^ Naša naloga: ^

1 4 ®i P r 0 ^ u j a  ™ napredek naroda! ^
^ %t  Naš namen: |[

^ V edinosti in slogi do cilja! >*P

NAR0FN1 VESTNIK

NATIONAL HERALD.

_^

I Največji slovensk '■■•-*•  dnik ^
^ v Zedinjenih c «* 3 . t j|j

!§| The Largest Šemi-' in |J

^ the United States ol ca. |jj

r •M”*

i

URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.

No. 5.—št. 5.

DULUTH, MINN., THURSRAY, JANUARY 15,1914.—PONEDELJEK, 15. JANUARJA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

P

0

a

s

/

o

MORJE PREPLOVE

0 P 0 ST 0 ŠEN 0  DEŽELO.

IZBRUHI OGNJENIKOV VNIČILI POKRAJINO. ZEMLJA
SE TRESE NEPRENEHOMA. STOTINE MRTVIH V JA¬
PONSKI KATASTROFI. PEPEL PADA V MESTU 90 MILJ
DALEČ. MILJONE JAPONCEV STRADA.

im

idi

ije

za

Tokio, Japonska, 13. januarja. —
Morska preplovba je dodjala gr o -
20  k potresom in izbruhom ognje¬
nikov, kateri so v darili Kagošimo
na južnem (delu Japonske. Poroča
se, da je to najhujši vdarec v
zgodovini Japonske. Novice prina¬
šajo vedno večjo grozo. Vlada je
poslala na pomoč mornarico, ki se
rine skozi gosto meglo pepela, ki
visi nad Kagošimo, proti prizade¬
temu okraju.

Po sedanjih poročilih se sklepa
da je našlo v tej nesreči tisoče
ljudi smrt. Prebivalstvo mesta
Kagošimo je štelo okoli 60,000, in
to mesto je zasuto s pepelom in
kamenjem, katerega so izbruhali
ognjeniki. Na otoku Sakura, ki je
imel 15,000 prebivalcev, je gotovo
vtonilo v goreči lavi, ki teče iz
ognjenika Sakura Jima, tisoče lju¬

di. Z  železnico se ue more do ne -
srečnega okraja, ker je zasuta s
pepelom in ker je v mnogih krajih
razdjana vsled potresnih sunkov,
katerih se je občutilo en dan 359.

Ognjenik je bruhal s tako silo,
da je padal pepel in pesek v mesto
Nagasaki, 90 milj daleč. Ognjenik
je začel naenkrat bruhati visoki
plamen. Potem je dim in pepel po¬
kril ves okraj. Svetila se je le ce¬
la gora iz katere je tekla žareča la¬
va. Ljudstvo je v divjem begu dr¬
velo na vse strani. Vročina je bila
smrtonosna. Goreči pesek je vžgal
več vasi. Škoda in groza je stra -
šna.

Tokio, 13. januarja. — Okoli
deset miljonov Japoncev strada na
severnem delu japonske države
vsled slabe letine. Več ljudi je že
lakote umrlo.

PROTEST.

orl

Kot bivši delegat konvencije J.
S. K. J., ki je začela z zasedanjem
dne 1. sep. 1913 v Pittsburg
rPa., ne morem nikakor več prena¬
šati, da bi se ne vpoštevali sklepi
[konvencije, ki je najvišja zakono¬
daja naše organizacije. Konvenci-
' ja je ista skupščina, kjer se čnje
glas in sodba vseh društvenikov,
90  in dolžnost oseb, katerim se pove-
"tirijo uradi, je, da se držijo povsem
[točno konvenčnih sklepov.

==f Med drugim se je na konveciji
igtudi sklenilo sledeče, prvič;

| “Jugoslovanska katoliška jed-
| nota pripozna unijonizem. Nihče
S kdor je stav-koloun ali da je proti
organiziranemu delavstvu, ne mo¬
re biti član J. S. K. J—J. S. K. J.,
pripozna unijonizem in ga po svo-
, ji moči podpira.”

Drugič, dodalo se je pri 12. seji
j dne 8. septembra 1913 k točki
399:

“da mora biti uradno glasilo u-
I nijski list, 'kateri ne ruje proti de-
I lavskim interesom. ’ ’

pri volitvi uradnega
| glasila je gospod Sakser oblju -
j bil,” da 'bo Glas Naroda unijski
list pred 1. januarjem 1914;=” vsled
■ česar je dobil G. N. pri volitvi ve¬
čino.

Danes je že 10. januarja 1914.

Nova. pravila in zakoni bi morali
■stopiti v polnomoč z dnem 1. janu¬
arja 1914! Vendar to se ni zgodi -
Do. Izvoljeni glavni uradniki se
[ne držijo sklepov konvencije. Ka¬
ko morejo potem pričakovati in
i zahtevati od članov, da bi oni ve-
pstno izvrševali vse predpise in dol-
jznesti? Jednota ni igrača; jedno -
j ta je resna stvar; in vsakega dele-
jgata, vsakega člana dolžnost je,
| da. se oglasi, če opazi absolutizem
pri izvrševalnih organih, če opazi
[nepravilnosti tu ali tam.

[ Jaz opazil sem nevpoštevanje
| sklepov konvencije.

Nered in absolutizem pri J. S.

K. J. obstoji, in tu navedem do
kaze:

Prvič:. J. S. K. J., oziroma nje
izvr še valni organi, ne pripozna j o
in ne podpirajo unijonizma, ker
dovolijo, da je uradno glasilo brez
unijskega znaka, 'kar je popolno -
ma v protislovju s sklepom kon -
vencije.

Drugič: J. S. K. J., oziroma nje
izvrsevalni organi dopustijo, da
prinaša oglas J. S. K. J. neunijski
list, 'kar je v popolnem protislov¬
ju s sklepom konvencije.

Tretjič: Kakor za vse urade, sto¬
pil je tudi sklep konvencije glede
glasila s 1. januarjem 1914 v pra-
vomoč. Č!e je gospod Sakser ob -
ljubo prelomil, oziroma, če ni mo -
gel ali hotel premeniti svoje tis -
karne v tri in pol mesecih v linij¬
sko podjetje, prenehal je biti Glas
Naroda na podlagi sklepov kon¬
vencije, uradno glasilo J. S. K. J.
z dnem 1. januarja 1914.

Glas Naroda je imel 22 let Ča¬
sa dobiti unijski znak. Dobil ga ni,
kar svedoči na nenaklonjenost k
organiziranem delavstvu. Pri kon¬
venciji je bil prisiljen k sprejetju
unijonizma. Če postane ke-daj unij¬
ski list, bo postal toraj radi do -
bička, ne radi načela. Izgovor na
Duluth ne drži. Ali obstojajo za -
preke v Duluth že 22 let? Izgovor
za“mailerja” je puhel. Neumljivo
je, da bi se ne dobilo “mailer-ja”
med sto toiljoni prebivalcev v treh
mesecih in pol! Sploh se pa J. S.
K. J. ne more ozirati na noben iz¬
govor. Časa je bilo dovolj, da se
stvar uredi; ozirati se moramo le
na sklepe in na dejstva; vsaj jaz
se tega držim.

Na podlagi teh nedostatkov pro¬
testiram kot bivši delegat zoper
uporabo G. N. kot uradno« glasilo
J. S. K. J. od 1. januarja 1914 na¬
prej.

McKinley, Mimi., 10. januarja
1914.

Frank Koche var, bivši delegat
J. S. K. J.

VSEM TISTIM. KI SE
ZANIMAJO ZA PESMI
POK. REV. SMREKARJA

naj 'bo povedano, da jih Narodni
Vestnik obžaluje, ker so tako
kratkega spomina, ali pa tako ne¬
vedni, da nie vedo, kaj so prina¬
šali slovenski časniki v Ameriki
svoječasno, vzlic temu, da so to
večinoma stari ameriikanski Slo -
venci in si nadevajo nekako kro¬
no ‘ ‘  filozofov. ’ ’

Narodni Vestnik je eden iz¬
med najmlajših slovenskih časni¬
kov v Ameriki; vendar potrudil
se je, ker si je štel to v časnikar -
sko dolžnost, da je dobil kolikor
mogoče vse slovenske časnike in
knjige, ki so kedaj zagledali beli
dan v Ameriki.

Med temi je tudi bivša “Na¬
da”, vse številke Amerifcanskiega
Slovenca, itd. In iz teh časnikov
je Narodni Vestnik ponatisnil
priobčene pesmi, katere je 'zložil
ali prestavil pokojni Rev. Andrej
Smrekar, in sicer), pesfem “Ru¬
dar” je bila priobčena leta 1893 v
št. 35 A. S.; pesem Božični Zvo -
novi je bila priobčena iz koledar¬
ja A. 'S.; e leta 1899; pesem
“Stenska ura” je bila vzeta iz
koledarja A. S. iz leta 1898; in
pesem “Otrok” je bila vzeta
iz “Nade” 'z leta 1905. Za pona¬
tis teh pesmi niso- 'bile pravice
■pridržane. Kaj potem komu mar,
če N. V., priobčuje lepe pesmi,
katere imajo manij ali več literar¬
ne veljave za Slovenstvo?

Narodni Vestnik izplača v kate¬
rikoli banki se zahteva $1000.—
onemu, iki dokaže, da ima N. V.,
ali da je kedaj imel le en stavek
v Clevelandu zginolih rokopisov.

DELAVSKI VODJE
ZA VARNOSTNE NAPRAVE.

Washington, 12. januarja. —
Vsled visokega števila nasilnih
usmrčenj po rudnikih in premo -
govnikih v Združenih Državah v
letn 1913, ki je doseglo 2360 vsmr-
■čenj, najvišje število odkar obsto¬
ji zvezni urad za majne, so se po¬
svetovali John Mitchell, prejšnji
predsednik United Mine IVorkers
podpredsednik te unije, Hayes,
zvezni tajnik notranjih zadev
Lane in vodja zveznega urada za
majne, Dr. John A. Holmes, o
morebitnem vzroku teh nesreč in,
da se nekaj vkrene, da se vsmr -
čenja po majnah zmanjšajo.

GUVERNER west
da brezdelnim delo.

Salem, Ore., 13. januarja. —
Brezdelne armade, ki se klatijo
l  po vsem skrajnem zapadu, so veli¬
ko vprašanje za ondotne oblasti.
Iz Portlanda v Salem je. prišlo
100 mož peš za kruhom. Guverner
je dal 40 delo po $1.50 na dan
ostalim bodo pa morali najti
delo glavno mesto Salem in co-
hnty.

POSLANEC Z NEBES

GRE V JEČO.

Topeka, Kans., 13. januarja, —
Nek tujec z imenom Nichlson, ka¬
teri pravi, da je bil poslan z neba
da bi skolektal $100,000. — za u -
mrlega predsednika Jefferson-a,
je bil uječen. Tujec je prišel k še«
rifu in je imel v koveegu belo ob -
leko, katero pravi je nosil v nebe -
sih in med potjo na zemljo. Tujec
je najbrže blazen.

BOLEČINE.

Mi bi morali biti hvaležni za
bolečine, ker nam kažejo, da smo
prestopili ktere naravne postave
ter ne poslušali gotovih določb, da
smo ali jedli ali pili, kar bi mora¬
li opustiti ali pa da smo prepozno
ustajali. Prebavni sestav je na -
vadno prvi, ki trpi. Zabasanost na
stane z glavo—ali brbtobolom,
zgubo teka in slabo prebavo. Tak¬
rat nam je treba Trinerjevega a -
-meriškega zdravilnlega ‘grenkega
vina, ker bo povsem' izčistil telo
ter ga ob enem ojačilo, tako da bo
samo zamoglo opravljati svojo
prebavno dolžnost. Je zelo dobro
sredstvo v boleznih želodca, jeter
in ereves.

V lekarnah. — Jos Triner, u-
va že valeč in iz važe valeč, 1333 —
1389 So. Ashland Ave., Chicago
111 . —

Trinerjev liniment bi morali ime
ti za vse potrebe vedno pri ro -
ki.

POZIV.

Našega zastopnika Mr. John So-
dec-a prosimo, naj nam naiznani
svoj natančen naslov za en teden
naprej, kjer se bode nahajal, da
mu 'bodemo poslali (knjige in druge
stvari, tikajoče se zastopništva. : —
Rojake prosimo, da ga na ta poziv
opomnijo, kadar jih bo obiskal.

NARODNI VESTNIK.

VILLA SE PRIPRAV¬
LJA ZA NAPAD NA
GLAVNO MESTO.

Ojinaga padla v roke vstašem.
Huerta-va moč na severu zru¬
šena. Tisoče jih beži v Združene
Države. Huerta ne more plača -
ti obresti.

Presidio. Tex., 12. januarja. - -
Ustaški general Villa je popolno -
ma .potolkel zvezno vojsko Huer -
ta-ja pri Ojinagi. Ker so skoro vsi
Huertovi vojaki iz Ojinage bežali
čez mejo v Združene Države, za¬
to je pustil Villa le'nekaj svojih
ustašev v tej obmejni vasi; z okoli
5000 mož, ki so dobili v roke več
pušk in topov Huerta-jeve vojske,
je pa odkorakal v Chiliuahua, kjer
bo njegov glavni stan.

Vasica Ojinaga je povsem zru -
šena od strelov iz pušk in topov iz
ustaških vrst. V Presidio je pri -
bežalo okoli 4000 zveznih vojakov
in civilistov. 'Odposlali jih bodo
v Marfa, Tex., kjer si bodo sami
postavili šotore. Marfa leži 67 milj
od Presidio, in tja bodo maršira-
li beguni, kacih 3000 vojaških be¬
gunov, šest Huertovih generalov,
in okoli 1500 civilistov, peš. Voja¬
ki imajo s seboj 1000 konj in mul.

Chihuahua, Mex. 13. januarja.
Villa namerava dati svojim vstaš -
kim vojakom teden dni počitka.
Po preteku tega časa namerava
vstaški general proditi proti me¬
stu Torreon, kot prva postojanka
v nameravanem prodiranju proti
glavnemu mestu republike. Villa
bo pustil za seboj ozemlje, ki je
popolnoma očiščeno Huertovih vo¬
jakov. Okoli mesta CJiJhuahua je
vtaborjenih mnogo vstašev.

Mesto Meksiko, 13. januarja. —
Meksikanska vlada ne bo plačala
poluletne obresti na dolg, katere
so zapadle ta mesec. Vlada je v
hudih denarnih škripcih.

DELACIV IZGREDU
RADI ČAKANJA NA DELO.

Detroit, Mich., 12. januarja. —
Množica mož, kacih deset tisoč po
številu, kateri so čakali več ur
pred tvornico Ford Motor Co. v
hudem mrazu za delo, so pričeli
resno razgrajati ko se jim je na¬
znanilo, da ni dela za nje. Razbe¬
snjeni delaivci so razbili okna v
tovarni in razšli se niso, dokler
niso prišli ognjegasci, ki so v mr¬
zlem zimskem dnevu brizgali vodo
na delaiskoče može.

Krik nekaterih časnikov, da bo
Ford Motor kompanija razdelila
iv leitu 1914 deset miljonov dolar -
jev dobička med svoje delavce, je
privabilo toliko delavstva v De¬
troit, da so Fordove tvorniee ob¬
legane od tisočev brezposelnih.
Tovarna je tudi naznanila, da bo
plačala vsakemu delavcu $5. —
na dan, kar je bila vada za o -
gromni naval.

JEKLARNA DELUJE

S POLNO PARO.

Wheeling, W.  Va., 12. januarja.
Riverside jeklarna, ki spada Uni¬
ted States Steel korporaciji, ka¬
tera ni poslovala štiri mesece, je
začela obratovati danes s polno
paro. 5000 starih delavcev bo upo-
slenih.

VOJAŠKE TAJNOSTI

PRODANE RUSIJI.

Stockholm, švedsko, 13. januar¬
ja. — Z  zaporom prejšnega detek¬
tiva v švedski mornarici z ime -
nom Toerugren in mladenča IIol-
steinson je prišla švedska vdada
na sled veliki zaroti s sedežom v
Kopenhagen, koje namen je bil
vedovati po švedskih vojnih uačr-
ogledavati švedske vtrdbe in pak¬
tih in jih prodajati Rusiji.

V zaroti je več Rusov in ruskih
oficirjev, ki so bili preje pridejani
ruskemu poslaništvu v Kopenha -
gen. Vsi ti so zapustili Švedsko.

BULGARIJA SPRI¬
JAZNJENA. GROZNE
POSLEDICE VOJSKE.

Sofija, 13. januarja. •—- Pri
otvorjenju Sobranja včeraj je
povdarjal ministerski predsednik
M. Radoslavoff, da Bulgarija ne
misli pričeti spomladi vojske in,
da je z vsemi sosedi v prijateljstvu
izven Grčije.

Ljudski štetje, ki se je ravno
dovršilo v ozemljih, katera so bila
odločena Bulgariji, kaže grozne
posledice balkanskega klanja.
Moško prebivalstvo dela Makedo -
je, kateri se je priklopil Bulgari¬
ji, je štelo pred vojsko 175,000 lju¬
di, sedaj le 42,500. V Traciji bilo
je pred vojsko 494,000 prebival -
cev, sedaj jih je le 225,000. V 0 -
'kotici Mustafa 'Paša, kjer so drvi-
le hude bitke, je ostalo le 4000 mož
kih od 33,000 pred vojsko.

KONGRES JE ZOPET

V ZASEDANJU.

Washingtošn, 12. januarja. — Po
čitnice poslancev in senatorjev so
minule in kongres je zopet na de¬
lu. Glavne predloge s katerimi se
bo kongres bavil so: 1, nadzorstvo
čez trust in monopol, vstevši nad
zorstvo mrzlih skladišč; 2) dežel¬
ni denarni zavodi za farmerje, in
zvezna pomoč za kmetijski pouk;
3) Pomnoženje narodne obrambe
s prostovoljnim vojaštvom, z zra-
koplovstvom, z  zgradbo dveh no¬
vih bojnih ladij, in s pomnožen -
jem mornarske milice ; 4) rešitev
proračuna za vzdržavanje vlade
Združenih Držav, ki znaša nad en
■biljon dolarjev na leto.

L-leg teh gl avnih  točk se bo
kongres tudi zavzel za poravnavo
stavke na iViichigan in za preiska -
vo tamkajšnih delavskih razmer,
kar se bo najbrže rešilo na slični
način kot se je rešila stavka pre -
mogarjev v West Virginiji.

Bavil se bo kongres tudi z
zgradbo vladnih železnic v Alaski
in z odprtjem tamkajšnjih premo¬
govnikov.

Ženska volilna pravica bo tu -
di prišla na vrsto pri tem zase -
danju kongresa.

STAR OGRSKI RODOLJUB
SE JE ŽENIL.

Budapest, 13. januarja. — Franc
Kossut, ogrski rodoljub, se je po -
ročil bolan na postelji z grofico
Benyorsky, vdovo po Aleksandru
Benyoskyjem, kateri je bil zvesti
prijatelj patrijota Kossuta, ki se
je 65 let star.

Ko je bil grof Beyorsky hudo
ibolan sta mu stregla grofica Ben-
yorsky in Kossut. Kmalu ko je
Benyorsky umrl, zbolel je Kossut,
in tudi njega je stregla vdova gro¬
fica. Poročiti sta se namenila me -
seča marca, a ker se zdravstveno
stanje Kossuta slabša zvršil se je
zakon sedaj.

STAVKARJIV AFRIKI

RABIJO DINAMIT.

Kinberley, Južna Afrika, 12.
januarja. — Poskus razdjati z di -
namdtom velikanski železniški
most pri Fourteen Streams, 50
milj severno od tukaj, se je izja¬
lovil. Eksplozija je odtrgala ne -
kaj tračnic in poškodovala je ne¬
koliko eno glavo mostu, most je
bil pa neprizadet.

Po 'državah Transwaal in Oran-
ge, kjer je vsled stavke železničar¬
jev ves promet vstavljen, je pro -
glasen preki sod.

SENATOR ASHURST PREDLAGA
PREISKAVO NA MICHIGAN.

MILICA POSLANA DOMOV. MOYER, TAMER IN MILTON
ZAPUSTIJO BAKRENI OKRAJ.

Washington, 12. januarja. —
Senator Ashurst iz Arizone je pred
lagal v senatu popolno preiskavo
razmer na bakrenem okrožju. Re¬
solucija 'bi nalagala senatnemu od
boru za uk in delavstvo, 'da pre -
išče.:

Razmerje med delodajalci in de¬
lavci v kolikor se tičejo sedanjega
spora.

Če je zahteva glede minimalne
plače in drugih zahtev opravičena.

Prvotno investiranje denarja in
dobiček kompanij.

Kedo je odklonil poravnavo, de¬
lodajalci ali delavci.

Če se drži katerega delavca
proti njegovi volji v 'delu, ali, če je
bil komu vstop na pošto prepove¬
dan. Če so bile priseljeniške posta¬
ve 'kršene. Če je bila katera oseba
kaznovana zoperpostavno.

Če se vzdržuje v rudarskem o -
kraju kaka protipostavna skup -
ščiua.

Poročilo zveznih preiskovalcev
vsebuje stvari, katere se niso obja¬
vile.

Del tega poročila govori, da ni¬
so bili vojaki pod pravim vod -
stvom; da so hodili v salune, da
je bilo več miličarjev pijanih, in
da so nekateri nosili revolverje
'ko so *biH pijani. Poročilo preiska¬
ve pojasnjuje nadalje, da je 'bila
stavka izvanredno mirna, če se
vpošteVa število stavkarjev, dobo
kolikor časa stavka traja, srd ker
se je vsa milica države poslala na
slavkarski 'okraj, in ker so se
AVadell-novi “gunmeni” importi-
rali. Vsmreeni so bili, dva stavkan¬
ja, katera je "VVadell-novo moštvo
iz zlobnosti vstrelilo brez povoda
na Poinesville, in en deputi šerif
ter en stavkar, katera sta eden
drnzega vstrelila.

Vodje W.  F. of M. so opetova -
no svarili stavkarje, da naj ne no¬
sijo orožja, da naj se ne opijanijo

in le malo je bilo aretiranih ra¬
di teh prestopkov. Poročilo pra -
vi nadalje, da se je nedvomno več
stavkarjev vrnilo na delo radi
strahu pred kompanij aini in njih
‘sodelovalei. Na drugi strani je pa
Wadell-ovo moštvo in deputi še -
rifi surovo postopalo napram stav-
karjem in v večih slučajih so pre¬
tepali možke in ženske.

Ena najbolj čudmih stvari je, da
niso- stavkarji, vsled napetosti
razmer napravili nikake škode
kompanijski lastnini.

Senator Townsena iz Michigana
je vgovarjal resoluciji senatorja
Ashurst iz Nevade, češ, da še ni
bilo predloženo niti poročilo gu -
vernerja Ferris, niti velike porote.

To je pristransko poročilo zvez¬
ne preiskave, in michiganski sena -
tor Townsena je pokazal svojo zo-
pernost napram pravici in na -
pratn organiziranemu delavstvu.
Državniki v Michigan kažejo, da
res vrana vrani ne izkljuje oči.

