Stov. 48. (MBm Uk. rrira. -11 na ti Pošto).
V Trstu, petek 28. novembra 1924.
Izhaja vsak patek opoldn*.
Naslov : Trst-Tri os te Casella Centro 37 ali pa: vis Geppa 17/111.
Izdaja-, konsorcij Malega /ista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Leto H.
Star..? ■ ena ite	20	stotink.
a A' Eno leto 8 Mr Pol leta 5 lir
:.ft ? .,-'i 3 lir
Odg. urednik
		
Male novice
Mali koledar.
Petek, 28. novembra : Gregor. — Sobota, 20.:	Saturnin. — Nedelja, 30.:
Prva adventna, apostol Andrej. — Pondeljek, t. decembra : Eligij. — To-'jek, 2.: Bibijanav — Sreda, 3.: Frančišek Ksaver. — Četrtek, 4.: Barbara. — Petek, 5.: Sava.
Prireditev.
V nedeljo 30. t. m. priredi Marijina družha v Rojanu igro «Dve materi«, bi je %q bila z lepim uspehom podana v septembru. Igra se bo vršila v Marijinem domu v Rojanu (S'. Ermacora i3). Začetek ob 5. popoldne.
Ptie Feniks.
Na platnicah «Ljudske pratike« je vPodobljen ptič Feniks, pravljična pti-ca> ki se v c^gnju preraja k večni mladosti. Sliko je z umetniškim okusom izdelal naš profesor Šantel. Tako ima naša pratika prav elegantno zunanjost 'n prvači med vsemi vrstnicami.
Tožba je že vložena.
«Edinost« nas vprašuje, zakaj ne vložimo ovadbe proti dr.ju Wiffanu, ako smo že tako trdno prepričani, da ta on sokriv poloma Jadranske banke. Odgovor je zelo enostaven. Mi nismo trdili, da je tVilfan povzročil polom banke, pač pa smo trdili, da. je on so-, io, da smo Slovenski Primorci, zgu-°di 6-7 miljonov Ur. ker je delal bučno “Propagando za Jadransko banko. Ljud-s.tvo' je verovalo in zaupalo «Edinosti« ttl njemu. Ta, krivda, pa se ne sodi kred la§ lami sodniki. Njegova krivda ta moralna in politična in radi te krivca smo tožbo že vložili. Vložili smo ta na pristojno mesto, ki se imenuje *rvats/to in slovensko ljudstvo. Sedaj ®e Vrši proces, v katerem bo naše ljudstvo krivce obsodilo in jih tudi za. ved-n° obsodilo.
Gospodje, bodite brez skrbi!
LJUDSKA PRATIKA
k izžla.
Grozote roparskega življenja
Stara povest se je ponovila. V Rnniu-niji (na bivših ogrskih tleh) je bil kmet Ivan Szita. Sel je s svojim dvanajstletnim sinom na semenj v Čanad. prodal par volov in se vračal popoldne proti domu. Večer se je nagibal, ko se jima je pridružil neznan človek in začel izpraševati o sejmu, o kupčiji in takih rečeh. Dospeli so v neki gozd nedaleč od vasi; tujec je dvignil sekirico izpod obleke in pobil kmeta na tla. Brž je začel stikati po njegovih žepih.
Kam sc je zatekel otrok.
Deček je po naravnem nagonu bežal kar so ga noge nesle. Pri prvi hiši na samem je trkal in prosil pomoči- Bila je doma samo gospodinja in en deček njegove starosti. Gospodinja je ubožca spravila spat in se odpravila, da gre po orožnike. Deček je zlezel pod odejo oblečen, da bi bil takoj pripravljen iti z orožniki, kadar dospejo. Seveda očesa ni zatisnil od velike razburjenosti. Namesto orožnikov je prišel v hišo mož one «d.obre» žene.
Nevarnost.
Ubogi deček je čutil, da mu bije zadnja ura v hiši očetovega morilca. Pota-jil se je in delal da spi. Slišal je pogovor zakonskih tolovajev. Mož je povedal, da je ubil kmeta, denarja pa da ni našel. Tedaj je rekla žena : «Morda ima pa fant denarje ! » — »Kakšen fant? kje
je?» odvrne tolovaj. In ona mu dopove, kako se je sinček umorjenega kmeta zatekel v njihovo hišo in ga je dela spat s svojim sinom. Brž sta fanta vsega preiskala, pa denarja nista našla. Fant so je delal, da je strašno zaspan in da kar ne ve, kaj se godi okrog njega.
Peč kurijo.
Tolovaja sta se zmenila, da bosta sežgala truplo ubitega kmeta, da bi zatrla vsako sled svojega hudodelstva. Mož je šel po mrliča, žena pa je šla pripravit drva in kurit peč. Fantek je porabil priliko in zbežal iz hiše greha. Kmalu je bil v vasi, dobil orožnike in jih pripeljal nazaj. Orožniki stopijo v vežo, kjer se širi neznosen smrad. — «Kaj pa tako kurite po noči pri vas?» — «Kruh bomo pekli,« odvrača prestrašena gospodinja. — «Kje pa je ta kruh, dajte da vidimo?« Orožniki stopijo naprej, prikaže se deček. Ko ga tolovaja zagledata, zatulita oba kakor ranjene zveri in se jarneta zvijati v strašnih krčih.
Pomota za pokoro.
Tolovaja sta z mrtvim kmetom hotela sežgati tudi spečega njegovega sina. Strašno jih je zadel prst božji. V naglici, v razburjenosti, ki je razumljiva v takem slučaju, v načni temi ali pri brleči luči sta bila zbasala v peč svojega lastnega otroka.
-1ST.
mmme
m
JAKE*
UlUCP. Prvaki branijo svojo stvar. IffllllLUi Njih srce je še zmerom pri banki, lllfrp, Za reveže jim je malo mar, JHIVLUi saj lastni žepi jim niso tanki
Bandit ubil orožnika
Če;
Zahtevajte jo pri trgovcih.
'ha 2 lir. Jc najlepša pratika, kar “ je izšlo letos na Slovenskem. Vsaka 8 °venska družina naj si jo nabavi.
DO KDAJ?
20. decembra moraš plačati na-°ehino »Malega lista« za celo prihod-J® tato, ako želiš dobiti Ljudsko pra-0 zastonj.
Kako no plenili ljudski denar.
je^0rnendator Aleksander Rossini, ki čel P°leg več Lahov in Slovencev na jj h^Jadranske banke, je zagrešil raz-Val<!lne’ ^ b* jih naše ljudstvo imeno-,j ,? staparije. Le čujte, kaj smo izvejo E Pri znanj zadevi o 13 rniljonih tis - s^ni "zaslužil« nič manj ko 600 j- 0(5 hr, torej za dveurno delo pol mi-izvrv 'n P)0 pr' Kakšno delo je ua Vlada, to je v tem slučaju fi-ko 1(j'n° ministrstvo bi bilo poslalo lah-htaektno Jadranski banki 13 miljo-l^ar ’ Pa se to ni zgodilo. Banki so na-0t)	denar potom gospoda Rossinija,
ih	^ v Trstu na banko, podpisal
težavno delo je prejel 600 tisoč, hjl Je ! Dognali so, da je Rossini dodata	tainke za takozvane »tajne iz-
pa	120-000 lir, za izredne izdatke
420 t	US<* pr; vse£ta skupaj 1 miljon
rpal IS0(‘- lir. Tri družine, ki bi prejeli? n	sv°te	vsaka po 1000 (tisoč)
lijj J: niesec, bi živele od te vsote ce-ske h. i 80 vs' odborniki Jadran-Pc)an» n, tako delali, ni čuda, da so apravjli 54 miljonov i
Drugi orožnik ranjen.
V nedeljo dne 23. t. m. sta šla popoldne ob treh dva orožnika iz Karojbe ven na patrolo. Ko sta prispela v nek gozdič blizu Karojbe, jima pride na ovinku nasproti visok možakar z lovsko puško. Bil je presenečen in bi bil najraje pobegnil, pa so bili že preblizu skupaj. Njegova osuplost se je zdela tudi orožnikom sumljiva in zahtevala sta od njega, naj se izkaže, če ima orožno dovoljenje in lovsko karto. Možakar pa jo nagnil puško in ustrelil. Zadel je orožnika Bianchi-ja v srce, da se je koj mrtev zgrudil. Drugi orožnik Menin je dobil strel v trebuh, vendar je tudi on streljal proti napadalcu. Napadalec se je
spustil v beg. Krogla ga ni zadela. Zgubil pa je pri begu svoj klobuk.
Pritekli so koj na pomoč kmetje, ki so slišali streljanje. Ranjeni Menin je ležal na mrtvem tovarišu. Prenesli so ga v orožniško postajo v Motovun, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč. Od tam so ga potem poslali v pulsko bolnišnico. Mrtvega Bianchija so pustili ležati na me)StU| do prihoda sodne komisije iz Pirana.
Sodi so po vsej pravici, da napadlec ni bil morda kak navaden lovski tat, ampak je moral biti pravi tolovaj, kakršnih se mnogo klati po Istri. Ranjeni orožnik ga je popisal, kakšen je bil videti. Morda ga bodo izsledili.
Pod tunel.
Pred nekaj dnevi je neki Virgilio Capotosti pripeljal na ročnem vozičku pod neki obok v Rimu svojo spalno sobo. Tam na mestu je kar začel razkladati svojo robo, kakor da bi hotel prenočevati na dotičnem prostoru z ženo in štirimi otroci. Kakor hitro je zaznala oblast za to čudno početje, je prišel komisar z več agenti. Ta je dai prepeljati mobilijo v najdenišnico. Capotosti si je moral iskati bivališča pou obokom radi pomanjkanja stanovanj.
Ogromna stavba v New-Yorku.
Neki njujorški inežnir je dovršil načrt za največjo stavbo na svetu, ge letos se bo začela graditi. Visoka bo 307 m; dosedanja najvišja je «Wool-\vorth» v New-Yorku ter meri 230 m. Eiffelov stolp v Parizu pa meri 300 m. Nova stavba bo zidana na 87 nadstropij ter bo imela še pet podnastropij v zemlji, število vseh prostorov bo znašalo 7660. Od tal do vrha bo vozilo 44 električnih dvigal. Stroški so preudarjeni na 300 milijonov lir v laškem denarju.
Narodna noša in trobojnica.
