wbot. Acomuno for mailtag «t »peci«! PROSVETA Q^lo^ovenske narodne podporne jednote Uredniiki in upravnièki prostori: 2657 S. Lawndal« Av«. Office of Publication: 2657 South Uwndal« A v«. Telephon«, Rockwell 4004 Mtttr January 1 $ IUI ^ "' —* "-BBWW— m-* mêm ». „ fl^Mwh f — Chicago, III., petek, 3. avgusta (August 3), 1931. Subscription |6.00 Y«arly ÖTKV.—NUMBER 151 is njegova ptfjiiM vrhovni bow johDBon ¡Jnekaj dnevi grme jtbSTadewdavile ve-rLelje,da vse ameriške Kijiine ne prestav- Spol odstotka vsega premie imel v mislih de- fTjUvktjo. Johnson ima % mnenje o štrajlah, Koralni stavki, ki "ni Lu t«mveč civilna voj njegovi sodbi - kakor M Hearsta in ostalih bur- * demagogov - je bila J, stavka v San Francu- k komunistov. . pBBiste imajo za stra*Uo g strašijo tudi v Minnea-M da vodijo stavko vozr bornih avtov in veletr- 10 odklonili vsa pogajanja fcrji, ker nočejo imeti no-poslov s "komunističnimi S* stavke, loncem je vsaka stavka pjgttfna" in voditelji vsadke so "zarotniki proti lalifitom ni toliko zame-i opečatijo vse aktivne in soljne delavce s komuni- 11 znaki, toda Johnson, ki i "partnerstvo" vlade z i in podjetniki, bi moral bolje, kadar govori o "zlo- I manjšinah". On dobro i je izzval konflikt v San ku in ostalih pristaniščih ob Pacifičnem morju, mu je znano, kje je tista ka manjšina, ki se noče ti sekciji 7-A federalnega iNIRA. »delodajalci! «kdaj je že tako, da zlo-sinjAina terorizira mirto) in od nekdaj je že v , da prava zločinska a vedno najde "neko dru-ijiino", s katero straši ve-i odvrne pozornost od se-iveste, kako tat rad krilite tatu! Wka manjšina, ki kon-«konomsko življenje re- II tem, da kontrolira ka-bdit in vse življenjske Kine, in katera je odgo-a veliko ekonomsko kri- * tudi za vse industrij-Mt« v tem času, nepre-»kaie na delavske manj- * n» "skupine zarotni-Wudev in zločincev", ki *v*h«tavk, vseh indu-»> nemirov in menda vse-T Ameriki. In general ■ Poje isto pesem. Vsi gr-***ti, da je treba vse wotnike" izgnati iz A- Jkodonezadovoljni, bo-J". Protestirali in stav-Povejo stavke, bo-fi? ^jevali) toliko ¿^'^riščanje de- iS? Mo del»v" is. v*t*jale nove in ft n/;Vi «» novi b i", • J v« '»man. "VCtU dv» *J*m»lci.v, razrnj bo- «.V?'' rtvrfev—torn 2 "v",u r«r,-dni Mu»""li"Ui ".«C,:1:;1*1;"'v,i SWaUhHi .r ČASOPISJE ZLOMILO STAVKO V SAD FRANCISCO Sporazumno so bluvali strup proti splošni stavki ki v svojih načrtih uspeli. Klonili so celo Johnsons delavcev frmonlu 7 r,t-v Cotti, w r '' traja iv šest B " '"^nih izgledov. (FP) —Pod na siovom: "Dnevniki so pomagali zdrobiti generalno stavko," je revija Editor & Publisher, gla silo tiskarske industrije, z dne 28. julija objavila Članek, ki po-kazuje, kako se je to zgodilo v San Franciscu. Izdajatelje vseh meščanskih dnevnikov jp organiziral Jfcarst ki je tbrzojayil navodila svojemu glavpemu odvetniku Neylandu iz Londona in obenem posla opis, kako je angleška vlada zdrobila generalno stavko leta 1926. Ta članek so priobčili tudi drugi listi in ne samo Hears-tovi. Izdajatelji časopisov v San Franciscu so se zbrali na konferenci zgodaj zjutraj na dan izbruha generalne stavke. Na tej konferenci so napravili načrt za kampanjo proti delavstvu in postavili na čelo te kampanje Hearstovega odvetnika Neylan-da, glavnega stratega. Takoj za tem so vsi listi pričeli bruhati ogenj in žveplo nad stavkarje. Strajk so proglasili za delo komunistov in drugega radikalnega elementa in naperjenega proti "obstoječi vladi." Posledice te antirdečkarske kam panje so bile kmalu vidne. "Splošna publika," pravi član-kar, "ki je od pričetka simpati-zirala s pristaniškimi delavci, je pričela spoznavati nevarnost« da je generalna stavka nič drugega kot 'revolucija.' Uvodni članki so pomagali pri razdvojitvi in odtegovanju konservativnih delavcev od radikalnih." V teh člankih so uredniki po eni strani tolkli po vseh—konservativnih in radikalnih delavcih, po drugi pa svarili in huj-skali konservativne unijske elemente, kaj se bo zgodilo, če nad organizacijami dobe kontrolo radikale!. Večjo skrb je delal izdajateljem Hugh Johneon, ki je prišel tisti čas v San Francisco. Kljub temu, da ima on večji openša-parski rekord, je bil za izdajatelje delavstvu še preveč naklonjen. "Očividno je bilo," piše člankar, "da bi on lahko podrl vse, kar so izdajatelji skušali doseči." ~ Takoj, ko je dospel v San Francisco in namignil, da bo su-gestiral ugoditev stavkarski zahtevi za unijsko kontrolo posredovalnic v pristanišču kot pogoj za arbitražo, je osrednji svet izdajateljev poklical Johnsona na sestanek, "kjer so ga pestili do treh zjutraj (v torek, drugi dan stavke)." Ker je bil direktor NRA precej trmast, mu je Neyland "končno rekel, da ga bodo izdajatelji vprašali, naj takoj zapusti mesto . . . nakar je general obljubil, da bo kolikor mogoče na uslugo . . . Drugi dan je že proglasil stavko za 'revolucijo'." Izdajatelji so se spravili tudi nad delavsko tajnico Perkinso-vo, ker se ni oprijela njih domneve, "da se bo situacija razvila v revolucijo in preplavila vso deželo.". > "Strategija Neylanda in osn*l-njegs odbora izdajateljev jr pričela delovati... v četrtek je hi la splošna stavka že odpoklicana." Clankar je skrbno zamolčsl o divjanju vigilantov in o drugih nasiljih, kar je bilo vse skupaj del antidelavske kampanje kovačev "javnega mnenja." Ob odhodu iz San Francisca se je Johnson izrazil, da je "prvič v svojem življenju sUl pred oligsrhijo časopisnih izdajste-Ijev." Ta hiateričns kampsnjs "organov jsvnegs mnenja" v San (Dalj« na 2. itrssU r«t« of P0>t«g* provid«d for In section 1103. Act of Oct. 3, 1817, authorised on Jum 14. 191». Eksekucija tretjega nacija v Avstriji Wurnig, ki je umoril policijskega stotnika v Inomostu, obe> šen. Njegov pomagač dobi dvajset let zapora__Kance- lar Schuschnigg išče podpore ' pri delavcih Dunaj, 2. avg. — Friedrich Wurnig, fanatičen Hitlerjev pri-staš, ki je ustrelil Franca Hick la, policijskega stotnika v Ino-mostu 26. julija, skoro v istem času, ko so naciji umorili kan-celarja Dollfussa na Dunaju, je bil včeraj popoldne pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Wurnig je končal na vešalih par ur po razglasu razsodbe. Ta eksekucija, izvršena nad naciji, je že tretja v teku dveh dni. Christian Meyer, električar po poklicu in hitlerjevec, ki je pomagal Wurnigu pri umoru Hick-la, je bil obsojen na dvajset let težke ječe. Domneva se, da se je Meyer izognil smrtni kazni, ker je dal policiji važne informacije o aktivnostih avstrijskih njicijev. Dunajsko sodišče je obsodilq na pet let zapora Emila Pauk-nerja, ker so dobili pri njem na-cijsko uniformo, dva revolverja in šest funtov dinamita. Paukner je priznal, da je hitlerjevec in pristavil, da ni vrgel municije stran vsled pozabljivosti. Vlada dr. Kurta Schuschnigg» skuša dobiti naklonjenost pri avstrijskih delavcih in socialistih Novi kancelar je namignil o generalni amnestiji vseh socialistov, ki se nahajajo v zaporih od februarske revolucije. On u-pa, da bo s to akcijo konsolidi-ral svojo pozicijo, da bo laglje vodil brezobzirni boj proti na-cljem. Poročila, ki so prišla na Dunaj iz Belgrada, govore, da je nad tri tisoč nacijskih rebelev, ki so se borili proti vladnim četam in hajmveru na Koroškem, pribežalo v Jugoslavijo. Mehiška vlada poslala vojaštvo proti rebelem Mexico City, 2. avg. — Federalna vlada je poslala vojaštvo v mesto Mantanaz, v državo Ja-isco, da potlači oboroženo re-volto. Rebeli so izgnali iz mesta mestne avtoritete, nakar so pričeli pleniti trgovine in prodajalne. Poročilo se glasi, da so rebeli pristaši Antonia I. Villarea-la, poraženega predsedniškega kandidata. Villareal je nedavno pobegnil v Združene države, ko so ga mehiške oblasti obdolžile protivladne zarote. Illinois dobila 36 milijonov od davka na blago Chicago. — Davek na blago je prinesel državi Illinois $»6,-682,933 v dvanajstih mesecih, to je odkar je bil uveljavljen, poroča K. L. Ames, državni finančni direktor. V juliju je ta davek prinesel državi $8,549,729. najvišjo vsoto v enem mesecu. tALIFORNIA NA BAUIIJE VOJNO PROTI 'RDEČIM' pristanišča se naselil mir. Vigilant! stičejo za novimi žrtvami. Sinclair obljubil par-doniranje Mooneyja San Francisco__(FP)— Po de- •¿tih tednih