Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iihafa v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Nuoinina ta avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K,za pol leta 7 K za četrt leta 3'50 K, metečno 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7‘90,za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol ieta 9‘60 K za četrt leta 4'80 K. PmnezR« itedlka 18 «. Eeklamadje peitalae p;eii*, Kefrankirua pisma ic »pre- jeaiaja. BakspUI ■■ vrtanje, IIMIIL Kaeitepu petlt-viuttui (»Mat M mm) m nkral 10 Tis., veikrtl pa itftvtn. 75. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 24. julija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne poSiljatre naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlatvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/II. Žitna carina. Ko je bila v državnem zbora proračunska razprava, >o socialno-demokratični poslanci vložili predlog, ki poziva vlado, naj odpravi do 30. julija 1910. žitno carino. Ker je draginja žita in moke dosegla nezaslišano višino iu se je v javnosti o njej razpravljalo na vseh koncih in krajih, se je moralo misliti, da so gospodje poslanci dovolj poučeni o visokih cenah in njih razlogih; saj je dolžnost poslaucev, baviti se s tako važnimi vprašanji tudi če jih ne bi nihče silil na to. Vendar pa je proračunski poročevalec, nemško-nacionalni poslanec dr. Steinwender priporočal, naj se predlog odkaže odseku, in večina je res glasovala za to zavlačenje. Med tistimi, ki so glasovali za Stein-vrenderjev predlog, so bili tudi «opoziciona!ni» slovenski klerikalci. Vsled zaključenja državnega zbora je socialno-demokratični predlog takorekoč uničen, zakaj niti narodnogospodarski odsek, niti zbornica se ne moreta baviti z njim. Vprašanje pa je, če je bil predlog socialnih demokratov opravičen in potreben. Ako se poučimo o tem, bomo tudi razumeli, če so imeli klerikalci s svojo obstrukcijo prav ali ne in če je Bienerth prav ravnal, ko je zaključil državni zbor. Sedanje cene žita, moke in kruha so tako visoke, da že 40 let nismo imeli takih. Pšenica, ki se ima takoj dodati, velja 31 do 34 kron za 100 kilogramov; to je cena, ob kateri je beseda o draginji že več kakor opravičena. Toda lahko bi se reklo, da je prišlo podraženje le mimogrede. V dveh do treh tednih bo končana žetev in tedaj se mora pokazati, če smemo vsaj za pol leta pričakovati brez ozira na špekulacijo, cenejši kruh. Po dosedanjih poročilih in po splošni cenitvi bo letošnja žetev srednje vrste. Taka je bila baje PODLISTEK. Novo leto. Dalje Minka je premagala vzdih, ki ji je silil v dušnik. Vstala je, pa šla uredit toaleto. Udala se je, prepričana, da njen odpor itak ne zmaga. Bila je pa žalostna, ker je vedela, da ji bode ves večer hudo------------- Dolgočasila se je na zabavi. Govorili so o rečeh, ki ji niso mogle izbaviti zanimanja ne iz srca, ne iz glave. Društvo je pelo, a njena ušesa so slišala samo nejasen šum. Prve ure je pretrpela — človek je močnejši nego misli sam — potem pa ji je bilo hujše od minute do minute. Po dvorani je Šumela veselost glasneje in glasneje, pri nekaterih mizah se je že prelevila v Razposajenost, ki je bila nalezljiva, pa je prijela sedaj tukaj, sedaj tamkaj nekoliko sosedov. Marsikdo se je osmelil, pa je glasno povedal dovtip, Id se drugače kolportira samo v najožjem krogu gosposkega omizja. Tedaj so se poslušalci glasno sakrohotali. Tudi ta najboljša družba vsega mesta je pozabila za nekaj časa na stroge zakone konverzacije in šege, in skozi otrpnjene oblike konvencionalnosti je izbijalo kar je najbolj človeškega. Minka pa je bila osamljena, kakor sedi v Puščavi. In še bolj. Ako bi bila doma v svoji •sobici, kjer ni toliko ljudi okoli nje, bi bila imela llružbo svojih misli, blagih ali trpkih, tolažilnih tudi lanska; zato je malo upanja, da bi se cene brez druge pomoči izdatno znižale. Toda vpošte-vati moramo še druge važae pojave. Draginja ima že razne slabe posledice, med njimi tudi to, da ne more delavno ljudstvo kupovati toliko kruha, kolikor bi ga potrebovalo. Z drugimi besedami: Delavno ljudstvo mora že v mnogih krajih stradat'. Kapitalistični svet izraža to na drag način. Dunajska «Neue Freie Presse>, velekapitalističen list, piše, da se pokazuje važno dejstvo, da