V sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto . . 5 for. — kr. za pol leta . . 2 „ 70 n za Četert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . 3 „ 20 „ za četert leta . 1 „ 70 „ Oznanila. Za uavadno dvestopno versto se plačuie: 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr* ktera se trikrat natiskaj e; veča pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St 16 . V Celovcu v sredo 8. marca 1865. Tečaj I. Moja razodetev o „81ovencu (i; in slovenščini. (Konec.) Ker mi prijatel v omenjenem dopisa še pravi, da je ..Slovenec" nekterim „preultramontan", naj še o tem malo spregovorim. Tu na ravnost rečem, da „Slove- n&c", spoznavši svoj posel, mora biti enakega duha, kakoršnega je ljud, kterega izobrazovati je namenjen. Pa je pa slovensko ljudstvo katoliško, mi ni treba do¬ kazovati, : ker bi s tem le vodo y Savo nosil. Le to je čudno in prečudno, zakaj da mu sedanji kulturonosci katoliškega duha ne privoščijo, in da se jih celo med Slovenci že tacili modrijanov ne manjka, ki bi katoli¬ ško cerkev radi na žlici vode vtopili, šole od cerkve, — se ve, otroke od matere! odtergali, in ovce brez pa¬ stirjev zgrabljivim volkovom prepustili. Naš ultramon- tanizem ima svojo terdno podlogo, svoje stališče v Bož¬ jem razodetju, v sv. pismu kot v najstarejših knjigah in v katoliški cerkvi. Kakošno podlogo pa imajo tisti, ki se s svojimi rogovi v ultramontanizem zadirajo. Vse, kar bi taki politikom radi sezidali, zidajo na pesek; sami sebi so si največa vganjka. Ako se z bistrostjo svojega uma ponašajo, naj pokažejo sad svojih slavnih del , ki so se jim iz te modrosti izcimili, saj pravijo, da „facta ioquuntur — dela govore!" Kakošne pa šota njihova „facta?“ Njih dela so: „ugrabizem“. Delajo se ve da na videz, kakor kdaj Turčini, ko so po Kranj¬ skem , po Ogerskem in po Stajarskem plenili, ropali, požigali in davili, da je bilo joj! pa vse z lepo, bra¬ tovsko prislovico : „Ne boj se, brate !" — in med tem mu je glavo odčesnil. Vprašal bi jih: Ali ima „ultra- montanizem" več osrečivnega, tolaživnega in razve- seljivnega v svojih predalih, ali njihov ugrabizem? Naš ultramontanizem uči Bogu dajati, česar je Božjega, cesarju, česar je cesarjevega, in bližnjemu, česar je nje¬ govega. Njih ugrabizem pa bi rad Bogu pokradel, če¬ sar je Božjega, bodi si cerkveno premoženje ali dušo bližnjega, cesarje s sedežev pregnal in se njih kron po¬ lastil ter bližnjega do zadnjega vinarja izžmel ali pre¬ kanil. Naš ultramontanizem uči, duhovske in deželske gosposke spoštovati in jim pokorščino skazovati, ljubiti brate in dom. Njih ugrabizem nasproti bi gosposke naj- rajše podavil, ter brata zoper brata razdražil in ž niuno kervijo domača tla napojil. Ultramontanizem uči lepega vedenja in poštenega obnašanja; njih bvalisana zistema pa razujzdanost in nesramnost. Kje je torej resnica? Bog nas varuj, da more svet tako slep in neumen biti! Pod njim se mu pogrezuje, pred njim in za njim vse podira, pa le še svoje nesreče noče videti, le ultramon¬ tanizem mu je najbolj bodeči tern v peti, le iz nedol¬ žnega ultramontanizma mu prihajajo vse škode, nesreče, nadloge in napake , vse bolečine , stiske in pomanjka¬ nja ! Naj si pač taki vitezi, ki so od ultramontanizma odpadli, nazaj