stavke, krvave in viharne stavke, je zopet oživelo lelo in se je pričelo vrvenje v tukajšnjem kakor tudi v vseh rirugih pristaniščih pacifične obale. Razen na enem pomolu, kjer je bilo 400 stavkarjev izpr-tih, so se vrnili delavci na svoja stara mesta, pristaniščni delavski odbor je pa vzel v roke ta slučaj izprtja. Na podlagi sporazuma so družbe odslovile vse skebe razen omenjenega slučaja, katerega je pa delavski odbor obljubil rešiti "v zadovoljstvo vseh," kar že to pomeni. S skebi vred je delo izgubila tudi izredna policija, redna pa še vedno patrplira tukajšnje pristanišče. Gonja proti radikalcem ni še nič ponehala in tudi ni izgledov, da bo. Governor Merriam in The Daily Californian, glasilo CaJKornijske univerze, sta ji prilila novega ognja. Merriam, republikanski in vi-gilantski kandidat za governer-ja, se je v San Joseju until, da bo "protektiral pravice poljedelskih delavcev, država pa bo nadaljevala z vojno proti komunistom in radikalcem. Pošteni in marljivi delavci ne bodo stavili nemogočih zahtev, sodišča in imigracijske oblasti bodo pa skrbele za prevratneže." *!n ko je governer razlagal svoj antirdečkarski program, je v istem govoru posvaril californij-ske junkerje, da se bodo morali sprijazniti /. idejo in dati svojim poljedelskim kulijem pravico do organizacije, seveda do konservativne organizacije. Zadnje čase so se junkerjl (velefar-marji In lastniki nasadov) v tem ozlru res "spreobrnili" in nekateri celo pričeli nagovarjati svoje delavce, naj pristopijo v konservativno unijo poljedelskih delavcev AI >F. To je ena poteza proti radikalcem. The Daily Californian je pa napovedal večje čiščenje univerze, ko se prične šola. Ost je Mpustil proti Social Problems klubu, katerega tvorijo radikalni in liberalni študentje vseh barv. Vigilant i m^l študenti bodo skušali osnailti to gnezdo "radikalizma" in "iztrebili komuniste, pri čemer bodo Imeli-podporo univerznih oblasti." Policijska sodišča so Še vodno zaposlena z ujetimi dozdevnimi komunisti. Tudi v drugih mestih in ne le v Kan Franciscu. Do tega poročila Je bilo 11 are-tiraneev pridržanih za deporta-clJo, Sodnik Steiger bi rad de- (Dalje n« 2. »treni.) Stavkovne fronte po Združenih državah Hindenbvrc, predsednik Nemčije, umrl Stari voditelj nemškega naroda podlegel dolgotrajni bolex|ü.~ Hitler novi predsednik Nemčije Neudeck. Nemčija. 2. avg. — Paul von Hindenburg, dolgoletni predsednik Nemčije, je po dolgotrajni bolezni umrl danes zjutraj na svojem posestvu v Neu-decku. Dosegel je visoko starost 86 let in hjegova smrt bo nedvomno prinesla nove politične zapleti j a je. Iierlin, 2. avg.—Kanoelar Hitler se je takoj po smrti Hinden-burga proglasil za predsednika Nemčije. S to akcijo je Hitler postal absolutni vladar nemškega naroda. V smislu ustave bi moral postati predsednik dr. Erwin Jßumke, predsednik vrhovnega sodišča, in obdržati to pozicijo do volitev, pri katerih bi ljudstvo izvolilo novega predsednika, toda volitev ne bo, ker ima Hitlerjev režim izredno oblast, ki mu omogoča, da lahko stori kar hoče. Regulsrns armada (reichs-wehr), ki je bila vedno nilfclonjena Hindehburgu, katerega je smatrala za svojega heroja, Je sedaj pod Hitlerjevo kontrolo, toda sedaj še ni jasno, da 11 bo mirno prenašala to kontrolo. Aretacije stavksrjev v Minne» polisu. — Bojazen pred novimi izgredi v Kohlerju. — Poskus /a končanje stsvke v čl-kašklh klavnicah se iajslovll Drago stavka ob zapafci •bdi Računajo, da so stsvke stsle tristo milijonov dolarjev. Kapi* tslistično časopisje napads Koosevelta in administracijo NRA Brezposelni delavci v I/*» Asge1e-u zsmenjstsj« med Mdn.J h»s» Minneapolis, Minn., 2. avg.— Na odredbo glavnega stana stav-kujočih voznikov tovornih avtov so poulične bitke med stav-karji in miličniki prenehale. V mestu je ostalo samo 400 miličnikov, ostali pa so bili odpoklicani. Kako dolgo »bo trajalo premirje, zavisi od poskusov unije, da dobe aretirani voditelji stavke svobodo. Izgleda, da je prišlo do nekakšnega sporazuma med voditelji stavkarjev, delodajalci in vojaškimi avtoritetami, da se spor konča, toda podrobnosti še niso zn^ne. Minneapolls, Minn.. 2. avg. — Aretacije voditeljev stavkujočlh voznikov so issvsle nove komplikacije. V zvezi s tem so stav-karji izdali oklic za generalno stavko, toda v tem momentu ni še nikaklh znakov, da se jim bodo ostale delavske unije pridru« žile. — William Brown, Miles Dünne in Vincent Dünne, voditelji stavkarjev, so bili aretirani pri navalu miličnikov v glavni stan u-nije, kjer se Je vršil shod. Poveljnik milice K. A. VValsh Je lir javil, da stavkarjl niso imeli dovoljenja za zborovanje, dočlm prvi trdijo obratno in smatrajo vpad v urad unije za kršenje civilnih svobodAčin. Aretacije pa niso preprečile nemirov. V nekaterih distriktih so stavkarjl prevrnili tovorne avte in pretepli stavkokaMe. Pozivu na pomoč so se odtvall miličniki in sledile so nadaljnje a-retaclje. Krog 70 stavkarjev Je bilo aretiranih in isivedenih v zapor na obtožbo kršenja odredbe, ki prepoveduje plketlranje. V nekaterih krogih napovedujejo skorajšnji konec, stavke. Znamenje za to vidijo v naznanilu poveljnika milice VValaha, v katerem pravi, da ho samo |>et-sto miličnikov ostalo v mestu, o-stali pa bodo poslani zunaj mestne meje. Na drugi strani a« pou-darja, da governer ne namerava preklicati izjemnega stanjs, pripravljeno ps ima važno naznanilo, ki ga bo objavil danes. Delodajalci, ki so odklonili pogajanja z linijskimi voditelji, so Imeli včeraj sestanek v nekem hotely. Izvedelo se Je, da so sedaj, ko so bili voditelji stavkarjev aretirani, delodsjslcl bolj naklonjeni načrtom za poravnavo konflikta, ki sta Jih predložila federalna pornirjevalca Francis J. Haan in K. II,- Dunnigan. 1 Hheboygsn, Wl*„ 2. avg.- Bojazen pred novimi izgredi v Kohlerju v alu^sju odpoklies milice Je rezultirala v odloku, da (»osebni komite j okrajnega odbora obišče governerja Hchined«-ntana in aialira nanj, naj ne stori tega koraka. Vsi pacienti razen tistih, ki so bili težko rsnjeni v zadnjih izgredih pred Kohlerjevo tovsr-no, ho zapuittili IsdnUnlco. Alex Welnert, ki je dobi! nsjteije |h>-Skodbc, bo najbrž okreval. rhicsgo, 2 «vg Naialjnjl poskus za končanje atavke v čl-kaških klavnicah «e je izjalovil. Na včerajšnji konferenci «o ne Miatall vladni ponrrdovalrl z re-presentantt unije in delodajsfcev in po diskusiji, ki je trajala nad dve uri, «e je kotiferenrs rszbi-la Kljub prejšnjim poročilom, da l>o konfen nrs rezoltlral« v j nekaterih koficrsijsh, so vse prizadete strank« v/trajale na svo-\ jem stališču, Carl flteffrnson, tajnik (»okra-I JJnukt-ga odbora NRA In eden od I vladnih posredovalcev, je nazns-1 ml. da a* I** dane« (»ortovno vršila konferenca, toda /.ms men J ! za poravnsve konflikta še nI vi-jo prejeli na relifni postaji, j deti. # Portland. Ore. — Stavke prl-stanlščnih in drugih delavcev ob pacifiČni obali so stsle okrog 800 milijonov dolsrjev v zadnjih 84 dnevih. Stroški stavke v Csll-forniji znašajo 11V0 milijonov, v Washingtonu 100- milijonov In v Oregonu M) milijonov dolarjev. Stavkarjl se sedaj vračajo na delo v skoro vseh pristaniščih. V nekaterih krogih se vzdržuje mnenje, da so za velike Izgube odgovorni vladni posredovalci In administracija NRA. Kapitalistično časopis je tudi zelo napada predsednika Roosevelta, ki Je odšel na počitnice, ko se je pojavila krizs, in prepuati! vse v rešitev delavski tajnici, ki ni do* segla ničesar s svojo intervencijo. liizniškf inferesi so glasni v zahtevali |m» reviziji določb za kona gonpodarske obnove, ki po njihovem mnenju ovirajo vrnitev boljših časov. Ijali in nazdravljali so si vprek.. ^Taku prireditve ši pomnjj^o pri nas. Pa d| j PltOSVETA THE KNLliiHTKNHKNT CLASlI. O LA»T*IN4 aW>V«WSaE NAKOUNK fOUfOUSk JHPHOTk (»M« ^ mud N.ttvnal H»M*«ATgp raass mtmml. d. v.m >. i l"» «to«"- »»«•¿BiH« eoooviU ¿o «•H IUI um ■■uvi. iM4). POU. j. — L. t Um dmtumom powmi» dm mm Domač drobiž Samomor v zaporu Duquesne, Pa.