se zvišanje žitnih cen ne more več popolnoma prevaliti na konzum. To se pravi: Konzum žita, odnosno moke in kruha se je močno znižal. Avstrijsko prebivalstvo ne more več prenašati vse draginje in si mora pomagati na ta način, da kupuje manj kruha kakor prej. Ker pa je ljudstvo v Avstriji že prej, v takozvanem normalnem času, porabilo splošno manj hrane, nego ljudstvo v Nemčiji, v Ameriki ali na Angleškem, mora biti sedanja ljudska hrana v splošnem absolutno nezadostna. Temu se pravi po domače stradanje. To se lahko razume. Meseca januarja 1907., ko se nova žitna carina še ni mogla izražati v žitni ceni, je veljal raetriški cent pšenice na Dunaju 16 kron 70 vinarjev, metriški cent pšenične moke štev. 1 pa 28 kron 60 vinarjev. Danes se plača za metriški cent pšenice skoraj 34, za metriški cent moke pa 50 kron. Gena moke se je zvišala torej skoraj za 80 odstotkov, kapitalistična glasila pa napovedujejo, da bo še poskočila, češ zato, ker mlinska industrija ne more trajno delati z izgubo. Cena na svetovnem trgu je seveda v prvi vrsti merodajna za ceno v Avstriji in ta je močno odvisna od špekulacije. Da igra tukaj brezvestno profitarstvo veliko vlogo, je znano; to oderaštvo se pa v kapitalistični družbi sploh ne da odpraviti; samo če pade kapitalizem, izgine tudi to brezdušno izkoriščanje. Toda poleg svetovne cene prideta za avstrijski trg v poštev še dva faktorja; ali žalostnih, a vsekakor svojih, nepretrganih, v neizmernost se razlivajočih misli. Zazdelo se ji je, da je bolna. A bolnika spravijo v posteljo, ona je pa morala sedeti tukaj, kjer ji je bilo že bivanje neznosno, grozno. Z vso večjo silo se ji je dvigal v prsih obupni odpor. Zdajpazdaj je mislila, da mora poskočiti pa zakričati: Dosti je: Čemu me trpinčite? Nočem, nočem, nočem 1 Slišala je že svoj krik, zopern in hreščeč, videla je svoje lice, pretirano rdeče, nagubano, nelepo. Videla je celo družbo, mahoma onemelo, začudeno, vprašujočo, kaj se je zgodilo, konster* nirano, da je mogoče kaj takega. A bilo ji je vseeno. Hotela je odtod, kjer ji je bilo hujše kakor v ječi. Kdo ima pravico, da jo zadržuje? Čemu so jo privlekli sem ? Srečna hoče biti in lahko bi bila srečna. Kdo jim dovoljuje, da ji branijo? Dosti je, dosti. Noče več. Odtod! Za vsako ceno odtod! . . . Toda to je bilo samo v njenih mislih. V resnici je pa ostala na svojem stolu, izmučena, trudna, brez energije. Prepuščena je bila sama sebi. Vsi, ki so se hoteli zabaviti ž njo, so je polagoma zapustili, češ: Predolgočasno je. Mamica se je živahno razgovarjala z nekaterimi damami, oče je našel prijatelje, s katerimi je najprvo prebiral konservativno politiko, potem so se pa vdali taroku, ne da bi jih motil glasni šum. Zabava se je razvijala deloma po programu, deloma kakor je že prišlo, pšenica iz inozemstva se poriše s tovornimi tarifi in s carino. Za sto kilogramov moke se plača 6 kron 30 vin. do 7 kron 50 vinarjev, za 100 kilogramov rži pa 5 kron 80 vin. do 7 Kron carine. Razume se, da se tudi domače žito, ki ne plačuje dolge vožnje po železnici ali po morju in tudi ne carine, podražuje za te zneske, ker se pridela v Avstriji premalo žita, pa se vsled tega lahko prodaja za enako ceno kakor inozemsko. Za toliko, kolikor znaša carina, bi se torej cena moke — lahko znižala, če se odpravi carina. Po starem tarifu je znašala carina za pšenico in rž 3 krone za 100 kilogramov. Ko je bil leta 1904. novi carinski tarif v državnem zbora na dnevnem redu, so se socialni demokratje navso-moč upirali zvišanju, toda bili so osamljeni. Agrarci so takrat trdili, da se izplača avstrijsko poljedelstvo šele tedaj, če doseže cena pšenice 26 do 27 kron za 100 kilogramov. S to trditvijo so tako imponirali meščanskim strankam, da so popolnoma pozabile na interese mestnega in in« dustrialnega prebivalstva ter so dovolile vse, kar so zahtevali agrarci. Sedaj je cena, ki jo baje poljedelstvo potrebuje, že močno prekoračena in po sedanjih glasovih se je bati, da ostane tudi po žetvi na sedanji višini. Tudi če odpade carina, je cena žita še višja nego so agrarci trdili, da mora biti. Agrarci se torej sedaj ne morejo izgovarjati, da je carina za njihov obstanek potrebna. Pač pa je od znižanja žitne in krušne cene odvisno vprašanje zadostne brane za tisoč in tisoč