296. številka. Ljubljana, soboto 29. decembra. X. leto, 1877. lihaja vsak dan, izvsemii poucJie^jKo tn dnovo po prssnicih, tor velja po polt. pntaaaa aa ftviiro-otfervku ueiieio z« culo loio 16 f?ld., tu. pol leta «*Id., sa catrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom »a celo leto 18 gld., za tetrt leta 3 gld. 30 kr., na en meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa lO kr. za meaec, 80 kr. za Aetrt leta. — Za t njo dežele toliko ~eč, kolikor poštnina iznaja. — Za goapode učitelje na ljudskih Šolah in ta dijake volja znižana oeua in aioer: Za Ljubljano za četrt luta 2 gld. 60 kr., po poiti projeman zu četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se *i>ie trankiratL — Rokopiai ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši *\ 3 „gledaliaka atolba". Opr Avništvo, na katero aaj »e IslH^ovoIijo pošiljati naročnice, reklamacijo, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluiauovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca stopi „Slovenski Narod", jedini slovenski dnevnik, v jednajsto leto svojega izhajanja. Prosimo vse dosedanje naročnike, da, Čem prej morejo, ponove* naročnino, pa da nam še druzib, novih naročnikov pridobe. Slovensko novinarstvo je jeden najvažnejših faktorjev našega boja za narodnost in svobodo, zatorej treba, da ga podpira vsak narodnjak, materijalno in duševno. vWo»'. Nktrod."' velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto .... 13 gld. — ki-. Za pol leta.....<» „ 50 „ Za rent leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... I „ JO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt lota. S posipanjem po pošti velja: Z» vse leto.....IO gld. — kr. Za pol leta ..... „ — „ Za četrt leta .... 4 „ — „ Za en mesec..... I „ -40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za tlijtak«' velja zitl-jfctliikh cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta tš gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Telegrami. Belgrad 27. decembra. („Pohtische Corr.w) Avstrijski zastopnik knez Vredc je na ukaz avstrijske vlade uže naprej protestiral zoper kako akcijo Srbije, ki bi Utegnila dotikati se avstrijskih interesov, to je akcije v Bosni ali Hercegovini. Srbska vlada je formalno rekla, da ima za-povednik drinske vojske ukaz ne ofenzivno delovati proti Bosni. Cetinje 26. decembra. Včeraj so udarili Črnogorci na turško vojsko, ki je bila utrjena mej Bojano in U1 činjeni, razbili so jo, ujeli mnogo Turkov, zaplenili polno živeža in streliva ter dve zastavi. V uliiiijskein morskem pristanišči so Crnogorci B kanoni zapalili in požgali dve turški ladij i in z la-dije vzeli turško zastavo. Belgrad 25. decembra. Včeraj ob dveh po polu dne so Srbi po osemurnem hudem boji vzeli Ak-1'alauko. Pri tem so pri plenil i tri Krupove kanone, ravno tako dosti živeža in streliva. Bombardiranje Niša se je v navzočnosti kneževoj začelo. — Polkovnik llorvatovič bo je v Boteaki sv. Nikola z Rusi združil. Pri Pirotu se je boj začel. Kurs umije, katero ao Srbi vzeli, branilo je 400 nizamov in 2000 Arnavtov in ba-šibozukov. Boj je bil večkrat mož zoper moža, nazadnje so Turki v neredu raz šance bežali, pustili konje, orožje in strelivo. Srbi so našli 100 turških ubitih na mestu. London 2G. decembra. „Daily Telegraf poroča iz Sipke: Ahmet-Ejub maršira proti Sofiji. — BDaily Ntvvs" poroča od Erzeru ma 25. decembra: Rusi to mesto vedno ožje in ožje oklepajo in pričakujejo se ostri boji. Peterburg 20. decembra: Kakor poroča nemški poslanik knez Reuss iz Carigrada v Bogot, prišli so ruski ujetniki, polkovnik Klevesal in več oficirjev v Carigrad. Vojaka. Poleg lepih vojnih vspchov, katere žanjejo Srbi, poročajo tudi vrli slovanski naši bratje Črnogorci sijajno, njih vreduo zmago. Razbili 80 ne le zašancan turški tabor, temu i: tudi, kot boritelji na suhem, dre tmSki ladiji v dno morja prostrelili! To so vspehi, ki zaslužijo in imajo občudovanje vsega pravičnega sveta! Ruska velika vojska v Bulgariji pa bode zdaj po zimi velike težave imela z dovažunjem živeža iz Rumunije. Led, katerega Dunav tali po sebi, prodrl je uže ruski most pri Braili, prodere ga tudi lehko pri Zimnici in Niko-polji. To bo ve, da so se Rusi