v spomin skličejo tiste ure, ko so s svojo materjo, ali s kako staro teto vsaki dan zjutraj, opoldne in zvečer angelsko češčenje molili, šest resnic in druge moiitve iz katekizma narekovali. Potem naj pa premislijo: So bili li takrat bolj srečni, mirni, za¬ dovoljni in veseli, ko so bili tudi oni še ultramontan ? ali so mirniši in zadovoljniši sami sebo in s svetom se¬ daj , ko so ultramontanizem na visocih šolah v stroj dali, in tako od Stvarnika in sami od sebe odpadli? Poslušaj torej glas svoje serčne strune , in gotovo se boš kesal, da si visoko modrost svojih otročjih let po¬ zabil , se izneveril svoji materi, svoji domovini, ki pa vkljub tvojega izneverjenja vendar le katoliške — ul¬ tramontan ostanete. „Slovenec" pa hoče biti in ostati zvest sin svoje matere in svoje domovine, biti in ostati določen katoličan. Kot katoličan pa ne bo pozabil 7. božje zapovedi, poleg ktere ne želi nikomur krivice delati, temuč se bo za vsestransko enakopravnost, zagotovljeno nam po ce¬ sarjevi najviši besedi, krepko in možato, vselej pa mirno in brez žaljenja potezal. Zato naj še drugi, glede nanj, te zapovedi in cesarjeve slovesne besede ne prezirajo. Zlasti bi bilo našim poslancem na Dunaji priporočiti, da imajo za slovensko katoliško ljudstvo besedo. Nikar se pa ne bojte, da bi bil „Slovencu“ za ljubo ves svet—Jezuišk samostan, ali da bi bila njemu na ve¬ selje vsa dekleta —■ deviške nune in usmiljene sestre, kakor si upanja ne delajte, da za Antikristom et con- sortes poleti; geslo njegovo bo tudi v verskih zadevah: ^Vsakemu svoje". — Na Raki 18. febr. 1865. Matija Torkar. Deržavni zbor. Te dni je bilo spet nekako ropotanje iz mlina t.j. iz deržavnega zbora slišati. Bolj plašne je že strah navdajal in skerbno so se upraševali, kaj bode? Zbor bo razpuščen in B a c h se nam poverne zopet, in tako dalje. Tako se pojo žalostne pesmi vedno po starem napevu. Ti bojazljivci menijo, da je le Šmerling s tem deržavnim zborom v stanu , avstrijske zadeve po¬ ravnati ; če pa on gre, gre tudi ustava — rakom žvižgat. Tako jih modruje veliko. Ali dosti žalostno bi bila za Avstrijo, če bi več sposobnih mož ne imela! Res da se nam še ni v tacih okoliščinah, kakoršne so naše sedajne, tako hitro vesele prihodnosti nadjati, ali da bi jo zopet z absolutno vlado poskusili, to nam ne gre v glavo in tudi ne verjamemo. Začeli pa so že tudi viši bolj in bolj sami sebe izpraševati ter premiš¬ ljevati , kako bi jo kam drugam zasuknili — to pa je dobro znamnje! Tudi Šmerling, ki je bil (na videz?) poslancem tako silno strune napel, je že odjenjal. Naznanil je namreč finančnemu odboru, da je ministerstvo priprav¬ ljeno, v proračunu za 1. 1865 stroške za 20,100.000 gld. znižati, s tem pogojem pa, da smejo ministri sami pri posameznih oddelkih postaviti, za koliko se ta ali uni zniža, potem da si smejo eden pri drugem izposojevati/'^ in slednjič da poslanci ob enem tudi proračun za — 62 — 1866 ustanove. Da so se nad tem naznanilom čudili, se razume samo ob sebi, ker zlasti zdaj ni nihče kaj ta- cega pričakoval. Vendar pa odbor ministerskega na sveta ni meni tebi nič odobril. Izročil gaje posebnemu odseku, ki naj ga na vse strani dobro pretresuje in po¬ tem iinanenemu odboru svoje mnenje o njem razodene. Med tem