\ Vojvodinja d’ Aosta se je vozila zadnje tedne po primorskem. Prišla je tudi v Kanalsko dolino na Koroško. V IJkvah, prijazni vasi sredine doline, je županstvo priredilo vojvodinji lep sprejem. Bila so tudi dekleta v čisti narodni noši : dolgi beli rokavi, moder (plav) moderc. in rdeč predpasnik: ipopolna slovenska trobojnica. Vojvodinja se je čudila lepoti narodne noše ter je dejala: «A, to so one lepe koroške noše.« Nato neki Italijan v spremstvu : «Ne, so slovenske noše.« Vojvodinja je dekleta pohvalila ter rekla : «To je zelo lepo. Pa ne le ob takih prilikah, vedno oblecite to krasno nošo.«
Koliko nas je na sveta?
Statistika trdi, da je na svetu 1791 milijonov oseb. Potemtakem bi morali postaviti na svet okrog tisoč slovenskih narodov, da bi sestavili vse prebivalstvo sveta. Od teh 1791 miljonov, v Evropi 425, v Ameriki 208, v Afriki 132, v Avstraliji 8 miljonov ljudi.
Ga že drže.
Zadnjič smo "poročali, da se je v Vidmu zgodila velika tatvina za znesek 177 tisoč br. Tatu ni bilo moč izslediti. in vendar so ga prijeli. Dotični sluga, ki je nesel denar v banko, se je zazdel policiji sumljiv; prijeli so ga m priznal je, da je bil cel rop izmšljen. Zemljemerec Domini je od tistega denarja, ki ga je prejel za prodana posestva, velik del porabil zase. Ko je im čas, denar izročiti, je tuhtal, kako bi se izmazal. Poklical je slugo Feruglia in se žnjim dogovoril, da se bosta igrala okradene «poštenjake». Namesto denarja je Domini naložil v paket papirja, ker denarja ni bilo. Sluga si je zunaj na hodniku natresel prahu po o-brazu, razbil nalašč eno šipo in vpil: «De n ar, denar !« Ko so ven prišli, seveda ni bilo tatu mogoče izslediti. Tudi v hiši ga ni poprej nobeden videl, ker ga ni bilo. — Ko je Feruglio na policiji priznal svojo krivdo, so poslali po Dominija, češ naj se zglasi, ker so našli tatu. Ko je Domini prišei tja, so ga kar obdržali v zaporu. Un sicer taji, a bo težko kaj, ker je sluga vse izdal.
Posledice postave o ločitvi zakona.
Ko so vpeljali framasoni leta 1884. na Francoskem postavo o ločitvi zakona, se je ločilo že tisto leto 1657 parov; leta 1890. že 5457 parov; 1895. leta že 6751 parov; 1900. leta 7363 parov; 1905. leta 10.019 parov; 1910. leta 13.062 parov; 1913. leta 15.450 parov; 1920. leta 29.156 parov; 1921. leta 32.557 parov; 1922. leta 27.681 in lani 34.427 parov.
Iz Rusije.
Dunajska «Neue Freie Presse« piše, da je lanska ruska trgovska bilanca nele aktivna, ampak da se je vzdignila od januarja 1923. do decembra istega leta od 10 in pol miljonov zlatih rubljev na 11 in pol miljonov.
Kje se bo dobila?
Namreč «Lju(flska pratika«. Naročili so jo še naslednji gosp. trgovci:
Rudolf Ivančič. Celje (Prem).
Alojzij Jelušič. Štorje (Sežana).
Rafael Krševan. Gradišče (Prvačina). Mihael Klavora. Avber (Tomaj).
Pavel Žnidaršič. Prem.
Legiša Fran. Mavhinje (Devin).
Fatur. Prem 2.
Avguštin Negro. Tolmin.
Fran Starec. Ilirska Bistrica.
Viktor Bubnič. Pregarje.
Umberto Suplina. Koper.
Zahtevajte pri vseh trgovcih "Ljudsko pratiko.« To je naša domača pratika in najlepša od vseh.
Gorje v kolonskih barakah
Poslanec dr. Besednjak je bil pred kratkim v Brdih, kjer je obiskal občino H te ver jan, pogledal barake, v katerih prebiva okrog- 450 oseb ter imel tam shod o vprašanju odškodnine. Čuli smo že večkrat, da tam umirajo ljudje od glada, mraza, od vročine, od nesnage; zato smo porabili priliko, ko smo srečali g. poslanca, da se nekoliko informiramo o njegovih vtisih, kar bo gotovo zanimalo tudi Tržačane in Istrane. Tako se je razvil med gospodom poslancem ter našim urednikom v glavnem tale razgovor.
V lesenih stanovanjih.
Urednik: Kakšne so pravzaprav barake?
Poslanec : To so lesene kolibe s ku-hinjco in izbo. Te kolibe so postavila oblastva po vojni, a v 6 letih so skoro vse nagnite, les je poln razpoklin in špranj, skozi katere udarja poleti neznosna vročina, pozimi pa mraz. če gre dež, lije skozi luknje v strehi voda na ognjišče, na pohištvo, na postelje, seveda če jih imajo, tako da reveži prenašajo svoja ležišča iz kota v kot, da pridejo na suho, dokler jih tudi od tam s časom dež ne prežene.
Urednik: Kaj pa, če so bolniki v hiši?
Poslanec :	Kdor v baraki zboli, je
kakor bi bil na smrt obsojen. Predstavite si človeka, ki ga vrže pljučnica na ležišče in na katerega brije ponoči in podnevi mrzel veter skozi špranje.
Radi prevelikega mraza se stiska vsa družina na en kup, da bi se ogrela, to tembolj, ker ti reveži nimajo odej : skupaj ležijo stari in mladi,'ženske in moški, otroci in starci, zdravi in bolni: posledice za zdravje in moralno življenje si lahko sami predstavljate. Pa še več ! Videl sem barake, kjer spijo ljudje skupaj z živino in kjer je apialna soba obenem hram in skedenj.
Glad.
Urednik : Kako pa se ti preživljajo? Poslanec: Že pred vojno so tod ljudje težko živeli, ker so delali na grofovi zemlji in del pridelkov so morali oddajati zemljiški gospodi; vojna pa ni vničila le kolonskih hiš, ki so bile seveda tudi last grofa, ampak tudi vinograde in sadovnjake. Ti pa niso še obnovljeni.
Urednik : Zakaj še ne?
Poslanec : Ker vlada ni dala vojne odškodnine. Obdelujejo le malo zemlje in še od današnjih pridelkov morajo oddajati del zemljiški gospodi. Urednik: Kaj pa pravijo ljudje? Poslanec : Šibki so do obupa potrti, močni pa se tresejo od gnjeva nad krivico. Bil sem v kolibi neke 70 letne starke; trije otroci z nevesto so se stiskali pri ognjišču. Starka me je prijazno pozdravila; kakor hitro se je spomnila na svoj položaj, je pa začela s solzami v očeh vpiti :	«Dva sina
sem izgubila v vojski, mož je pod zemljo; 22 letno hčerko je ubila granata, oče teh ubogih otrok je moral na Francosko za kruhom. S čim naj otroke redim? Kaj naj jim dam jesti? S čim naj jih oblačim? Na stara leta sem doživela to žalost in krivico. Vojne odškodnine za premičnine sem dobila 700 lir, in s temi sem si morala barako postaviti. Pomoči od nikogar; vlade ni.» — Ko sem jo tolažil, da bom storil vse, da naj; ne izgubi poguma, češ, da bo že boljše, mi je reva odgovorila: «Bo, bo, kadar bom jaz pod zemljo ! »
Zločin nad nedolžnimi.
Urednik : Pa zakaj jim vlada ne ipo-zida hiš na. vojno odškodnino?
Poslanec: Nekateri zemljiški gospodje so tujci; postali so laški državljani potom opcije. Vlada trdi, da po vojno-odškodninskem zakonu optanti nimajo pravice do odškodnine.
Urednik : Kaj pa pravite vi, gospod poslanec k tej trditvi?
Poslanec: Po mojem tolmačenju imajo optanti pravico do vojne odškodnine. In če bi je tudi ne imeli, bi morala vlada že davno izdati nov zakon, ali naredbo, ki daje optantom pravico do vojne odškodnine; saj je to ponovno obljubila.
Če vlada tega ne stori, zakrivi zločin nad nedolžnimi družinami kolonov, ki so žrtve vojske, ki je oni niso hoteli. Država je obnovila, kakor je njena dolžnost, storjeno škodo skoro vsemu prebivalstvu, uboge kolone pa je pustila, kakor bi bili izvržek človeštva. Sram me je, da sem v našem času videl tako krivico in trpljenje, ki se vrši med nami ob splošni brezbrižnosti družbe.
To so posledice kapitalizma. Ali m nesmiselno, da se morajo domači zidarji radi brezposelnosti izseljevati, do-eim imamo doma nešteto hiš, ki so nepozidane.
Ljudje hiše potrebujejo, zidarji bi jih radi zidali, a kapitalizem tega ne dovoljuje.
Socialna šola.
Drugi Članek: izkoriščevalna veriga.
(Kdor hoče dobro za popasti kapitalizem, mora, v socialno šolo. Zadnjič smo opisali razmerje med delavcem, kmetom ter kapitalistom in razložiti, kako sta prva dva stanova v kleščah tretjega stanu. Danes se pogovorimo kako kapitalizem odira ljudi s ta-koimenovanim posredovanjem).
Kaj je izkoriščanje ?
Kako izkorišča kapitalist kmeta ? Vzemimo en primer: Kmet proda volno od svojih ovc pokupovalcu ; ta proda potem vso volno podjetniku, ki ima pralnico volne; seveda si poku-povalec pri tem obdrži gotov dobiček.
Prvi dobiček.
Lastnik pralnice opere volno in jo čisto zopet proda predilnici, on pri tem izračuni, koliko je plačal za surovo volno, koliko ga stane pranje in k vsemu temu zaračuni še svoj dobiček.
Drugi dobiček.
Lastnik predilnice izdela v svoji tovarni iz volne niti in jih proda veletrgovcu po ceni, ki jo izračuni na ta način, da k ceni, ki jo je plačal za volno, prišteje še stroške za izdelovanje in svoj dobiček.
Tretji dobiček.
Veletrgovec proda potem niti tkalni tovarni po ceni, ki jo je dobil tako, da je h kupni ceni prištel še svoj dobiček.
Četrti dobiček.
plačati raznim kapitalističnim posredovalcem, ako hoče dobiti blago. A to še ni vse, to so le oni bolj vidni dobički, ki jih vsak površen opazovalec lahko najde.
