' Na** "a' 08 *’ Pr ,bajai»«P re,lekMr< “ la! V edinosti in slogi do cilja! | VESTNIK NATIONALOHERALD. 1< Največji slovenski dvotedmk & v Zedinjenih državah. S The Largest Semi-Weekly in * the United States of America. % J^pNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP, društva SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN'T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. _Štev. 19. DULUTH, MINN., THURSDAY, MARCH 5,1914. — ČETRTEK, 5. MARCA 1914. Volume IV.—Letnik IV. >o St. “S, dees razlozi stausce LASTNIKOV RUDNIKOV. TFNI moyer-ja srečnim, da ni več dobil, sodnik PREPOVE PIKETOVANJE. M’NAUGHTON zaslišan. HILTON GA HUDO ZVIJA. SE IZREČE ZOPER UNIJSKE DELAVCE. KOMISIJA V COLORADO BO IZPRAŠALA "MATI” JONES. STAVKAR KOPLJE LASTNI GROB. ROJAK IZNAŠEL OGNJEVARNO OBLEKO. Martin Panian iz Eveletha stal sredi plamena. — Ko je pri¬ šel iz ognja, je bil vsem hladen. po- u. fiano Ptv 0 kat ■or tek Vir g»nia %, fesina. 't?Vv k $29.318 )0.000. po 3 ( osilja denar ilovencem icajte! vec, Tropino« jitters. t 1 ’ do vati, mora po' di tudi ne nap va pristna P'i* Ilonvat-uA! 1 ' • keg a Brinje^ Ju l[jcrhW e e p>i ate one Houghton, Midi , 2. marca + - Mlen p, Rees, glavni odvetnik Laikov rudnikov je izjavil, da aa da bodo družbe ta teden go- Le’ s pričanjem. Rees je tudi med Lgim Izrekel, da je 'bil Moyer ia-ko srečen, da se mu ni nič r-snej- lega pripetilo, ker je odklonil po¬ je Citizens Albance za pogreb božičnih žrtev, češ, da bo unija skrbela za dostojen pogreb svojih mrličev. Ontonagon, Midi., 2. marca. — V Ontonagon county se je izdala prepoved, da stavkarji ne smejo paradirati aii zadrževati stavko- lomcev od dela. I v Ontonagon county počivajo vsi rudniki razun Mass ruduika, kjer dela nekaj skebov. Houghton, Midi., 3. marca. — James McNaughton je bil zaslišan že včeraj pred kongresno komisijo in je nadaljeval danes svoje priča¬ nje za družbine koristi. James McNaughton je priznal, da so bile v nekaterih rudnikih res slabe zdravstvene razmere vsled dima in plina, da pa pride dim in plin od razstrelb m teh stvari ni mogoče iterajili. . Kar se tiče ..toplote, je zpovedal, da- je največja vročina V globokih rudnikih 87 stopinj in najnižja 5d stopinj Fahrenheit. -— Kot superintendent Calumet in Heela družbe, katera lasti tako- rekoč skoro ves bakreni okraj na zgornjem Michiganu, je samou¬ mevno, da je McNaughton žago - varjal stališče družb in hvalil po¬ ložaj delavcev kolikor je mogel in znal. Dejstvo pa je, da poznajo položaj edino isti, ki so delali v rudnikih in ti niso šli zastonj in brez zadostnih vzrokov na stavko tor vstrajajo v stavki že osmi me- sec '. bi se ne godile tem delav¬ cem nepivnesljive krivice, bi se že davno povrnili na delo. Na izpo Jed JIcNaughtona, ki je , živel v izobilju od delavskih žuljev, bi se ne smelo ozirati, vsaj ne kolikor 86 kej razmer .v rudnikih, katere jboj, 12 .. naj0 na jbolj isti, ki so služili v elo. P.iš'* 8 ” P krvavi kruh. McNaughton je ' '^Povedal, da so .rudniki P lz erpani, in, da vsebuje ruda I ma o bakra, čudno je potem, ** toliko trgajo družbe ind iaN ;Vj ***** m. ■ pra 1 n*» a ru**- p ‘ af ' Malovredno podjetje. za to y„\- i^ujeuje. Da se je dend U f HGn 2 } aga *’ kažejo divi- visoke S ° stav,ko i a k° dari'i'' eCial ’ e tucl h da so delali ru- stavko na trimesečne Bt; r, ™a» ji™ je dale „aj- Plačal ° 111 P° * re h mesecih je Prostor' 1 7* Je bi . 10 v nekaterih • a™M vrtat- 1 * re, ^ a mesece kopati °J* 0 < P sploh stre ^ at b predno se je iiT 1 ? do rudc - f» « »o- ^jbat ra ^ni rudarji res več- Priznal je tu- Cl»' ,ri^ e ' jid° : J & at delati zastonj. CEN, di McNaughton, da je mogoče, da so nekateri bosi kruti in surovi napram delavcem. Kar se tiče vr¬ talnih strojev je izrekel, da mora družba uporabljati težke stroje radi ekonomičnih ozirov. Poslanec Peterman je pripomnil, da on ve, da se vporablja 1500 lahkih vrtal¬ nih strojev v Montani v rudarstvu bakra, in da so družbe z, uspehom ložjih strojev povsem zadovoljne McNaughton se je tudi izrazil, da delajo delavci vedno toliko skupaj, da si lahko medsebojno pomagajo, in da ne znaša daljava od enega do drugega delavca nikdar nad 150 čevljev. Na pritisk