Naročnina Dnevna Izdalo za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel|»Ua Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D S£0 VEJSEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Sloven ec« nt%nnf., JC"KOP'laPe,J1 u"cl Vil se ne vračalo. netranMrana ' Uredništva '"te-ton Si. 2050. upravnlštva SI. 2328 ŠmiheS-Sfopiče Takoj po končani vojni so osredotočili vsi združeni nasprotniki Slovenske ljudske franke vse svoje sile na šmihel-stopiško občino, največjo kmečko občino v Sloveniji, da bi jo za vedno iztrgali iz rok Slovenske ljudske stranke. V tej občini so začeli leta 1910 pristaši^ SKS, ki so imeli svoj generalni štab v uslužbencih in profesorjih na kmetijski šoli na Grmu z nasiljem in lažmi širiti svoje laži-kmetske ideje in lažikmetsko stranko. V tedanji revolucionarni dobi in pod nasilnim pritiskom režima se jim je dejansko tudi posrečilo, da so velik del volivcev premotili in speljali v svoje vrste. Pa to tudi ni bilo Čudno. Vsi bogataši, vojni dobičkarji iu kmetski oderuhi so stopili na čelo tega gibanja in z nepopisnim terorjem harangirali ljudstvo in oblju-bovali modrino z neba. Tako daleč je prišlo, seveda tudi pod zaščito državnih oblasti, da Slovenska ljudska stranka na ozemlju te občine ni mogla več mirno prirejati političnih sestankov. Tako so 1. 1919 pobesneli samostoj-neži pod vodstvom in šCuvanjem magnatov iti vojnih dobičkarjev, skušali vdreti v kandijsko hranilnico, kjer se je tedaj vršil zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke za novomeški okraj. Po izvršenem zboru zaupnikov so divjali in vpili in izzivali in grozili, kakor bi bili pobesneli. To je bila situacija v povojuem času. — Pri prvih občinskih volitvah se je pa položaj v tej občini že precej obrnil na boije. S terorjem in nasiljem niso pri veliki večini volilcev mogli več uspevati. SLS je pri občinskih volitvah priborila večino in dobila 18 odbornikov. Ko niso mogli združeni nasprotniki pri volitvah uspeti in poraziti SLS, so pa nastopili proti občini z državnim nasiljem. Tedanjega župana g. Vovka, ki se je za občino mnogo trudil, so preganjali, tožarili, ga skušali gospodarsko uničiti in končno so seveda občino tudi razpustili. Brez razlogov iz zgolj strankarske strasti, iz samega nasilja, so uničili samoupravo največje kmetske občine v Sloveniji in jo izročili pod komando ?amostoj-niških in liberalnih magnatov, ki ee s pomočjo ljudske volje niso mogli dokopati do oblasti in do večine. Kakor je zloglasni PP težim minul, tako je tudi minila oblast nasprotnikov v šmihel-stopiški občini. Pri sledečih volitvah so volilci SLS obsodili nasilje nad samoupravo s tem, da so si priborili pri volitvah od 33 občinskih odbornikov za SLS 20. Časi so se spremenili, nekdanje 3ibera'ne in samostojniške veličine so popadale z oblasti, politično gnezdo na Grmu, ki je bilo z državnim denarjem plačano, pa je služilo ne ljudstvu, ampak političnemu nasilju nasprotnikov, je razgnano. Ostali so Ie še nekateri magnati, ki so mislili, da bodo s svojim gospodarskim vplivom pri teh volitvah vendar le še velik del volilcev potegnili za »seboj, morda celo dobili večino. Volilci SLS so pa sklenili, da napravijo pri teh volitvah končen obračun z vsemi nasprotniki slovenskega ljudstva, pa se naj zovejo samostojneži ali KDKadarji. Kljub slabemu vremenu, kljub grožnjam in vabljivim obljubam so zavedno korakali na volišče in oddali za liste SLS 798 glasov. To je številka, katere ni mogoče pre-vpiti. To je številka, ki je definitivno po-mandrala vse nasprotnike Slovenske ljudske stranke v tej občini v prah. Slovensko ljudstvo organizirano v SLS ima v tej občini absolutno oblast in bo suvereno odločalo o us<)di te občine za nadaljnja tri leta. Razne liberalne in samostojniške veličine, ki so se še priplazile v občinski odbor, so tukaj brez pomena. Slovensko ljudstvo je zadalo zadnjo nedelje v zibelki samostojniškega začetka in nasilja temu gibanju smrtni udarec. Od tega udarca si ne bodo več opomogli. Zato nam garantirajo ponosni naši volilci. Za to nam garantira skoraj tričetrtinska večina naših odbornikov. Občini Dvor se je sedaj pridružila šmihel-stopiška občina. Desetletja so se bili za občino Dvor najbesnejši boji. Pri zadnjih volitvah pred mesecem dni si je SLS v tej občini priborila dvetretjinsko večino. Poraz nasprotnikov, ki že desetletja pretendirajo na večino v občini, je bil s tem delinitivno zapečaten. V nedeljo so se torej vršile volitve v drugi občini, ki je pa največja kmetska občina v Sloveniji in leži v ozemlju, kjer so si nasprotniki zamišljali, da je njihov bojni in vojni teren in plen. Poraženi so bili popolnoma. Hujšega poraza si pač ne moremo misliti. Mi smo za to zmago naprej. vedeli. SLS gre naprej. Vse laži in vse klevete po časopisju in v javnosti, po magnatih in oderuhih, po samo-stojnežih in liberalcih, ne zaležejo nič in ne bodo nič zalegle. Številke govore jasno in Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm viMnc po Din 2-50, velllti po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večtem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rasen pondelJKo ln dneva po prazniku Političen lisi sza slovenski narod C prava /e v Kopitarjevi ul.šl.G * Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 ln 10.349 ?? l"*erale- f»oralcvoii.7503. Zagreb St. 39.011, Pra(ja ln »ima/ St. 24.707 Zmapa o občini ŠmiheS-Stopiče SLS je dobila skoraj tričetrtinsko večino. - Od 33 občinksih odbornikov, si je priborila SLS 24 odbornikov. — Katastrofalen poraz samostojnežev v občini, kjer se je to za kmeta pogubonosno gibanje začelo. - 798 glasov za SLS. v nedeljo 23. septembra so se vršile občinske volitve v največji kmetski občini v vse, Sloveniji, v Šmihel-stopiški občini. Zanimanje za te volitve je bilo izredno živahno. Združeni nasprotniki so napeli vse sile, da bi se v tej občini, ki je bila zibelka njihovega gibanja, zopet opomogli. Doživeli so pa katastrofalen poraz. Zavedni naši volivci so jim dali smrtonosen sunek, od katerega si ne bodo več opomogli. Na vseh voliščih je dobila Slovenska l)udska stranka absolutno večino oddanih glasov. Tudi na voliščih, kjer dose- xi V povojnein času šc nikdar ni dobila večine, je dosegla SLS veliko absolutno večino. Nasprotne trdnjave se rušijo. Mi korakamo z vihrajočimi zastavami od zmage do zmage. Vse lazi, vsa obrekovanja združenih nasprotnikov nič ne zaležejo. Naša moč ra- Z« občino Dvor je prišla še sijajnej:a zmaga v šmihel-stopiški občini. Naj slede številke: p j/T* o°-.na PCt'h vo,iščih' in siccr v Šmihelu, na Slatniku, v Vavti vasi, Slopičah in rodgradu. Bilo je osem list, in sicer so združeni nasprotniki imeli tri liste, Slovenska ljudska stranka 5 list, ki so se delile po posameznih farah in ena je bila delavska lista. Dobile so: Lista SLS za šmihelsko župnijo, volišči Šmihel in Slatnik 280 glasov, 9 odbornikov. SLS za Stopiče (nosilec dosedanji župan Brule) 298 glasov in 9 odbornikov. Lista SLS za Vavto vas 88 glasov in tri odbornike. Lista SLS za Podgrad 85 glasov in dva odborniha. Delavska lista SLS (nositelj šušteršič) 47 glasov in 1 odbornika. Skupno so dobile vse liste SLS 798 glasov in 24 odbornikov. Samostojneži so dobili 175 glasov in pet odbornikov. Sedma in osma lista, na katerih so zdruzem nasprotniki, sta dobili 63 in 77 glasov, t. j. skupno 140 glasov in 4 odbornike. SLS je torej dobila skoraj tričetrtinsko večino in s tem popolno oblast v občini. Podčrtali bi, da je na volišču v Šmihelu prvikrat dobila lista SLS absolutno večino. Kavno tako sta se tudi Vavta vas in Podgrad sijajno držala. V Vavti vasi je dobila SLS skupno 85 glasov, združeni nasprotniki pa samo 57 glasov. V Podgradu je dobila SLS skupno na vseh listah 85 glasov, združeni nasnrotniki pa na tem volišču skupno 22 glasov. Na drugfh voliščih je SLS tako vedno sijajno odrezala. Slovenska ljudska strarka je lahko ponosna na to svojo z-ago v Šmihel-stopiški oJj- „ . T„?0St °aŠih volivcev )amči- jc to nepremagljiva trdnjava za bodoče. Živeli volivci SLSI Slooenija dobila uapone n Belgrad, 24. sept. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je na najmerodajnejšem mestu danes dobil podatke glede pomanjkanja vagonov v Sloveniji. Vlada je na posredovanje Jugoslovanskega kluba in ljubljanskega oblastnega odbora storila vse, da preskrbi Slovenijo vsaj z najpotrebnejšimi tovornimi vozovi. Učinek te akcije se takoj seveda ni čutil, ker so se vozovi zbirali po vseh direkcijah Te dni pa jc Slovenija tako preskrbljena z vagoni, kakor zadnje tri mesece ni bila. V Sloveniji je na razpolago 800 vagonov. Samo iz zagrebške direkcije jih je prišlo 250. S tem parkom bo ljubljanska železniška direkcija mogla popolnoma kriti potrebo vagonov v rudnikih vsaj za gotovo dobo, tako da bodo rudniki mogli nemoteno v vsem obsegu obratovati. Pričakovati je, da se bo število razpoložljivih vagonov še stalno večalo in da bo kriza, ki je napravila med gospodarskimi krogi v Sloveniji velike težave, s temi odločnimi ukrepi vlade popolnoma odpravljena. Seveda moramo računati z dejstvom, da je v jesenski kampanji pomanjkanje vagonov vsako leto pri nas splošno in močno. Dr. Korošec o suofi natopi Značilne izjave ministrskega predsednika dr. A. Korošca o nalogah sedanje vlade. — Posredovanje Nj. Vel. kralja v sporu med Srbi in Hrvati. — Naš razvoj. Belgijski žurnalist g. Nikolaj Kik, urednik belgijskega dnevnika »El' Indenpendance belge« je objavil svoje vtise o Jugoslaviji in svoje mnenje o sedanjem našem notranjepolitičnem položaju. Poleg svojega mnenja pa je dobil tudi izjave našega ministrskega predsednika g. ir Korošca, zastopnika ministra za zunanje zadeve g. dr. šumenkoviča ter predsednikov KDI< gg. dr. Mačka in Pribičeviča. V uvodu pravi: Rednost položaja v Jugoslaviji nam je naložila dolžnost, da se na licu mesta prepričamo o resničnem stanju stvari. Toda poprej, predno damo svoje mišljenje, smatramo, da je potrebno dati besedo o politični situaciji v Jugoslaviji predsedniku vlade g. dr. Korošcu, zastopniku ministra zunanjih zadev g. Šumenkoviču, kakor da na drugi strani sb-širno mnenje današnje opozicije, gg. Pribičeviča in Mačka. To je tembolj zanimivo, ker so politične sposobnosti g. dr. Korošca take, ds bi ga po mojem prepričanju dvignile na vrhunec tudi med narodi na obali Atlantskega oceana, a visoka inteligenca g. dr šumenkoviča in njegova politična dovršenost bi mu odprla vrata in dajala mesta tudi v kabinetih zapadnih na- rodov, in končno bi ognjevita beseda g. Pribičeviča gotovo bila visoko cenjena tudi med opozicijo, recimo, našega naroda. Toda kljub iskreni želji, da ne povemo svojih sklepov, dokler bravci ne poznajo mišljenj jugoslovanskih politikov, smatram za potrebno, da takoj naglasim, da me hrvatska stran odnosno šef Hrvatske sc-ljačke stranke g. Maček ni mogel prepričati in pridobiti za svojo tezo proti Dclgradu. Jaz sem to po intervjuvu tudi osebno rekel g. Mačku: »Niste me prepričali, gospod predsednik.