Houghton, Mich., 12. januarja.
Charles H. Moyer se je podal v
'Chicago od koder odpotuje v Den
ver, Colo. O. N. Bilton, svetovalec
W.  F. of M., se je podal v Lead -
ville, Colo. Tudi organizator Tan
ner je zapustil bakreni okra j. Na
bakreneik okrožju je ostal kot. za¬
stopnik W. F. of M. le R. S. Mae
Kenzie, ki je izjavil, da se vsi (ri¬
je odšli uradniki v kratkem vr -
nejo.

Bakreni okraj zapustile -so tudi
zadnje čete milice. Miličarji so se
zaljubili v nekatere hčerke skebov
in se bodo vrnili kot čuvaji v služ -
bo kompanij.

Zadnje dni so kompanjije impor-
tirale več stavkolomeev, vendar so
stavkarji severnega dela okraja
še povsem zvesti uniji. Na delo
se je vrnilo le malo število stav -
karjev okoli Ahmeek.

HUDA ZIMA

V SREDNJI EVROPI.

Pariz 12. januarja. -— V osredju
Evrope je jako huda zima. Snežni
viharji, ki so razsajali po srednji
Evropi pred dvema tednoma so se
zopet vrnili in divjajo s podvoje -
no močjo.

Iz Rusije se uradno poroča, da
je 150 oseb zmrznilo. V nekate -
rih krajih Rusije je sneg devet čev¬
ljev visok. Na Bavarskem in na
vzhodni meji Francije je sneg
vstavil ves železniški promet. V
Švici je visoki sneg in bati se je
snežnih plazov in povodnji. V Bel¬
giji so napravile povodnji veliko
škodo. Temelje stotin hiš je voda
spodjedla, raztrgala je ceste, zasu¬
la je stroje nižje ležečih to var en
z blatom in vzelo bo mesece pred-
no bo škoda popravljena.

PLAČA V JEKLARNAH

SE ZNIŽA.

Philadelphia, Pa., 13. januarja.
Z  dnem 26. januarja žnižale boste
Allamvood Iron & Steel kompani -
ja in J. Wood & Bros. kompa¬
nija plačo vsem delavcem za 10
odstotkov. Prizadetih ibo 1500 de¬
lavcev. Znižanje se pripisuje po¬
manjkanju naročil.

PALAČA KARDINALA

ODPEČATENA.

Rim, 12. januarja. — Danes je
sodišče odpečatilo vrata v palačo
umrlega kardinala Rampolla, ko-
jega oproka je zginila na tajni
način. Oblasti so napravile inven¬
tar vsega, kar so našle v palači
Sodnik je poklical vsled zginje-
nja oporoke pred sodišče več prič,
med temi barona in baronico Ram¬
polla, Pezzana, tri strežnike umr¬
lega kardinala, usmiljeno sestro
Lucijo, katera je opravila truplo
Rampolleja, kaplana Mancini in
več nun, katere so prišle v palačo
kardinala ob njegovi smrti. Svet
se čudi, da se je pripetilo v Vati¬
kanu kaj tacega!

VZHODNE DRŽAVE

V KREMPLJIH ZIME.

IVashington, 13. januarja. — V
sevrovzhodnih državah in v vzhod
ni Kanadi razsajajo hudi viharji
in mraz je pritisnil z vso močjo.
V državi New York je na večih
krajih 20 stopinj- pod ničlo.

Na vzhodu Kanade divjajo -straš
ni viharji daleč v morje in mnogo
parnikov je v nevarnosti. Parnik
Cobequid, na 'katerem je bilo 150
potnikov je brezžično brzojavil, da
se potaplja.

ZGOTOVIL ČUDNO URO

V PETIH LETIH.

Col ville, Vrasli. 8. januarja. —
Frank Fri-ede iz Col ville, Wash,
je po petletnem delu izdelal goto¬
vo najčudnejšo uro na svetu. Dele
te ure je zbiral po vsem svetu. Ura
je 10 čevljev visoka in tri čevlje
v premerju. Ima 108 številčnic*,
kaže čas, velikost ‘zastavo, način
vlade in nje znamke, najnižji de¬
nar, glavno mesto in uradni je¬
zik vsake države. Ura kaže razna
stanja lune, zemljo, razne lunine
in solrtčme mrke. Gibanje plane -
tov njih velikost, itd.

PEČ SE PREVRNE
3000 LJUDI BREZ STREHE.

Benedke, Italija, 12. januarja:
Vso vas Castle Guglielmi je vni -
čil požar, ker se je prebrnila peč
za kuho v neki hiši. 3000 ljudi
je zgubilo domovanja.

15.

KRANJSKO-SLOVENSKO

PODP. DRUŠTVO j jjp j SV ETE BARBARE

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporirano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa.

I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyommg.

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik- IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.

T nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

IX nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa
III nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Learner Avenue, Detroit, Mich.

Bog dal da bi ta borba, katera je
že mnogo žrtev stala, prinesla kaj
dobrega sadu, tako da ne bi bila
ta strašna borba zastonj,.

Ta check, ki sem ga danes pre -
jel od vas, ga bom sporazumno
s tajnikom S. H. Z. porazdelil med
najbolj revne člane S. H. Z., ka -
kor želi društvo sv. Petra št. 21,
Chisholm, Minn., za porabo ases -
mentov in za ničesar drugega. Če
še kaj več prejmem takšnega da¬
rovanega denarja, potem bom ta •
ko storil po želji društva in vstre-
gel njihovem željam. Tako še en -
krat hvala vsem darovalcem, kate¬
ri so toliko žrtvovali. Vam kličem
Živili! Sedaj vam voščim veselo in
srečno novo leto, da bi bilo boljše
kot je bilo leto 1913. Da ste mi
zdravi, vam udani,

Michael Sunich,

Gl. Blagajnik S. H. Z

I a ^arj a ,

gel. Rodom je bil iz Bosne; v A
meriki je bil sedem let. Glumač je
bil dober pisatelj in dober govor¬
nik, in kot prepričan in nevtrud -
ljiv socijalist je med Hrvati v A-
meriki eden prvih, aposteljev so -
cijalizma. Glumač je bil pa tako
rekoč tudi stvarnik Jugoslovan -
ske socijalistične zveze v Ameriki.

Blas

mu spomin!

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgenort O
I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135 Broughton Pa g P  ’

II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402’ Witt, 111. ’

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O Box 707
Forest City, Penna. ' ’

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’'.

IZ NOVE DOMOVINE.


DULUTH.

— To leto bo Duluth 60 let star.
Pogodbo s katero se je prevzelo to
■ozemlje od Idnijancev je bila pod¬
pisana leta 1854.

Povodom šestdesetletnice bodo
najbrže meščani postavili sporne
nik Danielu Greysolon Sieeur Du
Lhut, kateri je odkril to ozemlje
in po katerem nosi mesto ime.
Spomenik se bode postavil pred
“Court housom.”

— Rojakom in rojakinjam v Oli
ver, Wis., se naznanja, da smo
vstano.vili na Oliver nedeljsko šolo.
Šola je priporočljiva za vse, staro
in mlado, za možki in ženski spol.
Šola ima tri razrede; prvi razred
za male otroke, drugi za večje o -
troke, in tretji za odraščene. Šola
začne vsako nedeljo ob tretji

se

uri popoldan. Vsi ste uljudno vab
ljeni, da se vdeležite nedeljske šo¬
le, ker šola nas vodi v napredek.
Možje, pripeljite s seboj žene in
otroke, fantje in dekleta pa pridi¬
te sami. Uljudno vabi

Šolski odbor.

— Ivan Zorja, ki je sam priznal,
da je vstrelil policaja Neil J. Mo-
oney pri jeklarni v New Duluth,
je prišel pred poroto vsled vmora
prve stopinje.

Savo Rakič je bil obdolžen no¬
šenja skritega orožja.

— Razporočila sta se pred dn-
luthskim sodiščem Matt Bavdek,
33 let star in Marija Bavdek, 26
let stara. Žena je obdolžila mo -
ža pijanosti in krutosti. Poročila
sta se na Eveleth 27. julija 1904.
Mati pridrži varstvo otrok, šest¬
letne Anice in enoletnega Tončeta.

— V našem uradu so se zga-sili:
John Povsha, salunar, Hibbing,
Minn. in Peter Štavdahar, Chi¬
sholm, Minn., na poti v Joliet
glede K. S. K. J.

da se vsi vdeležijo seje dne 1. feb¬
ruarja, ker imamo rešiti več važ -
nih stvari, katere bi morale biti re¬
šene že meseca januarja.

Ob enem priporočam tudi naše¬
ga delegata kateri je bil na kon
venciji svete Barbare v Pittsburg,
Pa., izvoljen, da zastopa vso našo
jednoto pri zborovanju raznih jed-
not v Chieagi, 111., glede združen -
ja. Naša postaja je večinoma za
združenje in želi, da bi se zastop
nik za splošne želje zavzel. Naj
piše ali govori kedor kar hoče,
dejstvo je, da je med nami preveč
jedhot in je treba, da se naredi ko-
rak-za združenje.

Mike Glavach, -predesednik.

HIBBING.

— Paulina Ruttsa iz Brooklyn
location je bila aretirana, ker je
prodajala v svojem hranilišču pi¬
jačo brez licence.

TOWER.

— Prvi kadidati, ki so se zgla -
sili za mestne volitve so H. Olson,
za župana, G. C. Carlson za me -
snega rekorderja, A. H. Lofgren
za aldermana.

CHISHOLM.

— Ilija Luziach 34 let star, ka -

teri se je v rudniku tako poško -
dil da bo slepec za vse življenje,
bo dobil $3500. — od Oliver Mi -
ning Co. Taka je nova odškodnin -
ska postava za delevce, katero so
skovali kapitalistični poslanci, to
je isti, ki ne vedo kako se služi
kruh s krampom. Več kot suženj¬
sko je vzeti človeku vid, za $3500.
Rojaki sezite po knjigi, katero ima
v zalogi Narodni Vestnik, in ka¬
tera vam bo vsem odprla oči, da
ne boste v bodoče pošiljali svojih
nasprotnikov v zakonodaje. “Knji¬
ga” Delavska odškodninska posta
va” stane le 30e in je najboljši
politični poduk za vse delavce. Na¬
ročite si jo!

GILBERT.

— Cenjeno uredništvo: Tukaj
vam pošiljam $4.25 za Michigan¬
ske štrajkarje, katero svoto smo
nabrali na društveni, seji sv. Bar -
bare v Gilbert, Minn.

Ob enim naznanim vsem članom
društva sv. Barbare na Gilbert,

— V odgovor na več vprašanj
od rojakov iz Soudan in Tower,
glede uPganja denarja, tem po -
tom naznanjamo, da istega lahko
pošiljajo po pošti na naše stroške
če sami nemorejo ali ne vtegnejo
sem. Banka plača obresti po 3 od
stotke od prvega dneva uloge in
denar se lahko vsak čas dvigne.
Pojasnila glede posojil; in druge
važneje stvari se dajejo pismeno
na zahtevo. Priporočamo se vsem
cenjenim rojakom in jamčimo za
popolna tajnost vseh nam zaupa¬
nih zadev, kakor tudi za hitro in
pošteno delo.

First State Bank of Ely, Minn.

VIRGINIA.

— First National bank je priče¬
la poslovati v svojem novem po -
slopju, ki je najvišje poslopje na
Range.

— Michael Boylan, kandidat za
župana je začel z agitacijo za žu -
panski stol. V nedeljo večer je
imel prvo zborovanje v Fay ope -
ra house

CALUMET. MICH.

Spoštovani urednik Narodnega
Vestnika. Vam naznanim, da sem
prejel vaš check vreden $18.35,
darovan od društva Sv. Petra St.
21, S. H. Z., Chisholm, Minn., s
priporočbo, da se uporabi za ases-
mente najbolj potrebnih članov
štrajkarjev v Calumet, Mich.

Dragi mi urednik presrčno se
vam zahvaljujem kakor tudi Dru -
štvo Sv. Petra št. 21, Chisholm,
Min., Za ta dar, katerega je žrtvo¬
valo za tukajšne rojake, kateri se
borijo za boljšo bodočnost ne samo
za sebe, ampak za vse delavstvo.

— Igro “Izbiralka” priredi 8.
februarja dramatično društvo
“Triglav” v Cleveland, O., Četr¬
tina čistega dobička gre za stav -
kar j e na Michigan.

— Umrl je v Cleveland, O., v
mestni bolnišnici Frank Peterle,
45 let star, za operacijo.

— Umrla je v Loivber, Pa., 45
letna Lucija Zupančič rojena
Heinčič, rodom iz Uhreda na Spod
njem Štajerskem. Zapušča žalu -
jočega soproga, hčer in dva sina.

— Smrtno ponesrečil je rojak
Jožef Govednik v Sunnyside, U -
tab, rodom iz Lokvice pri Metliki.
Bil je na veselici in proti polu-
noči je zginil. Njegovi tovariši ga
niso našli doma, vendar šli so
spat, ker niso nič slabega slutili.
Svetega Štefana dan so ga iška -
li ves dan zastonj. Šele 27. decem
bra so ga našli oni, ki delajo pri
kotlih, utopljenega in popolnoma
kuhanega. Ne ve se, če je sam za -
šel notri ali so ga vrgli kaki fa¬
loti. Zapušča brata v San Fran -
ciseo, Cah, in v starem kraju
sorodnike.

— Trgovino za obleko in krojač-
nico odprl je krojaški mojster
Framk Žagar na Chisholm, Minn.
V trgovstvu bil je prej 1  v Joliet,
111 Novo slovensko podjetje pripo¬
ročamo rojakom.

— Policija je rešila rojaka

Louis Zupančiča, gostilničarja v
Collinswood, O., pred ©sleparje -
njem premetenih goljufov, ki so
iskali z oglasom v časniku part -
nerja s $3000. — s katerim denar¬
jem bi se z rokoborskimi predsta¬
vami lahko zaslužilo $6000. — Na
oglas je odgovoril neki John Sivi -
chowski, ki stanuje blizu Zupanči¬
ča. Drugi dan se je pripeljal v Zu¬
pančičev salun neki tujec v avto¬
mobilu in se je izjavil, da išče
Swichowskega, katerega bo oboga
tel. Zupančič se je začel za boga -
stvo zanimati, in drugi dan sta pri
šla dva tujca, ki sta ga peljala v
sobo v nekem hotelu v mestu, kjer
so bile vse priprave za rokoborbe
in -dirke. Lopovi so mu obetali, če
vloži nekaj denarja za bližajočo
se rokoborsko predstavo, bo za¬
služil mogoče $15,000. — Zupan¬
čič je podpisal pogodbo. Policija
je pravočasno zvohala vso stvar in
je aretirala -pet sleparjev, ki so ho¬
teli rojaka Zupančiča spraviti ob
večletne prihranke.

— Štorklja je prinesla rojaku
Jakobu Kolmann v Cleveland, O.,
za novo leto malo prevelik dar,
namreč kar dve punčki skup.

— Umrl je v Frontenac, Kans„
rojak Martin Oplotnik, 33 let star,
rodom od Sv. Pavla na Spodnjem
Štajerskem. V Ameriki je bil 11
let. Meseca julija 1913 se je poško¬
doval v premogovniku in od tistih
mal ni več zapustil postelje. Bil
je elan terh podpornih društev.

— Poročila sta se v Joliet lih,
rojak Frank Zupančič in gospodič
na Stella Vingin.

— Poročil se je v Cleveland, O.,
rojak Ignac Smuk z gospodično
Rafaelo Jerman.

— Ponesrečil je v Ravensdale,
Wash., rojak Jožef Blažič.Vtrgal
se je v premogovniku kamen nad
njim in mu je zlomil nogo pod
kolenom.

— Umrl je znani hrvatski soci¬
jalist Milan Glumač na farmi so -
druga Periča v Cedar Lake, Ind.,
za jetiko. Zdravil se je nekaj ča¬
sa v Californiji, a pomoči ni bilo.

Glumač je bil po poklicu stavec,
a vstanovil in urejeval je hrvaški
socijalistični list “Radni-čko Stra¬
žo” v Chieagi, dokler ni obnemo-

— Zadnji ponedeljek so spremi¬
li v Cleveland, O., večnemu po
čitku rojaka Anton Zakrajšeka,
doma od Lužarjev pri Velikih La
ščah. Pokojni je bival več let v
Ameriki. Tukaj zapušča žalujočo
soprogo in štiri otroke. Bil je pri
več društvih, katera so mu prire -
dila krasen pogreb. Bil je šest let
v Mlekarskem obrtu; zadnje tri
'leta je imel saloon, katerega je
bil pa izgubil pred nedavnim ča -
soni. Naj v miru počiva!

— Slovensko pevsko in Drama -
tično društvo Triglav v Cleveland,
O,, uprizori v tej sezoni igro “Ma¬
terin Blagoslov” in sicer na belo
nedeljo, v Majniku pa vprizori
krasno igro “Lepa Vida..”

— V Zadnjič smo poročali iz
‘Clevelanda, O., da so vlovili tova -
riša od Frank Kiney-ja, kateri je
storil smrt na Električnem stolu v
decembru. Poročilo je bilo neres¬
nično, kajti imeli so napačno o -
sebo za lopova “Kid Dugan.”

— V Cleveland O., se je mudil
znani trgovec z zlatnino Anton J.
Trbovec. Prišel je na obisk k bra¬
tu, in tudi k znancem in prijate -
ljem. Gotovo je našel tam zopet
kaj dobrega 'za njegovo spretno
humor istiko.

— Rojaki v Cleveland, O., so

ustanovili podporno društvo pod
imenom “Prešeren.” katero misli¬
jo priklopiti tukajšnji zvezi.

do mene, usmili se vendar otrok,
kateri morajo po nedolžnem trpe¬
ti pomanjkanje v vsem. Če je tvo¬
je srce tako kamenito, da si še na
lastne otroke povsem pazabil, po¬
tem mi naznani, če si se popolno -
ma ločil od svoje družine za ved -
no. Ako si živ, te prosim, oglasi se;
ako si mrtev, počivaj v miru!

J. S., box 73, Chisholm, Minn.

NAZNANILO.

— Društvo Sv. Petra št. 20 S.
II. Z. v Eveleth je imelo svojo red¬
no mesečno sejo dne 28. decembra
1913.

V novi odbor izvoljene so bile
sledeče osebe:

John Agnich, predsednik;
Anton Omerzu, podpredsednik
Frank Božieh, blagajnik;

Frank Lenieh, Priv, tajnik;
John Fugina, drugi tajnik;
Knjigovodje so:

Anton Omerzu;

Frank Prebek;

Matt Gorjanc;

Maršal: Frank Kochevar.
Zastavonoša George Sterk;
Bolniški obiskovalci so:

John Shutte, za mesto;

Frank Jare, za okolico Fayal;
Frank Okoren, za okolico Spruce
Frank Prebek za okolico Adams.

I

10 Cigarettes

Zakaj ne kadite najboljšo

NEBO

X ^ CORK TIP

CIGARETTES

Ni boljših

„So izvrstni”

DRAGI PRIJATELJ!

VPAŠANJA IN ODGOVORI

A. S. Mihvauke, Wis. Pod bese -
do “ ultramontanee ” se razume
politični katoličan, ki se bori za
posvetno moč papežtva.

Patriciji in plebejci, to sta bila
dva razreda prebivalcev v rimljan¬
ski ljudovladi. Ko se je vstanovila
cesarstvo, sta ta dva razreda zgi
nila. Ob času navala barbarov na
rimljanstvo, ob času preseljevanja
ljudstev, zAš& se je fevdalizem
in ž njim fevdalni graščak in
suženj. Buržoazija je spodjedla
fevdalizem. Ko je buržoazija
zmagala, ležal ji je pod nogami
proletarijat. Pod buržoazijo so na¬
stale mojsterske skupine in po -
močniške skupine.

Sužnost je staro sredstvo pod -
jarmljenja in izkoriščanja pohlev¬
nih. Nastala je najbrže kmalu po
kanibalizmu, to se razume tako,
da je nastala sužnost takrat, ko
so močnejši uvideli, da je za nje
koristnejše držati slabejše pri živ¬
ljenju kakor jih požreti. Ultra -
montanci so pomagali odpraviti
plebejstvo, s tem prišli so na kon¬
ja, pomagali so na noge fevdaliz¬
mu in v splošnem, so bili vedno
na strani vladarjev in tlačiteljev.

Katoliški duhovnik ni vsak ul -
tramontanec, to je, vsak naš duhov
nik ni politik skrit za vero. Duhov¬
nik ki je nasproten ultramom -
taneem se zove modernist, in mo -
dernist je isti duhovnik, kateri iz -
vršuje svoje dolžnosti kot človek,
narodnjak, državljan in duhovnik,
ne poteguje se pa zoper svoje pre¬
pričanje za Rim. Ultramontanci
prezirajo in preganjajo moderni -
ste.

M. B., Bayfield, Wis. V Duluth
ni nobenega hrvatskega lista niti
•hrvatske tiskarne. Če potrebuje -
te tiskovine ali knjige naročite pri
nas; če pa hočete hrvatski list, je
pa najboljši za vas “Radnička
Straža,” Pilsen Station, Chicago,
111.

Martin P. Eveleth, Minn. Vaš
izvrstni dopis smo pridržali za pri¬
mernejši čas. Gotovo ste opazili,
da nismo ničesar odgovorili na na¬
pad dotične osebe. Kar se tiče
‘Smerekarjevih pesmi, imamo mi
dovoljenje za objavo od merodajne
osebe. Zdravi!

J. K., Wakefield, Mich. — Do -
ba za tirjatev preveč plačene to -
vomine je potekla z dnem 31. de¬
cembra 1913, zato vam vračamo
tovorni list.

Pošiljam vam še ostanek za vi¬
no, to je znesek enajst dolarjev.

Zahvaljujem se vam, ker ste po¬
slali res dobro kapljico. Kedorkoli
ga pokusi se izrazi pohvalno o
njem, češ, da še ni takega vina pil
v Ameriki. Kedar mi ga zmanjka,
ga zopet naročim. Z Bogom! John
Zakrajšek, lock box 171, Thomas,
W. Va.

Gornje pismo pove kakošen je
moj pridelek vina. -Rojaki po Min -
nesoti in sosednih državah naj se
obrnejo z naročili na

Anton W. Fox, box 877, Virgi -
nia, Minn.

On naročuje od mene cele kare
vina in ga pošilja kot ga dobi. Za
pristnost jamči posestnik vinogra¬
da

Frank Stefanich,

R. R. 7, box 124,

Fresno, Cal.

s®


r

P. 10  1

VV

L"

r/

E dir j

SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAto
RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V Sfi
CU, VSTANOVLJAMO JIH.



4 r,

L.p 1


First National Bank,

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po naj nižjih cenah

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo  obresti po 3 od sto.

SES|

u se

fef?

Duluth Brewing & Mailing Co.

Duluth, Minn.

& ot

Jto<

pV

:# ize:

'ja jeP<

Vari najboljšo in rojakom dobro znano pnj
- steklenicah pod imenom „REX“ kaki

jjUS^

• •
t •

tudi pivo v sodčkih.

Math. Kostainshek

iifi! 3

jjldoiafflo

jji n 10 .