odvetnika O. N Hil ton, ki zastopaHinijo, glede Me- Naughton-ove plače, se je super¬ intendent razsrdil, in je žugaje proti Hiltonu zakričal, da nima $100,000 plače na leto. Hilton je pojasnjeval, da je krivično, če ima superintendent $100,000 na leto, mnogi delavci, ki so uslužbeni pod njim, pa zaslužijo večkrat manj kot 20 centov na uro. Hilton je tu¬ di prašal McNaughton-a, da je slišal, da je nekak soci.jalist in če je že 'ke.daj skušal pristopiti k so- ci.jalističm stranki. irtifeiVrfbgTitoif je- odgovoril z “ne”. McNaughton se je tudi izrazil, dokler bo on -u-per- intendent, ne bo noben stavkar vzet v delo, če ne izstopi iz unije. Ivongresman Casey je prašal Mc- Nauglvtona, če bi bilo dovolj, da bi izstopili stavkarji iz socijalistične stranke. McNaughton je dejal, da ne, ker je tudi on sam rekak soci.jalist. O. N. Hilton, je hudo zvijal Mc- Naughtona in presekal mu je več izpovedi s tehtnimi dokazi. Dejal je, da niso samo delavski vodje inozemci, ampak tudi bakreni ba¬ roni, ki živijo izven bakrenega o- krožja in viečejo visoke dobičke. McNaugnton je' potrdil, da so last ritki rudnikov v Boston, torej niso domačini na Calumet. Trinidacl. Coli., 2. marca. - Preiskovana k ».nisija je zabele¬ žila mnogo izpovedi, katere se b>- • io javno objavile. Z izpraševa¬ njem so Iv tukaj na jbrž? dane a končalo in poslanci se bodo jut.*, pedali v ~vVal-sei.burg. Dar.es zju traj so pregledali Delagua pre¬ mogovnik in popoldni bodo zašli šali najbrže “mati” Jones katero jma milica zaprto. "VValsenburg, Colo., 3. marca —- Danes se je začelo zasl .savan je prič tukaj. Premogar Andrew ('olman je izpovedal, da mu je milica zapo vedala izkopati lastni grob, v ka¬ terega bo zagreben ker ga je na¬ meravala milica usmrtiti. Ko sta šla poslanca Byrnes in Evans v nek premogovnik, je dal premogar vsakemu eno moderno gumbo, češ, da ju bodo spoznali, če se pripeti eksplozija. Cincinnati, O., 28. februarja — Rojak Martin Panjan iz Eveletha, Minn. je dokazal danes, da je iz¬ našel obleko in čelado, ki je popol¬ noma ognjevarna. V soboto se je oblekel v svojo obleko in lemon- striral je praktičnost svoji iznajd¬ be s tem, da se je pustil vreči v o- grnj pričo množice ljud' Panjan .]'• bil obdan od visokega plamena iz katerega se je komaj vid-d, in ko je stal deset minut v hudem o- gnju, je stopil iz njega brez ka¬ kih posledic. Obleko je izdelala po načrtu rojaka Martina Panjan Crescent Tol kompani.a. ki jo skrbela, da je preskusi'. Panjan vrednost, svoje iznajdbe v hudem ognju. Polili so kup drv s par ga¬ loni petroleja, da je go-e'a tem bolj živahno. Ko je ogen; najbolj d v j a! so porinili Panja i i v pla- nmn. Panjan je s svojo izuaidoe o- mogočil, 'stopiti v poslo-pja, ki so zr čela goreti in tako pogasiti vir ognja. Ognjegasci pravi j c, da oi loči v T ečkr-tt ena minuta čavi v ga- C‘n.ju ognja. S Panjanovo iznajd¬ bo bi se torej lahko ogromno zmanjšala škoda pri požarih. Tre¬ ba bi le bilo, da bi se petični mo žje zavzeli za stvar in bi jo po¬ stavili na trg. PREDSEDNIK WILSON ZOPER POSREDOVANJE. Villa prizna Carranzata. Ogne se diplomatičnih zadev. Huerta pijan. Postavi stražo pri konzulatu. Usmrčenje inozemcev razburi vnanje vladč. GROZNO HUDOURJE V DRŽAVI NEW YORK. Vihar divja z naglico 84 milj na uro. Posledica je mnogo usmr¬ čenih in velikanska škoda. Prevozni promet je bil vstavljen. VODJA TOLPE VSTRELJEN V NEW YORK. NAv Vork, 4. marca — Jaiaes Corregio, vodja tolpe, ki je znana pod njegovim imenom, je bil u- streljen od dveh mož, ki sta ušla. Usmrčenje se je dogodilo pred Graee cerkvijo, in Rev. F. Ed wards je videl zločin ter nazna¬ nil policiji. Corregio je bil pri za¬ vesti pred smrtjo, a ni hotel izpo¬ vedati ked » ga je ustrelil. ZVEZNI SVETOVALEC RESIGNIRAL, Washir.gton, 4. marca — John Basset Moore, svetovalec za zve¬ zno tajništvo vnanjih zadev je ve- signiral in predsednik je resigna¬ cijo sprejel. Moore je vposlcn se¬ daj pri “Carnegie Istitution” v Washington, pozneje bo pa zopet stopil v zvezo s Columbia univer zo. Moore je strokovnjak medna¬ rodnih postav in za Bryan-om je imel on glavno besedo v zveznem uradu vnanjih zadev. Vzrok odstopa ni znan v javno sti. Govori