gotovo uže pred ledom preskrbeli, kolikor se je dulo, in da bodo tudi zdaj z vodnim elementom hrabro borili se. Ali težave so za svelo rusko vojsko vendar Bilovite, zato zasluge naših slav-janskih bratov še večje in občudovanja vrednejše. Avstrijsko časnikarska Nemštvo in fabula o ranjenem levu. Nemec je kot pesnik ali učenjak prav ljubeznjiv človek. Ou se tudi močno trudi, biti objektivnim m kot pesnik je ljub voditelj v svitle kraje idealov, ali navadne mere Nemec, ali pisatelj dnevne zgodovine, to je avstrijsko-nemški časnikar, je vse drugo, nego objektiven, ali zagovornik kake lepe ideje, najmanj pa je nesebičen. Sovraštvo do kakega drugega plemena mu je močno lastno. Borimo n. pr. vse narode z enako ljubeznijo objomajočega Nemca Ilerderja in berimo kak nemšk časopis, ki piše o nemško - fra n c o-skej vojski in videli bomo, da je vse lepo pisarenje nemških ženijev bob ob steno. V literaturi nahajamo res demokratičen princip zastopan in v praktičnem življenji naših nemških časnikov vlada egoizem, absolutizem. Z navdušenjem bode takov Nemec prelepe besede Scbillerjevega Telia deklamoval in v teoriji tako vse trinoštvo na svetu, kakor Teli Gesslarja, „postreljalJ in v dejanji je vsak trenotek pripravljen, turškemu trinoštvu v di-tirambah slavo peti. Nij še dolgo, ko so Ma-gjari nemške uradnike iz dežele izpodili, ki kot uradniki nijso deželnega jezika znali. Kak krik zadonel je tedaj po nemškem Časopistvu l Lessinga atavljajo, in to pravom, Nemci na prvo mesto in posebno zaradi tega, ker je francoskemu tujemu življu mej Nemci nit življenja odrezal. Če to kak slovanski pisatelj storili vkanjuje glede nemščine, joj krika po nemškem rajhu! Ko so Nemci Elsasa-Lotbrin-gen, naslanjajo se na svoj merodajen mej naroden princip: „moć je pravo", Francozom vzeli, bilo jim je to vbo v redu, pravično in lepo; če Rusi pod turškim trinoštvom zdihu-joče Slovane rešiti hote, vpije naš časniški Nemec „dur-akorde" o ropu, tatvini, o barbarstvu etc. Nemški omikanec novinar jako dobro ver da na torišču mej narodnega življenja moralni principi prav malo veljajo; on ve, da tam le dejanje, „fait accompli" velja; ali se je to dejanje po gladkoj poštenej poti doseglo, kdo (žalibog) po tem vpraša v zgodovini narodov, kjer geslo velja: z vsemi sredstvi! In vendar naš takšen Nemec v vaeh modulacijah prežvekuje fabulo o ranjenem levu — Turku, katerega se „perfidno" še Srbi lote. Če bi novinarki mož malo nemško zgodovino poznal, videl bi na vsakej strani te zgodovine enake prikazni in največja zgodovinska imena te nemške zgodovine imajo zapisati take „perfidne" Čine v bvojo glavno knjigo. Ta Nemec naš je nekdaj jako ljuto na Italijana pljuval, ker je ravno tedaj, ko je Avstrija imela a Prusi opraviti, res zavratno prijela našo državo; on bi bil to prav korektno iz-pozual, ko bi bila avstrijska naloga v rokah Francoske. Le malemu, še mlademu rodu srbskemu se v zlo štcva, da priliko porabi, raztrgati jarem BUŽnOBti za vselej; njemu bo „perfidnost" oponaša, kojega vsa dozdanja zgodovina je le boj ?a osvobojen je iz turške krute pesti ! Nemška novinarska objektivnost, nemška ta časopisja praksa je to! Srbi so perfidno pogodbo prelomili, pravijo ti avstrijski Nemci v svojih novinah. Ovbe! Kolikokrat se pripeti, da ropar se silo od človeka to in ono pridobi, — ali pa je kontrakt ta veljaven! In kaj druzega nego roparji 80 bili Turki, podjarmeči slovanska tla na jugu! Vzemimo prvo nemško nastopanje v Evropi. Rimljani so Nemce podjarmili in Nemci so se počasi osvobodili. Rimljani so bili tedaj omekkuženi, kakor Turki, bilo pa je rimljansko gospodstvo nad Nemci jako kultivirano, kar najbesnejši Nemec o Turcih ne more reči, in vendar vsak nemški zgodovinar osvoboditelju Nemcev izpod rimljanske sile slavo, in še kako, poje ; Hermanu se postavljajo spominki! /akaj ne bi veljalo jednako glede Slovanov in Turkov! Zakaj ne? Objektivni Nemci reči opazujejo in njih objektivnost je tudi jako mo ralična, če gre nam Slov a n o m dati brco! Nemcu, ki je mej haleluja-petjem sankciniral vzet je Elsass-Lothringen, ta morala najmanj pristuje; njemu ne, kojega glavno vodilo je bilo in je, Slovane razkosati, razjediniti in vladati. (Poglej našo Btaro