« Sicer pa, komu bi mogla biti simpatična akcija, s katero se obtožuje pred inozemstvom rodna zemlja in ustanova rodne domačije. Ali ne nastaja tu samoposebi vprašanje, ali morda tisti, ki se poslužujejo teh obtožb v inozemstvu, istočasno ne dajejo s tem dokaza, kako slabo imajo podprte svoje trditve. O razgovoru z g. dr. Korošcem piše: Po žalostnih dogodkih v narodni skupščini in po tem, ko je Stjepan Radič odbil mandat za sestavo vlade, je v Belgradu nastala trenutna zmeda. Bili so resni trenutki. Bilo je potrebno, dr. je novi predsednik vlade osebnost, ki bi je ne mogla obtoževati niti enr. niti druga stran. glasno. Pa jih zaobračajte in preobračajte. Me boste jih uničili. Drže kot skala. KDK je v Zagrebu proglasila socialni bojkot. To se pravi: pristaši te družbe nočejo in ne smejo občevati s poštenimi ljudmi. Slovenska ljudska stranka je prisluhnila temu geslu in ga je preteklo nedeljo tudi radikalno izvedla. Ločila se je od domišljavih ljudi: Nam ni treba zveze z vami, ker mi smo iri-četrtinskn večina. Pa naj sedaj manjšina boj- kotira tričetrtinsko večino. To bodo sledile krasne posledice! Dvor in Šmihel-Stopiče govorita, da je SLS na pohodu. Nasprotnikom sta ti dve občini in številke, ki sta jih dali pri zadnjih dveh volitvah za SLS, svarilni znamenji. Mi bi želeli, da bi si ta svarilna znamenja dobro ogledali. Ako pa ne znajo številk brati, jih bo pa ljudstvo samo naučilo spoštovati veli-častvo številk. G. Korošec, ki do tedaj še ni igral markanfne vloge v jugoslovanski politiki, je od kralja Aleksandra sprejel odgovornost oblasti. Izgleda, da ni nihče bil primernejši za to nehvaležno vlogo. G. Korošec je katoliški duhovnik, Slovenec. Njega resno ne more obtoževati nihče takozvane srbske hegemonije Pravtako pa je osebnost g. dr. Korošca v vladi jamstvo dobre volje in dokaz, da se bodo pritožbe novih jugoslovanskih provinc cenile in poslušale, v kolikor bodo utemeljene. G. dr. Korošec ne živi v prav nobenih iluzijah glede svojega mandata. Že začetkom razgovorov, ki sem jih imel z njim. mi je to naglasil s fineso, ki je lastna samo duševno dovršenemu človeku. »Vlada, ki ji jaz načeljujcm,< tako mi je pravil g. dr. Korošec, »to je navadna normalna vlada. Moja naloga je, vzdržati mir v državi in bdeti, da se naši zakoni spoštujejo. Moj mandat ne gre dalje. Vi boste torej razumeli, da mi ni mogoče govoriti o stvari vprašanja, ki vas zanima, ker mi moj položaj tega ne dopušča. Jaz vam ne morem povedati svojega osebnega mnenja. Gotovo je, da imam neke želje, toda jaz ne moreni razvijati programa. Na mestu, na katerem sem, sem samo zato, da vzdr-žim sedanje stanje in niti ne vem, kdo bo >o-dil razgovore in kdaj se bodo začeli.« Na vprašanje, ali se položaj boljša, je g. dr. Korošec odgovoril: »Prav gotovo. Napetost med Belgradom in Zagrebom sc je znatno zmanjšala in pri razpravljanju o tem vprašanju ni več prejšnje strasti, ki je bila osnovni vzrok prepirov med brati. Mi gremo k pomirjenju in se približujemo atmosferi za sporazum. Želja za sporazum je v Belgradu, o tem ste se lahko sami prepričali, in ta želja je tudi v Zagrebu, čeprav jc sedaj manifestirajo tako odkrito.« Časnikar je pripomnil, da ima vtis, da v naši politiki igrajo veliko vlogo osebnosti. G. Korošec jc odvrnil: »Vi že poznate in veste, da v politiki osebnosti igrajo prvo in odločilno vlogo, v naši državi pa to velja še prav izrecno in posebno.« Nato je urednik načel vprašanje posredovanja Nj. V. kralja v srbsko-hrvatskem sporu. O tem sta namreč gg. Pribičevič in Maček v svojih izjavah govorila in naglašala, da bi bilo tako posredovanje potrebno in zaželjeno. K temu jc g. dr. Korošec zavzel sledeče stališče: »Težko, da bi Nj. V. kralj že sedaj posredoval. Zdi se, da ni še čas za to, vsaj ne v tem trenutku. Nj. Veličanstvo ni samo kralj Hrvatov, ampak vseh treh skupin, ki sestavljajo to državo. Zato bo verjetno Nj. V. kralj počakal, da se Srbi, Hrvati in Slovenci približajo isti skupni točki. In tedaj, ko sc bodo tej točki približali, tedaj bo, jaz to verujem, Nj. Veličanstvo posredovalo. Tudi se ne sme pozabiti, da je Nj. Veličanstvo skušalo poveriti g. Radiču misijo za sestavo vlade, pa se je to odklonilo. Toda, bodite prepričani, da, ko bo Nj. Veličanstvo smatralo, da je treba posredovati, bo ono to storilo. Toda predvsem je za to potrebna želja, absolutna želja z ene in z druge strani.« Nato sta razpravljala zopet o posledicah žalostnega dogodka v belgrajski skupščini. »To je bila velika nesreča,« jc naglasil g. dr. Korošec, »vi sami pojmite, da ta dogodek ni mogel olajšati potrebne nivelizacije v našem narodu.« Tu je urednik vpadel, češ, da je g. dr. Maček zavzel najodločnejše stališče proti vsaki nivclizaciji hrvatske samobitnosti. G. dr. Korošec se je nasmehnil in je nadaljeval: »Ne smete pozabiti, da je naš narod na svoji prvi stopnji. Vsi mi, i Srbi. i Hrvati, i Slovenci, moramo preiti in preživeti daljšo evolucijo. Nivclizacija se bo izvedla na veliko višjem nivoju, kakor je sedanji. Razlike, ki so danes med nami, so veliko, veliko premalen-kostne v razmerju na pot, ki ga bomo prehodili. Srbom je n. pr. težko, ker so bili pod turškim gespodstvom. Toda Hrvati nikdar niso imeli svojih financ in svoje vlade. Oni so bili vedno v opoziciji. Verujte mi, nimajo prav tisti, ki se bole nivelizacije, kajti ta bo nastopila šele po dolgi, dolgi evoluciji, po dolgem razvoju. Mi moramo šc veliko delati in ne drug drugega zavidati.« To so v glavnem tc značilne izjave g. dr. Korošca. Vlak povozil avtomobil n Belgrad, 24. sept. (Tel. >Slov.) Iz Novega Sada poročajo, da je danes zjutraj povozil vlak nek avtomobil. Na mestu so bili trije mrtvi, dva pa težko ranjena. V Novem Sadu jc ta nesreča vzbudila veliko sožalje Gfedi&e d Madridu zgorelo 3000 ljndi med ognjem in dimom, skačejo z balkona v dvorano. v Madrid, 24. sept. (Tel. »Slov.*) Včeraj se je pripetila strašna požarua nesreča po popoldanski predstavi v madridskem gledališču »Novidades«. Ob osmih zvečer so se vnele kulise, ker je preskočila električna iskra. Gledališče je bilo prenapolnjeno. Gledališki oder je bil takoj v plamenih, ki so se strašno hitro razširili. Med občinstvom je nastala panika. Bežeče množice so takoj prenapolnile stopnice in izhode. V strahu so mnogi gledalci iz višjih sedežev poskakali v parter, kjer so obležali s polomljenimi udi. Goreči sedeži in dušljiv dim je zakrii grozo obupanih ljudi, ki so strašno kričali v silni gnječi. Požar se je razširil tudi na dve sosedni hiši. Gasilci so ogenj zadušili v štirih urah. Točni podatki še niso znani, število mrtvecev se ceni na 200, ki se deloma nahajajo še pod razvalinami. Ranjenih je bilo 200 do 250, med njimi mnogi težko. Prepeljali so jih na rešilne postaje. Že tretje gledališče pogorelo. Gledališče »Novidades« je bilo čisto staro poslopje. Zato se je ogenj tsko hitro razširil. To je tretje gledališče v Madridu, ki je v zadnjih letih pogorelo. Samo da pri prejšnjih do-žarili ni bilo človeških žrtev. Gledališče se je nahajalo sredi hiš. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno in je bilo prisotnih več kot 3000 ljudi. Vstopnina je bila zelo nizka, tako da je bila večinoma prisotna publika nedeljskih popoldanskih predstav, to je mali ljudje z otroci. Igrali so neko veselo igro s petjem. V nekem dejanju so nastoplie plesalke, ki so na temnem odru plesale s palicami, okrašenimi z električnimi žarnicami. Morda je to bilo vzrok nesreče, kajti nasiai je kratek stik. Iz električnih palic so švignili plamenčki in naenkrat so počile vse žarnice, tako da je nastala popolna tema. Takoj nato pa so igralci, oderski delavci in koristi zbežali. Mnogi so omamljen! po dimu padli na tla in se težko poškodovali. Neki gledalec je izpovedal, da se je s strani gledalcev najprej opazilo, da so se mali zastcri vneli najprej, pri čemer je pristaviti, da nobeno špansko gledališče nima železnega zastora. Dim je bil tako gost, da se je pod stropom napravil gost oblak, ki je popolnoma zakrii zgornje sedeže. Gle- — Strahoviti prizori. — Ljudje — Prenapolnjene bolnišnice. dalci s parketa so se vsi rešili, dasi se jih ja mnogo onesvestilo ali ranilo. V gornjihh oddelkih in na stopnjicah pa sc se vrstili nepopisni prizori. Vsak je mislil samo na to, da se reši, tako da je bilo mnogo ljudi poman-dranih in pohojenih, kolikor se jih ni v dimu zadušilo. Vsi izhodi so bili popolnoma zagozdeni, zato so mnogi iz najvišjih sedežev skakali v parter. Grozno kričanje je napolnilo vse poslopje. Zunaj pa je švignil visok plamen nad hišo. Vse rešilne postaje in bolnice 30 bile takoj obveščene in zbrala se je nepregledna množica, proti kateri je bila straža popolnoma brez moči, dokler ni prišlo na pomoč vojaštvo in orožništvo. Povsod nepopisna groza. Ko so prišli ognjegasci, se je udri strop gledališča. Med gledalci na cesti so bili mnogi rodbinski člani, ki so s strahom in obupom čakali na poročila o svojcih. Ker so morali izprazniti ves blok hiš, v katerem je bilo gledališče, so bile ceste kmalu napolnjene s pohištvom. Ob treh zjutraj so odnesli mrliče na nosilnicah in tovornih avtomobilih. Takrat se je že vedelo, da ni samo 30 ali -10 mrtvih, kakor se je prvotno mislilo. Na rampi gledališča so še goreli padajoči traini in iz izhodov so neprestano prihajale nosilnice. Na njih so ležali mrtveci, kakor so jih našli v najrazličnejših položajih z raztrganimi oblekami in z izrazom nepopisne groze v obrazih. Mnogi mrtveci so imeli popolnoma črne obraze, reševalci pa so pripovedovali, da leži v gledališču še polno mrtvecev, da so mnogi naslonjeni na zid, mnogi da so objeti, mnogi pa v položaju, kot da se borijo. Častniki, ki so bili v marokanski vojni, so pripovedovali, da še nikdar niso videli tako strašnih prizorov. Do sedaj 68 mrtvih. fitevilo mrtvecev, ki so jih dosedaj našli pri požaru, znaša 60. Koliko jih še leži pod razvalinami, ni znano, število mrtvili je najbrže mnogo manjše, kakor se je prvotno domnevalo, ko se je ponoči govorilo o 500 mrtvih. med Rimom in Menami v Atene, 24. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je listom naznanilo besedilo grško-italijan-ske f>ogodl>e. Obe državi se obvezujeta, da se bosta medsebojno podpirali in srčno sodelovali, da se ohranijo odnošaji, ki je ustvarjen s podpisom prijateljske pogodbe. Če postane ena stranka žrtev napada po eni ali več državah, ki ga ni sama izzvala, mora druga stranka ohraniti nevtralnost do konca konflikta. Ce bi varnost ene stranke bila ogrožena po nasilnem napadu od zunaj, je druga stranka dolžna, dati ji politično in diplomatsko pomoč, da se odstrani vzrok takega ogroženja. V primeru mednarodnih zapletov se obvezujeta stranki, da se bosta sporazumeli o korakih, ki so potrebni. Dalje se obvezujeta državi, da predložita v }k>godbi predvidenemu razsodišču vsa vprašanja, ki bi ju mogla razdvojiti in katerih rešitev se ne bi mogla zagotoviti diplomatskim potoni. V šestih mesecih po izmenjavi ratifikacijskih listin o sedanji pogodbi se bo sestavila stalna poravnalna komisija, v katero imenuje vsaka stranka po enega zastopnika, katera volita predsednika, ki pa ne sme biti iz nobene od teh dveh držav. Pogodba se predloži Društvu narodov. Spori, ki bi presegali to pogodbo, gredo v Haag. Pogodba traja pet let in se ima čim preje ratificirati. Listi objavljajo izjave, ki jih je takoj po jKKlpisu prijateljske pogodbe podal Mussolini poročevalcem. On bo s svoje strani storil vse mogoče, da pogodba ne bo ostala samo diplomatska čisto formalna listina, temveč da bo nosila sadove. Mussolini je prepričan, da bo prijateljska pogodba ostala del narodne ded-ščine obeh narodov. Vsi opozicijonalni listi v svojih razmotri-vanjih o italijansko-grški prijateljski pogodbi naglasajo svoje razočaranje, da se vprašanje Dodekaneza v pogodbi ni vpoštevalo. Grški narod iz te pogodbe ne bo imel nobene praktične koristi. Kojalistični list »Proja« trdi, da je Venizelos izjavil njegovemu zastopniku, da vprašanje Dodekaneza ne obstoja med državama Italijo in Grško, temveč samo med prebivalstvom Dodekaneza in njegovo vlado, da se grška vlada ne more pečali z notranjimi zadevami Italije. Venizelos se je po tem listu dalje izjavil, da se lx> o tem enako izjavil v grškem parlamentu; kolikor je tudi neprijetno, slišati to resnico, se vendar mora narodu vedno ponavljati. v Rim. 24. sept. (Tel. »Slov.?) Venizelos je danes popoldne sprejel zastopnike inozemskih listov. Takoj je brez vprašanja dal zagotovilo, da pogodba ni naperjena proti nikomur, da je Grčija enostavno k zvestim, starim zaveznikom, s katerimi ostanejo dosedanji odnošaji nespremenjeni, pridobila novega, ravno tako vrednega zaveznika. Da to ofici-ehio sporoči vladam v Londonu, Parizu in Belgradu, bo navzlic svoji visoki starosti osebno potoval v ta mesta. Na jasno vprašanje, ki izdeluje iz kokošjih jajec. nežno kožo je nenado- NRS se ne lo cepila se je tikalo Dodekaneza, je izjavil, da je prijateljska pogodba podpisana in da torej ne more biti med Italijo in Grčijo nobenih visečih vprašanj. Glede odnošajev k mali antanti je izjavil. -Ja Grčija z malo antanto kot tako nima nobenih odnošajev, pač pa najboljše odnošaje z vsemi člani male antante. Vzhodni Locarno bi bilo že leti, če bi se vse balkanske države enodušno megle zediniti za tako skupno prijateljsko zve/o. Grška pa se nc bi mogla pridružiti takemu vzhodnemu Locarnu, ki bi pomenil samo združitev nekaterih balkanskih držav proti drugim. Zanimiv je bil izraz Venizelosovega lica, ko ga je nekdo vprašal, ali so resnične vesti, ki pravijo, da bo na svojem obisku v Belgradu posredoval med Italijo in Jugoslavijo. Venizelos je roteč dvignil roke in odgovoril: Nihče me ni prosil za tako posredovanje, če pa bi me Kdo za to prosil, bi to hvaležno odklonil. Za to sem preveč izkušen, da bi se vmešaval v take stvari.