se, da je Meksika naj¬ več temu kriva. Iz drugih virov se čuje, da ni vladalo med njim Bryanom m MGlsonom spora zum- ljenje. Iz uradnih krogov se pa sliši, da je Moore sprejel mesto ob času demokratske vlade le za prvo leto, da se izgrše potrebne spremembe. JENI VOLILCI z0I „ p . NA aurori. minn. °Kt cJol poi e ’/kanil'- 1, Smo poročilo, {AuST ata :Za Town of White 1 • Neh , tUd ! rojak Vincent Mi- < kak n r urovne ga sodnika, i ^fclagaj^ es Jeri ch za mestnega lij iiA" 0' Ho in -s/v- ko P t°L amo ta dva rojaka oseb- Pi j delavski , Krit:osr ona boritelja ža Dslje in za napredek slo- ’ • ^ a življa. „ V* )' < W prej Z vso n.a Priporočamo ad Jddaj vnemo ju vo- ?j)° sy oje glasove za v si pi odre- j jC SloVArTicrlz-i ^ade a^^renski kandidati Narodni Vestnik. MATI IN DVA OTROKA ZGORELI. Spokane, Wash., 3. marca — Mrs Stella Maries, vdova, je zgu¬ bila življenje v poskušnji rešiti iz ognja njeni dve hčerki, staii 4 in 7 let. Ko je mati opazila, da je hiša v ognju je poklicala iz spanja svo ja dva sina. Šla je potem v sohe kjer ste spali hčerki, a ogenj se je tako hipoma širil, da ni imela časa rešiti sebe in hčerke. Vse tr so zgorele. Fanta sta skodla skoz., okno drugega nadstropja 'm sta se rešila. Washinglon, 4. marca — Pred¬ sednik Wilson se zaveda ogrom¬ nih denarnih in življenskih žrtev katere hi morale žrtvovati Zdru¬ žene države, če hi se vtaknile >z o- rožjem v Meksiko v to svrbo, da se napravi mdr. Na vnanji pritisk ki sili Združene države v boj z Me¬ ksiko, je Wilson odgovoril, da se mora vpoštevati, koliko sinov bi padlo v bitki v Meksiki, kjer ve¬ dno vre. Njegovo mnenje je, da se pusti Meksikance, da bodo od več nih revolucij sami omagali. Villa je priznal, da je general Carranza glavni vodja v vsth za¬ devah revolucije v severnem delu Meksike in ga kot takega upošte¬ va. Vstaši so obdolženi, da so umo¬ rili angleškega podanika Benton in atnerikanskega podanika Gu¬ stav Bauch. Vršijo se preizkave od strani Združenih držav glede obeh usmrčen j. ki ste dali .dnevnikom povod, da. pisarijo v senzacional¬ nih besedah to dejanje. Slednjič pa najbrže ne bo iz vsega grome- nja nič dežja ;ker dejstvo je, da nista imela ta dva špekulanta v revolucijonarni Meksiki ničesar i- skati, in če so ju vstaši zaprli ali vstrelili, so imeli gotovo vzrok za to. General Villa je obdolžen krivde teh umorov in zato' ... - "je umaknil popolnoma iz stike ž diplomati. On pravi, da. je vojak, ne diplo¬ mat, in kdor hoče razpravljati o diplomatičnih zadevah, naj se o- brne na generala Carranza. Mesto Meksika, 3. marca — V soboto zvečer je predsednik Hu¬ erta postavil policijske straže o- koli ameriškega poslaništva. Hu¬ erta je to storil v skrajni pijano¬ sti in je zadnje čase vsaki dan pi¬ jan. V pondeljek so bile straže od¬ poklicane. New York, 2. marca — S^rošno hudourje je začelo razsajati vče¬ raj rano zjutraj in je divjalo do danes po vseh pokrajinah vzhod¬ no od Cleveland, O., in severno od Baltimore, Md. Vihar je bičal sneg in zmrznjen dež, ki se je v- legel na zemljo v trdi skorji en čevelj na debelo. Ves prevozni pr o met je imel težkoče, stotine tele- grafnih drogov je podrenih, žice so v mnogih slučajih potrgane, in škoda je velikanska. V New Yor- ku usmrčenih je bilo devet oseb iz Philadelphia, Pa., se poroča, da so bili usmrčeni štirje, v Scran- ton, Pa., pa dve osebi. V neki cerkvi v Scranton, Pa, je prenočevalo 1500 oseb, ker niso noigli ljudje domu radi hudour- ja. OGROMNI NAVAL PRE1I AMERIKI SKOZI PANAMA KANAL. TISOČE INOZEMCEV PLAČUJE PREVOZNINO NA OBRO¬ KE. ŠIFKARTAŠI POVZDIGUJEJO AMERIKO V NEBO. AMERIKANSKI ŠIFKARTAŠI SLAVIJO EVROPO. — WASHINGTON POIZVEDUJE NAKANE PREKOMOR¬ SKIH DRUŽB. MILJONARJEV SIN VJEČEN RADI BELOSUŽENJSTVA. San Francisco, 2. marca — Ed- mund H. Damon, sin miljonarja iz Jacksonville, Fla., in rokobor¬ ca F. J. Corbett in J. Schvvartz so bili vječeni tukaj radi belosužen- stva. Odpeljali so seboj dve d .kleti, eno iz Jacksonville, Fla., in drugo iz Knoxville, Tenn., v vlačugarske namene. DRUŽBA PREPOVE USLUŽBENCEM PIJAČO. . Pittsburg. Pa., 28. februarja — American Sheet and Tin Plate kompanija je ukazala svojim 6000 uslužbencem, da morajo iz¬ stopiti iz društev, kjer se pri zbo¬ rovanjih pij'e, če ne bo vsak od¬ slovljen. TEKAŠKI EX-SENATOR ZOPER PROSTI SLADKOR. Wasliiagton, 3. marca — Prej¬ šnji senator Joseph W. Bailey iz Texasa bo osebno posredoval, da ho vložila država Louisiana tožbo zoper Združene države zaradi no¬ ve tarifne postave s katero'bo od¬ stranjena dvajset procentna ed¬ nina na sladkor iz Kube. S tožbo ee hoče pretehtati, če ni tarifna postava nasproti pravi¬ cam, ki so zajamčene v ustavi. DVA DEČKA ZGORELA V STANOVANJU. Carmi, 111., marca 2. — Dva otroka Mrs J. L. Williams sta zgo¬ rela s hišo vred, katero je ogenj vničil zadnjo noč. Hiša je že močno gorela ko so sosedi opazili ogenj. Rešili so žen- ško, rešiti pa niso mogli dva fan¬ ta, 14 in 12 let stara. Dečka sta spala na drugem nadstropju. ŠEST TRGOVIN ZGORELO V CANADL Moose Jaw, Sašk., Car;., o. marca — Ogenj je vničil šest tr¬ govin in je grozil, da vniči vso vas Chaplin, 44 milj 'zapadno od tu¬ kaj na Canadian Pacific železni ci. Škode je okoli četrt miijona dolarjev. Neapolj, Italija, 5. marca. — Ame¬ riki grozi velikanski naval prise¬ ljencev iz južne Evrope. Stot.iso- če se jih bo odpeljalo iz Sredozem¬ skih pristaniščih in se bodo vsedli na pacifično obal. Več parobrodnih družb se je; zjedinilo in osrčujejo nevedne lju¬ di k izseljevanju. Sleparski šifkar- taši, kateri delujejo za večno pre¬ seljevanje ljudstva, računajo na ogromne dobičke. Stari kraj opi¬ sujejo kot pekel, Ameriko pa hva¬ lijo kot deželo kjer se grabi zlato po cestah, samo da izvabijo iz ljud¬ stva zadnji denar za potovanje v Ameriko. Iste družbe nastavljene imajo pa, tudi v Ameriki svoje šif- kartaše, kateri bodo delali na to, da se bo mnogo ljudi vrnilo v do¬ movino. Na ta način držijo paro- brodne dmžbe delavstvo v večnem potovanju, in mnogo delavcev dela le za šifkartaše in prekomorske družbe. Naval, ki preti od južnoevropej- ■skih ljudstev, je vznemiril vlado v Washingtonu, katera je poslala svojim konzulom v južni Evropi vprašanje, kakošne korake so sto¬ rile prekmurske družbe glede izse¬ ljevanja preko prekopa Panama. Od konzulata v Neapelju je pri¬ šlo sledeče poročilo: Trinajst parobrodnih družb je začelo delovati za gibanje med ljudstvom v svrho izseljevanja sko zi Panamski prekop. Sedem teh družb je italijanskih, ki vozijo iz Genue in Neapelj a. Te družbe ima- UMORI GLAVARJA STORI SAMOMOR. St. Petersburg, Rusija, 4. marca. Nek preddelavec je usmrtil kapi¬ tana von Stahl, ki je bil glavni vo¬ dja Puntiloff orožarne. Morilec je potem skočil med stroje, ki so ga zmleli na kosce. V Puntiloff tovarni za orožje je bila stavka. Kapitan von Stalil je bil hud nasprotnik stavkar jev, in zato je plačal svoj nastop z življe¬ njem. jo prostora za 56,392 potnikov na¬ enkrat. Parniki teh družb so ne - snažni, in če bodo napolnjeni, bo več slučajev bolezni med potjo. V tej .zvezi bo najbrž tudi Austro- American družba, ki vozi iz Trsta a Reke ter se oglaša v grških in italijanskih pristaniščih. Pripelja¬ la bo tisoče južnih Avstrijcev, ti¬ grov, Grkov, Albancev, Turkov, Srbov, Bolgarov, Črnogorcev Ru- munov, Armencev in Italijanov, kateri bodo iskali kruha pri navad¬ nem -delu. Grški parniki, ki so ja¬ ko nesnažni in slabo opremljeni, pripeljali bodo Grke, Makedonce in Asirce. Med dolgo vožnjo bodo 'ti umazani parniki pravi valilniki bolezni, četudi bi se ukrcali le zdravi ljudje, šifkartaši pa ne gle¬ dajo na zdravje in ponujajo pre¬ ko vozne listke celo ljudem, ki ima¬ jo iskre in druge nalezljive bole¬ zni. Da vjamejo več žrtev ponu¬ jajo prekovozne listke na obroke. Prodajajo jih že sedaj, četudi se ni prekop odprt, in plačevati je po ■$1.00 na teden. Samo na Italijanskem je vpisa¬ nih vsled te vade čez 150,000 imi¬ grantov. Izmed vseh vlad je samo Av.stro- Ggrska proti izseljevanju, firuge vly.de dovoljujejo izseljeva¬ nje brez vseh zaprek, zato ker po¬ šiljajo izseljenci mnogo denarja domov. Šifkartaši po Italiji in po Balkanu imajo povsem proste ro¬ ke in orisujejo pacifične dežele v najlepših barvah. SAID PAŠA UMRL. Konštantinopelj, 1. marca — Prejšnji veliki vezir, Shid paša je umrl. Bil je eden najbolj vpliv¬ nih mož v turški politiki. Bil je večkrat odstavljen in zopet usluž- ben. Pripoveduje se, da se ni dal podkupiti. 