in srednjeveško slovansko zgodovino !) Ne vem koliko količkaj pametno mislečih ljudij bi, objektivno reči doli na jugu motre-čih, reklo, da je brezvspešno za Srbe zdaj po padu Osmaua Turke prijeti, vsak bo rekel: če ti nijso celo brez možjan, bodo udarili. No, če je vspeh, kaj druzega neki hoče narod kak v kacem boji! — Veliko stavlja narod v vojsko: življenje najboljše svoje generacije, na več let dobro gmotno stanje, tisoč in tisoč polomljenih Brc; ali vse to nič nij vredno bilo v lanskem boji Srbov s Turci! ? Velja le nemška kri kaj, slovanska ničesar! Ali bi mi Slovani morali biti brez joze? Kdo vas no-vinnrskih Nemcev, ki zdaj na Srbe gnoj me čete, bi v stanji Srbov, v alternativi tej tako argumentiral, kakor vi argumentirate v fabuli o ranjenem levu! Tudi vaš kozmopolitični Her-der ne tako! Vi nemški časnikarji radi pravite, da je časopistvo šesta velesila v drŽavi; dosti ste ponosni na to, da javno mnenje kujete. Časnikarji so juristi javnega prava. Srbi po vseh načelih mejnarodnega prava hodijo v boj. Kako interpretirate to mej narodno pravo, vi nemški pravdniki, vi tolmači tega prava! Prav slabo razumejete svoj posel in javno mnenje po vas ne bo ravno mirno misleče do druzih nas. Sovraštvo, ki v vaših prsih žge-, polastilo se bode tudi čitajočega občinstva in potem se Še enkrat čudujte, da Nemci in Slovani v Avstriji mirno mej sabo ne žive. S—c. 0 našej avstrijskej svobodi je v državnem zboru moravski Čeh, dr. Kusy, tako govoril: „Visoka zbornica! Da je treba stanje na polji sedanjega društvenega in zborovanjskega prava ter pravne razmere javnih tiskovin popolnem prenoviti, pripoznala je visoka zbornica uže sama, davši odseku nalog, da dotično postavodajstvo pregleda, in ker je načrt postave, kateri mnogo predrugačuje sedaj veljavni tiskovni zakon, in katerega je izdelal odsek po nekoliko izpolnivši svoj nalog, sprejet bil z veliko večino. Ako 8e vendar U3ojam v zvezi z nekaterimi drugovi Btaviti predlog, da visoka zbornica izvoli ponašanje visoke vlade in njenih organov pri izvrševanji omenjenih pravic, katere svobodno izrekanje mislij zagotavljajo, preiskati, ne storim baš tega, uvažujoč, da omenjena novela tiskovnega zakona, katero je sklenil državni zbor, čaka še rešitve gospodske zbornice ter ima valjda še dolgo pot do svoje potrditve, ter da nijso delovanja odse-kova do slej prišla v obče do nobednega rezultata, nego to predlažem za to, ker vem, da nijso le gole besede sklenenega in potrjenega zakona, katere mogo utemeljivati in utrjevati konštitucijonalne svobodnosti, nego je uporaba, kako namreč vlada in nje organi izvršujejo obstoječe zakone. Kakor znano, bo dežele, osobito domovina konštitucijonalizma, kjer so ustavne temeljne pravice manje upisane in uknjižene, kakor pri nas, ali vendar se svoboden razgovor javnih zadev v društvih, zborih in po tisku kot nekaj, kar je ob sebi umevno, ceni in goji. kajti svobodno izraženje javnih mislij imajo za vzduh, brez katerega konštitucijonalno življenje nema vspeba. Ondi nema jedino vladu-joča stranka pravice, svobodno svoje mnenje izpovedati, a ima jo tudi v istej meri proti vladi se boreča opozicija. In zares, Če bi to pravico imela samo vladujoča, a ne tudi z njo se boreča stranka, ne bilo bi v obče nobedne pravice, kajti tudi v absolutnej državi mogo vladujoči krogi govoriti in pisati, kar hte. Opozicija se mora tudi prosto gibati, ako hte govoriti o svobodnem državnem življenji. Jaz pak trdim, da pri nas opozicija nema te svobode, jaztrdim, da Bedanjavlada in nje organi ustavne temeljne pravice tiskovne svobode, društvene in zborovanjske svobode, v kolikorjih hče rabiti opozicija, brez ozira zamet ujo in z nogami teptajo. To tudi soglasno trdi vsa opozicija in jaz pozivljem visoko vlado, da mi samo jednega jedinega neodvisnega moža pokaže, kateri bi za njo pričal in izrekel, da omenjene konštitucijo-nalne pravice imajo veljavo tudi za nasprotno stranko. Visoka vlada tega storiti ne more, in v tem je gotovo važna obsodba. Kajti, ako se vlada sama hvali, ali ako jo hvalijo nje najintimnejši pristaši, vsa hvala nema mnogo vrednosti, konstitucijonalna vlada ima si tudi pri svojih protivnikih pridobiti barem priznanje, da gleda na temeljne