« Venizelos je dalje še izjavil, dn upa, da bo mogel natančno enake pogodbe sklenili tudi z Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarsko. Z Romunijo že obstoji nekoliko tesnejša pogodba, ki pa se bo lahko razširila. Na vprašanje o razmerah med Turčijo in Grško je Venizelos izjavil: »Grška vlada je hotela soglasno z Rimom skleniti pogodbo treh med Turčijo in Italijo. Ker pa se vprašanja, ki so še odprta med Grško in Turčijo, niso dala tako hitro uredili in ker je Italija silila k podpisu, se je morala pogodba s Turčijo zaenkrat odstaviti in pogodba s Tur- ; čijo se more po besedilu pogodbe z Italijo podjiisati samo tedaj, če bodo rešena vsa še odprla vprašanja med Angoro in Atenami, ka-, kor n. pr. vprašanje beguncev iid.« j Turški poslanik je danes povabil Venizelosa, da v svrho ureditve teh vprašanj pride za par dni v Angoro. Venizelos je moral to odklonili, ker je mnenja, da jc ureditev teh vprašanj p'e-več obširna, da bi se mogla brez temeljitega pripravljalnega dela tako hitro urediti. Obljubil pa je, da bo potoval v Turčijo, ko bodo rešena a prva dela. V sredo popoldne bo Venizelos prišel v Pariz. Preje bo še obiskal italijanskega kralja na njegovem letnem bivališču. Mussolini sam je danes poročal o novi pogodbi ministrskemu svetu in rekel, da pogodba skupno s pogodbo med Italijo in Turčijo spop 1-njuje in utrjuje mirovno politiko Italije na vzhod-: m delu Sredozemskega morja. Baker: p. kasa 64.5—64.625, tri mesece 65.125— i 65.25, Elektrolit 71.25—71.75, Best Selected 68— 69.26, Strong 94. Cin: per kasn 220.375—220.5, tri mesece 215.5—215.26. Svinec: bližnji —, lujt 21.6875, Cink: bližnji —, tuji 24.4375. Aluminij: tuzemski 05, Inozemski 100. Antimon reg. 59.5 iy), ! bela pločevina 18.25. živo srebro 24.5—25, nikcl: tuzemski 165. inozemski 175. VVolfram 15.875. pla-ilna surova 17, odelana —. srebro 26.4375—26.0025, zlato 84.11.5. n Belgrad, 24. sept. (Tel. »Slov.«) Po sobotni seji klubskega odbora se je danes vršil drug važen dogodek za NRS, seja širšega glavnega odbora, za katero je vladalo v Belgradu izredno zanimanje. 2e zgodaj zjutraj so se zbrale pred palačo Zemaljske banke v Srem-ski ulici skupine radikalnih politikov in delegatov, ki so bili med seboj v živahnem razgovoru. Od 85 delegatov, kolikor šteje širši glavni odbor NRS, je oddalo svoje poverilnice 70 delegatov. Točno ob' 10 je otvoril sejo Aca Stanojevič, prvi predsednik glavnega odbora. Za mizo so zavzeli prostore Marko Trifkovič, Momčilo I v k o v i č, Laza Markovič ter ministri Subotič, Popovič, Cvet kovic, z druge strani pa Uzunovič, Miša T r i f u n o v i č in Boža M a k s i m o v i č. Stanojevič je otvoril v največjem miru ter pozdravil delegate: »Gospodje, otvarjam ta sestanek. Predvsem smatram za potrebno, da vas pozdravim 7. dobrodošlico in da vas zahvalim, da ste se v tako obilnem številu odzvali našemu pozivu in prišli na sestanek. Želim vam srečno delo. Po smrti našega nepozabnega predsednika in vodje Nikole Pašiča je ta naša prva seja. Za svojo dolžnost smatram, da se z dolžno piete-to spominjamo prevelike izgube našega ljudstva in naše stranke. Z dolgoletnim delom na odgovornem mestu v naši stranki se je dostojno oddolžil njej in državi ter vsemu našemu narodu, v čigar korist je bil posvetil celo svojo dolgo dobo z udanostjo in požrtvovalnostjo. Puščamo zgodovini, da napravi nepristransko sodbo in da izreče poslednje besede o njegovem delu in istočasno o delu naše stranke. Našemu ljudstvu želim čim več javnih delavcev in državnikov, kakor je bil Pa-šič. Našim prijateljem in drugim v stranki naj bosta njegovo življenje in delo zgled in kažipot v življenju in njihovem javnem delu. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel v naših vodilnih vrstah, ki se ne bo tako lahko, posebno pa še hitro izpolnila. Z bolestjo v srcu moram reči, da je z voditeljevo smrtjo v stranki nastalo stanje, ki ga noben iskren radikal ne more želeti.« Nato Stanojevič obsoja zločin v narodni skupščini, ki ga gotovo obžaluje vsa država. Naša stranka, je nadaljeval, je stalno bila za sporazum z brati Hrvati, naredila je z njimi sporazum, sodelovala z njimi pri velikih prehodnih težavah. Posrečilo se ji je, da je s skupnimi napori koristila ljudstvu in državi. Obžalovati je, da ta kombinacija ni mogla delj časa ostati. Naša stranka je pripravljena, da sprejme vsnk temelj za sporazum in skupno delo, ki bi se moglo na obeh straneh sprejeti. Nadejam se, ne samo nadejam, ampak prepričan sem, da ne bo teb mojih nad nič zanikalo in da v vprašanjuu do bratov Hrvatov ne bo nobenih razlik. Predlagani, da preidemo na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je izvolitev verifikacij,skega odbora. V ta odbor predlagani Stevo Janko viča, Krsta Miletifa, Veljo Kariča, Božo MaksimovMa, Ilijo lliča in Banka Trifunovira. Večina je ta odbor sprejela. Nato se je seja do 3 prekinila. Popoldne se je seja nadaljevala. Predsedovala sta menjaje se Aca Stanojevič in Marko Trifkovič. Prvi je podal Ranko Trifunovič poročilo Odbora za overovljenje mandatov. Poročal je, da je oddalo poverilnice 70 delegatov. Predlaga, da se 57 mandatov verificira, ti isavrne, o 2 pa naj odloči seja širšega glavnega odbora sama. Za Ranko Trifunovičem je govoril Itaeič, čigar mandat ni bil predložen v overovijenje. Širši glavni odbor svari, da bi mesto delegata, ki ima zaupanje tako največjega okrožja kot 12.500 radikalnih volivcev. Zavaruje se proti očitkom, da ni radikal. Dr. Laza Markovi* je osvetlil juridlfno stran spora za !>::r'; mandat. Minister :t V risa Cvetkovlf zah- teva od šir. glav. • hi. naj gre z ljttbaznijo do enotnosti N15S na delo ter nravi, da sta do- volj grešila tako klub kakor glavni odbor, k« sta oba gazila pravila. Zahteva, da se Racičev mandat overovi. Nato je govoril Kosta Majkič, čigar mandat ni bil predložen v overovljenje, češ da je izdal plakat, da je prestopil v SDS. Kosta Majkič se je skušal izgovarjati, vendar se mu njegov zagovor nikakor ni posrečil. Miloš Vultičevič, čigar mandat istotako ni bil predložen v overovljenje, izjavlja, da ima mogoče on najbolj pravilen mandat od vseh. Ostro protestira proti temu, da ga verifika-cijski odbor ni predložil v potrdilo. Nato so govorili Jevremovič, Draža Petrovič, Budišin, ki želi enotnost, in slogo, ker je to edina ljudska želja, in kakor želi ljudstvo, tako se morajo overoviti tudi mandati. Naj ne bo nobenega preglasovanja, naj se tu ne uporablja *ila proti zakonu. Nadalje so govorili Pešumovič, Stankovi č , Peter R i s t i č , Sima S i m i č , Marko Petrovič, Dragoljub Obradovič, Živko S u š i č. Zadnji je dobil besedo Ranko Trifunovič, ki je v imenu verifikacijskega odbora še enkrat zahteval potrditev poročila. Aca Stanojevič vstane izza mize in predlaga, da se overovijo vsi mandati, ki jih predlaga verillkacijski odbor v potrditev. O ostalih mandatih pa naj se govori jutri. Marko Trifkovič protestira z besedami: »To ne more biti!« Vendar se je Stanojevičev predlog sprejel. Po končani verifikacijski debati je čital Ranko Trifunovič politično poročilo glavnega odbora NRS. V poročilu napada delo bivših Vukičevi-čevih vlad. Po spomenici glavnega odbora, ki jo je poslal glavni odbor klubu NRS v najboljšem namenu, je poskusil ozdravitev s sporazumno izvolitvijo klubskega odbora. Prizna, da je tudi glavni odbor kriv, da je NRS izgubila veliko mandatov. Vukičevičeva vlada da tudi ni delala v smeri in duhu parlamentarizma, ker Vukičevič ni prišel v parlament, kar je zmanjšalo vero v parlamente in v parlamentarizem. Dalje obžaluje dogodke v parlamentu. Na koncu pravi, da jc treba gledati, da se stanje popravi in da se najde pot za ureditev. S Hrvati se je treba sporazumeti. Poudarja, da je glavni odbor za sodelovanje s Slovenci, Ob 7 zvečer sc je seja prekinila, da se bo jutri dopoldne nadaljevala. n Belgrad, 24. sept. (Tel. »Sivo.«) Glede nadaljevanja seje širšega glavnega odbora NRS nam jc bivši minister izjavil: »Delovali bomo tudi jutri, da se ne bi zadrževalo overovljenje mandatov. Sicer je glavna stvar Stanojevičev govor, ki hoče popraviti strankino politiko in kaže na škodljivost podtikanja, kakršno je bilo do danes in posebno poudarja politiko sporazuma s Hrvati. Glavna sta dva momenta. Širši glavni odbor se bo izjavil o položaju in bo priporočil politiko sporazuma s Hrvati. Vedite pa, da se NRS ne bo cepila.« Dr. Korošec brani svo e uradnike n Belgrad, 24. sept. (Tel. »Slov.«) Notranje ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: »Z ozirom na članek »Dr. Korošec prepoveduje policijskim oblastem vmešavanje v strankarska politična vprašanja« in članek »Pristaši radikalnega glavnega odbora o razpisu g. dr. Korošca« v listu »Vreme« od 23. septembra ugotavljamo: Notranji minister ničesar ne ve, da bi policijske oblasti sklicevale in da neprestano sklicujejo shode in odborniške seje vladnih pristašev, ker k temu niso dobile nikoli nobenega povelja, niti se ni v tej smeri izdalo nobeno pismeno niti nobeno ustmeno povelje. Svojim uradnikom popolnoma zaupam, ker se mu dozdaj ne more navesti niti najmanjši konkretni slučaj takšnega postopanja. Uradništvo iz resora notranjega ministrstva je v ogromni večini vestno in korektno ter nepristransko izvršuje svojo službo,« Dunajska vremenska napoved: Nestanovitno, v splošnem hladno in slabo vreme. Novosadska vremenska napoved: oblačno. Dež Slab veter v raznih smereh. Tem-neralura se bo v državi znižala. Duignimo naš tujski promet! Iz nič ni nič. L. 1865. je izdajal na Dunaju Abel Luk-šič vseslovansko revijo »Slavische Blatter«, na čelu je imela pomenljivo vinjeto češkega slikarja Swobode »Sever in jug«, ki jo danes znova objavljamo. Tačas so bile'misli vseslovanske vzajemnosti le sanje in želje, danes so te misli realne in bodo, preden konča sedanje stoletje, brez dvoma rodile vseslovansko zvezo. Tujski promet pospešuje ta razvoj, ker pospešuje medsebojno spoznavanje. Prav turistika je zato najboljše sredstvo. V tem imenu pozdravljamo današnji shod slovanskih turističnih organizacij: Dobrodošli v beli Uubl*ani! Dovoljujemo si ob tej priiikl razviti naslednjo misel: Mednarodni tujski promet je tudi za naše države izrednega političnega in gospodarskega pomena. Pred vojno privilegirana Evropa naših krajev ni videla, po vojni pa so se začudenemu svetu pokazale slovanske zemlje v vsem svojem pestrem in živem čaru. Preplavljajo jih sedaj tujci z največjim zanimanjem. Velika konjunktura tufskega prometa ie tu I Ko druge naše narodne gospodarske panoge zaradi vojne še bolehajo, že cvete tujski promet v nenavadnem razmahu. Naša Jugoslavija je v tem oziru izredno srečna. Kako ne? Romantične snežene slovenske Alpe, obdane z vonjavim smrečjem in zelenimi planinami, sinje Jadransko morje, ovenčano s palmami, oljkami, oleandri, agavami in biseri divne arhitekture — mogočni Belgrad, ta »čuprija« v blesteči Ori-jent — živahni pestri narod, to so privlačni čari, ki ne morejo odreči. Tujski promet se pri nas razvija v veliko industrijo, katerega bruto-dohodek smemo ceniti danes letno na najmanj 350,000.000 dinarjev, zamoremo ga pa podvojiti in po-trojiti. Res, slepi bi morali biti, ako temu po-kretu našega tujskega prometa ne posvetimo veliko večje pozornosti, ker je to danes državni in narodni interes. V kratkem hočemo posvetiti v naše razmere tujskega prometa. Slovenija ie izhodišče Vzemimo kot šablono našo divno Slovenijo, ki ima v Jugoslaviji najstarejši promet in nazstarejšo tradicijo, ki sega v stoletja nazaj v našo zgodovino. Radi ugodne geografi-čne lege med morjem in kontinentom so jo že pred stoletji prepregle svetovne ceste, po katerih so škripale kolone parizarjev, nepregledne kočije gosposkih kočij