K*#! V te¬
mno P-
1 * 1 , rojen v

upravitelj za Mesaba Range. Virginia, lij

Sli. ZV!

sftom Tra

NAZNANJE!

Kot žena in mati, brez potreb
nih sredstev za življenje, me po -
manjkanje sili, da se oglasim tem
potom, da zvem, če mogoče, kje
je moj mož in oče otrok, kateri
nas je zapustil brez vsega vzroka
v bedi in revščin. Če nimaš ljubezni

ELY, MINN.

VSLED PREOSNOVE TRGOVINE IN DELANJA INVENTARJA HOČEMO

IZPRAZNITI NAŠE POLICE IN DA TO DOSEŽEMO, SMO ZNIŽALI MOČNO DO¬
SEDANJE CENE.

RAZPRODAJA BO TRAJALA LE DESET DNI, SE ZAČNE 14.

24 JANUARJA 1914.

IN KONČA

Moški oddelek.

Volnene spodnje srajce, navadna,
cena 50c, sedaj.

Volnene nogavice, navadna cena.
50c, sedaj .

Volnene Jersey srajce, navadna,
cena 75c, sedaj.

Volnene, lepe gornje srajce, navadna
cena $1.50, sedaj .

35c

35c

39c

98c

čevlji.

Ženski čevlji iz teletine, na gumbe,
ali trake, preje $2.75, sedaj-

Visoki čevlji za dečke.

preje $2.50, sedaj.

$2.19
$1.98

Blago za žensko in otročjo obleko

54 palcev široko blago za obleke, sive in ru -
jave barve, navadna cena $1.00,,

sedaj

69c

54 palcev široko blago za obleke, mešana vol¬
na, navadna cena $1.00,.

sedaj

69c

28 palcev široko serž in dijagonal blago, na¬
vadna cena 25 centov,

Jopiči.

Otročji sveterji, navadna cena 75c,..
sedaj .

Sveterji za dečke, navadna cena....
$1.25, sedaj .

Sveterji za moške in ženske, navadr
cena $3.00, sedaj ...

navadna cena

98c
$ 1.19

Posteljnina.

Blazine, za par, navadna cena $1.25,
sedaj .

Posteljne odeje,

$1.50, sedaj .

Posteljne odeje, navadna cena..

$2.25, sedaj.

Posteljne odeje, navadna cena..

$2.75, sedaj.

Posteljne odeje, navadna cena..

$3.25, sedaj.

Koci, beli, volneni, navadna cenaj
$6.50, sedaj.

Koci, sivi, volneni,'navadna cena, O
$6.50, sedaj.

Koci, šekasti, volneni, navadna .. d*0 k|j
cena 3.50, sedaj.

Koci za zibeli, navadna cena 50c,.

sedaj

$1.69

$1.69

$2.49

$4.39

SLOGAR BRATJE

ELY, MINN.

N

*o

15. januarja 1914.

narodni VESTNIK

||

Iz stare domovine.

u

s

V S (

>

m,

'ah.

e.

Gl,

pil

ikor

10

o-

%\

c

e

o

c

9

9

9

9

9

s

9

c

s :


KRANJSKO.

Sirov mož. Malija Mrak, posest¬
nik na Dolenji Dobravi ima jako
štedljivo ženo, med tem ko je on
pijanec in zapravljivec. Že prejšna
leta je ž njo kruto postopal, letos
pa ko se mu je postavil zaradi za¬
pravljivosti varuh, presegalo je
sovraštvo do njegove žene vse me¬
je. Postal je ves divji kadar je pri¬
šel pijan domov in mu ni hotela
dati žena denarja za pijačo. Grozil
ji je, da jo bode ubil. Obdolženec
je pa tudi svojo ženo neusmiljeno
pretepal. Pobil jo je s polenom na
tla in jo tolkel ko je ležala na tleh
Nato ji je pokleknil na prša, jo
prist iskal k tlom in ji pretil, da
j 0  bode ubil. Ni čuda, da se je
skrivala žena pred njim pri tujih
ljudeh in se po več dni ni upala
domu. Mrak pravi, da je to storil
v popolni pijanosti, kar pa so pri¬
če zanikale. Obsojen je bil na dve
leti težke ječe.

Nevarno orožje. Jožef Perčič
mizar v Stanežičah, je prišel dne
17. avgusta m. 1. popoldne s svoji¬
ma tovarišema po košnji v Tome-
tovo gostilno. Svoje kose so spra¬
vili na neke zaboje, nato pa šli pit
v lopo, kjer so fantje plesali. Ple¬
sati pa je hotel tudi Perčič s svo -
jima tovarišema, vsled česar se je
vnel prepir, kateremu je sledil pre
tep. Obdolženec je sunil Jožefa
Premožeta s tako močjo pod desno
oko, da je postal takoj črn, nato
mu je pa še z žepnim nožem pri -
zadjal na obeh rokah več vreznin.
Ko so fantje Perčiča in tovariša iz
ute potisnili, oborožili so se s ko -
sami ter fante iz lope prepodili. Per
čič je došel bežečega Premožeta,
katerega je z ostrino kose zadel
na levo ramo in mu prizadejal glo¬
boko rano. Obdolženec zanikuje
krivdo, ki je po zašlišanih pričah
dokazana, zato pa bode sedel 8
mesecev v težki ječi.

Nevaren pretepač. Anton Na -
past, rojen v Vižmarjeh, mizarski
pomočnik je prišel dne 19. novem -
bra m. 1. zvečer v Žibertovo go -
stilno na Trati, ker se je jel z do¬
mačim hlapcem Francetom Žitni -
kom prepirati. Obdolženec je za ne
kaj časa zapustil gostilno in se zo¬
pet povrnil. Pred hišo je naletel na
hlapca Žitnika, katerega je začel
takoj z odprtim nožem obdelavati.
Zadal mu je pet ubodljajev, od
katerih sta dva posebno globoka
bila in da ni imel okvarjenec k
•sreči debelo obleko, bi mu bila
slaba predla. Obdolženec je dena -
nje tajil s trditvijo, da on kakega
noža sploh nima. Ker se mu je nje¬
gov zagovor slabo obnesel, dobil
je za kazen 7 mesecev težke ječe.

Boga prekklinjal. Janez Bukov-
šek, rudar v Potočki vasi, je vzlic
svoji mladosti zelo na slabem gla -
su in jako sirov človek. Zvečer
na vernih duš dan je prišel v U-
čakarjevo gostilno ravno tedaj,
ko so domači v kuhinji molili. Tu
je pa začel Boga iu Mater božjo
preklinjati, tako da so morali do¬
mači z molitvijo prenehati. Ena -
ke bogokletne besede je govoril
dne 6. in 7. novembra m. 1. Ob -
dolženec zanikuje krivdo, ter pra¬
vi da ga priče le iz sovražnosti
obremenjujejo. Za kazen se mu je
naložilo 4 mesece ječe.

Moteni ples. Dne 26. oktobra m.
1. je bil v Špenkovi gostilni v Bu -
kovici ples, katerega so se med dru
gumi tudi udeležli Valentin Osel
in brata Andrej in Franc Žnidar.
Prepir povzročil je fant Jakob
Kristan ker je pri plesu Andreja
Žnidarja na tla vrgel. Vsi trije so
se ga takoj z noži lotili in prizade¬
jali le lahke poškodbe. Kristanu
"se je posrečilo napadovalcem po¬
begniti ter je šel od tod v Pod -
gorskovo gostilno kamor so mu
vsi trije obdolženci oboroženi z vi¬
lami in noži sledili. Osel je imel
tudi prazno pivsko steklenico. U-
drli so v Podgorškovo krčmo, po¬
bijali tu steklenice, poškodovali
upravo in se zopet Kristana lo-
t>li. Obdolženci ki le deloma pri -
'Uiavajo 1 , so bil vsi trije obsojeni
ia sicer Osel na 4, brata Žnidar pa
vsak na 3 mesece težke ječe.

Tango prepovedan v avstrijski
armadi. Vojaška uprava je posla-
ia bornim poveljnikom ukaz, s ka¬
terim se vsem častnikom prepove -
( Iuje na javnih plesih plesati v
uniformi tango. Ta prepoved pa se
ne tiče privatnih plesnih priredb
'ajer lahko poljubno plešejo tango.

Kakor znano, je pred kratkim nem
ški cesar Viljem prepovedal nem¬
škim častnikom, plesati tango...

Električna žica ubila konja.
Hlapec novomeškega trgovca g.
Seidla je peljal z vozom po cesti
v bližini Cegelnice proti Prečini
Ko je dospel do mesta, kjer je na¬
pravljena električna napeljava čez
cesto na polje, je konj prišel v do-
tiko z žico, ki je vsled teže snega
počila in visela na tla. Konja je
tok takoj ubil.

Iz Ribnice. Umrl je v Leonišču
v Ljubljani Franc Pic ek, trgovec
in posestnik v Ribnici, Pokojnik
je bil cel mož, kremenitega znača¬
ja, nevstrašen naprednjak in splo
šno priljubljena oseba. Bil je več
let v občinskem zastopu, do svo -
je smrti pa odbornik tukajšnje po¬
sojilnice. Med svojimi tovariši je
slovel po svoji veliki izkušenosti.
Tržani in okoličani so ga visoko
čislali; sploh je bil spoštovan, ka¬
kor malokdo. O njegovem čfelu
priča njegova lepo urejena trgovi
na.

V Št. Vidu na Dolenjskem je u-

mrl g. Ivan Kristan, posestnik in
poštar v pokoju: Bil je daleč nao¬
krog znan in povsodi splošno spo¬
štovan.

Praktično krščanstvo. V Žabji
vasi pri Novem mestu se je zgodil
značilen značaj. Neki delavec, do¬
ma iz Toplic, je živel kakih 50 let
v tej občini, ki ji zapoveduje žu -
pan Štembur. Delal je po raznih
hišah in ko je postal za delo ne -
zmožen, se je nastanil pri neki žen¬
ski v Žabji vasi. V zadnjem času
se je dedec tako zanemaril, da ga
niso mogli več imeti v hiši. Žena
je prosila županstvo, naj reveža
kam spravi, a županstvo je odklo¬
nilo vsako pomoč, češ, da revež ne
spada v občino. Posledica tega je
bila, da so starega moža iz hiše
preselili najprej v svinjak, potem
pa na svinjak, kjer je od mraza
in pomanjkanja umrl.

Obsojena ciganska tolpa. Pred
novomeškim okrajnim sodiščem
je bila dne 30. decembra obsojena
večja ciganska tolpa, ki se je zad -
nji čas potikala po postonjskem o-
kraju ter okrog Višnje gore in
Zatične. Ciganska družba je bila
obsojena zaradi vlačugarstva in
manjših tatvin. Družba, broječa
enajst glav, je iz ciganskih dru -
žin Hudorovič, Brajdič in Leva -
■kovic. Po prestani kazni pridejo
ti cigani v prisilno delavnco.

Na cesti oplenjen. Dne 12. ok¬
tobra je šel tesar Divjak proti
Tržiču. Na potu se mu je pridru -
žil neznan človek, ki ga je zvabil
v Prijateljevo gostilno potem pa
zginil, ne da bi bil plačal. Ko je
Divjak nadaljeval svojo pot, ga je
ta neznanec v družbi z nekim dru -
gkn človekom na cesti napadel. Na
padalca sta Divjaka podrla na tla,
ga obdelavala tako da je izgubil
zavest in mu uzela uro, klobuk,
suknjo in sploh vse, kar je imel pri
sebi. Ko je prišel Divjak k sebi,
se je vrnil v Prijateljevo gostilno
in je ta'rn zagledal tista dva člo -
veka, ki sta ga napadla. Bila sta
to dva rudarja Torkovnik in Inti¬
har, ki sta seveda že tudi prejela
zasluženo kazen za svoje rokov -
njaštvo.

Spričevalo za germanske beda -

ke. Na neki veliki postaji, ki bi
morala biti samo slovenska, se
gnetejo potniki k blagajni in zah -
te vajo vozne listke slovenski: “na
G... . sem pa taj,” “v L. .. . sem-
pataj” — za blagajničarjem pa
stoji prišten German in se čudi, da
se danes toliko ljudi vozi v “Sonr
batej” (Szombatheiy na Ogr¬
skem.) “Ljubi prijatelj”, ga pou¬
či blagajničar, ne German, “sem
pa taj” ni “Sombatej” (Szomba-
theiy na Ogrskem,) ampak “sem
pa tja” — “retour”!

Zastrupljen j e s premogovim
plinom. V Novo mesto sta prišla
■dva monterja, da izvršita nekate -
re naprave na kolodvoru. Prenoči¬
la sta pri železniškem uslužbencu
Hočevarju. Zjutraj pa so našli oba
v popolni nezavesti. Enega so po -
daljnem trudu komaj zdramili,
drugi pa ni prišel k zavesti. Pre -
peljali so ju v bolnišnico v Kandi-
jo. Najbrže sta preveč premoga
naložila v peč in se vsled plinov
zastrupila.

Ogenj in samomor. Pijani sta -
rec Janez Kocijan iz Leš št. 6 je
rad zahajal v brezdelju na spre -
hod do samotne Cvenkljeve listni¬
ce. 24. decembra 1913 je polna

listnica jela goreti. Tisti, ki so hi -
teli gasit, so srečali Kocijana ter
so ga imeli soglasno za požigalca.
Kocijan se je še isto noč obesil.
Ko so mrliča preglpdavali, so vi -
deli, da ima čevlje in hlače užga-
ne, noge pa opečene. Iz tega skle¬
pajo, da se mu je zažgalo po ne -
sreči, in je hotel ogenj s teptanjem
uničiti, pa ni šlo.

Smrtna kosa. V Radečah pri
Zidanem mostu je umrla v cvetju
mladosti 19 letna gdč. Marlenka
Homan, hčerka gospoda okrožne -
ga in železniškega zdravnika dr.
Al. Homana.

. .Umrl je gospod Janko Pollak,
trgovec v Kranju. Pokojnik je bil
blaga duša in izvrsten družabnik;

ŠTAJERSKO.

Od Sv. Tomaža pri Ormožu.

(Idila z dežele.) Nekemu kmetu
v Savcih je všla žena in se ni ho¬
tela vrniti k njemu. Ta vesel do -
godek je proslavil kmetič na po -
sebno slovesen 'način. Najel si je
9 godcev in dal pripraviti v svoji
hiši velikansko pojedino. Potem
je pa šel od hiše do hiše in povabil
staro in mlado na okusno večerjo.
Ivo je bilo ljudstvo, kolikor ga je
šlo v hišo, skupaj, se je začela god¬
ba, pojedina in ples. Originalna ta
gostija je seveda vzbudila bučen
smeli po treh farah.

Ločitev občine Spodnja Polj -
skava. Važno prometno križiščte
Pragersko leži v precej veliki ob -
čini Sp. 'Poljskava. Ker namešča
Južna železnica tam samo nemško
uradništvo in ker se je razvilo ne¬
kaj industrije in nemškutarske o-
brti, mislijo Nemci, da bi kazalo
kraj Pragersko izločiti iz občine
Spodnja Poljskava in napraviti
iz njega samostojno občino. Pri
zadnjih občinskih volitvah so spra
vili pragerski Nemci nekaj več
svojih kimoveev v občinski odbor
Spodnje Poljskave. Kar goreli so
takrat same ljubezni za gospodar¬
ski blagor občine in marsikateri
drugače trezni slovenski kmetič
se je ujel na nemškutarske lima-
ni ce. Komaj pa so minile občinske
volitve, že so začeli Pragerčani de¬
lati na delitev občine. Smatrali so
trenutek, ko imajo večino v občin¬
skem odboru, ugoden za svoje na¬
mene. Pred kratkim so celo skli¬
cali javen shod, da bi se isti izre¬
kel za ločitev in da bi se .dobilo
čim več podpisov. Ta shod se je
seveda vršil v Steinkluuberjevi to¬
varniški gostilni, da bi prišlo čim
>eč od tovarne odvisnih voliltev.
Predsedoval je shodu kolodvorski
restavrater Troster, zapisnikar je
bil schulvereinski nadučitelj Krek.
Steinklauber je imel govor, v ka¬
terem pa je govoril drugače, ka -
kor njegovi agitatorji ob občin -
skih volitvah. Živo je slikal navzo¬
čim nemškutarjem, kako izsesava
Spodnja Poljskava ubogo Prager¬
sko, kako plačujejo nemškutarji
na Pragarskem, da imajo dobiček
le kmetje, ki pa narobe za Prager.
sko nič ne dovolijo. Pa Steink-au •
ber se je s svojim govorom vre -
zal, še nemškutarji s Spodnje
Poljskave so hrupno ugovarjali in
pokazalo se je, da niso niti oni za
delitev občine. Tako bo prišlo, de
se bo izrekel celo nemškutarski
poljskavSki občinski odbor proti
ločitvi, neglede na težave v dežel¬
nem zboru. Eno pa nam ti dogod¬
ki znova pravijo: na Pragarskem
in v Sp. Poljskavi bo treba sloven -
sko ljudstvo organizirati in podu -
čevati, da nam nemškutarija na ¬
zadnje ne vzame samo Pragerske -
ga temveč celo Spodnjo Poljska -
vo! Ker ni tam nič norodne inte -
ligence, bi pač morali duhovniki i>n
pa poslanec Pišek kaj storiti, če -
tudi gre za Steinklauberja, ki je,
kakor znano, nemški klerikalec in
z duhovščino v najboljših zvezah.
Vkljub temu pa dela Steinklauber
nemško politiko, dočim. — Enkrat
smo morali celo poročati, da je
poljskavski župnik Heber pozdra¬
vil sehulvereinsko šolo....

V Št. Petru pri Žalcu ste zgore¬
li na Božič dve hiši veleposestni -
ka Lenka. Domača, šentpavelska
in žalska požarna bramba so z veli¬
kim trudom ogenj omejile.

V Ptuju sta ua Štefanovo pono¬
či trčila dva tovorna vlaka skupaj.
Ranjen ni bil nikdo, železnica ima
le nekaj škode na materijalu.

PRIMORSKO.

Laški ponarejalci denarja, pro -

ti katerim se je vršila v Gorici
osem dni porotna obravnava, so
'bili kljub obsežnemu priznanju
da so razpečavali iz Italije prine -
šen ponarejen denar v Trst, v Go¬

rici in tudi po deželi, oproščeni.

Pri Barkovljah je povozil brzo -
vlak iz Italije 45 letno branjevko
Josipino Zupan, ki je hotela preiti
progo, da si okrajša pot v mesto.
Žena je bila na mestu mrtva.

Legar v Trstu se razširja vedno
bolj nevarno. Minuli teden je obo¬
lelo 81 oseb. Higienična komisija
je sklenila, da se ustanovi v bolni¬
šnici ‘bakteriologično preiskuševa -
lišče 'za katero bo nastavljen pose¬
ben zdravnik. Občinski svet trza -
ški je dovolil v to svrho 7000 kron
podpore.

Okraden Amerikanec. Sredi me¬
seca novembra je podedoval neki
Zozzi v Meranu 6000 K. Sklenil je,
da se preseli v Ameriko. Med pot¬
jo se je ustavil v Trstu, kjer je za¬
šel v nevarno družbo nekaj prosti¬
tutk in njenih prijateljev. Zozzi je
zapravil iv eni noči 400 K. Ko se
je zjutraj zbudil, je opazil, da mu
je bil ukraden ves denar. Preis -
kava je dognala, da je bilo v druž¬
bi tudi več vojakov. Aretirali so
jih in ti so priznali, da so ukradli
Zozziju 2000 K. Tudi denar so na¬
šli pri njih. Med aretiranimi voja -
ki je bil tudi neki Inhasz. Ta je
tatvino trdovratno zanikal. Tudi
prostitutka Roman je potrdila, da
se Inhasz ni udeležil tatvine, ker
je bil cel čas pri njej. Inhasza so
izpustili. Pred kratkem pa je zve¬
dela policija, da se vozita Inhasz
in Roman z avtomobilom v okoli -
co in da obiskuje ponoči kabarete.
Aretirali so jih in pri preiskavi
je Romanova povedala, da ji je In¬
hasz izročil v oni noči bankovec
za tisoč kron.

Mesto Reka v madžarskih
krempljih. Kakor smo že poročali
je pozvala vlada povodom razpisa
volitev v hrvaški sabor mesto Re¬
ko, da voli dva poslanca v sabor.
V prejšnjih letih se na podobne
pozive mesto z avtonomno upra -
vo ni oziralo in je volilo svoje po¬
slance naravnost v državni zbo:
ogrski. S tem se je seveda kršilo
zakonske določbe glede sestave hr¬
vaškega sabora, toda Madžarom
na ljubo, ki hočejo Reko priklopi¬
ti na vsak način Madžarski se je
to trpelo, dasi ni bilo pravično.
Letos, ko vlada na Reki kraljevi
komisar, so pričakovali, da se bo
ta striktno ravnal po zakonskih
predpisih. Toda to se ni zgodilo.
Madžarom na ljubo šfe je obdržal
star usus kršitve določb zgoraj o-
menjenega zakona in Reka ni za¬
stopana v hrvaškem saboru. Govo¬
re celo, da hrvaški ban kraljevske
ga komisarja, katerega imenujejo
že reškega guvernerja niti pozval
ni, da bi razpisal volitev in sicer
z ozirom na madžarsko državno
idejo. “Union” piše k temu slede¬
če: Z ozirom na madžarsko držav¬
no idejo, ker potrebujejo Madža -
ri morje, da lohlco nastavljajo nož
Avstriji, se zakonske določbe krat¬
kim potom razveljavljajo. Kralje¬
vi komisar na Reki se imenuje gu¬
verner mesta Reke in madžarskega
obrežja ob Jadranskem morju.
Hrvatom se očita v ogrskem držav
nem zboru nehvaležnost in sicer
samo zato, ker ne vržejo svojih ne¬
izpodbitnih pravic do mesta Reke
brez ugovora v ijenasitno madžar¬
sko morje, ki požira pravice in za¬
kone ter interese monarhije in di -
nastije. Kako naj se upre monar¬
hija, katere zgradba je izpostav -
ljena takim pretresljajem v nje¬
nih fudamentih, zunanjim sovraž¬
nikom? Vnovič smo primorani Ju¬
goslovani, da javno in ostro pro¬
testiramo proti temu, da se tepta z
nogami javna in zakonita pravica,
ustrezaje s tem politiki, ki se opi¬
ra edino le na premoč in katere
konsekvence ogražajo državo in
dinastijo. S silo se trga iz obmej -
nega ljudstva, ki je že tolikrat po¬
kazalo svojo neomajno zvestobo,
zaupanje in pravico in ustanovo.
Jugslovanska delegacija pred vse¬
mi in vsi Avstriji prijazni faktor¬
ji imajo dolžnost, da si ne naprti¬
jo težke odgovornosti žalostnih
posledic, da posežejo pravočasno v
to zadevo in ščitijo zakon in pra¬
vico.

Nesrea v reškem pristanišu.

Na Reki zgrajen torpedni rušilec
je pri poskusni vožnji zapeljal ta¬
ko blizu neke velike jadrnice, da
se je ta v par trenutkih potopila.
Jadrnica je bila težko obložena s
kamenjem. Mornarji so se rešili.