naj se pa proračun za 1.1865 nemudoma naprej pretresa in ustanovlja. Iz tega se vidi, da še ni po- E olnoma mir, in da fin. odborniki ministerstvu še nič aj prav ne upajo. Ali zavolj tega si vendar — oči skljuvali ne bodo! Mudi se pa mudi. Avstrijansko cesarstvo. Dežele mže-avstrijanske. J>uuaj. Presvitli cesarje v undanjem posvetova¬ nju z ministri neki živo priporočal, naj pred vsem na to gledajo, da se porazumljenje z Ogri in Hervati vres- niči, in tako prej ko mogoče, deržavne zadeve po godu uravnajo. — Pa ne samo vlada, nego tudi privatne osebe so se jele zelo pogovarjati o ogerskih in her- vaških zadevah. To kaže, da je že res potreba velika. Pred 2 letoma je nek g. Lustkandl, najberže na više povelje, spisal knjižuro, v kterej si prizadeva dokazati, da so Ogri po vstaji 1. 48 in 49 zapravili svoje ustavne S i.vice. V tem duhu se je večidel tudi dozdaj ravnalo. aj pak se oglasi Deak, za kterim ves ogerski na¬ rod stoji, ter zavrača Lustkandelnovo mnenje, jasno do- kazovaje, da temu ni tako, in da so postave od 1. 48 prave ogerske postave. — Kar pa zadeva ravnokar na svitlo izdani program, kako bi se dale ogersko-hervaške zadeve po¬ ravnati, pravi Deak, da o teh ni z nikomur nikdar nič obravnoval, in da se dajo edino le v zboru teme¬ ljito in prav vrediti. Tako Deak, kar mu je lahko verjeti. Teže pa se bode izpričeval hervaški dvorski l,, kancelar, g. J. Mažuranič, ki je tudi neki zelo v te reči .» zapleten. Oznaniti je sicer že dal po časnikih, da nič od napomnj enega programa ne ve; ali namerjajo mu vendar nekteri danes ali jutri dokazati, da ni tako, ka¬ kor on zdaj terdi, nego da je res 1. 1860 z nekterimi svojimi prijatli pogodbe narejal. Da bi le tudi to prič¬ kanje bilo h kakemu pridu! Učimo pa se tudi iz ta- cih in enacih dogodb, da ni dobro — plajšča po vetru obračati! — Zastran polabskih vojvodin še ni zaže¬ lenega miru. Orožje sicer res že precej davno počiva, ali tolikanj bolj se neki zdaj s peresom pokajo. Pru¬ ska vlada si prizadeva, kar si more, da dobi Slesvik- Holštajn. (Je bo res to, potem, svetujejo nekteri, naj pa Avstrija od Prusov Sileško tirja. Kaj pa bi bilo, ko bi se prekanjeni Bismark z Napoleonom pogodil, in bi mu nekaj prostora na Rajni odstopil, da bi si eno oko zatisnil in tiho bil? Avstrija bi si pač potem ne mogla sreče voščiti. — Dežele notrajno-avstrijanske. * la Celovca. Kar je g. dopisovavec iz belaške okolice izgovoril v „ Slovencu", govoril je iz serca vseh Slovencev in vseh pravičnih Nemcev: „Pri vsaki fari v Celovcu in Belace mora vsaj en kaplan znati sloven¬ ski, drugi kaplan naj pa bode tisti, ki je za to mesto na] bolj pripraven, bodisi Nemec alj Slovenec 1 '. Ta do¬ pis mi je pa izbudil misel, naj tudi jaz kaj spregovorim od slovenske službe božje v Celovcu. Kakor pričašema- tizem naše škofije, postavljen je pri cerkvi sv. Duha slovenski pridigar. Ne samo po deželi, tudi v mestu Celovcu je zgubljala slovenska beseda čedalje več svo¬ jih pravic in svojega prostora. Tako mi je pripovedo¬ vala neka stara, pobožna gospa v Celovcu, kako slavno se je nekedaj obhajala pobožnost sv. kronane glave, koliko ljudi se je bilo zbralo in kako se je pridigovalo v cerkvi sv. glave po nemški, zunej cerkve pa po s Ijo- venski. Naše dni se