zakone države in jih tudi pusti gledati. Tnkovega priznanja pak sedanja vlada, ponavljam, ne najde pri nobednem opozicijoaalcu, ker se temu dejanja glasno upirajo. Ako se tedaj izmej opozicije parlamentu izjavi zahteva, da presodi tožbo o vlade in nje organov sistematičnem zatiranji pravic, katere so po temeljnih zakonih države zagotovljene, zdi se mi dovoljen razlog, da se ta zahteva kar uže naprej ne zavrne, ker je baš, kakor sem razložil, opozicija, proti katerej se more najboljše poskušati in bo tudi poskuša pisani konstitucijonalizem, v koliko ima resnice a v koliko neresnice v praktičnem življenji. A to presojevanje nij uže obsodba, in ako pritožbe opozicije nijso utemeljene, je baš presojevanje teh pritožeb najbolj prilično, da se dokaže njih neistinitost ter da se jim zapro usta. Zatorej upam, da bode vsakdo priznal moj predlog za pravičen in vreden, da se nanj jemlje ozir. Upam, da se proti njemu ne bodo skrivali za izgovor, ka so sedaj na dnevnem redu velika vprašanja življenja, katera obračajo nase vso pozornost, ka je baš sedaj treba skrbeti, kako bi se Avstro-Ogerska, odpovedna država, še za daljnih deset let združila, ka je reforma davkov v posvetovanji, ka se imajo čolne zadeve urediti, ka je rešiti vprašanje ob 800.000 vojakih. Baš nasprotno! Zdaj, ko se hoče pomnožiti strašen davek, podražiti najživejše potrebščine življenja, vzdržavati težko vojaško breme, baš v takovem hipu ima se vendar vprašati, dadi je pravično, da vlada, katera vali vedno nova in nova bremena na široka pleča „miserae contribueutis plebis", katera izterjava nje denar do zadnjega bora in nje kri do zadnje srag«, «fln vlnrta a bo« gemu In mučenemu ljudstvu z vso silo masi ust«, ako bi rado kaj rinilo, kap bi ne bilo v njeno hvalo. Kdor pozna razmere, priznal bode, d* nijso prestopki razuzdanih tiikovin, niti ne državi nevarne tendence v društvih in zborovanjih , katere provocirajo p r i t i s e k vladnih organov, nego da se smera na to, da se v obče vsak opozicij ona* len prikaz zatre. Ne more se reči, opozicija v tiskovinah nij se naučila ničesa ter nij pozabila ničesa. (Veden nemir.) Predsednik ("prekine govorniku besedo): Pri takovem nemiru ne morem slišati gospoda govornika. Dr. Kuay (nadaljujoč): Učeč se v Soli mnogoletnega progonstva naučili so se novinarji svoj glas krotiti in postopati previdna ter zadrževajoče. A to vladi ne zadostuje, čim menj jo napadajo, tem poželjf-vejša in na padnej ša j e policija, in opozicija je v tiskovinah zaradi tega prispela do one točke, kjer mora v obče prenehati govoriti o notranjih zadevah, ako v obče želi, da pridejo listi čitateljem v roke. Kadar bode enkrat kakov avstrijsk Louis Blanc pisal zgodovino Beda nje vlado šestih ali sedmih let, desetih let se je tako nij nadejati, ne bode mogel se ogniti temu, da ne bi omenil trdega stanja tiskovne opozicije nasproti brezprimernemu tlačenju vlade, in on bode, hotač razumeti in popisati duh te vlade in te dobe, sebe in svoje čitatelje poučil o tem, kaj se je vbo pod to vlado konfisciralo, kaj se nij Brnelo pisati in o čem je bilo molčati. A tu bode on zopet moral priznavajoč zahvaliti ee naSej vladi na ljubavi, katero ona njemu, bodočemu zgodo-piscu, dela v tem, da uže Bedaj lajSa njegovo delo, ker je zbrala vsa dela svoje nesvobode in jih izdala kot „Index articulorum prohibi-tortim". To kazalo, katero izhaja pod naslovom „Verftlgungen iiber Druckschriften* ter je zelo razširjeno, pošilja se namreč vsem knjižnicam in uredništvom, so lična zbrana dela našega ministerstva — letošnji tekoči broj je uže presegel 500 ter bode kmalu prispel na 600, tako, da se more reči, da skoro vsak dan po dva časnika zapadeta konfiskaciji — in kadar bodo ministerstvu stavili kot harmoničnoj skupini pozneje enkrat spominek, izve-stno ne bodo pozabili pod temeljni kamen vzidati tudi ta zbrana dela ministerstva Las-ser-Auersperg. Ta zbrana dela so vrlo poučna. En sam pogled na katero koli stran zadostuje, da se vide svrhe in namere sedanje vlade, kakor v zrcalu, konci v toliko, ker je takoj razvidno, česa ta vlada trpeti nij mogla in o čem nij pustila ziniti nobedne besede. Pogledimo n. pr. na prvi list teh .Verftlgungen tiber Druckschriften", tu