KOROŠKO.

Mati ubila sina. V Vistri pri
'Pliberku je na sv, večer neka Te¬
rezija Pitopijeva začela pretepati
svojega štiriletnega sina. Tepla
ga je najpreje s pestjo, nato pa je
pograbila poleno, in ga je tolkla

polenom. Fant je obležal neza -
vesten in je umrl ne da bi se za-
edel. Pitopijevo so zaprli.

Ponarejen denar. i. s. kovan de¬
nar in bankovci krožijo v Beljaku
in v Celovcu in v bližnji okolici
obeh mest. Denar je slabo ponare¬
jen, posebno slab je kovan denar.
Razpečevalcev še niso dobili, de -
nar prihaja bržkotne iz Italije in
je po sodbi nekaterih od one zlo -
glasne družbe ponarejevalcev, ki
so bili pred kratkim pred goriš -
kim sodiščem.

Gostilničar K. v Celovcu je u-

daril med družinskim prepirom po
mizi s čašo za čaj. Čaša se je raz¬
bila, mož se je tako porezal na ro¬
ki, da so ga morali odpeljati takoj
v bolnico.

V Volšpergu se je ustrelil neki
huzar s svojo puiško v levo stran
prsi. Krogla ni zadela srca, pač
'pa je ranila pljuča ter na hrbtu
zopet izstopila. Težko ranjenega
so prepeljali v bolnico.

Zmrznil je pri Rožaku 39 letni
hlapec Martin Kulnik, ki je bil čez
praznike pri svoji krušni materi v
Šentpetru. Mož je zašel ponoči s
pota, blodil delj časa po travnikih
in se končno vtrujen vsedel v
sneg, 'kjer so ga našli drugi dan
mrtvega.

V Lesi so zaprli rudarja Pavla
Vernika, ki je na sumu, da je izvr¬
šil več tatvin v okolici. Med dru -
gim je ukradel neki natakarici tu¬
di 200 steklenic piva.

ROJAKOM V RAVNANJE.

Rojaki v Ely, Minn., in okolici!
Kadar pošiljate denar po Ameri¬
ki, poslužujte se Bank Momey Or-
der, ki je bolj praktičen in cenej¬
ši, kakor poštni Money Order. —
Premeni se lahko povsod, in v slu¬
čaju, da se izgubi, se Vam denar
v kratkem povrne nazaj. Za vsako
pošiljatev dobite pobotnico. Do -
bij o se pri First State Bank of Ely
kjer se lahko v materinščini po¬
menite. Banka je odprta vsak dan
od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬
dne, in vsako sredo in soboto zve¬
čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje
tudi vsa druga bančna in notarska
dela, posebno se še priporoča za
menjavo čekov, katere izplačuje
biez odbitkov.

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tdket” za

Baltimore and Ohio železnico

CHICAGO do NEW Y0RKA

Pišite : R. C. HAASE,

Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, MINN.

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do
parnika.

fatsome,

V()UP

S"eamin$s

JnfheBdnk

itv/Jil oome in
hqnqy jome do/

NASA BANKA NAJ BO VAs»A BANKA.

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po -
jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem o nim , ki se obrnejo na
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬
sameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3  ODSTOTKE

Mfners State Bank chishoim, Minn.

♦

♦

♦

♦

s

1

s

♦

X

4
♦
♦
♦
♦
♦
♦

♦

♦

♦

t

♦

x

t

i

5
♦
♦
♦
♦

♦

x

♦

X

X

Motenje prebavljenja.

Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬
šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa
tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja.
Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬
galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur
dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče

TRINERJEVO

Amerikansko zdravilno grenko vino.

To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬
čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo
zaprtje’ in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju
bolehnosti.

Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v

zaprtju, živčnosti,

glavobolu, neprebavljivosti,

bolečinah v črevesju, izgubi teka,

slabosti, zlatici,

težkoči po jedi,

Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬
vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je

Triner=jevo Amerikansko zdravilno grenko vino.

VLEKARNAH.  NE SPREJMITE PONAREDB

JOS. TRINER

UVAŽALEC IN IZVAŽALEC,

1333-1339 So. Ashland Avenue, Chicago, III.

l

4

♦

♦

♦

!

t

4

4

i

4

4

♦

♦

♦

4

4

4

❖

4

4

♦

♦

4

:

♦

♦

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

NARODNI VESTNIK

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenlc Sami-Weekl>.

Borneu and publlstied tur the

Slovenlan Prlnting & Publlshlng Company

a Corporation.

; Ptice ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street.

National Herald

lasued everjr Monday and Thursdajr; subscription yearly $2.00

The best Adverttslng medlum among Slovenlans in the Horthvrest
Rates on appllcatlon

Interen as second-class matter May ii. 1911 at the post olflca
Duluth, Minn., under the Act March 3.1879."

»NARODNI VESTNIK"

Izdata

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn.

»h«|a vsak ponedeHek tn Četrtek zvečer pa 8 . straneh

Naročnina stane:

Za Ameriko In Canado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto . .

$ 2.00

$1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne poslljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street,
Duluth, Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

za doisego samostojnega gospodarstva, narod¬
na zavednost in izobrazba, ki odpravi ne ved -
nost in gorje, vsa ta glavna življenska upra -
šanja so spodrinjema v ozadje vsled naše edine
goreče navdušenosti za jednote in zveze.

Mii Slovenci v Ameriki potrebujemo poto¬
valnega organizatorja, učitelja, madzorovate -
Ija, govornika. Jednoltice in zvezice s par ti -
soc člani, ne morejo tega vzdrževati. Če bi se
pa dosegle le dve jednoti, bile bi toliko močni,
da bi zaimogle pošiljati v naselbine dva moža,
ki bi podučevala narod in imela kontrolo čez
društva.

ZBOROVALCEM V CHICAGI!

Več let že pišemo in govorimo o -zbližanju
jednot in zvez, in, če sodimo po dopisih raznih
časnikov, je večina našega naroda za združe¬
nje. In prav ima ta masa; mnogo bolj prav
: kot oni, ki mečejo cokljo pod kolesa, ki se gib¬
ljejo proti združenju. Vpoštevati je treba

• razvoj, napredek, obstoj naših zavarovalnih
organizacij; treba je natakniti očala in po-

■ gledati, kako se po nepotrebnem razmetuje
delavski denar; treba je prebrskati gospo-
dastvo v splošnem; prešn-ofati je treba to
in ono; in iz tega gospodarskega preiskovanja
mora. priti slednjič rezultat, da imamo Sloven¬
ci v Ameriki preveč zavarovalnih organizacij.

V naših ducat jednotah in zvezah, katere
vzdržuje okoli 30,000 Slovencev in Slovenk,
ni popolnoma sigurno jamstvo, in upravni
stroški se vrtijo okli vi so čine $50.000 na leto.

Ti poslovni stroški so vsekakor previsoki' za
delavski narodič, 'kakor smo ‘Slovenci v Ame¬
riki, in združenje bi jih gotovo zmanjšalo. Na
drugi strani bi pa Združenje gotovo zvišalo
garancijsko moč.

V Chicagi bodo te dni debatirali naši jed-
notarji iin zvezarji o združenju jednot in zvez.
Da bo združenje zelo težavna stvar, že vna¬
prej Vidimo, zato: ker so pri teh zborovanjih
vedno tudi taki kunštmi ljudje, ki se držijo

i pregovora, da je Bog najprvo sebi brado
, vstvaril. Združenje je od teh največ odvisno,
i četudi ni ta manjšina odločilna, ampak mero¬
dajni v tem oziru so člani, to so tisti slovenski
delavci, na, kojih ramenih sloni dvanajst ali
še več slovenskih zavarovalnih organizacij. Če
ti člani to združenje 'zahtevajo, se tako gotovo
vresniči, kakor gotovo se zrušijo vse jednote
in zveze v nič, če ti člani spodmaknejo njih
rame in odpovedo vsak prispevek. Vsako pod¬
jetje, tudi privatna zavarovalna družba, tem
boljše uspeva, čim več odjemalcev ima. Isto
i velja tudi o zudružnih podjetjih, in naše jed¬
note in zveze niso nič drugega kot zavaroval¬
ne zadruge, potom katerih si elani medsebojno
■pomagajo. Zakaj se bojijo združenja glavarji,
že danes vrabci na strehah čivkajo. Čudno se
j nam le zdi, da ne uvidijo navadni člani, da je
združenje v svrho zmanjšanja stroškov in za
dosego večjega jamstva potrebno, in da ni-
' majo pričakovati ti elani nič od imena jednote,

; pa če se imenuje “katoliška” ali “mohame¬
danska”, “narodna” ali “mednarodna”, ka¬
dar odtrga članu roko, nogo ali glavo. Naše
jednote in zveze so v glavnem namenjene, da
nam izplačajo zavarovalnino, kadar smo do
iste opravičeni; zato se iz zavarovalnega sta-

• lisca nd ozirati, če so verske ali ne. Če bi se
Slovenci na zavarovalnem polju ozirali na ka¬
toliški temelj, bi ne vstanovljadi lastnih jednot
in zvez, ker so bile irske, poljske in italijan¬
ske, ki so tudi katoliške, že prej vstanovljene
kot naše, in so' zato tudi mno'go močnejše kot

, naše. Verski nagon naj bi torej ne bil nobena
i zapreka za združenje naših jednot in zvez.

Mnogo večjo neposredno veljavo kolt za
; verstvo, imajo naše jednote in zveze za na-
I rodnost. — Še mnogo večji indirektni vpliv bi
\  pa imele v narodnem oziru, če bi jih bilo manj,

) in te močnejše. Toliko jednot dn zvez rodi
mnogo majhnih podružnic po naselbinah, ki
I nimajo nobenega pomena v izobraževalnem

• oziru. 'Kaj pa hoče društvo z 10 do 50 člani?
i Životari pri suhoparnih mesečnih sejah, to je
;  vse. Zato je pa nesmiselno, da dovoli ista jed-
■; nota v istem kraju več podružnic. Nesmiselno
j je pa tudi, da smo razcepljeni v dvanajst jed-
\  not in zvez, in po raznih naselbinah v šest do

dvanajst društev. Vse sodelovanje v smeri
izobraževanja in razvedrenja je s tem otežko-
eeno, ne glede na to, da stane vzdrževanje to-
| (Liku majhnih društvi« razmeroma več, kot
dva ali tri vlifca društva. Ali ni to slabo go -
spodarstvo, ker vzdržuje borni slovenski trpin
! ducat glavnih predsednikov, ducat glavnih
, tajnikov, ducat glavnih blagajnikov, nebroj
raznih odbornikov, ducat dragih konvencij, in
i kopico raznih funkcij? Ali delamo in živimo
samo za jednote in zveze? Vse kaže da. Ven-
1 dar moje mnenje je, da so druge stvari, katere
pustimo povsem na strani, ker smo fanatično
zatelebani v jednote in zveze, mnogo bolj va-
| žne ali vsaj iste važnosti, kot je skrb za zava¬
rovanje za slučaj bolezni, nezgode ali smrti.
'Industrij alua in politična organizacija, skrb

'Organizatorjev je potreba, ee se hočemo
povspeti iz narodne letargije na višjo stopi -
njo prosvete, ki je temelj vsega blagra. In do
višje prosvete je mogoče le priti, če se naše
jednote in zveze združijo, ker s tem bi se od¬
pravila majhna društva po naselbinah, in
V'st varila bi se društva s 100 do 500 in več čla¬
nov, in taka moč stori lahko marsikaj korist¬
nega, kar društva z 20 ali 50 člani nikakor ne
morejo storiti Mi vedno kričimo po slogi in
združenju, ne izvršujemo pa teh načel, vzlic
temu, da veno, da se dražijo trgovine in pod¬
jetja, da se dražijo privatne in bratske zava¬
rovalne dražbe, da se dražijo 'kmetje, da se
'družijo narodi in države zato, da dosežejo več¬
jo moč in večji vpliv, in da zmanjšajo vzdr¬
ževalne stroške. Kaj nas drži nazaj od zdru¬
ženja je nezapopadljlivo? Misel združenja je
odobravati, in ta misel se da izpeljati ; blagaj¬
ne in starost članov niso temu zapreka, niti
vera, miti imena jednot in zvez; saj se dajo
preraeuniti in izpeljati dragi višji projekti,
zakaj 'bi se ta ne. Mi upamo, da bodo zboro¬
valci v Chicagi vse vkrenili, da se pride en -
krat iz praznih besed na dejstva, da se priklo¬
pijo male jednotice in zvezice večjim, da se
'dobi tako zanesljivejše zavarovalne organiza¬
cije, da se zmanjša kolikor mogoče licenca, ka
tero 'zahtevajo sedaj države za poslovanje vsa
lce jdnote in zveze, z eno besedo, da se zmanj¬
šajo stroški in, da se zviša jamstvo. Vsak na¬
rod, vsaka stranka, vsaka verska sekta, vsa¬
ko podjetje, ki računi na obstoj, osredostoeu-
je vse moči v svoj tabor. Povsod se gleda na
zvišanje članov, na 'zvišanje števila odjema! -
cev, in na znižanje stroškov. Pri Slovencih je
bilo doisihmal ravno narobe. Vstvarjali smo
jednote in zveze kat čez noč, samo, da so bile
csnovljene; na bodočnost, na obstoj, na stro¬
ke niso vstaniovitelji gledali. Obljubili so vse,
samo da so prišli na sedlo; in ljudstvo jim je
verjelo vse. Posledice že prihajajo na dan, pla
čevati 'bo treba mnogo preveč licenc za dovo -
ljenje poslovanja, in to, z vzdrževanjem pre¬
več nepotrebnih uradov, mora vedno dvigati
'asesmente. Delegati v Chicagi, vpoštevajte
vse, in čie dosežete le združenje edino dveh
jednot, storili boste veliko korist za elane in
za 'Slovenstvo.

niče in naše jednote in zveze. Ti člani naj bi
zvoiiDi poleg uradnikov še tri cenilce za slučaj
požara. Škodo naj bi cenili predsednik, tajnik,
blagajnik in tri cenilci. Glavni urad naj bi bil
pa opravičen iskati informacije v sumljivih
slučajih tudi iz izvenldraštvenih virov. Ker so
poslopja in pohištva naših ljudi navadno niz¬
ke veljave, zaito naj bi se ne zavarovalo nobe¬
ne stvari čez $20,000.—; kdor premore več,
naj bi se ne mešal med delavsko zavarovalno
organizacijo. To bi bil moj predlog, kateri se
da raztegniti po potrebi. Prepričan sem pa, da
bi bili asesmenti mnogo nižji, kot jih plaču -
jejo sedaj mali slovenski gospodarji, ki so po¬
mešani v zavarovalnih fcompamijiah z miljo -
nar ji. Vstanovil naj bi se rezervni sklad. Poza¬
bilo naj bi se pa ne pri sestavi ustave in pra -
vil na ‘Slovensko šolstvo, na slovenska izobra¬
ževalna društva, in tudi ne na slovensko ko -
Ionizacijo. Denar, kar ga ni po postavi in po
lastni presodbi treba imeti pri rokah, naj bi
ne šel tujcem v blagajne, ampak naj bi se po¬
sodil proti dobrem jamstvom slovenskim go¬
spodarjem in kmetom, če že res nismo 'zmožni
in ne smemo imeti Slovenci v Ameriki lastne¬
ga denarnega zavoda.

SPOŠTOVANJE DO SVOBODE.

AUSTRO-AMERICANA
PAROBRODNA DRUŽBA.

Direktna črta med New Yorkom in
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vino brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodih

KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA WASHINGTON.

Na ladjah se govore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini parobrodi na 2 vijaka:

KAISER FRANZ JOSEF I.,
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaljna pojasnil
obrni na glavni zastop:

SE

PHELPS BROS. & GO., General Agents,

In, ker boste ravno zbrani možje raznih
jednot in 'z vez, posvetujte se, če bi ne bilo ko¬
ristno vstanoviti slovensko zavarovalno orga¬
nizacijo, ki bi skrbela za zavarovanje po-slo ■
pij, pohištva in blagra v slučaju požara. Da¬
našnja doba je doba sodelovanja, kooperacije,
in ee bi se zjedinile k sodelovanju naše jedno¬
te in zveze, pridemo prav lahko do takega za¬
družnega podjetja. Mi Slovenci, še bolj pa na¬
še žene, djnl bi vsi Evropejci, smo mnogo pre¬
vidnejši z ognjem, kot so Amerikanci. Stati¬
stično j-e dokazano v miestu Minneapolis
Minn., da se je pripetilo v desetletju 1900 do
1910 med okoli 5000 slovaškimi, okoli 14,000
poljskimi, in 7000 raškimi prebivalci mesta
najmanj požarov — med Slovaki nobenega,
med Poljaki pet, med Rusi tri. In ti ljudjle ži¬
vijo večinoma v lesenih hišah. Razmeroma je
bilo pa med ameriškimi družinami 228 ognjev
na 100,000 prebivalcev v desetletju, me vštev-
ši trgovine in -tvomice, ampak le stanovanja.
In mnogo teh ameriških družin je živelo v
bolj ognjevarnih zidanih hišah. Velikanski
■azloček je oči viden. Iz tega sklepam, da je
nesmiselno, da bi slovenski delavec, ki ima
hišo, pohištvo, trgovino, blago, itd., zavaroval
te stvari tam, kjer jih zavarujejo Amerikanci,
in plačeval za škodo po požarih, ki se pripeti-
tijo mnogokrat vsled amer ihanske površno -
sti in lahkomiselnosti. Poleg tega je borni
slovenski posestnik 'zavarovan skupno z veli¬
kimi fabrikami in trgovinami, ki kaj rade zgo¬
rijo-, če je slaba kupčija. Škoda po požara
morajo zavoralne dražbe plačati; imeti mora¬
jo te -dražbe tudi velike dobičke; vse to pa
dvigne zavarovalnino, in Slovenec, ki je 'le
redkokedaj zadet od ognja, mora razmeroma
toliko plačevati, kot oni, pri katrih je ogenj
nekak business.” Razmišljanje tega me je
prignalo do zaključka, da bi bilo dobro, če bi
delegati -v Chicagi tudi o tej točki vkrepali.
Moje prepričanje je, da bi plačevali slovenski
gospodarji mnogo manj zavarovalnine zoper
ogenj, če bi vstanovili Slovenci svojo orga -
nizacijo v svrho zavarovanja poslopij, pohi¬
štva in blaga za slučaj požara. Rizika med
Slovenci je veliko manjša kot med Angleži,
zato naj bi se delovalo na to, da se pride do
Slovenske zavarovalne zadruge zoper požar,
kjer naj bi pa ne imeli strankarski in verski
nazori nič opraviti, kakor bi tudi ne smeli ime
ti nič opraviti pri zavarovalnih organizacijah
za življenje, bolezen ali nezgodo. Večje neum¬
nosti ni kot ta, da silimo vere alli nevere v za¬
varovalne organizacije. Organizacija naj bi
bila povsem vzajemna, kooperativna in naj bi
se nikdar ne smela preosnovatii v delniško
dražbo. Predsednik, tajnik, blagajnik in nad¬
zorniki naj bi se volili na konvenciji vsakih
šest let, ali pa potom referenduma. Po raznih
naselbinah naj bi bile podružnice, obstoječe
iz najmanj ducat članov, kakor imajo podirnž-

- N

(Dalje.)

Ta svoboda, ki deluje zgolj v nas, je po -
trebna tudi za “kožo” tistega, v katerem se
je razvila. Svoboda v človeku je: Uvidevanje
je spoznanje, je hrepenenje in zahtevanje po
svobodi življenja. Zato je prav posebno važ -
no v politiki. Tam vlada le zahtevanje po svo¬
bodi, po pravici, po enakopravnosti. Važna
je za osebo vsacega posameznega človeka, da
ga ne sujejo, sem ter tje kakor stare hlače;
da ve, češ, mi smo mi, mi imamo te pravice,
mi smo svobodni! Potem bo proklel ponižno
hlapčevanje, kleče plazenje in dobrikanje, to
sukanje s klobukom v roki krog višjih, to
večno razmotrivanje odvisnosti, potem se bo
■vsak postavil, vsak bo vedel, da je človek, in
da kot človek je svoboden, je enake veljave
berač kot cesar, odvisen je le kot uradnik, kot
učitelj, kot arhitekt, kot zdravnik, kot časni¬
kar, kot delavec. Zato mora imeti vsak svoj
ponos! Svoboda šele podeli človeku pravo vre¬
dnost in veljavo. Skupina takih ljudi bo znala
svoje prepričanje kazati v politiki, si bo pri¬
borila to, kar se zahteva za človeštvo, za ljud¬
stvo, za stvarnike vsega kar vzdržuje člove -
čanstvo pri obstoju. Kadar bo navdahnjeno
vse delavstvo s svobodo, takrat bo nastopilo
vse delavstvo tako kakor sedaj nastopajo po -
samezniki; in kadar bo navdahnjeno vse
ljudstvo s svobodo, nastopilo bo tako kot
prej en človek, kateri je bil svobodnega du -
ha. Ali so delavci manj vredni za -vzdržavanje
sveta pri življenju kot so uradniki? Ali so
stavbarji na Michigan in v Coloredo vredni
manj 'kot so kapitalisti in njih trabanti? Ali
smo mi delavci vredni manj kot vi v zlatili
ovratnikih, ki imate pravico zahtevati, da
usuje ponižno vojaško delavstvo kopice
svinca na ponosno civilno delavstvo ? Dela -
vec, ki snaži stranišča in odvaža razne od -
padke, je tako potreben za vzdrževanje zdrav¬
stvenih razmer kot je potreben za to stvar
najbolj slaven zdravnik; delavec, ki koplje
temelj za hišo ali polaga opeko skupaj za
zgradbo, je za človeštvo tako potreben kot
je potreben arhitekt, ki je napravil načrte
in vodi grajenje stavbe. Vsi sloji, ki kaj de¬
lajo, producirajo, so enako potrebni in koristni
člani človeške dražbe, in uživali naj bi kot
člani te dražbe enak človeško svobodo. Le
trote in ujede naj bi se odpravilo, naj bi se
prisililo k upoštevanju pregovora “kdor ne
dela naj tudi ne je.” Mi smo delavci mi tvo¬
rimo delavski razred velikanske človeške druž¬
be, naš razred je največji in najmočnejši, k
nam spadajo vsi fizični in duševni delavci,
in če se združimo mi v pest bo tako močna
da bo uživala delavska stranka povsod reš¬
pekt, povsod pravico. Mi smo, mi moramo bi
ti svobodni kot delavci, kot Slovenci: odvis¬
ni smo le kot del države, kot državljaui Zdru¬
ženih Držav, Avstro-ogrske, ali katerekoli
države si bodi. Slovenec se mora postaviti,
k>r tvori narod, četudi je majhen. Delave
se mora postaviti tembolj, ker on tvori naj -
večji oddelek zemskega prebivalstva. Svobo -
dna misel privedla 'bo vse ljudi do zavednosti
do ponosa, do.'blagostanja. Delati, a zahtevati
za to delo plačo kakor se spodobi, a se kot
človek nikdar ne šteti manj kakor gospodar,
a se kot član države nikdar ne vmakniti pred
drugimi člani, ki opravljajo bolj vgledno de¬
lo, ki so bogati in ne delajo nič, to je kar jaz
smatram za zavednost ko je temi j je svobodno
mišljenje. Za slednji, za najnižji stan je po -
trebna svoboda, če je res odpravljena suž -
nost v polnem pomenu besede. Posamezni člo¬
vek, narod, zdravništvo, učiteljstvo, časni -
karstvo, znanstvo, delavstvo vsi naj bi vživali
kot ljudje iste vdobnosti, isto spoštovanje, za
to ker vsak produktivni sloj zemeljskega pre -
bivalstva je za človeštvo enake veljave, če -
tudi eden cedi stranšča, drugi obvezuje ra¬
ne, tretji kopa premog, četrti vodi parostro-
je, eden prideluje žito, drugi melje zrnje v
moko, tretji peče kruh iz nje, itd. Vsi so
potrebni za blagor človeštva, vsi pridelujejo
ali izdelujejo človeške potrebščine, ergo naj
bi imeli vsi tudi enake pravice do uživanja
vseh pridelkov in izdelkov človeštva.