delavcev. Da je agrarno-klerikalna obstrukcija preprečila razpravo o socialno-demokratičnem predlogu, je torej neodpusten zločin. Od vlade se pa sme zahtevati, da si sedaj, ko je poslala parlament domov, sama razbija glavo, kako doseže odpravo carine. Ura je bila polnoči. Glasno, kajti važni skok časa iz starega leta v novo je bilo treba primerno markirati. Seveda so ugasnile vse luči. Pa kmalu so jih zopet prižgali. Godba je zaigrala nekaj patriotičnega, po dvorani so zažvenketali kozarci; vse je bilo na nogah, od mize do mize so hiteli motki in ženske, največ mladi, pa semtertja tudi kdo izmed starejših, trkali so, nekateri so se po-Ijubovali, drugi so samo stiskali roke, vsi pa so čestitali v vseh mogočih modulacijah: Srečno, veselo novo leto. Tudi k Minki so prihajali, veseli, razgreti, na pol pijani, vsakršni. In Minka je poslušala čestitke in britko ji je bilo v srcu kakor še nikoli ne. Veselo! Ha! Novo leto? Kaj naj bi bilo novega . . . Tombola, ki je potrgala zadnje vezi stroge etikete, je bila kmalu končana. Tedaj je začel ples v salonu. Mama je vstala, pa je odpeljala Minko seboj. Dekle se je hotelo braniti. Plesala naj bi! Kakor da naj bi se norčevala sama iz sebe. In vendar je šla z materjo, pohlevno, kakor brez lastne volje. Prihajali so gospodje, poklanjali so se ji in Minka je plesala. In postalo ji je čudno. Slišala je godbo, ne da bi točno razločevala glasove, ali nekaj opojnega so vlivali zvoki v njeno dušo in v svoji slabosti se je popolnoma prepuščala prijetni hipnozi. Polagoma je izginilo vse, kar je bilo realnega, in naenkrat je bila v drugem svetu. To ni bil raj, ne deveta dežela. Pod častitljivim starim drevjem ob skrivnostnih Legar v carjevih Ječah. Batjuška Nikolaj se hoče ozreti po Evropi ter obiskati razne vladarje. Seveda bo na tisoče špic-lov mobiliziranih,, da varujejo dragoceno življenje moža, ki vživa po vsem svetu tako ljubezen, da se ne upa napraviti koraka, če ne Strli okrog njega gozd bajonetov. Oficielni krogi bodo seveda navdušeni* ali pa se bodo vsaj tako kazali. Poglejmo, koliko razloga imamo, navduševati se za «slovan-skega» carja. O grozotah carjeve juitice, ki deluje največ z vislicami, so objavili že mnogo statističnih podatkov, takih, da se strne človeku kri v žilah. Danes poglejmo drugo poglavje. Jekaterinoslavski gubernator Kliugenberg je ogledoval gubernijsko ječo in naenkrat je umrl. V ječi se je namreč nalezel legarja. Vladni krogi so se silno razburili. Ko so umirali le jetniki, je bilo vse v redu. Če jih je vzela smrt, vsaj ni bilo treba več skrbeti zanje. Socialni demokratje so v dumi večkrat opisali grozne razmere in zahtevali pomoči. A vse je bilo zastonj. Gubernatorjeva smrt je pa vendar nekaj druzega kakor socialno-demokratična interpelacija in zdaj se je zazdelo glavni upravi jetnišnic potrebno, izdati obš;ren komunike, s katerim bi se rada oprala in dokazala, da ni kriva tifusa. Pravi, da je izdala več okrožnic ter ukazala večkrat mestnim oblastvom, naj kaj ukrenejo zoper epidemijo, a vse je bilo baje zaman, ker se število jetnikov silno množi, in ker nedostaje ječ. Dne 1. svečana 1909 je bilo v ruskih ječah 181.437 jetnikov, to je dvakrat toliko kakor v začetku leta 1906. Zlasti od novega leta 1907. je naraščalo število jetnikov in od tistega časa ss tudi širi legar. Na vrhuncu je bila epidemija julija 1908., ko je bilo 1284 bolnih na le-garju, V jeseni je bolezen nekoliko odjenjala, po zimi je pa zopet zbesnela; meseca januarja 1909. je obolelo 923, svečana 2134, marca celo 2958 jetnikov. Ob koncu aprila so jih našteli 2334, sredi maja 2108, na koncu maja še nad 2000. Te številke kažejo grozne razmere. Nikjer ni več dežele, kjer bi divjal tifus epidemično. Mogoče je to le v državi, kjer so, kakor na Ruskem, ječe leglo legarja. V vlažnih, nečistih prostorih stisnjeni, brez zraka, brez svetlobe, brez zadostne hrane, so carjevi jetniki najpripravnejši objekti za grozno bolezen. Nehote priznava poročilo jetniške uprave, da se ni storilo prav nič resnega zoper epidemijo in nič za olajšanja usode jetnikov. Uprava se tolaži, da je umrlo le 8 odstotkov bolnikov v Peterburgu, kakor da ne bi bilo že to dovolj grozno; molči pa o tem, koliko stotin jih je umrlo po ječah izven Peterburga. Socialni demokratje