Nešteti drugi dobički.
Med temi glavnimi dobički je še drugih skritih postranskih dobičkov in takoimenovanih provizij in procentov, ki jih mora plačati poslednji kupo valeč blaga, t. j. oni, ki bo blago res sam rabil. Taki so n. pr. procenti zavarovalnim agentom za zavarovalnine za blago med prevozom, oderuške najemnine lastnikom poslopij, v katerih se nahajajo skladišča, tovarne, prodajalnice i. t. d., provizije potovalnim trgovskim agentom, provizije bankam, ki pošiljajo denar iz ene države v drugo, stroški za razne reklame, nepotrebni stroški za razna vknjiževanja in pisarenje, dobički lastnikom transportnih sredstev, t. j. parobrodov, železnic, avtomobilov, vozov (namreč dobički, ki jih dotičniki jemljejo vrh resničnih stroškov za transport), dobički podjetnikom transportnih pisarn, t. j. takih podjetij, ki sama ne prevažajo blaga, marveč ga le sprejemajo od trgovca in izročajo na železnico, oziroma od železnice na parobrod; a kdo bi naštel vse te majhne in velike dobičke, ki vedno bolj višajo ceno blaga, dokler dospe isto do svojega cilja?
En zgled.
Ako vse to dobro preudarite, potem se ne boste čudili, da je napr. sirova volna po nizki ceni, fabriški izdelki pa tako strahovito dragi. V kapitalistični državi, kakor so danes urejene, mora konsument, plačati poleg prave cene še nfešteto dobičkov. V socialno urejeni državi, kakršno hočemo mi in do kakršne prej ali slej pride, pa boš plačal za fabriški izdelek le pošteno ceno. Povrnimo se k volni. Za volnen izdelek se bo cena izračunila: cena volne, prevoz v socializirano predelovalnico. vožnja do kraja uporabe, uporabljena sredstva ter delo; odpadli bodo vsi posredovalci, ki povzročujejo oderuške vnebovpijoče cene.
Jasni zaključki
Dragotin Godina je v brošuri «Ka-ko pridejo kmetje in delavci do blagostanja?« navedel poučen zgled. Navaja kupca, ki kupi toplomer. Živo srebro se je leta 1921. plačevalo pol milijone lir za kvintal. Delavci, rudarji,ki so ga v Idriji kopali, so prejeli za delo plač 1000 do 1500 lir. Kapital je imel od pol milijona prodajne cene celih 499 tisoč lir, delo pa samo 1000 ali 1500 lir.
Zato se bo moral sedanji družabni red do tal podreti in na njegovo mesto se bo postavil socialno pravičen red. (Ti '//oučni članki se bodo nadaljevali).
odslovila; od tega časa išče službe. In kaj si je izmislil. Vložil je prošnjo — s priporočilom Pisentija — na nek denarni zavod v mestu, naj mu podeli podporo 10.000 lir, da bo ustanovil ljudsko pisarno, s čimer da’bo koristil Italiji. Upravni svet je prošnjo zavrnil. Peternel se zdaj huduje, ker je že najel lepe prostore in prelepo opremo, za urad. Tako je: Slovenci ga imajo za izvržek, Lahi so ga izpljunili!
Za med staro šaro. Ko so v Gorici braii v «Edinosti» dr. Gaberšče-kov članek »Glas iz občinstva« (glede Jadranske banke), so se vsi muzali tistim starinskim nazorom, ki spadajo v — muzej. Ponudite jih ravnatelju Cos-sarju, mogoče jih sprejme za muzej na Kornu !
Lovska • razstava. — Leta 1925. se bo vršila v Gorici lovska razstava za vso Primorsko. Med lovci vlada veliko zanimanje. Razstavili bodo tudi žive in ustreljene živali, prepovedana sredstva za lov, sledove, blato, orožje, lovske noše itd.
-- rl r - |nninm, ,IM|,,,	|---------»
Pepo iz Koludrovice.
v Tvstu.
Une dan, ku sn gou ses lizga potva-nja po Kraše, sn gou neravnost, u Trst. Tam sn jemu namen učiipet ane kucie-te ze Matildo. Me je bla dala desiei. lir zame jen ze njene kuciete. Še piet sn jeh jemu jen sn djau kar buo buo. Ne Uopeenah sn ga še an kvartin jen so me uostale sie samu gtiere lire 25 £e-težmov. Zdej sn se pej vre bau ze kuciete. Ma buo bem kaku, sn rieku jen sn šou hnogam u Trst. Uob desieteh sn biu vre v Trste. Prašam po kucietah; rekle so me, da te narbel uordnar ko-štaje piet lir. Jojmene, kaku sn se pri-mu ze glavo: zekaj sn jest ne Uopeenah piu! Kej pej zdej, sn djau? demu ne smiem pres kuciet, bi me Matilda z mietlo.
Ano dobro sn pogruntou. Čie v Rojan sn šou li mojmu prjatle Janeze. Sn djau me bom tom v mandrje kej pošti-mou jen porihtou, pej buo žmada. Spau bom pr njeme ne siene, sn djau, sej je-ma kuozo jen zajce buo bon tud’ kej sena.
Zeres je taku ratalu. Zmenla sva se z Janezom ze šiest lir jen me je poslou kuopat kuriene ze zejce. Je djau de uon ne muore, de ga boli hrbt, lih prou de sn jest pršu. Še me je dau ano peštuolo ne siest susu, de ku bi kašn žleht elouk pršu. Duobru! sn djau, uobesu fanelo ne friiško jen od une kuonc sn se luo-tu. Čez an cejt guor pogliedam jen vidom tam pod friiško ano kruoto, ki je mende ukralu muojo flanelo. Zekričeu sn, pej ni neč pomagalu, nanka ganu so nej ta pasja viera. Pej sn zečnu neč' ku strel at. Ma tvid e tu me nej neč stri-lu: kukr sn ustrlu, se je malu zejugov jen spiet stau. Kr sn use šuse postrlu, sn sou vidit Cie, kej de je tu ze an hu-dir. Jen sn vidu mojo flanelo usuo liiknjastuo. Nemieste sn se pobrou čie jen sn Boga hvalil, de nojsem biu u fla-neli t.ceas ku sn strelcu. Janes me je dau ane dve liri, de sn usaleh čiipu kuciete ze Matildu jen sn šou nezaj pru-te dume.
Po puote ko sn šou demu sn eiipu an Pikolo dola šeru. Nuotr sn brau, de so zbile ano kuonjsko plahto uod Uopčen do Sežano, de dur juo nezaj prnese udo-bi negrado. Ku sn vidii, de -Pikolo laže, sn ga vrgu če uod sebe. Kaku buo ana kuonjska plahta uod. Uopčen do Sežane.... Bejste, bejšte !
Lastnik tkalnice izdela v svoji tovarni iz kupljenih niti tkanine. K ceni, ki jo je plačal za niti, prišteje delavske dnine, druge stroške fabri-kacije in svoj dobiček.
Peti dobiček, in po tako izračunjeni novi ceni proda tkanine veletrgovcu n. pr. v Angliji. Veletrgovec v Angliji prišteje h kupni ceni razne stroške in svoj dobiček
Šesti dobiček.
in ipo tako dobljeni novi ceni proda veletrgovcu v Italiji, ki prištevši k zadnji ceni še stroške za prevoz, carino i. t. d. in svoj dobiček Sedmi dobiček, proda tkanine trgovcu na drobno, ki zopet prišteje še svoj dobiček, šele Osmi dobiček.
tedaj proda kos dotičnega blaga kmetu ali delavcu, da si iz nje napravi obleko, ki jo bo sam rabil.
Skriti postranski dobički.
Našteli smo to/aj na tem primeru osemkratni dobiček, ki ga mora konsument (to je tisti, ki blago porabi)
Pismo iz Gorice.
Za naše geslo. Mi smo bili vselej proti agitaciji «Svoji k svojim«, ako se je to geslo izrabljalo za slabo stvar. Pač pa se moramo držati tega gesla, ko gre za dobro stvar. V Gorici imamo tri slovenske zdravnike : doktorja Jakončič, Bačar in Sfiligoj. Ali ni grdo od tolikih Slovencev, da se poslužujejo rajši takih, ki potem zatirajo naše ljudstvo?
Gospod kavalir. Peternel je bil včasi Slovenec. Prišel je fašizem in Peternel se je prelevil v Laha. Postal je kavalir della Gorona d’ Italia ter celo carissimo amico in fiduciario gospoda Mussolinija. Prejemal je plačo deželnega uradnika, plačo urednika ter plačo plurikomisarja za sestavljanje občin, .'3000 na mesec. Kasneje je postal občinski komisar v Kanalu s posebno plačo. Menil je, da se bo povzpel še više na podlagi slovenske neumnosti, ker je bil prepričan, da bodo Kanalci volili pri državnih volitvah za snop. Pa Kanalci so značajni ter so volili slovensko, listo. Peternel je jahal konja,pa je padel v lužo. Vlada ga je
i
«Goriška Straža« je prinesla znani mirni članek, v katerem je pribila krivdo drja VVilfana. Namesto da bi tir. Wilfan molčal ter sam pri sebi rekel «mea kulpa», se je razvnel in je nastopil zoper Goriško Stražo. To je soriško organizacijo še bolj razburilo. Bravoem je obramba drja VVilfana že znana; priobčujemo še odgovor Goriške Straže, kar bo zadevo bolj razčistilo.
Kaj pravi «(ionska Straža«?
"Goriška Straža« piše :
'<Na naš uvodnik v predzadnji številki je odgovoril gospod dr. VVilfan v »Edinosti« .s člankom '(Obrekoval cem». Neljubo nam je, da moramo odgovarjati, toda sili nas v to resnica,
• ki je bila vedno in mora biti tudi danes edina podlaga poštene politike.
Gospod dr. VVilfan brani sebe in “Edinost« radi «Jadranske banke« ter pravi :
Prva trditev.
1. Očitajo mi, da sem bil ob izmenjavi 16 milijonov lir za banko Proti našim zadrugam, a gospodje, ki to trdijo, so lažnivci in obrekljivci.
Odgovor.
Gospod dr. VVilfan misli, da je vsa primorska javnost ipadla na glavo.
Kaj pa je bil oni velikanski članek v «Edinosti» od 15. aprila 1923.? Ali je bilo to obramba zadrug? Saj ste vendar v njem javno trdili da pripadajo milijoni le bankam in ne našim zadrugam.