in poštnih voz. Naša Ljubljana je bila glavna postaja potujočih cesarjev, kraljev in kraljic, visokih gospodov in agilnih trgovcev. Ljubljansko mesto je bilo n. pr. primorano zidati hotel, ki danes kot privatna hiša še stoji blizu rotov-ža. Poštne postaje po celi deželi so potnikom tako izvrstno stregle, da naš slavni zgodovinar Valvazor v svoji »Časti vojvodine Kranjske«, izšli leta 1689., posebno hvali njih trakta-ment. Ta promet je Slovence in Slovenke tako izuril in olikal, da jim je tujski promet prešel v kri in postal sistem, ki ga vztrajno razvijajo. Tujski promet namreč ni igrača, ampak samostojna — veda. Da bi govorili o celotnem sistemu, nam danes manjka prostora, navesti hočemo le nekoliko primerov. Vzemimo krasni kotiček slovenske zemlje — Bled. Bled je tip absolutnega privatnega podjetništva, ki se je samostojno finan-siralo, posebno potoni posojilnic. Priznati moramo, da so se Blejci povzdignili na visoko stopnjo mednarodnega prometa in da jim je danes sistem posebno glede propagande in hotelirstva dobro znan. Drugi primer javnega prometnega gospodarstva je Rogaška Slatina, prej deželna, sedaj oblastna lastnina. Ta ima danes na trebuje, kakor vsaka industrija, podporo javnih činiteljev. Hotel, to še ni vse. Današnji tujski promet potrebuje železnic, cest, posebnih avto-cest, žičnih železnic (na Pokljuko pri Bledu, na Šmarno goro pri Ljubljani), plovbe (Bohinjsk o jezero), regulacije, vodovodov, kanalizacije in kar je glavno, strokovne izobrazbe. V to delo so poklicane občine, oblasti, trgovska zbornica in država. Od dohodkov hotela gre 70—80 odstot. v roke trgovca in kmeta, v občinske, oblastne in državne blagajne Ti so glavni, dosedaj, žal, le bolj tihi družabniki prometnih dobičkov. Vendar moramo priznati, da se ie nekaj v tem oziru že ln slovenskega ravnatelja sistematika in njegovi uspehi daleč presegajo prejšnji graški režim. Vsi drugi naši prometni kraji: Bohinj, Kranjska gora, Dovje, Toplice, Rimske toplice, Laško, Celje, Dobrna, Radenci, Pohorje se drže istih načel. Tretje prometno ognjišče, ki uastaja, je naša Ljubljana. Po svoji alpski legi, umetniški lepoti in hladnem podnebju, je silno podobna Salzburgu. Po prestani stanovanjski krizi bo mogla razviti zastavo jugoslovanskega Salzburga. Potrebna je le prireditev gradu za tujski promet in dovršiti napol dovršeno regulacijo Ljubljanice, ki bo v miniaturi zaradi svojega mirnega toka in globočine »Ca-nal grande«, po katerem bodci vozile gondole, kakor so že vozile v nekdanjih časih. Tudi ta mestni promet bo treba spraviti v sistem Tip društvenega turističnega podjetništva je naše »Slovensko planinsko društvo«. Z marljivostjo — čebeli podobno — je prepreglo naše Alpe s kočami in hoteli ter skrbno zgrajenimi poti. Širilo je tudi publicistično alpsko zanimanje. Deluje strokovno iu sistematično, ima pa za seboj najmočnejšega čini-telja, slovensko in slovansko domoljubje. Zato šteje tisoče in tisoče članov in stalno napreduje. Treba e denar a V sistem tega, sedaj mednarodno pro-bujajočega se tujskega prometa, pa spadajo v prvi vrsti finance. Dosedaj so zadostovali večinoma zasebni viri, za veliki svetovni tujski promet pa ne zadostujejo več. Tujski promet je danes, kakor rečeno, pri nas postala že. velika industrija, ki po- storilo. Priznanje zasluži železniško ministr stvo v Belgradu, ki je z ustanovitvijo »Putni- 1 ka« in znižanjem voznih cen za turiste dokazalo svoj interes. Priznanje gre tudi našim obmejnim carinarnicam, ki s svojim vljudnim postopanjem mnogo pripomorejo k simpati- 1 jam inozemskih turistov. Častno mesto gre tudi oblastnima odboroma obeh slovenskih oblasti, ki sta, uvidevši veliki ekonomski pomen tujskega prometa za Slovenijo, takoj prvo leto ustavila celike vsote v oblastni proračun za tujski promet. Uspehi se že kažejo, , ustanovile so se štipendije, vidno se izboljšujejo ceste, v Rog. Slatini in Dobrni se zi- I data dva nova hotela. Priznanje gre tudi Ljubljani. Gostilničar-ska osrednja zadruga je dolgo hrepenela po nadaljevalni šoli za vajence. Ni bilo denarja. Ko je po prevratu mestna občina ljubljanska sklenila doklade na hotelska prenočišča, je takratni predsednik deželne vlade dr. Brejc to doklado dovolil le pod pogojem, da mesto od te doklade odda delež za šolo. Pozneje se je ta sistem raztegnil na Maribor, Celje Ln Ptuj. Narastel je velik fond in ustanovile so se nadaljevalne šole v Ljubljani, Mariboru in Celju. Ti fondi zadostujejo in ker so sedaj nastale normalne razmere, je absolutno potrebno, da Ljubljana to doklado zniža na 10 odstot., ako noče ovirati tujskega prometa. Navedli smo te slučaje kot dokaz, da se dajo prebuditi tudi javni faktorji v korist tujskega prometa, samo energije je treba. Da je to istina, dokazujejo tudi inozemski slučaji: Kal nričaio druge države Finančni referent mesta Dunaja Breit-ner, razvpit kot davčni tiran, se je dal radi j sršenovih napadov dunajskega hotelirstva pridobiti za genijalno idejo. Za leto 1927. je prepustil hotelirjem polovico prometne doklade, ako enako vsoto porabijo zn melioracije in dozidave hotelov. Po tej dobroti so segli hotelirji in dunajsko hotelirstvo je storilo velik korak naprej. Interesantno je omeniti tudi hotelsko podporno akcijo, ki se je uvedla med vojno v Avstriji. Hoteli so stali pred poginom. Vsled energičnega postopanja prometnih organizacij se je finančno ministrstvo prisililo v originalno podporno akcijo. Prevzelo je garancijo za obrestovanje in amortizacijo privatnih posojil, ki bi jih najeli hoteli. Te garancije so se poslužili tudi nekateri Blejci, in ako-ravno je država razpadla, je devalvacija krone te dolgove skoraj izbrisala. Subvencije za zgradbo novih hotelov se v bivši Avstriji niso obnesle in niso bile priporočljive, pač pa je ta tip garancije r.a nadebudne nove hotelske zgradbe vsega zanimanja vreden. Naša Kranjska gora se izredno ugodno razvija kot poletni in zimski prometni kraj. Tam je potreben hotel, in ako bi se dosegla garancija tega tipa, bi morebiti nastal brez rizika in brez denarnega prispevka javnih činiteljev. Navedli smo vse te slučaje, ker more naša prometna finančna politika stopiti v dobo podpore javnih činiteljev; brez tega napredek ni mogoč. Ta naloga je težavna. Edino pravično in logično je, da javni Sinitelji od dohodkov, ki jih jim donašajo prometna podjetja razne vrste, gotov delež naklonijo podpori tujskega prometa. Le s tem načelom bomo napredovali, ker se je, kakor smo navedli, že obneslo. Več pravic in prostosti Drugo, kar moramo zahtevati, je, da se našemu hotelirstvu in gostilničarstvu osigu-rajo vse pravice. V tem oziru se je prejšnje stanje v prečanskih krajih silno poslabšalo, tako da teh pravic danes takorekoč ni. Na obdačenje se mora gostilničarstvo privaditi, v tem so slični hišnim posestnikom, toda nje gove pravice se ne smejo zadušiti, nasprotno razširiti. Ker so razmere v posameznih delili države popolnoma različne, je edino mogoče to, da se ureditev gostilničarskih jiravic prepusti samoupravnim činiteljem — če tudi država pobira takse. Končna zahteva morajo biti davčne olajšave, posebno za nove zgradbe. Dolžnost prometnih organizacij je torej probuditi javne či-nitelje v sodelovanje. Tudi v tem oziru služijo naše slovenske oblasti kot zgled; ljubljanski in mariborski oblastni odbor sta ustanovila vsak svoj prometni svet, ki se najbrž bodoče leto združita Privatni organizaciij prometnih društev, ki vzorno delujejo, se ima torej paralelno pridružiti prometna organizacija vseh javnih činiteljev, to je občin, oblasti in parlamenta v obliki prometnih odsekov, kakor se to godi v sosednjih državah. Brez take organizacije ni napredka. Mi potrebujemo velike hotele, ki nam večinoma manjkajo; te more graditi le domači podjetnik, gradil jih bo, ako mu javni čini-telji ustvarijo pogoje prosperitete. Pozabiti se seveda ne sme na velesilo, na našo žurnalistiko. Ta se posebno v zadnjem času živo zanima za povzdigo tujskega prometa; združenje novinarjev je izdalo vrhu-tega najlepšo ilustrovano knjigo o Jugoslaviji, ki bo tujski promet izdatno podpirala. G. K. S. V. Dr. V. Šarabon: Cez Atlantik Rekli so mi, naj še pišem. Pa bom. In tudi moram. Povedati moram, kako sem se vozil čez ocean in kdo mi je to vožnjo naklonil. Družba »Cosulich«, ki me je poslala v Ameriko, ni zahteval od mene ničesar; to so gentlemani. Zato tem rajši pišem in se tem rajši zahvalim. Ko sem se vozil v Ameriko, je bilo morje prav nemirno, najprvo pri Ba-learskih otokih v Sredozemskem morju, na Atlantiku pa potem kar pet dni skoz. Neprestano se je ladja pogrezala, spredaj in zadaj; mislil si, da boš izginil v globini morja, mislil si, da boš zlezel gor v nebo. To je vse zelo lepo; nerodno je pa, da želodec to gibanje ponavlja in ti povzroča čut, ki bolj neprijeten biti ne more. Na koncu vožnje je prišla zraven še megla, in je bilo tako oboje združeno. Vprašal sem kapitana, kaj pomaga proti morski bolezni. »Šampanjec,« mi je dejal. »Kar pij ga, sem si mislil«. Nasvetovali so mi, naj pijem pivo. Pil sem ga, in to mi je pomagalo. Točili so Dreherjevo pivo, Plzen-sko in Paulansko. Ne drago. Tako smo se pretelovadili in pregugali do Amerike. V Ljubljani so mi dali žganje na pot proti morski bolezni. To je prav za nič, nič ne pomaga. Boljši je že whisky. Prav živahno je bilo par dni pred dohodom v New York. Na zadnjem koncu ladje je začel nastajati oder, iz njega se je razvil zaboj z ravno streho. Vodoravna seveda ni bila niti trenutek, vsled nemirnega morja. Kako sem si takrat želel vsaj eno minuto ali pa vsaj par sekund miru, da bi stal ravno in pokoncu. Pa morje ni hotelo. Vprašal sem, kaj tisti zaboj pomeni. Povedali so mi: »Ko se bomo Ameriki približali tako daleč, da bo samo še en dan vožnje do tja, bo priletel od lam aero-plan, bo krožil nad ladjo zmeraj bolj počasi in se bo slednjič spustil na zaboj. Tam bomo pripravili pošto, vzel jo bo s seboj in jo bo nesel tja v Ameriko kot znanilko našega prihoda.« Kako so takrat Amerikanci hiteli in pisali! Pa ni bilo nič; namen je bil dober, morje in veter pa ne. Sicer smo bili pa z ostalim svetom zmeraj v zvezi. Vsak dan je bilo nabito, od kod dobivamo poročila, s katerimi parniki govorimo itd. Vsak dan je tudi dvakrat izšel časopis, enkrat angleški, enkrat italijanski. Za najvažnejše svetovne dogodke si zmeraj vedel. Prosil sem, naj mi dajo posebno mizico pri obedih, da bom nemoteno lahko opazoval. Takoj so mi ugodili, in sedel sem lepo sam, obakrat, ko sem šel tja in ko sem šel nazaj. Po sem gledal. Zjutraj pri zajutrku so popotniki posamezni in pozno prihajali v bednico, zabava zvečer jim ni dovolila, da bi zgodaj vstali. Kaj vse si lahko jedel! Nekaterim v Ljubljani sem pokazal jedilne liste, in so jih gledali z nekakšnim občudovanjem. Kako sem si želel,, da bi bil kdo z menoj, recimo g. P. To bi mu šla bradica sem in tja in oči bi se vrtele okoli po jedilnem listu, ne vedoč, kje bi obstale! Ze zjutraj 15 do 30 jedi, kar si hotel. Jaz sem navadno spil skodelico kakao, in sem opravil. Natakarji so me kar gledali; ne samo zjutraj, tudi sicer. Ko sem spravil par jedilnih listov, da sem jih nesel domov, mi jc rekel moj natakar: »Kaj ne, pokazali boste Vaši soprogi seznam jedi, ki jih niste jedli.