so v dumi poda!i pravo sliko jetnišničnih rarmer. Podoben opis ima tudi potokih niso plesale vile. A bilo je krasno. Blažen mir jo je objemal in čutila je bližino nečesa ljubega in dobrega. Plesala je kakor v sanjah in do zavednosti ji je prodiralo samo mehko prepričanje, da je človek lahko srečen. Menda je plesala z zatisnjenimi očmi in nič ni vedela, kdo je vodi skozi mešanico vrtečih se parov. Godba je končala valček, voditelj je napovedoval četvorko in njen zadnji plesalec jo je uljudno odpeljal k mami. Kakor v omotici je sedla pa ni niti opazila, da stoji mladi konci-pient dr. Golob v živahnem razgovoru pri materi. Komaj da se je malce osvestila, ko ji ga je mama predstavila. Dr. Golob je izpregovoril par fraz in potem je takoj prosil za četvorko. Mama ji je namignila, naj mu dovoli ples, kakor bi se bila zbala, da Minka odkloni. To je osupnilo dekle. Nejasen, a močan sum ji je napolnil dušo. Reditelj je že postavljal pare v vrste. Tudi Golobu in Minki je odkazal mesto. Dekle se je moralo Se enkrat vrniti po pahljačo, ki jo je bila pozabila na stolu. Tedaj ji je mati hitro pošepetala: .Bodi prijazna in pametna. Letos odpre svojo pisarno in po očetu dobi dve hiši.« Minki je bilo, kakor da jo je kdo s polenom udaril po glavi. Zato so jo pripeljali semt . . . Mehanično je plesala brez napake, kakor se deklamira pred učiteljem na pamet naučeno nalogo. Slišala je vse Golobove besede, prijazne, spoštljive, pa vendar po njenem mnenju predrzne in vsiljive. Da, vsiliti ji hočejo tega človeka in sam se ji hoče vsiliti. Vse skupaj je grda, pripravljena igra. In človek bi bil vendar lahko srečen na svetu I... „ Konec prih. časopis «Reč», ki pravi, da je pomanjkanje prostora v ječah neverjetno. Po dvakrat in trikrat toliko je jetnikov kolikor prostora. Ker se boje, da bi jim kdo ušel, se celice skoraj nikdar ne zračijo. Po cele tedne, včasi po cele mesece ne pride jetnik iz celice. Zdravniška pomoč je predpotopna. Če se kdo oglasi, da je bolan, se mu navadno ne verjame. Težko bolne vlačijo pred sodišče, bolniki leže z zdravimi skupaj. V Nikolajevu se je zgodilo, da so si bolniki iztaknili oči, ker si niso mogli drugače pomagati, da bi prišli v bolnišnico. Kdaj bo konec teh grozot? Dokler vlada na Ruskem zistem, ki pomeče sto in sto tisoč ljudi, med njimi največ nedolžnih v ječe, ni upanja. Na vsakih 5000 prebivalcev pride dandanes na Ruskem jetnik; poprečno odpadeta na tri osebe dva dneva zapora. Ves civilizirani svet bi moral nastopiti zoper to brezvestno ubijanje, nihče ne bi smel občevati z oficielnimi krogi v Rusiji, ampak če se celo svobodni ljudje valjajo v prahu pred okrvavljenim mjem, se daje samo potuha kronanemu hudodelstvu. Politični odsevi. * Militaristični apetit raste zadnje čase zlasti na morju. Avstrijska vojna uprava namerava prihodnja leta zgraditi sledeče barčice: 4 bojne ladje po 19.000 do 20.CC0 tonelat za 220 milionov kron, 3 križarke po tipu iona; več torpfdovk ra odpiio moije za 11 do 20 milionov; 4 podmersH č))na za 6 milionov. To bi bilo torej 270 m:!ionov izven navadnega morna-rienega proračuna. Avshijrira polovica bi imela na ta način plača*'; 174, Oguka pa 96 milionov. To so ndovi glp^viH anek«ijske politike, radostni zlas»i v času, ko ljudstvo radi draginje že ne ve, kaj naj počne. Da bodo naši patriotje z navdu-fmjem glasovali zn vse militaristične zahteve, se pa murne. * Letošnji a vitri j sk! . Dirko je vprizorilo tržaško italijansko kolesarsko društvo in da v tem velevažnem momentu nastopajo složno in even-tuelno z najostrejimi sredstvi proti sedanjemu ger-manizatoričnemu vladnemu sistemu, podrejajoč svoje strankarske interese boju za narodno in politično enakopravnost vseh v Avstriji tlačenih in zanemarjenih narodov; prepuščajo naposled držav, poslancu dru. Ry-bafu, da v slučaju razdružitve »Narodne zveze* izvaja tiste posledice, ki jih zahtevajo oziri na narodne interese tržaškega Slovenstva*. Obračajte to resolucijo kamor jo hočete, pa ostane koefuzna. Ia kaj pove? — Prišlo je do polemike med liberalci in klerikalci in to boli Ry-bafa. Razumemo. Kadar ni take polemike, ni treba pokazati barve, človekfje lahko tukaj in tam, lahko je liberalec in klerikalec obenem in politično se ta »sloga* v Trstu imenitno rentira. Ampak od