Morete li to zanikati? Nei Vi se branite drugače : Vi pravite, da niste hoteli zagovarjati ne bank ne zadrug, ^mpak ugotoviti le resnico'. Resnica jo bila le slučajno v korist bankam in •V škodo zadrugam. Dobro. Sedaj Vas vprašamo: Kdo Vas je poklical, da se kot odgovorni ljudski zastopnik spuščate v boj, ki koristi bankam ? Mi so Vas izvolile v parlament banke alf va ljudstvo? Tedaj bi bili morali vsaj lepo molčati, če že niste mogli po svoji, vesti braniti, zadružništva. S svojim nastopom ste faktično koristili bankam in škodovali ljudstvu in to je resnica, ki je ne °vržete, tudi če se sto let zagovarjate.
Druga trditev.
2. Dr. VVilfan pravi :
RESNIČNEGA konflikta med banko in našimi zadrugami radi izmenjave tedaj sploh ni bilo.
Odgovor.
Gospod dr. VVilfan se lioče šaliti. Kako se uj>a trditi, da ni bilo konflikta med bankami in zadrugami ? Ali se nič ne spominjate, kako je div-boj v časopisju vse Slovenije radi lr-menjave denarja ? Pa nele časopisi6, temveč tudi člani jugoslovanske
vlade so bili tedaj razdvojeni, komu gre denar. Tedanji in sedanji minister soc. politike dr. Gregor Žerjav je zagovarjal odločno in dosledno stališče zadrug in bivši poslanec Lavrenčič je tedaj na seji širšega odbora političnega društva «Edinosti« v Gorici pozval naše ljudi, naj odpošljejo na pristojna mesta deputacijo, ki bo odločila boj v prilog zadrugam.
To je zgodovinska resnica, ki je ne bo nihče ovrgel. Priče so člani biv* šega širšega odbora, poslanec Lavrenčič in vsa naša javnost.
K^ko morete torej trditi, da resničnega konflikta ni bilo? Konflikt med zadrugami in bankami je bil, pa še kako trdovraten, Ijut in srdit. Vi, gospod dr. VVilfan, lahko samo to trdite, da ste tedaj naš predlog o deputaciji ODKLONILI in se niste hoteli vdele-žiti naše akcije v prilog zadrugam.
Tretja trditev.
Dr. VVilfan pravi: Kar sem trdil v «Edinosti« od 15. aprila 1923. ni nihče, nikdar in nikjer ovrgel.
Odgovor.
O resničnosti teh VVilfanovih besed naj sodi naša javnost. V «Goriški Straži« je izšla cela vrsta člankov, v katerih smo pobijali trditve dr.ja VVilfana točko za točko, z vso temeljitostjo in jasnostjo, ki je bila potrebna. Isto je naredilo ljubljansko ((Jutro« v celi vrsti člankov, katere je čitalo/na desettisoče ljudi onstran in tostran mej. Dr. VVilfan pravi, da ni njegovih trditev nihč% nikjer in nikoli ovrgel, mi pravimo, da so bile ovržene na celi črti.
Četrta trditev.
Dr. VVilfan pravi: Zakaj mi očita, «Goriška Straža« samo 13 milijonov lir za ((Jadransko banko« in ne tudi treh za ((Ljubljansko kreditno banko« ?
Odgovor.
Pri izmenjavi denarja lanskega leta sta stali obe banki Jadranska in Kreditna v eni in isti vrsti. Denar bi se .bil moral odvzeti'obema bankama. Razlika je bila le ena : Jadranska banka je bila tako nesramna in predrzna, da ni hotela izplačati od prejetih 13 milijonov niti vložkov zadrug, je ip roti postav no požrla vse ter je tako na najbolj brezvesten način ogoljufala naše ljudstvo. Ljubljanska kreditna banka je pa pošteno i z vršila s\ ojo' dolžnost ter izplačala zadrugam vložke po ključu 60 od sto. To je bistvena razlika in naša dolžnost je bila, da. napadamo predvsem nepošteno in sleparsko banko, ne pa poštene.
Peta trditev.
Dr. VVilfan ponavlja še enkrat, da
je z »Jadransko banko« bilo združeno naše narodne ime. •
Odgovor.
S tem ste, gospod df. VVilfan, javno dokazali, da ste skozi in skozi kaipittflističnega in protisocialnega mišljenja in čustvovanja in to zadostuje.
Šesta trditev.
Dr. VVilfan pravi: Kar se tiče nove «Banke Adriatike«, je popolnoma v redu, da je »Edinost« priobčevala njene oglase. Ako je vsebina oglasov dopustna, sme uprava oglas sprejeti in politična organizacija se nima v to vtikati.	.
Odgovor.
To trdite Vi, gospod doktor. Mi pa imamo druge pojme o socialnih dolžnostih našega časopija. Ko je nam ((Bariča Adriatica« ponujala oglase, se je naša politična organizacija zbrala na posvetovanje in sklepala o zadevi. Vedeli, smo, da. se hoče nova fašistovska banka udomačiti med. slovenskim in hrvatskim ljudstvom, da hoče dobili s POMOČJO NAŠIH LISTOV moč med našim narodom in smo morali zavzeti stališče. Mi smo rekli ne, vi ste rekli da J Mi smo ponujani denar odklonili, vi ste pa začeli delati propagando za banko, in sicer do zadnjega dneva pred polomom.
To je gospod doktor resnica, ki je ne boste ovrgli, ker stoji ko pribita.
Sedma trditev.
Dr. VVilfan pravi:	«Ako ste vi go-
spodje vedeli, da stoji Banca Adriatica slabo, zakaj niste ljudi opozorili« ?
Odgovor.
Mi smo imeli koj sipočetka slabo mnenje o banki. Ko smo videli, da ne mara izmenjavati vložkov naših zadrug, kljub temu da je prejela zato 13 milijonov lir, smo jo ZAČELI NA-PADATI V VSEH NAŠIH LISTIH.
Kdor je čital naše časopisje, je vedel, da je banka nepoštena, in kdor je nam veroval, ni vložil v banko niti vinarja.. V banko so vložili denar samo tisti, ki so verovali. «Edinosti» in ulstrski niječin in njuni propagandi za ((Banko Adriatiko«.
Osma trditev.
Dr. VVilfan pravi: Kdor je odklanjal oglase »Banke Adriatike«, bi moral odklanjati oglase vseh bank, torej tudi oglase Ljubljanske kreditne banke.
Odgovor.
Tako pametni smo tudi mi, gospod dr. VVilfan, da vemo, da bi morali priporočati v «Goriški Straži« samo našo lastno zadružno banko in nobene druge. Toda vsak ve, da lastne zadružne banke žal še nimamo in da se naši ljudje na Goriškem obračajo v čisto bančnih zadevah pač na obstoječe banke, kakor delajo to tudi naše zadruge. Ako ne sprejmemo v list oglasa nobene banke, gredo lahko naši ljudje na najrazličnejše dobre in slabe, zanesljive in nezanesljive italijanske banke. V Gorici imamo samo eno slovensko banko, vse druge so italijanske. Ljubljansko kreditno banko poznamo, nje se poslužuje v bančnih stvareh tudi naše zadružništvo.
Dokler nimamo lastne zadružne banke se moramo pač posluževati najboljše izmed obstoječih, to je edini izhod.
Kar je bilo za nas dobro, to smo priporočali tudi drugim, in nihče ni bil radi tega prevaran. Pač pa so bil, grdo ogoljufani in osleparjeni tisti, ki so podlegli vplivu bučne irropa-gande za «Banko Adriatiko«, ki jo je uganjala Vaša «Edino st» in «1-starska Riječu po naši pokrajini.
To smo napisali v obrambo resnice in da spozna ljudstvo, v kateri politični organizaciji na Primorskem je njegova rešitev.
Ivo iscevDOfDizpnsKi
pomoči pri laikih sodnikih
šli
Živahna seja.
Pred državnozborskimi volitvami se je vršila v februarju v Gorici skupna seja tržaškega in goriškega društva «Edinost«. Navzoči so bili: dr. Slavik, dr. Čok, dr. Vratovič, dr..Podgornik, dr. Gabršček, dr. Vidmar (vsi odvetniki) za tržaško društvo, goriško' društvo pa so zastopali: Anton Vuk, tajnik dr. Bitežnik in tedanji poslanec Virgilij Sček. šlo je za skupni nastop pri volitvah.
Ne med sabo, ampak pred sodnike.
Dr. Bitežnik je dejal, da se pogajanja že lahko vršijo, vendar pa da ne gre, da «Edinost» imenuje brez doka-
zov Goričane podleže in slično. Nato je dr. Slavik vzkliknil: «Pa Vi, ki nam očitate, da smo podkupljeni od bank. da smo kapitalisti itd.» Nato je odgovoril dr. Bitežnik: «Saj ste resi« Dr. Slavik, ki je sedel jjoleg dr. Bitežnika, je vstal ter (^vikrat v slovenski zgodovini, da vodja ene stranke pretepa pristaše druge stranke!) je s pestjo mahnil na Bitežnikovo glavo. Dr. Bitežnik je vzkliknil: Pretepali pa se ne bomo. Jaz nisem rekel Vam osebno, da ste podkupljeni, ampak vaši struji, ki je kapitalistična.	*>
S sramoto so se zalili.
Dr. Bitežnik je predlagal, naj se spor reši s častnim sodom, kakor je
PODLISTEK
Popotna torba
strica laka.
(Nadaljevanje).
VII Veliki j* mar en v Brešiji.
Kako me je goljufalo! Mislil sem, da orn prav sam potoval ob tako zgodnji l'_l* iz Genove proti Milanu! Pa da bi ti Ulel gnječe ! Pri kakem romarskem ljku se v Sasi h opazi tak dirindaj ! A ‘ 'bog, to niso bili romarji, skoro sami 'ka'C* S° N’sem spraševal kako in J bodo streljali zdaj v avgustu, ko ' naših krajih lov zaprt; čudno se Je pa zdelo, da ni med njimi Fariče-'*ancza s vojo flinto in Milkota z i tnim boksom. Saj se ne sme noben dj ez niih začeti in končati. (Pravijo, ci (11Tla^0 *'s*ce 'n zajci in sVne in jazbe-erip a dva lovca in še enega starega, pa iSt°	lovgifia	na	ostrem
su!) Vsa ta. družba lovcev in psov
mi je kratkočasila dolgo vožnjo do Milana.