(Dalje prihodajič.)

2 Washington St., New York,

ali na njih pooblaščene zastopnike
v Zedinjenih državah in Canadi

če si Žalosten ali otožen

poseti naš

Ely Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive

in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
moške in fante; najboljše blago
po primernik ln poštenih cenah.

2^J^uarjal9 l4

DR. RICHTER^

Pain Expel|


Prežene bolečine revmatizm
kostnice, mišični revmatizem 3 ’ P 1
ali trganje po čeljustih. o’) a ^
členih

gl j o an trganje po čeljustih.
bolečine in trdosti v členih i a  J s v a  V
Izvrstno zdravilo, če se kak elea
ne, za hromost ter odrgnenj a
ozdravi prehlajenje, gripo, boleč' h
in nahod. Zabrani vnetje plin-.N
šeanje v prsih. e  ti

Ozdravi glavobol in zobobol
4—5 kapljic v kozarcu vo- f ] e  •
vrstno sredstvo za grgranje v
vnetja grla. Uea itj

Če se užije (4 kaplje v koz,

arcu

de) je izvrstno zoper krč v želod,
neprebavljisti.

Pristni expeller pride
kakor ga kaže slika.

ca

Zav 0jčk

PAZITE NA NIČVREDNE
PONAREDBE.

25 in 50 centov steklenica v lekarjJO'


f

/


>S*i

M


(F. j

* fle* e ,,

it 1 ' n  O
-i« s f  „ f

V

V g

F. Ad. Richter & c 0

74-80 WASHINGT0N STREET
NEW Y0RK.

Naprodaj so v vseh lekarnah. Vprašajte za Severova zdrj.
vila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih narai.

nost od nas.

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

Najboljši in najnovejši

GRAMOFON samo

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJROJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone 96.

»a

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravfjiiE® IZ s '
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. 3) Opra:

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje Mite, da
drage radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pritaji«polo
poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da »Telo ti

dete z njim jako zadovoljni. ibitpo'

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godben*«#”- ' L
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi terWi
pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbije? Okaspo
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi dragimi izdelki.

Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju nei Jeleasa t
dovoljnosti naročnikom-denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pri si je so

riftolicjmA vre? o Irnmnr IvrovrtlpArtA nnn u n« J ,

plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj.

NKO RUS

B E

11250  INDIANA AVE., CHICAGO

), ILL.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH
JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO
□JALNIH NIČEL.

ROJAKINJE POZOR!
LEPA PRILIKA

za učenke, ki se žele naučiti šiva¬
ti ženske slamnike. Učenke se
sprejemajo po dogovoru vsaki
dan od osmih dopoldan do osmih
zvečer. Naslov Helena Vičič 458
N. Halsted St., Chicago, 111., 2.
nadstropje zadaj.

Ljudje, ki poznajo dobri tobak,
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro
S. N. P. J.
ki je najboljša cigara na Range.

Varos in Iby so tudi dobre či¬
re. Vse te izdeluje

LOUIS TILLMAN
Aurora , Minn.

POGLEJ! POGLEJ!

POGLEJ!

Cenjenim rojakom Slovenecem
in Hrvatom naznanjam, da imam
v zalogi veliko kalifornijskega
vina. Staro belo po 75c črno 70c,
novo belo po 65c črno 60c galon s
posodo in voznino (freight) vred
po Rangu. Manj kot 28 galonov
se ne more naročiti.

Se toplo priporočam za obila
naročila

Anton Fox, bx 887
Virginia, Minn.

B(

tanii
i n  j

1  ? a  0Z(

Sickness Com&
WJth Cold Floon

K

k

Išči

A cold house in the morning-

The children whimperin?
and chilly.

Next thing—the doetor.
Why take this chance?

Cole’s Original

Hot Blast Heatef

will maintain an
your home day and night.
floor heater known.

even tempe ratu ^ 5 t ;

The grea t « 5  k

-lignite-

Burns soft coal-
— or wood.

The fire is never out horn

hard '

fall

t$

šfi

&

«t« rp

. ■ L

tipi. (j,

Po

%

‘do


>ži:

iot

%


yčf‘

a  fuel sa'

spring in this great heater anai^

It will cut your fuel bdi i;:

Come in and see it.
your while.

It is


iftll

COMPLETE HOUSEFURNISHERS A

ayha & Po.

DULUTH. MINNESOTA W

MINNESOTA

See the name
of each stove.

* * 0/ * fAe feed door
iVon« genuine ivithout it

foei

' ! <t.

N

M


v*

s,

’ c

i v


NARODNI VESTNIK

5

Poljedelstvo in gospodinjstvo.

^3

$ & j*  j« j* ^


to napni
ir.

'oboj UMNO KLETARSTVO.

v < • I (Dalje.)

j§ >» to ji

■ v  sy NAPAKE VINA.

j N^atero vino ima prav nepri-
r že lod 5  jeten okus po zemlji, na kateri je
'"rastlo. Tudi če se vinograd preveč

V Z£ tv 0 ];,gnoji z živinskim gnojem, imelo

\ 0  vino zoperni okus. Kadar se
»pr. vino vleže in se je parkrat preto -
icilo, se ta okus navadno zgubi. Ta
bkus se pa tudi odpravi, če se vino

V  * e Wparkrat umetno čisti z ribjim kle-

(fish glue,) ali pa z -belja- -

& rkom.

M Vino je zagoltno ali trpko, če
STj{ptdma preveč čreslovine. Cistenje z
gelatin Laine bo to odpravilo, ker
se gelatin spaja s čreslovino in jo
, '«^ v seboj na dno potegne.
rov a  J 0kus  P° plesnjivcu bo vino ime-
'* 2 % 0  v tacih kleteh, v ‘katerih je ne-
J 1 ® Baijsnaga in nemarnost doma. Ako
se vino napolni v sode, kateri so
splesnemi, dolbi 1  prav 'zopern okus
plesnivem Tako vino popravlja-
j ti da bi se mu ta okus več ne po-
020 ■znal, je prav težavno ali celo ne-
V  mogoče. Predvsem se mora tako vi
no v zdrav ovinjen sod pretočiti.
Potem pa se svetujejo razni recep¬
ti za. odpravo plesnjivega duha.
nekaj receptov sledi:

1) na 30 galonov vina vzemi 2
unta sladkorja, katerega razsto -
i v 15 kvartih smrdljivega vina

nad ognjem. Kipečo tekočino vlij
v sod, pusti da vino vre in potem
ga čisti.

2) Vzemi na 70 galonov vina, 1
funt čistega laškega olja in ga
■zmešaj dobro med vino. Olje se,
ker je ložje od vina, zbere na po¬
vršji in ga lehko z nategaeo po -
tegneš iz soda.

3) Opraži 2 funta ječmena ali
Ikriljnjrpšenice, da bo rjava. Zaveži jo v
jtoplejep vročo podolgasto vrečo, ter jo sko-
ičani, iibza veho v sod ‘obesi. Če boš par-

jkrat ponovil bo plesnjivee od -
g,odkiii|P rav ^ en - Žito naj visi 6 do 8 ur v
sodu.

Okus po suhem sodu dobiva vi -
■no, alko se 'pretoči v sod, ki je bil
Lučajinf del časa prazen in odprt, tako, da
norajo[* se  je sod .posušil. S takim vinom
naj se dela kakor s plesmjivim.
Pretoči se naj v ovinjen sod in po¬
tem se naj popravlja s tem, da
se obesi v vino v vrečico zalvezana
jabolka manšanegaree, korenje in
redkev in posebej kakih 30 lavor-
~ J jevih jagod na 50 galon vina.

HH h

^0  BOLEZNI VINA.

Boleznim vina so ‘krive razne
^ J  glive in po znanstvenih poskus -
i njah se je dognalo kako zabrani-
ti vino pred boleznimi, oziroma, ka
ko ga ozdraviti, če bolezen še ni
predaleč zašla.

Ciikanje ali jesihno vrenje je ena
pogostih bolezni. Zgodi se večkrat
da se začne prej čisto vino kaliti.
Ako vohamo tako vino, že po du -
w\  l 111  spoznamo, da se je v njem za -
(  čelo kislo ali jesihno vrenje, da
je eiiknilo; okus pa je tem kisle j-
ši, Čimbolj se je vino sprevrglo v
ocet. Ta bolezen napada slaba in
močna vina, posebno po leti, ka -
dar se počasi točijo in so dolgo na
pipi. Če se piravo čarno ne pre -
preči, bo v ‘kratkem času vse vino
ocet ali jesih.

Ocetne gljive se rodijo, rastejo
■in množijo le v tekočinah v kate-

I I rib se nahaja alkohol, in če je vi-
110  v dotiki z zrakom. Trosi teh
gliv plavajo po zraku, in če pri
dejo v do-tiko z alkoholom začnejo
hitro rasti in se množiti in spre -
minjajo alkohol v ocet. Rastejo
r  P a  te glive le dokler so na površ -
t vPj  tekočine in so v dotiki z zra -

kom; ako se pogreznejo v tekoči -
mo se tudi prenehajo množiti. V to-
Pli tekočini se raje -množe kot v
hladni, in če se vinu dolije voda
Se  pospešuje množenje ocetnih
gjjiv, ker je v vodi vselej precej
kisleea.

v  Ker sedaj poznamo, kaj povzro¬
če eikanje vina, lahko razvidi -
m °, kako tej bolezni v okom priti
da ne napade vina. Pred vsem je
Paziti; da ne pride vino v dotiko
z zrakom; zato naj bodo sodi pol-
™ in tesno zaveli ani, da ne bo u -
majal zrak do vina. Če je vino na

snobi«

ie razbij
ki.

nj

dopolniti. Ker mlado vino ne sme
biti trdo zavohano, naj se pritrdi
v piliti; s pavolo natlačena cev, da
pride v sod le čisti zrak. Starina
pa naj bo vedno dobro zavohana.
Da se vsled usušetnja vina veha
ne posuši, je dobro, da je precej
dolga, da s spodnjim koncem v
vino moli. Sod naj bo vedno poln,
in veha naj bo vedno mokra.
(Dalje prihodnjič.)

rejo posamezne čebele prosto izle-
tavati, potem se obvaruje čebele
zlasti pred vrabci, ki pridejo na
‘izletnico in toliko časa kljujejo da
privabijo čebele ven in jih odna¬
šajo. Tudi otroci ali drugi lehko -
mišljeni ljudje pridejo po večkrat
k čebelnjaku in hote ali nehote
vznemirjajo čebele. Gorki solnčni
žarki in mrzli vetrovi imajo pre¬
več dostopa in upliva na mirno
žedenje čebel v panju. (Vse to pa
bolj škoduje kakor koristi.)

Kdor si bode po teh navodilah
uredil svoje oskrbovanje čebel,
sme pričakvati, da bodo -njegove
čebele dobro prezimile in da bode
imel spomladi če ne močna, pa vsaj
neoslabljena čebelna ljudstva.

O OSKRBOVANJU ČEBEL V
ZIMSKEM ČASU.

Po zimi je za čebele čas počitka.
V tem času ne morejo ne izletavati
in ne hrane nabirati. Svoje življe¬
nje si tako urede, da se v panju v
obliki grozdja drže in druga dru¬
go grejejo. Hrame povžijejo malo
in njihovo hrepenenje gre za tem,
da kolikor mogoče 'kot močna ljud
stva prestanejo zimo. Škoduje jim
zato vsako vznemirjenje. Razumen
čebelar bode pazil, da se ne bode
ropotalo v čebelnjaku, da miši ne
bodo vhajale v panje, kjer bi ob-
grizavale satovje ter med in če¬
bele žrle. Če ni žrelo prav ozko,
gotovo se priplazijo v panj in ta¬
ko škodo napravijo čez zimo, da
je isti uničen, celo gnezdo napra -
vijo v njem. Zato se mora izleteni-
ca izožiti tako, da zamorejo samo
čebele ven in noter hoditi. Če ni
drugače mogoče, zabijejo se tako
gosto žebljički, da so oddaljeni sa¬
mo za prst na široko drug od dru-
zega.

Zelo škoduje čebelom menjava
toplote in mraza.

V pretoplih panjih se razidejo
iz grosda, izletavajo pred čebelnja-

POZOR!

Z dnem 19. januarja se pričnejo
na univerzi v Minneapolis, Minn.,
predavanja o čebelarstvu. Preda¬
val bo naš rojak profesor Francis
Jager v angleškem jeziku. Kdor
se zanima za čebelarstvo naj bi se
vdeležil teh predavanj.

ALFALFA IN TURŠIČA.

Alfalfa lucerna in turšica na -
pravita take konje da jih mora
biti vsak farmer vesel. In obe ti
rastlini daste obilo pridelkov ko -
likor se tiče klaje za živalstvo. Po¬
leg tega je alfalfa velike važnosti
kolikor se tiče povečanja rodo -
vitnosti zemlje, in s turšico se zem¬
lja -očisti plevela, Kdor namera¬
va sejati alfalfo spomladi, naj se
že sedaj preskrbi s semenom, zato
ker je najboljše seme hitro pobra¬
no -in pokupljeno. Kdor hoče zve¬
deti kje se kupi' najboljše seme o-
‘brne naj se na Narodni Vestnik
in priloži naj znamko za 4 cente.

pristrižite -stenj (taht), vžgite sve¬
tilko in postavite jo na stojalo
tako, da se plamen vidi skozi ste¬
klo dimnika. Privijte najpr-vo na¬
zaj, da bo le malo gorelo, in -pustite
vaJMnnk 24 ur v miru. Termome¬
ter mora pokazati po pre-teku 24
ur 70 do 80 stopinj. Odvijte sedaj
regulator na vrhu s tem, da ga dva
do ‘trik-ralt zasučete,, osnažite- sve¬
tilko, zažgite zo-pet, in ravnajte ta¬
ko dokler ne pokaže termometer
102 stopinje toplote, potem nehaj
te. Operirajte potem valilnik še
dva dni in ‘držite toploto pri 101
ati 102 stopinje Fahrenheit pre -
dno ga napolnite z jajci. Pustite
regulalto-r na miru okoli 48 ur, ka¬
dar ste djali jajca v valilnik. Na¬
polnite in osnažite vsaki dan sve¬
tilko in držite toploto pri 102 ali
102% stopinji skozi prvi teden in
pozneje pri 10-3 stopinjah. Priliično
deseti dan se bodo jajca toliko o-
živela, da bodo dajala že sama ne¬
kaj 'toplote. Sedaj je -čas, da pri¬
vijemo v svetilki za spoznanje
n-azaj, ker bodo tudi jajca skrbela
za gor koto. Držite se tudi natančn-o
kolikor se tiče hlajenja jajc, in ko
osemnajsti ali devetnajsti dan jaj¬
ca napočijo, imejte vrata -pri va -
‘lilniku zaprta in jih ne odprite,
d-okler niso jajca zvaljena enoin-
dvajseti 1  dan. To se bo mogoče
zavleklo za en dam, in bodo jajca
zvaljena še le dvaindvajseti dan.
Vendar valilnik a ni prej odpirati,
dokler niso piščanci suhi. če bi pa
bili izvaljeni in bi zijali, je to znak,
da je v vaiilniiku slab zrak in pre¬
huda vročina, in tedaj je treba
valilnik odpreti. Paziti pa je, da
po piščancih ne vleče prepih

IN PEOBATE COUBT.

IN THE MATTBR of the estate of
Ivan Penich, DeCedent.

I-etters of administration having
been granted to A. W. Kuehnow.

IT IS ORDERED, That. the time
-svithin which ali creditors of the above
named decedent may present elaims
against his estate in this court, be, and
the same hereby is, limited to six
months from and after the date hereof;
and that the 7th day of July,
1914, at ten o’cloek A. M., in the
Probate Court Rooms at the Court
House at Duluth in said County, be,
and the same hereby is, fixed and ap-
pointed as the time and plače for hear-
ing- upon the examination, adjustment
and allowance of such elaims as Shali
be presented within the time aforesaid.

Let notice hereof be given by the
publication of this order in the Nar¬
odni Vestnik, as provided by law.

Dated, Duluth, Minn., December 30,
1913 .

S. W. GILPIN,

J mige of Probate.
SEAL, Probate Court,

St. Louis Co., Minn.

Jan. 8-15-22

KAJ VESTE O VALILNIKIH?

EKSPRESNI URAD

OROPAN ZA $9,875. —

Fort-h Smith, Ark., 12. januarja.
Nekdo je vkradel iz tukajšnega
urada W ells-Fargo ekspresne
družbe $9.875. — Denar je bil
namenjen za izplačilo premo-garjev
Western Coal & Mining Co. v Jen-
ny Lind, Ark. Tatvini so prišli

Valilnike treba bo kmalu napolni¬
ti z jajci. Čez dva do štiri tedne
se že lahko denejo jajca valiti, na sled, ko je hotel uradnik od-

.—  poslati 1  zavoj denarja z vlakom

Tata so dobili v osebi 22 letnega
vslužbenca kompanije C. A. Sax -
tey-ja Prijeli so ga v St. Louis
Mo., in imel je še $5714. Zgovar-
jal se je da je vkradel svoto, da
bi pomagal svoji 18 letni ženi in
detetu.

NAZNANILO.

- Vsem članom društva K. S. P.
D. sv. Barbare št. 62 v McKinley
Minn, se uradno naznanja, da je
seja preložena od 4. januarja na
25. januarja, to je na zadnjo ne -
deljo meseca januarja. Opominja
se vse člane, da se gotovo v-deleže
te seje, ker na tej seji se predlo -
ži nova lestvica, po kateri se bode
plačevalo od 1. januarja 1914 na¬
prej.

Istočasno mota vsaki elan naz ¬
naniti osebno svoj rojstni dan, me¬
sec in leto. :: fi£c :

Cenjene članice se opozarjajo
da se vdeleže -te seje pri kateri mo¬
ra vsaka povedati po katerem si¬
stemu hoče biti zavarovana zana-
prej, to je, če hoče hiti zavarova¬
na edino za posmrtnino ali tudi za
bolniško podporo, ker se tudi čla¬
nice lahko zavarujejo za bolniško
pdporo.

Vsaki član in vsaka članica mo¬
ra tudi naznaniti natančno biva -
lišče svojih dedičev.

Brez da bi se vdeležili vsi člani
in članice te seje, ‘dne 25. januarja
ni mogoče stvari vrediti, in zato
ke-dor se ne vdeleži te seje brez za¬
dostnega vzroka, -bo suspendiran.

Na svidenje dne 25. januarja
1914.!

Z bratskim pozdrayom vam vsem
voščim srečno in veselo novi leto.
Ivan Menart, predsednik.


'P

,6^



SLIKA KAŽE HLEV IN SAJLO.

kom in povžijejo več medu. Pozna
se, če jim je pretoplo, da močno šu
me. Tudi topli solnčni žarki sredi
zime privabijo čebele iz panja, 'ki
obletavajo čebelnjak. Večina- teh
ne -bode pričakala spomladi. Še sla
hej še vpliva na čebele, če jim je
premrzlo. V tem slučaju zmrane
mnogo čebel, ki se nahajajo ob ro¬
bu grozda; 1 u c i i povžijejo več medu
du, da -si vadrže dovolj toplote. Po-
Posebno slabe posledice ima to,
če pride mraz o-d zadaj v panj in
nastane — prepih; za razvijanje
■zalege je to najslabše spomladi.

Nespametno bi ravnal tisti, ki
bi hotel že v novembru -čebele kr¬
miti, boječ se, -da mu do spomladi
od glada tne pomrjejo. Ne glede na
to, -da bi porabil do aprila prihod¬
njega leta toliko medu oziroma
sladkorne tekočine, da hi ž njim na
novo čebele kupil, povzročil bi pri
njih bolezen — grižo, ki bi mn
spomladi panj uničila. V tem slu¬
čaju je svetovati, da počaka vsaj
do srede februarja in od tedaj na¬
dalje naj polagoma špekulativno
krmi v majhnih porcijah, toliko,
da si lačne čebele ohrani pri živ¬
ljenju.

Prav zelo pa priporočamo, da od
zgodnje spomladi nadalje drže če¬
belarji svoje panje od zadaj gor -
ko zapažene; to posebno ugodno
upliva na vedno se množečo zalego
da se more razvijati in da si panji
pomagajo do večjega števila de¬
lavk.

Mnogi čebelarji so mnenja da je
bolje če se pusti prednjo stranico
čebelnjaka prosto — nezaprto. Če
se prednja stranica čebelnjaka s
kakimi vratami ali deskami tako
zapre, da se nahaja med njimi in
pipi en mesec dni, se mora sod'panji prazen prostor, in da eamo-

če imamo sveži topli prostor za
piščance, jn če imamo piščenjake,
kjer jih gojimo. Glavn-i namen va
lilnika je, da dobi kurjerejec rane
piščance za praženje, ker -ti -piš -
eanci so dragi in prinesejo kur -
jerejcu lep dobiček. Kdor ima su¬
ho klet, kjer je temperatura ena -
komerna in kjer je -dober sveži
zrak, in kdor ima topli, solnčni
prostor v zavetju za piščenjake,
isti naj da valiti jajca prej ko
mogoče. Vsak kurjerejec, ki hoče
napredovati, imeti mora valilnik.
Povdarimo ‘pa, da valilnik ni eno¬
stavna stvar, am-pak potreba je
človeka, ki -stvar razume in nad -
zoruje, ako se hoče z valilnikom
doseči vspeh.

Z vsakim valilnikom pridejo na¬
vodila kako ga rabiti. Novinec naj
ta navodilo pazno prečita predno
začne operirati z valilnikom, in
te-h navodil se je treba strogo dr¬
žati in ravnati po njih, kdor hoče
doseči uspeh z valilnikom. Tudi
naj povemo, da vsaki valilnik ni
pravilno zgrajen in je treba biti
jako previden pri nakupu valilni-
ka. Kdor misli valilnik kupiti
naj se obrne zaupno na nas, mi mu
bomo svetovali tvrdke, ki izdelu -
jejo najboljše 1  valilnike, četudi so
nekaj dražji. Kadar ste zbrali pri¬
pravni prostor za valilnik, posta -
vite ga vodoravno in dajte mu tr¬
dni temelj, da stoji mirno. Vo-
doravnost valilnika določite z vo-
doravnostno vago, ker velike važ¬
nosti je, -da stoji valilnik pravilno,
če visi valilnik na eno ali drugo
stran se ne bo toplota po valilni -
'ku enakomerno razdelila in to na¬
pravilo bo slabi vtis.