v Celovcu po slovenski pridiga samo pri čč. oo. kapucinarjih 2. avgusta o priložnosti por¬ cij unkeljnovega odpustka in vsako nedeljo in zapovedan praznik v cerkvi sv. Duha. Še ni dolgo, kar je tudi vsako nedeljo popoldne bil keršanski nauk in sv. ve¬ černice v slovenskem jeziku, — pa gospodje poprejšni slovenski pridigarji pri sv. Duhu so tako nemškutarili, da so popoldensko božjo službo za Slovence v sloven¬ skem jeziku menda čisto odpravili. Zdaj imamo pri sv. Duhu spet vnetega Slovenca in svesti smo si, da bode visokoč. g. Bauer Karl popravil , kolikor koli je le še mogoče. Pa tudi čas, kdaj se predpoldenska božja služba za Slovence opravlja, dozdeva se nam čisto nepripraven. Pridiga je ob ‘/ 2 9, to je pa ura , ob kterej imajo posli doma naj več opraviti in ne morejo slovenske pridige obiskovati. Ta pridiga menda ni za Slovence celovške okolice, temveč za slovenske posle v Celovcu , kterih je sila veliko in še clo takih , ki nemške besedice ne znajo. Zatorej se nam zelo koristno, ja clo potrebno dozdeva , da se čas za slovensko božjo službo preloži. Kar je še keršanskih poslov, ki hodijo v cerkev , ho¬ dijo na vse zgodej ob petih ali šestih, ko njih gospoda še spi. Na ta čas naj se torej slovenska božja služba tudi predene. Vem pa še neko drugo misel, ktero pohlevno izgo¬ vorim pa jo serčno priporočam. Duhovnik pri sv. Duhu ima toliko opraviti, da pri vsej dobri volji in pri vsem trudu vseh svojih dolžnost za nobeno ceno spol- novati ne more. To tudi premilostljivi naš knezoškof Valentin menda dolgo že čutijo in govorilo se je, da mislijo še drugega duhovnika pri sv. Duhu ustaviti. Bog daj, da bi ta blaga misel tudi resnica postala! Po¬ tem bi mogle biti vsako nedeljo in praznik dve sloven¬ ski pridigi, perva na vse zgodej, druga poznej, — male slovenske deklice, kterih je po vseh šolah dosti, bi se mogle sv. keršanskega nauka, posebno priprave na pervo sv. obhajilo, v maternem jeziku učiti, — in sled¬ njič bi mogel slovenski katehet tudi za nemška dekleta kake dve uri na teden slovenski nauk imeti, česar si mnogo nemških staršev že dolgo dolgo poželjuje. Tako bi se vstreglo na vse strani! — •j* Iz spodnjega Roža. (Slovenščina in Slov. Plajberg). Četert ure od Kaple proti jutru je vas Košentavra, kjer je velika cesta, ki pelje skoz Podgoro črez Ljubelj. Košentavra in Podgora ste skorej ves zaslužek zgubile; kar je železna cesta, ne gre sila ve¬ liko vožnje črez Ljubelj. Zatorej se bode treba roko¬ delstva, kmetije alj živinoreje poprijeti, in posebna šola za te reči naj bi se v tej okolici napravila, bodi si že v bližnjih Borovljah alj v Kapli. Srenja Podljubeljska ima za predstojnika moža, ki je veliko sveta obhodil, nekaj šol slušal, in je prav bistra glava in pridna, go¬ spodarska roka. Naj bi g. Ob la s er Jožef dobro preudarjal in si krepko prizadeval, pomagati svoji ubogi srenji, da vse ne oboža. Velika dobrota bi bila že ta, ko bi se v Podljubelju napravila prava farna šola. Nekdaj je že bila šola za potrebo, zdaj pa ne slišimo veliko od nje, vse nekako spi. Pri družbi sv. Mohora ni žive duše! Mislim, da je le malo ljudi, ki bi slo¬ venski brati znali, in vendar je cela kuracija terdo slo¬ venska. V Podljubelju najdeš le malo bukvic od družbe sv. Mohora, ne