Izstopil sem v Milanu, ker sem hotel zadovoliti svoji verski dožnosti; bil sem pri sv. maši v «domu». Cerkev skoro polna. Pred oltarjem sam kardinal z o-bilo asistenco. Na koru pa godiba in pevci, da je bilo veselje. E j, Jože, škoda da te ni bilo!
Iz Milana sem odšel v Brešijo (Brescia). Brešija je jako ljubko mesto. Leži v podznožju Alp. Trna kakih 70.000 prebivalcev, ima svojega škofa in prefekta. Mesto slovi i>o svoji zdravi legi in izvrstni pitni vodi. Ima veliko tovarn za izdelavo železnih izdelkov, tudi orožja, zato je dobilo ime «oborožena» Brešija («Brescia armata«). Prebivalci se bavi-jo zelo z izdelovanjem svile in sukna.
Središče mesta je slikoviti Stari trg (Piazza veechia) z imenitnim, sparim rotovžem, zanimivim zvonikom s staro uro. ki kaže do 24. Mihec in Jakec nabija!;). po zvonu in oznanjata prebival-
cem beli dan in temno noč. Na levi je mal, pa znamenit spomenik. Dal ga je postaviti kralj Viktor Emanuel II. leta 180<i. na, čast hrabrim Bregijancem, ki so padli v boju z Avstrijci 1. 1849. Na tem trgu jo tudi škofovska cerkev (lepa stavba, krasna notranjščina — a žalibog med božjo službo — prazna) Iz te cerkve pelje hodinik na stopnjišče, ki drži v staro stolnico (La Rolonda). Ta cerkev leži pod zemljo, je pa zelo zanimiva, posebno za tiste, ki se pečajo z zgodovino in stavbarstvom. Je popolnoma, okrogla stavba, kupola sloni na 40 stebri Ii. Zraven je prizidana druga kapela. Stene krase dela imenitnih mojstrov, posebno lepo je izdelapo Marijino vnebovzetje (Moretto 1526). V tej cerkvi je bilo še precej ljudi opaziti. Celo nekaj fantov sem opazil pri božji službi. Obnašali so se lepo; vsak je imel mašno knjižico.
Še nekaj cerkva sem obiskal: Sv. Klemena cerkev, sv Aleksandra, Marijo Cudtžfio (Madonna d*i Miracoli)' in sv, J
Frančiška. Pravijo, da je tudi muzej zanimiv, vendar ti, dragi moj, ne morem povedati, kaj imajo notri imenitnega. Ker je bil praznik, je bil ta hram popoldne zaprt — zato si ga j 6 stric Jaka mogel ogledlati le od zunaj.
V mojem potnem načrtu je bilo določeno, da moram še ta dan dospeti do Gardskega jezera. Zato sem kmalu zapustil lepo mestece in se napotil na postajo.
Živahno je bilo na vlaku. Ljudstva vse polno. V mojem vagonu je bila sama mladina, ila/.posajena, živa. To je bilo smeha, dovtipov. Nazadnje so prišli v vagon tudi študentje; vračali so se iz Certose, kjer so si ogledali znamenite kartuzijanske naselbine. S seboj so imeli mandoline. Pa so igrali in peli, da je bilo veselje. Splošno pohvalo je pa žel mlad študentek, ki je silno zabavno pel tisto o kosu :	—
Povero merlo mio, pove.ro m*rlo mio, comii farai cantar?....
to navada po vsem svetu. Dr. Slavik je to odklonil ter je sel na sodnijo. Pismeno tožbo spa je zanj vložil dr. Gabršček. V tožbi pravijo, da je dr. Bitežnik obrekoval tržaško politično organizacijo in njene voditelje, da so kapitalisti, da je njih politika proti-ljudska itd.
Vsi, ki so doznali za tožbo, so zastrmeli. Prvikrat se je zgodilo, da je slovenska politična organizacija tekla po laške sodnike, da išče pomoči v borbi proti drugi slovenski politični organizaciji. Ne med Nemci, ne med Lahi, ne med Irci, ne med Francozi, ne med Rusi še ni bilo takega slučaja. Vlagali so tožbe za zasebno žalitev, za tatvino, za rop, nikdar pa se ni prigo-dilo, da bi ena politična organizacija klicala na pomoč sodnike.
Kaj Je rekel sodnik?
Prvikrat so bili klicani odvetniki Gabršček, Podgornik. Vidmar, Slavik, Čok ter obtoženec dr. Bitežnik ter branitelj dr. Brajša. Sodnik je dejal : Gospodje, poglihajte se med sabo, saj ne gre, da bi sodnik določeval, katera politika je prava, katera je ljudska, katera je kapitalistična itd.» Toda dr. Slavik ni odnehal.
Kaj je ukrenil sodnik?
Sodnik si je mislil: »Sedaj so še gorki. Naj se torej ohladijo. Dam jim časa, da se streznijo « In res je razpravo odložil za par mesecev.
Kaj pravi državni pravdnik?
Razprava se je vršila v torek v Gorici. Sodnik je upal, da se bodo gospodje istreznili. Pa ne. Tedaj vstane državni pravdnik ter poučuje na dolgo dr. Slavika, da vendar ne gre, da se tak političen proces prenaša na sodnijo. Toda vsi ti nauki niso pomagali, zlasti ker so priče — prijatelji dr.ja Slavika in vsi do zadnjega odvetniki — izjavili, da smatrajo ono žalitev za osebno. Predlagali so obsodbo do 30 mesecev zapora. Sodnija pa se je u-prla takemu predlogu ter je obsodila dr.ja Bitežnika na 250 lir globe pogojno, to se pravi, da jo bo plačal, če bo še drugi krat obsojen. Vrhutega je določil, da se globa ne vpiše v sodnijske registre, tako da bo pred sodnijo še vedno nekaznovan.
Kako se je branil dr. Bitežnik?
Dr. Slavik je ponudil pred sodnijo dr. Bitežniku, naj dokaže, da je on (dr. Slavik) osebno podkupi j ei^od Jadranske banke. Dr. Bitežnik je dejal, da tega ni on nikdar trdil, zato tudi tega ne bo dokazoval; pač pa vztraja v trditvi glede cele politične Slavikove-Wilfanove kapitalistične struje. Ako pa bi hotel prinesti za svojo trditev dokaze. bi moral pred laškimi sodniki prinesti vse tajniške zapisnike političnega društva «Edinost» v Trstu, ves razvoj naše politike, odkar smo v Italiji. Politična morala, politično pošte-
nje mi ne dopušča, da bi razpravljal pred sodnijo o notranjih razmerah slovenskega. naroda; rajši pretrpim vsako kazen, kakor dja bi jaz pred sodnijo storil čin, ki ga smatram nevrednega za politika ter škodljivega za interese slovenskega ljudstva.
Danes smo posneli le na kratko. Eno je gotovo : da si je s tem činom udarila tržaška klika žig sramote.
Mi nismo špijoni
To je hotel poudariti dr. Bitežnik v razpravi, ki je zgodovinska. Parkrat, je dr. Bitežnik predlagal, naj se «spor« reši po častnem sodu, kakor to delajo vse stranke tega svqta. A klika je to rešitev odklonila.
S svojo tožbo si je tržaška klika za vse večne čase udarila pečat sramoto. Tudi nekateri Goričani so že želeli vložiti tožbo proti dr. Slaviku, toda čut odgoVornosti pred narodom je vselej prevladal nad strankarsko strastjo.
Njihova in naša edinost.
O priliki prepiru radi Jadranske banke je Goriška Straža napisala sledeče temeljite besede:
Danes, ko se je goriško in istrsko ljudstvo osamosvojilo, se morajo gospodje pred ljudstvom zagovarjati, polagati morajo račune in to je hudo. Mi vas dobro razumemo, zakaj vzdihujete po edinosti in slogi. Nikdar po svetovni vojni niste tako odkritosrčno in tako iskreno občutili potrebe po edinosti ka-;kor danes, ko se je polomila Banka Adriatika.
Toda mi imamo druge nazore o edinosti. Mi hočemo, da ljudstvo kontrolira delo voditeljev, da sodi o svojih listih, da se brani pred škodo in žigosa brez usmiljenja svoje škodljivce. Ljudstvo, ki dela in se trudi na tej zemlji za svoj gospodarski in narodni obstanek, ne sme bitk oškodovano in zapeljevano od nikogar; združi naj se zato v mogočno organizacijo, ki ne bo ščitila !e njegovih jezikovnih, ampak tudi njegove gospodarske, socialne in moralne interese pred napadi sovražnikov. Edino taka organizacija je res narodna, zakaj samo v njej je zajeta vsa vsebina ljudske duše, le v njej živi in diha naš narod z vsemi svojimi potrebami.
Le v taki organizaciji je narodno in socialno odrešenje slovensko-^rvatske-ga ljudstva, vse drugo je zidano na pesku in se bo razrušilo.
Enotnu organizacija vsega našega delovnega ljudstva ter borba proti mednarodnemu kapitalističnemu duhu, ki se je vgnezdil v naše narodno telo, to je naš program in naša edinost. Živela sloga hrvatskih in slovenskih kmetov in delavcev, preč' z vsemi kapitalističnimi izkoriščevalci in njihovimi zavednimi in nezavednimi zavezniki.
Naj živi enotna organizacija hrvat-sko-slovenskega. delovnega ljudstva od Triglava do Lastova !
Brani mater in ubije oima
Družina brez miru
Pri Sv. Martinu blizu Kojskega (za-padna Brda) je živela nemima družina. Gospodar, Valentin Persolja, je vzel za ženo vdovo Karlino Marinič, ki ima že 17 letnega sina Poldeta. Družina, ki ima gostilno, ni uživala pravega miru, kajti oče se ga je rad navlekel in v takih časih niso nikdar šli spat brez «glorie».
V veseli družbi.
V nedeljo zvečer se je zbrala v krčmi družba, ki je ostala v gostilni do poli' cijske ure. Ko so imeli gostilno zapreti, so gostje vabili gospodarja: «Kaj bi hodil zdaj spat, pojdi z nami za en čas». Valentin, ki je šele 34 let star. se je dal pregovoriti.
Žena se upira.
Karlini to vabilo ni bilo všeč, saj je bil mož itak že vinjen, in če pojde še ven, se bo ie še bolj opil. Zato ga je na vse načine nagovarjala, naj ostane lepo doma. Gostje so že stopili iz hiše. Tedaj zastavi žena možu pot. Valentin se razgreje, razhudi, zgrabi ženo za vrat ter jo vrže na tla.
