St« Izhaja, UvMAii pond«U«k, r—k Ama AsišU^B »t. JO. L aadrfropK Dofi+6^ f pisme le a« ipre^enajo, rokopi^jT Prof. V PmrUt — Lastnik tUk«m*j> »nafta za meaeo L 7,—, 3 me«cc« Ir^^i^- ^^ Za inozemstvo m««ečno 5 lir več. ^^Sfe^-r* Utnft l — uprav« tt. 11-57. NO ST Pomoko« at«ritk« t Trstu In efcottst po 10 c«4L — O0*d •* računajo t flrokoati eo• kolo*« (92 aa) — 0+*si trfor««v im obrtnikov na po 40 cent oametrie«, eakvaU. poatotc« ka v«b*U po L U—, oglasi dmmMtnih Mvodof mm po L 2.—. Mali o^ssi po 30 ceni. b«««da, najmanj pa L i— Oglasi oaroCaiaa in raklanac^a s« po«fl}ak> i*kt}a£no upravi Edinosti. v Trstu, uitca av. Fra»čiika AsKks^a itav. 20. I. nad. — Tairfoa uredni«va in uprave 11 -51 Se ena okrožnica ie potrebna! Morda se oarn bo iz goto-vih sebičnih namenov, katerih s« v vprašanju napovedi terjatev ne morejo otresli nekateri znam posamezniki, /.opet očitalo", da bočemo poslovanje prijav napram Avstriji in Ogrski ovirati aH celo sabotirati. Ni izključeno, da bo jeza nekaterih istoiako dobra znanih gospodov zopet planila na dan proti naši organizaciji in našemu listu. Vse to se zna zgoctfti in se 'bo najbrže tudi z^odftlo. Toda kijub temu da je nova «zsumera>. na oni strašni neizogibna, -si ne nfcaemo kaj, da bi se znova ne pečali z vprašanjem naipovedi terjatev napram Avstriji in Ogfrski. Rok, v katerem se morajo redlcfciti prijave {24. apr. 1925.), se bliža koncu in zato je povsem naravno in ra-zumLjivo, da postaja množica prizadetih vojnih oškodovancev čedalje bolj nervozna in dosledno temu vprašanje čedalje bolj pereče. Saj na's loči od konca roka samo Še osem dni! A t v kakšnem stanju se nahajajo napovedi Omenjenih terjatev tik pred zaključkom tega roka, ki se po ponovnih zatrdilih pristojnih ob laste v ne :bo v nobenem -slučaju podaljšal? Poslušajmo, kaj pravijo o tej stvari tisti, ki so jezni na nas in na našo politično organizacijo, ker smo izdatno pohiteli na pomoč našemu ljudstvu in s tem avtomatično tudi državnemu ar ar ju. Kakor smo naglasiti že včeraj, tudi če predložil do 24. aprila, samo goJo prijavo svoja terjatve, in « zagotovil a tem vse morebitne pravice, ki mu izhajajo iz omenjenega dogovora. Do sedaj smo priobčili že štiri okrožnice tukajšnje finančne intendante, a v vseh se naglaša, da morajo biti napovedi do 24. apaila tudi predpisno dokxčnenti-rane, kar se, kaikor rečene, ne vjema z določbami čl. 5. tozadevne pojgodbe. Finanr ćna intendanca je bila očfcvadno prepričana, da se bo dado vse to izvesti, a praksa je poučna vse, ki 'se za to važno vprašaraje zanimajo in morajo zanimati, da so biH taki nim oškodovancem one af, nafcefeuk vae možnosti, narodnimi obvezami, vsebovanimi v om njenem dogovoru. Taka olajšava, ki je poataia eedaj neobhodna potreba, je že zgoraj opisana ločitev napovedi kot take od dokumentov na podlagi čl. 5. dogovora. Zate smo reldi $e v naslovu in ponavljamo todi tu, da je potrebna še ena okrožnica finančne inten- računi, kakor vse kaže, zelo zgrešeni. Mi- dance, ▼ kateri bo to izrecno naglašeno, slimo pa — In o tem ne more bati nobe- Le tako bo prizadetim vojnim oškodovan* cem omogočeno, da naprarvijo vai v določenem roka predpisane prijave. nega dvoma — da priglasrtveni ur ajdi ni-■ najo pravice prilcrajševati prizadetim voj- Atehtat na bolgarskega kralja Dve osebi ubiti in ena ranjena — Kralj ostal nepoškodovan splošne srimpartije SOFIJA, 15, Bolgarska brzojavna a^gen- J nifestacije cija poroča: Včeraj zjutraj je bil na poti iz Grkanije v Solijo napaden cd tolpe, ki pripada enotni agrarno-komunistič ni fronti, avtomobil, v katerem se je iviozil kralj Borita v spremstvu mladega naravoslovca Ilčeva. Ta poslednji je bil umorjen, ravnotakot en član častne straže, medtem ko je bil šofer ranjen. Kralj se je vrnH ne- poškodovan v Sofijo. Splošno ivilada prespala med take naše prijatelje tudi go-1 pričanje, da niso napadalci vedeli, da se - 1 '__i i ' 1 j- D___*---1T__Lr*aii najia.10 v alf(jrmOrkrli>\r r*rv+ i£> rrški odvetnik g. Boccarai. V svojem znanem članku, ki ga je objavil «Piccolo» od pretekle ©obote, nagiajša g. Boccini povsem pravilno, da je treba napraviti kakih 60 ti^clč prijav in da je to delo neizvedljivo. Seveda pripisuje on krivdo na tem ^sabotiranju* napovedi, ki da ga povzroča propaganda « slovanskih odvetnikov». Takoj nato pa prihaja Boccini sam s seboj v protislovje, ko opisuje nepremagljive težkoče, ki so združene z rečer.imi napoved ' Za sestavo vsake prošnje — pravi g. Boccini sam — rabi izvežbana oseba vsaj dve uri, a v 20 dneh bi se ne mogla i-apratvDti 60.000 prošenj (z notoričnvmi akti, potrdili županstev itd.), tudi če bi ee razpolagalo s 6C0 izuče nuni in inteligentnimi osebami, ki bi vestno in vztrajno delale. Tak je položaj po besedah g. Bc-c-cini-«ja samega. Kako je s temi besedami v sklada njegova trditev, da ^slovanski odvetniki« 'a svojo izdatnoi pomočjo nažeiriu Ijiidstivu sabotirajo1 opravilo napovedi, je pa uganka, katere rešitev, moramo pač prepustiti i^. Boccini-ju samemu, zakaj nam navadnim zemlja nem je zares nedoumljiva. Strkiiamo pa se z g. Boccini-jem, ko meni, da je delo talko ogromno, da se najbrže ne bo moglo izvršiti v predpisanem roku. Toda >asno je vsakomur, da se ne bo meglo izvršiti ne zaradi kakega pretvez-rteiga «sabotiranja», ki ga ni, temveč satno zaradi materijalne neinožnosti. Vsakdo, ki je količkaj posvečen v prakso napovedovanja teh terjatev, ve, da povzročajcu največje težkoče takoimenovani «notorični pkii>\ Poročajo nam z dežele, da so sod-nije in notareke pisarne včasih kar ofcle-govane po pričah, ki prihajajo pod prisego potrjevat obstoj in značaj škode. Pred neko sodnijo v gefriških gorah je bilo en dan onega tedna kakih 500 ljudi, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Koliko jih je prišlo na vristo, je seveda drugo vprašanje. In podobno mora izgledati tudi po drugih uradih in pisarnah, ki prihajajo tu v poštev. Iz tega sledi, da bo treba iskati krivdo, ako .se ne bodo mogle sestaviti vse napovedi, kakor predvideva tudi g. Boccini, le v težkočah, ki povzroča dokumentiranje napovedi. Saj menda ne more tbiti nikakega dvoma, da je napoved sama zelo cnosiajvna suvar, ki ne zahteva drugega nego da se iizpolni tiskani vzorec. Ako se torej hoče »olajšati napovedo^vasije terjatev, je treba, da pristojna oblastva posežejo vmes ta*m, kjer so resnične in v več slučaijlh res nepremagljive ovire, namreč, kakor rečeno, v »vprašanju dokumentov. Potrebno je, z drugimi besedami, da se rok za predložitev dokumentov podaljša preko 24. aprila t L, tako da bi prizadeti morali predložiti do tega dne le prijave z obvezo, da dodajo naknadno predpisane dokumeute, kakor hitro jim bo to mogoče. A,k-> izjavlja finančna fntendanca, da se rek za narpoved kot tak.0 (24. Aprila) ne more podaljšati, je povsem razumljivo, ker je ta rok določen v mednarodni pogodbi, katere ni mogoče spremeniti. Toda glede rGka za dokumentiranje prošenj rti določenega v pogodbi od 6. aprila 1922. nič obveznega, temveč je s čl. 5. te pogodbe, Kakor je neizpodbitna- dokazal dr. Wilfan č,anku. ki ie bil objavljen v na-,tu 24. marca t. L, izrecno omogoča se priglasitve spravijo tudi nak- kraii nahaja, v avtomobilu. Oddelek čet je bil takoij odposlan na zasledovanje neverne tolpe. Splošno ogorčenje v SoHfi —- Manifestacije simpatije kralju SOFIJA, 15. Tekom seje v sobranju je poročilo ministrskega predsednika o včerajšnji nezgodi kralja izzvalo živahne ma- na naslov kralja. Načelniki inozemskih misij so se takoj podali fr kraljevsko palačo ter izrazili sivome čestitke, ker je kralj srečno ušel veliki nevarnosti. Prebivalstvo — brez razlike strank — se raduje, ker je kralj srečno ušel sanrti. Vse mesto je v zastavah in trgovine so zaprte, V stolni cerkvi se je vršila zahvalna služba božja ob navzočnosti nepregledne ljudske množice. Listi ugotavljajo, da je ta teroristična akcija iizzva-la splošno ogorčenje. Bv9 klanca ti Siliarskes mmm SOFIJA, 15. (lzv.) Danes je bil tu umorjen poslanec Konstantin Georgijev ki je pripadal k vladni