Svetilko je skrbno osnažiti in
napolniti z dobrini petrolejem,

NASELNIŠKA DRUŽBA
“ILIRIJA”

Naznanjamo vsem oniim, ki se
zanimajo ‘za fairme, -da simo pre ¬
vzeli večji del sveta v Lincoln
eounty v bližini industrijelnega
mešta Merrill, kakor tuldi po ne -
katerih drugih krajih Wisc‘oinsina
in sicer naravnost od lastnikov.
Za to nam je mogoče isto po izre¬
dno nizkih cenah prodajati, kakor
tudi pod lahkimi po-goji. Zemlja
j-e povsod rodovitna in leži blizu
železnic in meist. Cene akru so po
12 do 16 dol. Imamo tndi v-e-č ob¬
delanih in ©a pol obdelanih farm.
‘Pišite po pojasnilo. — Il-iria Colo-
nization Co., 908 Michigan Ave.,
Sheboygan, Wis.

NAZNANILO.

Mr. Ljubo Bogicevich naznanja,
da j-e premestil svoj urad iz 614
Selhvood Bl-dg. na št. 703 Palladio
Bldg., Duluth, Minn. Tel. št. 3847
Melrose, — 8098 Grand.
P-riporoča se v naklon j e-n-ost.

POZOR.

taisti, ki še imate dobiti slike.
Razposlali sm-o sedaj skoraj vse
Samo nekoliko še jih ima za do¬
biti. Ostale razpošljemo v par
dneh. Prosimo, de vzamejo cenje¬
ni naročniki na znanje, da za na -
prej ne bodemo več dajali slik,
pač pa prekoristno -knjižico “Ka¬
ko Postati Državljan” vsem tai¬
stim brezplačno, kot darilo, ki
predplaeajo naročnino za eno le -
to ter zahtevajo to knjižico.

Upravništvo Nar. Vestnik.

CENJENI ROJAKI

IN ROJAKINJE!

Obračamo se do vas z uljudno
prošnjo, da sprejmete prijazno
John Sodeča, 'ki potuje za Narodni
Vestnik po južnih državah re¬
publike in je opravičen nabirati
naročnino, oglase on naročila za
tiskovine. Rojak Sodec je zgubil
roko v premogovniku v Pensylva-
niji in računajoč na velikodušnost
našega naroda upamo, da mu bo
šel vsakdo prijazno na roko.

NARODNI VESTNIK.

Prehlajenje se lahko iznebite in
bolečine v vratu ter v prsih mine -
jo takoj, če se napravi par močnih
drgnjen. s “Pain Expeller,” ka¬
kor je popisano v kujižici, v kate¬
ri je zavita steklenica. Sredstvo se
lahko kupi v Ameriki v sleherni
lekarni za 25 centov steklenica,
treba pa je paziti na to, da je var¬
stvena znamka s sidrom na karto -
nu in na steklenici.

POZOR!

Rojaki, kateri ste naročili N. V.
svojim prijateljem ali znancem v
stari kraj, ponovnte jim naročni -
no, predno poteče, ker mi ustavi -
mo pošiljanje lista takoj, kakor
hitro poteče naročnina in sicer iz
tega vzroka, ker je draga poštni¬
na. Na vsak list moramo dati znam
ko za en cent. Obnovite naročnino,
če želite, da bodemo pošiljali list
redno v stari ‘kraj.

NARODNI VESTNIK!

POZOR SLOVENCI!

Z dnem 1. januarja 1914 bom
otvoril v Chisholmu, Minn, na 1
Ave en bloeik od pošte blizu cer -
kve novo krojačnico in prodajal -
no za vsakovrstne možke oprave.
Rojakom se priporočam za obilen
obisk. Skrbel bom vedno, da bom
stranke postregel z ‘dobrim 'bla -
gom in po nizkih cenah.

OPOMIN.

Ker sem namenjena odpotovati
v stari kraj prihodnje poletje' 'n
ne vem, ali se kedaj več vrnem ali
ne, zatorej tem potom opominjam
vse one, ki mi kaj dolgujejo, da
poravnajo svoj dolg v kratkem
času, ker drugače bom primorana
jih postavnim potom primorati to
storiti.

Virginia, Minn., 10. jan. 1914.

Antonija Trampush.

(12-22-14)

Severov Almanah za Slovence za 1914 se sedaj lahko dobi v lekar¬
nah. Ako ga ne morete dobiti, pišite nam ponj. Pošljemo Vam ga.

Oslovski kašelj

je ob tem času leta zelo navadna neprilika med otroci.
Akoravno je bolezen težka za zdraviti, jo

SEVEROY
BALZAM
ZA PLJUČA

(Severa’s Balsam for Lungs)

hitro odpravi ter s tem poda bolniku olajšbo. — Pri¬
poroča se tudi zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje
aspnika in druge neprilike.

Je ravno tako uspešno za odrasle kot otroke.

Cena 25 in 50 centov.

Omotica

katero povzroča kaka jetr¬
na neprilika se lahko hitro
odpravi z rabo

Severovih
Jetrnih krogljic

(Severa’s Liver Piliš)

Te male krogljice milo in
uspešno učinkujejo na čre¬
vesje. Njihov vpliv bodete
opazili v kratkem času.
Cena 25 centov.

Bolečine in
okorelosti

katere so učinek revmatiz¬
ma, nevralgije, oteklin, iz-
vinjenj, otekljajev ali ka¬
kih enakih neprilik, se hi¬
tro vdajo učinkom

Severovega
Gothardskega olja

(Severa’s Gothard Oil)

Za vnanjo rabo samo.—
Cena 25 in 50 centov.

Severove Tab-Lax

‘Sladkorno odvajalo i Cena
prijetteo za otroke l 10 in 15
uspešno za odrasle J centov.

Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte s
Severova. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas.

f'

W. F. Severa Co.  “ D r 0 r DS

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”.

PRODAJO SE

polnovrstne vglasbene harmonike
tri vrstne orehovi izdelek,' z maza-
kom vležene, 43 tipk, -potezanje in
pritisk enako vglasben, 12 baso -
vih tipk. V vsakem tonu meh zava¬
rovan. Medeni glasovi na usnju
ležeči z močnim bombardonom bo¬
si. Izvršena z aluminom in nikel-
nom. Sploh fine harmonike in izvr¬
sten glas. Cena sedaj samo $50. —
Anton Zadnik, 46 Norman Ave.,
Eveleth. M'nn. ;

Imejte to moko vedno pri rokah.

Lahko je speči dober krhu, če imaste dobro moko.

Duluth Universal moka

(Najboljša moka za kruh)

vas bo povsem zadovoljila. Mi meljemo tudi pšenico skupaj.
Poskusite to moko.

DULUTH UNIVERSAL MILLING GDMPAHV

DENAR

zamorete napraviti, če investirate v lote pri jeklarni v Gary Minn
sestra čudovito hitro rastočega mesta, Gary, Ind., kjer gradi’ United
States Steel korporacija eno najmodernejših jeklarn, koje prvi del stane
$25,000,000. — Poleg tega ‘se gradi tudi cementna tovarna, in začele sei
bodo graditi žičarna in tovarna za žblje in železne viiake VPOST.-rtjttt
BO OKOLI 800 MOŽ.

Podrobnosti daje

GARY LAND CO.

OErii OFFICE, 202 PALLADIO BUILDIKG, DTJLVTH srTKrar

Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave an« Gnlry St, GAKir/lSnii.

6

VESTNIK

15.


Dopisi.

'SSSSSSS.

Newark, N. J.,

Dne 7. januarja imel sem prili -
ko prisostvovati pogrebu na kato¬
liškem pokopališču v Newark, N.
J. Pri odprti krsti smo stali štir -
je — dva možka in dve ženski.
Na vozu, ki je bil bolj podoben eks
presnemu kot pogrebnemu se kma
lu pripelje krsta v kateri je spal
ranjki. Priprosta rujava krsta je
pričala, da je bil ranjki od vsega
sveta pozabljen in zapuščen Voz¬
nik, en meni tuji delavec), moj
tovariš in jaz, štirje možje po šte¬
vilu, smo prijeli krsto, in polo -
žili smo k večnemu počitku pokoj¬
nega Petra Istiniča.

Ranjki je bil doma iz Logatca
na Kranjskem. V Ameriki je bil
dvanajst let. Star je bil 36 let.
Zadnje tri leta njegovega življenja
je bil v blaznici. Med tem časom
ga je zapustila tudi žena in je
šla v daljni San Francisco, Cal,
Tukajšnji rojaki so ji poročali, da
se bliža njenemu možu zadnja u -
ra, a ona je ostala hladnokrvna.
Naš rojak Anton Murn se je za
ranjkega zavzel in poskrbel je, da
je bil ranjki Istinič spravljen k
zadnjem počitku vsaj kot človek
in, da je bil pokopan poleg svoje¬
ga otroka.

Pokojni Istinič ima dva brata
nekje tu v Ameriki, v starem kra¬
ju pa mater in eno sestro. Sveti
naj ti večna luč, Peter Istinič!

V družbi tihi mir prebiva,

Sum posvetni tu neha,

Mah zelen kosti pokriva,

Tu popotnik si doma.

Frank Žnidar,

potovalni zastopnik Narodnega
Vestnika.

: Red Lodge Mont.

Vreme imamo prav lepo. Snega
smo imeli tukaj v Montani do se -
daj le toliko, da smo videli kako-
šen je. Seveda v visokih hribih ga
vidimo vsaki dan. Z delom se ne
morem prav nič pohvaliti. Delamo
samo 3 do 4 dni na teden. Delo
je težko dobiti, 'zato ne svetujem
rojakom hoditi sem v to naselbi¬
no, dokler se delavske razmere ne
zboljšajo.

Nadalje imam poročati, da so
tukajšna slovenska podporna dru¬
štva, S. N. P. P. št. 81, S. S. P.
Zveza št. 42. in društvo sv. Barba¬
re št. 60. priredila 3. januarja
1914 veselico z igro “Trije ptički.”
Prav spretno so igrali naši pripro-
sti igralci 'svoje uloge. In tudi slo¬
venski pevci so zapeli par prav
lepih pesmic pod vodstvom g. J.
Kropivšeka. Čisti doboček je bil
namenjen za stavkarje na Michi -
gan, in odposlali so $100.

Pozdrav vsem rojakom, in tebi
list pa obilo uspeha.

K. E. Zastopnik

Des Moines, Iowa.

Dodgeville, Mich,.

Ker se že dolgo nisem oglasil

namenil sem se sedaj napisati par
vrstic, da naznaim kako se nam
štrajkarjem godi. Vem, da je že
celi Ameriki znano kako žalostni

Cenjeni urednik: Kjer se malo
kedaj bere kateri dopis iz tega
kraja ali pa skoraj nikdar če jaz
ne pišem,, se hočem tora j zopet z
glasiti. Sicer nas ni tukaj mnogo
Slovencev, vendar bi se pa poleg
mene tudi kateri drugi včasih lah¬
ko oglasil, ker z dopisom se za -
moremo seznaniti v vsakovrstnem
mišljenju, kar bi bilo za napre -
dek naroda in delavstva. Tudi jaz
nisem izvrsten pisalee ali visoko-
šolec, vendar pa rad obvestim
cenjene rojake širom naše nove do¬
movine o vsem, kar mislim, da bi
bilo za povzdigo in napredek Slo¬
vencev.

Pisal sem že precej dopisov v
naiš napredni delavski in unijski
list Narodni Vestnik. ‘Omenil sem
že marsikatero potrebno stvar za
povzdigo slovenskega naroda do
višje politične zavednosti. Velike
važnosti je dobiti pravico za gla¬
sovanje, toraj postati državljan.
Drugi važni korak je zapustiti o
priliki majne in tovarne in se seli-

jednote najprvo. Tudi pri naši
konvenciji v Frontenac, Kans., se
je sklenilo poslati delegata v Chi¬
cago k razmotrivanju v prid zdru¬
ženja.

Sedaj naj še omenim najbolj
glavno stvar vsega delavstva so -
cijalizem. Kakor vsakemu znano,
je v Ameriki več političnih strank.
In kjer je v politiki največja moč,
je treba vsakemu Slovencu, da ra¬
zume nje pomen in politične- stran¬
ke. Toraj na dan žnjimi.

Republikanska stranka, vsakdo
ve, je kapitališka stranka, kate -
ra je še slabša kakor Monarhija.
Demokratska ima ravno toliko
grehov na duši proti delavstvu ka¬
kor prva; ima le nekoliko bolj be¬
li obraz. No, Prohilition gotovo ne
bo Slovenec volil, tudi jaz ne, no
-Sir, nikol.. Toraj edina delavska
stranka je socijalistična, Ta stran¬
ka pripozna tudi delavca za člo¬
veka. Ona pripozna, da je na vsak
način treba nekaj kapitala (de¬
narja) -za sukati kolo kulture, to -
da tudi na vsak način potreba je
delavske moči. Toraj naj imata
oba kapitala in delavec, jednako
pravico, ker Bog je vstvaril to
zemljo za oba, ne sama za Calu-
met in Hecla kompanijo in druge
velike kapitaliste. Torej rojak, bo¬
di socijalist na volilni dan, in A r i -
del bodeš, de bo tudi to napredek
za tebe.

ga brata, Martin Oplotnika, ki o-
stane v blagem spominu vsakemu
delavcu, kateri je poznal priljub¬
ljenega brata.

Vsi smo resnično in iz srca vz¬
dihnili ob -grobu: Lahka ti bodi
tuja zemljica !

Mihael Breznik.

Eveleth, Minn.

božič smo imeli radi naših vsmr - *  na farme, ker nikjer ni sigurnej
čenih bratov in sester in njih nedol se S a kruha kakor na f ™- *e je

Iskreni pozdrav in srečno no -
vo leto vsem rojakom širom Arne i
rike, tebi N. V. pa mnogo naročni¬
kov. Michael Krantz.

Frontenac, Kans.

žnih otrok. V nedeljo po božiču je
bil pogreb, katerega vdeležil sem
se tudi jaz. Videti ni bilo čiove -
ka brez rosnih oči, ko je gledal
rakev za rakev malih otrok, kate¬
re so nesli stavkarji k preranemu

počitku. Marikedo je mislil kedo

je kriv teh mnogih prezgodnjih
smrti. Kedo drugi kot vsi kompa -
nijski prijatelji, ker če bi teh ne
bilo in bi trgovstvo in duhovstvo
držalo z nami, bilo bi stavke že
davno konec in otroci bili bi živi
in bi se z nami veselili. Tajnik
S. TI. Z. in oberskel) se niti pogle¬
dati ni upal na nas, ampak je gle¬
dal svojega bogca Jima, če ga
barabe dobro čuvaj i To je sloveu -
ska naprednost; to je delavska
združenost iu slogi! Vi delavci po
Minnesoti, kateri ste člani 8. TI.
Z., ali bodete še nadalje podpirali
z vašim denarjem, glavnega taj -
nika kot je skeb Puhek? Menda
ne! Če bi bili vsi isti, ki se šteje¬
jo za nekaj več takt kot je ta obur-
sKeb p o tem ni bilo delavstvo kma¬
lu prodano v popolno sužnost.

Na Dodgeville še ni dosihmal ne
slovenskih ne hrvaških skebov, in
na to smo ponosni, ker stavka tra¬
ja že skoro pol leta. To je največ
zato ker nimamo tukaj nobenega
duhovna za deputi šerifa kot ga
imajo na Calumet. Tudi k nam je
že prišel en črnosuknež in nas je
nagovarjal v skebstvo, a spravili
smo ga iz našega mesteca kot
spravijo čebele trote iz panja. Če
se mu zdi, da je v 4000 globokih
rudnikih tabo fletno delo zakaj ne
gre sam poskusiti rabiti kramp
enajst ur vsaki dan. Govoriti in de¬
lati to ste različni stvari, in ti
črnosukneži znajo le govoriti, za
delo so pa leni. V Dodgeville ne
potrebujemo nič tacih hinavcev in
če ga ne skrbi naj ne hodi sem, si¬
cer ga bomo dobro popraskali.
Mi smo ga stirali, in isto bi morali
napraviti delavci na Calumet s po¬
licajem Lukatom prvi dan stavke,
pa bi bilo mnogo boljše za vse de¬
lavstvo, ker bi kompanija zgubi¬
la ž njim najboljšega hlapca in
slovenskih skebov bi ne bilo toliko
'kakor jih je.

Želim srečno novo leto vsem za¬
vednim delavecm širom Združenih
Držav, nezavednim pa pamet!

J. K. K.

ravno začetek hud, iu je treba ne¬
kaj let terpeti dokler prideš do
blagostanja. Vendar kdor ne obu¬
pa je gotovo v desetih letih ali še
preje mnogo na boljšem kakor če
bi delaj vse življenje, v majni, ali
-tovarni, ker tam dela še edino za
kapital.

Ako te pa farma nikakor ne ve¬
seli, investiraj prihranjeni denar
v lote ako so na pravem kraju.
Kupi si vsaij svoj dom, da ne boš
celo svoje življenje plačeval rent,
s katerim bi že marsikateri rojak
lahko postavil pet svojih hiš.

Spusti se v trgovino, bodisi to
ali ono; posluj pravično, ne bodi
ošaben kadar boš imel nekaj ti -
sočakov, posebno ne proti onim,
kateri so ti pomagali k njim. Bo¬
di zaveden Slovenec in pošten dr -
žavljan. V trgovini je lep dobiček
tudi ako si pošten. Toda z-a to ali
ono je treba denarja, vsaj nekaj
mogoče par sto, mogoče par tisoč.
Pri današnjem zaslužku pri vsa -
kojakem delu je le pičlo življenje.
To je žalibog največja resnica. To¬
da, dragi rojaki, resnica je pa tudi
da toliko težko prisluženih dolar -
čkov, gre za preobilni jermenček
kateri ti nikakor ne koristi, tem -
več le telesno in duševno škoduje.
Isti dolarčki bi bili lahko prihran¬
jeni, in eden k drugim se o priliki
lahko kak stotak prihrani. A ne
misli, .dragi čitaiec, da sem jaz
temperenc. No, no, nikakor ne; to¬
da še krava se v nekaj minutah
napije, in ima gotovo večji trebuh
kakor jaz 'ali ti.; človek pa pije
celi dan in noč, pa nima 'zadosti
dokller ne pade kakor gnilo jabolj-
ko iz drevesa. In ravno med nami
je toliko teh siromakov!

Velikega pomena je tudi da se
učiš tukajšui deželni jezik, an -
gleško. Če tega ne razumiš in ne
znaš nič si vedno nekako zadaj.

Tudi sem že parkrat piseal o
združenju jednot. O temu omenim
le, da čeravno je tudi resnica kar
piše rojak Kerže o jednotah, ven¬
dar sem pa prepričan, dih ima¬
mo mi preveč jednot in vsled tega
preveč razcepljeno moč ter pre -
več nepotrebnih stroškov. Če bi
bile dve ali tri jednote mesto en
ducat, kedo bo djail, da hi se z
zmanjšanjem števila jednot ne
zmanjšali stroški in z zmanjšan -
jem stroškov zmanjšajo se tudi
asesmenti. Združenje je vsekakor

Dne 2. prosinca tega leta smo
imeli v Frontenacu žalosten spre -
vod. Spremili smo k večnemu po -
čitku svojega dragega brata, Mar¬
tina Oplotnika, ki je bil mučeni -
ška žrtev požrešnih bogatinov ali
kapitalistov.

Že pred šestimi meseci ga je po -
lomilo v premogovniku. Zlomilo
mu je križ in sploh vsega, premeč-
kalo, Nad šest mesecev je moral
ležati nepremično v postelji. Vsled
strašnih bolečin se ni mogel obra¬
čati sam v postelji, temveč pitala
ali hranila in obračala ter snaži -
la ga je njegova milosrčna žena,
ki je glede požrtvovalnosti do svo¬
jega trpečega moža pravi biser
ženstva. Vsi Slovenci tukajšnjih
naselbin občudujejo in hvalijo po¬
kojnikovo soprogo; kajti priprav¬
ljena je bila po noči in po dnevu
vsak trenutek vzstrezati vsako
vslugo in izpolniti vsako željo
trpečemu soprogu. Prebedela je po
cele noči: — Od blizu in daleč so
obiskovali Slovenci bolnega roja -
ka. Rad jih je poslušal, a govori -
ti z njim ni mogel vsled hudih bo -
lečirn. Tndi 'bljižni sosed, rodom
Irec, je prebedel pri bolniku po
cele noči in pravi, da stori to iz
ljubezni do bližnjega. Slovencem
se je priljubil ta Irec.

Naš nesrečni rojak še jedno le¬
to ni bil oženjen, ko ga je dolete¬
la grozna usoda. Želel je živeti
srečno v zakonskem stanu, a usoda
nesreče mu ni dopustila. Moral je
darovati svoje mlado življenje tri'
noski kompaniji.

S čim je pa hotela nesramna
kompanija potolažiti našega, uni¬
čenega rojaka? Kaj si mislite
bratje? Z na pol poginjenim kon¬
jem! Dala mu je starega kluseta
rekoč: “Daj konja v stavo in s
tem dobiš novčno podporo.” Res
je konja vzel in ga dal v stavo.
Prodalo se jeveč sto številk. Mar -
tin Oplotnik pa ni ‘bil zadovoljen
samo s kluso, temveč je sporočil
kompaniji, koliko tisočakov za -
liteva od nje. Kompanija to zve -
clevši, je vzela konja takoj nazaj,
''ake so sleparske poslmšnje. Pa
ta se ni posrečila. Kompanija je
morala .plačati, pa vendar trikrat
premalo.

Naš mili rojak je bil živahne na
rave; jako prijeten za družbo in
naprednega duha. Kolikor je za-
mogel, je deloval v prospeh delav¬
skih koristi. Bil je vedno na strani
poštenih in pravičnih delavcev, ter
je bil zato priljubljen delavcem
in zato ga tndi težko pogrešamo.

Bolniška podporna društva so
za delavce v Ameriki lepa in ko¬
ristna stvar, brez katere ne sha¬
jamo. Tega se je zavedal tudi naš
umrli brat. Bil je pri treh dru¬
štvih. Zato je bil pogreb sijajen.
S tremi društvenimi zastavami se
je udeležilo pogreba mnogo ljudi.
Ob grobu blagega rojaka so se vr¬
stili trije nagrobni govori nadvse
ginljivo.

Težkim srcem smo izročili v mr

Cenjeni urednik: Sprejmite ta
mali dopis v naš vrli list, list,
kateri 'bi moral bit v všsaki sloven¬
ski hiši, kajti je pitreben kakor
sol za gospodinjo.

