 4 litre vina, eden pa na šest udarcev in 3 litre vina. Kazen so izvršili tako, da se je »obtoženec« vlegel na klop, preko katere je bila položena koža divjačine, krvnik pa je odmeril vsakemu toliko udarcev, kolikor jih je prisodilo sodišče. Seveda ni manjkalo ljudi, ki so prisostvovali temu krstu, pa tudi smeha je bilo na pretek. »Kazen«, ki je bila naložena v obliki vina, so vsi lovci složno »pretrpeli«. Cim je kandidat kazen prestal, je postal enakopraven član Lovske družine. Tak običaj sprejema- Nedavni lovski krst v Rakitnici (Foto: Božič) Lovska koča v Velikih Poljanah Po gozdovih Velike in Male gore slave v počastitev 15-letnice osvo-»Dan podmladkarjev« smo nastajajo iz leta v leto nove lov- boditve naše domovine. _________ ske koče. Tudi Lovska družina Ve- Ob tej priliki se poljanski lovci nja novih lovcev je že star. like Poljane, si je na enem izmed zahvaljujejo vsem, ki so darovali Pa še beseda o Lovski družini NOVA POSTAJA V ŽLEBIČU posvetov lani zadala nalogo, da les. voznikom, ki so po težkem te- Dolenja vas. Le-ta združuje lovce V Žlebiču nameravajo kmalu za- zgradi lovsko kočo. Do sedaj je renu prevažali gradbeni material iz Dolenje vasi, Prigorice, Grčaric, četi z gradnjo novega železniškega izvršeno že 90 % del pri gradnji in vsem ostalim, ki so na ta ali Zadolja, Blate, Makoša, Lipovca postajnega poslopja. V surovem nove koče. Manjkajo le še neka- drugi način pomagali pri gradnji. Goriče vasi in Rakitnice. Lovriča stanju naj bi bila železniška po- tere malenkosti in lovska koča Vso zeleno bratovščino Ribniške družina je bila ustanovljena leta staja še letos pod streho. Nova po- »ŠOBA« (tako smo dali koči ime), doline in Kočevske pa že danes 1946 in torej deluje že 14 let. Sta-staja bo zgrajena v bližini sedanje bo kmalu popolnoma urejena. Koča vabimo, da v mesecu juniju pri- rešina družine je Pavel Češarek iz stare postaje. bo odprta v juniju v okviru pro- sostvujejo otvoritvi. Goriče vasi. jLepa, udarna pesem, ki že poldrugo desetletje spremlja rast in napredek, borbo in stremljenja za lepšo prihodnost naših narodov, ponosna pesem časa, mladine, pesem delovnih zmag!... Vsa leta po vojni že odmeva po vsej domovini in govori o čudovitem delovnem poletu jugoslovanske mladine, govori o žuljih in veselju, o potnih sragah in neomajni veri v zmago, o stotinah kilometrov cest in železnic, elektrarnah in o mestih. ki jih je mladina zgradila, pesem, ki dovoli zgovorno potrjuje, da je naša mladina vreden naslednik borcev za novo življenje. Vsako leto se po vsej domovini zbirajo mladinske delovne brigade ln odhaja jo na delo... In za n jimi ostajajo kilometri cest in železnic, ostaja delo mladih rok in govori... govori... In ko se brigadirji poslavljajo, odhajajoč zopet domov, si prisrčno stiskajo roke; trde, žuljave roke in si kličejo: »Na svidenje prihodnje leto!« To ni fraza, vljudnosten ižraz. to je pri-*čna, premišljena beseda tovari- »Naprej, ponosno, delovne brigade...« štva. skovanega ob trdem delu, prisega, ponovljena na trasi in ob tabornem ognju, ko odmeva vesela pesem in se iskri mladost... Zgodovina mladinskih delovnih brigad sega tja v prva leta okupacije. Leta 1942 je bila v dolini Sanice ustanovljena prva mladin-rica delovna brigada, ki je pomagala prebivalstvu sredi sovražnih položajev obdelati polja. Vsa vojna leta so posebne mladinske delovne brigade pomagale prebivalstvu pri poljskem delu. pomagale so narodnoosvobodilni vojski zbirale orožje itd. Do osvoboditve ie mladina prispevala preko petintrideset milijonov delovnih ur in tako bomagala