pričenja kolo članek iz novine „Arbeiterfreund", kateri jo bil zaradi vsebine članka mej „socijalno-poli-tičnim razgledom", ki se pričenja z besedami nDer Sturz des Ministeriums" in končuje z besedami „\vas ihra gebtihrt" v novini „Abtfrd." št. 24 od 23. dec. 187G prepovedan, ker je bil izpoznan za krivega v §. G5. a k. z. označenega zločina kaljenja javnega miru; naslednji je članek novine „Slovenec" od 23. dec. 187G zaradi jednakega zločina; potem italijanske novine „11 Giovane", zaradi članka ki govori o tiskovnej svobodi avstrijskej, „La štampa in Austria"; zločin je tudi kvalificiran po §. G5. a k. i.; zatem pride na vrsto češka knjižica, ki je izšla v Melniku, pod naslovom „VerpSajn, list poplatni" št. G781 po §. 300 k. z., a potem takoj pražka „Politik" št. 35G od dne 26. dec. 1876 zaiadi zločina kaljenja javnega miru in reda v članku „Eljen ! turška ustava"; potem zopet socijalno-politifen članek v „Prager landvvirthschaftliches vVocben-blattu št. 52 od 23. decembra 1876 z napisom: „Die geldliebende Krankheit nnd die Jandwirthschaftlichen Interessen", tudi po §. 65 k. z.; temu slede „Tiroler Stimmen44 od 29. decembra 1877 po §. 300 k. z., potem knjižica „Lasser, genannt Auersperg", potem čla nek v „Pokroku" od 27. decembra 1876 pod naslovom: „K dčjinam listavovčrneho chabrusu v Čechach", ki govori o šabruznih volitvah na Češkem, potem članek delavske novine „Budoufnost" od 28. decembra 1876, potem „Slovenski Narod**, potem dunajske no vine ,,Die Liisterschule" in naposled novine »Das Vaterland", zaradi članka od 6. januarja 1877 pod naslovom: „Oesterreieh und Deutseh-land nocb einmal", po §. 300 k. z. (Konoc prihodnjič.) Politični razgled. M4crnnJkB ti**-*****- V Ljubljani 28. decembra. Dočim je vsa naša notranja politika mirovala, sedel je hrvatski sabor. A denes došli hrvatski listi nam nijedne stvari o njegovem delu ne povedo, torej imamo od tu čakati stoprav prihodnjih poročil. W11 ta n .8 <& rrv.4» rr Preko Trsta se javlja h Aten, da je na Kreti uže 8000 upornikov pod orožjem. Puške so bile iz Grškega prinesene. Krecanje ou postavili provizorično vlado, ki je zopet tri vojaške polnomočnike imenovala. Nihče prav ne more povedati, kaj hote stftfll»runi. Poroča bo pa, da so zopet ponudili Turčiji, Carigrad se 60.000 angleškimi vojaki zasesti, kakor brž Rusi prestope Balkan ; da je predstojništvo arzenala v Wool-vvichu dobilo od angleške vlade ukaz, nemudoma poročati koliko kanonov in vojnega materijala se da narediti prav hitro. Drug telegram kaže, da Derby terja od Gorčakova uže zdaj zvedeti uvete miru po vojski. „Times" pa pravijo, naj se Anglija, baš ker je tako „močna", ne prenagli v ničemer. Italijansko ministerstvo je palo, pravijo, tudi zarad ministerske korupcije, ker je Nicotera dostikrat nepostavno postopal, nepotizem Siril, absolutistične čine vršil. To vse in še marsikaj se Nicoteri vsaj javno očita. Vendar ima on gotovo tudi zasluge, in ena teh je, da je razbojništvo, Matijo, na Siciliji zatrl. Dopisi. Iz coljNkogrn okrnjn 26. dec. [Izv. dop.] (MiBli o naSej literaturi za otroke.) Kakor znano, zapovedujejo nove SolBke postave, da mora pri vsakej ljudskej Soli biti Šolarska knjižnica, t. j. zbirka takih knjig, ki so šolskej mladini primerne, ki nje intellectualno in moralično razvitjo pospešujejo. Pri šolah na deželi bila je to dolgo le prazna želja, kajti malokje je krajni šolski svet dovolil za te knjižnice potrebne denarne Bvote. Vendar, hvala Bogu, te razmere so se kolikor toliko poboljšale. Kraj ni šolski sveti uvidevajo veliko korist takih knjižnic in jeden za drugim začenjajo v svoj proračun rubriko „za Solarsko knjižnico toliko in toliko goldinarjev" staviti. Tudi naš krajni Solđki svet je dovolil pred nekaj leti stalni donesek petih goldinarjev za vsako leto. Lep, posnemenja vreden Rklep! Učiteljstvo mora sedaj skrbeti, da se vsako leto za pet gld. mladini primernih knjižic nakupi. Veselo se ovo te naloge poprime. Naročuje pridno vsako leto knjižica in knjige, pa glej! čez nekaj let nam vos obtiči! Knjig nij več, vse smo uže poiskali in pokupili! kaj sedaj? Denar krajnemu šolskemu svetu nazaj dati? Nemške, našej slovenskoj mladini nerazumljive, knjige