najdeš slovenskega časnika, ljudje ne napredujejo: kdor pa naše dni ne napreduje, zaostaja in huda se mu godi. Vse to je čudno, posebno ker so g. fajmošter vneti za vse dobro in iskren Slovenec! — Podajmo se zdaj malo višej na Ljubelj; tam pri Sopotnici pelje ozek pot v slovenski Plajberg. Majhena je ta fara in strašno ubožna, kar svinčne rude ni in fužine stoje, — pa vendar ime: „Plajberška sre¬ nja" slovi daleč daleč po svetu, ne samo po vsem slo¬ venskem, temveč po celem slavjanskem svetu. Ona je tista slovenska srenja, ktera je verna ostala svojemu maternemu slovenskemu jeziku, ona sama in edina je zahtevala postave v slovenskem jeziku. Okoli Doberle vasi, Pliberka, na Beli, v Černi in še drugod so sami čisti in iskreni, rodoljubni Slovenci; ne vem, kaj jih je motilo, da so si izvolili nemške postave; slovenji Plaj¬ berg sam se je potegnil za slovenske, in jih je tudi od vlade dobivljal slovenske. — Da bi se une srenje vsaj sedaj zmodrile in prosile za postave v slovenskem jeziku! Ako ravno je v slovenjem Plajberze, kjer ni rude, ni žita, ni lesa, ni živine, res terda za denar, vendar šteje družba sv. Mohora nekaj družnikov: boljši časi bojo gotovo izbudili še več domorodcev. Tudi to sem slišal praviti, da si misli Plajberška srenja vse po¬ trebne plankete in formularje v slovenskem jeziku napraviti in vse svoje zapisnike uravnati po slovenski. To bi bil res naj boljši in naj krajši pot, da si domačo besedo spravimo v javno življenje in vresničimo na¬ rodno ravnopravnost. Da pa v tako pristranski fari krepko živj slovenska narodna zavest, gre hvala gosp. fajmoštru Simonu Muden, kije znan slovenski rodo¬ ljub in pisatelj. Bog živi uboge, pa vnete rodoljube Plajberčane! (Dalje pride.) F. V. Iz Ilckšlnjiia, 28. febr. (Žalostni nasledki žganjopije.) Zelo je žalostno, da se tudi na Sloven¬ skem vedno bolj žganjopivci množijo. Nasledki nečedne strasti, žganjožertja, kteremu so se tudi že mladi fantje udali, je zmiraj veče uboštvo, slab in puhel zarod. Hla¬ pec, namesto da bi svojo mezdo kolikor mogoče varo¬ val, da bi si kaj za stare dni prihranil, vtopi že veči¬ del med letom vso v žganju. Ko star postane, pa nima ne beliča, in občina mora zanj skerbeti. Žganjopivec zapravi premoženje in poštenje, pogubi svojo zakonsko srečo, pohujša svoje otroke, si pokvari telesne in dušne moči in škoduje si na zdravju in življenju. Danes imam v svarivni izgled iz naše okolice zaznamovati žalostno dogodbo. Nek komaj 33 let star kmet in oče trojih še čisto majhenih otrok, je 24. t. m. zopet po svoji navadi preveč „glažeku“ stregel. Zvečer ob 7‘!' se poda iz gostivnice proti svojemu eno uro oddaljenemu domu v Rute v J/ 4 ure od svoje hiše obleži v snegu in — zmer- zne. Se ni 8 mesecov minulo in že zaznamnujem tretjo nesrečo iz naše okolice, ki se ima po pravici žganju, ti'ogenj eni ali smertni vodi, pripisovati; zakaj lani meseca julija in avgusta je dohitela dva moža, ki sta žganje ljubila, iz gostivnice domu grede pod mi¬ lim nebom nagla smert. Oba je mertud (božji žlak — pogostna smert žganjarjev) zadel. Da bi dobil vsak Slovenec bukvice: Žganju slovo, vojsko!