skupini. V vaisi Ada je bil umorjen pa zemljoradnički poslanec Ački Efendiji. :ajanja so bila prekinjena radi tega, ker sq Italijani stavili take zabteve, 3d jih ju-j?oslorv*eriski delegati niso mogli sprejeti, ker niso imsli tozadevnih navodil. N«jj-večje težave delajo tri konvencije, ki se nanašajo na izkoriščanje luke Thaon di ^-evel dn pa nekatere točke, ki se tičejo Zadra. Ravno tako je ostalo nerešeno vprašanje Trstenika. Sutone* Hffle »trate BEOGRAD, 15. (Izv.) Sestanek Male antante se bo vrši! dne 9., 10. in 11. maja v Bukareštu. Ta datum je končnoveljar>en. I>ne 9. maja se bo vršila proslava neodvisnosti Romunije, katere se bodo udeležili tudi ostaH zunanji ministri Male antante. Začaseo ojačeaje bolgarske armade. SOFIJA, 15. Medzavezniška vojaška kon trolna komisija v Bolgariji je včeraj dobila j Odvrniti obvestilo, da je ,posJaniška konferenca dovolila zvišanje staleža bolgarske vojske na iri-tisoč mož, toda pod pogojem, da bo teh 3000 mož koncem maja zopet odpuščenih. Bolgarska vlada je namreč v svoji tozadevni prošnji izjavila, da bo predvidoma koncem maja popustila boljše viška nevarnost na Balkanu, s katero je utemeljila prošnjo za zvišanje svoj-e vojske. čarfi poatavvH zopet za Herriota v» slučaju, da bi Painlev« padel v senatu. Sploh p* hoče že Pamlevč povleči Herriota v politično življenje, ker mu ponuja ministrstvo za zunanje zadevp. Ne kaže pa, da bo Henriot sprejel to ponudbo, ker si hoče pridržati svobodo dejanja ter začeti v državi politično kampanjo. Herriot je to svojo namero izdal na sdnočnjih Pa;Mile-vćjevih posvetovanjih ter izjavil, da goji trdno upanje, da se bo Painleveju posrečilo sestaviti nove vlado. Moža, ki bo poklican na čelo bodoči vladi, čaka predvsem naloga, da doseže sporazum med dvema zbornicama parlamenta. Ako ostane ujetnik kartela, t. j. z večino v poslanski zbornici, ne more računati z zaupanjem senata. Ako se mu posreči spraviti na svojo 'stran večino v senatu, ga bo ob prvi priliki zavrnila večina poslanske zbornice. Nad kartelom ali tv kartelu, sestava življenja zmožne vlade se prikazuje z velikimi težavami, da zdi se skoraj nemogoča. Na vsak način se mora računati tudi z možnostjo, da se zbornica razpusti, kar pa fcodo levičarji skušali na vsak način Uonderuelđe sprejel manđnt M!h mmttifo v vlsdl M\t v lm\m Odmevi Farinaccijevega govora RIM, 15. Vesti o bližnji rekonstrukciji | vlade ter o delitvi finančnega ministrstva ter ministrstva za narodno gospodarstvo se danes zanikajoi tudi v Tako piše Mussolimjevo glasilo «Po-polo d'Italia» med drugim: «Igra proro-k o van j o Mussolinijevi vladi je zelo nehvaležna; kajti Mus530>ik)i — tudi to je danes dovolj sklepe niti eno minute« prej. ministrstev, obnovitev ministrstev, zamenjava ministrov; spuhtelo je tudi predvidevanje, da bo< -vodil Mussolini le za kratek čas vojno miriistrstvo». lisk se splošno bavi z govorom generalnega la»jnika fašistovske stranke on. Farinaccija o(b priliki otvoritve s»pc«ne- Pavle Radić se zopet sestane a Fašićem? Pred pogajanji z Grčijo BEOGRAD, 15. (Izv.) Po odhodn mini-^ ( strskega predsednika Nikole Pasića je pre-^fiUU !vze^ posle ministrskega predsedstva Gju-vladnin ro^ . minister za socijalno politiko. Marko Trifkovič je czdraivjl ter je zcjpet prevzel funkcije predsednika narodne MnM zopet m otmriju PAJUZ, 15. Painleve je bil ponovno poverjen, da sestavi novo francosko vladot. Paiiiksve je sprejel mandat ter obljubil predsedniku republake. da bo po avto jih najboljših močeh skušal rešiti krizo. Še danes da se bo predstavil v Elizeju ter poročal predsedniku o izidu svodih prizadevanj. Painleve se je posvetoval do poane noči s prijatelji in načelniki skupin. Na splošno se smatra, da hoče iti tokrat do dna. Po trditvah iz krogov kartela .se bodo iervi- za sestavo nove belgijske vlade PARIZ, 15. Načelnik belgijskih socialistov, Vandenvelde, je sprejel ponudbo kralja Afibei-ta za sestavo nove vlade, ki bo stopia na mesto Theun:'>evega ministrstva. Velikanski požar v Londonu LONDON. 15. Neka zaloga starega papirja se je nenadoma vnela. Ogenj .^e je razširil na bližnjo tovarno firnežev. V Ire-notku je bila vsa tovarna v ognju. Plameni so se videli rveč milj daleč. Ob 1.30 ogenj še ni bil pogasnjen. Tovarna in bližnja garaža sta popolnoma uničeni. Karman usnirčen HANNOVER, 15. Morilec Harmnn, ki je bil decembia lanskega le I a obsojen na smrt, je bil davi g^ljotiniran. VEST i skupscine. M žiuiisnja nažeša Uudstua Pišejo nam: Na veliko soboio zvečer jc se- , , . 4 Zunanji minMe- dr Ninčič je sprejel i ^^^^ jasno dekazano — sporoči svoje danes nemškega poslanika. Pozneje mu je le v trenutku, ko je to potrebno, £rški poslanik predstavil novega grškega ' —; ^puhtela je delitev vojaškega atašeja. Pogajanja z Grčijo, Id Predavanja vseučilisfnega prof. dr. Uebra v Trstu V torek. 14. t. m. ;e obiskal g. preda- z se pričnejo v najkrajšem času, bo vddil g. Boškovič. V zunanjem miriistrstvu so se sestali Boškovič, Panta Gavrilavič, poslanik v Atenah, ter pomočnik zunanjega ministra Mankotvić. Razpravljali so cf bližnjiih pogajanjih z Grčijo. nika padlim v Robecco d'Oglio. Časopisje Radič odpotoval v Beograd, kaaner bi bal obsoja posebno Farinaccijevo zahtevo, da moral prispeti danes. Pavla Radića pa ni se uvede smrtna kazen za izdajalce do- bilo videti danes v Beogradu, ker se je mojvine, dalje prisilno bivališče ter izgon odpeljal v neznano smer. Njegovo skriv- postave — tudi red. O polnoči je onih pet najat fantov že sladko spalo spanje pravičnega in sveti mir je zavladal po Sežani. V nedeljo zjutraj so pa kr. orožniki v Sežani aretirali za piruhe vseh teh petnajst fantov. Razume * f*'.da .n';h niti od daleč slutil, za. f -7 ' t . /-t . v j - r> i so bili aretirani, ker si pač niso bili svesti iz z.agreoa je duo javtjeno, da jc ravle • prav nikaketfa kazniivptfa rloi»ni» za politične zločince. Proti takim zahtevam je nastopila celo filofašistovska «Tribunaki pravi med drugim, da je uboge starčke, ki so pristopili k fašistovsiki stranki, oblil smrtni znoj, ko so slišali o smrtni kazni. «Tribuna» meni, da bi zahtevana smrtna kazen zadela tudi nasprotnike fašizma; kajti za Farinaccija sta fašizem in domovina dva istovetna pojma. Včerajšnja popoldanska izdaja milanskega «Corriere della Sera» je bila zaplenjena, ker je list objavil komentar k Farinaccijevemu govoru. Za proslavitev 25-letnice vladanja italijanskega kralja RIM, 15. Neki visoki italijanski diplomatski uradnik, ki je hotel, da se ne objavi njegocvio ime, je daroval 1 milijon lir dobrodelne se je takoj po prihodu podaj h kralju ter mu poročal o političnem položaju. Pri kralju se je mudil celih 6 ur. Zvečer se je odpeljal v Cavtat. Prearelitev mmll Sol v JmuIotIII . BEOGRAD, 14. V prosvetnem ministrstvu je komisija načelnikov oddelenj začela stilizirati definitivni tekst zakonskega osnutka o osnovnem šolstvu. Projekt se izdeluje na osnovi prejšnjega, zakona o osnovnem šolstvu, upoštevani pa bodo .... , f predlogi in mišljenj? vseh učiteljskih orga- za dobrodelne namene, da tako proslavi!nizacij. Z novim zakonom se pred).ideva letnico vladanja kralja Viktorja Ema- enotni osnovni pouk v vsej državi, osem- cdno»sno šestletno obvezno nostno potovanje -spravljajo v zvezo s Pa-šičevim odhodom. Splošno prevladuje mnenje, da se namerava Pavle Radič sestati s Pašičem. SARAJEVOI5 p«r.) D-j« cb 10. mi in niefov tovarli. je pnspel min«triki predsedmk Paitc, ka Seveda bi se rajši na« fantje prej že odslra- ni.ll m0W ^ -. 1- _ i-' ____1 _ 1 f J ** prav nikakega kaznjivega dejanja. Mislili so se pač, da gre za kako lažnjivo denuncijacijo, toda stvar se je 'kmalu pojasnila. Poveljstvo narodne milice v Sežani je napravilo v nedelfo vanje v našem kraju. Mladina je zanimivemu predmetu pazljivo sledila, posebno še, ker ga je znal predavatelj podati v zelo poljudni in razumljivi obliki. Drugo predavanje se je vršilo včeraj v mali dvorani obrtnega društva v Bsrkov-ijah. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano tudi s strani meščanov. — Gos U je pozdravil v imenu domačega v imenu domačega društva . , . ,, , . ____, Adrije» g. Martelanc. G. dr. Veber si je zjutraj ovadbo na kr. orožnike, da je prišel nadel nalogo, da razjasni pomen in naloo'e neki član narodne mihce ves krvav na glavi jfiiczaHio tn 7 9QfrvKal ovni« —a _ _ ^ _ j v . , , . na ž!avi filoioHje in je zastopal svoie strogo duah- nili iz gostilne, ako bi vedeli, da jim sama prisotnost dveh fašistov lahko ravno za praz- ---------------da je bilo treba aretirati ravno i „ , , . - • onih petnajst fantov, ki so slučajno en večer 13™.° stojo »hrtloz navdušenim plo-poprej sedeli v isti gostilni kakor oni krvavo ff*Z bl lmcl° v«čkrp.t pri- liko siisati slična predavanja, * * « r__________ _____________Danes se vrša, kakor je bilo javljeno že nike bridko škoduje^'toda"kdo bT "si Vogel'pri včeraj predavanje vseučiiiškega profesor^ nas kaj takega domnevati! — Orožniki niso Vebra v Sala di Mcdugno, via Cfiiozza (mogli do dane3 še ugotoviti, kdo je onega mi- j št. 7. Začetek Ob 20.30. Predmet preda-Jičarja tako krvavo pretepel. Vendar so (pa vanja: «Analiza vesti». Opozarjamo na to ugotovili, za kar jim bodi lepa hvala, da sta važno predavanje posebno na$o inteli-bil ona dva miličarja še v nedeljo zjutraj ob genco. treh v Šmarjah pri Sežani, da sta tam ponoči t —- zbudila- posestnika Rodico, ki je moral na njiju ! — Trgovski volilski seznami. Tukajšnji zahtevo zjutraj ob treh vstati in jim dati vina. j uradni list «Osservatore Triestino» je objavil Posestnik Rodica je potrdil, da sta bila p« te dni sledeči poziv tržaškega župana: «Pozi-njem cb oni uri še .popolnoma zdrava. Ob petih vajo se vsi tisti, ki imajo pravico biti vpisani nuela. sem čeno, nadno v red, predao se izročijo avstrijskim m ogrskim likvidacijskim uradom. Besedilu omenjenega čl. 5. ne bomo tu zopet navajali ker je pristojnim oblastvoon pač znano. Kot ./a/vtno glasilo naš l^dstva, ki mora zastopati njegove interese m? slimo, da nam narekuje to naša' dolžnost, da tu ponorvno opozorimo kr. prefekturo in finančno intendanco na določbe čL 5. dogovora od 6. 4. 1922. in ob-eneon tudi na neodklonljivo potrebo da se ca podlagi njegovih določb poenostavijo prijave na način, da pristojna oblastva izrecno izjavijo, da je vojni oškodovanec Kongres potovalnih kmetijskih šol RIM, 15. Danes je bil otovorjen 19. kongres potovalnih kmetijskih šol. Otvoritve so se udeležili državni podtajnik ministrstva za državno gospodarstvo on. Paglion, on. Fontana, Poggi in Filesi ter mnogo drugih zborovalcev. Comm. Zaru, pcS-predsodnik Udruženja trgovcev in industrijalcev cv Rimu, je v imenu rimskega komisarja sen. Cremonesi pozdravil zbo-rovalce. On. Paglion je sporočil pozdrave ministra za državno gospodarstvo oa Nava. Volilna borba v Nemčiji Program dr.ja Marxa. KOENIGSBERG, 15. Dr. Marx je danes pred velikim številom poslušalcev razložil svoj politični program. Med drugim je izvajal; «Zunanja politika mora v vseh političnih zadevah in problemih imeti prednost, ne da bi pri tem trpela nacijonalna čast. Neumestno bi bilo, z besedami, za katerimi ni nobene moči, napraviti inozemstvo še bolj nezaupljivo. Vse je treba preprečiti, kar bi moglo motiti trdnost nemške valute in mirni razvoj nemškega gospodarstva. Inozemstvo mora v novem predsedniku videti jamstvo, da se bo nadaljevala politika za sporazum*. Smrtna kazen za 280 Knrdor PARIZ, 15. 280 Kurdov, ki so se udeležili zadnje vstaje, je bilo ujetih v Giar « predpisom do*,v»a od 6. 4. irf^l^ , osem letno, cdno»sno šestletno obvezno šolanje ter ureditev šol na sedanji osnovi & tem, da jih vzdržuje država. O tem vprašanju so mišljenja učiteljskih organizacij deljena: nekatere organizacije predlagajo, da bi vzdrževanje šol uspešneje pno vaja le samoupravne edinice, dočim dnige organizacije smatrajo, da je najbolje, ako vse šole vzdržuje država. Z novim zakonom bo povsem zajamčena ustanovitev meščanskili, obrtnih in gospodarskih strokovnih šol ter se predvideva nameščen je potovalnih učiteljev, ki bodo otrokom predavali v onih krajih, kjer ni v bližini strokovnih šol, torej sličnci kakor v skandinavskih državah. Veronik se bo poučeval še nadalje v osno? »inih šolah, toda predavali ga bodo le oni kateheti, ki jih postavi ministrstvo prosvete, ali pa učitelji Vobče bo pouk v osnovnih šolah pod popolnim državnim nadzorstvom. Definitivni tekst tega zakonskega osnutka bo dovršen v par dneh in pride med prvimi na dnevna red na« rodne skupščine. Komisija trn avtorsko pravo. BEOGRAD, 15. V ministrstvu za prosveto se sestavi te dni komisija, ki ima nalogo, da izdela zakonski predlog o zaščiti avtorskega prava. Zveza narodov je namreč zahtevala od Jugoslavije, naj pristopi k obveznostim glede zaščite avtorskega prava. Pariška joridičaa falnriteta zopet odprta PARIZ. 15. Minister za progveto je odredil, da se sna jurac&čna fa&cuiteta Sorbone odpreti v poodolpk, 20. t m zjutraj ju je videl vesela hlapec g. Scaramanga v trgovske volilske sezname, da vložijo do in še ob sedmih zjutraj sta neslužbeno hodila ( konca aprila prošnjo za vpis. V prošnji za vpis precej glasno po sežanskih gostilnah. j v imenik mora biti označena tudi vrsta trgo- Iz tega torej izhaja, da niso sežanski fantje : vinc ali obrata, ki jo prosilec izvršuje, in pa* v prav nikaki zvezi s krvavo glavo gospoda kategorija, v katero misli da spada. Prosilec, miličarja. Mi pa mera ni o za danes samo ugo- ti je vpisan v seznam političnih vo-Hcev kak-e toviti, kako se naši mirni, trezni in pošteni druge občine in ne iste, v kateri mora napra-fanfje brez vsakega razloga zapirajo in to viti prošnjo za vpis v imenik trgovinskih vo- 1'lcev, na; priloži tudi potrdilo, da je vpisan v seznam političnih volilcev. Vsi iisti, ki v gori določenem roku ne vložijo prošnje, se ne bodo mogli vpisati v seznam trgovinskih volilcev. — Oslovski kašdj. Občinskemu zdravstvenem uradu je bilo naznanjenih že več siuča- ravno za velikonočne praznike. Kaj se bo zgo dilo z onima dvema miličarjema sedaj po tem dogodku, bomo poročali. Stanje krvavo pretepenega miličarja je tako, da prav lahko opravlja svoto službo. IS u sioveoske dramatske prireditve prepovedane 1,. ___________________ To vprašanje smo naslovih pred nedavnim ' jev osiovsWa kašlja. Ugotovljeno je, da ta bo-časom na tem mestu na kr. prefekturo. Danes iezeIJ razsaja sedaj med otroci tržaškega mesta, ga moramo ponoviti. Iz Divače nam namreč P£se.bl10 v Bikovi,ah na Greti v Rojanu in poročajo, da se tam ni mogla vršiti predstava, '-ednja UsJov?A!; kaielj je nalezljiva bolezen ki jo je nameravalo prirediti tamkajšnje doma- jSC, :preJ"'a naJ^ž|e potom pliunčevih kap-če pevsko društvo na velikonočni pondeHek, 1 [J.\C- uhalaJ° bolnikovih ust pri kailjanju. ker kr. prefektura igre ni dovolila, dasi je bila : ,S£ loP\° pnporoča, naj bolnih otrok 6rošnja za dovoljenje pravočasno vložena. — bruštvo se je pripravljalo nad mesec dni za predstavo in imelo tudi že precej stroškov za napravo odra. a vse zastonj, ker dovoljenja ni dobilo. Ravno včeraj smo naglasili v kratki notici, da kažejo oblastva v zadnjem času več ohzirov glede naših prireditev in že nas sili slučaj v Divači, da moramo to priznanje znatno skrčiti. _ — Policijska preiskava v kavarni «E» pri Sv. Jakobu zadnjič to velezabavno komedijo, ki je tako ugajala na velikonočni pondeljek zvečer. Zadnjič v tej sezoni bomo imeli priliko videti naše najboljše igralce, znane še z našega tržaškega odra. — Kdor se hoče še enkrat prav do solz nasmejati, pride v nedeljo k Sv. Jakobu. — Igro režira g. Marij Sila, ki igra obenem tudi glavno vlogo. V glavni ženski vlo^i nastopi g.a Silova. Poleg teh nastopijo Še: gg.: Terčič, Celestin, Stepančioeva, Kre-ševičeva in drugi. Za igro vlada posebno v okolici veliko zanimanje. Predstava začne ob 15.30. Predprcdaja vstopnic v nedeljo od 10. db 12. predpoldne v dvorani D.KD, j žiw lastni konca koncev — opozicijskega, kovićav katere ara je v molilni pomagala. Ubogi Prokič je imel hudo orpozieijo. Sploh pa bo menda najboljše, da si v ogleda igro. Bi tako nam ni tre&e na dolgo in Sirc&o razlagati vsebino igre. Občinstvu pa na ta način, po&krijemo vse Lepe naoreegte igre, da jim bo pri {premijeri s tem večjim uživanjem sledilo. — Bolniška blagajna «DeI. podporno dra- Štvo» bo imelo v nedeljo, 19. t. m.