resolucije bi se smelo vendar zahtevati, da bi povedala, kaj sodi o obstrukciji in kaj sodi o zaklju-čenju parlamenta. Ljudstvo, tudi tisto, ki ga zastopa dr. Rybaf, ima menda še druge interese kakor polemiko med »Narodom* in »Slovencem*. Kaj misli dr. Rybaf n. pr. o trgovinskih pogodbah ? Kaj se mu zdi o socialnih zakonih, ki so bili na dnevnem redu, pa^so vsled obstrukcije, oziroma vsled zaključenja parlamenta podli pod mizo ? in kaj bi znal dr. Rybaf povedati o vladi? Ali je imel Bienerth prav, da je zaključil državni zbor ali ne? Ali je bila njegova taktika napram obstruk-cionistom prava ali ne? To so le tako nekatera vprašanja, ki zahtevajo jasen odgovor, resolucija pa kar molči o njih. Dr. Rvbaf bi rad bil diplomat in rad bi sedel na dveh stolčkih pa se ne zameril nikomur. No, nekajgčasa zaleže taka taktika, ampak če še razmakneta stolčka...? — Slovenski klub so ustanovili slovenski narodni poslanci v tržaškem deželnem zboru. Predsednik je R y b a f, podpredsednik S1 a v i k, tajnik pa Wilfan. — T tržaški municipalni odbor kandidirajo slovenski narodnjaki Gorjupa in dr. Slavika. — Noto podzemeljske Jame na Dolenjskem. Večja družba iz Ljubljane je našla, kakor poroča praška »Union*, v Mali gori med Dobrepoljem in Laščami 7 doslej še nepreiskanih podzemeljskih jam. 4 so bile vobče še neznane. Te jame spadajo k globokim predorom. V nekem takem predoru (za Celom) so našli v globočini 20 m več parov jelenjih rogov, katerih starost se ceni na 200 let. Pri tej priliki so si raziskovalci teh jam tudi nekoliko natančneje ogledali podzemeljsko jezero, katero je odkril časnikar Pirc 3. t m. v Fmkovi jami pod Stenami. Dosedanja raziskavanja, ki se bodo pa nadaljevala, kažejo, da leži pod Malo goro cel velik sistem različnih jam. — Ponesrečena turista na Triglavu. V torek dne 20. t m. ob 5. popoldne sta v hudi nevihti plezala turista Karel Plachinger in Viljem Lass, učitelja na Dunaju, po severni steni na Triglav. Navezana sta bila z vrvjo drug na drugega. Med plezanjem je spodrsnilo Lassu in je z višini 25 m padel v globočino. Nekaj časa je še klical na pomoč, kmalu pa je utihnil in izdihnil. Plachinger je nevarno poškodovan, vendar pa je ie upanje, d* bo okreval. — Dr. ftlajmerjeva vila v Vratlb je po poročilih znanega župnika Aljaža dodelana in letos vsem turistom odprta. — Svet za nov Aljažev dom na griču proti Triglavu, je že planiran (zravnan), delajo betonske stene itd. Dolg bo 16 metrov, Širok 10 metrov, pritličje zidano, prvo nad-atropje leseno z 10 sobami, podstrešje tudi leseno s skupnimi ležišči in shrambami. Dom bo letos £e pod streho. Tudi povečanje Triglavske hiše dobro napreduje. — Nesreča na ielesnioi Pred železniškimi prečnicami na Lavi ob progi Celje—Petrovče se je splašil pred mimovozečim vlakom konj Franca Jagra, ki je vozil domov svojega strica A. Ahaca in neko 20 letno deklico domačinko. Vrgel je voz čez prečnice, pri čemur je padel Ahac pod vlak in dobil tako hude poškodbe, da je v kratkem umrl. Jager in deklica sta ostala nepoškodovana. — Smrtni padeo. Franc Tomažič, 21 letni hlapec pivame Dreher v Trstu, je padel med vožnjo s tovornega avtomobila, zadel z glavo ob rob trotoarja ter obležal mrtev na tleh. — Neznano utopljenko, staro okoli 26 let, so potegnili pri brvi v Celju iz Savinje. — Pogrela se od 4. t. m. umobolna Fran* ■ Ciiku Hogejevi iz Malgerna pri Kočevju, Njeno bivališče naj se naznani okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — Ponesrečil se je dne 16. t. m. v Kumenu na Štajerskem pri streljanju neke pečine delavec Andrej Vurz. Užgal se mu je smodnik in pri tem je bil na obeh očesih tako ranjen, da bo bržčas izgubil vid. — Ljubljanski vodovod se podaljša do novih vil ob cesti na Rožnik. — Kapelica na Frlškovou se prenese na Hafnerjev svet. Zgradi se kakor sedaj ali pa v renesančnem slogu. Tako je sklenil pobožni mestni svet ljubljanski, da si pridobi kaj zaslug v nebesih. — Mestnega inženirja nastavi ljubljanska občina. Natečaj se razpiše v 14 dneh. — Za odpravo smodnišniG z ljubljanskega polja je mestni svet sprejel resolucijo, ki opozarja na nevarnost, pretečo mestu od smodnišnic v taki bližini. Dr. Oražen je predlagal resolucijo v jako ostri obliki, po županovi zahtevi se je pa ublažila. — Mladiki je ljubljanska občina zagotovila učne prostore za njeno zasebno ljudsko šolo. Telovadba na pedagoškem tečaju višje dekliške šole — ki ni za proletarske hčere — se razširi na 1 do 2 uri na teden. — Dijaiki in ljudski knhlnji v Ljubljani je dovolil občinski svet 1. 