Krogla priletela...
Karlina joka, vpije, medtem jo mož pretepa s pestjo. Sin, ki je slišal materino vpitje, steče na lice mesta ter roti očma. naj ima usmiljenje z materjo. Va-
lentin se šo bolj razkači, zgrabi rezilo ter rani ženo in preti sinu. Tedaj potegne Polde samokres tor izpusti dva strela proti očetu.
Oče se zgrudi ...
Karlina se je prestrašila strelov, zbere svoje moči ter zbeži v temo. Na njeno vpitje pritečejo sosedje. Pozvali so Zeleni križ iz Gorice, ki je prepeljal u-mirajočega Valentina Persoljo k usmiljenim bratom proti eni uri popolnoži.
V goriški bolnišnici.
Zdravniki so takoj položili Persoljo na ranocelniško mizo ter so po kratkem pregledu ugotovili, da jo šel en strel skozi črepinjo, druga krogla pa je ostala v glavi. Zdravniki so predrli črepinjo, toda operacija ni dosegla cilja: Persolja je izdihnil.
Mati in sin.
Mati je seveda vsa iz sebe. Sin Poide se ni nič obotavljal. Sel je k orožnikom v Kojsko ter izpovedal, da ga je premamila strast v trenutku, ko je videl očeta, kako pripravlja materi poglavitni udarec in da je v nezavesti storil, kar je pač storiL...
Sadovi slabe vzgoje... Kam vodi pijanost...
KviSku srca!
Urednik Goriške Straže Polde Kemperle, ki je bil obsojen radi borbe za narodna prava, je napisal ob' tisti priliki :	|
Boj med sistemom, ki noče priznati slovenskega narodnega organizma in med nami je zgodovinskega pomena. To ni več prašanje ene province, naše narodno prašanje je del svetovnega socialnega prajanja. Na našem ozemlju se borimo mi Slovenci kot eden izmed bataljonov v veliki svetovni armadi, ki se pod vodstvom duhovnih genijev Evrope ostro bori s nenasitnimi imperijalizmi. Ta svetovna armada pravice hoče udariti temelje za dom novega človeštva: v tem domu bodi prostora dovolj za vse narode, prave brate. 'Za brate, ne za gospodarje in hlapce! Zato smo mi Slovenci v soglasju z naprednimi silami Evrope prepričani, da bo do sporazuma med narodi prišlo, ko bodo vladajoči priznali, da naše narodno telo biva in ko bodo dali slovenskemu narodnemu organizmu vso svobodo da se razvija po lastnih notranjih silah in zakonih! Le tako bo mogoče rešiti manjšinsko prašanje. Nikoli pa ga ne boste rešili s tem, da zaprete v ječe vse slovanske novinarje, vse naše politične delavce. Tudi če bi izgnali vse Slovane s tega ozemlja, bi manjšinski problem ne zamrl, ampak bi še višje vzplapolal,
tako visoko, da bi ga gledale oči vseh narodov.
Med kanibali.
V severni Avstraliji je dežela Arnhem. Prebivalci so menda vso posadko trgovske ladje «Daniel Davvson« pobili in požrli. Angleži so mislili, da so kanibalstvo popolnoma zatrli, a ta slučaj nam pove, da ga niso. Pred letom je izginila-ladja brez sledu in niso slišali ničesar o nji. Sedaj so pa nabirav-ci biserov našli na nekem plavu v zalivu Carpentaria ženo kapitana Spea-rea. Pravila je, da je ladjo uničil vihar, da se je pa posadka rešila na suho. Tu so jih napadli domačini, več sto i>o številu, in so jih ujeli. Ženo kapitanovo so (privezali na kol, moške so pa vse vlekli proč. Ni videla več ne moža in tudi nobenega drugega moškega. Prepričana je, da so jih domačini vse pojedli. To prepričanje ji je utrdil poznejši dogodek; čez dva dni so ji vzeli namreč njeno majhno hčerko. so jo umorili pred njenimi očmi in so jo spekli na vročih kamnih. Kaj se je pozneje .godilo, se ne ve dobro spominjati, grozni dogodki, so jo tako potrli, da j? skoraj zblaznela. Ko je divjake napadel drug rod. je porabila priliko in je ušla na plav. Križarila je na njem po zalivu okoli in je čakala rešitve.
Vse, kar je pel, je spremljal z gestami rok in z obrazom. Cel cirkus. Pa še brezplačen. Nismo opazovali lepoto krajev, mimo katerih nas je vlak peljal kav zaverovani smo bili v te vesele fante. In —■ po pravici po-vem —- žal mi je bilo, ko je sprevodnik zakričal: Desen-zano — in jaz sem moral izstopiti. Poslovili smo se. «Addlio, caro tedesco !» so zaklicali v slovo veseli dijaki, zamahnil sem jim z roko v pozdrav — izginili so mi izpred oči.
Jaz sem se ustavil v prvem hotelu. Lep večer je bil, ko sem napravil sprehod proti jezeru. Ravno je pripeljal parnik polno tujcev. Največ so gostje govorili nemško.
Sedel sem, blizu jezera, na gostilniškem vrtu in večerjal. Natakar mi je prinesel šop časopisov; čital sem, dokler me ni zmotil pogovor sosednje mize. — Dva Nemca sta sedela tam. Pogovarjala sta se, da sta žejna, a vino jitna ja bilo premočno. Dobila bi rada
mrzlo vode. Znala pa nista nič italijansko. Pa pravi eden : Po naše je mrzlo kalt, italijansko bo gotovo «caldo». In pokličeta, natakarja; «Prego, acqua calda !» - Malo čudno je pogledal natakar, a se vrnil in v pokritem lončku prinesel kropa. Mene je smeh začel lomiti, ko sem videl, kako obupano sta 'tujca gledala zdaj, lonček, zdaj natakarja. Konec: prisedel sem k njima, jima bil za tolmača, postali smo najboljši prijatelji. Dolgo v lepo poletno noč smo sedeli pri jezeru in si pripovedovali: jaz o razmerah pri nas; ona dva. kako jih Francoz pritiska na zasedenem o-zemlju. Bila sta gimnazijska profesorja iz Essena.
Drugi dan smo bili cel dan skupaj. Napravili smo izlet s parnikom v Sir-mione; kraj je silno lep in zanimiv. Z neke pečine je tako lep razgled na ti-srto veliko, lepo jezero, da se človek res ne more ločiti od te krasote Ne čudim »e, da je že »tari Katul iz poganskega
Rima si napravil tu lepo vilo, katere razvaline smo obiskali Eden izmed nemških profesorjev je bil profesor zgodovine; da bi svojim učencem dokazal, da je res 'stal na razvalinah Katulove vile, je odbil iz zida precej šen j kamen in ga spoštljivo spravil v žep. Cel dan ga je prenašal. Midva sva se mu smejala : «Bog Vas blagoslovi 1 » Pri Gardskem jezeru ima svojo vilo tudi z$iani pesnik Gabriel D Annunzio. Od daleč smo videli njene zidove, ki so se belili skozi zelenje; a obiskali 'velikega samotarja nismo. Pravijo, da nikogar ne spnejme, zato ni kazalo, da bi se mu mi tujci usiljevali.
Eroti večera je bilo. Sedeli smo v gostilni. Na stolico poleg sebe sem odložil klobuk, palico in daljnogled. Blizu naše mize so se v pesku igrali otroci. O-semletnega dečka je silno mikal moj daljnogled; prikradel se je. počasi do stolice in s trakom ogleda val nenavadno stvar. Pokličem ga po slovensko:
«No, Jurček, kaj bi pa rafl 1» Da bi ga videli, kako je pogledal ! Stekel je k očetu — gostilničarju in pravil, kako čudno govori gospod z daljnogledom. Ko smo se poslavljali, me je gospodar vprašal, kakšen jezik da govorim-Spomnil sem se tiste učiteljice, ki je naše letošnje maturante v Vidmu nagnala z Arabci in mu odgovoril: ((Arabski sem govoril« Da bi videli, kako spoštljivo je pozdravil in svojim gostom je pripovedoval, da je celo gospod yi Arabijo bil njegov gost. Če'bi mu bil povedal, da sem Slovenec od Trsta 1 bi gotovo ne bil tako v časti. Dolgo smo se smejali na račun tega gostilničarja-Poslovili smo se. Profesorja sta odšla še ponoči do Verone in dalje v Firenc®! jaz pa sem drugi dan odpotoval Pr°tl domu in opoldne že stopil na ljubljena tržaška tla. Lepo je po svetu vendar pozdravljen, dragi Trst; ti si še lepši. Se dražji v- mojemu srcu ker si moj dom-
-MALT L [ST*
5
Po Istri se gode hude reči
Tržaški «Popolo di Trieste«, list, ki ga izdajajo fašisti, piše v svoji številki z dne 19, novembra hude obtožbe proti Postopanju davčnih iztirjevalnic po Če že sami fašisti spoznavajo, da Rl vse prav, mora biti že zares hudo, ^ato prinašamo oni članek v prevodn.
Članek takole govori : «če bi slučajno kak meščan zašel te 'dni v kraje °koli Motovuna in Oprtlja, bi ga prevzelo grenko čustvo. Pravim grenko, Ker hočem rabiti najbolj milo besedo, k°r kaj takega se' menda še nikdar ni Sodilo v italijanskem kraljestvu. Člo-Vftku se kar dviga žolč, ko vidi, na kak hačin se rubi in pobira pohištvo in ži-riha davkoplačevalcem, ki prisiljeni od obostva zastajajo s plačevanjem d’av-°v- če bi pa še izrekli svoje mnenje o uPorabi obrožene sile, bi se izpostavili nevarnost, da nas proglase za so-Vražnike domovine. — Vendar je zadan Pdarec političnemu ravnotežju v de-ki ga je vlada dosegla s svojim Posebnim zanimanjem in ga hotela repiti ■/. znanimi upravnimi nared-arrii» (pisec misli na posojila občinam,
0 čemur smo nedavno poročali, op. ur.).
Dejstva.