—Jacob Frank, star ttO let, se je obesil v z*p"™. kamor je bil pripeljan, ko je policija našla v stanovanju kotliček in druge priprave za kuhanje ilranja. Bil je «lan druitva st. M7 SNPJ in policija pravi, da njegova družin? vi v Clevelandu. Nov grob (Chicago. — V okrajni bolnišnici je ik> mučni bolezni umrla rojakinja Mary Otrin. Nov slovenski odvetnik Cleveland. — Med 288 kandi-dati, ki so z uspehom napravili odvetniški izpit v Columbusu, je tudi Joseph J. Fluisman, sin znane Flaiamanove družine v tem mestu. Saia tepe farmarje »udi aa jugozapadu Nad polovica okrajev v Texasu je na relifu. Farmarji proda ja jo in koljejo ¿Ivino ter jo krmijo svinjam Glasovi iz našelbih tt Zaakaive bi laiki k raznih krajev 8 stavkovne fronte v Kohlerju I Kohlerjeva družba precej dobro __ Velika pripravila in oborožila. Pravijo, stavkali Kohlerju. kjer je bi- d* je imela v tovarni krog 150 lo prsj zapoalenih tudi veliko delavcev, katerim je dovažala nadih1 ljudi, §e nadaljuje, tako se pa tndi nadaljujejo pogajanja med unijakim odborom atav-karjev in vladnim poari$fyjil7 ^J* hrano potom pošte, tako tudi perilo. Pričela so se pogajanja, ki pa so prinesla nobenega rezultata. nim odborom ter reprezentanc¥<> Poteku še ne dveh tednov družbe. Dosedaj je še vse ostalo «tav ke se je Kohler skrivaj od-le pri pogajanjih, ki so menda ločil, da najame par sto impor-na mrtvi točki. Kohlerjeva druž-1 tiranih profesionalnih pobojm-ba je namreč zelo trmasta in ni-1 *ov, ki bodo s strahovlado stav-kakor ji ne gre v glavo, da bi, ^ štrli. Res so se pojavili po-pristala na zahteve organizira- j koJirtki. okrog 400 po številu, nih delavcev. Te zahteve niso Oboroženi so bUi z'bombami za Z_.... sotoenje in puškami ter aamo- pretirane, so skromne in pravične, Vseeno jih je družba zavrgla, ker ona hoče za vedno sama diktirati svojim, delavcem kako in koliko bodo prejeli za svoje delo. putfi k ran j predsednik te družbe, je velik sovražnik organiziranega delavstva, zato je že pred par desetletji, vdelal načrt, ki naj bi mu omogočal fetalna' c% neomejeno ¡azemanje in ia* ycev t4r;,popoljtfi v kontrolo nad njimi. Toje mu Žbino vodstvo je skrajno zakrknjeno. Kohler sam, ki je aotaenje in puškami kresi. Navalili ao na mirne in neoborožene stavkarje ter jih pregnali z javne ceste ter privatnega zemljišča, ki ao ga najeli za svoj glavni stan. Na divja- ški način ao pobojniki uničili delavsko ahajaliiče in stavkarje ti- Piketi so na svojih mestih. Po- Kohlerjeve pobojnike pred lokalno relifno postajo v Sheboy-ganii. Takoj ao jih obkolili in zahtevali od njih izjavo, zakaj so navalili na stavkarje. Prišel je policijski načelnik W. T. Wagner, ki je presodil vso situacijo. Zbraja se je velika množica delavcev in ljudatva. Izgledalo je, da prijetim poboj nikom ne bo baš dobra predla. Načelnik policije t« je odloČil, ker je videl, da s silo ne opravi nič, da pokliče unijftfce voditelje, ki naj bi vplivali na množico ljudstva, da ne stori poboj nikom nič žalega. Prišla a^a Art Kuhn, predsednik stavkujočifr Kohlerjevih delavcev, in Rudolph Renn, član stavkovnega odbora, ki sta nagovorila množico, kajti bati se je bilo, da pride do linčanja. Kuhn je Svetoval navzočim, naj ohranijo mirno kri in naj ne škodujejo svoji stvari. Milica v Kohlerju še vedno pa-truljira po cestah in krog tovarn. rali do mestne meje. Pri tem ni ostalo. gajanja se nadaljujejo. Okrajni Stavkarji odbor je poslal k governerju po- v velikem številu. Organizirajte se v naših klubih in pomagajte nam, da se vsi skupaj bojujemo čim uspešneje za osvoboditev delavstva. Pridite vsi, ki le morete, na našo konferenco in piknik v nedeljo, dne 5. avgusta v Straba-ne. Na svidenje! » Član. ao dobili iz mesta pomoč. Prišlo «ebno deputacijo s prošnjo, naj je na stotine simpatičarjev iz vse j ne umakne milice iz Kohlerja, okolice jn stavkarji po zahtevali i «e^ je situacija še Vf4no na,,,J,ukajšf»japodporna in druga aa* ____.!___i. 'j . «sv*., i«. U..4: ,.„ i. _______iL. • _ ^'ro^ piketi ran je pred t<)varno., Peta im bati se je ponopfljh izt ton vmom^ntu so pobojniki z Kredo v. I .. H »i ________1 Av «I i*o silo navalili na stavkar- mu Je a^lrfö poai-ečilo', kajti leia in jje- ±e> in otroke s puškami in ta. ko so se delavci drtigje orga-C*011- ut,iIi »P dvi» ptavkarja in niambMO ostali Kohlerjevi de-''tanili qkrog petdeset. To je da Austin, Te*. — kmalu dežja, 1m» pretežni del Texaaa in tudi Oklahome sprt^menjen v puščavo. Silna su-hu je tako udarila farmarje, da v mnogih krajih niti dež ne mori- več d«>*ti koristiti. Posebno ji- prizadeta živinoreja, ker je suša vzela vso pašo in krmo. Od 254 okrajev jih je na relifu 154. Zvezna vlada je pravkar odobrila ep milijon zu pomoč farmarjem v tej državi, ampak ta vsota se bo oprijela večinoma, če ne izključno, posestnikov in prav malo najemninskih farmarjev. Od kar je vlada pričela izvajati svoj poljedelski omejitveni program, je bilo tisoče in ti-miht najemninskih farmarjev v bombažnem pasu že vrženih z zemlje. Suša le pospešuje tu pro res. Tenantsklh farmarjev je v 'IYxasu 80,000. Poljedelski tajnik VVnllace je mnenja, če M dež kmalu nafno <•11. f>i farmarji lahko pridelali vsaj driitfi bombažni pridelek. Prvi je večinoma imlčen, vsaj v mnogih okrjgih. _ , i i j* Najbolj trpijR žlviM»rej'«i, ki nimajo živini kaj polotiti. Pazniki so že zdavnaj uničeni in tudi druge krme telo primanjkuje. Zh priKiano živino čiate pasme dobe farmarji komaj eno šest ino v re«liioati. Mnopi )«• ne inoiejo priMlali niti xa to ceno hi m enostavno poliiiaio in me-krmijo prašičem. To se jim /di Ih>1j< kot |mi gledati (mm-aano kn patije i«wne vsletl lakote in m-ji» S preseljevanjem na paš- »K*• v Novo Mehiko ali ( olora-«|o tudi m nič, ker Je suSa uda* nla tudi druge države jugoaa-pada. Podporo dobe le tinti farmarji, k i a»i iNslpiaali vladni |M>lje-• Id ki omejitveni program. Anaronda Cop^er C«, hi rada otinedno al a n je ■ Pulte, Mont. — Za «drobitev lavci brez vsake organizacije in pripijEčeni na milost in nemilost Izkoriščanju Kohlerjevih delodajalcev. Da si zajamči fevdno gospod-stvo nad svojimi delavci, je Kohler pokupil velikanske komplekse syeta krog svojih tovarn, na katerih je pričel postavljati do-moviača za svoje delavce. So to lične domačije, za katere so morali delavci družbi drago plačati, abso^itni lastniki teh domo-višč pa kljub temu niso. Vsak čas, kadarkoli se Kohlerju zazdi, da nisi vreden njegove milosti, če se bi kaj pregrešil proti njegovim pravilom, ti lahko hišico vzame pod pretvezo javne koristi ali juvne potrebe. Walter Kohler, bivši državni governer, je pravcati fevdalni gospod nad Kohlerjevo vasjo, ki sa društva s domom *rred posta-,J(i la člah ivsealovanska zve^e, :ki lo povoda, da je governer poslal v vas mjlico in razglasil obsedno stanje. Privatni Kohlerjevi pobojniki so se morali umakniti in milica je vzela v svoje roke oblast. Dovolila je piketiranje pred vsemi vhodi v tovarne. Takoj so se obnovila pogajanja, ki pa dosedaj še niso prinesla nobenega zaključka. Prošli torek so stavkarji pokopali žrtvi Kohlerjevega brutalnega napada na mirne stavkarje. Udeležila se je desetti-sočglava množica ljudstva. Med veličastnim sprevodom in poste- Odločnost «tavkarjey$ jt» n«n: omahljiva. Dosedaj so ostali vsi solidarni. Le oni Kohlerjevi delavci niso lojalni stavki* ki imajo pr| Kohlerju svoje hi&e. Tako jih znal Kohler vjeti v svoje z^njke, «edaj pa se boje povedati svoje mnenje in nastopiti z 9£taljmi stavkarji za skupne ^raHHie. Toda tudi to jih ne bi smelo plašiti. Saj zgubiti nimajo ničesar, pridobe pa lahko vsel , Poročevalec. Skupni izlet v nedeljo Išharon, Pa. — Skupni izlet pevskega zbora in Slovenskega delavskega doma se bo vršil v nedeljo, dne 6. avgusta, na Saj-novi farmi v bližnji naselbini Jamestown. Uljudno ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da se udeležite v velikem številu. To bo letni izlet SDD. Vozovi, ki bodo vozili piknikarje na Šaj-novo farmo na naš izlet, bodo čakali pred Slovenskim domom. Prvi odpelje že ob 9. dopoldne izpred Doma. Zadnji odpelje ob 10. dopoldne. Ako se želite pridružiti skupinam na skupnem vozilu, povejte v Domu, da se preskrbi dovolj vozil in prostora za vse. Kakor se mi poroča, so vsa Konferenca in piknik ( Ctutonaburg, i'a. — Konferenca klubov in društev Prosvetne matice se bo vršila v nedeljo, dne avgusta, v Drenikovem prireja skupno manifestacijo za nedeljo, dne 19. avgiiita. Namen in pomen te zveze mi ni znan; upam, da kdo drugi o tem kaj