« So nn drugi zato bolj. Rekel sem: moj natakar. Dvema mizama je stregel navadno en natakar, včasih tudi samo eni, na primer kapitanovi. Kadar stopi kapitan v jedilnico, gre skoz vse nekakšen potres, hrbtenice se zravnajo. Gledati pa kapitana nimajo časa, kajti treba je letati. Kako znajo! Ne vem, koliko skladnic krožnikov je imel na roki, ladja se je gu-gala, drugi natakarji so mu uhajali na pot, in vendar je vsakdo srečno prišel na cilj, pa je napol dirjal. Razven kapitana in prvega komisarja obedujejo v prvem razredu, samo še trije ladijski častniki: ladijski kaplan in dva zdravnika; eden je stalen, eden pa pomožen in je vselej drugi. Vsi drugi častniki imajo svojo lastno obednico in ne smejo v I. razred. Tudi se ne smejo sprehajati po velikem krovu prvega razreda; imajo svoj poseben krov, ki je bil pa večinoma od popotnikov zaseden. Z menoj so bili vsi častniki zelo prijazni; prvi kapitan mi je dovolil, da sem smel priti na poveljni krov in v poveljno sobo, kadar sem hotel. Vse so mi pokazali, zemljevide, aparate, zvezde smo gledali. Vsem se za njih prijaznost tudi tukaj prav lepo zahvalim. Prav tako so mi strojni častniki razkazali vse, kar sem si le želel; prvi med njimi, g. Bušanič, mi je razkazal ves ustroj, Dieselove motorje, pomožne motorje itd. Škoda, da se na to tako malo razumem. Po zajtrku je šla večina popotnikov v stole ležat in brat. Stol plačaš posebej in stane za vso vožnjo 28 lir in pol. Sicer sem ga naročil tudi jaz, porabil sem ga pa tja in nazaj dve uri ali tri. Kdo bo zmeraj ležal! Be-rivo popotnikov je bilo večinoma precej lahko, po navadi ameriška magazinska literatura. V Ameriki imajo revije — tednike, mesečnike i. dr. —, ki jim pravijo magazini; in ker so jiopotniki prvegn razreda po veČini Amerikanci, je tudi literatura ameriška. Včasih si opazil tudi kakšno večjo znanstveno knjigo; neka Židinja n. pr. je brala knjigo o ! smernicah Disraelijeve politike. Splošno ti pa Amerikanec, kakor sem že omenil, z znanjem ne more imponirati. Profesorju matematike na vseučilišču v Bostonu nisem moge! dopovedati, da sem Slovenec in v Jugoslaviji doma. Refren je bil vselej: Meni se Češkoslovaška clopade. Ko smo se peljali skoz Gibraltarsko ožino nazaj v Sredozemsko morje in smo zagledali na desni afriško oba- lo, me je vprašal mlad Amerikanec: »Katera dežela je to?« Tako sem se smejal, da mu sploh ničesar odgovoriti nisem mogel. Povedal sem kapitanu, kako nevedni so. Nasmehnil se je in mi je dejal: »Če bi mu bili rekli, da je to Južna Amerika, bi bil prav gotovo verjel.« Ameriški Grk me je pri izhodu iz pristanišča Marseille vprašal, v kateri državi je lo pristanišče. Nekoč mi je pravil kapitan, da ga je vprašala Američanka, kdaj bomo prišli v Marseille. Nič ni pomagalo, da ji je pravil, da je to odvisno od vetra, vremena itd.; na uro natančno je hotela vedeti, kdaj bomo tam. Nekaj ji je moral povedati. To sem si dobro zapomnil. Ko me je kmalu nato vprašal neki Amerikanec, kdaj bomo prišli v Neapol, sem mu rekel: »21. junija ob tri četrt na 4 popoldne.« Malo postrani me je pogledal, vgriz-nil je pa le. Nas Jugoslovanov povprečni Amerikanec prav nič ne pozna. Morebiti je kdaj kaj dišal o Češkoslovaški in vrže Jugoslavijo v češki koš. To so pa že izjeme. Tudi če niti na zemljevidu pokažeš, kje smo ini in kje so oni, ne bo naslednji dan nič vedel o tem, in spet si Čeli. Najbolje poznajo še Romunijo: to pa zato, ker je bila pred par leti romunska kraljica tam in so jo vodili in gostili po vseh deželah med Atlantikom in Pacifikom. Pa indijansko poglavarsko pokrivalo so ji dejali / / aj/e novega KOLEDAR. Torek, 25. sept. 269. dan v letu. — Kamil in tovariši, Kleofa, Firmin, Avrelija. — Solnce vzide ob 5.57 in zaide ob 5.46. — Jutri: Justina. ZGODOVINSKI DNEVI. 25. sept.: 1555 se je sklenil avgsburški verski mir. — 1858 se je rodil geograf Albreht Penck. — 1849 je umrl na Dunaju komponist Johann Strauss. — 1885 je bil papež izbran za razsodnika v špansko-nemškem sporu radi Karolinških otokov. — 1767 se je v Ljubljani ustanovila zvonarna Samassa. — 1869 se je po 18 letnem premoru v Ljubljani zopet vršila prva porotna razprava in sicer tiskovna razprava proti Alešovcu. — 1916 je grški kralj Jurij zapustil Atene. Ustanovila se je narodna vlada. • * Nova realna gimnazija v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da se notranja uršuli nska meščanska šola v Ljubljani spremeni v dekliško realno gimnazijo. ★ Prva poroka v Vratih. V nedeljo 23. t. m. sta se poročila v kapelici sv. Cirila in Metoda g. Jožef Lavrič, trgovec v Belgradu, in gdčna Jakobina Mandelj, hčerka g. Jož. Mandelj, ravnatelja tob. tovarne v pok. ★ Iz sodne službe. Sodniški izpit sta položila z dobrim uspehom gg- Josip Arko in dr. Bedenik. * V naše državljanstvo so sprejeti; Ciril Kafol, učitelj iz Sv. Bolfenka, z družino; Rudolf Pavlic, zasebni uradnik na Jesenicah, z družino; Janez Pivk, zasebni uradnik v Dolu, z družino. ★ Vojaške vesti. Odrejeni so: za vršilca dolžnosti veterinarja kraljeve garde veterinarski poročnik dr. Ivo Ogorelec, dosedaj v službovanju v Donavski živinski bolnici; za vodnika brezžične telegrafske čete telegrafske komande inženjerski podporočnik Josip Ba-telka; za blagajnika IV. pehotne podčastniške šole administrativni poročnik Leopold Wag-ner; na službo v štab I. konjiške divizije administrativni kapetan II. razreda Gjuro Tkal-čič; sodni odd. bosanske div. oblasti, sod. kap. I. razr. Albin Omahen; za voj. izsleditelja 8. art. polka sodni poročnik Dragotin Vari; k bosanskem div. sodišču sod. kap. I. razr. Milan Kolar; za komandanta 2.bat. 5. divizijona zet-ske artiierij;-Ke brigade art. poročnik Milan Prosen; za knjigovodjo delavnice III. armijske oblasti admin. poročnik Franjo Premšak; za komandanta poni. čete 6. zrakoplovnega polka zrakopl. kap. II. razreda Franjo Pire; za vodnika in nastavnika 2. čete zrakoplovne podčastniške šole zrakoplovni podporočnik Viktor Bradač; za manipulanta skladišča pov. ne-gotinskega vojnega okrožja admin. poročnik Dragotin Verhnjak. ★ Smrtna kosa. V Petrovčah v Savinjski dolini je umrl nagle smrti 67 letni Jakob Kovač, posestnik in kovaški mojster. Delaven je bil do zadnjega dne, kakor mravlja, priljubljen pa povsod, kar je pričal njegov pogreb. — V Braslovčah je umrl g. Ferdo Grah, posestnik, trgovec z usnjem in načelnik prostovoljnega gasilnega društva. Pogreb bo jutri ob 10 dopoldne. * Vsem .ki se žele uriti francoščine po radiju. Vsak dan se prijavljajo novi naročniki na radio in marsikdo obžaluje, da še ni imel svojega detektorja ali aparata takrat, ko so se otvorili jezikovni in drugi tečaji v radiju. Zlasti glede francoskega tečaja so ljudje mnenja, da je vse zamujeno, če niso ujeli začetka. Vsem, ki bi radi naknadno pričeli z učenjem francoščine, sporočamo, da se tudi za ta pouk lahko vsak dan »priglase«. Neobhodno potrebno pa je, da si vsak, ki misli z učenjem resno, omisli Šturmovo francosko vadnico I. del. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena 32 Din.) Prvo in drugo lekcijo naj predela sam. V petek 28. septembra bo pričel predavatelj s tretjo lekcijo (na str. 3). ~k Otvoritev brzojava in telefona Rankov-ei. Dne 16. septembra t. 1. je bila pri pošti Rankovoi (Prekmurje) otvorjena brzojavna in telefonska služba. * Sneg. Letos je jako zgodaj padel sneg po naših gorah. Julijske Alpe, Karavanke in Dijaki! Kupujte edino pravi »Dijaški koledar« Slovenske dijaške zveze. - Nihče ne bodi brez njega! na glavo in so jo fotografirali. Takšne reči si dobro zapomnijo. Ce si po dolgem trudu komu dopovedal, kje je Jugslavija, te bo samo vprašal, koliko pridelamo pšenice in koruze, koliko glav imamo goveje živine, kakšne rudnike, in pa če se splača pri nas denar naložiti. Neki odvetnik me je vprašal: >Ali je .Jugoslavija republika?« — »Ne, kraljestvo.« — »Kdo je kralj?« — »Aleksander.« — »Ne poznani tega imena.« — »Kraljico pa poznnte.« - t._i a- .t* ux: i.Mi:i.a i.; — ir i .nivu t — uti iuuiuiibivc niaijivc, in sle jo kronali v Ameriki za indijansko gla-varico.« — »A, tako, sedaj pa vem.« (Dalje.) Kamniške planine so bile v nedeljo pokrite s snegom do višine 1400 m, nekatere gore še nižje. Vpliv zgodnjega snega se je takoj čutil po celi Gorenjski, v Kranju je padel termometer v nedeljo zjutraj na + 8° C. -k Velika nevihta v Splitu. V Splitu in v okolici je divjala v soboto zvečer in vso noč1, strahovita nevihta. Strela je udarila v več poslopij in povzročila ogromno škodo. V vasi Kučičih je strela ubila mladenko Milo Topi-čevo. Strela je zažgala hišo Milinega očeta, očeta samega pa hudo ranila. Radi nevihte so v nedeljo odpadle vse prireditve, ki so bile prijavljene v Splitu. ■k Za vodstvo brezalkoholnih gostiln v večjih, prometnih krajih ima »Sveta vojska« v Ljubljani na razpolago prav primerne osebe, ki razpolagajo z večjo glavnico. V slučaju potrebe se obrnite na to društvo! * Razpis službe grobarja. Mestna občina celjska razpisuje službo mestnega grobarja na svojem pokopališču v Čretu. Plača po dogovoru. Prednost imajo izučeni vrtnarji. Pravilno kolkovane prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata do 5. oktobra t. 1. Priložiti je: rojstni list, domov-nico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in event. učna in delavska spričevala. — Mestni magistrat celjski, dne 18. septembra 1928. Zupan: Dr. Alojzij Goričan, s. r. * Električni tok usmrtil delavca. V petek okrog 11 zvečer se je v Zagorju zgodila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi elektrika Jakoba Koprivca. Ko je pri-vijal varovalko pri kompresarju v Potoški vasi, je po naključju prišel v dotiko z visoko napetostjo ter bil na mestu mrtev. Pokojni je bil star 42 let ter rodom z Vranskega pri Celju ter je že kot mlad fant prišel v Zagorje, kjer se je tudi izučil krojaške obrti. Pozneje je šel k rudniku. Zapušča ženo in dva otroka. kr Deklica se pogreša. Janez Kopač iz Zapog na Gorenjskem nas obvešča, da je od njega pobegnila njegova hči Antonija, stara 13 let. Kdor jo zasledi, naj mu to sporoči. * Bomba ubila otroka. Šestletni Slavko Borak, sin kmetskega posestnika v vasi Dje-vrski pri Skradinu v Dalmaciji je našel pred dnevi nekje bombo, ki je izvirala iz časov italijanske okupacije v Dalmaciji. Deček je odnesel bombo domov in jo položil — na ognjišče. Močna detonacija je opozorila sosede, da so prihiteli v kuhinjo. Sredi razdejanja je ležalo grozno razmesarjeno truplo ubitega otroka. Oblasti so uvedle preiskavo, kako je otrok prišel do bombe. "k Stare rimske izkopnine v Sremu. Na hribu Dabinem Groblju blizu vasi Koritne v Sremu so te dni naleteli kmetje pri kopanju zemlje na mnogo nagrobnih spomenikov, spominskih plošč in kipov. Ugotovljeno je, da gre za ostanke starega rimskega pokopališča. Prihodnje dni si bo najdišče ogledala posebna komisija. * Posledice stave. Pred tednom dni je utonil v Muri blizu Trnja v Slovenski krajini 20 letni Pavel Lenger iz Črensovcev. S svojo družbo je pozno v noč popival ter šel nato popolnoma pijan stavit, da bo preplaval Muro. Res se je pijan in oblečen, tak kot je bil, vrgel sredi noči v reko, na nasprotni breg ga pa ni bilo. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. •k Norec umoril človeka. Na Sušaku se je v soboto ob 1 popoldne pripetil sredi ceste strahovit umor. 24 letni Anton Rahelič, ki je bil že dve leti v bolnici za umobolne v Ste-njevcu, nato pa odpuščen kot ozdravljen, je napadel na cesti na vsem Sušaku znanega 64 letnega Aleksandra Wortmanna, ki je bil v družbi dveh dam. Rahelič je z velikim nožem dvakrat zabodel Wortmanna v vrat in mu prerezal žilo. Wortmann se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec se je pustil nato popolnoma ravnodušno aretirati policiji. Pri zaslišanju ni mogel nič izpovedati, temveč je neprestano jokal. Njegovi sorodniki so izpovedali. da so ga zadnje dni pogosto prijeli napadi blaznosti. Truplo nesrečnega Wort-manna so prepeljali na Reko, kjer so ga položili v rodbinsko rakev. kr Otrok padel v vinsko prešo. V Rogoz-nici pri Splitu se je te dni pripetila grozna nesreča. Kmet Mate Kovačič je hotel v svoji vinski kleti prešati grozdje v večjem sodu. Pri tem je zadel na trši predmet, ki ga je izvlekel ven in spoznal v njem svojega štiriletnega sinčka. Otrok je zašel na nepojasnjen način v klet in se hotel pri tem najbrže na-zobati grozdja ter pri tem padel v sod in se zadušil. * Sadje v gospodinjstvu. Priredil Marlin Humek. Cena izvodu Din 24. Knjiga obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravna,jmo in postopajnio s sadjem, da nam pride v korist, in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne izgubimo. Sadjerejci in vse naše gospodinje, podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresti. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. k Največja izbira žalnih oblvk; Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946 k Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištoiič-Bučar, Stari tr£ 9. k Pri pokvarjenem želodcu, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, za-prtju, bruhanju in driski učinkuje.