13 MORNARJEV VTONE S PARNIKOM VRED. Cuxhaveu, Nemčija, 3. marca — Trinajst Mornarjev je vtorilo z norveško barko Tasman, katera se je potopila v Severnem morju. UMORITA DEČKA DA D0BISTA KRI. Malaga. Španska, 2. marca. — Francisco Vilalba, cunjar, in Jo¬ se Lovar, sta bila vječena, ker sta zaklala nekega osemletnega dečka, da sta dobila njegovo kri. Podku¬ pil ju je nek tujec, kateri je hotel dečkovo kri, da hi se ž njo ozdra¬ vil. DUHOVNA SE STEPETA KONCEM DEBATE. Hartford, Conn., 3. marca — Po hudi debati soeijalizmu v Uni- ty dvorani sta se stepla Rev. Dr. John Wesley Hill in Rev. J G. Ho- gan. Prijatelji so ju potegnili vsak sebi. Dr. Hill je daleko znan govor¬ nik in je bil prej pastor metodi- stovske episkopalne cerkve “Me tropolitan temple” v New v orkn. BANKEROTNA RAZPRO¬ DAJA V BEZMENTU TRGOVINE COLUMBIA Velika ‘Golden Rule” trgovi¬ na v Superior, Wis. je falirala za¬ dnji mesec. Tvorničarji bodo zgu¬ bili $10.00.0 “Golden Rule” trgovina je ime la v zalogi fino blago, vendar ime la ga je več kot ga je mogla pro¬ dati. Zato je šla bankerot. Mi smo kupili od te trgovine vse bla¬ go za možke in fante — vredno okoli $25,000.-, malo dražje kot za polovično cono. Mi vam bomo da¬ li to blago po jako ugodnih cenah in to blago je novo. “Golden Ru¬ le” trgovina je tržila manj kot 3 leta. Razprodaja se začne v četrtek, 12. marca. Ne pozabite — da se ne prigodi mnogokrat, da bi zamogli kupiti bankerotno blago in da bi imela razprodajo tako poštena tvr dka, kot je Columbia Clothing Co. ■ Pazite na poznejše objave. (Advr.) POZOR LOVCI V WAUKE- GAN IN NORTH CHICAGO! Dne 7. marca zvečer se bo vrši¬ lo zborovanje v John Stražišarje-" vi dvorani na Market Stret, Wau- kegan, 111. glede ustanove lovske¬ ga in ribarskega kluba. Pripravljalni odbor: Fr. Bren- ee, Frank Peklaj, in Jos. Lasnik. 2000 DELAVCEV DELA S POLNO PARO. Granite City, 111., 3. marca — Jeklarna Granite City Steel kom- panije je začela delati s polno pa¬ ro. Dosiltmal se je delalo le polo¬ vični čas. 200 mož je bilo vposle- nih. GROZODEJSTVA VLADAJO V CLEVELAND, Cleveland, O., 2. marca — Dve sto policajev in detektivov išče napadalec, ki so v strah prebival¬ cem tujega dela mesta. Zločini sa bili na dnevnem redu že dva tedna, in danes umirata dyp. moža v bolnišnici vsled moril- nih napadov, ki so se prigodili v tekn štirih ur. Biagio Sidotti je »padel pred svojo hišo na Cherry Street z dve¬ ma kroglama v svojem žerndcu. Eno uro pozneje je padel en blok daleč od prvega napada I. Sami- nello smrtno obstreljen. Mrs. Josephina Mercurio je hotela povedati detektivom o zlo¬ činih. Umolknil jo je njen raož z j nožem v roki. CENJENI VOLILCI! Obračamo se do vseh cenjenih slovenskih volilcev na železnem okrožju, da gredo dne 10. marca t. 1. vsi na volišče in oddajo svoje glasove za slovenske kandidate. Na železnem okrožju je tisoče Slo¬ vencev m našo moč, našo zaved¬ nost pokažemo najboljše, če se zje dinimo vsi v politiki in oddamo ter pridobimo kolikor mogoče ve¬ liko glasov za slovenske kandida¬ te. Cenjeni rojaki, zavedajte se, da je velike vrednosti, če sede rojaki v javnem uradu. Šel vam bo goto¬ vo bolj na roko kot bi šel tujec. Sedaj so volitve, tolčite železo do¬ kler je vroče, da prodre kolikor mogoče več slovenskih kandidatov čim energičnejše bomo nastopili v javnosti, tem bolj bomo spošto¬ vani in upoštevani v javnem ži¬ vljenju. Rojaki volilci volite vsi slovenske kandidate in delujte tu¬ di med vašimi tujerodnimi znan¬ ci, da glasujejo za nje. Dne 10. marca 1914 so po mno¬ gih krajih na železnem okrožju v Minnesoti volitve. Na Chisholmu kandidira rojak Frank Govže za “treasurer”-ja, in rojaka Anton Mahne in Josef Jakše za “trus- tee”. Na Aurori kandidira rojak Frank Miklich za cestnega nad¬ zornika, na Kitzville kandidirajo rojaki v vse urade. Rojaki Sloven¬ ci, delujte vsi skupno, da prodrejo vsi ti slovenski kandidati. Narodni Vestnik. PETRAS IZPUŠČEN POD VARŠČINO $10.000. Aurora, lil., 2. marca — An- thony Petras, obdolžen umora Te¬ rezije Hcilander, katero so našli z razbito glavo na tukajšnjem pokopališču, je bil spuščen iz je¬ če pod varščino $10,000. narodni vestnik SLOVENSKO KATOLIŠKO I | PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box95, Willock, Pa. 1 podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnngs, Wyoming. _ Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Taimk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blaeainik- MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORNlč, Box 622, Forest City, Pa. IT nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa Hi’ nadzornik- ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East^Mineral, Kansas. I porotnik- MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II.' porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D, No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I upravnik- ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. C0L0RAD0. Pueblo — Tukaj je umrla po kratki bolezni Frančiška, hčerka rodbine Cvar. Leadville — Tukaj je umrla Ne- y a gavoren, doma z Dolenjskega. Zapušča žalujočega soproga in de¬ vet nepreskrbljenih otrok, desete¬ ga novorojenčka je pa vzela s se¬ boj v hladni grob. Žalostno je to tembolj, ker ni pokojna pripadala k nobenemu podpornemu društvu. MINNESOTA. Duluth — Rojak Anton Mehčaj obhajal je 26. februarja srebrno poroko. Družinski prigodljaj < bajali so v ožjem domačem krogu. Iz tega zakona je izšlo osem sinov kojih sedem živi, in so večina vsi preskrbljeni. Ant. Verščaj je naj starejši slov. nnaseljenec v Duluth in biva tukaj že 22 let. Prišel je iz Metlike na Kranjskem ter je star 62 let. Rojak Verščaj je za svoja leta še zelo čvrst in se tudi ne brani dobrega ječmenovca. On je dober mož in skrben oče in mi mu želimo, da bi obhajal v svojem '.nižinskem krogu še zlato poroko, ler dosegel Metuzalovo starost ter ohranil Goljatovo moč, katero še danes poseduje. On je vzlic svoje¬ mu mnogoletnemu bivanju v Ame¬ riki zvesti sin anajke Slovenji in je zvesti čitatelj Narodnega Vest¬ nika. Živel rojak Verščaj in nje¬ gova soproga, ki je tudi vrla Slovenka! — Gospodična Olive Lenure. 33 let stara se je obesila v njeni sobi. Vposljena je bila v Acme pe- rilnici skozi šestnajst let, a pred nekaj tedni je zbolela, in ker se ji ni na bolje obrnilo ampak vedno na slabše, je obupala in s-torila je samoumor. — St. Louis county bo dobila novo železnico. Weyerhaeuser-je¬ va družba je odstopila okraju opuščeno železniško pot, katero je prej opravljala Duluth in North eastern Minnesota Raihvay kom- panija. Prevažali so se po tej že¬ leznici le hlodi, sedaj se bo pa prevredila za razni železniški pro¬ met, tovorni in osobni. železnica bo vozila iz Dulutha v mesta na železnem okrožju. Tekla bo okoli 20 milj vzhodno od Miller Trunk železnice. Dolgost železnice je ne¬ kaj nad 14 milj. S to železnico bo bolj naravnostna 'zveza na Biwa- bik in Mc Kinley kot je bila do- sihmal. V našem uradu so se zglasili: Rojak Frank Kralj. Preselil se je iz Eveletba, Minn., na Gary, Minn, kjer je kupil loto in bo gra¬ dil hišo. Rojak Mart. Panjan, Eveleth, Minn., grede iz Cincinnati, O., do¬ mu kjer je preskušal njegov izum o katerem pišemo prihodnjič. Ro¬ jak John Agnich, salunar, Eve- Minn. Rojak Frank Zupan- dal v Monte Zuma Hot Springs, Mo., da se pozdravi ker ima rev¬ matizem. Želimo mu skorajšnje okrevanje, da se povrne kmalu med svoje rojake na Eveleth. Rojak John Težak, Chisholm, Minn., vračaje se v staro domovi¬ no, vas Dule, pošta Suhor pri Me¬ tliki na Kranjskem. Rojak August Dimnik, Chisholm, Minn., grede v Pennsylvanijo za delom. Rojak Jekab Šega, Chisholm, Min. Rojak Anton Stavdahar, mesarski mojster Chisholm, Minn., Rojak Anton Fox, vinski trgovec, Vir¬ ginia, Minn., grede v Minneapo- 1 is, .'Minn. Biwabik — Ruddy rudnik, ki je prenehal z delom pred nedol¬ gem časom, zopet posluje. Večina starih rudarjev je zopet vposlenih in več delavcev se vposli v krat¬ kem. Chisholm — Volilni boj na Chisholm je vroč. Kadidatov je več, posebno za županski stol in vsak ima svoj eobljube. stol in vsak ima svoje.elavc od V nedeljo popoldne je imel Slo¬ venski politični klub v Kovach-e- vi dvorani shod. Z veseljem je bilo opažati, da so se rojaki vendar en krat toliko oživeli in združili, da hočejo zastaviti