1908 podporo 100 K, ki je zapadla, ker se ni dvignila pravočasno. Pred-stojništvo dijaške in ljudske kuhinje je vložilo prošnjo, naj se kljub temu podpora izplača. Občinski svet je sklenil, da se podpora ne izplača. — Razširjenje podzemeljskega elektrovod-nega omrežja. Od Marijinega trga do Gradišča se položi nov kabel, napravi se v Gradišču novo električno napajališče. Stroški bodo znašali 17 tisoč kron. — Mestna zastavljalnica se napravi v Ljubljani, ker je vlada pritrdila ustanovitvi. — Nove poštno filialko zahteva ljubljanska občina ob križišču Tržaške, Rimske in Bleiwei-sove ceste. — Nesreča s pnško. Neki deček je v šali meril s puško na dvanajstletno Jožefo Primožič v Trstu, puška se je sprožila in puškina zrna so zadela deklico, katero so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. — Umor kočijaža. V nedeljo sta najela brata Janez in Franc Vene iz Litije kočijaža Andreja Zupančiča, da ju pelje v Radohovovas. Takoj v začetku sta mu dala 14 kron za vožnjo. Ko sta se peljala pri gradu Selo do gozda, sta napadla kočijaža Zupančiča, streljala na njega in ga oropala, nakar sta zbežala v gozd. Orožniki iz Za-tičine so ju pa kmalu izsledili in sta napadalca sedaj že v zaporih v Višnji gori. — Utonil ja v Čatežu ob Savi pri kopanju Josip Hlaušer, 19 letni zidarski pomočnik z Dunaja. Vse se je tako hitro zgodilo, da mu tovariši niso mogli priskočiti na pomoč. — V Ižici je pa utonil 19 letni mizarski pomočnik Lovro Zajec iz Ilovice. V vodi ga je prijel krč kar nenadoma. Njegov prijatelj Fran Kramar ga je hotel rešiti, pa se ga je Zajec tako oklenil, da bi oba postala kmalo žrtev vode. Le z veliko silo se je Kramar rešil gotove smrti, ter se oprostil iz rok se potapljajočega. Zadnje vesti. Tržaški deželni zbor. Trst, 23. julija. Včeraj je imel novo izvoljeni tržaški deželni zbor prvo sejo in prvi škandal. Otvoril je sejo namestnik princ Hohenlohe, ki je povabil poslanca pl. Budini c h a, da prevzame starostno predsedništvo ter drja. Orio in dr. Wilfana, da nastopita kot perovodje. Budi n i c h se je v svojem pozdravnem govoru spominjal bivšega župana in glavarja Sandrinnelija ter je izrazil upanje, da bo delovanje deželnega zbora plodonosno. Po volitvi dveh verifikacijskih odsekov je vložil dr. Rybar interpelacijo radi dogodkov ob nedeljski kolesarski dirki. Interpelacija protestira proti obdolžitvam italijanskih nacionalnih časopisov ter zahteva strogo preiskavo. Ko se je čitala resolucija, je bilo na galeriji žvižganje in tuljenje, ki se je pozneje nadaljevalo še na ulici. Istrski deželni zbor. Koper, 23. julija. Namestnik princ jJHo« henlohe je včeraj ob 11. dopoldne otvoril istrski deželni zbor, ki se je sešel v gledališki in redutni dvorani v Kopru. Zborovalo je 43 poslancev. Princ Hohenlohe je pozdravil zbor italijansko in hrvatsko ter naznanil, da je cesar imenoval dr. R iz zija za glavarja in dr. Laginjo za njegovega namestnika. Govoril je potem o novem volilnem zakonu, ki ima baje nalogo, napraviti narodni mir in vstvariti podlago za rešitev narodnega vprašanja v deželi. Potem je govoril o slabi letini zadnjih let ter o vinski krizi, izražajoč nado, da bo skupno delo premagalo gospodarske težave. Ko je Še predstavil dvornega svetnika Fabijani j a, sta govorila glavar dr. Rizzi in namestnik dr. Laginja. Potem so poslanci storili obljubo. Za zapisnikarja sta bila izvoljena poslanca Fe s ti in dr. Pesa n te. Volilni spisi o volitvah, proti katerim so vloženi protesti, so se Uročili verifikacijskemu odboru, ki šteje 7 članov. Seja se je zaključila ob 12. opoldne. Prihodnja se naznani pismeno. Dosenski železničarji. Sarajevo, 23. julija. Pri skupnem finančnem ministru, baronu Bu-rianu, je bila včeraj deputacija bosenskih železničarjev, ki mu je vročila spomenico radi vračuna službenih doklad v penzijo. Burian je odgovoril, da bo čim prej in ugodno rešil stvar. Potok poniknil. Višnica, ki teče mimo Zati-čine čez Mrzlo Polje v Krko, je propadla v podzemeljski jami. Če ne bi bil ostal drugi rokav, bi