( svoj občni zbor v svojih društvenih prostorih v «1. Corooeo t7, I. nad. — Dnevni red: t. pozdrav predsednika., 2) čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 3) tajniško poročilo, 4) blagajniško poročilo, 5} poročilo računskih pregledovalcev„ 6) vo&itev novega odbora, 7) razno. Začetek ob 9.30. - K obilni udeležbi vabt — Odbor. SPORT Kolesarska tekma S. K. Jadran, Vrtojba, dne 13. t, m« Otvoritev tekme je zakasnela za pol ure: ob pol eni so oddrveli tekmovalci proti Štanda" ežu. Od 19 priglašenih tekmovaiLcev jih je tekmrotvaJio 16, in sicer od S. K. Jadram, Vrtojba — 8, od S, K. Val,, Barksov-lie — 3, od Tef. dr., Postojna — 2, od S. D. Adria, Trst — 1, od S. D. Adria, Opčine — 1 y iz Kobarida — 1. Do Komna je dirka potekala precej mirno; dirkarli sot v skupini od 7 do 10 tekmovalcev. Na čelu jiiii Gcrkič, Nemec, voaisih Konstantin. Imeli so na splošno precejšnjo smolo. Že po prvem kilometru sta se dva. vrnilai radi hib na kolesih; Sknčič pa moraJ mencati pnevmatiko. Pri Zdiavščini so padli trije, eden preko1 drugega. Naša prvaka v kolesarjenju Gorkič iz Vrtojbe in Komar iz Postojne "sta imela preklicano smolo. Pri Ronkth je pačila prvič pneuma-tika Komarju, med Šempolajem m Goranskim vdrugič; Gorkiou pred Komnom, a je kmalu došel skupino, — pri Rihemberku mu je počilo drugič, nakar je kjomčrbotveljavno z. a stal za prvimi. Skozi kontrtožlo v Komnu je šlo že 9 dirkačev. K starta so dospeli v sledečem redu: 1. Nemec Jože, S. K. Jadran v 3 urah, 25 min., 45 •siek. 2. Pertot Ms&vo*, S. K. Vai, v 1 mah, 26 min. 45 sek. 3- Baje Franc, Tel. dr. Postojna, 3 turah, 27 min. 40 sek. 4. Gorkič Emil, S. K, Jadran, v 3 ur ah, 29 min. 5- Pertot Stanko, S- K. Val, v 3 urah, 34 min. 40 sek. 6. Komar Ignac, Teli dr, Postojna, v 3 urah, 36 min 30 sek- 7. Mare ga Mirko, S'. K. Jadran, v 3 uraih, 37 min. 25 sek. 8. Konstantin Kari, Kobarid, 3 urah, 46 min. 35 sek. 9- Simšič Franc, S. K- Jadran, že v ne-mak'simalnem času. Dirka se je na splošnoi vršiila v srednje-hitrem tempu: — povprečno 22 km na um. Cesta po naznačeni progi je skrajno slaba, razriia m izrafbljena aH pa posuta, na progi čez Kras je pa precej močan veter oviral tekmo. Silen prah m prvo pomafedarasko toplo 'solnce tudi nista ravno prijava- Tekmo so spreimiljaji g, Rno Pertot, S. K. Val z motoren, in g. Bruno Satinig z viodr stvom tekme, v avtomobilu, za kar izrekamo omen|esikna gospodoma iskreno zahvalo. Zairvalaj tudi vrlim. Kosnencem, ki so vzdrževalo) saini red, ter pomagali športnikom pri kontroli tekme, V vjseh vaseh ob progi se je zbirala številna množica in živahno pozdravljala vihrajoče dirkače, po prašni cesti; ptoiaebzuo v Št. Petru, kjer številnost ljudstva ni zastajala za številom pri startu. Pri nobeni dirki doslej še ni bilol v Vrtojbi tolikega zanimanja od strani prebivalstva. Pol kilometra na dolgem lsoJ v črni masi obdajale mno»- aosfci te su to i poka za Ei, izjetŠust- čivši l&u iza kako je vodio sa 5 A. Kod 01ympa su fafll »vi dobri u L pol no popustili ctu E pol., osobito občana. Istaknula se dte*sn* sipo>kat ko tj a je zabila 3 goala. fea oboslaamh po>zdra;va) t predaj© buketa sa strane 01ympa, započnije utakmica u 3.50 p. p. Odmah spočetka istrče se Concardija tehničkom igrom, no 01ymp se snalazi i prelazi u navaikt. U 11 m. desna spojka lijepim udarcem u desni kut po&iči vodstvo za OIymp 1 ; 0. Ooncordija pritisne te Hjeva spojka izjednačuje 1:1. Iz gungule pred vratima Conoomcfije zabija desno krilo 2:1. Cancordija hoće pod svaki način, da izjednači no to im ne uspijeva. U II. pol. odmah u početku desna .spojka zabija glavom 3: 1 za CHynnp. ConcordSja popušta, 01ymp pritisne i zabije još 2 goaila po lijevom krilu i desnof spojci. Sada se Concordija osvijesti i predhradja izvanrednu igru i zabija iz ^slobodnog (udarca u 27', iz presifcncngo do^udjenog elfera u 33'. U 35' zabije desna -spojka 5r4, te ista izjednači u 42T stojeći u Čistom of side-u. Sudac g. Lepak od Concordije slab, Nrje zatomio simpatiju za svoju momčad te je često sudio na štetu Ofympa. * « * — Športno društvo Adrfa vaibi -svoje člane na redni občni zb or, ki -se bo vršil dne 16. t. m. ob 20. veri v dvorani DKD pri Sv, Jakobu s siedečim dnevnim redcan: tajnikovo poročilo, bLagajnikovto poročilo, izieva pregledovalnega odbora, določitev mesečnih prispevkov, volitev predsednika in (odbora, slučajnosti!. * * * Vtis ponedeljske tekme M. D, Tabor -D, K, N, Tommaseo, Qb nepričakovano velikem števiha otbčinstva iz Sežane in bližnjih vasi se je vršila na velikonočni ponedeljek nogometna tekma med mlado čefo M. D. Tabor n četo D. K. N. Tommaseo. Igra sama na sebi je bila v prvem polčasu še precej mrtva m je končala z 0 :0. Lahka, pretruač na •strani Tabor-a. V drugem polčasu je napela dijaška četa vse svoje sitfe, da premaga nasprotnika. Kljub hrabremu odporu Taborčanov se je poo-nečiio četi Tomma«sea zaJbiti 2 goaJa skoro enega za drugim. Sodnik nepristranski in na mestu. Pri tekmi 9o igrati izključno slovenski nogometaši in skozi celo igro si bHo slišati niti ene tuje besede, kar bodi v jasen vzgled naSira tržaškim športnim društvom in odsekom. LstOtako vedenje Čete napram četi lepo in prijateljsko. vab&i, in da so le iz splošne človeške komodnoisti Se čakali na priliko, ko bi lahk*> izkazail «vojo naklonjenost do «Si- 27Ietni carinski strainiri Rihard Cante, stanujoč v uiici Navali «t. 48. Vozeč s kolesom navs zdol po ulici S. Marco, je zadel ob deW kamen ter radi močnega sunka zle tel s kolesa. Pad«l je lako nesrečno, da se je hudo cuprast kal po rokah in obrazu ter si pretresel možgane. Navzočni ljudje so položili nesrečnega kolesarja v neki slučajno tam mimo vozeči tovorni avtomobil, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so- ga sprejeli v ki-rurgični oddelek. Okreval bo v dveh tednih* cam. da se že pred prvimi vajami sezna- ne nastopijo kake k mplikacije. Kdor as mogel iz karteregakoS vzroka do sedaj izvršiti svojega namena, termi se bo nudila v to najlepša prilika v soboto 18. t. m. rv) gooomenjeni dvorani. Prireditev pa je namenjena predvsem tudi bodočim aktivnim članom in člam- nšjo in da se vzbudi med njimi tista prija- _ Trupla uto^jenca v morju. Včeraj popol-tel^aka m družabna vez, kt je v vsakem dne so nekateri delavci, zaposleni v prosil družtvu, posebno pa v takem športnem luki V. E HI, zapazifi kakih 100 metrov od diuštivu, nujno potretbna. I brega podolgast, človeškemu truplu podoben Ker si pa odboa* prizadeva, da bo ta ve- predmet, kr sc je enakomerno ziba! na valovih; čer eden najlepših in najbolj prijetnih v P° natančnejšem opazovanju so se prepričali, celi sezoni, se bodo gotovo odzvali vsi .pri- da Je čutini Predmet res moško truplo. O do-» jatel nenavaden uftpelt, ker ie nastopil italijanski krožek s skoro mimira rezervami tržaške «Girtnasiiche», Ica igra. eno najvažnejših vlog v tretji divizi^L Pred to tekmo je nastopila II. četa "Vala« proti novoustanovljen četi konto ve Istega krožka, ki jc ta dan nastopil prvič, in je imela vsisd tega barxovljanska četa lahko nalogo* Igra je končala 7:1 v prid * Valu». Prepričani pa smo, da bo kontovelska. četa kmalu dosegla več ali manj višino drugih okoličanskih čet, ker raapoiaga z dobrimi močmi, med katerimi spada v prvo vrsto njen vratar, Gti je ubranft večje število goalov. V pondeljek je nastopila I. četa «VaIa» proti, močni četi «Impavida» ter jo premagala s 4:0 (4 ^0). Izid te tekme je bil nepričakovan, ker je nastopila četa «Impavida» z oj a cenim mo tlorujavo delavsko obleko, na noguh pa je imel rumene čevlje. Pri njem niso našli nika-kih osebuih listin, ki bi omogočile ugotovitev njegove isLovetnosti. Tudi ni bilo mogoče niti približno dognati njegove starosti. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo neznanca prepeljano v mrtvašnico mestne bol-včeraj razvila v popolno blaznost. Mož je pri- nišnice. Ni znano, ali gre za nesrečo, samo-s čel kopati v domači vasi strelske jarke proti mor ali zločin. Iz tržaškega življenja — Duševna tema. 53-letni krnet Josip Ba- , za»c, stanujoč v Dolini šL 104, je že delj časa 1 kazal znake duševne zmedenosti, ki se je sovražnikom, ki so obstojali v njegovi bolni domišljiji; ljudem, ki so ga skušlia odvrniti od njegovega nespametnega početja, je grozil z debelo gorjačo. Končno so ga domači vendarle spravili domov ter ga zaprli* dokler ni dospel zdravnik rešilne postaje, ki je dal reveža prepeljati v opazovalnico. Dve kolesarski nezgodi. Včeraj popoldne — Fonočni tatinski obisk Težak Pompeo Borghese, stanujoč v ulici Pešce št. 1, je pr-javil na policijskem komisarijatu v ui. Samta, da so mu neznani zlikovci predpreteklo noč, ko je bil začasno odsoten z doma, ukradli za približno 300 lir perila in oblek. Ranjen v pretfcpu. 24-Ietni težak J«st okoli 16. ure je prišel iskat ponoči v mestno Požar, stanujoč v Lonjerju št. 200, se je sinoči bolnišnico 141etni šolar Dante Hroglich, stanu- 1 iz neznanih vzrokov spri v neki staromestnt joč v ulici Madonnina št. 13. Dečko je v ulici gostilni z nekim drugim težakom, ki je tekom Tiziano Vecellio padel s kolesa ter se pri tem pretepa, ki je sledil prerekanju, ponovno za- pobil m opraskal po obrazu in rokah, progo ceste prosto Po dirki je sledila razdelitev ragrati: g. Nemec — zlajfaci svetinjo, Pertort Milivoj — svetinjo iz vermeja s krono, Baje — svetinjo iz vermeja brez krone, Gorkič — srebrno svetinjo*, Perttot Stanko — srebrno, Kom ar — srebrno, Marega — sreibrnpi, Konstantin — bronasto, Simšič — bronasto. Kupa 'tedaj za letos pripade S. K, Jadranu v Vrtofbi, ker je prvi dirkač g. Nemec član tega kluba ter sta člana kluba g. Gorkič in g. Marega prispela na cilj v maksimalnem času. Veliko zanimanje za dirko dokazuje neoporečno, da naše ljudstvo zadobiva, čedalje več smisla in umevanja- za sport. Na tem ima nemalo zashago S, K. Jadran v Vrtojbi, ki v teku .svojega dvajsetletnega obstoja privzgojilo pri naših Goričanih pravo športno tradicija. Pokazalo se je osobito pri tef dirki1, da kolesarsko prvar štvo g. Gorkiča ni slučajen pojav, marveč v Jadranu neka> sistematično vzgojenega: saj je 'sedajj, ko je imel on smolo, prva-štvo ostalo članu vrtojbenskega kluba gospodu. Nemcu. Medtem ko sta predvojna naša, goriški in solkanski kolesarski klub umrla, — povojni ajdiclvski in vipavski sploh, ne vemo aili živita, — vrtojibensski zopet daja spodbudo m predmet našemu kcAosarjenfu. Upamo, da si te vloge goriškega prvaka ne bo dal vzeti i vfocdioče ter bo ostal zvest «tvoji vocMni ter športno-vzgojevaJnr vlogi. Tržaški m postojnski klubi so se častno ddrezali pri tej tekmi. Kje so pa drugi naši goriški klubi? * * * — Š. K. 01ymp : H. S. K. CoocordU (Zagreb) 515 (1:2)- U ponedeliak gostovali su ovdje .juniori Coctcordije, katot prva zar grebačka momčad poslije rata u Opatiji. Pokazali su vrlo lijepu tehnička i kombi-□atomu igru u polju, dok pred goaJbocn -su nesigurni. Istakla se navala, koja je u O. pol, spasno ugrožavala goal OTympa. Obrana slabija, a goalman nesiguran. Ci-jeLa je «Val» je nastopil z nekaterim« rezervami. Pred to -tekmo je odigrala II. četa «Vala» prijateljsko teGcmo z gretarsko «lahko» četo. Izid 0 :0. • » » — Nogometna i Jana & K. «V«l» - Barkov- lje — S. K_ «Spvta» - Gerira. Če se ozremo na ravnokar zaključeno zimsko sezono nogometnih tekem, zapazimo, da so tekmovala v t^ sezoni le tržaška društva. Če izvzamemo «Jadran,» iz Herpelj, ni bilo niti ene tekme med kakim tržaškim in zunanjim naoštvom. Morda je bilo tudi 'temu krivo zanimanje, ki se je vzb-ucKIo v začetku med tržaškimi khsbi za tekme za kupo g. Povha. Tako so bile vse zunanje čete obsojen« na večjo ali manjšo nedelavnost. Z namenom, da zopet oživita prijateljske stike med tržaškimi in -zunanjimi klubi, sta se medsebojno povabila na- prijateljski tekmi S. K. «Val» iz Bark o vel j in vrli S. K. «Sparta» v Gorici, m sicer gostujejo najprej Valaši dne 19. t. m. v Gorici. če pomislimo, da smo se na športnem polju Tržačam in Goričani precej izogibali drug drugega in de je ta tekma sploh prva, ki jo odigra tržaška četa v Gorici, smo ptepričani* da bo zanimanje za nedeljsko tekmo večje, kakor bi bilo za vsako drugo tekmo. Poskrbeli bomo, da bodo naši sportniUi pravočasno obveščeni o igrišču in uri nastopa. * * * — VesLarski klub «Sirena». «Sirena» je razposlala va£riJa k pristopu in priredivi, ki se bo vršila, v soboto IS. L m. v dvorani Tina di Lorenzo. Odziv je med narodom,, zlasti med mladino velik. Obeta se nam živahno in uspešno delovanje khiba. Manj ugoden pa je odziv glede materijalne pomoči. Se veliko število naših mecenov m splošno znanih dobrotnikov se ni prijavilo -s svojim prispevkom. Ponovno se obračamo tem potom do njihr da hi z izdatno podporo alt kakorkoli priskočili ktuim na pomoč in mu tako zatiguraS obstoj in razvoj. Spomnijo naj se latinskega reka, da kdor hitro da, dvakrat da. Krog. naših dobrot-nikov, naiih ustanovnih in podpormh čla- svoji Zunanjosti kaker na sTv^jem gG3.po« dairskem razvoju. Posebno veliko bi pridobila v gospodarskem pcgleđu z zgradbo železniško proge Ajdovščina-Postojna oziroma Ajdovščina-Logatec. Vendar z vsemi temi merami bi se samo zboljšali rjeni izgledi na lepšo bodočnost, ka.-jti Gorica o lahka >breoskrbna za svo>o bodoonos.t šele tedaj, ko se zhc-ljšajc tudi izgledi njenega naravnega zaledja na lepšo bodočnost, ker ravno to zaledje tvori življenjske žile Gorice ter ji donaša oni življenjski sok, bTez katerega bi ne megla živeti. Te žile pa se od dne do dne boli sušijo, vsled česar ne bodo nič ali vsaj malo zalegle vse one injekcije za oživljanje srca goriškega me«ta, ako ne pričnjei® poklicani zdravniki, dokler je še čas, tudi z energičnim zdravljenjem teh usiha-jočih žfl. — Važna vodstvena seja iurianslie fašistov* sfete zveze. Važno imenujemo to sejo, ki se je vršila v torek v Vidmu, zategaJelj, ker so voditelji furlanskega fašizma raspra\ljali na njej o raznih vprašanjih, ki se posredno ali neposredno tičejo tudi naše kože, ter sprejeli razne tozadevne resolucije. Kakor poroča tiskovni urad furlansCcc fašt-stovske zveze, ^o črnesrajčni gospodje obširno razpravljali o takozvanem vprašanju tujerod-ce7t t. j. na«, goriških Slovencev,, pri čemer se je politični tajnik zveze jjen. Runchi pohvalno izrazil o neki tozadevni študiji profesorja Cavalotti-ja, političnega tajnika in občinskega komisarja v Kobaridu. Kaj so o nas razpravljali in kakšne učenosti vsebuje študija prof. Cavalottija o tujerodcih, o tem poročilo molči, zato pa govori mnogo že samo ime prof. Cavalotti-ja in okolnost, da je bU ta mož pohvaljen za svojo študijo o vprašanju tujerodcev. V pojasnilo zadostmje samo, da omenimo, da je prof. Cavalotli, ki je bil za časa poslednjih državnozborskih volitev občinski komisar (čudne vrste profesor, ki samo — Bodočnost Gorice. Odkar je Gorica izvojevala svoj papirnati boj potom listov, brzojavk in spomenic proti videniskim mogotcem, so se njeni izgledi na lepšo bodočnost, nego je bila po izgubi samoatoj-^ nosti dvoletna kruta preteklost, znatno izboljšali. Za njeno usodo) sta se pričela zanimati z očetovsko skrbjo tako Rim kakor Videm. Še tekom tega leta se bosta pričeli graditi v Gorici dve veliki javni poslopji, in sicer novo poslopje za goriški tehnični in-stituit in nova goriška, bolnica. Goriški mestmi svet je že določil stavbeni prosior za termični institut v bližini gimnazije, toda predsednik kraljeve komisije za izredno upravo furlanske pokrajine ni bil zadovoljen s to izbiro, češ da naj se izibere stavbeni prostor bolj v sredini mesta, ker namerava pokrajinska uprava zgraditi za tehnični institut tako posilopje, ki bo v diko in ponos goriškemu mestu. Zato si sedaj goriški občinski odbor znova beli- gjaivo- z iskanjem primemeisega stavbenega prostora, da ustreie želji predsednika pokrajinske uprave. Glede nove goriške bolnic« je že sklenjeno, da bo na razvalinah nekdanje deželne norišnice in da se bo pričelo z njeno gra^11!