izve in poroča. Radi te mariife-stacije se bodo vse društvene seje, ki se imajo vršiti v nedeljo, dne 19. avgusta, vršile dan prej, to je v soboto dne 18. avgusta, ob sedmih zvečer. Toliko o tem. Sedaj pa še to, da se bo vršil piknik S. D. na Rambovi farmi na Labor day, dne 8. septembra. Omenjeni prostor se nahaja za farrellskim mestnim parkom. Pridite vsi! Opazovalec. parku, Strabane, Pa. Zborovanje vilnimi govori,pa so Kohlerj"evi ®® 1)0 vršilo na prostem v senci delavci sveto prisegli, da ne od-'le,)efira drevJa- PoIe» te*e h,adni nehajo od svojih zahtev ter da1 potok in zadttJ' je precej visoka bodo ostali v stavkovnih vrstah solidarno in odločno, dokler ne dobe svojih pravic, do katerih so popolnoma upravičeni. Ali sta ti šteje nad poldrugi tisoč prebi-,dve žrtvi padli zaman? Ali rtalf delavci dopuste, da jih Kohler strelja kakor ,pse v povračilo za njihovo delo, v katerem so pustili vse svoje moči —- svoje najboljše sile! Ali naj se še nadalje dopusti, da bo ena oseba razpo'-lagala z milijoni, pridobljenimi' z izžemanjem delavcev, medtem ko životari več sto delavcev ob miloščini? Toae ne sme zgoditi! Delavci so po vseh zakonih upravičeni do svojih pravic in zahtev, ki so poštene. Saj jim tudi vladni zakon Nire 7a garantira pravico do kolektivnega pogajanja in priznanja unije. In delavci se poslužujejo baš tega, nič drugega, Kohler pa se je uprl vladnemu zakonu in ga poteptal. Ni čuda, da je okoliško občinstvo, he vse, ampak večina, na strani stavkarjev'. Saj so jim vendaV znane razmere Kohlerjevih tifetiavceV! Saj so jih mnogi saftfi t/kusili! NU' t. avgusta so stavkarji in njih^V^ simpatičarji opazili tri valoev. Kohlerjeva vas je poznana kot "idealna industrijska naselbina". Saj pa se ponaša z lepimi vijugastimi cestami, parki, lepimi hišami in izredno čistočo. Nazunaj torej res izgleda vse zelo "idealno", če pa pogledamo v notranjost Kohlerjevih znojilnic, ki leže vzhodno od vasice čez široko cesto, ki meji vasico od tovarniškega dela, tedaj pa se nam predstavi vse drugačna slika v vsej grobi realnosti. Delavci, ki so uposleni v teh znojilnicah, so popolnoma brezpravna delavska mašil. Dela so izredno težka, šikaniranj in priganjaštva ne manjka, mezda pa je v primeri z delom naravnost beraška. . To pa še ni vse. Delavske razmere in od nosa j i med delavci in družbo so izredno slabi. Odsluv-Ijunj« jn upoštevanje se vrši po drutbinem okusu. Delavci, ki so delali pri Kohlerju po dvajset in več let, pa so bili prošlo jesen "zadaano" odpuščeni,!so bili izbrisani x,.liste Kohlerjnvih de» lavcev, ako so medtem dobili tudi najmanjše delo — striženje' trave ali kaj podobnega. Na ta način so je družba odkrižala mnogo starih delavcev, ki so pustili pri Kohlerju vse svoje naj-1 boljše moči. Med temi delavci so tudi laki, ki so pri Kohlerju de* luli nad ;10 leti S tem se je seveda "dobri ihV Kohler Izkazal resničnega dobrotnika svojih delavcev, ki so zmj garali in mu pomagali iišgromaditi milijone. To je le površno ozadje razmer, ki so vladale v Kohlerjevih tovarnah, kljub temu pa osvet* ljujejo vsaj doloma razmere, ki so prisilile delavce, da so Kohlerju pmtloftili svoje zahteve potem, ko so se organizirali v svoji uniji pod okriljem ADF Cnlja Kohlerjevih delavcev je predložila Kohlerju 14 sahtev, katere je Kohler v celoti za\f* rudarske stavka, ki traja že od nil. Odgovoril je na vsako Um ko začetka maja. bi Anaronda CopJ |to*aftt« tuo in zagovarjal svoj 4 gof^ Torej se bo vršilo naše zborovanje v idiličnem kraju. SUši se, da nas v nedeljo obišče velika skupina rojakov iz raznih krajev države Pennsylvania. Prišli bodo možje in žene. Zastppane bodo vse naše napredne naselbine, ki se udejstvujejo v dolavskem gibanju. Udeležba torej resnično obeta biti velika. Mi jo pričakujemo in se tudi ¿a-njo pripravljamo. Olani in članice soc. kluba št. 118 JSZ so že vse uredili, da sprejmejo nedeljske goste v svoji sredi kot se spodobi. Postregli jim bomo i vsem najboljšim, z jedili in pijačo. V svoji sredi imamo več spretnih kuharjev in kuharic, pa strežnic in strežnikov, tako da bo šlo vse lepo naprej brez vsakih ovir. Prigrizek bo okusen, pijača pa najboljša. Treba je pripomniti in povedati, da |H) zborovanju se bo vršil piknik, za kateregu je že tudi vse pripravljeno, vse, prav vse. Sedaj pa je odvisno od vas, cenjeni gostje in zastopniki, da gotovo vsi pridete ter da t>rit^-ljete s seboj svoje prijatelje ih znanbe. Pomnite, da bd to'jlelAv-sko Zborovanje in delavski pik-' nik. Ker ste tudi vi deltvci, —F<-d«r«lH I Nacijuka revolta v N Karl Ernst, poveljnik ni napadalnih čet v Herlini hil ustreljen. Naše slavje sijajno uspelo Johnstown, Pa. — Menda je bilo že poročano v Prosveti naši veliki proslavi jednotinega jubileja, ki se je vršila pri nas dne 15. julija in katere se je udeležilo okrog tri tisoč ljudi To je ogromna udeležba. Menda talfe udeležbe še ni bilo na nobeni proslavi. Slavje so priredila naša okoliška društva SNPJ, deset po številu. Priprave so bile dolgo v teku in vse se je zaključilo na zelo lep način, za kar gre pač priznanje vsem, ki so pri stvari sodelovali. If ni jih bilo malo! Ženske in moški od raznih društev so priskočili na pomoč, starina in mladina — vse je pomagalo skupni stvari: proslaviti 80 letnico SNPJ na lep in vreden način. Tako se je tudi zgodilo; želje vseh onih, ki jim je jednota in njena društva pri srcu, so se izpolnile. Za celotno delo gre najlepša zahvala vaem skupaj, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je bilo slavje sijajen uspeh. Tega slavja pa se niso udeležili le člani in članice iz okdl/ce in oddaljenih krajev, ampak prišli so tudi rojaki in rojakhje, ki niso člani, Videl sem vesele obraze med posetniki. Pozdrav- še kaj imeli! Taka slavji ka poživijo ter pomladijo vdušijo, da še bolj vne za napredek SNPJ. Pa tudi naša mladina šla; in je sodelovala na tvi in programu. Naša i se ;pridno i udejstvu je v nih društvih in se zariimi predek in razvoj svojih jank. Slavnostni prograr obširen. Največ točk so li "domači talenti". Zuna vabljena gosta-govornika la Frank Zaitz in Donald oba iz Chicaga in oba sU vila na občinstvo dober Kljub malim nedo^tat so včasi nepreprečljivi, k ša slavnost završila sijaji čina je bila huda, vreme Mi smo šli naprej in skoi početo delo v zadovoljst navzočih. To je tudi nai dovoljstvo. Iskrena z a vsem za poset in pomoč slavnosti.—Eden navzol ČASOPISJE ZLOMUA) KO V SAN FRANCI |M*r Mining ki»mpanija rada pro v oc i ra la "potrebo" xa raigU*!. U v obsednega atanja. xa kar je «torila že več po*ku*«iv lía ne ji ta želja ne\izpolni, pdtiva flutte misen, otiijuko gladilo, delavce na Večje piketi* ran je, piketi pa naj «krbe t« protekeijo druibine avojine.' steni, »ladatija v tovarni. Delavci no se na unijski aeji Izrekli za stavko, ki Je bila oklicana dne H» julija. Prvi dan stavke Je |h» karal, da so delavci organitiraui ter razumejo situacijo. Pik. .i lil | ' IMrIMM I Miiira i'," "," "'"T ' . k « «"Umi -'•»miki" , N>„ Vnrku. ki „i d.nr. br« Vodj. O «L v t" ' |V '" MifT?^u" T*yli- " BrW » "«•«» v lov uril« \ tovarni sami se je nkški volilni kampanji. Ihtnc* je brea dela. 1 I (Nadaljevanje h 1. str« Franciscu je bila preveč uredništvo revije Edi Publishers, ki pravi v i«t ki v uvodniku: "Ce je časopisov, ki najbolj kri rdečkarjem, preprečiti komunizma, tedaj po naš 1 jen ju pozabljajo na psi ne efekte take kampanji sedo "rdečkar" ni mogoč šiti človeka, ki misli, dn to izboljšalo položaj. "Mi Američani pow da imajo pod našimi zal munisti prav toliko prt organizirati, protestirat riti svoje ideje ko repul demokrati, socialisti, laboriti in vse drug«' i Pretiravanje o "rdečk je doseglo ekstreme." cAmfornia nam vVOJNO PROTI "RDE lat !•" - j! I v 1 (Nadaljevanj« « 1. portiral t' dobil zapora J. O. Jone* radi puštva." Prijet je bil 1 lantih, ko so vdrli v njej? V VValnut Creeku je bil na 60 dni ječe Orlin Mpr<> žem za gonje proti mil» rail'*11 delavcem. I* f,ili konservativni Smrt p^ral;. tel ja Cincinnati. 