Tukaj priloženo vam pošljem
nakaznico ali check za $56.95 za
uboge trpiue na Calumet, one ka¬
teri se borijo za napredek delav -
stva. Omeniti moram, da ta svota
je bila poslana brzojavno na
predsednika W. T. of M. Moy ;r -
ja. na Calumet Mercliantes and
Miners bank; ker je pa — pred¬
sednik Moyer bil nesramno de -
portiran iz Hancocka, smo dobili
denar nazaj. (Ali ne veste, da so
bankirji pri Citizens Albance in
zoprujejo delavskemu gibanju?
Ured.) Naše mnenje je bilo, da
pomagamo onim starišem ki so
zgubili ljube otroke na 24. decem
bra leta 1913. Mislimo da vsaki
zaveden delavec hode imel v dnu
srca zapisan dan rojstva Gospoda
v letu 1913! Mislimo, da tudi gar¬
je vci si so zabelježili ta dan, ker
so pomagali raniti materino srce,
ker če bi ne bilo skebov bi tudi
nesreče ne bilo, ker stavka bila bi
že mnogo preje poravnana.

Čitamo mnogo dopisov v raznih
listih. O Bog, 'kako daleč smo še
od napredka! Zakaj vendar vi
Slovenci, ki mislite, da mnogo ve¬
ste zakaj se vi ne zavedate zdru -
Ženih moči delavstva?

Tam nekje iz Greenland, Mich.,
je priromal en dopis v Glasnik; a
dopisi se poznajo kot ptiči po per¬
ju in sodimo lahko kje je ta
Greenland. O ti Greenland, zares
si zelen, da gotovo slišiš travo rasti
o Božiču, ko mati narava počiva.

Slovenci in Hrvati na Calumet
in okolici borite se junaško! Ne
prodajte svoje krvi kapitalistom,
ne prodajte vaših otrok, da bodejo
vsaj oni svobodni da se bo za nje
borila unija, da se ne bo treba bo¬
riti njim kakor se morate vi, o-
četje. Vi, Slovenci in Hrvati, ka¬
teri zdaj trgate kruh svojim bra;
om iz ust in škodujete tudi samim
sebi pustite to nesramno izdajal-
stvo, stopite v armado zavednih
delavcev, ki so že izsilili idve vdob-
nosti iz trdovratnih kompanij, to
je osemurno delo in minimalno
plačo $3.00. Solnce bo šinilo svoje
rumene žarke na popolno zmago
delavstva, kakor hitro se vi kom -
panijam izneverite.

Štrajk ni izgubljen! Dve zahte¬
vi ste že dobljeni! Ravno ob času
ko pišem ta dopis je prišel du -
luthski list kateri poroča o pre -
iskovanju guvernerja, ki je našel
v Keeivenaiv eounty 95 odst. mož,
ki spadajo k uniji. Toraj to jasno
kaže, da štrajk ni še zgubljen. Ko¬
liko se je pisalo v nasprotnih li¬
stih da je bil dinamit najden v
štrajkarskih hišah! Ali ni to laž?
Šerif Hepling se je izjavil na-
pram guvernerju, da ni našel ni -
kakšnega dinamita v hišah katere
je preiskoval. Ali ni tudi šerif
izjavil, da je bil primoran od dru¬
gih ne radi stavkarjev prositi za
vojaštvo. Sedaj vidite, vi slavni
gospodje skebi, kedo je kriv. Ali
ni državni advokat Anthony Lu -
cas izjavil pred guvernerjem ka -
■ko brutalno so postopale new -
yorške barabe proti ubogim delav¬
cem. Delavci, dan že prihaja;
kmalu pride vse na dan, tako tu¬
di vaša zmaga, če boste složni.

Delavci na noge in priskočite na
pomoč stavkarjem, da ho štrajk v
kratkem popolnoma dobljen, ker
deloma je že.

Naročnik.

Ely Minn.

mo odstranili kar je nerabnega,
n naj se pošlje v državne in dežel-
/bore ljudi, ki poznajo polo ¬
žaj delavca. Čas je že, da se na -
seli za vse jednafca prosporiteta.
Seveda stokati pod težo kapita¬
lizma nič ne pomaga; treba je Bo -
ja, ne boja z nožmi ali steklenica¬
mi, ki je v ‘navadi 1  včasih med
rojaki, če ga je slučajno preveč
pod klobukom, ampak treba je
resnega boja z našim edinim orož¬
jem z glasovnico na volilni dan.
Takrat dajmo demokratom počit -
niče za vedno. V zakonodajske
zbornice naj se izvolijo možje, ki
poznajo stan delavca in priproste-
ga ljudstva. Delavci zidajo palače
sami pa žive v razstrganih bajtah.
Delavci grade železnice, sami pa
hodijo po trekah peš, med tem ko
se drugi vozijo v razkošju in brez
skrbi. Da, bratje, tak je današnji
sistem!

Tega smo pa mi sami krivi. Ka¬
pitalisti se organizirajo in hodijo
v duhu časa naprej; mi se pa pre¬
piramo za oslovsko senco. Upam
da bo prišel čas, ko se bo delavec
zavedel svoje moči, in bo znal in
vedel kaj pomeni pregovor:

United we stand, devided
we fall” “V združenju je moč, v
nezdruženju propad.” To smo za¬
čeli vpoštevati na E‘ly, ko se je ne
kaj članov starega pevskega dru -
štva Simon Gregorčič zbralo v či¬
talničnih prostorih 4. januarja
da ustanovimo novo pevsko dru¬
štvo. Na vrsti je že bilo par pred -
logov; ko je pa prišel na vrsto
predlog, da se naj Slovenska či -
talnica Pevsko društvo in Drama¬
tika vse skupaj združi, so vsi iz
srca pozdravili to novo misel, in
so določili čas, da se o tem natan¬
čno posvetujemo.

Pri tem se ne bo gledalo na
strankarstvo, ampak skupno bo -
mo delovali za napredek sloven -
skega naroda v tujini. Slovenci
in Slovenke, pokažimo, da tudi
mi živimo, da smo narod, mali na -
rod ali čvrst in zaveden. Drugi
narodi nas bodo poznali potem kot
Slovence ne kot Austrians, kamor
je zmetano vse slabo in gnjilo in
nazadnjaško. Vabimo vse Sloven¬
ce in Slovenke katere veseli či -
tanje, petje in dramatika, da
se vdeleže v nedeljo 18. januarja
1914 ob 2i/ 2  popoludne v prosto -
rih novega Čitalniškega doma zbo -
rovanja.

Joseph Slemec, tajnik.

januarja Du

Naselniška družba “Ilirija” ;

Tem potom si usojamo naznaniti rojakom, ki se zanimajo Z!

L  i • _ • _ .i_-/loln WlSP,f)nSin. \r  LUxr

smo prevzeli v najrodovitnejšem delu države Wisconsm, v bližini i r , 1 , mr '. jj
skega mesta Merrill, ki je oddaljeno 200 milj od Milwaukee, zenil-j 0
se je vstanovila nova slovenska naselbina. Prostor lezi v sredini bogatil
ki kažejo imovitost lastnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami
štiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s šolami m trgovinami
s parnimi žagami, ki kupujejo ves les od naseljencev. Železnica j e d
oddaljena in zvozi ves les od naseljencev za male stroške v mesto \rf ^

° -  . Tr i 1_4 fnlrm lmn

tovarne, ki izdelujejo papir. Kdor kupi farmo tukaj, ima to prednost 6 ^ i

lahko prežiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih

, . _ _ i _ . .. 1-.. boinvin tfl In On no — i i

zemlje vedno delo v tovarnah v mestu, katerih je 16, ali pa v tri

_ . _ U . . __ . -» • 1  . .. .J „1 rt 4-cin rvi ion -i rrc i a! i 4-4 .. . ..

od ]

Ijeni parni žagi. Kdor je sedaj brez dela ter se misli izseliti na fan

, t ■ . ■■ . . ° t  -i . _ j _T-M+i /min rzimn hrP/zivisolmm T\

»ilje,

takoj stori, da mu ne bode potreba biti celo zimo brezposelnim. Dosedj: 11 ^'s
tukaj naselile družine, ki ž»'-e na delu že po eno do tri leta. V pomoč n*
kakor se izražajo to, ker jo vedno priložnost dobiti delo, m ker vsak V
lahko prodajo, ako ne na žago, pa v pa-pirnice; nadalje je tudi v veliko n S  H
sirarna, katero so si farmerji ustanovili in kamor se lahko mleko proda v’
kemu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški V
de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovico mani
j_ . - v.Vnr turli družba sama. ki le

kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisan a
ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena akru in G 01

Kdor se misli izseliti na farme,
le še malo časa. Pišite po pojasnila

FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOYGAN, WIS.

:, naj se takoj oglasi, ker ta prihižnj 1 !’'
takoj na: ILIRIA COLONIZATlnv^

mJAVnAU WTS Of


sf

yi sl

i*

y\

JC<i<

co * \ ■

V založbi Narodnega Vestnika je dobiti

DELAVSKI

ODŠKODNINSKI ZAKON

“Ali

ZA DRŽAVO MINNESOTA

(Minnesota Workmen’s Compensation Act)

Cena 30 Centov

r.. nCV'

tu«

Navodila Kako

tet 38^’

r.) n zdri

, "In sreč

iMsla#
Takrat ]

Postati Državljan

iti

Cena 15 Centov

KOLEDAR

'Glas Naroda” za leto 1914

je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in
dobrimi spisi, ter zaeno tiskano polo ob¬
širnejši. Velja s pošto vred 30 centov.
Dobiti je pri:

Slovenic Publishing Company

82 Cortlandt St., New York City

ali v podružnici

Frank Sakser

6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRŽAVAH

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DEU
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

aojeP la

“Imamo

VV,fa?VifV4?V t ?V^V l JVWWV:!:WWWWW

tlFIRST NATIONAL BANK

*  Dušan s
hoteli
1  “Ali ti
' Z vročin
Ivan je
Mati in
ioDO fl3 sin
Tndi Mi
Mrtvašk
I Nate je

Chisholm - - Minn.

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

»0

Obrestuje denar po 3

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar n

8 IZ SO,

na vse strani.

^ Posebno pozornost dajemo Slovencem.

$  Pridite in se prepričajte!

Cenjeno uredništvo Narodni
Vestnik.

Prosim, priobčite teh par vr -
stic v predalih našega nam prilju¬
bljenega linijskega lista.

Najprvo bom začel z delavskimi
razmerami.

Tukaj na Ely so delavske razme
re tako slabe, da ‘slabejše niso
bile že dolgo časa. Trume brez -
poselnih hodijo od rudnika do
rudnika za delom. Res so dobri na
ši demokratje, da še 'delat ne pu¬
ste. Kaj so nam ti ljudje vse ob -
ljubili pred volitvami, in kaj je
sedaj. Seveda obljubiti in stori¬
ti je preveč. Zapomnimo si, da

Frank

t!ep;

f Pri

'Kal
St cii,
v  Pai

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica: 6104 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.

'boj

Pošilja

DENARJE
v staro domovino

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

i«

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih

m ceno.

cenah.

m

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.


potreba; te uviditi morajo manjše roč je matere zemlje svojega mile- ko bojo prihodnje valitve, da bo-



narodni vestnik

"e S tl V' 1

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

SL*.

% °st :

‘ž*.

r  U Sfl’ 1:

St**'

k 1« M'*

ROMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

Dušan se je ozrl ter objel Ljubico z božajočim pogledom. Ivan
čital v njegovih očeh: Naj mi jo kdo poiskusi vzeti!.... In za-

''to v^o.fipio o-a je v srcu, kakor da si je že sam želi.
tre!«« 1 ? °

“K mizi, otroci!'’ je zaklicala gospa Jurišičeva, ki se je vrni-
iz kuhinjskega svetišča.

Ves čas obeda je vodila razgovor Ljubica, ki se je po prvotni
dregi prelestno razčebljala. In njene besede so bile tako umne
prijetne, razodevale so kljub mladosti tolikošno naobrazbo du -
da se je Ivan začudil.

“Odkot veste vse to, gospodična? Saj govorite kakor mala dok-

I I Dekličino oko se je 'zasvetilo v mladostni hvaležnosti.

(Jok,V “O,” je dejala, “v Belgradu imamo prav dobre šole! In tudi
V  |ma se najde poleg gospodinjstva večkrat prosta urica, da vzame
jovek knjigo v roko.... Sicer se pa gotovo šalite; jaz mislim, da

im še zelo, zelo nevedna-”

Sramežljivo je povesila glavo.

“Ne recite tega, gospodična!” je vzkliknil Ivan skoraj ogor -
no. In zareklo se mu je: “Takšnih deklet, kakor ste vi, sploh ni

“Ali boš!” mu je zagrozil Dušan z usmevom. “Toda res je,
ar je res: za tisoč švabskih gosk ne bi dal niti enega srbskega de -
leta — ali slovenskega.... saj to je vse eno!”
n . Ljubica je nalila vino; Ivan je komaj opazil, da se ji je stresla
A ika pri njegovem kozarcu. Toda prestregel je gorko iskro njenih
* * ij. z  navdušenjem je dvignil kupico in zaklical:

■■Rog daj našem narodu, kar ga živi od Korotana do Macedo -
Rje, obilo takšnih mater in sestra, da učakamo enkrat vsi skupaj
jati dan svobode!”

“In osvete!” je dejal Dušan ter izpil do dna, sledeč njego-
emu zgledu.

Mala Ljubica pa je dodala v svojem srcu tiho in plašno, zar -
evša nad mislijo, ki jo je prešinila kakor blisk:

“In združitve:_

“In sreče,” je zaključila mati s svečanim glasom, kakor da bi
lagoslavljala z očmi vso mlado trojico.

Takrat pa je nastal pred hišo hrup moških glasov in korakov,
ekdo je planil v vežo in zakričal na vse grlo.:

“Imamo ga! Švaba je naš! Ivan, Dušan, Ljubica, majka....”

V sobo je treščil Miloš kakor bomba, smejoč se z vsem svojim
rezbradrtim obrazom, ter vrgel pred Dušana zapečateno pismo.

Dušan se je ozrl zmagoslavno na našega prijatelja, kakor bi
ku hotel reči:

“Ali ti nisem pravil?”
f  Z vročim razburjenjem je raztrgal ovoj.

—  - Ivan je odrevenel od napetega pričakovanja.

'm. r,r. Mati in Ljubica sta sedeli s sklenjenimi rokami in zrli nepre -
'*"> "“mieno na sina.

IIZACU1 Tudi Miloš je bil umolknil.

Mrtvaška tišina je zavladala za trenotek v prijazni sobici.

■ ■ j  Nato je zložil Dušan papir, spustil roko na kolena in zmajal
$#!# mišl j eno z glavo.


“Nič?” je vzkriknil naš prijatelj tako bolestno,
klica plaho ozrla nanj.

“O, pač,” je odgovoril Jurišič, “in prej ko^ne mnc
kaj s< m bil pozabil v svojem računu: da si pišejo dip
povi — ako so pametni — šifrirana pisma. Sam poglej /

da se vam samemu posreči razvoziti sitrirno pisavo, ui je j
polnoma neznana. Ključ bi se dobil k večjemu pri prejemniku,
katerega pa nimamo oblasti, ker stoji pod zaščito tuje države. (
tovo mi vas ni treba posebej prositi, da ostane usluga, ki vam
storim, popolnoma tajna, vaš —”

Sledil je nečitljiv podpis.

Ivan je segel z nervozno roko po priloženem listku.

Bil je pisan z latinskimi črkami. Toda črke so stale v nere
kakor zmešane — koior razvrščene po tajnem, dogovorjei
ključu:

“.va robid vcuplirg....” in tako dalje.

‘Iz tega jezika bo težko prevajati,” je dejal Ivan z drhte
glasom in pomolil prijatelju list nazaj. “Ali je to vse, kar sva j
dobila s čakanjem?”

“Ne vznemiri se prehitro!” je vzkliknil Dušan. “Priznam,
je stvar zavita in zavozlana; in če nama moj vplivni znanec ni i
gel ratolmačiti lista, nama ga ne raztolmači nihče drugi — to
radovoljno. Toda človeška dejanja se dele v dve skupini: v ti
ki jih storimo sami od sebe, in v ona, ki jih opravljamo prisilj

svojo lopovsko latinščino?”

“Prisiljen?”

Vsekakor. Človek, ki mu nastaviš revolver na čelo, je v s\
mišljenju in svoji vstrežljivosti silno različen od brezskrbnež
ne misli na smrt. Pogumen razbojnik se morda ne bi dal prestra
siti; toda vohuni in obrtniki izvestne vrste nimajo velikega
guma....”

Ta metoda je v svoji enostavnosti takoj vzbudila Ivanovo
patijo.

“Pa kje imaš takšnega človeka?” je prašal nekako potol
“Ali ga bo treba še le iskati?”

“Stavim, da že ve, -komu se bo priporočil!” je vzkliknil
in pogledal starejšega brata z zaupanjem v očeh.

“Vem,” je potrdil Dušan. “V Carigradu živi individij z

bi bil že igral x svojem inoiogolienem življenju. Opravičeno' 6
sumiti, da ga mikajo tudi lavorike, za kakršnimi stremi von Sel
ten. Gotovo je, da je sodeloval z njim in z onim Krastičem v

ceno pusmo — da si je dal pozneje odkupiti od naših ljudi n el
skrivnosti, ki Schrattenu niso bile v korist, Krastiču pa še r
manj. Iz tistih dni imamo tudi par podatkov, ki nas morajc
vesti naglo na njegovo sled....”

Dušan se je prekinil; nekdo je bil potrkal na vrata.

Miloš je skočil odpirat.

Na pragu je stal Mihajlo Jankovič; obraz mu je pričal
tranji zadregi, in z nekakšno težavo je izpregovoril:

“Oprostite vsi, da motim.... Jovo in divji Marko čakata 2
zadnji čas bo, da se odpravite, ako hočemo iti s prihodnjm
kom.....”

(Dalje prihodnjič.)

V SLUŽBI KALIFA.

Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji.
Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic.

lenaf

;effl

3.3ia

0.

3° (j (Dalje.)

Vstal je s stola. Akoravno je minilo malo časa, odkar je odšla
starka iz sobe, se je njemu vendarle 'zdela cela večnost.

Pogled je vprl v vrata. Ali pride ona, ki mu je ukradla srce?
Brce mu je plamtelo od vznemirjenja.

J Naenkrat se odpro vrata in na pragu je stala •— ona.

Ko jo je Strezinja opazil, je bil kakor -zamaknjen. Njegove oči
ko je gledale nepremično.

J j A njene krasne oči so se strnile z njegovimi in ni trenila z nji-
' ' M- Tako sta stala dolgo brez besed, samo oči so govorile. In njuni
.»ogledi so se spajali v neko tajinstveno mistično morje ljubezni.

— Bdim ali sanjam?

In razširil je roke, ter jo- burno privil na svoje srce. Njegovo
listne so se približale njenim. Na njegove prsi se je naslonila njena
laviea. Njene žametne ustnice so drhtele in lice je rdelo v blaže -
»nem nasmešku. Oči njene so pa ‘bile na lahno zaprte z gostimi svi -
vjlenimi trepalnicami. Njemu -pa so privrele na dan besede, polne ljubavi
^■in hrepenenja.

— Kakor da te iščem tisoč let, in sem te sedaj našel, tako mi
?tje pri srcu. Zdelo se mi je, kakor da blodim po puščavi v kateri ni
^joaze, v puščavi, v kateri bedni umira žeje. A evo nenadoma zapazi
;Jvir in on se vzradosti življenja in pije biserne kaplje sreče. Tako je
j|p meni. Bilo mi je, kakor da sem zaprt v globočini ječe. In pri-
/jšel je angel in mi snel z rok in nog težke okove. In sedaj se ču -
ptim svoboden in srečen, močan im mlad. Zdi se mi, da (bi lahko ru -
/šil bregove in tisočletne palme z jednim samim udarcem, Fatima
sjkrasna! In naj se vsuje name blisk in grom, n'a.j se odpira brezno
| strašnega pekla. Ničesar se ne bojim, ker si ti pri meni. Boriti se
‘ hočem za te zoper leve in tigre, kakor ljuti zmaj in ne spustim te
več, ti divni biser mojega življenja, zvezda ljubezni moje, duša moje

^duše, nebesa moja_Vidim in čutim, da mi ti vračaš ljubezen, Fa -

tima moja, ali daj, naj spregovorijo sladka usta tvoja, o reci, govo -
r i, da slišim to, kar me stori tako srečnega, tako vznesenega, reci
, ^i, da si oljka miru mojemu srcu, reci mi, da me ljubiš....
yj In njene roke se ovijejo krog njegovega vratu, njene oči se
(ji odprejo in ga gledajo. Njene ustne pa zašepetajo komaj slišno, a
2  vso srečo:

Jii  — Ljubim te, dragi moj, ljubim te....

On pa ji. ves srečen, jame poljubovati usta in* čelo in ves o
braz. J e l ji j e  pripovedovati, kaj je vse pretrpel od onega časa,
k° sta se prveč videla, kako je prebdel celo noč in mislil na njo.
Naposled ji je -omenil o misiji, katero mu je poveril Wadha el Arne-
N in da mora urno odpotovati. To je sicer žalostna vest za njo
In za njega, ali da mu ni JVa-clha el Ameri naložil te misije, bi se
ne drznil danes priti do nje. Msija hadžibova je samo pospešila njuno
srečo. On je, boječ ,se da je tako kmalu ne vidi, pospešil njun sesta -
nek, a se vseeno ni nadjal, da se mu tako posreči.

Z velikim strahom je poslušala Fatima besede o razstanku.

•<3i§ - •"— Strezinja, za  Alaha milega, kaj mi govoriš. Mili moj, komaj sva
Se  videla in če hočeš od mene. Ne daj, Alah, da bi se za vedno razstala!

mene, mili moj, drugače umrem od tuge.

Tako je govorila Fatima in v očeh so se ji zalesketale solze.

sti,

skega morja.

In Fatima se mu nasmehne skozi solze:

— O, Alah naj dopusti, da se zgodi tako, luč oči mojih! I
je, kar je Alah odredil — in ona poklekne pobožno na tla i
poljubi. Nato poljubi rob njegove halje in reče:

— Ti si moj -gospodar in hočem ti biti pokorna na veke.

Strezinja jo dvigne k sebi.

— Spomnila isi se imena. Alahovega. Moja vera, kakor i
ni tvoja vera. Bi li ti, -dete moje, hotela da sprejmeš mojo vero,
lahko povedem v deželo svojih očetov?

Ona skloni za trenotek glavo in reče, ne pomišljaje mnogo:

-— Sužnja sem in učili so -me vero Mohamedovo, ker so me

tov je i moj Bog.

Vzela, je iz nedrij mali zlati bizantinski 'križec in Strezinja
jame ogledovati.

-— Glej, tu je, kakor se mi zdi, vdolben nekak napis. Ali z
je že sbrisan.

— Pokvarili so ga moji poljubi, ker ga vedno, ko sem s ar
poljubljam, ker je edini jasni spomin mojih nekdanjih dni. I
drugo so mi vzeli hudobni ljudje.

— Kako si rešila ta križec ?