«! že jeseni tega teta, in na poslednji -seji kr. komisije za izredno upravo furlanske po krasne so že bila odobrena pravila gradbenega konsorcija, v katerega upravnem svetu bodo zastopali pokrajino kap. Godma, svetnik C Lani čn ćorama. Aprile. Vprašanje soškega hidroelektrič ne ga podjetja, na katero polaga Got ica veliko važnost za svoj ra»zvoj, se tudi ugodno razvija. Pokrajinska- uprava je prepustila snu-jočemu se podjetju delež nekdanje goriške dežele v znesku treh milijonov lir kot posojilo z zelo nizko obrestno- mero, komisari) v Medani in da je takrat skupno povračl/jivo tekom petdesetih let Sicer pa s svojim tovarišem zdravnikom Armando d'Ot-tztfleda da je nastal v tem vprašanju te- tone organiziral '> med našimi zavednim-' Brici. —i___ —l^ega občinskega odbora, a dalje az.pravljalo o predlo^h Ivrdke Brunner v Pmlgori, ki bodo, ako Qne misije visokega Uaiijanstva, katero pri- redna seja goriškega občinskega^ odbe^a učiteljstvu v novih pokra- na kateri se }e razpravljalo o predlo^h ^ če- da ^ ^ ^ ^^ ^^ bodo sprejeti, znatne* spremenili dose- eakuje in zahteva od njih drž?vat kar pomeni, danje načrte in pospešili njih udejstvilev. jia se nahajamo pred pričetkora nove gonje V petek se bo vršil v prostorih gori- proti učiteljstvu na Goriškem, škega magistrata važen sestanek med za- Končno sta bili spr-jeti še d^e resoluciji, v stomnki ministrstva za javna dela m med katerih eni se predlaga podelitev zlate rretnnc zastopniki goriškega mesta, na katerega mestu Gortca v drugi pa uvedba rižanskega f P,. . ? j- • i trgovskega zakona v nove pokranne, bcdoi povabljem tudi vmne,si za^opn^i ^ ^ ^ da se ^ pričeIa ^^ ^ goriške trgovine rn industrije Na tem se- od morda še bolj nesrečna faza vi- staaiku se bo razpravljalo o nov-iii želez- demske 0brac;ne politike. niskiži zgradbah na Goriškem od katerih _ Rcpriza ^^ vodlliaku V toreS. pridejo predvsem v posterv podaljšanje ze- zvečcr ^ ^ vriila v aabito polni dvorani Trg. lezniške proge Goric a-Ajdovščina do ro- doma repriza Blodekove opere «V vodnjaku./, stojne, oziroma Logatca in mogoče tudi ki ni prav nič zaostajala za pondeljkovo pre- ziSradfca železniške proge Gorica-Cervinjan. mijero. Tudi v torek so bili tako solisti kaxor T Mt^i da ie minis.tr- tudi zbor in orkester s svojim kapelnikom g. Iz Rima pohaja vest, da se je nmiisir R d H Liuizer deležni burnih aplavzov. stvo za notranje zadeve ugodno izjavilo o ^ lo§nJ zahtevo se opera ponovi v so- načrtu za zgradbo novega izvoznega trga bot(> t m točno 0b 9 uri zvečer. — ne ob v Gorici. Ta načrt obstoji (V tem, da naj 4 ^ pop ^akor je bilo pomotoma javljeno v bi se na prostoru sedanjega izvoznega trga včerajšnji števiiki — in v nedeljo, dne 19 t. in vojašnice «Saibotm.> zgradii nov sadni m, točno ob 4 popoldne- in izvozni trg, medtem ko bi se sedanji _ iz Tolmina. Ustanovni občni zbor podruž- sadni trg porabil za stavbišče. Če se ta niče Šolskega društva v To minu se bo vršil načrt mresniči, zraste v sreazil njeno bia- da so se merodajna oblastva začela brigati za gosltoivljeno stan^ in p^nrodia ga je končno to pereče vprašanje in da so celo prišle ion- v porodnišnici. Ravnotako neopažena od kretne obljube, češ da je denar že nakazan in svoje okolice je oddala pcrojenicl dete v da so potrebne le že neke formalnosti, da bo dojetnči dom. Pair mesecev kasneje je izja-potem stvar kmalu v redu Moramo v tej zvezi vila da ni rodiila to dete in da sploh še posebno omeniti novega reškega podprefekta, ^ iirela nekega otroka. Čeravno: so gO Jtatari se je posvetil z vso vnemo rešitvi tega -j - rTi . ^ M „-Jt^ za bistriški okraj naravnost življenskega vprS- i m prrce za. njeno sanja. Toda kljub vsemu ceste še niso poprav- 1 martefrlLn^tvo, vendar m hotela ta matr nar ljene, niso samo ostale v dosedanjem stanju, slišati o svojem detetu. Njene pr^fb- ampak še naprej propadajo in propadajo. Da- i teljice ®o odnesle otroka v sircftišnico in le ne s je položaj tak, da so omenjene ceste po- 1 z največjim naporom so pregovorile «ivtiBO-polnoma nerabne in da je sedaj spedvezan ves ko organizirano* mater, da dra.ji dete vsai promet po njih. Kaj to pomeni, bo vsakdo ra- prve detinske mesece. zume , cc pomisli, da so te ceste glavne dovod- J0 v^^leden slučai kako se tfi-akinia niče k obširnim gozdovom ležečim na snežni- . 3 vz-gieoen siucaj KaK.o se Ovajanja škem pogorju, kateri s svojim lesom zalagajo 0treSa predsodkov pod.vpli, vse italijanske bližnje in oddaljene in tudi VQm Svoph sodrugov. Tajm m inozemska trge, in iz katerih črpa vse prebi- ^P^znani oče v tej celi zgjodSbr se sploh valstvo, posestnik, delavec, trgovec in roko- zn^enil za svojega otroka, — bil je v delec svoj glavni vir za življenje. najboljšem slučaju «Deus ex machina>>. Današnje stanje omenjenih cest je tako, da Sirotišnica, v kateno je bil oddan ime- preti prebivalstvu vsega okraja močen gospo- n O vani otrok, je natrpana z zavrženo deco darski zastoj, gotovim slojem pa naravnost go- in s sirotami brez matere in očetau Prija- spodarska propast. * tel-jice goriorrsane mlade matere, ki -je V polni men upoštevajoč to stanje in v skraj- svoje dete zatajila, ®o morale d»!go prositi, ?iei» rSkli^nlh nrlf ^brižno- da je bila sirota sprejeta v to hišo iesreč- stjo poklicanih oblastev so se pred kratkim nih r^trok zbrali na sestanek interesenti vsega okraja1 n. .. ... , , . brez razlike stanu in političnega prepričana', mzacija ^ zaščito Sirot razpolaga in dali v glasnem, hrupnem zborovanju duška Z. sredstvi in ne sprejema svojemu ogorčenju nad omenjenim žalostnim ! X s*n£*išn'®CO deco, ki ima živeče stališe. stanjem. ■ « - Reška prefektura je sicer napravila tedaj prve korake, da bi prišlo do zaželjenega popravljanja cest, pripeljalo' se je par vozov gramoza, toda tu je delo zopet obtičalo. TRGOVSKI POMOČNIK, prost vojaščine, išče stuzbe v trgovini jestvin. Eventuelno vzame tudi trgovino v najem, ker razpolaga s primerno kavcijo. Gre tudi na deželo. Ignac Marc, Trst, via S. Marco 13. V. 516 SLUŽKINJA za gostilno se išče. Nastop takoj. Piazza Oberdan 5. 517 MIZARSKI pomočnik se sprejme. Via Udine 10 518 BABICA, artorizirana, •prejema noseče Zdravnik ca razpplago. Dobia postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 I PEKOVSKEGA pomočnika in krepkega 15-letnega učenca dobrih starcev sprejme Mi-helj, Knežak, Sv. Peter na Krasu. 505 GOSPODIČNA, prijazne zunanjosti, vešča knjigovodstva in strojepisja išče primernega mesta. Ponudbe pod 333 na upravništvo. 511 RentoMIno posestvo z zelo rodovitno zemljo v Slovenskih goricah blizu Maribora. Lepo posestvo, arondirano, piabl. 6 km od Maribora, med Sv. Marjeto na Pesnici in Jarenino, 36 oralov rodovitnih njiv, travnikov, goric in gozda, na glavni cesti, obstoječe iz gospodarskih poslopij: 1 hiša za goispodarja, 1 hiša za oskrbnika, klet s stiskalnico, velik hlev in 3 vmičarska poslopja in z vsem živin in mrtvim inventarjem, se proda za Din 540.000. Po-siročad. Tako ni še rešeno vprašanje* kam nudbe na A. Reisman, Maribor, Vojašniška na! se oddaja deco, ki prihaja v sovjetski ujic 6 Rusiji na svet radi sodobnega nekulturne- ' 1 ' ga gledanja na spolno vprašanje. Tega Predno kaj nakupite, obiščite ■ti Veliko skladišče pohištva - tvrdka ALESSANDRO LEVI M1NZI Via Rettori St. 1 — Via Nalcantoii Št. 7-1 d Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. VČERAJ Potrebnega prostora nima niti za popolno Ctr/vr iy-l I o lr «1« delničarjem predloženi ključni računi, upravnemu svetu pa se j® podelil nbsoUstorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradnidtvu je bila izrečena zahvala. Občni zbor je nato sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 1924. v znesku 8 milijonov 690.369.74 dinarjev ter poie£ statutarnih tantijem upravnemu svetu hi nadzorstvu določil 5,999.994 dinarjev za izplačila \2% dividende 18 dinarjev (kot lani) na delnica, dodelil 428.945.50 dinarjev* kot