0. - mrl po daIß' Uvi. tajnik Hrato\- ških klerkov. «»J"'" glavnem avis) menovan p« j ta 191* i« l"'1 vsaki konxers'l pripomogel im Jsivne unij«- * klerki in J<* v delavskem visoko čislan ¿fCUSTA. Vm s Trl"" ^rL dražbe jgUvftvo ae je »daj ¿¿kom že pomirilo C* Todadefc w tako izp°d ** vseh rudnikih »en M»toj in pa- V rudnikih, kjer poprej okrog 240 rtjo zdaj okrog Delavci trdijo, vi ker ao preveč te jim tudi pozna .i štrajk. tridnevni gladev-preklicati sw-raznih rediik-da bodo PECS«!;!* l(ied«| p« ae je, pogajanja, kjer kak kompno-,daj o teh pogaja- Zelo verjetno pa ¿ružba čez nekaj me- skušala začeti z re-k rudarji pa izjavljajo, bdo borili za vsako naj-kgvir z vso določnostjo ■opustijo za nič. Uspeh K gtavke jim je spet vlil I pogumu do borbe, klik stavka končana» je ¡„¡rje obiskat tudi ru-»nister inž. Ulmansky, roglasil najprej v Zagor-p v Trbovljah in Hrast-fbvaod je govoril z rud-i ravnatelji, z delavci, [ aekaj rudarskih družin ginjih ter obiskal tudi ¿rudarje, ki so jih h nesli v rudniške bolniške je tako mudil v neki i bolnišnici ter govoril z i ki »o od gladovne stav-pani ležali v bolniških po-, j« dejal minister med i "Zakaj niste poprej ob-sene o vsem tem, da ne i do gladovnega štrajka. i bi si to sramoto, ki Nti za državo, za njen Mjiva." — Sramota ni ida ao rudarji z gladov-ajkom morali odbiti na-ifce, nramota je tudi to, ii tako mizerne plače in la državo je tudi, da so Atavnih rudnikov naj-Načani. Toda inizerno i rudarjev postane sra-Mtiavo šele tisti hip, ko I stradanju izve po sveto gladovni stavki. hUkka nesreča. — Le- se pri nas kar vr-rtihtevajo zmerom nove kkonejepred nekaj dne-pripetila huda letalska ' Novem Sadu. Tamkaj * dva letalska oficirja »jAndjelič in Prvislav v Belo Cerkev, to že z višine 50 mehoma obrnilo iproti na tla ter se raz-»oficirja «ta bila seveda Wva. k Otonih v vodnjaku. *«&wki okolici, v Dru-(občina Bela cerkev) '^««navadne nesreče. J"11«'. I»a je bila med 14 18 letna Marija Pa- * jo Poslale žanjice po k vodnjaku. Ker se l vr,i Pa ni mogel po-?lnov» J«' bila že mr-** J* tem tragičnejši, lw,* noVu v w*KI ir, j,. nj(,n fant L™1' nov« hišico, da TMarijo. L" J* - V ptuj-• «»novanjMkem po-Vega LeopoU aJ* ri^t.n prpd »in«'-' je bilo delo-* J* bil« li J^MlSVtUO ni list, pa dobiš «polovično voz-nhio. Dveh uspehov ai obetajo s tem: večji promet na železnicah in večji promet pred oKir- jtNto * •• H Msariča v rudniku v Srbiji.— V nekem rudniku blizu Zaječar-ja v Srbiji je prišlo do eksploiije metana ter je nesreča zahtevala nekaj amrtaih žrtev. Na uaed-nem rovu «la bila zaposlena tudi dva Slovenca in sicer paznik J-van Ivnikar iz Trbovelj in Vinke Pinir w Aič. V rovu niso ¿u-tiU nič metana, ko pa so saAga-li viigalne vrvice, da bi razmi-n ar ali neko skalo, se je nenadoma pokazal metan in ae vnel. Eden je agorel, drugega delavca |e vrglo • tako močjo ob steno, da je obležal mrtev, tretji je dobil tako hude poškodbe, da jim bo najtofte podlegel. Oba aloven- I mor lovskega Čuvaja V gozdovih veleposestnika Wr«|a v Gruškovju pri Ptuju je bil za tevskega čuvaja 30-letni Jakob Pernek iz Gruškovja TeKa lovskega čuvaja so v noči na 16- Julija ubili neznanci, najbrže d«vji ovci, s katerimi je prišel ™rnek službeno pogosto navzkriž Dne 16. julija je odšel Pernek pregledovat Wrizlove trozdove nedaleč od Gruškovja, Pa se zvečer še ni vrnil domov. Zena je domnevala, da je najbr-že šel predaleč v goad ter prenočuje v kaki lovski kolibi. Ker Ka pa tudi zjutraj še ni bilo do-mov, so ga šli iskat ter našli mrtvega nedaleč iz vasi na*ceati. Ubili so ga, ko se je vračal domov. Glavo je imel vso raebito ter sodijo, da so ga napadalci pobili s motikami. Orožniki so uvedli preiskavo ter iščejo morilce med divjimi lovci. Pernek zapušča vdovo in troje malih otrok. Hranilne knjižice so poitare- aka rojaka sta tudi dobila huj- jali--?rezpo8elni si morajo po- po vsej •mag pač> kakor morejo in zna- ki r Vri » * J*lk ili ^Podar.ko la r pogasitev M* razširil ixmlopje "'a «lomačija s in pohištvom ftift<»1 «aradi i* a! ^iii. a,. >>, fc i D,, k k, k . Novi /.a« «1 r va-fiaj ae kar '"*io im^li pravico do Poroma tiamreč iz-r,,,m imajo 7 ii Č a a ene-l»ravico do • fceh žeU-z-^a k poroi. še poškodbe, a bosta verjetnosti okrevala. Po desetih mesecih našli obe šenca. — Pred desetimi meseci je izginii iz Garčarevca pri Logatcu 28, letni bivši orožnik Anton Pjoženel-Miklavov. Kam je odšel ni vedel nihče. Sele zdaj so našli njegovo truplo v gozdu ter videli» da se je nesrečnik pred desetimi imeseci obesil goadu nedaleč od domače vasi. Truplo je ležalo v gostem grmovju, glava ločena od trupla. Vrv je ipač od preperelosti popustila ter se odtrgala in truplo je padlo v grmovje, kjer so ga šele zdaj delavci lesne tvrdke Hodnik & Vouk našli pri izseka vanju grmovja. Poženel je šel v smrt baje zaradi nesrečne ljubezni. Smrtni objem.—Na Prager-skem se je v družini orožnika Danila Kljunoviča pripetila nenavadna nesreča. Orožnikova žena je bila zaposlena s pranjem, pa je dva in pol meseca starega Dragana položila v posteljo, kjer je zaspal, ter odšla prat. Druga dva bratca, stara 8 oz. 2 leti, sta se mudila nekaj časa pri materi. IPotem ju je mati poslala v stanovanje po vžigalice. Fantiča sta šla, vrnil pa se je samo starejši ter povedal, da se je 2 letni Obrad vlegel k Draganu ter zaspal. Nič hudega shiteč je mati prala dalje. Med tem pa se je dva meseca in pol stari Draganček zadušil. Dve letni Obrad se je namreč tako tesno privil k njemu ter ga tako tesno objemal, da dojenček ni mogel več dihati in je umrl od zadušenja. Ko je prišel oče domov, je našel Obrada spečega, v njegovem objemu pa je ležal mrtvi Draganček. Vlom v sevniško občinsko blagajno.—Spet je bil izvršen vlom v občinsko blagajno, to pot v Sevnici ob Savi. V noči na 14. julija so neznani vlomilci s svinjsko nogo prevrtali blagajno ter pobrali iz nje okrog 600 Din ter nato pregnani zbežali. Občinski tajnik Raj ko Perko namreč, ki stanuje v hiši, je okrog 2. zjutraj zaslišal neko ropotanje v pisarni ter je z nabitim revolverjem šel k pisarni. Vlomilci so ga zaslišali ter poskakali skozi okno ter zbežali čea vrt. Perko je ustrelil nekajkrat za njimi, a ni zadel nikogar. V pisarni je našel blagajno vdrto, v njej \m še 1200 Din, ki jih vlomilci v naglici niso mogli več pobrsti. morejo Jo. Da pridejo s svojo iznajdljivostjo pogosto navzkriž z zakoni, nič čudnega. Tako so se štirje brezposelni Ljubljančani, pitfmonoša Prestopnik, mesarski pomočnik Zane Pregelj in mizarski pomočnik Ivan Matjašič, ki se jim je potem pridružil še nekdo, zmenili, da bi kasalo ponarejati hranilne knjižice. To bi neslo, so mislili vsi ter ao sa-čeli s svojo akcijo. Eden je dal 50 Din, drugi jih je šel vložit v Ljudsko hranilnico, potem pa so število 60 izbrisali ter zapisali 20.000 Din. To knjižico so potem prodali nekemu trgovcu za 3000 Din. Bil je silno lahkoveren trgovec, saj bi po tako nitki ceni knjižice mogel dvomiti, ali je knjižica prava I Potem je spet nekdo vložil 50 Din, pa so številko prenaredili v 19.000 ter prodali knjižico za 6000 Din, tretjo za 7000 itd. Tako so izvršili več sleparij, živeli so cel mesec prav dobro, nazadnje pa jih je policija povabila k sebi, Tode zahtevajo žrtve. — Letošnja kopalna sezona je prinesla že mnogo nesreč; drugega za drugim odnašajo vode. V SkVl pri Ljubljani sta v nekaj dneh utonila dva, Krajec iz cerkniške okolice in Smerkolj iz Šiške. I-stega dne ko Smerkolj pa je utonil v Savi pri Kranju 27 letni Leo Kovačič. Uslužben je bil kot skladiščnik pri Mujdičevi elek trarni, doma pa je bil iz Straži-šča. V torek 10. julija se je kopal s svojim tovarišem Pravsom pod kranjskim mostom, kjer je Sava precej deroča. Kovačič je bil dober plavač, saj je bil znan športnik, kl je nastopal pri mnogih prireditvah ter pri neki tekmi dosegel celo državno prvenstvo. Zato domnevajo, da ga je v vodi prijel krč, kajti nenadoma je začel kriliti ter kričati na pomoč, a voda ga je pogoltnila ter odnesla dalje. Dolgo so iskali njegovo truplo, potem pa so ga le našli v neki tesni niže od Kranja. Pokopali so ga v Stražišču. Skočila v vodo.