“ v roke, da bi spregledal, kako nevarno je žganjopivstvo! Slovenci, bodite pametni! Iz Novomegta. A. R — Odkar sem zadnjič pi¬ sal, niše še tukaj dosti na bolje obernilo. Rodoljubi si sicer na vso moč prizadevajo, da bi ustanovili čitavnico, ali preslabi so še, ker jih je — premalo. To je čudno! V čisto slovenskem mestu pa tako malo rodoljubov. Da ne bi živeli tukaj, ne verjeli bi. Obhajalo boae me¬ sto letos spomin svojega petstoletnega obstanka 63 — Ali bi ne bilo lepo, spodobno in častivno, če bi se o tej priložnosti Novomeščani svojega slovenskega rodu spom¬ nili, in če ne več vsaj ogeljni kamen k čitavnici posta¬ vili? Mislim, da bi to ne bilo zanje nevredno, nič bi ne oskrunili svojega imena, da, storili bi le, kar je nji¬ hova sveta dolžnost in kar potrebe zdajnega časa tako silno zahtevajo. Glejte, Novomeščani! po vseh krajih, kjer le količkaj zmorejo, ustanovili so čitavnice, danda¬ našnje Slovencem tako potrebne in koristne; vendar se zdramite, ojačite tudi vi, in napravite čitavnico. Saj vi¬ dite, da s „Kazinom“ ne gre več — drugi časi druge po¬ trebe! Res daje težko človeku železno srajco starih navad sleči, alj kaj se hoče, če ni drugače in se mora to enkrat vendarle zgoditi! Potlej je pa tudi bolje in za človeka častitljivše, če se prej zgodi! Ali morebiti ne? Tudi kar se mnozih predsoj zastran slovenščine tiče, mislim, da so že povsod tako overžene, da za No- vomeščane kratko in malo ni nobene časti, če se j_ ih terdovratno primši potem le počasi eno za drugo pušca|o. Ni- karte tega. To se ne spodobi izobraženim, pa je tudi abotno, da ne more bolj biti. Novomeščani! posnemajte svoje slovenske brate po druzih krajih, zbudite se in napravite čitavnico, ki vam bo gotovo koristila. Povejmo pa še kaj malega od šol, in sicer najprej od naše glavne šole. Kakor povsod je bila tudi tu¬ kajšnja le „deutsche Schule“ (nemška šola). Ubogi otroci so si glavice belili, njihovi starši pa so bili ve¬ seli slišati pervo nemško besedo iz ust ljubljenega sin- čeka. To je bilo res kaj imenitnega! Znabiti bi pa tudi ne bila glavna šola nič napredovala, če ne bi imela verlih učiteljev, ki se krepko za slovenščino potegujejo in može starega kopita opominjajo, da krajnska „špraha" ni več za šolo, in da oni svoji dolžnosti še niso zado¬ stili, če le za to skerbe, da slovenski otrok le na pol slovenski čitati zna. Hvala tedaj domoljubnim gg. uči¬ teljem. Naj bi le še poskerbeli, da bi se v letnikih slo¬ venska imena slovenski pisala. Saj je že zdaj „ bo¬ horičica" pokopana. Serčnost velja ! — Drobtine. Slovstvene. V Beču — M. Ne le samo slovan¬ ska mesta, tudi naše glavno, sicer nemško mesto porodi v svojem naročji marsiktero lepo rožico na slovstvenem polju slovanskem; pa kako tudi ne, saj je vendar le naš Dunaj tudi glavno mesto Slovanov v Avstriji biva¬ jočih, in marsikteri pošten Slovan tukaj prebiva v tem alj unem poslu. Da pa je naše mesto letos tudi slo¬ vanski časopis rodilo, to, mislim, ni kar bodi. Od no¬ vega leta alj bolj za prav že od novembra poprejšnjega leta, izhaja namreč v Beču „ilustrirani hervaški časopis za zabavu, pouku, politiku i narodno gospodarstvo" pod imenom „Glasonoša"; ureduje ga verli rodoljub Abel Lukšič. To ti je, dragi čitatelj!