dotacijo rezervam, 500.000 dinarjev kot dotacijo pokojninskemu fondu in 300.000 dinarjev Jubilejnemu podpornemu fondu za uraidništvo, določil 300.000 dinarjev za izplačilo bilančne nagrade uradništvu ter sklenil prenesti ostanek 496.433.29 Din na račun zgube in dobička za leto 1925. Na 4 V rvt vtr »l rr» m dobe izstopajoči g. Led Soirvan in mesto izstopi v šega g. Vladimirja Arko z 25.824 broš ?6 Din., vez. 44 Din. V predgovoru tega romana se zrcali značaj tega znamenitega angleškega pisatelja Oskara Wildeja. Njegovi spisi se odlikujejo večinoma po jcdrnaiim, paradoksalnem stilu. Prvi stavek v predgovoru se glasi: «Umetnik je stvarnik iepih stvari*. Nadalje: -moči. Zadruga kot ustanova samopomoči in kot matica gospodarskega snovanja na kmetih in v mestu med delavci, med maii- sebni meri omogočila nabavo te tudi na zunaj { mi posestniki in obrtniki zavzemaj v mo- se dobiva pri in v vseh drugih lepo opremljene knjige, ki založnici Zvezni knjigarni knjigarnah. O priliki izdanja1 te knjige je vredno nagla-Šati, da obhaja agilna založba «Splošne knjižnica s to knjigo na sebi majhen, za naše knjigotrštvo pa značilni jubilej: Kn;;ga je 50. zvezek v pisani seriji te na spkšno dobro vpeljane in povsed s simpatijo sprejete «Splošne knjižnice*. Tka pojav ;e prvi v na:ši književnosti, da je kaka knjižnična zbirka, katerih smo imeli mnogo v našem knjigotrštvu, doživela v tako kratkem času za naše razbere že tako lepo število zvezkov. Trdno pričakujemo, da se to Število v bodoče Še zdatno pomnoži. Odvisno bo to v prvi vrsti od moralne in ira-teriielne podpore javnosti in marljivih odjemalcev, kakor tudi od vztrajnosti založbe, ki pa je v prvi vrsti odvisna od pravkar imenovanih faktorjev. demem goB5>odarakem življenju vedno večji obseg. Zadruga s svojo zdravo podlago, ki si eni na volji do življenja in samoosvojitve, nalaga človeku vednio* nove naloge in ustvarja nove organizacije. S tem vedno raste število onih, ki delajo na polju zadružništva, in z njimi raste vrednost njih dela. Tako ae vedno, bolj bližamo ona doc« zadružnega življenja, ki naj ozdravi vse družabne razlike in sovraštva. 'ti itfil lU Lj&M IrsiM Ms, V Ljisjjžšl se je vrštl v soboto 4. t. m. ob 15. v povodom 25 letnega obstoja zavoda slavnostno okrašeni bančni dvorani ob zelo Številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali 262.618 delnic, tedaj skoro štiri petine celokupne delniške glavnice z 26.167 glasovi. Predsednik dr. Karel Triller se je po kratkem pozdravu navzočih spominjal 25-letnice bamčnega obstoja ter izvajal, da je tedaj peščica narodnih mož postavila s pomočjto' bratskega čehoslovaškega naroda važen mejnik v pravcu ratzvic^a slovenskega narodnega gospodarstva z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke, ki je izpolnila zevajočo vrzel v organizaciji dfotmačega denarnega gospodarstva, Dočim je bila potreba po realnem kreditu že zadostno krita po številnih regulatiivnih hranilnicah in vzorno organiziotvanem zadružništvu, je bila ugovina, industrija in obrt s potrebo mobilnega kredita izročena na miloist in nemilost tujemu kapitalu. Začetek bamke je bil pač težak, a vsJed njenega scOidnega po^lioivanja se je čvrsto razvijala in v kratkem času je bogato kalilo seme, ki so ga ustanovitelji sejali. Marsikatero danes cveteče trg. in industrijsko podjetje *se mora zahvaliti za današnjo velikost Ljubljanski kreditni banki1. Da so se začetne težkeče prebolele in se je zavod tako lepo razvijal, gre kot za ustanovitev samo predvsem zahvala ustanoviteljem, .izmed kate: ih je pozdravil petsebej prvega predsednika g. ministra Ivana Hribarja, predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, g. Urbana Zupanca, bratski češki narod, zlasti Ž:!vnostensko banko v Pragi i n njenega tedanjega ravnatelja, upravnega 'avetrnka banke od njenega početka g. Josipa Spilal'=kyja, nadalje prvega ravnatelja zavoda ^edaujega upravnega svetnika in naidravnateHa v pokolju g. Ladislava Pečamka. Spominjaj se je pa tudi hvaležno iv-seh onih, ki nis»o doživeli sedanjih ^dov njihovega tedanjega uspešnega deia predvsem ivagopokejnega soustanovitelja in večletnega predsednika g. dr. Ivana Tavčarja, in Izvajal, da jc banka izgubila v minulem letu vestnega sodelavca, lavaiatedja Goriške podružnice, g. Ivana Kačiča. Nato je generalni ravnatelj g. Tykač poročal □ bilančnem zaključku ter pri tem! Zadruga ni ve«n odhodu te je pojavil v njegovem stanovanju eleganten gospod, ki is j« predata rit sobarici kot namestnik odsotnega zdravnika, določen v to od zdravo, zbornice. Ko j j« začel t zdravi tiPulil je pacijentom zlate sobe, čei, popraviti jih moram, izdiral tudi navadne sod«, od vsakogar pa zahteval svoj honorar v naprej. Tako je šlo dan na dan, dokler »e ni vrnil zobozdravnic z letovišča. Začudit se j«, da je dobil v svoji odsotnosti nj^ mestnika naznanil vso zadevo policiji, ki je prijela sleparja v osebi trgovca. Maksa Bi-ringstinerja. Do razprave ni prišlo, ker je bil kmalu na to oddan trgovec v aorjsnico. Zdravniki so izjavili, da je ce*lo zelo nevaren norec. No, pacijenti, ki ph je zdravil ta norec, so lahko veseli, da jim je izdiral samo zobe in da jim >ai izdrl tudi glave; manj vesel je pa dr. For-ges, "ti menda ne pojde tako hitro na letovišče. -7- Posebna strokovna šola v Parizu. Pariška policija je aretirala moža, ki je imel v Rue Montmartre pravcato šolo za tatove in vlomilce. V šolo k temu očetu Mousset« — tako so ga klicali nje$£ovi učenca — so hodih mladeniči in dekleta. Poučevali »o se najprej teoretično, nato pa praktično. Šola je imela na razpolago tudi lepo urejeno in bogato založeno orodnico. Tekom Šestih mesecev se je izvršilo v bližini Šole nič mani kot 40 vlomov. V noči na 25. marca so odnesli iz poslopja tik šole ukradenih stvari v vrednosti 3000 frankov, v sosedni ulici so nakradli pri neki branjevk-1 za 10.000, pri nekem fotografu pa za 20.000 frankov vrednosti. Pet učencev je že napravilo iipdt in so vsi postali samostojni vlomilci. Učitelj Mousset je dajal tudi izpričevala. Z učiteljem so zaprli tudi učence, ki pa niso bili nič kaj hvaležni svojemu učitelju in so vse izdali. Oče Mousset je ustanovil komaj osnovno šolo za vlomilce, kaj bd bilo šele v slučaju, če bi vodil kako višjo šolo v tej stroki I DKVIZE AtasUrdsm od 970.— do 990.— Bei-<*l IM.— do 134.—: Pari« Iti,— do 12&.&Q »doa od 118.70 do lllaS » New York od 24 »f do J4,41; Španija oi «4.- do ; g^tea od 473. — do 474.— ; Atene od 43.— do 44.—; Beriia do 578. — do &S6 — . Bnkaredt od 10.T6 do 11 Prtffa od 72.25 do 72.76; Ogrska od do 0j>343; Duaaj od S.0t*0 do 347; Zagrsto od do 39.65. VALUTA; Avstrija*« kroae od 00340 cko dinarji od 39.20 do »0.50 ; dolari od 24.30 do 24 -t&f novci po 30 frankov od 98, — do 96 — fuut šier-ling od 118.60 do 116.de. Benočgake obvezale« T7.oi/. Vipavsko, istrski refošk in kraški teraa. Na debelo in za družine Viale XX setteni-&ro 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine VSa GiullanS 32. - Telet. 