—V Gradašči-oo je akočila v samomorilnem namenu »2 letna služkinja Magdalena Anderkulova. fllužfla je v neki profesorjevi družini. V nedeljo 8. julija zvečer je odšla od doma, naslednji dan pa ao našli njeno truplo v Gradaščici. V njeni sobici so našli dve pismi, v katerih pravi, da gre v smrt, ker se ne čuti zadovoljno na svetu in ker je zmerom boiehna. Bodočnost ameriških laAJaaaav ^vič, odkar so bili Indijanci pregnani v reaervacije v sapad-nih državah, jih je "Big White t ef —kot nasi vajo pradaedni. ka Združenih držav^-povabil. naj pretresajo in odločijo o projektu, ki bo imel velik vpliv na njihovo bodočnost. Šlo je za zakonski načrt (Wheelar-How-bili), ki naj radikalno spre-' meni dosedanjo politiko federalne vlade napram Indijancem. Predsednik noče forsirati tega načrta, ako ga Indijanci nedvomno ne podpirajo. Da se pravilno oceni pomen predloženega načrta, je treba poknati sedanji položaj ameriških Indijancev. Ko so bili 1. 1871 naseljeni v rezervacijah v zapadnih drŽavah, so jim bile dane zemlje na užftek, "dokler bo trava rasla in voda tekla." Podeljenih jim je bilo 166,000,000 akrov «emlj«. Postali so varovanci Združenih držav. Njihov položaj je bil enak neodgovornim mladoletnikom. Brez dovoljenja indijanskega urada niso mogli sklepktl pogodbe, niti dobivati v roke svoj denar, niti tožiti ali biti toženi, L. 1887 je kongres uvedel sistem parcelacije, po katerem je vsak Indijanec—moški, ženska ali otrok—dobil gotovo površino zemlje, navadno 160 akrov, ki jih je' držal v zakupu sa gotovo dobo, navadno za 20 let. Po tej dobi je Indijanec postal isključ-ni lastnik in je mogel razpolagati z lastnino po svoji volji. Svrha pri tem je bila, da ae raabije plemensko življenje in pospeši individualna posest. Ta politika pa se je povsem ponesrečila. Skoraj brez izjeme je Indijanec iagubil svojo tsmljio, ki jo je on ali njegovi naslednik prodal pod vsako ceno. Večinoma je postal žrtev zemljiških špekulantov. Tako je indijanska zemlja počasi prešla v roke belokožcev, ki dandanes posedujejo dve tretini originalne indijanske zemlje. Indijanci danes posedujejo le 47,000,000 akrov zemlje, od katerih 20,000,000 akrov tvori pustinja ali napol puščava. Več ko stotiaoč Indijancev je danes brez zemlje, brez doma in airomakov, živečih od miloatinjc federalne vlade. Sistem parcelacije je uničil ta-kozvano ipetorico civiliziranih plemen v Oklahomi: Cherokee, Choctaw, Seminole, Creek in Chickasaw. Na jugozapadu so Navajo in Pueblo Indijanci, ki ao ostali verni svojim plemenskim običajem. Brez parcelacije se nahajajo v mnogo boljšem stanju. To je v kratkem gospodarski del indijanskega problema. Lani je tajnik za notranje zadeve izdal naredbo, s katero Je prepovedal nadaljnje prodajanje podarjene zemlje razun v skrajni sili. S tem se Je ustavila nadaljnja zgubu zemlje. Novi zakonski načrt predlaga odpravo zakonov o datacljl zemlje. Namerava konaolldiratl v enote parcelirane komade zemlje in jih povrniti Indijancem, ki so ostali brez zemlje. V to svrho se predlaga izdatek dveh milijonov dolarjev na leto in s tem denarjem naj se odkupijo ona zemljišča v rezervacijah, ki so prešla v roke belokožcev. Ustanovi se tudi sklad od dese- [Slomikt IHroaa UiSiiTliia» Podporna JotfMti j IT. Illinois MftT-5» t«. U.~UU Ae*. Ckkaa* lil Tel. B~kw* 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI OD8KK; .........mi Lawašals Ava., Uuoa^, lil 2M7 S. Uwndala Av«. Chica£ IU £?« ». ISSES*' * ......S' Ava., Cktcago,** JOHN MOLKU, uradaik fkuilla......Mi? 8. UwndaW Ava., Oktoa««, Ul ODBORNIK 11 Jnw!iKL> .......K. 74tk St., Clavvlaad, A LAKAJI JR., drugi podprnd««dnik. ,11PS K. l?0lh SU Clavaland, O GOSPODARSKI 411)8KK: fw^n^vT5SilCJiuP.r,di#dnlk...........6tt6 K ^ Clavaland. O jnMM^ii^« ..............983 Av.., Urooklyn, N. t OUP..............fi.Proap.ct Ava., Ularondun HlUa, IU POROTNI ODSEK: ..............414 W. Hay St., SprtngfUM, IU. ..................................... iSK ™5Bkv................................... M». Pa. PRANK PODBOJ.................................. ei| parkhlU, Pa. FRANK BARB1CH..................ICO 10 Psrk«rov« Ava., Claviland, O. NADZORNI ODSRKt JRANK 8A!TC.p*tdaa4»tk...... ........M89 W. M* St., Ohkfeff«, f& FR1D MilBAI............................. 8ft OMOlal Park, Hm, IR JAOOB AMBBOBIOU......................418 Plm bU, Kvaltll Misa. *I»t«Im) «JUrMU. kl aololo « Vi. trata. M «tat la M »Ml» Si »HfclOi». Mi m HM»»M M MMiiIiIIM i» a»mt .ki «a na#ao ai. asa*» ta nu* rr»*a aN ¡I'AllJrt, ! M MlUi«). M MMOIiiUO '.^y el^MeWr*.). , (I „„„„ ^Ua Ml M MIIU«|. n! raiaivi m !l ■asi •iT aluiU! «M. «Mk m» SumUm OfflM SMS M miinmtš aa MU Mi vsi «opaši to etn* Imu*r NOTSI OHMS la O—iMl«aUafM St Um n»ihm mnMnI «SmM M Ušr-mi to Mm. AU rmihtomm mm »mi li^fM momthIi»« IMaM m4 bmIni »Um« Um «M UmtH akMM ka l»Bi ml to «M omUirS tHto MalUn «I «lak kMWll akMl4 U .......i to Um Mateto»! MMtoary. n»»mtol uUm mMm tka JartoSIrtto« •! Um inmiwi HOn akMM ka tih milijonov, ki naj se porabi za pomoč Indijancem v rezervacijah. V bodočnosti Indlan Bu-reau ne bo imel abaolutne oblasti nad Indijanci. Indijanci ao 1. 1924 postali državljani Zdru. ženih držav. Novi načrt pripravlja ta avtonomsko upravu indijanskih naselbin. Mlada generacija Indijancev ne sledi več nasvetu starega indijanskega poglavarja Smohalla, ki je dejal: "Moji mladeniči ne bedo nikdar delali. Ljudje, kl delajo, ne mersjo sanjariti, a modrost prihaja k onim, ki sanjarijo." Dosedanji poskusi gleda sposobnosti Indijancev, da upravljajo svajs lastne posle, so jatko uspeli. L. 19HO je bilo v Združenih državah še 332,897 Indijancev. —ektrtf) pokaž«* samo temna čr-ta. A tudi iz iege teh črt mor« raziskoval« ugotoviti, katere snovi žarijo v sončni obli. Podlaga tej tako gvani «iiek-tralni aaaiizt je torej v bistvu sele pfsprasta, nu, spektralna aaaliaa sr Je v wdem in |>oi de setietia. odkar so Ju udkrill, razvila v zelo obrežno /.nanslve-i»e pedi^čje, Z»1 davno ne upo rahlja vaš samo preprostih «tek \rulh prizem, temveč fin« "mre-4f", ki s««tu>« k tako drobnih in take tc«iw nanizanih tri, da Jih pHde «is tr<«ine kovino kvs-dratanga miilnvtra laiKi Vseka tsh /rtk učinkuj« kakor »Ukše-aa prieeOc« V velikih ob«*r velerljlh. a. pr. ¥ zveadarm ne Maniutu W)lsoau v CuMurtujl, so sposobni s tem prijiomočkom raztegniti snop žarkov na 26 m dolg spektralni trak, in s fotografskim posnetkom ter mikroskopom preizkujejo potem spok* trum. V njem so našli na ta način nič manj nego 110,000 temnih črt. Te črte ustrezajo spek-tralnlm črtam 68 prvin, kl Jih nahajamo vae tudi na zemlji. Zgodilo se Je celo, n. pr. pri zna-menltem plinu heliju, da so ga odkrili naj prvo v sončnem spek-tru in šele pozneje na zemlji. Na zemlji to ugotovili, kakor znano, do danes prvin. Nič ne govori za to, da bi vau te prvine ne bile tudi na soncu, toda dejstvo je, da smo jih mogli tlo-slej s pomočjo s|a*ktrallio analize ugotoviti na njem nekaj manj nego dve tretjini. Med njimi ni bilo do danes fosforja. Kakor sedaj poročajo, pa Je ra-ziskovateljica Karolina Mooreo-va v spektru pravkar odkrila tudi to prvino. Nadaljnje raziskave so pokazale, da se ni zmotila. Tako vemo sedaj za gotovo, da Je na soncu 6H prvin, Listoms škoduje pvglsnj« "novih d«al«rjev" Ohicago.~-£ikaška Tribun« in Daily N«ws, čikaška dnevnika, ki na arodnjem /.apadu vialita kampanjo proti "novemu dnalu," sta v Juniju utr|»ela večjo izgubo pri oglasih, dočim drugi dn«v> ni ki Izkazujejo prebitek. V Tribuni so jrndii oglasi za 43,478 vrstk' v primeri r. lanskim Junijoni, v Daily N«ws pa 01.324 vrstic. V ta^glanju "novih dealerjev" se kar kosata. Oba časopisa sta republikanska, i"» ■■ m KNJUE S. R F. J. Pri Pnevrtl Mir»«n« KnJIljvai Maliai HNI'J «mim(rt,, M#a«k a» kaj dohrik knji« in u balsrs A«lll# nsro4lti, **daj J« taa as lo. iA»*rl4kl ftlsvMMl. •lana,,,,, fllovs«Mk« A Mg laik a Nl<»»sl«s.., RsMskl .................... I^aIiM fMOS9H#fl|# • • a miiIII Ps4«v Mslsvofftura t Ubirala JImmU lllsaloa .......... II rM antra. Iff a .............. Mad Srsll, lira............... .»M« . IN , I T» , IN , IM , IM . M .1» l)ra«r Is ssr«/il« ««tipla ss —al»»i PBOHVKTA 7 H. lewndal« A v «na«, HLOVKNHKA NAKODNA POD« PCHtN A JKDNOTA istfaja «veje publlksrlj« In I« posebne Ust P ros v »ta sa koristi, ter potrebno agitacije svojih društev la flanslva In sa propagando svojih Mej. Nikakor pa a« M prepagundo drugih H* pornth «»rgefllsarij. Vsaka er* gsalsatlja ima oblčajee «vele gl««He. Ter») sgttsloHčel 4epls4 la tMsaaivlla dmgNi pedpenHb wrgnrnhneij la s jih 4rtiMe« aa| m — peš Ills I »slu