bila to velikanska katastrofa za ves kraj, ki nima druge vode ne za pijačo, ne za gospodarstvo. Višnica žene sedem mlinov, ki si sedaj z drugim rokavom le deloma malo pomagajo. Kolikor se more presoditi, je pod zemljo zelo velika jama. Opomniti je treba, da se je to zgodilo že dne 8. t. m. in sicer ponoči, a komisija pojde šele v pondeljek, 26. t. m. da dožene, kaj je in kaj bo treba storiti. Ljubljeni ear. London, 23. julija. V zbornici je zahteval nacionalist Dillon, naj vlada popelje ruskega carja po londonskih ulicah, potem se bo ruski car prepričal, kako ga spoštuje angleški narod. Predlog socialistov, naj se v znamenje protesta proti obisku ruskega carja zavrže proračun, je bil odklonjen s 187 proti 79 glasovom. Krnčanriko vprašanje. Carigrad, 23. julija. Odgovor Turčije na noto zaščitnih držav, se je sinoči izročil poslaništvom. Turčija izjavlja v svojem odgovoru, da jemlje zagotovila vlad o varstvu sultanovih suverenitetnih pravic na znanje in izreka svoje prepričanje, da se mislijo s tem tudi meščanske pravice mohamedancev. Turčija vidi edino rešitev vprašanja in težav v tem, da se napravi za otok nekaka avtonomija, toda s sedanjim položajem se kršijo sultanove vladarske ter mednarodne pravice. Ne more se več trpeti, da bi se tretja država vmešavala v upravo otoka. Le če se to preneha, se Turčija lahko ogreje za avtonomijo na podlagi svoje suverenitete. Solun, 23. julija. Krešanski odbor za svobodo in neodvisnost se je podal v pogajanje z Mlado-turki, da se doseže mirna sprava. Krečani zahtevajo brezpogojno avtonomijo za to da ostanejo v turški državni zvezi. Turška slavnost. Carigrad, 23. julija. Današnja prva obletnica ustave v Turčiji se je nad vse slovesne praznovala. Ves Carigrad je v zastavah. V sultanovi navzočnosti se je položil temeljni kamen za spomenik svobode. Mladoturški odbor je izdal oklic, v katerem omenja dogodke z dne 13, aprila, ter obžaluje poboje v Adani, potem pa poziva vse prebivalstvo, naj pozabi na preteklost ter naj v slogi deluje v prid domovini. — Sultan je ogledal veliko vojaško parado, pri kateri je bilo tudi 72 bolgarskih častnikov navzočih. Marokko. Barcelona, 23. julija. Moštvo in-fanterijskoga prapora, ki je imelo oditi v Melilo, je žugalo polkovniku in drugim častnikom z bajonetom. Končno se je posrečilo napraviti red. Vojakom so se vzeli vsi naboji. Madrid, 23. julija. Ko se je imel vojaški vlak odpeljati na Malago, so družine vojakov poizkusile, zadržati vlak. V nastali rabuki je bilo več oseb ranjenih; 18 so jih aretirali. Kralj Peter. Belgrad, 23. julija. Na poti v Ribarsko Banjo je kralj Peter dvakrat omedlel. Sploh je Petrovo zdravje omajano, ni pa nevarnosti. Turčija. Carigrad, 23. julija. Š e f k e t paša ima postati vojni minister. — Vlada je odpoklicala iz Perzije vse vojaštvo, izvzemši oddelek, ki ima varovati konzulate. Maroko. Pariz. 23. julija. Iz San Sebastiana se poroča: Boji v Melili in revolucionarni pojavi v deželi so silno učinkovali na Španski dvor. Kralju Alfonzu se ni moglo več zatajevati, da se je Maročanom posrečilo, vzeti Špancem dva topa. Španske izgube še niso točno znane. Ministrski svet je sklenil, da pošlje 40.000 mož v Mulilo, Vpeljala se je sila stroga časniška cenzura. Uredniku Imparcialu je pripovedoval neki general, da so Maročani mnogo izgubili od španskih topov, toda tudi Španci so imeli velikanske izgube. Maročani, ki so imeli nemara 10.000 mož, so neprenehoma dobivali pojačanje. Vse kaže, da je položaj mnogo slabši, nego se je začetkoma mislilo. Za vojaške transporte bodo poslej zapirali kolodvore. Kralj je odložil potovanje na Angleško. Umetnost in književnost. : »Naši Zapiski*. Socialna revij?. Dvojnata številka 7. in 8. ima sledečo vsebino: Dr. Ivan Prijatelj: Govor o Zupančiču. — Dr. Fr. Kidrič; Epilog k Trubarjevemu zborniku. — Pregled. — Zadružništvo. — Tehnika. — Biologija. Proda se posestvo v Zagorju ob Savi s-i blizu farne cerkve in pet minut od rudnika oddaljeno, ki obstoji iz dveh his, enim hlevom in lepim vrtom okrog hiš. V hišah stanovanje za štiri družine. Proda se po nizki ceni. Več se ižve pri M. Čobaln v kons. druitvu t Zagorja, Vino pošilja od 56 litrov naprej i po |ako šmarnih ocnah. i S Našim rodbinam priporočamo KolinsKo cikorijo Nova £@nasl 6 Gerkman M trgovina Ljubljana Inlvingarjevlb ulio sloreiska trpim priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno In platneno blago. 