2-41 Priporoča se lastnik (47) m. Š7RAHCA3. PS5S milnim rev>!6irovaua zadrugi z ouiejcni porodi.' i o nrauula v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, i. iiadst. razmer. Novodobna zadruga je organizacija, katera druži nrvcsrr^^r.fke iz njih s-vobodjie 'v efcuipiuoi izkoriščanje doibrin. in reševanje nalog, katerih posameznik ne zmaga. Za-druga sioni na samoupravi, saiiiLO:odr govormasti in zaratslu samopomoči. Ti trije stebri zadružništva morajo prevladarti sleherno z2wlruzno organizacijo, ki hoče uspevati. Neobhodno potrebna je, da se posameznik podredi' -skupnosti in se skupnost žrtvuje za posameznika. V povojnem ča$u, ko nas tlačijo ogromna bremena, ae je naš kmet začel jaisneje zavedati, kaj je zadruga. Opažamo snovanje zadrug na vseh poljih gospodarskega življenja kmeta in lahko trdimo, da kiaiietij-stviu zadruge najbolj prijajo. Po mojem mnenju čustvo solidarnosti med kmetskim narodom, posebno pa pri nas ni še tako razvito, da bi prišlo do pravega izraza v gospodarskem življenju. Vzrokov je mnogca, a težka je določiti najvažnejšega. Eden izmed teh je nezaup5in)k v zadružno organizacijo in strankarslcoi iz-ra-bijamje zadrug. Da pa to lahko doseže, mora imeti zato potreben denar in, akia nima tega, v.saj potreben kredit. Zadružni delež, kateri mora biti vplačan, ker tako zajukazuje zadružni zaklon, ne skiži kot pri kapitalističnih pod>etjih v srvrho visokega obrestovano a, ampak pri zadrugi služi le kot del obratnega kapitala, kateri pač mera vsaj deloma odgovarjati nalogi zadiruge. Deleži so pri različnih, zadrugah razlicnii. Nikaikior pa na priporočljivo določati prenizke deleže, posebno še takrat ne, ko zadruga Lma pred očimi kako težko gospodarsko nalogo. Nizki deleži so velikokrat vzrok živo-tarjenja zadrug. Pa tudi obrestovan-je deležev po mojem mnenju, ni na mestu, kajti zadruga ni tu, da bi nakopičila kapitale in iz teh dajala dividende svojim članom, ampak ima nalogo človeku vzgojiti zini sel samopomoči. Zato pa posebno v začetku zahteva tudi mndcug žrtev. In slednjič zadruga že itak neposredno obrestuje naloženi delež s tem, da članom nudi razne ugodnosti, bodisi da jim preskrtbi dobro blago po primerni cena, bodisi da proda pridelke kmeta po mnogo ugodnejših cenah, kot bi jih prodal poedinec sam. Obstoji tudi načelo, da zadruge poslujejo sam!» s svojimi člana. Oglejmo si sedaj načela novodobnega zadružništva. Prostovoljna združitev in odstop, ker opozoril zlasti na naraščanje vlog na knji- daje slehernemu pravttoo, da se združi v To in ono ra-ška Človeške zverine. V bližini gradu Reintal pri Sv, Petru (grai okolica) živi 65-i&tni kmet Jože.: Pogl, ki ima posestva za približno 18 oralov. Oblast je domala, da se njegov 38-tetni od «*jstva itemi sin Hans nagaja že 12 let v hlevu v največji nesnagi. Orožniki so uvedli preiskavo in res dognali, da je ta govorica odgovarjala resnici. Zraven ie stili krav je ieža't na iopu slame najstarejši sin v strašnem stanju. PoCcrit j« bil s cunjami, ki so bile svoj čas odeja, lahko pa tudi obleka, natančno se ni moglo dognati. Reviž ni mogel vstati, ker je bil mrtvouden. Vsega zamazenega jc pustil nečloveški oče svojega lastnega sina ležati v blatu in nesnagi. Sin je imel po vsem telesu prst debelo skorjo. Revež ima tudi padavico. Orožniki so zadevo prijavili državnemu pravdništvu, nečloveškega očeta pa zaprh. Rudarjeva fena Marija Marek v Liquttzu je svojo Šestletno pastofio Zofko Že delj časa sem na neverjeten načan trpin.Čila. Žrtev se je vsak dan s šibami pretepala, morala je klečati na grahu s privzdignjenimi rokami m če je opeša a so padali novi udarci po njenem telescu. V najslabšem vremenu in hudem mrazu je moralo otroče dve uri na dvorišču na gnoju. Pri vsem tem ni dobivata Zofka skoraj nob3ne hrane, tako da bi kmalu lakote poginila. Sedaj je ta mačeha pod ključem in jo časa zaslužena kazen, — Največje or^je. Pri znameniti tovarni orgel« Steinmayer v Oettingen na Švabskem se grade orgije, ki bodo gotovo največfe na svetu. Določene so za stolnico v Passau. Nove orgije bodo imele 5 manualov, 170 registrov in 14.000 piščalk. — Štiri sto let atara perzijska preproga. Avstrijska vlada je prodala z dovoljenjem repara-cijske komisije nerxi angleški trgovski tvrdki dragoceno preprogo, last habsburške rodovine, za poltretji milijon zlatih frankov. Ta vso.a se uporabi za popravo in vzdrževanje državnih umetniških zbirk na Dunaju. Preproga, ki je dosšedaj visela v stopnjišču Stehonbrunna, -je bila izdelana okrog 1550. v Ispahanu. Perzijski dvor io je daroval rusTiemu carju Petru Velikemu, ki jo je prinesel ccsarju Leopoldu I. v dar o priliki svojega obiska na Dunaju 1. 1698. -t Pisatelj, hf aa bofl Kritike. Kdo ne pozna francoskega politika Clemenceau-a? «Tiger» so mu pravili, b3 je strah vsafiokratae vlade, saj je metal tekom »tirih desetletij s svojimi zvezami, s svojim vplivom in s svojim fulmi-nantnim govorom ministre, kakor bi bili keglji. Pred par letf ym kot oaemdesetletni starček zapustil ,politično pozor išče. Mož, kakršen je bil on, ni mogel živeti v prezaslužnem pokoju, lotil se je pisate^evanja in pred dobrim tednom dovršil svoje obsežno delo. Ni to političen spis. fitakor bi si kdo mislil, vsebina mu je filozofska, deti se na tri kmjitfe, od katerih bo imela vsaka 500 staani. 2e zdaj izjavlja pisatelj, da se oriobči to delo komai deset let po nie- Za št.-jakobskc podružjiico Šol. društva sta darovala Ivan Raubar, trg. L 10, Jaičič L 2, Denar hrani blagajnik. V Črničah so nabrali č^ani «Pevekega in bralnega društva* v veseli družbi v gostilni g. Albina Siarcič L 300, ki s<; ra-zdsle tako-Ie: L 100 dobi Dij. Matica v Trsiu, L 100 sirote na Volčjidragi in L 100 »lov. sirotišče v Gorici. Denar za Dij. Matico hrani goriška uprava. F. X. G. iz Idrije daruje L 100 v podporo d/ema vdovama po ponesrečenih možeh v Volčjidragi. Denar hrani upravnistvo. Za vdovo ŠkrjanČevo so darovali v PadriČah tansburaški zbor L 10, med vasčani nabranih L 82; skupaj L 92. Denar hrani upravništvo. Mesto velikonočnih razglednic svojim prijateljem in znancem, daruje dr. Mikuietič L 15 čitalnici v Ilir. Bistrici. Deaar izročen blagajniku. Povodom zfaie poroke g. Valentina in Frančiške Polh roj. ŽnidarŠič, daruje obitelj Po h iz Gorice L 30 Šolsk. društvu Darovalcem srčna hvala, slavljencerna želimo še na mnoga leta. Ob godovanju na«ega priljubljenega predsednica, brata Frana Kutina, nabirali zbrani pevci v priznanje zaslug in £o-stotjubnosti slav-Ijenca L 91, bnat slavlienec doda še L 9; skupaj L 100 za Šol. društvo, Gosp. Rudolf Ivan, §t. Vid, daruje L 60 Sol. društvu. V ipočeščenje spomina značajnega narodnega moža g. Antofia Gregoriča v Dekanih, daruje g. Karel Šiškovič, Cmikal, L 10 za Sol. društvo in L 10 za Dij. Marico. Srćna hva'a! (Denar za D.M. hrani Š.D.). Ugledna rodbine Skrlj iz Filipje^a Brda št. 5 darovala 16 kg kisle repe za refckcij-o otroškega vrtca na Vrdelci. Srčna hvala vsem! ALOJZIJ POVH Piazza Oarfbaldi 2, 1. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke TRGOVINA kuhinjskih potrebščin, velika izbera lonče-vine, porcelane, stekleuine, aluminija, ernaj-liranega železa, svetilk in galanterije vseh vrst. FMNCESCO SUTZ Trst ViSk XXX ottobre štev. e (nasproti podr. Ljubljanske kreditne banke) llsodn« cene. (265) Psstretts ts?na. 1 Zlato, srebro, krona, 1 66 g ZlBt&rno ALBE8T POVH I platin, zobovje kupuje Trst, Via H« sini 4« Inserirajte v „Edinosti" Sprejema navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje pp^ 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejeitia „Dinsrje" na t?keči raac?it?tke O e: hodi: 5.20 (e), 6.05 (b) 8.30 (o). 1P — 14.20 (b), 15 15 (o). 17.5 (b), IG,— 19 30 (b}( 23.45 (o). Prihodi; 0.25 (b). 5.30 fo). 8.10 (o). 9.35 13.15 (b), 14.25 (b), 18.10 (bi, 18.50 20.30 (o), 23.C5 (e). Trst —Gorica—Kora&in—Videiii Odfcodi: 5.35 (o), 6.25 (oj, do Tržiča, 7.10 (I ), 8.30 (o), 12.35 (o), 15— fb), 17.40 (bj, 19.45 (a). Pri&odi: 7.45 (oj, 9.25 (oj, 11.55 (b), 14.05 (b), 17.45 (o), 18.50 (o), 19.40 (b) 22.45 (o). Trst —Divača -St. Pclsr- Postojiia Odfcc^i: 0.10 fe), 5.01 (o), 6 50 (b), 9.25 11.05 (b). 13.50 (o), 16 40 (o), 19.15 (bj. Pftbodi: 4.10 (e), 7.05 (»J, 9.40 (bj, 16.45 (b), 18.30 (b), 20.15 (o). 23.20 (c). DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Bo je-Poreč Odhodi: 5.05, 9—, 14—, 18.30 Prihodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.28. Trst—Herpcli« Pula Odhodi: 5.25 (oj, 12.30 (b). 19.— (o). Prihodi: 7.35 (o), 9.55 fo). 15.35 (b), 21.05 (o). Trst—Prvačuia—Gorica—Potibrdo Oehodi: 5.30 (b), 6.10 (o), 11— (o}, 17.55 (b), i8.50 (oj do Gorice« Prihodi: 7.40 (o), 11.25 (b). 15 45 (oj, 21.10 (o), 23.45 (b). (o), (o). (H (o), (h), 12.10 (o). 21.20 (b), TISKARNA .EDINOSTVTRSTU ----■—T" ■•»ili J livriule v»a tiskarska dota v naj moder nejsm stliu kakor | | tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga » p»lmod«rns^mi strogi, j 1 Črkami, Lynotype, stereotypl)o tar rotacijskim strojem. | Vsa naročila aa Izvriujajo točno lw po zm«rnlh cenah, t HMMNMMM MMM Ulica S. Francesco d'Assisi 20