‘ list, da mu ga na ce¬ lem jugu nimaš enacega; lepe pripovedke, novele, pesmi, krasne ilustracije, in kar je važnega in zanimivega v politiki, vse to ti „Glasonoša“ v najlepšej obliki donaša. Glasonoša izhaja 1. in 15. vsacega meseca, in to na celi veliki poli in velja za celo leto samo 6 gld., za pol leta pa 3 gld. Dragi čitatelj! ako se pa za celo leto naročiš in vredniku denarje pošlješ, poslal ti bo brez vsake plače štiri krasne slike slavnih hervaških književnikov . n. gosp. Ivana Mažuraniča, Petra Preradoviča, r. Franja Račkega in Meda Puciča. Alj to ni lepa, priložnost, si ob enem krasni časopis naročiti, in si tudi svoje sobe z lepimi slikami ozalšati? Posebno mislimo je to za naše čitalnice primemo , kajti že slike same tudi 6 gld. veljajo. — Pa še drug list imam omeniti, kteri pod istim vredni kom izhaja , in kteri celo Slovanstvo zadeva , in ta je „Slavische Blatter«. „S. B.“ izhajajo konec vsacega meseca, vsaki zvezek ti je majhna kni- žica, z lepimi slikami zdaj še živečih alj pa že mertvih slovanskih književnikov, in tudi z drugimi ilustracijami. Lepi, prav lepi so ti listi, in početje j,e vse hvalevredno, kajti namenjeni so slovstvu, umetnosti, občnemu in dru¬ štvenemu življenju, za zgodovino in lepoznanstvo i. t. d. slovanskih narodov. Jezik ti je nemški, ker nije htel vrednik nobemu slovanskih narečij prednosti dati, in pa tudi, da Nemci priložnost imajo, s Slovani pe bolje se¬ znaniti. Omenil sem že, .da bodemo dobili v teh listih slike vseh slovanskih književnikov , in obeta nam tudi vrednik zdaj sliko in življenjepis živečih pervakov našega slovenskega slovstva, Dr. Tomana in Dr. Blei- weisa, podati. Veljajo pati listi za celo 1. 8 gld., za pol 4 gld. in za četert 2 gld. Vsak, kteremu je za slovanstvo mar, naj seže po omenjenih dveh časopisih, gotovo nobenemu ne bode za v ta namen izdani denar žal. Kakor pervi zvezek od „Sla- vische Blatter« kaže, biti če j o v resnici ponos celega Slovanstva. Gotovo bode tudi naša mila Slovenija pripomogla k blagemu in rodoljubnemu d e l u > boji si li s podpiranjem enega ali druzega omenjenih časopisov. Denarji naj se pošiljajo vredniku g. Abelu Lukšiču — Wien, Josefstadt, Buchfeldgasse Nr. 3. ftospotlarstvesio. (Konec.) Velika napaka je tudi (kakor je bilo že unidan omenjeno), klestiti smreke, jelke, borovce , mecesne, itd. ter jim tako jemati rast in moč , da naposled še celo usahnejo. Poglejmo po labudski (lavantinski) dolini in po zgornjem Koroškem nektere gojzde, ki niso kleščeni; ali jih ni veselje po¬ gledati? Kmetje! preudarimo tudi to reč ter pomislimo, kako je dan današnje treba z lesom ravnati. Po mo¬ jih mislih nam je treba kleščenje opustiti, in les dobro varovati in oskerbljevati, da se ne bomo kesali, kedar bo že prepozno, t. j. kedar bomo mogli les kupovati, namesti ga prodajati Saj dro vidimo, kakšni so gojzdi po spodnjem Koroškem: kjer niso izsekani, so pa vsi okleščeni tako, da jih je strah in sramota pogledati. Napčno je , da nekteri gospodarji pravijo, da gnoj od nakleščene stelje dalj časa na njivi ostane, nego gnoj od slame in gojzdnega mahu; toda kdor to terdi in govori, ne terdi in ne govori prav, ker ni res. Tega, kmetje! nikar ne posnemajmo, marveč ravnajmo tako, da bode tudi v prihodnosti za nas boljše, in če slame zavolj teh ali druzih vzrokov ne rabimo za naštel, nikar ne kle¬ stimo gojzdinih dreves, temuč raje grabimo in kosimo