že en kozarec naravne »Franz-Josek-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravniki izpričujejo, da se »Franz-Jos®f«-voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Najlepše plašče zadnjih novosti dobijo dame in deklice le pri Urd'I,jub-Ijanac. Ruske cerkvene pesmi, dir. dr. A. Dolinar, sodeluje član kr. opere g. Svetozar Banovec, vmes oboa solo s klavirjem. 1. Arhangelskij: K Bogoro-dice; 2. Čajkovski: Angel Vopijaše; 3. Grječani- se imenuje občutek, ko smo srečni. Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima Rabite Tungsram badum-elektronke nov: Vskliknitc Gospodevi: 4. Bortnjanskij: Nvnie sily; 5. Lvvovskij: Gospodi pomiluj; 6. Ivanov: Gospodi usliši; 7. česnokoy: Osmero blagrov. — 21.30 Poročilu. SredH. 2«. sept.: 12 Repr. glas., poročila. — 18 Srbohrv. gosp prof. Mazovec. — 18.30 Podnebje in rastlinstvo na ozemlju naše države, predava dr. V. Bohinc. — 20 Lahka godba, izvaja oddelek orkestra Dravske divizije: 1. Tetras: Koncertni ouvertura: Cvetno slavlje; 2. Dvorak: Slovanski ples šl. 8; 3. Reuoe: Romanco; 4. Pahor: Suita slov. nar pesmi; 5. Kalman: Valček iz operete Grofica Marica. Vmesne solospeve poje gna. Korenčanova a) Adamič: Pri zibelj, b) Dev: Ptička, c) Parma: Zapojem ptička glasno, d) dr. Dolinar: Dekletova obljuba. — 21.30 Poročila. UubFana - Zagreb porf f«Dre«l sodišča Poiscvedovanfa Prosim osebo, ki je v nedeljo pobrala denarnico na Pogačarjevem trgu, naj jo odda v upravi lista proti dobri nagradi Ptička, ki sta sc sama ujela. Ta zgodba se je godila na Gorenjskem nekje pod Sloržičem. Tam živila Jože in Miha, ki sta sicer menda pridna delavca, le to čudno lastnost imata, da včasih rada tudi kaj >postranj« zaslužita Domenila sta se torej nekega večera zastran takšnega zaslužka. Med deveto in deseto uro ponoči sta hotela obiskati sosedovo prekajevalnico, nli, kakor pravijo na deželi, »ravfknmro«. Po skladovnici drv sta hitro splezala na 4 metre visok hodnik, kjer se po stopnicah pride do tiste blagoslovljene prekajevalnice, kamor je Miho in Jožeta vle-i klo srce. Vrh stopnic pa sta nočna obiskovalca na-šla vrata zaklenjena, česar se pa nista preveč ustrašila. Kot da gresta na gorsko turo v Storžičeve skale, sta se namreč že prej oborožila za vsak -lučaj s cepinom. Ta jima je sedaj dobro služil, ker sta £ njim brž odtrgala ključavnico raz vrata. Zle- Lahkoatletska tekma med Ljubljano in Zaletom v Zagrebu se je končala z zmago Ljubljane /8:0-1. Zagrebški listi so. bili včeraj po večini liho, tako so bih razočarani in jezni. Zelo se je pa hudoval »Morgenblatt«; pisal je: »Čast onim zagrebškim atletom, ki danes svojemu mestu niso delan sramote. Oni pa, ki so je zbali slabega vremena in so pustili svoje tovariše na cedilu, bi morali pomisliti, kako maio športno jc bilo to in kako se mora tako postopanje ožigosati le z naj-ostrejšimi besedami. Ce so se prireditelji odločili da priredijo tekmo tudi v najhujšem dežju, moraš pac nastopiti. Drugo vprašanje je seveda, ce je bilo na mestu, da se tekma forsira, čeprav je moral vedeti najmanjši otrok, da so morali doseženi zaključki biti odvisni le od slučajev. Gosti iz Ljubljane so bili pa disciplinirani in so kompletno nastopili; vsled tega so mogli i2vojevati zaslužeuo zmago 78:64.« Ta graja in polivala naj pouči tudi nas, kakšni moramo bili. Rezultatov »Morgenblatt« ne navaja, in ima deloma tudi prav. 2e zadnjič smo pisali, da gremo bolj nazaj kot naprej. Dober izgovor je bil dež. Kaj boš rekel na to, če si priboriš zinago v skoku ob palici že z 272 cm ali pa v teku na 1500 m z več kot 4:30, na 400 m nad 55, na 200 m 24.4 v skoku v višino 1.70, v teku na 5000 m nad 19 minut! Zelo zelo veliko dela je še treba. V naslednjem prinašamo podrobne rezultate: Tek na 100 m: 1. Puc (L) 12; 2. Stepišnik (L); 3. Obadič (Z). 200 m: 1. Jug (L) 24.4; 2. Perovič (L); 3. Schiesinger (Z). 400 m: Žorga (L) 55.2; 2. Furlan (L), 3. Bo-ranič (Z). 800 m: 1. Žorga (L) 2:06.6; 2. Rittig (Z); 3. Furlan (L). 1500 m: 1. Predanič (Z) 4:32.4; 2. Kumer (L); 3. Jazbec (Z). 5000 m: 1. Wallner (L) 19:00.8; 2. Kumer (L). Štafeta 4 X 100 m: 1. Zagreb (Hellebrandt, Schiesinger, Obadič, Ferkovič) 46.2; 2. Ljubljana (Jug, Perovič, Stepišnik, Puc) za pol metra zadaj. Skok v daljavo: 1. Ferkovič (Z) 6.19 m; 2. Lončar (Z) 6.08; 3. Režek 6.07. Skok v višino: 1. Jakupič (Z) 1.70; 2. Ferkovič (Z) 1.65; 3. Gregorka (L) 1.65. Skok s palico: 1. Gregorka (L) 2.72; 2. Furian (L) 2.32. Troskok: 1. Režek (L) 12.95; 2. Jakupič (Z) 12.59; 3. Korče (L) 12.53. Met kroglje: 1. Lojk (L) 11.67 (nov slov. rekoid); 2. Ferkovič (Z) 11.63; 3. Slamič (L) 11.39. Met diska: 1. Manojlovič (Z) 35.93 ; 2. Slamič 33.10; Gašpar (Z) 32.85. Met kladiva: 1. Gašpar (Z) 34.07; 2. Slamič (L) 29.33; 3. Manojlovič (Z) 29.33. Met kopja: 1. Hellebrandt (Z) 46.01; 2. Pet-kovšek (L) 45.98; 3. dr. Pokrajac (Z). Prvenstvene tekme v iesenski sezoni S. K. ILIRIJA : 2. S. K. HERMES 6:2 (3:1). Rezultat je malo iznenadil, kajti borbena in kombinatorično dobra enajstorica Hermesa že precej časa ni doživela lakega poraza. Igra je bila tipična borba za točke in ni prinesla lepih momentov. Moštvo Siškarjev je bilo razen Pleša na obrambi v splošnem dobro. Ugajala je zlasti igra halfov, ki so opravili dobršen del obrambe. Vratar dobljenih golov ni kriv. Zalokar je dobro in premišljeno vodil napade. V drugem polčasu pa ko |e levo krilo radi nezgode zapustilo igrišče m ko te sodnik neupravičeno izključil desno krilo, je Hermes samo sporadično prodrl in se omejil le na obrambo. Pri Iliriji je zopet enkrat pod dobrim vodstvom Omana ugajal napad, posebno v prvem polčasu. Dober le na levem krilu je bil nosilec vseh akcij, Oman je pa njegovo dobro razpoloženje spretno izkoristil, šiška v drugem polčasu zelo slab. Kakor sta Oman in Doberle"odigrala eno svojih najboljših tekem, tako je bila igra Šiške enn najslabših v letošnjem letu. Veliko lepih momentov je zamudil, ker se mu ni jjubilo starfati niti 1 meler. Halfi zelo slabi, edino Zupančič v drugem I polčasu kot srednji krilec malo bolji. Mislimo, da ne bi škodovalo, ako bi vedno igral na tem mestu. Obramba dobra, kljub temu da je Strehovec v družbi s Krečom kriv prvega gola. ki je aulogoal. Kreč pa nosi krivdo na obeh goalih. Potek igre: V 4 min. Dobrle izkoristi napako Pleša 1:0, v 7 min. isti odda prostoječeinu Omanu 2:0. H. se znajde, pritiska. V 25. min. 11 metr. proti I., strel se odbije od vratnic, sodnik pusti ponovno stre Ijati, Kreč brani. V 27.min. H. v fronti, Strehovec mesto y aut, odda Kreču, ta pa žogo spusti —" 2:1. 1. pritiska, vsled slabe igre desne strani ne uspe. V 44. min. Dobrle ponovno prodre in 3:1, ia-to polčas. V 3. min. šiška Doberletu in 4:1. V 10. min. Zalokar sam pred golom I., vendar strelja v aut. Ista situacija takoj nato. V 25. min. izstopi poškodovani Trobevšek. V 35. min. 11 m proti H. Doberle slabo strelja, golman drži, vendar v 36. min. isti zviša na 5:1. Zelo slaba igra Šiške. V 38. min. uspe Šiški povišati na 6:1. Vsled ponovnega taula izključi sodnik desno krilo H. Kazen preostra. Slabo sojenje sodnika, spregleda dve roki Pleša. V 40. min. Svetic uide halfom in *Kreč niti ne brmi 6:2. Takoj nato konec. Sodnik Ciniperman posebno v drugem polčasu v presoji faulov slab, vendar pa objektiven. Rezerve Ilirija : Hermes 7:1 (1:1). Šele v drugem polčasu Ilirija odloči v svojo korist. SK JADRAN : SK REKA 4:1 (1:0). S to zmago si je zagotovil Jadran obstoj v 1 a razredu. V polju sla si bili obe moštvi enaki, vendar je Jadranu uspelo v drugi polovici vsled slabe igre obrambe Reke doseči visoko zmago. Sodnik korekten, vendar ofsidea, iz katerega je padel 4. gol, ni mogel opaziti, ker je bil pokrit. SK KRAKOVO : SK SLAVIJA 2:0. Mladi in agilni Krakovčani so proti pričakovanju zmagali nad Slavijo, ki je letos izpadla iz 1 a razreda. SK SVOBODA : SK CELJE 6:1 (4:0). Svoboda, ki se je pričela letos lepo razvijati, je povabila Celje k prijateljski tekmi. Z lepo zmago nad Celjem je potrdila naše mnenje, da so njene zmage nnm ljubljanskimi prvorazrednimi klubi plod sistematičnega treninga. Vsled prireditev na obeh igriščih je obisk te tekme bil pičel. Sodnik dober. MARIBOR. G. A. K. (Gradec) : S. D. Rapid 2:0 (1:0). Slaba igra prvaka Gradca in bi zmaga Rapida bolj odgovarjala poteku igre. Le vsled slabe igre napada Rapida je mogel G. A. K. odnesti zmago. ZAGREB. Gradjanski : Marsonija (Rrod) 4:3 (3:1). Ta tekma bi imela biti odigrana še pred pričetkoin državnega prvenstva. Po igri Mareonije v drugem polčasu bi se kmalu zgodilo, da bi Gradjanski odšel poražen domov. Kakšno stališče bi J. N. Z. zavzela, ker je Grndjanskega že proglasila za prvaka, smo radovedni. GRADEC. .SK Sturm : Sporlklub (Dunaj) 3:2. DUNAJ. Vsled slabega vremena so bije vse tekme odpovedane. PRAGA, češkoslovaška : Madjarska G:1 (2:1). Meddržavna tekma, ki se je končala z težkim nepričakovanim porazom Ogrske. V kakšni postavi so Ogri nastopili, nam ni znano. Ta poraz tem bolj preseneča, ker ima prvak Ogrske največ šans zu zmagovalca v srednje evrop. cupu. BUDIMPEŠTA. Kombinirana BSK-.lugoslarija : Tepliteer ,SK (Češka) 5:2 (3:2). Na povralku s svoje turneje po Balkanu so Cehi proti kombiniranim moStvom BSK in Jugoslavije po lepi in napeti igri zgubili. KOLESARSKE TEKMI? Za državno prvenstvo na progi Zagreb-Novo meslo Zagreb. V finalni tekmi za državno prvenstvo je zmagal Pauch (Gradjanski) v času 7:01.38. Drugo mesto je zasedel Ljubif (Sokol Belovar), tretje pa Sablinovič (železničarji). Rezultat preseneča, ker niso nu prvih mestih stari renomiranl vozači V. Leta 1799 je ob nizozemski meji med otokoma Terscheling in Sckebeningen izginila ladja Lutine«, ki je imela polno zlata in srebra. Od tedaj naprej žene mornarje želja, da poiščejo ta zaklad. Stvar je v zadnjem času sla celo tako daleč, da je neka londonska zavarovalna družba Lloyd sklenila z nizozemsko družbo, ki se peča z dviganjem potopljenih ladij, pogodbo, da se poskuša izkopati te zaklade. Svoječasno je bila »Lutina< zavarova-na pri Lloydu in ker je družba morala povrniti škodo, ima zaradi tega še danes pravico na vrednostih, ki so skrite v morju. Razen zlata in srebra vsebuje ladja tudi mnogo kovanega zlatega denarja, ki je bil določen za mezdo angleškim vojnim četam, ki so se tedaj bojevale s Francozi, oziroma z Nizozemci proti Francozom. Potopljeno vrednost cenijo na 400 milijonov dinarjev. Ne ve se pa, ali je ta zaloga še neizrabljena. Takrat namreč, ko se je ladja potapljala, so plenili nizozemski mornarji. Že tedaj so iz ogrodja ladje vzeli nekaj topov in zvonec, ki visi še sedaj v prostorih zavarovalnice Lloyd in ki redno zvoni, kakor hitro pride vest, da se je potopila kaka Trojčki v neki nemški družini, ki se bodo vsi hkrati 29. t. m. pomožili oz. poženili. je ozračje tako zasmrajeno, da je bivanje tam nemogoče. Prebivalstvo cepijo zoper tifus. Nevarnost je tem večja, ker je nastopila še vročina in poplava. Puščavnik, ki časti Ludendoria Iz Castellamare di Stabia pelje steza na Monte san Angelo, najvišji hrib nad neapeljskim zalivom. Nekako v sredini te poti prebiva sam zase nek puščavnik, ki se je odre- Prirno de Kivera obhaja petletnico svoje španske diktature. Tudi lopot je zagotavljal, da je diktatura v Španiii večna. Materialne dobave Kakor smo že poročali, je naša država sklenila z družbo »Stahlunion Export, O. m. b. H. (ki je prav za prav izvozna družba nemškega jeklarskega tru-sta »Vereinigte Stahlvverke«), kot voditeljico konzorcija pogodbo za veliko dobavo materiala. Gre in kredit 100 milj. mark, ki se naj porabi za nabave železniškega materiala, med drugim 130 lokomotiv, več vagonov in drug material. Tega nc bi dobavljal samo »Stahlunion-Erport«, ampak tudi druge tvrdke. katerih imena pa so neznana. Zaenkrat se ne dajejo natančna pojasnila, dokler se končnoveljavno ne zaključi pogodba. Naša država bi po nekih vesteh izdala za te dobave 7% desetletne bone. — Vest o posojilu ni prišla nepričakovano. Že začetkom leta smo sklenili preliminarno pogodbo z angleško-ameriško finančno skupino za večje posojilo, ki pa se ni emitiralo iz raznih razlogov. Medtem pa je ostala potreba novih investicij