. "Navajam dejstva: Ali vedo oblasti In zlasti podprefektura v Poreču, da je jz U rje val nica S. M. in G. Tossich iz Mo-5 0vnna zakrivila nešteto proti postavnih .	’ — Ali vedo iste ohlasti, da je ta
jztirjevalnica na nezaslišan način razla-®al_a zakon z dne 17. oktobra 1922.? — ztirjevalec, ki deluje v oprtaljskem riožju, mi je rekel vpričo orožniškega °veljnika v Motovunu in vpričo polivk ega podkomisarja, da sme vsled j i6ieBa nkaza uporabljati in izbirati aTerekoli obliko rubežni. Katera gorska mu je dala tako moč? Ali niso jztirjevalnice podvržene občinskim in ^®želnim zakonom, potrjenim od vla-• Ali župani in komisarji v Oprtlju, ®djah, v Motovunu in Poreču nimajo ^'hotake moči, kakor je imajo njihovi Variši v starem kraljestvu? Ali ni Phova dolžnost, kadar se odnašajo rubljene reči, paziti, da se ne gode ^rabe in da se spoštuje postava?»
Kaj pravi zakon. t Sedaj veljavni zakoni v kraljestvu,
1 zakon o javni varnosti, ne do-j ai°i da bi kdo državljanom grozil zmerjal, četudi ne morejo plače-
1 1 davkov; toliko manj smejo to de-j)i>1 hiožje postave. — Zares mora biti žijjzbri-žen 7J1 bridkost številnih dru-je ’	hm odnašajo celo posteljo (kar
P° zakonu prepovedano) in ono pesa!^0 rn°^e’ da poleg škode še kaže ^ ^eh in okrutnost in prihaja v hišo že 'bhi obrazom. Naj se vzame, če je ^ Postavi, toda to naj se stori s Uj.010, pravičnosti in one latinske Po sTi, na katero nobeden ne sme bti niti v slučaju rubežni. — Sicer šif.eS° za^oni tudi za to stvar. Ali Toda, Vfl 'ztirjevalnica ne ve na primer, dv ?.°,str°Ski eksekucije ne smejo po-^ Kako pride dalje dio tega, da za 0 64.60 lir zahteva kolekovine 2.10, 100	pravi Predpis, da za svote izpod
pa lr Zadostuje kolek 10 stotink? Ali koij^f °d svote 1236.50 lir zahtevati Žeh ^r’ k° pa zadostuje 1 lira? lt0^Q0ti T°, dai se takim rečem napravi i^j °c’ ber trajajo že predolgo. Oblasti 80 zbude in store svojo dolžnost !»
.	Šolo jim ja dal.
h v q j |.
s°(ln |l «mo fašistov članek dobe-
ve&d M°Ž K°voril zel° previdno in o < ‘ll. ,^al vladi hudo šolo. Ko govori heci ° '*'čnem ravnotežju v deželi«, hoče tašisto^ Ub°Ko tjudstvo tam doli kolne s«	vlado. Ob svojem času so
ašali od vseh strani pametni
možje, naj se ne vpeljejo kar na slepo italijanske postave iz starega, kraljestva v dežele, ki so bile poprej navajene na kaj drugega. Svarila niso nič pomagala. Poganski centralizem je moral zmagati, s centralizmom pa jo prišlo v nove dežele gorje. To ne bo bolje, dokler se ne vpelje pokrajinska avtonomija. Če hočejo imeti v Istri zveste italijanske drižavljene, maj, nehajo s patriotskimi komedijami in naj vladajo s pravičnostjo in človekoljubnostjo.
Bolezen zajcev na Krasu.
Od letošnjega poletja sc širi med zajci na Krasu nevarna nalezljiva bolezen. Pozna se že po nenavadno bel-kastosivi dlaki. Živinozdravniki so izjavili, da se bolezen hitro širi in da ima 2 stopnji :
1. Jetra in pljuča so pokrita z podol-gastimi holimi mehurčki. Na tej stopnji bolezni zajci niso škodljivi, le jetra in pljuča moramo odstraniti.
2. Ako so pa čreva polna malih črvov (trakulje = vermo solitario), tedaj zajec pogine, ker so čreva močno odebelijo in popolnoma zaprč. Vsled tega leži po Krasu mnogo poginolih zajcev in opozarjamo prebivalstvo, naj ne uživa takega mesa.
Kdor kupi zajca, naj vzame le tace-ga, ki je ustreljen ! in zdra.v ! Zajca brez pljuč in jeter ne kupujte ! ker le na njih spoznate bolezen. Pozimi imajo zajci okoli obisti belo mast; ako ta manjka, vedite, da je zajec bolan !
Hrana prašičkom po odstavitvi.
V zadnji dobi sesanja se morajo mladi pujski že privaditi na drugo hrano. Glavna hrana pa jim mora biti še vedno materino mleko. Radi tega je na mestu nekaj previdnosti pri krmljenju prašičkov po odstavitvi. Najboljše nadomestilo za materino je kravje mleko, ki se mu pujski z lahkoto privadijo. Sveže kravje mleko naj se nekoliko zredči z vodo in naj se poklada v manjših odmerkih pet do šestkrat dnevno. Skisano mleko prašičkom ne prija posebno.
V 14. tednu starosti prenašajo pujski že vsako drugo hrano, le močno kisli-nastih ne. V tej fiobi se morajo živalice precej gibati. To velja za one pujske, ki so določeni za pleme, kakor za one, ki pridejo pod mesarski nož. Gibanje in dobra hrana povzročata krepitev mišičevja. Podlago za dober telesni razvoj tvori pa ravno okostnjak. Gibanje na prostem pa jako pospešuje raščo in krepitev kosti. Ker živali v tem času hitro rastejo, rabijo velike množine apnenastih šolnin za razvoj okostja. Pomanjkanje v tem pogledu škoduje živali na zdravju in razvoju.
Semenj v Sežani 22.11. Prignanih je bilo 975 glav živine. Cena, goveje živine |500 lir za kvintal žive teže. Prašiči 5-7 tednov stari od 60-120 lir glava. .Konji po kakovosti od 1500-4000 lir glava. Kupčija je bila prav dobra. Prihodnji semenj se vrši 12. decembra,
Če zbole domače živali, ima kmet veliko zadrego. Dobro navodilo, kako pomagati bolnim živalim, je težkega denarja vredno. V «Ljudski pratiki« dobiš koristen migljaj za razne take slučaje.
Nekemu kmetu v Istri je kravo napelo. Prebodel jo je na desni strani. ■Če bi bil bral navodilo v «Ljud,ski pratiki«, bi bil žival rešil, tako pa jo je zaklal.
Za kokoši se priporoča seme solnčnic. To seme ima v sebi mnogo redilnega. Saj se iz njega celo tudi olje stiska. Akb; se kokoši krmijo s solnčniteami, rade nesejo.
Cene po Italiji. Pšenica 144-150 lir kvintal. Koruza 94-108. Seno raznih vrst 21-48. Slama stisnjena 18-20. Živina : voli 4.50-6,— lir kg. žive teže, teleta 7.30-9.50.
Cene po Istri. Vino. Buje, črno 140-150, belo 100, moškat 180. Piran, črno 130, belo 110. Kaštelir, črno 130, belo 120. Pazin, črno 100, belo 110. — Olje, poprečna cena 9 L.	za	liter. —	Seno
20-35 lir kvintal. —	Pšenica 120-170.	—
Koruza 100-120. — Goveda 4-450 lir kg. žive teže. — Prašiči za rejo 100-170 lir glava.
Po čem je lira?
Dne 26. novembra si dal ali debil:
*a 100 dinarjev — 33.30 L. za 100 č. kron — 69.60 L. za 100 fr. frankov 121.25 L. za 106 avstr, kren — 3 20 st. za 1 dolar — 22.95 L. za 1 fant — 106.60 L.
DELAVSKI VESTNIK.
Tajništvo «Kmetsko-delavske zveze na Primoskem nam poroča: «Poročali smo že, da se je poslancu Besednjaku končno le posrečilo doseči, da se je vlada obvezela izplačevati zavarovalne rente iz diržavne blagajne železničarjem in rudarjem, ki so se ponesrečili na delu v Avstriji.
V «Gazzetti Ufflciale« od 13. nov. 1924. št. 265 je izšel tudi že tozadevni odlok od 27. okt. 1924. št. 1756, ki določuje:
Ministrstvo za narodno gospodarstvo je pooblaščeno	izplačevati rente za
nezgode, ki jih	dolgujejo zavarovalni
zavodi onkraj premime črte državljanom Julijske Krajine, Zadra in Reke. Rente se morajo izplačati od dneva, ko so bile ustavljene.
Rento bo plačeval do 31. dtec. 1925. ponesrečencem Julijsko Krajine in Zadra državni zavarovalni zavod proti nezgodam na delu v Trstu, (Istituto na-zionale per Tassicurazione contro gli in-fortuni sul lavoro nella Venezia Giulia e Žara - Trieste.
Vsi prizadeti	naj torej takoj sporočijo državnemu	zavarovalnemu zavodu proti nezgodam v Trstu:	1. Kje in
pri kakšnem delu so se ponesrečili in kdaj? 2. Koliko rento jim jo plačeval avstrijski zavarovalni zavod proti nezgodam? 3. Kdaj jim je zavod ustavil sploh vsako izplačilo rente.«
Ljudska pratika ja že izžla!
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
MILO-GODINA
nar itEPREKOSLJIVO
Izdeluje dobroznana I P PnHillf Trot Via del Sceglio 316 demača tvrdka	Ji	Ul	UUulliUj	II ul	Telefon štev. 18-78
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
sptiiils! za Mmi v usta m na zM
sprejema za vsa zotazdramiska in zetoieiui&i spravili
i Gorm. ds Tiavufci Zi ffiasa ieila f ittub)
od 9-12 in od 3-5.
Izlil je
v«
..Ved ež
najprikladnejši žepni koledar za 1. 1925; dobiva se v knjigarni
J. ŠTOKA • TRST
IA MILANO 37
■..........  r:----~,73
Zobozdravniki ambulslorij
Zobotehnik
H. Godina
Via Genova it. 13 prvo nstf,
TRST
od 9-1, Od 3-7 — ob nodesiah od 10-12 —
A. DELLA SAVIA & Co.
Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina
OPOLLO
pristnega domačega pridelka -j ulska
LAST0V0, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah.
Za preprodajalce znižane cene.
Dr. Ettore D’ Osvaldo
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4.
TRGOVINA NA DEBELO. Cilindri (valjčki) za luči, št. 3, 5, 8 in 11. iz najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih škatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istro, Dalmacijo in Furlanijo
JOSIP KLUN Via Mazzini 40 (prej Via Nuova)
TV-
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic ,____
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battisti st. 10II. liadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
-AA
«M AL I LI ST»
Kal nam z dežele pišejo
Iz JELŠAN.