24_24 Gene solidne ln postrežba toina. Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Strokovni pregled. Škapini uslužbencev glavnih ikladiič ▼ fritn je imela v nedeljo svoj izredni občni zbor. Izvoljen je bil na tem občnem zboru nov predsednik in sicer soglasno deželnozborski poslanec, sodrug Viktor Perez. Nato je bil izvoljen posebni odsek, ki ima nalogo sestaviti na podlagi želja in potreb delavcev posebno spomenico, ki se ima vložiti vodstvu glavnih skladišč, da se doseže za nekatere skupine delavcev nekoliko izboljšanj. Podružnica zveza pekovskih delavcev v Trstu vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, dne 29. t. m. ob 10. zjutraj v »Delavskem domu“ ul. Boschetto 5, II. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Naš varstveni zakon v državnem zboru in meščanske stranke; (poroča poslanec, sodrug Valentin Pittoni); 3. Nadomestne volitve v odbor; 4. Slučajnosti. Dnevni red je tako važen, da pričakuje vodstvo zaradi tega mnogobrojne udeležbe. Odbori vieh strokovnih organizacij v Tritn so vabljeni na sejo, ki bo v soboto dne 24. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu. Skupina kemičnih delavcev v Trstu vabi vse člane na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 25. t. ra. ob 10. dopoldne v ..Delavskem domu“. Ceniki zastonj in poštnine prosto! pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union»,ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: Fr. Čndnn urarju ln trgovou v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union» v Bielu in Genovi. 40—18 Globoko Izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spoinladne in letne obleko, površnike, dežno plašče za gospode Ln deSke. Najmodernejša konfekcija sa dame in deklioe. Konfekcijska trgovina v Ljubljani S = Pred škofijo štev. 19. 52—40 Nizke cenei Velika snknena zaloga! Priporočljiva slovenska trgovina za moško ln ionsko blago pri 52-34 sv. Cirilu in Metodu £jnbljaoi, CingcrjeV« ulice 1. Svoji k svojim! Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana., "VVolfove ulice 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr. Častna delavnica za popravila in nova del a. Cene najiiZJe. Solidna postrelita. Ustanovljena 1847. 52—25 Ustanovljena 1847. Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 is LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7 Na|ve5ja asaloga potalitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na smeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. Najnlžje cene. NaJ«oUdine]Se blago. gospidanlu zadruga v Dobravljah, Goriško, ftgistrotfana zadruga z omcicao zatfczo. Ustanovljena 1.1908. Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino Se neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Biji, Šraarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod, 44 Zadružno vodstvo. Ustanovljeno I.1832. Adolf Hauptmann v Idubjjanl I. kranjska tovorna oljnatih barv, firneiev, lakov ln steklarskega kleja. UttMMlJtM /. 1832. Najveftja zaloga, Čopičev za pleskarje, sobne »likarje, zidarje, mizarje. Ma&dobo za osuje. Lakov, pristnih angleških n vozove. Emajlne pretl&kt, pristne, v potodicah po '/„'/«, Vi in 1 kg. 104—64 Jantarjeve &l&zura ta pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voiilla, itedllne&a, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanja naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. ---najoen.ji« tvrdlca mm. «ua|« ouukupoTanJ. | Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv n tubah, g. dr. Sehonfeida. Flrneia, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukatumega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih, Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzoroev za slikarje, najnovqiih. Hill« lit p«, hmrn % Iwf*i Hodna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana’’ nasproti glavni pošti S priporoča: 36-13 tse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze* hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, j: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za j gospode ; Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. la tdiovtni mirt f m ImM*