po gojzdih mah in druge take reči, se ve da ne pre- čisto, ker to bi spet gojzdom škodovalo. — Iz tega, kar sem o teh napakah na kratko povedal, vsak lahko previdi in preudari, kako naj zanaprej ravna, da bo prav, in da se mu bode kmetija boljšala, ne pa pešala in slednjič popolnoma opešala. Hudi časi so nastopili, glejmo! da si z umnim kmetovanjem kaj opomoremo, da ne pride eden za drugim na beraško palico. — Naj pristavim temu tudi to, da bi bilo zares dobro in ko¬ ristno, da bi se po deželi podhranilnice napravile. Bile bi poštenemu kmetu neizrečeno velika dobrota v zdajnih njegovih stiskah in potrebah. Nadjam se, da jih bode naša Koroška hranilnica kmetu v prid napravila, ona ista, ki tudi drugim društvom vsako leto tolikanj nov¬ cev podaruje. Tudi kmet je zdajne dni vreden usmi¬ ljenja, in zasluži, da mu hranilnica, ki si je tudi ve- 64 — liko premoženja od kmetov in posestnikov pridobila, v njegovih^ zadregah velikodušno pod pasho seže ter poskerbi, da bi hitro kaj denarja na posodo dobil, 1M3 pa tako, da bi moral kacih 3—4 mesece nanj čakati, in na verh še 20 ali še vep goldinarjev za to „ dobroto« plačati. To je glas s kmetov. Bog ne daj, da bi ostal »glas vpijočega v puščavi«! A. K. posestnik. Razne novice. * V Galiciji lakota (glad) čedalje huje pritiska. Izcimija se je tudi že huda bolezen, za ktero ubogi re¬ veži nagloma merjo — Tudi iz druzih krajev se ža¬ lostne reči slišijo, zlasti iz našega Notranjskega, kjer je po hudih uimah in več slabih letinah med ljud¬ stvom sila veliko uboštvo. Krajnski deželni poglavar prosi zatorej v posebnem oklicu milodarov za ondotne zares revne prebivavee. Z dobrim namenom naznanjamo to tudi mi svojim bravcem, da pomaga, kdor kaj more. * Prečast. g. stolni dekan Pogačar piše v svojih mič¬ nih spominih „Danici« za Slovence tele zanimive reči: „Pod cerkvijo sv. Klemena so preteklo leto izkopali troječelnato baziliko Dasiravno je bila že več stoletij v zemljo zasuta, so se vendar po stenah nektere slike -— precej dobro ohranile, posebno v lopi so bar¬ ve še dosti žive. Razun drugih slik je za nas Slovane pred vsemi drugimi znamenita tista, ki pred oči postav¬ lja slovesno prenesenje sv. Cirila iz Vatikana v cerkev sv. Klemena, da bi njegovo truplo počivalo zraven predragih sv. ostankov, ktere je s svojim bratom Me- todijem od černega morja Rimljanom v dar prinesel«. * Društvo ^slovanska beseda« na Dunajg se je 26. febr. ustanovilo. Za pervosednika je izvo¬ ljen grof Cernin; med odborniki nahajamo tudi Slovenca, g. dr. Kozlerja. Želimo mu iz celega ser¬ ca, da bi slovanstvo dobro zastopalo in bratovsko slogo med Slovani vnemalo in širilo! Družba sv. Mohora. Za }. 1865 so poslali denarjev: Dekanija spodnji Rož, — št. Lenart na Goričkem, — Kranj, — Bovec, — Smarija,— Velikovec. Duhovske zadeve. Ljubljanska škofija: Umeri je v. č. g. Kri¬ stan Matevž, fajmošter na Vačah v 78. letu svoje sta¬ rosti. R. I. P.! Teržaška škofija: Umeri je č. ^ g. Kor ban Janez, duhovni pomočnik in učitelj v Cernemverhu (Verteneglio). R. J. P.! Loterija. Terst: 57. 52. 70. 84. 51. v Zivežna cena. Mariboru Celju Ptujem Ljubij ani Kranju IN ovenim e s tu Celovcu Terbižu Izdatelj in odgovorni vrednik: J, E.Božič. — Natisnil: Fer»l. žl. lileinmajr v Celovcu.