Tudi našo vas hočejo osrečiti z otroškim vrtcem oziroma s potujčeval,nico. Človek bi res mislil, da nam želijo dobro, ko bi današnjih razmer ne poznali. Kako naj se ujema:	od	ene
strani slabo :	poitalijančevanje	naših
-šol, od druge strani dobro : otroško zabavišče. No «oni» že vedo, da : Kakor se nagne drevesce, t^ko bo raslo staro drevo : otrok naj se že v zgodnji mladosti nauči zaničevati materni jezik in naj se prepriča, da je italijanščina edi-4ino zveličavna. To jo namen vrtca, čuvali so naši predniki stoletja Otroke doma, kjer so imeli dovolj razvedrila, pa jih bomo še mi. Da bi pošiljali otrobe že sedaj, lco nismo primorani, v potujčevalnico, vendar nismo padli na glavo. Italijanska šola jim itak ne ubeži. Za vrtec in vsa darila, s katerimi bi mamili otroke, se vam prav lepo zahvaljujemo.
Obdržite si jih zase ! Oni šjor, ki se za vrtec toliko trudi, naj si izmisili kaj drugega, da mu pojde boljše.
Pa brez zamere.
TOMAJ.
Župan Grbec je šel, naprej. Ni mu bilo dovolj, da se je d'al vpreči v sno-parsko propagando, ampak je storil še poseben greh, ki mu ni odpuščenja : šolski greh. Kakor je znano, so imele naše šolske sestre tu dekliško ljudsko šolo, kjer je bila vzgoja zelo dobra; starši je niso mogli prehvaliti. Ker pa so bile sestre deloma iz inozemstva, so prosile za laško državljanstvo; v to svrho so morale — po zahtevi zakona, — predložiti izjavo županstva, da jih v slučaju podelitve državljanstva sprejme naša občina med svojo Občinarje. Take izjave so dajale vse občine radevolje, posebno če je bil prosilec več let v občini. A kaj je storil Grbec? Na dotični seji je odbornik Pupis zahteval, naj se o stvari razmišlja, Grbec pa je predlagal, naj se kar v tisti seji sestram prošnja odbije. Navajal je vsa-koTrstne razloge, ki pa nobeden ni držal. Tako je tbmajska občina naredila grdo izjemo. Povsod so ta čin obsojali. Črn madež je padel na nas. To je krivda župana Grbca, to je njegov greh, ki se ne izbriše iz žalostne zgodovine naših narodnih bojev.
GORICA.
Piše nam 17 leten fant: «Dragi «Mali list« ! Oprosti, da nisem tvoj naročnik, ampak vseeno te berem jako rad. Upam, da mi dovoli š par besedi i» «svete» Gorice. Pred časom si pisal, da začne izhajati dnevnik. To me je jako razveselilo, ker vidim danes da imamo Slovenci K dnevnika, pa še ta je neznačajen kakor zastavica na zvoniku, kadar je veter. Ker za letos nisem imel denarja, se «bve-žem za prihodnje leto, da ti dobim še 3 naročnike. Kdor nima tebe v hiši, ni noben delavec ne kmet, ker ti si edini, ki se boriš proti frakariji. Ostani za vedlno na tem stališču za poštenje in za delavca in kmeta.
Iz KAI.A pri Št. Petra.
Že od davnine je bil vsako leto na dan sv. Andreja v naši vasi semenj. Pred več' leti veliki semenj, kakor je dandanašnji navada po trgih. Posebno hrvaški trgovci so prignali oz. pripeljali mnogobrojne čede prešičev. Ko je bila zgrajena tod skozi železnica, «o se razmere spremenile, nekdanji veliki semenj je začel pešati. Je pa ostal le semenj za prešiče, na katerega se pripelje veliko glav te živine. Ker so se ljudje v naši okolici močno poprijeli presičoroje, bode gotovo tudi letos mnogo tega blaga pripeljanega na Kal. Ker bode ta dan nedelja, bode semenj v pondfeljek 1. decembra. Manjkalo ne bode tudi kožuhovine, posebno kap in rokavic, in drugega drobiža.
SV. IVAN pri Trstu.
V nedeljo sem bil slučajno navzoč pri večeru, ki ga je dal domači pevski zbor v prostorih Marijine družbe. In reči moram, da so me prireditelji presenetili Nastopil je moški, mešani zbor s sopranskim solom ter oktet. Pod vodstvom neutrudljivega in izbornega pevovodje (g. Maks Baretto) so pevci in pevke sijajno izvršili svoj izbrani program; najlepše so peli «Rožmarin», občinstvu je zelo ugajala «Cerkvica». G. Ivan Križman je kuplete, ki jih je sam zložil in komponiral, mojstrsko izvedel ter povzročil cele salve smeha,
IDRIJA.
Naša skupina političnega društva «Edinost» je priredila zborovanje, na katerem je prišlo do pogovora tudi o centrali, ali se definitivno priključimo Trstu ali Gorici. Večina je bila za Gorico, češ da s Trstom nimam nič ali le malo skupnega, ker da spadamo v furlansko deželo, manjšina pa je bila za priključitev k tržaški organizaciji. Prišlo je do glasovanja in sklenil se je pristop h goriški organizaciji. Človek bi mislil, da se bo manjšina udala večini —=' zaradi argumentov in že zaradi složnega nastopa in miru —, pa glej : nekateri so naredili razdor in hočejo v Trst. Mi pa pravimo : Istrani k istrski, Tržačani k tržaški, mi pa k goriški organizaciji. Vse te tri organizacije pa naj ‘se strnejo v Narodni svet, ki pa naj ima sedež v Trstu ali Gorici; to je vse eno, glavno je, da ga imamo. Kar je v Idriji treznega, se bodo vsi držali tega.
PODBRDO.
Naročnik nam piše : Tukaj je dobro za trgovce in krčmarje, ker tukaj ob meji je polno tujcev Vsled tega je velika draginja, a to dobro se nam kmetom nič ne pozna. Tako naprimer plačajo nam za kg praščevine 6.50 lir, a prodajajo jo po li lir. — Podbrdom delajo sedaj večjo- postajo. Zaposlenih je že precej , delavcev, večinoma domačini. Delo bode trajalo gotovo več kakor eno leto. Dobro bi bilo, ko bi trajalo tudi več let, ker smo zelo potrebni postranskega zaslužka.
NaSa pošta.
Samec V. List vam pošljemo ,s to številko in v listu priloženo čekovno položnico. Pratiko dobite, kakor hitro bo naročnina plačana. — Lukežič. Liste oddamo vse hkrati na pošto. — Šmarje. Trije naročniki so svoječasno vprašali, če je naročnipa dospela. Sporočamo, da je tisto v redu.
Karel Ukmar. Trst. — Naročnina plačana do 31. decembra 1925. Pratiko dobite vkratkem.
Velikidol. — Dva dopisa smo objavili; vsak je zvonil po svoje. Ako zopet enega objavimo, ne pridemo nikdar iz tega prepira, ki zanima mogoče le nas, nikakor pa ne javnosti.
Bae. — Pošljite priporočeno pismo na «Agenzia deli e Imposte« (državni urad, ki odmerja davke). Iztirjevalnica ne odlločuje nič v takih rečeh. Davka nikakor ne smete plačati.
111111111=
=1111111111
A jestvin in zelenjave, svežega in * rVvJV_7 V I lN/\ suhega sadja, izvrstnega vina v steklenicah i. t. d. cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik
Angel Gregoris - Trst
VIA COMMERCIALE Postrežba na dom!
330
Cene zmerne!
IIIIIIIIIHI:
IB
.Ljubljanska kreditna banka
Podružnica u Jrsfu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubfana - Telefona: 5-18, 22-98
Podružnice:	\	i*
GOBICA, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec,	|-	I
Maribor, Mefkevic, H. Sad, Pfuj, Sarajevo, Split. ‘	.	*	»
Centrala v Ljubljani
DelniSka glavnin in rezervni zaklad:  — 60.000 000 dlnara ,
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v Lirah in v Dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daja v najem varnostne pušice (SAFIiS)
----------»o-o@o-o-*---------
Blagajna je odprla od 9v* do 12.5« in od 14'/? do 16 ure.
Ii:
D H HI a:
• 9
NAŠA ZAVAROVALNICA
L’UNION
ustanovljena 1828
= je največji svetovni zavarovalni zavod =
M
AUGUST RAVNIK gen. zastopnik GORICA - Corso Vittorio Emanuele III, 28 - GORICA
Tiskarna Spazzal.
MAL! OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnaiik vrečic. Uvoz in izv«z na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastoee Dolinar, Trat — Via Ugo Poloni« 5.
,,Na poslano hranilnice in posojilnice v Š. Petru naznanjam, da sem še nadalje tajnik. -Anton Žele posojilnični tajnik v Št. Petru na Krasu"-.
€ev£fai*nica FORCESSIN
Je najboljša zaloga z dobrim, blagom.
Trst
Via eagn»in 5 p i»i Sv, Jakobu Trst
e
(S
O
SL cT h
«0
© £ M O
A ^
►> -H
5 ^
z >w
»N
6 u
•2 s
0 P«
d 3 s M
. flS
~ n
o -g Q) A
Ul
o § S T3 « >
C
Ti
3
£
> ca
— u o
3 «
8
^ >m M G
X JS
3 % O 5
Čevljamica FORCESSIN
Zobotehnični srmbulatorij
TRST, Via Settefontane it. 6, I nad.
odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 20®/o popusta, - Delo zajamčeno
0
m
•
0
0
0
9
0
■
m
0
0
0
0
EOtDIJ SCHIFFLIN, koncesij onirani zobotehnik.
m
»■ ■»■■■■■■ ■■■■■•■■■■■■■■■■■!)■■■■ ■■■«■■■■ ■■*■•■■■■■■■■■■"
jfN»wuiuHiiityimimnmmiiinimiiiniiwimimimiiimiiiuuHiiuMintiuiHimminnwniNwiMinnwiH(miinuiiiinHHH%
Andrej Pur«
Izvriuie	»o. i.. ■
Vsakovrstna stavbena deta. - - železne ograje In omreifa - Takojinja izvršitev. Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi
železne rolettes.	I
imumHtniifmiiiiiiiiittMunuiiiinuiuiHiniiiiiiimiiiinnHiniiiiitiHl"