partizanski vojski in ljudski oblasti... Takoj po vojni se ie tradicija delovnih brigad nadaljevala. Pravi obseg so mladinske delovne brigade dobile šele tedaj, kajti po- rušeno domovino, izčrpano v dolgih letih vojne, ie bilo potrebno čim prej obnoviti. Vsak kotiček domovine ie hrepenel po delovnih rokah ... In mladina se je odzvala! Zapeli so kramni. zazvenele so lopate, sekire in žage; vmes je donela upoma pesem, pesem trdne volje in vere v zmago. Številne mladinske brigade so sodelovale pri izgradnji in obnovi mest ter tovarn, cest in prog ter pri sečnii lesa... V Jugoslaviji je bilo skoraj vse železniško omrežje uničeno; mladina je zgradila več kot 350 kilometrov železnic! — Pri izgradnji domovine je mladina opravila precejšen delež, delež, na katerega je lahko vsakdo ponosen! V letih 1946—1952 je mladina zgradila enajst železniških prog, ki predstavljalo neuničljiv spomenik mladega rodu: Brčko-Banoviči, Samac-Sarajevo, Doboj-Banjs Lu- ka. V teh letih je sodelovalo pri akcijah nekaj nad milijon mladink in mladincev ... Mladina je sodelovala povsod, kjer so bile potrebne mlade roke. V prvih šestih letih ie bilo zgrajenih šest velikih cest, med temi tudi avtomobilska cesta Zagreb-Beograd. Tovarne Ive-Lola Ribarja. Rade Končarja, Železarne v Zenici, elektrarne v Jablanici, Vla-sini. Mavrovu, Zvomiku, Vinodoiu — vse to je delo mladih rok. ob vsem tem se je kovalo nesmrtno tovarištvo, bratstvo in enotnost. Na lokalnih akcijah v letih 1953-1957 je delalo skoraj milijon sto tisoč mladincev in mladink! Maršal Tito pa je na šestem kongresu LMJ pozval mladino, nai zgradi avtomo-biilrico cesto od Ljubljane do Diev-djelije, cesto, ki bo nosila ponosno ime bratstva in enotnosti, saj bo spajala najskrajnejše točke države kot žila aorta in bo delo mladih rok. In mladina se je odzvala v takem številu kot še nikdar. Se z večjim elanom ie zavihtela krampe in lopate, med delom in v taboru ob tabornih ognjih ,pa so se zopet mešale slovenske in srbske pesmi in se spajale v en sam mogočen spev o tovarištvu... Najprej je bila zgrajena cesta med Ljubljano in Zagrebom. 77 km najmodernejše ceste je zgradilo 53 tisoč mladincev v manj kot osmih mesecih. Preteklo leto so prestavili delovišče v Srbijo in Makedonijo. 110 km? ... Malenkost!... Mladina se je zagrizla v zemljo in skalo, pot je lil v potokih, vendar ie zemlja pod vztrajnimi naskoki odje-njala. ječala. Vse leto ie odmevala pesem lopat in krampov, strojev in mladih src tam, kjer je prej stoletja tožila samo pastirjeva piščal ... Na zvezni akciji je sodelovalo tudi veliko mladincev in mladink iz Slovenije, na različnih lokalnih akcijah (Trojane, Kranj) pa je de- lalo še okrog 14.0001 mladincev___ Letos bo mladina potegnila avtocesto prav do Djevdjelije, do grške meje, to je okrog 120 kilometrov. Pri tem bo sodelovalo tudi 44 slovenskih brigad. Od tega bo štiri brigade dala ljubljanska univerza. To pa še ni vse. Slovenska mladina bo sodelovala tudi na lokalnih akcijah. Šest brigad bo delalo pri melioraciji Doli in gradnji hlevov v Horjulu. Tri ljubljanske srednješolske brigade bodo sodelovale tudi pri gradnji temeljev bolnišnice v Kočevju. Dolg je še spisek akcij, katerih se bo letos udeležila jugoslovanska mladina. Stari brigadirji pa, kadar premlevajo spomine na tiste prve. pionirske čase brigadinstva, zadovoljno kimajo in si z nemajhnin* zadovoljstvom pripovedujejo, kat vse so doživeli... In doživeli so veliko, tisto nailenše. kar človeka Spremlja vse življenje in ga vedno dela mladega ln srečnega — tovarištvo, požrtvovalnost».. France Grivec