Pre« v «ta. N«>r«a«*tl|lv»jš« di laroB« «««ti «e v dnavaik« Ali jih šlleU vsak — Kaj pa, če bi zagrnili zavem»? je predlagal Negrel, ki mu je godilo plašiti Gregoire- jeve. Hišna, ki je pomagala alugi, je mislila, da so ji to ukazali, in je šla zagrinjat zavese. Zdaj ao brez prestanka zbijali šale: nihče ni odložil niti kozarca niti vilic na mizo, ne da bi bil pri tem posebno oprezen; pozdravljali so vsako jed kakor ostanke, ki so jih ljudje pri plenjenju kakega zavzetega mesta izpregledali; a za vsem tem prisiljenim veseljem je bil prikrit strah, ki se je izdajal tako, da-so jim nehote uhajale oči na cesto, kakor bi tolpa sestradancev od zunaj prežala na mizo. Za umešanimi jajci z gomoljkami so postregli s postrvmi. Pogovor je nanesel na gospodarsko krizo, ki se je bila izza poldrugega leta bolj in bolj zaostrovala. _ To se je moralo nujno zgoditi, je dejal Deneulin, preveliko blagostanje poslednjih let nas je moralo privesti do tega . . . Le pomislite na ves ogromni kapital, ki je mrtev, na železnice, pristanišča in prekope, na ves denar, ki je bil potrošen za najneumnejše špekulacije. Samo tu, pri nas, so postavili cukrarn, kakor bi sladkorna p trikint m leto rodila ... In zato je denarjft talromalo In moraš čakati, da se naberejo obresti od zapravljenih milijonov: odtod potem vse to strašno mrtvilo in na koncu koncev zastoj v trgovini. Gospod Hennebeau je ugovarjal tej teoriji, strinjal pa se je v tem, d« »o dobra leta pokvarila delavca. — Ce pomislim, je zaklical, da so ti tiči v naših rudnikih mogli zaslužiti po šest frankov na dan, dvakrat toliko, kolikor zaslužijo danes! In se jim je dobro godilo, celo smisel za razkoš-nost so jeli dobivati . . . Danes se jim zdi, kakopak, težko, ko se morajo vračati v staro zmernost. — Gospod Gregoire, je prekinila gospa Hen-nebeaujeva. Izvolite še kako postrvico ... Kajne, da so okusne? Ravnatelj je nadaljeval: — Nu, ali smo res mi krivi, da je tako? Saj smo tudi mi bridko prizadeti . . . Odkar ustavlja tovarna za tovarno obrat, ima človek vražje težave, da se iznebi zaloge, če pa naročila zmerom bolj padajo, si, hočeš nočeš, prisiljen znižati proizvodne stroške ... In tega delavstvo noče razumeti. Nastala je tišina. Sluga je prinesel pečene jerebice, medtem pa je začela hiftna natakati gostom chambertinsko vino. — V Indiji je bila lakota, je nadaljeval Deneulin polglasno, kakor da govori sam s seboj. Amerika je nehala naročati kovano in lito železo ter je s tem močno udarila naše plavže. Vse še stoji, toda če se le daleč kje kaj potrese, se bo ves svet omajal. . . Cesarstvo pa je bilo tako ponosno na ta mrzlični razvoj industrije! Ix»til se je jerebične perutnice. Potem pa je glasno pristavil: — Najslabše pa je to, da mora, če hoče človek znižati proizvodne stroške,, potem logično več proizvajati: sicer se morajo znižati mezde in bi delavec po pravici dejal, da mora on trpeti škodo. To odkrito izpovedano mnenje je izzvalo pregovarjanje. Damam je to presedalo. Sicer pa se je vsakdo, dšTbi u tolaži I svoj prvi tek, ukvarjal s krožnikom. Ko je sluga spet vstopil, se je zdelo, da hoče nekaj povedati, pa se je obotavljal. — Kaj je? je vprašal gospod Hennebeau. Ce je kaj brzojavk, ml jih dajte ... Pričakujem odgovore. — Ne, ampak gospod Dansacrt je v veži . . . Pa se boji, da ne bi motil. Ravnatelj se je oprostil in dal poklicati višjega paznika. Ta se je ustopil nekaj korakov od R. Auernhelmer: ODPRAVNINA zujoče oči, o katerih so duhoviti trgovski pomočniki že nekaj let v plesni šoli pripovedovali, da so to oči morske deklice, in slednjič vse premagljivi, nežni "Prosim takoj" smehljaj Izredno mlade deklice, ki še do sedaj ni ljubila, a je v principu že za to.—Ako ae.zberajo vse t»* dražesti, se jih napiše eno pod drugo in seAteje, tedaj nastane vsota zapeljivosti, kateri bi podlegli še vse drugi ljudje kot je to bil mladi Dux. . . Bil je neki poletni večer, pri-Ala je iz trgovine in stopils preko jarka, tiha in plemenita kot kaka princeza. Njeno srčece je sanjarilo: Kdaj bo slednjič prišel? —pri tem pa ni mislila na kakega določenega. Tudi so ji bile tri^alnice dekliško pobe*«-ne in imela strog obraz. Tako jo je Duz nagovoril. Ni mu odgovorila« pozneje ga Je pogledala in ga odslovila in ko ni hotel «nlitl, je dejala, da bo poklicala stražnika Dux je na to prlatal in jo tek vozel, kateri je glavo prlte- j poprosil, da jo sme pospremiti goval nazaj, tako, da »ta brada do prvega stražnika. Potem »ta in noaek nekoliko koketno A trle-j ga iskala nekaj časa. a nobene-la navzgor. Ako se je Ar upo- ga nista mogla najti. Slednjič števala njena drai«'«tn*. nežna, j je Ihix predlagal, naj ae odpe. vitka poatava. njena |n»nonna Ijeta na Kahlenberg in od tam drža—to nepriailjen«» knetnje i tetcfonično jtokličeta policijski nastopanje, ki Je lastno le Ame- komiaarijat, ki je v sredini me-rikankam, igralkam in oiattekm-lata. Moral« ne mu je smejati, kam—potem še te čudovit« itra-in, ko je napravila te vse. kar To je Ae ena dogodhica gospoda l>uxa, a iz prejAnjih časov. V življenju mladega Duxa je bila namreč doba, ko je bil zaljubljen; a ne zaljubljen v Air-šem obsegu, kakor je bih» to že nekolikokrat prej ter neštetokrat jHizneje, titnveč vse drugače. Krr to je bila rea prava ntrast, ona velika ntrant, ki navadno |M»pade mladenič»- v sredini dvajsetih let, ako se jim dobro god i, (ki tedaj, ko je opravil tudi te preizkušnje, prav za prav ni več tako mlad In od tedaj tudi pozna pravo vrednost Ijubesni. Mladi dami je bilo ime Tli in je bila takrat "probirmamnel" v neki veliki konfekcijski trgovini. No. to ne škoduje. Imela je rdečkasto svetle las«-. ki so se i kovinsko svetili kakor bron. in | na tilniku ao bili pobrani v te- VETA_ prizadeva bolečino. Pozneje pa je to svojo .bolečino pričela jasno kazati in očitati. In komaj se je pričel ta neprijetni odstavek, ko je on tudi že opazil, da Ulini lasje pričenjajo izgubljati svoj mladostni blesk In, da njene temno zelene oči več ne irizi-rajo. Slednjič je dognal, da mu tudi duševno več ne zadostuje. Nenadoma si je zaželel duševnega razvedrila. To je bilo v tretjem letu. Prav za prav bi se moral izdati zakon, s katerim bi bilo zaukazano, da vsako ljubezensko razmerje preneha v tretjem letu. Prvo leto je prekrasno, drugo prijetno, ali tretje je gorje. Onovitev kake ige, ki je ne moremo razumeti, kako naj bi bila zanimiva,—vedni "Nadaljevanje sledi" razdraži celo najpotrpež-Jlvejše čitalce romanov. Lju-bezen je v tem času postala kar nemogoča. Ona odmre ali pa se razraste v zakon. Oboje je obupno. Dux se je bližal tridesetemu etu, ona pa se je oddaljevala od dvajsetih. Postal je otožen, redkobeseden, vsa njegova na-gajlvost in prijetna veselost je odšla k vragu. Pogostokrat je sedel pri njej, ni izpregovoril niti besedice in premišljeval. Vedela je o čem premišljuje, a mu ni več napravila veselja, da bi se razgovar-jala o tem. Veliko raje je govorila o vremenu! Doba, ko sta se prepirala, je namreč že tudi minila. Mil Torej sta se zopet razumela, se čudovito razumela, kot se razumeta dva goloba ali tudi dva sužnja na galeji, ki sta priklenjena na isto klop. Dux je sicer uvidel, da se kar tako ne bo mogel rešiti. A pripravljen je bil tudi kaj žrtvova ti. V tistih časih je še imel mal kapital in premožnega papana. Premišljeval je in slednjič dognal, da bi bilo tisoč goldinarjev lepa vsota, ki bi marsikaj popravila. Nekega dne sta se zopet, ka kor običajno, sporekla. Bil je ostrejši kakor navadno. Uli se je vrgla na zofo in vzdihovala v blazino. Potem se je vrnila njemu in se mu obesila okoli vratu. Utešila se je skoro, le tiho a vztrajno je jokala na nje gov i levi rami. To je bil pravi trenotek. "Za slovo ti nameravam po dariti tisoč goldinarjev," je rekel. Pa slabo je naletel. Takoj je prenehala jokati in ga merila s pogledom, ki je izražal ledeno mrzlo zaničevanje. "Denar!" je rekla posmeho-valno ter skrivila ustne. "Govoriš o denarju?" Pograbila je klobuček .in pajčolan in zbežala, predno jo je lahko Dux zausta vil, skozi vrata, ki so se s treskom zaprle. Se toliko ni utegnila, d« bi si nadela riževe moke, česar po sličnih pretresljivih scenah ni nikdar pozabila, tako zelo je bila užaljena. Ves teden se je Dux