naročevati? Nobeno teh dveh ne velja. Morebiti pa ie uže zdaj za zmirom za d os t a knjig v knjižnici? Nikakor ne! Vso te knjige (okolo sto jih je) prečita priden otrok v dveh letih (vsaj so večinoma prav tenke!). Kaj pa potem v ostalih letih, v kojih mora še šolo obiskavati? — Tako smo zdaj prišli do tja, kjer se reče: „Naprej ne morem, nazaj ne Bmem!" Da se temu našemu, kakor vidno, precej žalostnemu stanju vsaj nekoliko v okom pride, nasvetovali bi tukaj neko sredstvo, kojega bi se, menimo, lehko poslužili. Naš predlog pa se ovako glasi: „Lastništvo „Vrt če v o" naj skrbi, da sevsiboljši, v „Vrtcuu tiskani sestavki (pripovesti in naučni sestavki), vseh letnikov v posameznih okolo 150 str. obsezajočih zvezkih izdajo." Rizdeljeni naj bodo zvezki po zadržku ali po posameznih pisateljih. (Vse daljne izvrševanje, ali naj bi se ovi zvezki samo pri knjigarjih založili ali po potu naročila na svetlo spravili, prepustimo g. lastniku „ Vrtca.") Tako dobili bi v kratkih letih precejšnje število dobrih pripovesti j, pravljic, basnij, knjižic prirodopisnega, zgodovinskega, zemljepisnega in dr. zadržka. ,.Vrtec" bi tako svojo vzvišeno nalogo še veliko sijajnejše vršil. Imele bi te knjige tudi to prednost, da bi bile pisane v lepej pravilne j slovenščini, ne pa, kakor skoro večina dosedanjih za mladino in ljudstvo namenjenih knjig, ki ima na debelem, pergamentu podobnem (le da vse dobre pergameutove lastnosti primanjkujejo) papirju tako spakedrano slovenščino, da bi pri čitanji si lehko jezik zlomil, ali pa krč v ušesih dobil. Ali mladina tako ,,hotentoščino" z veseljem čita, to razsoditi prepustimo vsakega posameznega čitatelja tega lista. Dostavili bi torej tudi prošnjo do založnika večine mladostnih spisov, velezaslužnega g. J. Giontini-ja, da bi pri novih izda-j a h (katere je uže pri marsikoji knjigi treba) preskrbel lep papir in pravilno slovenščino. Radovedni smo, kaj porečeta si. lastništvo ,,Vrtčevo" in pa založnik mnogih mla dostnih spisov, g. J. Giontini, k temu našemu predlogu? (Gotovo bosta oba rada ustregla, ali — kupcev bi moralo več biti, proda se malo. Ur.) T. B. 11. Domnče stvari. — (V ljubljanskem mestnem zboru) je zadnji četrtek večer bilo na dnevnem redu poročilo o vspehu ponovljenega razpisa za mestne davke. Dve ponudbi ste bili izročeni. Gospod Luka Tavčarje ponudil 43.5G6 gld., a Leopold Schvvarz najprej 44.000 potem pa 45.000 gld. Ravno tako je poslednji privolil dati kavcijo 30%. Vsled tega je finančna sekcija (poročevalec dr. Supan) predlagala, naj se daći izroče judu Leopoldu Schvvarzu, (kateremu za hrbtom stoji bogati zagrebški jud Prister), ki bode plačeval zdaj tri let« po črez 1400 gld. na leto več v mestno kaso nego prejšnje podvzetništvo. Daje torej občinski zbor ljubljanski vpredzadnjej seji celo zoper voljo in glas necih juristov zavrgel tukajšnje odobrenje kontrakta s Schwarzem in nov ofert razpisal, koristil je mestnoj kasi za 4200 gld.t gotovo lepa svota. — Potem se je jako obširno pretresaval mestni proračun za prihodnjo leto. Deficit se kaže letos manjši, nego prej, le 4600 gold. A ker se proda to leto — pravi poročilo — skoro gotovo Novakova hiša (poleg kazine) bode mestna občina za potrebo dovolj denarja imela. — Obširnejšo debato o budgetu in budget sam priobčimo prihodnjič. — (Povišana štantnina.) Z novim letom se bode v Ljubljani pobiralo od vse živine, ki Re v Ljubljano pripelje, po G namesto po 5 kr štantine. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 30. t. m. veselico v sledečim programom: 1. ,,Svojemu čolniču", samospev s spremljevanjem na glasoviru. 2. ,,Strup", veseloigra v 1 dejanji. 