vse svoje moči, da izvolijo svoje rojake v občinske urade. Na shodu so bili priporoča¬ ni za izvolitev: Rojak Frank Gov- že za občinskega blagajnika (trea- surer) in rojaka Anton Mahne in Ida odposlala, in družbe imajo ve- napredek našega okraja, posebno za dobre ceste. John Požar, kandi¬ dat za tovvnship supervisorja. — Pozor rojaki Slovenci in Hr¬ vati na Chisholm! Volitve, ki se bodo vršile dne 10. marca, so velicega pomena. Vo¬ lite može, kateri so naklonjeni de¬ lavcem. Med drugimi priporočam vam tudi Mr. Menty Tramontin-a za “village recorderja’. Prepričan sem, da je on poštenega značaja in usmiljenega srca napram ubo¬ gim ljudem. Ozrite se na mojo dol¬ gotrajno bolezen. Trust podpiral me je le en mesec z življenjem, vzlic temu, da sem zanj delal in se zanj pohabil. A. Mr Tramontin se je za me zavzel, da me mesto pod¬ pira, in podpore sem bil potreben, to vsi veste — denarja ni bilo, zdravja ne, živ ne more človek v zemljo. Zatoraj priporočam roja¬ kom, da oddajo glas za Mr. Menty Tramontin za “village recorder¬ ja.” Priporočam tudi, da volite vse druge rojake, ki kandidirajo. Po¬ nosni moramo biti; da so šli naši Slovenci v volilno borbo. S tem pokažemo našo naprednost, našo zavednost, našo zmožnost. Pokaži¬ mo še našo moč, našo slogo in vo¬ lite vsi Slovenci in Hrvati sloven¬ ske kandidate: Anton Mahne in Joe Jakshe za trus-tee”, Frank Govže za “treasurer” in delav¬ skega prijatelja Menty Tramon¬ tin za “recorder-ja”. Ne volite trustovskih agentov. Rojaki po¬ kažite vašo moč in zavednost. Pozdrav Fred Raušel. — V nedeljo zvečer dne 8. mar¬ ca se vrši skupni politični shod v finski dvorani. Vsi volilei in drugi rojaki ter brati Hrvati, Srbi, Čr¬ nogorci, Bulgari, sploh vsi so va bljeni, da se vdeležijo shoda Osredni odbor.— — Podpirajte svoje! Zakaj ? Zato, ker v vsaki sili se obrne¬ mo za pomoč le k svojim rojakom ne pa k ptujcu. Tora j kupujte vaše grocerijsko blago pri Pasavento & Stonicli. Zakaj 1 Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tukaj. Mi imamo vedno sveže bla go v zalogi po najnižjih cenah kolikor mogoče. Prepričali se bo¬ dete, če poskusite kupiti pri nas. Naše največje veselje bo vam vselej postreči najboljše kolikor je v naših močeh. Pasavento & Stonicli — 114 glavna cesta v spodnjem delu me¬ sta Chisholm, Minn. Advr. — Cenjenim volilcem! Nazna¬ njam, da sem kandidat za blagaj¬ nika (Treasurer) za toivnship New Balkan. Obljubljam volilcem, če bom izvoljen, da bom uradoval po svojih močeh v prid in razvoj na¬ še okolice in nje prebivalstva. To je vse kar morem obljubiti in kar hočem izpolniti, če bom izvoljen v t- urad. — Lovrenc Paškvan, kan¬ didat za township treasurerja. Ely — Vse kaže, da bo letošnje leto veliko dela tukaj. Od vsake¬ ga rudnika se je večinoma vsa ru- Cenjenim volilcem! Jaz bivam med Vami že dva¬ najst let in tržim z Vami z groce- rijskim blagom že sedem let. Vsi me torej poznate.' Odločil sem se kandidirati za “village trustee”, zatorej se obra čam do vas rojaki volilei, da me podpirate pri prihodnji volitvi dne 10. marca. Obljubim, da bodem deloval po svojih močeh za napredek sploš¬ nega občinstva, če mi boste pove¬ rili to odgovorno mesto. To obljubljam in to hočem iz¬ polniti, ako bodem izvoljen v ta urad. S spoštovanjem Joseph Jakshe kandidat za trustee za občino Chisholm. leth, rič, bartender pri rojaku Agnich, Eveleth, Minn. John se je po- Jožef Jakshe za občinska odborni¬ ka (trustee). Predsednik kluba je rojak Frank Čampa, tajnik je John Scheringer, in blagajnik Jo¬ žef Jakshe. Rojaki volitve so pred durmi. Vsakdo kateri je opravičen voliti naj bi šel dne 10. marca na voli¬ šče in odda naj glas za slovenske kandidate, da pokažemo Slovenci našo moč. — Kakor je znano se vršijo dne 10. marca volitve v tušajšknji občinski zastop. Slovenski delavci volilei združimo se in bodimo vsi enega mišljenja vsaj na volilni dan. Odajmo svoje glaso-ve za de¬ lavske kandidate, ker jih imamo in sicer za “Truste” kandidirata rojak Anton Mahne in Finec Mat Jaasko. Ta dva kandidata sta za delavca in kot taka poznata de¬ lavske težnje- Vsakega delavca dolžnost je, da glasuje za nje. — Rojak Alojzij Kovačich je vložil tožbo zoper