mora truditi, predno se mu je posrc čilo, da jo je potolažil. Potem je nastal prijetnejši čas. Pred stava je bila zopet prijetna in zanimiva, a ne predolgo. Po par mesecih se je zopet ponovila ža lostna scena, z vsem ostalim: solzami, stokanju, ponudenl odpravnini. Sedaj je previdno govoril o dveh tisočih. Ni cklgovorila, ker od nepre stanega vzdihovanja in požira-nja ni mogla odgovoriti. Zelo se mu je smilila. Dejal je: "Saj nI potrebno da bi bilo to sedaj takoj prej ali slej se bo moralo vseeno zgoditi. Pripraviti te vendar moram, kaj ne?" 0 Njej se je ta priprava dozde vala popolnoma nepotrebna. I>va meseca kasneje se je pri čel zanimati za mladenko iz boli-še drutbe: Ne ravno bogato, iz prav dobre hiše, živo in, kar je bilo odločilno—brunetko. Čutil ae je primoranega, da z Uli mmmm ona vedeti. Obstojajo pa res čudo- |>a je že poznala te njegove res-vite idiozikrszije, in kakor slon ne besede. ne more kruliti kakor svinja, ta-, "Sv morem in ne morem." se ko Dux ni mogel ničesar slišati je zoperstavljala njegovim logič-o poroki. Ze sama beseda "po- nim argumentom. "Izključeno roka mu je povzročala glavo- je, ne morem živeti brez tel»e. PETEK, 3. Avd mize, drugi pa so se okrenill, da bi ga videli, ogromnega in vsega zasoplega od novic, ki jih je prinašal. Po kolonijah je mir; le to je sklenjeno, da bo prišlo odposlanstvo. Cez nekaj minut utegne biti že tu. — Dobro je, hvala! je rekel gospod Hennebeau. Zjutraj in zvečer hočem imeti poročila, ste razumeli! Brž ko je Dansaert odšel, so se spet začeli šaliti, planili so na rusko salato, meneč, da ne kaže izgubiti niti sekunde, če jo hočejo pojesti. A smehu ni bilo ne kraja ne konca, ko je zahteval Negrel od hišne kruha in ona je odgovorila: Da, gospod, tako tiho in preplašeno, kakor da stoji za njo drhal, pripravljena na uboj in posilstvo. — Le kar govorite, je rekla prijazno gospa Hennebeaujeva. Saj še niso tu. Ravnatelj, ki so mu bili prinesli sveženj pisem in brzojavk, je hotel prebrati glasno neko pismo. Bilo je Pierronovo; s spoštljivimi besedami je le-ta sporočal ravnatelju, da se je moral priključiti stavkujočim tovarišem, da ga ne bi pestili; in pristavil je, da se ni mogel niti odreči sodelovanja v odposlanstvu, četudi tega koraka ne odobrava. ^ — Nate svobodo dela! je vzkliknil gospod Hennebeau. Potem so se spet povrnili k stavki in ga vprašali za mnenje. — O! je odgovoril, prestali smo Še vse drugačne . . . Prelenuharili bodo en teden, največ dva, kakor zadnjič. Potepali se bodo po krčmah, in ko bodo dovolj lačni, se bodo vrnili v jame. Deneulin je zmajal z glavo. — Jaz pa nisem tako miren . . . Kaže, da so to pot bolje organizirani. Ali nimajo nekakšne pomožne blagajne? — Imajo komaj tri tisoč frankov: kaj pa naj ž njimi počno? . . . Sumim, da je neki Stefan Lantier njihov vodja. Dober delavec je, in žal bi mi bilo, če bi mu moral vrniti knjižico kakor nekoč Rasseneurju, ki je naprej in naprej zastrupljal Voreux s svojimi idejami in svojim pivom . . . Prava reč! Cez teden dni pa jih bo šla polovica mož v jamo, čez štirinajst dni na jih bo že vseh deset tisoč spodaj. Bil je o tem prepričan. Samo to ga je vznemirjalo, da ne bi prišel v nemilost, če bi rudniška uprava njemu naprtila odgovornost za stavko. 2e nekaj časa je čutil, da mu niso več tako naklonjeni. Odložil je torej žlico, s katero je bil zajel rusko salato, jel znova prebirati brzojavke in odgovore, došle iz Pariza, ter skušal pronikniti v sleherno besedo. Oprostili so bfti in pojedina se je izpremenila v vojaško kosilo, ki ga jedo na bojišču pred prvim spopadom. Tudi dame so se odslej vmešavale v pogovor. Gospa Gregoirejeva je obžalovala te siromake, ki bodo zdaj stradali, a Cecilija se je že videla, kako bo delila nakaznice za kruh in meso. Toda gospa Hennebeaujeva se je čudila, ko jih je slišala govoriti o bedi montsoujskih premogar-jev. Ali niso prav srečni? Saj imajo ljudje vendar stanovanja, kurjavo in zdravniško o-skrbo, vse na trošek družbe! V svoji ravnoduš-nosti do te črede ni vedela o njej drugega nego priučeno lekcijo, s katero je tolikokrat očarala pariške posetnike; naposled pa je celo sama sebi verjela in se zgražala nad nehvaležnostjo ljudstva. Negrel je medtem dalje plašil gospoda Gre-goireja. Cecilija ga ni odbijala in bi jo pač poročil, da bi ustregel teti; vendar pa ni kazal prav nič mrzlične zaljubljenosti kot izkušen fant, ki se več ne zatreska, kakor je dejal. Sicer se je izdajal za republikanca, kar ga pa ni motilo, da ne bi ravnal z delavci izredno strogo in se v ženski družbi fino norčeval iz njih. (Dalj« prihodnji*.) mora napraviti dostojno dekle ako Je ogovorjeno, in ko je bila njena vest potolažena, potem se ni več zoperstavljala, napravila je njegovo poznanstvo in posta la njegova ljubica. Oba sta bila pametna in se dogovorila, da bo vse le tako dolgo trajalo, dokler se on ali ona ne poroči. A tako velika, da bi poročil manekini, pa njegova strast tudi ni bila. Pa je s tem določevanjem časa prav čudna zadeva. Na papirju je to videti zelo precizno, v resnici pa je nad vse zamotana zadeva. Dux se ni mogel poročiti, ker ga ni postila, in kar se Uli tiče, pa ni hotela dalje pristati na to njuno razmerje, dokler se ona ne bi poročila. Ali ona si je vse to tako predstavljala, da jo bo Dux poročil. o trm pa on ni hotel ničenar izpregovori resno besedo. \h Bili ao časi, ko ae je Uli sme- jala njegovi nerazumljivi slabosti. Potem pa Je nastopila do- V ndrečem tvoji ljubezni?" ba, ko ji je to prizadejalo t Iho, vprašala. Ponudil ji je tri tisoč. Bridko ae je nasmehnila "S tr>tni tisoči, za toliko naj MH bol ; a to je l»Ua njena zadeva. Vnak poedinec ima lastne tel je in če ae te ne izpolnijo, mu to lhix je zmignil z rameni. "Več pač nimnm." (Konec prihodnjič.) Cikaš k a razstava: Tri kraljice lepote pripovedujejo svoji zmagi. naroČite si novo knjigo The Native's Retur ki je ravnokar izšla. Spisal Lotila Adamič To knjigo lahko dobite pri nas kot član s poštnino za $2.00. Pošljite nam Money Order ali v gotovini de priporočenem pismu. Na naslov: Prosveta, 2657 S. I dale Ave., Chicago, 111. Pišite takoj. Ime.................................................................. Clan št........ Naslov Mesto........................................ Država. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepa le. redne konvendje a« lahko narodi na list Protr tteje eden, dva, tri, itiri ali pet članov Is ene družine k eni narol Proeveta stane sa vse enako, ca člane ali nečlane $6.00 za eno le ntno. Ker pa ¿lani le plačajo pri aseementu f 1.20 ta tednik, se j Meje k naročnini. Torej aedaj ni taroka, reči, da Je list pudrsi S. N. P. J. List Proereta j« vaša lastnina in gotovo Je v vsaki < kdo, ki bi rad čttal list vaak dan. Cena liata Prosveta Je: Za Cleero in Chicago j«. 1 tednik in........... 2 tednika in.......... S tednike In.......... 4 tednike in.......... 5 tednikov in......... Za Zdruft. države In Kanado $«.00 1 tednik In............... 4JM 1 tednika In............... I.«0 t tednike in............... 2.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov In...............nič Za Evropo Je............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno moto denarja i Order v piana in ai naročite Prosveto, Hat. ki ie vaša 1« «t ni na. Pojasnilo;—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti l ili de se preseli proč od družin« in bo zahteval sam svoj list te moral tisti član iz dotičn« družin«, ki J« tako skupno narodsns i Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in ob«n«m dopisi vsoto listu Prosveta. Ako tega n« stor«, tedaj mora upravniit Jatum za to vaoto naročniku. _ PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lairndale Av*. Chlcaro. m Priloženo pošiljam naročnino sa liat Proeveto vsoto t............. I) Ime.____________________________________________________________________^I druAtva Vaalov ............................................................................................ Ustavit« tednik in ga pripiilte k moji naročnini od sledeh ¿1 družin«: ...............................ft. društva it t) I)------- S)--- Haste No* naročnik. ..................ČL druitva H. ...............I...........-..................LM