3. Tombola. Uljudno se vabijo vsi Častiti gg. udje k obilnej udeležbi, ter naj blagovole tudi sposobne neude soboj pripeljati. Začetek ob 7 V/a uri zvečer. Odbor. — (Iz Hotederšice) se nam piše: Ko Re je našim kmetom povedalo iz lista „Slovenskega Naroda", da je Plevna pala, bilo je vse veselo. Kdo bi si bil mogel misliti, da tudi naši kmetje imajo tako živo rusko-turško vojsko pred očmi. Pač je očitno, da se spominjajo, kaj so Turki počeli pred 400 leti po teh naših k raj'h, ino kaj se je godilo tukaj blizu nas v turških klancih na hruševskej cesti, kateri kraj še zdaj imenujemo turški klanci. J. K. — (Utonil) je na Štefanji dan z večera v morji — kakor se nam iz Reke piše — nekov finančni stražar, ki je mislil stopiti v čoln, a je vtaknil nogo v mokro in bo je zvalil pod vodeno gomilo. Mož je bil hudo vinjen in ker nij bilo pomoči blizu, nijso ga ob pravem času izvlekli iz vode. Javna zahvala. V imenu sokolovoga odbora se podpisani vsom gospodom, ki so pri zadnjem sokolovskem večeru sodelovali, srčno zahvaljuje. Ivan Drag. J n v a n 5 i č, ravnatelj večera. Častiti gospod Tona Goričar, župnik in c. kr. poštar v Mozi>yi. Ne morem drugače nogo da Vam bo odzovem na besedo, katere ste gospodu Vrankoviču govorili, da sem namreč jaz dopisnik unega donos Vam prišlega lista. jaz Vam — priča mi bodi vsa moja čast, katero v sebi nosim — odkritosrčno povem, da nijsotn niti dop;snik, niti podpora dopismkarjova, z jedno besedo, jaz vem toliko od onega pisma, kakor Vi s a in i. Jaz sem z đuio in tolesom, kakor Vi, narodnjak, zatorej tudi Vaš prijatelj, ako so smem Vam nasproti takega imenovati. Jaz častim tako Vas kakor čitalnico, kar pa Vi se. svojimi nasprotniki imate, mene nč ne briga. Iščite si Vi dopisnika mej svojimi smrtnimi sovražniki in kmalu se Vam bodo oči odprle: Vi bodete drugače mislili, a jaz b dem čisto roke imol. S spoštovanjem Vaš Vam udani in odkritosrčni sluga Milan Vošnjnlt. V Mozirji, dne 8*2. dec. 1877. (410) V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in se dobiva: VIII. zvezek „ListH": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgonjov, posloveni! dr. M, Samec. 8° 17 pol. Cona tiU kr. m. B dO >1 Jt K M I tal ff. ' le" — oT —* t« ■g argrc -■<__ ah »J ____am. a 5'o n 1 u Razglas. Pod najboljšimi pogoji bo bode po prostovoljne) očitnej dražbi razprodala zapuščina ranjcega Antoni* Jurmuna, obstoječa iz ene, v najlepšem kraju ClrkiiciTM le ž če, za vsako gospodarstvo, po-•eoM za krčmo ali štaeuno primerne biše, pri ka-terej sta tudi hlev iu vrt. Cena vsemu je 2700 gld. oleg tega je zemljišča, ležečega v bližnjej okolici, cenjenega na 3ol3 >rld ki obstoji iz več njiv, travnikov in gozdov, katerih siednjib se bodo oddajali tudi posebej ležeči kosi. Draždec, kateri ponudi vsaj toliko, kakor je conjoi o, mora položiti takoj \3 kupa, po preteklem letu pa ostali */•• Se le potem, ko je vse poplačal, postane lasi-nik, dotlej se k a pa smatra za najemnika. Nadalje razglasuje podpisana c. kr. okrajna sodnija p. n. občinstvu, da se bode omenjena prostovoljna dražba vršila diio K«, januarja 1 pri tnkajšnjej sodniji od 8. ure zjutraj naprej. C. kr. okrajna sodnija v Cirknem, dne 1. decembra 1877. (398 -3) Zabavni in podučni časopis bode v prihodnjem 20. dan (mesto 1. hajal. V Mariboru, letu vsaki 5. in 15.) meseca 26. dec. 1877. (411) Janko PajJc. Uljudna opozoritev! Gospodarji J. Bittnerjeve lekarne v Gloguici so trudijo, da bi p. t. občinstvo m'1 svojimi naznanili prevarili na toliko, da bi se J%c mislilo, ka je fabrikat, ki sinje pod imenom „ Julij Bittnerjevega \^ snežniškega zeliščnega alopa,u pravi ter oni snežniški zeliščni alop, ^% ki ju uže 'j deseteri izpoznan za izvrstnega. Ne morem zatorej tiho trpeti, da so izvrstni vspehi, katero \j jo moj snežniški zeliščni alop pokazal pri prsnih in pljučnih bo- j% leznih, na tako čudno drzovit način prevarljivo u p o t r o b- ^£ ljavajo, tedaj si smatram za dolžuosr, da, sklicavajoč se na obznanilo občinskega zastopstva glogniškega od dno 27. januarja J\ 187B, izrično povdarim, ka sem jaz, od leta M&.i.i počenši, jedini \C l»»'ifejevult>t' pravega snežniškega zeliščnega alopa, in da je ta \^ moj izdelek — da ne bi p. t. občinstvo se premotiti dalo — od £\ 1. Januarja 1876 samo pod naslovom \L Wilhelmov snežniški zeliščni čaj 5t dobiti po lekarnah, ter da si more pruvega vsak kupiti jedino j\ pri meni ali mojih gospodih jemalcih, ki so »podaj navedeni. ^/l Nada|jo si usojam p. t. občinstvo še jedenkrat na to opozo- riti, da, kdor želi to zdravilo kupiti, tmricno j\ WiIhelniov snežniški zeliščni čaj |* zahteva. Originalna steklenica velja M glti. 2.