nezmanjšana. Dobili smo več ponudb za posojila: tako je nudil švedski vžigalični trust 30 milj. dolarjev za zakup vžigaličnega monopola švedska tvrdka Ericson je ponujala zakup telefona; za materialne dobave, ki so pa bile najbolj pereče, je stavila ponudbo znana nemška tvrdka A. E. G., in tudi neka imeriška tvrdka. A. E. G. pa je zahtevala za 1 %% višjo obrestno mero, pa še garancijo Narodne banke in zato ni prišlo do pogodbe z njo. Nemški listi ugibajo, če bo za ta kredit mogoče jamčila nemška država, za kar bi prišel v poštev fond 175 milj. mark, ki ga ima nemška država v take svrhe. To pa ne bo prišlo v poštev, ker so dane že drugačne garancije. Izvoz v avgustu V mesecu avgustu je naš izvoz napram iuliju zelo narastel: znašal je 445.000 ton (v juliju 405.000 ton) v skupni vrednosti 693.8 (julija 493.8) milj. Din. Tudi napram avgustu lanskega leta je naš izvoz narastel: po količini za 137.000 ton ali 44%, po vrednosti pa za 164.2 milj. Din ali 31%. Ta dvig našega izvoza je pripisovati dobri letini: tako smo v avgustu izvozih 79.578 ton pšenice za 199.7 milj. Din in je s tem postala pšenica zopet naš najvažnejši izvozni predmet in je les prišel na drugo mesto. Lani v avgustu smo izvozili samo 5.664 ton pšenice v vrednosti 17.7 milj. Din. Na drugi strani pa je napram avgustu lani padel naš izvoz živine in produktov (prašičev za 35.5 milj, goved za 15.5 in jajc za 14 milj. Diu). Največ smo izvažali v avgustu t. 1. naslednjih predmetov (v milj. Din; v oklepajih izvoz za julij 1928): pšenica 199.7 (13.3), stavbni les 83.6 (110.6), jajca 38.1 (37.1), opij 33.7 (16.4), goveda 25.7 (20.0), baker 19.9 (11.3), drobnica 16-3 (15.7), sveže meso 14.9 (14-5), drva 14.3 (12.2), sveže sadje 13.7, prašiči 11.9 (14.2), cement 11.4 (11.1), kale. cianamid 11.2, ovčje kože 11.1 (7.9) itd. Skupno je znašal naš izvoz v prvih 8 mesecih t. 1. 2.898.459 ton za 3.874.65 milj. Din napram 2.820.176 ton v vrednosti 4.020.5 milj. Din v prvih 8 mcsecih lani. S tem povečanjem v avgustu jc pričakovati izboljšanja naše trgovinske bilance. Dočim smo šc v prvih 7 mesecih letos zaostajali napram isti dobi lani po količini za 2.3%, po vrednosti p« za 8.9%, se je v prvih 8 mesecih letos napram isti Mete veid iimmh vrvenkh& ospodarsfvo dobi lani stanje v toliko izboljšalo, da smo letos rekoračili lam izvoženo količino za 2.8%, primanj-Ijaj pri vrednosti pa se je znižal na 3.6%. V prvih 8 mesecih letos se je naš izvoz razvijal sledeče (v oklepajih podatki za 1927): januar februar marec april maj julij avgust tis. ton 312 (315 295 (322 364 (426' 368 (353) 332 (380) 378 (341) 405 (377) 445 (309) milj. Din. 430.4 (483.8) 439.0 (455.4) 503.2 (608.4) 428.5 (467.9) 431.7 (519.3) 454.3 (471.0) 493.8 (485.0) 693.8 (529.6) Iz teh podatkov je razvidno, da ie v zadnjih dveh mesecih naš izvoz prekašal lanski, zlasti p; v avgustu. HRV. SVEOPČA KREDITNA BANKA. Zadnje čase se ponovno razpravlja o usodi It zagrebške velebanke (ust. 1912, kap. 37.5 Din). Kakor znano sta pri tej banki v odločujoči meri in-teresirana tako dunajski »Creditanstalt fiir Handei und Gevverbe« ter »Ungarische Allgem. Creditbank'<. Banka ima velik industrijski koncem in razmere so podobno kakor neke druge zagrebške banke privedle do tega, da je postala sanacija zavoda potrebna. Zato banka za 1927 še ni objavila bilance (za 1926 čisti dobiček 5.1 milj. Din, dividenda 10%) Prišlo je tudi že do izprememb v vodstvu banke Zaenkrat ne moremo še poročati konkretnega, kako se bo izvršila sanacija te velebanke, ker ie pričakovati šele te dni definitivne odločitve. Govori se pa o fuziji z ljubljanskim Kreditnim zavodom, ki je tudi blizu dunajskemu »Creditanstalt«, mogoč.i je pa tudi samo naslonitev. Vprašanje subvencij za parobrodne družba. V Belgradu je bila zaključena medministerialna konferenca o subvencijah za naše parobrodne družbe. Kakor znano zahtevajo parobrodne družbe posebno jx>godbo, po kateri bi dobivale stalno subvencijo za obalno plovbo. Osnutek take pogodb* je bil dogovorno sestavljen. Kriza v upravi zagrebškega velesejma. Kakor poročajo zagrebški listi, je zaradi neuspelih zadnjih prireditev zahtevalo okoli 90 članov s posobno predslavko sklicanje izredne glavne skupščine v svrho volitve nove uprave. Dobave. Drž. rudnik v Brezi sprejema do & oktobra ponudbe glede dobave 40.000 kg oortland-cementa. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 4. okt. pri snrajevskem žel. ravn. glede .1> bave materijala za blok-napravo; 6. okt. •jledo Jo-bave 50.000 komadov strešne in zidne opeke; 10 okt. pa glede dobave 20.000 komadov bukovih pragov. — 2. okt. se bo vršila pri ledi Savske div obl. v Zagrebu ofert. licitacija glede dobave 498.000 kg ovsa; 3. okt. glede dobave 500.000kg sena; 5. okt pa glede dobave živil (fižol, zelje, testenine, rezanci itd.). Prodaja. 0. okt. se bo vršila pri Upravi 2. Zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ofert. licitacija glede prodaje raznih odoadkov "H železa, uločeviue. usnja itd. Ali je ljudem zaupati? V Kodanju je družba »Taksa«, ki preskrbuje avtomobilski promet, preskuševala kodanjske meščane, koliko jim sme zaupati. ' V nek avtomobil je položila škatljo s cigare-tami. Šofer je napravil 24 voženj. Vsakokrat, ko je prišel na cilj, je prejemal najprej od \ potnikov denar za vožnjo, nato šele pa je pogledal, ali je kdo škatljo odnesel ali ne. Da ne bi vzbudil pozornosti, je navadno vprašal: Oprostite, ali ni to vaša škatlja?« ali pa: i Oprostite, ali ni nihče pozabil kaj v avtomobilu?«; Od 24 potnikov je šoferja 11 opo- 1 zorilo na to, da je nekdo nekaj pozabil v vo- I zu; eden je škatljo odprl, pa se ni več zanjo brigal; eden pa je šoferja opozoril, da je v vozu nekaj cigaret zanj pripravljenih; 10 oseb si je hotelo škatljo pridržati; 8 od teh se je izgovarjalo, da so hoteli škatljo vzeti po pomoti; 2 dami sta jo skušali skriti v torbo, oziroma pod plašč; ena je bila celo užaljena, ko so ji rekli, da je škatlja last družbe, in se je izgovarjala, da je kupila cigarete v neki trgovini ter je navedla celo znamko, ki se je pa izkazala kot napačna; neki potnik je sicer priznal, da škatlja sicer ni njegova, opozarjal pa je, da bi jo smel imeti kot najditelj. Torej je bilo med 24 potniki, ki so bili na preskušnji, 14 takih, katerim so mogli zaupati vsaj eno škatljo cigaret! Ista poskušnja v Parizu je do-vedla do še slabšega rezultata. Tam je bilo 31 potnikov na preizkušnji, 17 pa se jih je hotelo prilastiti zavojček. Kodanjci sedaj trdijo, da imajo več moralične moči kot pa Pa-rižani! Umoril očeta in mater Poročali smo že o strašni žaloigri dunajske družine Artmann. Obdukcija trupel obeh zakonskih Artmann je bila za mladega Art-manna porazna. Na jiodlagi te obdukcije je gimnazijec Artmann sedaj obtožen dvojnega umora. Ko je bil Artmann ponovno zaslišan, je svoj zagovor naenkrat spremenil in navedel, da je hotel razbremeniti samo mater. Po njegovih novih navedbah, ki so polna nesoglasij, je priletel v sobo ravno, ko je mati hotela izviti očetu nož iz roke. Ko se je vmešal v prepir, se je na desni roki lahko ranil, končno pa videl, kako je mati izvila očetu nož in šla z njim nanj. V tem trenutku se je tako prestrašil, da .je zbežal iz sobe. Sodnija je prepričana, da je sin umoril očeta in mater. Ze zdravniško mnenje in izvedeniški izvid dokazujeta. da je samoumor izključen. Mladi gimnazijec je najprvo razmesaril očeta, nato [»a še mater. Imperator Mussolini. ladja. Dviganje »Lutine pa je postalo vedno težavnejše, ker se je okoli ladje nakopičilo ogromno peska. Ta pesek cenijo na milijon ton. Trupla mečejo kar v morje Neko poročilo iz Floride ve povedati, da je poveljnik narodne straže, ki ima nalogo reševati ponesrečence zadnjega viharja, našel samo do petka v enem okrožju 544 mrtvih. Skupno število mrtvih v njegovem okrožju se ceni na 1500. Vseh žrtev pa je v tistih krajih, kjer je vihar divjal. 2500. Ker je bilo trupel preveč, ni preostajalo drugega, kot da so mrliče vlačili na obalo in jih metali v morje. V ridi, v kraju, kjer je divjal vihar najhujše, Kje je ladja z zakladom? kel svetu, ki se pa kljub temu zanima za doživljaje in dogodke naše zemlje. V svojem stanovanju ima svete podobe, zraven njih pa sliko nemškega generala Ludendorffa. Slika ima okrog sebe sveže cvetje, pod njo pa gori stalno lučka. Došli gostje so ga vedno spraševali, zakaj tako časti Ludendorffa. Končno se je dal le preprositi in je izdal skrivnost. Po njegovem mnenju je Ludendorff pošten človek in ima zaslugo, da so se smeli jezuiti vrniti v Nemčijo. Puščavnik je trdno prepričan, da ima le Ludendorff resen namen, dvigniti Nemčijo do prejšnjega blagostanja. V odmornici na pomoč. Podmornica se nahaja deset metrov pod površino. Ameriško ministrstvo trdi, da je posadka na varnem. Berlinski list »Welt am Abend«, ki ima dobre zveze z ruskim rušilcem ledu »Krasi-nom«, trdi, da ima v rokah absolutne dokaze, da je Italijan Zappi umoril profesorja Malm-greena ob zadnjem Nobilovem poletu na severni tečaj. ★ Ko je končal zagovornik in dokazal, da obtoženi ni ukradel ure in da o kaki uri sploh ničesar ne ve, je sodnik razglasil oprostilno razsodbo. Takoj nato se je obtoženi obrnil na advokata in ga glasno vprašal: »Kaj pa naj sedaj naredim z uro? Ali jo moram dati nazaj ali jo lahko obdržim?« »Ali je vaša žena varčna?« — Mož z raztrganim suknjičem: »To pa to, poglejte na -Na —- tu imaš, ker ne plačaš računa za elektriko —« primer mojo obleko; nositi jo moram že sedmo leto.« V šoli. »Povejte mi kak zgled, kaj je leteči dvig!« — Učenec: »Zarubljeni zrakoplov.« Gospodinja: »Stanovanje stane 5000 dinarjev; nima pa ne solnone strani, niti plinske razsvetljave, niti vodovoda, niti stranišča.« — Najemnik: »To je zame popolnoma vseeno, ker jaz pa zopet nimam 5000 dinarjev.« Gospod: »Gospod doktor, govori se, da ste zdravili gospoda Smuka na ledvicah, on pa je umrl na sušici.« — Zdravnik: »To je laž. Kadar jaz koga zdravim na ledvicah, tudi na ledvicah umrje.« Komisar Društva narodov za mesto Gdansk profesor van Hamel, ki se mora umakniti Italijanu grofu Gravini. Horsza 24. septembra 1928. DENAR. Devizni promet je bil danes prav znaten- tečaji so se v splošnem učvrstili. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Newyork, Trst in Pariz v večjih količinah, tako da je Narodna banka krila dobre tri četrtine povpraševanja. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 24. septembra 1928. povpraš pon. srednji sr. 21 IX.. Amsterdam — 2284.- _ Berlin 1356.25 1359.25 1357.75 1357-25 Bruselj — 791.80 _ Budimpešta — 992.75 «... Curih U94M0 I097.lt 1095.60 1095.60 Duuaj 800.14 803.14 801.64 801.62 London 275.85 276.65 265.25 Newyork 56.86 57.06 56.96 _ Pariz 221.25 223.25 222.25 222.42 Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trst 296.75 298.75 297.75 Belgrad: Berlin 18.5623-13.3925, Budimpešta 99.125 99.425, Curih 10,9430- -10.9410, Dunaj 80.014-80.314, Newyork 56.84-57.04, Pariz 2214"? -22.347, Praga 16.837—16.917, Trst 28.692—29.8920 Bukarešt 34.55—36.05. ' o CT"rih' B('°«rad 9-13' Berlin 128.90 Bukarešt 3,165, Dunaj 73.16, London 25.205, Newyork 519 75. Pariz 20.3025, Praga 15.40375, Trst 27.185, Varšava 58.28, Madrid 85.80. Trst: Zagreb 33.61-33.63, London 92.78-92.80, Pariz 74.70—74.35, Ne\v York 19.00—1910 Curih 86.828—36.830. ' VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani so bili danes po daljšem času zaključki v delnicah Kred. zavoda po 175 in Vevč po 105. Zagrebška borza radi židovskega praznika ui poslovala. Ljubljana: Celjska 158 den, Ljublj. kreditna 128 den, Kred. zavod zaklj. 175, Vevče zaklj 175 Nihag Ruše 265—285, Stavbna 56 den, šešir 105 den. Moderen! Trpežen! Krasen! Ljubljana Gradišče 10 - Telefon 2268 Prospekt! zastonj! Naroialte .Slovenca* I Hmeljska komisijska družba J. Lavrič & Cle., Strasbourg, rue du V. M. aux vin«, 4, je vsem hmeljarjem in trgovcem na razpolago z vsemi informacijami glede francoskega in belgijskega trga ter za komisijsko prodajo. Tranzitna skladišča. Brzo-javi: Lavrič-Strasbourg, telef. 15-19 in 49-27. Belgrad. Narodna banka 67.40, vojna odškod- (485), 12. 452.50, 7% invest. posoj. 