— Bila sem zelo majhna, ko so me uropali roditeljem in z:
so me oddali takoj v oskrbo neki starki. A ta je bila kristjanka,
je skrila ta križec za me, dokler nisem odrastla.

— In ti ga je dala?

— In mi ga je dala.

— Kje je sedaj ta sužnja?

— Sirota je umrla, ko sem bila stara petnajst let.

— Torej ni to ta staika, <ki te je poslala sem ?

— Ne.

— Ali je dobra?

— Da in ne! Zvita je in zlobna.

— Ali te muči ?

— Ah, zakaj me vprašuješ o tem? ‘

Medtem se je Strezinja trudil, da prečita napis na križu.

Naenkrat vzklikne. Ta vzklik ni bil samo vzklik začuden
nego tudi vzklik radosti.

— Kaj je ? — vzklikne Fatima.

— Ta križ?

— Kaj je z njim? — vpraša radovedno Fatima.

— Tu so besede, ki pričajo, da so delo mojstra, ki je izšel
mojega naroda.

— Kaj praviš?

»lil bi, oh, ali je to mogoče •— reče Strezinja in se prime za glavo.
Ne, to bi bilo preveč sreče naenkrat!

— Kaj je, mili moj, govori?!

(Dalje prihodnjič.)

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

s Svoji k svojini! 1

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim ffi
Lfi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- Lfi
j eno in bogato založeno Ifi

® grocerijsko trgovino. I

Hi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- tfi
Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi
[fi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Hi
Hi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! 31

£

lf i  Za mnogobrofen poset tn naklonjenost se uljudno priporočat

* M A T H. V I D A S, s

m  slovenska trgovina a

Lfi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. ifi

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi

I A. M. MURNIK

Crant Avenue Eveleth, IVIinn.

^ Največja zaloga

g* MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIjlsE,  ŽENSKIH
lil IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU-
H GIH DOMAŽIH POTREBsuIN.

I Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! P

fj PRIDITE IN SI OGLEJTE NAGO ZALOGO TER PRE-
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

sasi

1  J j!

tora

mmtmm

BrFVVI NG COMPANY

Fitger Brevving Go.

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Filger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovi).

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi

Hi

M. F. SKALA, agent za

Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi

Hi vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško ovrt.

“Pabst“ Milvvaukee in
Peoples" Duluth pivo.

Pina zaloga domačih in importiranih pijač

(C

Hi
Hi
H:
Hi
Hi
Hi
Hi

vsake Lfi

Hi
Hi
Hi
Hi
Hi

Ifi

gj Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v

H ELY, MINN.

Lfi Telephone No 52.

8

Mary je okušala zadnji čas tre¬
nutke, ko se ji kljub njenim se -
demnajstim letom ni ino^lo več ži-
veti - ;" ti trenutki pa »6 se vračali
z značilno točnostjo takrat, kadar
je .sedel na zofi njen častilec, go¬
spod Mia to uh, in delal sladke obra
ze. Bil je* debel in rdeč, z neostri-
ženimi brki in muho pod spodnjo
ustnico; celo mu je lezlo že daleč
proti temenu, ne glede na to, da
je imel tudi suknjič prekratek. In
kako bedasto je govoril! Vse je raz
'kladal: Kaj je počel čez dan, ka¬
ko je polnil škrnicelje v svoji šta-
cuni, kakšna je teta Ongavka in
kaj pravi stric. Onga. Kadar pa se
je spomnil, da ji mora podvoriti, je
silil vanjo kakor v otročička in
delal trapast in nečimern obraz.
Neznosen človek! Toda mama ji ni
prikrivala, da bo ta zapeljivi člo¬
vek njen mož, naj ga mara ali
ne:

“Gotovo je gotovo; kdor dolgo
izbira izbirek dobi! Zahvali Boga,
da te hoče; zdrav je, soliden mož,
in denar ima. ’ ’

In tako je sedel solidni mož ne¬
kega večera zopet v njihovi sobici
ter ngonabljal Mary prav nemote¬
no : gospa Mozolinka je znala po¬
litiko in je obiskovala ob teh u-
rah svoje prijateljice v sosesšini.

“Pšenična moka je zopet dra¬
žja!” je menil gospod Malouh.

“Pod Tivoli je sveže,” si je mi¬
slila Mary. “Solnce se spušča niz¬
ko, nizko.... med kostanji diši
po maju; dekleta imajo nove klo -
•buke, oficirji hodijo mimo in su -
čejo oči....”

“Vojska bo,” je nadaljeval so¬
lidni mož. ‘To je tisto; denarja
manjka, vse je dražje, in ljudje,
kajpak, ne plačujejo. Kakor da
•denar ni denar, ee je deset voj -
ska na svetu.... Da, da, Repnikar
mi lahko dela konkurenco tik pred
nosom, ko je dobil o božiču deset
tisoč v loteriji!” In važno je po¬
kimal z glavo, kakor da hoče rčči:
“Da, da, jaz sem pameten mož in
vem vse, kako in kaj.... ”

“Deset tisoč!” je vzkliknila
Mary kakor iz sanj; po možganih
ji je bilo šinilo, da bi dobila z de¬
setimi tisoči lepšega, nego je Ma¬
muli.

“Deset tisoč, v državni loteriji.
Vagabund je stopil v štacuno na
kozarec žganja — vrag naj me
vzame, ako ga ne ovadim, da to¬
či žganje tam zadaj! —- pa mu je
ponudil srečko, za dve kroni na¬
mesto za štiri; nimam česa jesti,
je dejal. In Repnikar je dal dve
•kroni, samo da je odrl siromaka.
Pride božič, pride žrebanje — ali
ne zadene falot deset tisoč kron?”

“Pa glavni dobitek je še več¬
ji?” je prašala Mary.

“Glavni je dvesto tisoč. Sama
sreča da ni glavnega dobil!”

“Dvesto tisoč. ...” je ponovila
Mary z zamirajočim glasom — ka¬
kor pravijo v molitvah: “O, Go¬
spod!” In bogastvo je vzmrgole -
lo pred njeno domišljijo; obleke,
klobuki z ogromnimi peresi, zlat -
nina, avtomobil, Zalaznik.... in o"
ficir, najlepši v celi Ljubljani! Kle
čai bi, tiščal levico na srce, dvi¬
gal desnico in sviral sladko: ‘ ‘ Ah,
Mary, kako vas neizmerno ljjjub-
bim!”

“Premislite, gospodična Mary,”
;e šepnil ta hip solidni mož z raz¬
burjenim glasom in zardel do u -
šes, “premislite — in naj ostane
med nama: tudi jaz sem kupil
srečko! Pojutršnjim bo žrebanje..
Ah, to bo veselje, če zadenem kaj!
No, nadejam se ne, to se razume;
ampak če bi le bilo ? ’ ’

“Dvesto tisoč kron;” je šepni¬
la Mary in sklenila roke.

“Da, gospodična Mary, če do¬
bim pa dvesto tisoč, vam kupim
nekaj lepega — lepega!” je zateg¬
nil gospod Malouh in nabral usta
v trobentico. “Kupim vam — kaj
bi kupil? — ne, res vam kupim
krasno zlato zapestnico, najmanj
za trideset kron! ’ ’

“Skopuh!” je siknila Mary v
svojem srcu in ga pogledala tako
prežimo, kakor da že ima v žepu
svoj glavni dobitek, pa ji ne po -
nudi grajščine in avtomobila. Pre¬
mišljala je, ali naj sploh še govo -
ri besedico tej nizkotni, branjev -
ski duši. Srčne borbe jo je rešil
gospod Malouh, ki je vstal in se¬
gel po klobuku iu palici:

“Oprostite. Mary, dolžnost je
dolžnost — kupčija je kupčija! Če
ne bi človek pogledal vsakih pet
minut, bo ga okradel pomočnik
do nagega. Tak pa do svidenja —
pa-pa, mucka zlata — oh, pardon,
saj nisem hotel.. no, da, goto¬

vo se jutri spet kaj vidimo !”

mu

I, seveda morate priti, gospod
Malouh! Mary je vsa nesrečna, če
se kak dan ne oglasite,” je lagala
gospa Mozolinka, ki je priracala
ta, hip na pra

Mary, je spala malo tisto noe.
‘Pojutršnjem bo žrebanje, m
nekdo dobi dvesto tisoč kron!” ji
je ponavljal skrivnosten glas.

In če bi imela tako srečo jaz.
in bi zadela glavni doditek?
je odgovarjala v mislih.

Čez nekaj časa je govoril glas:
“Kupiš si srečko; morda zadeneš.
Premisli: dvesto tisoč!” A Mary
je odgovarjala: “Morda zadenem;
če najde sreča druge, zakaj nebi
mene?; ... Oh, toliko denarja!
Človek bi rekel, 'da je ves svet nje¬
gov ! Klobuke, obleke, avtomobil,
zlatnina — ah, Mary, kako te neiz¬
merno. ljjjubbbim!.... Ah, kako
te ljjju-hu-hubbim, prekrasni o -
ficir!” In ko je zaspala, se je že
vozila v avtomobilu; vihral je
pajčolan, ljudje so se odkrivali.
Smehljal se je oficir ob njeni stra¬
ni in bliskal z zobmi izpod oglje -
nih brkov.... Pred palačo se je
ustavil voz, ona se je izprehajala

v Židani obleki po dvoranah.

kakor pipec se je sklopnil sluga
v livreji. ... zunaj je velel nekdo
‘ ‘ Javite me milostni gospe grofi -
ci!”.... Vrata so se odprla na
široko, vstopil je italijanski kava¬
lir, sklonil se do njene roke, dvig¬
nil lice, objel jo in je prižel na
strastne prsi: “Čara mia!”....
Ona pa je šepetala: “Ah, kako sem
srečna, miljeni, Rinaldo! Nič ne
bo motilo najine blaženosti: moj
mož je ravno na manevrih!”....

Zjutraj je ležala dolgo in si bro¬
dila s prsti po rjavih laseh; smeh¬
ljaj ji je skakljal po okrogljem o-
brazku, in sanje niso bile več dalj¬
no hrepenenje — bile so kakor
bližnja bodočnost! Pojutrišnjem
— ne, jutri! Dvesto tisoč kron....

Kavo, ki jo je prinesla gospa
Mozolinka v škrbasti skodelici, je
pokusila in odrinila s prezimim
namrdljajem. Palača, kjer je pre¬
bivala, je stala sicer v šentpeter -
skem predmestju, irhovine v hiši
so jo klicale za Minko, in krasni
klavir, ki mu je zaupala svoje
nežne sanje, je bil tipkalnik v pi¬
sarni doktorja Skubica — toda o-
na se je nazivala Mary in je bila
rojena za boljšo usodo; Z nervoz -
nima prsti je poiskala pet kron, ki
jih je imela spravljene v predalu;
in ko je stopila čez hišni prag na
svetlo pomladnjo ulieo, se ji je
zdelo, da je Pepelka, ki beži iz ku¬
hinje trpljenja svojemu princu v
naročje. Napravila je ovinek in ku
pila srečko v oddaljeni tobakarni,
v ulici, kjer je nihče ni poznal.

“Namenila sem jo v darilo,” je
dejala prodajalki. Kaj je bilo tre -
ba vedeti stari devici, da zadene
Mary jutri dvesto tisoč kron!

Visokomerno je pokimala bledi
Emi, svoji tovarišici, in gospodom,
ki jih je našla že v pisarni. In ko
so zbežali njeni prsti po tipkah re-
•mingtonke, se ji je storilo kar ma¬
ko : še malo časa, in nikoli več!
Kdor ima dvesto tisoč kron, je
boljši človek in se ne gre več tak-
šnele navadne tipkarice, kakor je
na primer bledična Ema s svojo
slabokrvno poltjo in šiljastim no¬
som ....

(Dalje prihodnjič.) ,

razburil, da je začel naravnost div
ja,U in sklenil, da bo umoril celo
rodbino. Vrnil se je skrivaj vsta-
novanje svojega tasta. Vsi v hiši
so že spali. Naj prvo je pobil zavr¬
njeni mož s težkim kladivom tas¬
ta, nato je zaklal z nožem svojo že¬
no in dve svakinji. Vsled vpitja o-
trok je morilec zbežal in tekel k
svojemu svaku. Svak in žena sta
pobegnila pred njim. On je strel -
jal za njima in je oba težko ranil.
Streli so zadeli tudi otroke. Na -
to se je vrnil na svoj dom. Ko ga
je drugi dan prišel iskat orožnik,
ga je hotel ustreliti. Rešil ga je
brat morilca, ki je stopil predenj
ter mu zaklical: Streljaj, toda u -
strelil boš brata. Mož je prosil na¬
to brata, da naj ga pusti j z orožni -
kom 5 minut v sobi, da bo pisal
še eno pismo, nakar bo šel z orož¬
nikom. Brat mu je ustregel in ga
pustil samega. Komaj pa je bil mož
sam, se je ustrelil v glavo in ob -
ležal na mestu mrtev.

Namesto lisice je sam zadušil.
Iz Vetralle v Italiji poročajo kme¬
tovalec Barbarotti je‘zapazil, da
dela lisica med njegovimi kurami
veliko škodo. Zasledil je tudi pod¬
zemeljski rov, v katerem se je li¬
sica skrivala. Pred vhodom je za¬
padi slamo in žvepelj, da zaduši
lisico. Vendar pa je bil tako ne -
previden, da je prekmalu stopil s
svojo materjo v rov. Oba so našli
čez par ur zadušena. V rovu je bi¬
lo tudi mnogo kač, ki so bile de -
loma mrtve, deloma napol mrtve.

Kadar prideš s poulično karo,
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.

HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA. lastnik.

NAZNANILO IN PRIPOROČILO.

RAZNOTEROSTI.

Grozna drama na Sveti večer.

V Kirchenbergu se je na Sveti
večer odigrala grozna tragedija.

V rodbini bogatega trgovca Avgu¬
sta Millerja so imeli zvečer ob
8. božičnico, katere sta se vdeleži-
la tudi oba sinova, 16 letni Pavel
in 8 letni Viljem, ki sta pa že delj
časa drug drugega sovražila. Ker
so slučajno zamenjali darove, se
je čutil Viljem žaljenega in se
je z nožem v roki vrgel na svojega
brata. Z enim samim sunkom v sr¬
ce ga je umoril. Prestrašeni člani
rodbine niso mogli preprečiti kr -
vavega čina. Nato je vdrl morilec
v sosedno sobo, kjer so visele na -
basane lovske puške, ranil svaka
ki je prihitel za njim, ter se nato
ustrelil. Svak, mlad trgovec, je
smrtnonevarno ranjen. Oče moril -
ca je že več let hrom.

Rodbinska tragedija. V Ober -
stenfeldu na Švabskem se je od¬
igrala na sveti večer strašna tra -
gedija. Posestniku Kimerleinu iz
Beilsteina je pobegnila njegova
žena in sicer k njenemu očetu.
Na sveti večer je prišel mož k svo¬
ji ženi in jo prosil, da bi se po -
ravnala. Žena ga je zavrnila in
mu povedala, da je vložila tožbo
za ločitev zakona. Mož se je tako

; Smešnice.

Sodnik :Torej, Janez Butara,
vi ste toženi, da ste Petra Macaha
na z nogo v trebuh sunili.

Toženec: Glih narobe.

Sodnik: Kaj se to pravi? Maca-
ham ni sunil vas, ampak vi ste
sunil Macahana v trebuh.

Toženec.: Glih narobe.

Sodnik: Torej nečete priznati,
da ste PetraMacahana v trebuh
sunili.

Toženec: Glih narobe.

Sodnik: Bomo pa zaslišali pri -
če. (Zaslišane priče potrde, da sta
se Janez Butara in Peter Macahan
v krčmi spoprijela in da je Butara
Macahana brcnil.)

Sodnik: No. Janez Butara, kaj
pravite zdaj: priče so potrdile, da
ste Macahana brcnili; pravo brco
ste mu dali, tri priče pod prisego
so to potrdile.

Toženec: Res, pravo brco, to -
rej ne v trebuh, ampak glih na -
robe.

* m  *

— Kaj pa se tako jeziš in tako
razsajaš.?

— Kaj ne 'bi! Saj poznaš mojo
pravdo. .. . V prvi instanci sem jo
še sijajnejše dobi!, v tretji sem
jo pa izgubil.

— Ne bodi vendar tak. Če si ti
dvakrat dobil —- pusti še nasprot
nika enkrat dobiti.

—- To je pa res jako nercfd.no,
da je tvoj stric ravno zdaj umrl
Ti boš seveda žaloval in ne boš mo
gel sodelovati pri maškeradi....
— To je odvisno od testamenta.

Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drui^

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, ^

Društveni odbor:

Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Ok<* ei , -
I. tajnik: Prani Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. °* t
Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av.

Bolniški odbor:

Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mea .

Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar.

Nadzorniki:

John Tanko. Frank štrukelj, John Kapus.

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani >
Francelj. Jo «tp

Dragi rojaki Slovenci in Hrvati I Zanimajte se za naše PodDor.-
j, katero vam nudi lepo podporo v slučaju holezm. 4^

štvo,

NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA

Rojak Frank Žnidar je potoval¬
ni zastopnik za Narodni Vestnik.
Nahaja se sedaj v državi Penn-
svlvaniji. RojaJk Žnidar je poobla¬
ščen pobirati naročnino, oglase in
naročila za tiskovine. Cenjene ro¬
jake in rojakinje uljudno prosi -
mo, da ga blagovolijo prijazno
sprejeti, in da mu gredo na roko.

Spoštovanjem

NARODNI VESTNIK.

Jeklarna - Steel Plant

VARNOST!

Skrb, s katero
se vodi Bank of
Shehoygan, jam¬
či trdnost in moč

Koristi vlagate¬
ljev in varnost
njih vlog je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo, da zberete
našo banko za
Vaše vloge.

■_ Premoženje 3,000,000

BANKof SHEBOYGAN

A ROLL OF HONOR BANK
3% 1NTEREST PAID ON SAVINCS 5'o

Jjjji j e

lot v bližini ogromne jeklarne, katera bode počela čez leto dni kuriti peči, .j#

Opozarjamo rojake Slovence, da je ravno sedaj najboljša prilika za

NE BODITE ZADNJI IN PIŠITE V SLOVENSKEM JEZIKU ZA
PODROBNOSTI.

če hočet kupiti lote ceneno, obrnite se naravnost na nas. — p roij
jamo lote v New Duluth, Gary in Špirit Lake, po nizkih cenah in na lahka
mesečna odplačila. — Pojasnila brezplačno.

dr«


GONSKA & REBEK

3 So. 5th Ave. blizu Union postaje Duluth Minn.

0

rse'

P 0

EU 5 ’

v tiž '

se r

&

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
LISTU.

Uslužbenec: Prosim, gospod šef,
za nekaj dni dopusta, da se po svo
ji bolezni popravim in pokrepčam.

Šef: Ja, hudiča, saj ste bili 14
dni v bolnišnici, ali se tam še niste
dosti pokrepčali.

# # •

Mati: In to ti rečem: Če te bo
kak gospod s koncerta domov
spremil, nikar se ne pusti v veži
poljubiti.

Hčerka: Kje pa?

# * *

— Že štirideset let hodim na
Golico.

— A? Potem si jo poznal, ko je
bila še čisto majhna.

* # #

—E, slišite, povejte mi no, kaj
je z vašim sinom Karlom?

— O, ta je lepo naprej prišel.

— No, to me pa veseli. Veste
nisem prav verjel, da bo kaj iz
njega, ker je tako nesramno la -
gal.

— In ravno to je njegova sreča,
klerikalcem je pristopil in ker zna
tako zvrstno lagati, postane še
poslanec.

NAŠI ZASTOPNIKI.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn.

John Pogačnik, Eve leth. Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Frank Kochevar. Ohis -
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.

Louis Petelin, Aurora, Minn.

Geo. Brozich, Rauch, Minn.

Anton Prosen, Crosby, Minn.

Frank Hochevar, McKinley, Minn.
Vouk & Oman, Rice, Minn.

John Dragovan, Soudan. Minn.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

Ivan Cotič, South Range, Mich.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Brence, Waukegan, Ul.

Frank Elanchar, Willard, Wis.

John Wodovnik, Mitwaukee, Wis.

John Pucelj, Racine, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

ILLINOIS:

Simon Jesenšek, La Salle, III.

Joseph Blish, Chicago, 111.

Anthony Motz, So. Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, 111.
INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.

PENNSYLVANIA:

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Mike Štrukelj, Johnstoum, Pa.

John Brezovec, Conemaugh, Pa.

Anton Klančar. Arona, Pa.

Joseph Yamc, Garret, Pa.

Joseph Hauptman, Darragh, Pa.

Math. Petrich, Cliff Mine, Pa.

Henry Lamuth, Marianna, Pa.

John Mlakar, Claridge, Pa.

OHIO:

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve -
land, Ohio.

Ignac Prel'gar, Collimvood, O.

Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O.
Frank Guna. Badley, O.

COLORADO:

F. W. žužek, Leadville, Colo.

John Janežič, Leadville, Colo.

Frank škrabec, Denver, Colo.

Mihael Krivec, Primero, Colo.

Kajetan Brznožnik, Somerset, Colo.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.

WYOMING:

F. S. Tauchar. Rock Spring, Wyo.
Mike Krivec, "Sublet, Wyo.

John Globochnik, Diamondville, Wyo.

Old Phone: Douglas 63-M.

Chas. Stranci

1206 COMMONWEALTH AVE.,
GARY, (New Duluth), MINN.

SLOVENCEM IN HRVATOM
PRIPOROČAM SVOJO NOVO-
UREJENO GOSTILNO, ZALO¬
ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬
JAČAMI IN SMODKAMI.

M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik, p

FIRST STATE BANK

OF ELY

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN.

se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarji
na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po

3°| 0  od sto

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬
nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest-
ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji
iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas

absolutno varne.

---

-rotili

irfl v

,p

je?oW e '

Ate i*®
, j e  bilo

isAP« 1 vaI
gjr se tiče

iliii vsaki

•oti je d eV1
iftizens
ijtojši s0 '
" Wotao pi

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene suj
vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognji
istotako izvršujemo vsa notarska dela.

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji.

ja bo tat
s m  v
ječo. Talka
iiigffi. Ji
kili me

r

John Rozich, Wardner, Ida.

Frank Malavashich, Little Falls, N.

Y.

Za oglase tujih in nepoznanih
tvrd ne prevzame ne uredništvo
ne upravništvo nobene odgovorno¬
sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬
dar je boljši:drži, nego lovi.


El El Q D

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

«iiinAiuii lirrTiiino

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.

XXX

Izdaja največji slovenski dvotednik

“NARODNI VESTNIK”

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto

za pol leta ■ ..

2.00

1.0 j

Za Evropo In Canado:

Za celo leto . . . . .
za pol leta..

$3.0«

1 50

V

»guverner

iti!

rji m dela
pot
rudniški
vsi iz Citir

»aloje

krnica,

starko. T
K kati

michi
rt zoper

S>ani

»•Baje,
»N,
Nno,:
! lč  r

ir-Mj

Slike;

Sie

%

'ae ,
>k

S

in|

Si

(

liH?

I >

V,* 0
St ,

N

N

s

v>.


'Hi

J

\

s