% kr. av. v. ter je j\ dobiti pri jodinem prirejovalcu v*. Franji Wilhelmu, *l lekarnarju v Neuukirchuu, v Nižjej Avstriji, tor pri teh firmah: (882—2) Q LJubljana: Peter l.issuiK : J\ Beljak: Ford. Srbel/., lekarnar; Bolcan: P. VValdiniiller, lekar- ^ nar;>Borgo: Jos. Dettnuiui, lekarnar; Bruneuk: J. (i. Mahi; i£ B r i k s e i. Leoiiliard Staub, lekarnar; Celje: Ikiuiiibackova lekarna %^ in F. Rauscher; K s sok: J. C. V. Pienes, lekarnar; t r o h n I e i- 7\ ten: Vincem* lUumaiier; Friesaoh: Autuu Aicliinger, lekarnar; ^ft F e I d b a c h : Jos. Kiiiiig, lekarnar ; Gradec: \Vcnd. Trnkocz)', le- £J karnar ; G o r i c a : A. Frauziini, lekarnar; G o s p i c -. Valentin \ ouck, 7\ lok amu r; G 1 i n u: Autuu llaiilik. lekarnar; Hali (Tirolskoj: Leon. v. Aiehinger, lekarnar; luomost: Frane VVinklor, lekarnar; 1 u- \^ n i c h e n: J. Stu]if, lekarnar; lvanie: Kil. Tollovič, lekarnar; 7\ Jaška: Alcks, lleržic, It karnar; Celovec: Karel Klemene a-; £fr K a r 1 o v e c : A. K. kalkič, lekarnar ; Koprivnica: Max. \Ycrli,

illielm v. 1'ei-n- \\ ivertli, lekarnar; M a 1 s : hud. 1'iill, lekarnar ; Mtirau: Jan. Mevror; Novo mesto: Dum. Jtizzoli, lekarnar; Ptuj: C. birud, lekarnar; ^£ P o b t o j n a : J. A. KiijdciM liinidt, lekarnar; P e t e r \v a r d e i n : \^ K. JH'odutuvi dediči; Kadgona: 1'nrsnr K. Andrieu, lekarnar; Ko- veredo: iiichard Tliales, lekarnar; Slov. Gradec: (i. Kurdik, ^/l lekarnar; Trbiž: Kugen Kberlin, lekarnar; Trst: C. Zanetti, lo- \y karnar; Vukovar: A. Kraicsovics, lekarnar; Vinkovce: 7\ 1'riedeiicli llci/.ig, lekarnar; Varaždin: br. A. Ualler, lekarnar,; ^fr Z a g r e b : .Nig. Mittlbacli, lekarnar; Z a d o r : Ji. Aiitlrovii-, lekarnar. Hrvatska stara in nova, najboljše vrste, kakor sv. Ivanska, bunjačka, itd. se po 1 vedro in več dobodo pri (404—3) bratih Arko v Zagrebu. coocaaooooocooooc 8 V Avstro-Ogerskej in Nemčiji velecenjeni Wilhelmov antiartritični antirevmatični kri etatilni e«| za zimsko zdravljenje, jedino kri čistilno sredstvo z dobrim v speli o m, kater« i so preiskali, uporabili in za zdravilno priznali i c. kr. vladni svetnik in v. av. vseučiliŠčni profesor dr. E. Penzl, vodja botaničnemu vrtu na Dunaji itd. itd., prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Bukareštu, dr. Rust na Dunaji, dr. Koder na Dunaji, dr. Ivan Mtiller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. Groyen v Novem Jorku, dr. Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leh-niann v Mošouju, dr. "VVerner v Vratislavi, dr. Malic v Gru-bišnem polji; praktični zdravniki: Hilger v Nachlingu, Russeger v Abtenavu, Truchholz v Marzalvju, Janković v Nakofalvi in mnogi drugi zdravniki, 1. pri revmatičnih boleznih; 2. pri skrniui; 3. pri boleznih v spodnjih delih telesa, onih, ki mnogo sede; 4. pri povekšanji in nagnetli jeter; 5. pri svrabu, osobito pri lišajih; 6. pri Hitili ličnih boleznih; 7. predno kdo, ki trpi navedene bolezni, misli iti v kako rudninsko fcopel; 8. namesto uporabe rudninskih kopelij zoper te bolezni. - (380—2) Jedino pravi prireja FranjO "vVillielni, lekarnar v Neunkirchenu. Ktttitek, riis.«l/, lekarnar; Otočac: Kdo Toma t/, lekarnari 1» os toj na: Josip Kupferschtniđt, lekarnar; 1* e t o r w a r d e i n : L- C. Jumjimjvr; 1'lih erg: Iran Mt-nsser, lekarnar: Požega: -int. ji/. Jitt/Ktti*, lekarnar; i'rnssberg: han Tribvi; Ptuj: C, Orrcđ, apotekar; Etottonmann: 'Franjo X. V-lini/, lekarnar ; li o \ o r e d o : Kichard Thales, lekarnar ; S a iu obor: / . tichu (i>~, lekarnar ; S e b e n i e o : iW< r Bero?, lekarnar ; Slo v. Bistrica: Adam pl. Futkotrski; Slov. gradeč: (•'. Kordik, lekarnar; Jos. Kaligaritsdh, lekarnar; S t ras sb u g: ./. I'. CortOH'f St. V c i t: Jidiun l>'ii<>t; S t a i n z : Valentin I imOMcfc k; S e m-lin: />. Joanttoviez-B fin; Spi j t-1: Venatio pl, Prazio, lekarnar; S c h 1 a n d e r s : B, W<&nttlt leliarnur; Trst: Jak. Stravallo, lekarnar ; T r i e n t: -Int. Santoni; T r b i ž : Kinjen j:ln rim, lekarnar ; V n-ko v a r: a. Kraiesocits, lekarnar; V i n k o v <• e : Fried, Herzig, lekarnar ; Varaždin: Dr. a. Halter, lekarnar ; Z a g r c b i Slg. Mitti-/■(ii/i, lekarnar; Senj: Josip Accurti, lekarnar; /ad er: A. An-drovii, lekarnar; Zlatar: Iran K. PdspisH. lekarnar. 8 8 O O OCOOCOOOOOOGOCX3000000000 lzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina m tisk -Matodnu tiskarue'