8^50-88.80, agrari 54.50-55.56, Srbska-Zagreb. Lesni trg Na ljubljanski borzi je bilo danes zaključenih 10 vag. bukovih drv. Tendenca je neizpremenjeim. Žitni trg c . .Hf,a,*.P*®nlol> U Je bliskoma zavladala na svetskih tržiščih ponekod ni dosegla velikega uspeha. Tako se n. pr. glasijo poročila iz Hamburga, da na tamošnjem trgu sedanja hosa ni »vzrojila nobene nervoznosti in trgovci niso začeli kupovati kakor običajno v talcih položajih. Iz tega bi se dalo sklepati, da sedanji dvig cen ne bo trajat dolgo, oz. da cene ne podejo mnogo višje Pri nas je položaj od sobote neizpremenjen tako za pšenico kakor tudi za druge pridelke. Laplatska koruza za promptno dobavo iz Trsta je čvrsta- 285 Din Postojna trs. jugosl. ocarinjena. V Ljubljani notirajo: Dfj &rjdteJkJ ,Vse Bamn Ponudbe, slov. pos«.. p ač. 30 dni. dob prompt.) Pšenica baš nova 79-80 kg, 2% 285-287 50, za september 287.50-290, za oktober 300-302.50, moka nova, 0 g, bi. fko Ljubljana, plač po sprejemu 480-435. ba-ška koruza 345-347.50, ameriška koruza La Plata promptna zacarinjena, fko Ljubljana 300- 80^50' oves novi 265-270, ječmen baški 70-71 kg, nov rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 315-320. rz, uzančno blago, mlevska tarifa 295- 297 50 ajda, reš 300- 305. ' Budimpešta, 24. sept. (Tel. »Slov.«) Radi judovskega praznika je bila žitna borza zaprta Celo v privatnem prometu ni bilo kurzov. * Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov post., prompt, plač. 30 dni): pšenica bč -^so]«, 2% 290-292.50, za oktober 295-297.50. za no-vember^SoO-SOS moka Og fko vag. Ljubljana 430-43o, rz 73-74 kg 295-297.50, oves bč. 275-o^' kon™ »"ha 247.50-350, ameriška 310-312.50, ječmen bč. 305-307.50, ajda dom. 300-80o; zaklj.: 1 vag. Tendenca čvrsta. Hmelj Novi Sad, 22. sept. (Izv.) Letos je v Vojvodini zasajeno le 15% manj hmelja kakor lani. Kvantitativno in kvalitativno je dal hmelj letos srednje dobre rezultate: na kat. oral do 6 met. stotov (lani 4.2), od te količine pa odp../: 40% na prvovrstno blago Dvoje 'epih stanovanj moderno opremljenih, sobe 40, 26 in 35 m3, vse moderne pritikline, se odda v najem s 1. decembrom 1928 v novi hiši Beethovnova ul. 2. Ravno tam v pritličju 2 sobi 24 m3 in 33 m3 kot poslovni prostori Pojasnila v pisarni ing. M. Šuklfe, Šelenburgova ulica 7/1. (Jadr.-pod. banka.) (lam samo 20% prvovrstnega blaga). Najboljša cena za prvovrstni vojvodinski hmelj je 33 Din za k*. V?5S5I' v "ekako 10 dneh so komisionarji kupili ca 9000 met. stotov hmelja, ki ga pa radi pomanjkanja vagonov niso mogli izvoziti. Splošno svare upravičeno vojvodinske hmeljarje pred komisijsko prodajo blaga. ' Žatec, 21. sept. Zaduie dni so zastopniki švicarskih in nemških velepivovaren nakupili ca 1500 starih stotov. Danes je bilo nakupovanje nekoliko živahnejše. Za letošnje jugosl. (savinjsko iu bačko) blago se je doseglo 1250 do 1500 Kč (brez carine; U J. 41.75—50.10 Din za kg). Razpoloženje na tr-blag" !e mimo in producenti so voljni oddajati Za duha in srce ljubljanska drama: Borneo in Julija Shakespearejeva tragedija v 5. dejanjih. Prevod Iv. Cankarja, režija O. Šesta.) Prva letošnja predstava v soboto 22. sept. t L je bila prijetna znanilka novega gledališkega leta. Ne samo radi Shakespeareja, ampak radi svežega m skoraj popolnega izraza smo šli iz gledališča zadovoljni, kot redko pc naših premierah. Romea in Julijo smo pogrešali že nekaj let; ni bilo odveč, da smo počakali z njim. Poudariti pa je treba, da je to uspeh vsega dosedanjega truda ob Shakespeareju, tudi uspeh tistih del, ki se nain niso dovolj posrečila (Othcllo, Macbeth) in da je to že enajsti Shakespeare, s katerim se skoraj isti igravci borijo. Romeo in Julija tudi ni čista fra-gedija, ne kaže tistih velikih demonskih strasti kot druge Sh. tragedije. Predmet ji je ljubezen, ki jo Shakespeare tolikokrat obravnava samo komično. Tu je ljubezen dveh dozorelih otrok zvezana z usodnostjo, liki igrača z ognjem, ki se vname » grozen, uničujoč plamen. Samo z leti Romea in Julije je mogoče tragično sočutje, z zrelimi leti bi bila ta sila ljubezni komična. Toda med to usodno dogajanje je nesmrtnf jDesnik raznetil še toliko lirične poezije kot v nobenem drugem delu. S pravimi ljudmi je igra v Romeu in Juliju že vnaprej dobljena. Dobro uprizoritev olajšuje tudi lepa simetrična kompozicija te drame. Dve sovražni rodo-vini s svojimi sorodniki in služinčadjo se spopa- deta na enem prostoru. Sredi v ozadju stoji veron-ski knez s svojimi strogimi odredbami iu sredi v ospredju, vsem drugim nevidnem, se zaplete otroška ljubezenska zgodba iu se radi usodne nagdce in zmot strahotno konča. Romeo in Julija s svojo smrtjo spravita obe družini. V tej dvodelni kom-pozjciji ima skoraj vsaka oseba svojo individual- • no in dinamično spoiednico; oseba stoji proti osebi in dogodek proti dogodku. Tako se je tista struga scenicna simetrija, ki je poslaja pri našem Shakespeareju kot ogrodje tupatam šablonska, topol pri Romeu in Juliji popolnoma uveljavila. Obe hiši imamo tik pred seboj in s svojo simetrijo tudi simbolno učinkujeta. Tudi razdelitev prostora v igri je vzorna: dekorativni prizori se razmikajo v ozadje, poudarki gredo skozi aredo in se od-mikajo na strani in se zopet strinjajo v središču. To so zlasti vsi usodni dogodki, dočim so njihovi zarodki spretno postavljeni v stran. Tudi je treba priznati, da je razdelitev vlog vzorna, kot red- lzme stoje trdno ob strani in butajo teh je stopil z močnimi akcenti v sredo Le- var kot Marcutio in dal igri pravo os; drugi lgrav- :loti ipulel ogoenim pred njim Rogoz kot elegantni Parid in še kot ci v prijetni harmomji s]x>polnjujejo celoto: na Capu..... tague, zadaj Debevec s svojim mogočnim knezom, obeh straneh Kralj in Gregorin kot Capulet in Mon- usodno-dobrohotno skrito ozadje Lipahov pater Lo-renzo. Za močno komično zvezo z občinstvom stojita skoraj on rampi ga. Medvedova kot dojka iu g. Plut kot sluga Peter, ki s svojo vzorno' in požrtvovalno komiko še f>osebej dajeta igri pečat svoje dobe. Z Romeom in Julijo, kot sta ju oblikovala g. Jan in ga. Šaričevn, smo čutili tragično po-vdarjanje v meri, kot ga navadno Romeo in Julija nimata. Močila notranja razplamtelost, skoraj brez posebne stilizacije, daje igri nenavadno duhovno moč; vendar se g. Jan še ni dovolj izravnal iu utegne podati bolj zaokroženo igro. V balkonski sceni sta se oba odlikovala kot vzorna igravca in govorca. Če hočemo ix>'eg zgoraj omenjene vzorne skupnosti igravcev še posebej poudariti Levar jevega Mercutia, dojko ge. Medvedove, Kraljevega Capuleta, Lipahovega vzornega Lorenza (le -'ekaj njemu lastnih hitrih gibov nas včasih zmoti), De-bevčevega kneza, dalje go M. Vero, go Juvanovo, gg. Pluta, Skrbinška, Rogoza iu Oregorina, hočemo samo povedati, da smo videli res dobro in izrazito igro, ki je v zadoščenje režiserju in igrav-cem. — Pripomniti je še treba, da je prvi predstavi tudi občinstvo s številno udeležbo dalo svoje zadoščenje. F. K. po znižanih cenah vsakovrsten suh TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množma v zalogi Žaganje, odpadki od lesa, drva Dostava tudi as stavbo. Fl"1ll ČllČfjSS" ,csna industrija in trgovina, IfUlI OUdlcai parna žaj,a . LJUBLJANA. Dolenjska cesta štev. 12. LJUBLJANA, rži' so iiče za takoj ali za 1. november pri lesni industriji za mizarski oddelek. V poštev pridejo le oni z dobrimi izpričevali in večletno prakso pri večjih mizarskih podjetjih. Pismene ponudbe se sprejemajo v oglas. odd. Slovenca pod it. 8664. Preložil sem svojo staro specijalno trgovino iz dosedanjih prostorov, Tavčarjeva ulica štev. 5 v palačo Pokojninskega zavoda Miklošičev«; cesta Stev. 34 (neposredna bližina glavnega kolodvora) Prostori so samo za gramofonijo urejeni in opremljeni z najmodernejšimi, najnovejšimi aparati. Velikanska zaloga samo prvovrstnih sram&fonskih plošč odgovarja vsem zahtevam. Priporočam se svojim cenj. starim odjemalcem kakor tudi uovim iniereseutom za blagohoten obisk. A. Rasberger, Mubl*ana. 0, ti nesnaga!« ga je prekinil župnik »ali je sam hotel z nami drugače napraviti?« »Tako mu je tudi Luka rekel. »0! Ti mrcina,« mu je dejal, »kdo pa je najel celo tolpo razbojnikov, da bi nas napadli? Rablju bi te morali za to izročiti, a lahko enostavneje opravimo s teboj..,« Ko je to izrekel, ga je takoj napadel, pa sta se pričela biti. Po tretjem ali četrtem srečanju ga je že oplazil ob stran glave. Pogledal sem in videl uho na tleh. Matevž ga je takoj dvignil in zavpil: »Nikar mu ne sekaj še drugega, pusti ga nam. To-le bo za Jacka, tisto pa za panno Sieninjsko.« A Marcianu je padla sablja iz rok, ker se mu je hudo vlila kri in omedlel je. Zlivali smo mu vode na čelo in vina v usta, ker smo upali, da se zave in spoprime z naslednjim, a ni bilo nič iz tega. Sicer se je zavedel in rekel: »Če ste si že sami poiskali pravico, potem ne sinete zahtevati nobene drage,« a potem je zopet omedlel. Mi pa smo odšli in žal nam je bilo za drago uho. Luka pravi, da bi mu bil lahko upihnil življenje, a tega nalašč ni storil; da bi tudi za nas in končno še za Jacka knj ostalo... Res ne vem, kako bi bil mogel uvidev nt je ravnati, kajti noben greh ni pohoditi takega gada, a kakor vidimo, zdaj uvidevnost nič ne velja in še trpeti moramo za njo. »Prav ima! Dobro govori!« so klicali ostali bratje. »No!« je rekel župnik »če je tako, potem je to druga stvar, a na vsak način to ni okusno d o n u m (darilo).« Bratje so se pričeli začudeno spogledovati. »Kaj se to pravi, da ni okusno?« je vprašal Marko, »saj nismo prinesli Jacku to uho. da bi ga pojedel.« »Iz srca se zahvaljujem za naklonjenost,« je odgovoril Tačevski, »a mislim, da mi ga tudi za to niste prinesli, da bi ga spravil.« Res je, da je poslalo malo zelenkasto: morda pa bi ga kazalo v dim obesiti! Naj ga sluga pokoplje,« je rekel ostro župnik, »saj to je vendar krščansko uho.« "Pri nas na Kijevskem smo videli že vse kaj drugega,« je zamrmai Matevž. Nedvomno je Kšepecki zato prišel semkaj, da bi poskusil zopet kak nov udarec proti Anulki!« je rekel Jacek. Z dvora njenega veličanstva kraljice je vendar ne ugrabi,« je odgovoril razsodni pan Searafin, in zato ne mislil, da bi bil radi tega prišel sem. Napad se mu ni posrečil, zato domnevam, da se je hotel samo prepričati, ali vemo, cia ga je on povzročil, in ali smo ga že zatožili. Stari Kšepecki za sinovo pcečtje morda ni vedel, morebiti pa tudi je. In če ie lako, potem morata biti zdaj oba jako nemirna, pa se prav nič ne čudim, da je prišel Marian sem na poizvedovanje.« Stanislav Ciprianovič se je pričel smeiati. No,« je rekel, z Bukoieinskiitii pa res nima sreče, nikakor nek »Bog ž njim!« se je oglasil Tačevski, »saj sem danes pripravljen mu vse odpustiti.« Bukojemski in Stanislav Ciprianovič, ki so poznali neizprosnost mladega kavalirja, so ga zdaj začudeno pogledali, Jacek pa je dodal, kakor njim v odgovor: Saj bo Anuljka takoj moja, jutri pa postanem Krščanski vitez in branitelj vere, ki mu mora biti srce prosto vsake sebičnosti in sovraštva.« »Bog te za to blagoslovi!« je zaklical župnik. Osemindvajseto poglavje. Slednjič je napočil za Jacka Tačevskega dolgo željno pričakovani dan sreče. V Krakovu, med meščani, se je bila že naprej razširila z občudovanjem ponavljana vest, da imajo v vojski nekega viteza, ki se danes ženi, jutri pa zajaše konja. Ko pa se je zvedelo, da bosta tudi kralj in kraljica prisostvovala poroki, so se pričele že na vse zgodaj zbirati množice v cerkvi in okrog nje. *Tnposled je prišlo tako daleč, da so morali na tem kraju kraljevi osebni stražniki delati red, da bi ostk, svoboden prehod za svatbeni sprevod. Kolegi Tačevskega so se zbrali vsi do zadnjega. Storili so to tako iz naklonjenosti in pri-jateljstva do njega, kakor tudi zato, ker se je vsak rad pokazal v sprevodu, katerega se je udeležil sam kralj, in na ta način nekako pripadal v njegovo zasebno družbo. Prišlo je tudi mnogo dostojanstvenikov, celo takih, ki niso nikoli čuli o Jacku Ta-čovskem: saj je bilo znano, da je temu zakonu naklonila svoje pokroviteljstvo sama kraljica —' na dvoru pa je bilo mnogo odvisno od njene milosti in naklonjenosti. B CE > o P • s = « S f s- n r 9 C 9 r- f c " « 3 a