Inland Steel kompanijo za $15,250., odškodni¬ ne za poškodbe, katere je zadobil 30. septembra 1913 v Grace rud¬ niku. Kovačich navaja, da je padel nanj tram, ko je delal na dnu ro¬ va, ker tram ni 'bil dobro pritrjen. Operiran je bil trikrat in nazad¬ nje so mu odrezali roko. — Cenjenim volilcem tovvnsliip New Balkan se priporočam, da me T°dp^ a t e pri prihodnji volitvi, ki st vrši dne 10. marca, ker kandidi ram za “toivnship supervisor-ja”. Ce bom izvoljen, hočem skrbeti za liko naročb, katere morajo izpol¬ niti tekoče leto. V mestu samem se obeta tudi mnogo dela. Slogar bratje prizi¬ dajo k svojem poslopju, ker. misli¬ jo trgovino razširiti. “James block” bodo tudi prenovili in sta¬ ro trgovino “‘People’ Bargain store” tudi predelujejo. V poslop¬ ju kjer je imel prej J. Seliškar go¬ stilno bo vstanovljena pekarija. Govori se tudi, da se bo zgradil tukaj novi hotel. Vrhu vsega tega zgradilo se bo tukaj več poslopij za stanovanja in nova šola za $125,000., tako da se obeta za Ely mnogo dela in razvoja v letu. 1914. — Ko je lovil ribe rojak Rudolf Turk, spodrsnilo mu je pod noga¬ mi in padel je v votlino izsekane¬ ga ledu. Kakor zatrjuje bi se nik¬ dar ne bil rešil ko bi slučajno ne b i prišli o pravem času na pomoč na obupno klicanje delavci, kateri delajo v gozdu in so ga potegnili ven in odnesli v svojo kempo, kjer se je posušil in tudi okrepči¬ la so mu dali. V vodi je bil deset minut. — Samostojno kat. del. podp. društvo sv. Barbare št. 2. je na svoji mesečni seji sklenilo, da po¬ maga kolikor mogoče rojaku Ig¬ nac Kožarju, da bo mogel svojo nad tri leta bolno ženo poslati v bolnišnico. Imenovani rojak, je oče devet še nedoraslih otrok, ka¬ teri so tudi večinoma bolehni, ker jim bolna mati ne more po potrebi streči. Omenjeno društvo je izmed nah. svoje srede izvolilo može, kateri naj bi pri usmiljenih ljudeh pobi¬ rali milodare za omenjeno druži¬ no. Rojaki, pokažimo bratsko ljube¬ zen in pomagajmo po svojih mo¬ čeh nesrečnim. Ludvik Perušek. zastopnik za Narodni Vestnik. — Rojaki, bližajo se volitve. Volimo može, kateri so vredni in zmožni za mestni zastop. Ne daj se ue eden ne drugi podkupiti za ko¬ zarec pive ali s sladkimi besami, ampak odtte^f svoj glas onemu kandidatu, ki se je pokazal delav¬ stvu naklonjenega in od katerega upaš, da bo delal za koristi veči¬ ne tukajšnjega prebivalstva. Ka¬ kor se čuje misli kandidirati tudi nekaj naših rojakov. Tako je prav. Potreba je pa tudi, da se združimo Slovenci, in oddamo vsi glasove za naše rojake, da pokaže mo svojo moč in dosežemo upljiv in upoštevanje. L. Perušek. — Kje boste kupovali kadar potrebujete obuvalo? Gotovo tam kjer dobiste dobro blago po nizki ceni. In to dobite vedno pri meni. V zalogi imam za spomlad vsako¬ vrstno obuvalo. Pridite in oglejte si moje blpgo poprej ko kupite kje drugje. Prinesite tudi vaše stare čevlje v popravilo. Se najtopleje pripo¬ roča — John Grahek čevljar Advr. Eveleth — Občinska čitalnica (Library) je skoro zgotovljena. Sedaj postavljajo čitalniško opra¬ vo na svoja mesta, in koncem tega meseca bo vse v redu za vporabo. Ker tukajšnji Slovenci nimamo lastnega Slovenskega doma, kjer bi imeli tudi čitalnico, bi bilo pač na mestu, da bi naši prvaki pro¬ sili, kadar se čitalnica odpre, da se dajo Slovencem na razpolago slovenske knjige in časniki. Mi plačujemo direktne in inderektne davke in smo do tega opravičeni; poleg tega nas bo pa tudi postavi¬ lo v dobro luč v javnosti, če poka¬ žemo našo zavednost in veselje do izobrazbe. — Vsem cenjenim članom dru¬ štva “Zarja” št. 117 S. S- P. Z. se tem potom naznanja da pri¬ hodnja redna mesečna seja se bo vršila dne 8. marca 1914 v Max Stipetič-evi dvorani ob 9.30 do¬ poldne. Zatorej ste vabljeni vsi člani , da se seje polnoštevilno u- deležite. Razpravljalo se bode o raznih točkah, ki so na dnevnem redu ter so velike važnosti za vse elane. Zatorej kličem na svidenje dne 8. marca. John Pogačnik — Jakob Ambrožič krojač Eve¬ leth Minn. — Se priporočam vsem Slovencem in drugim Slovanom za izdelovanje možkih in ženskih oblek in površnikov. Čistim, po¬ pravljam in peglam -možko in žen¬ sko obleko po jako zmernih ce- Roiake in rojakinje se sleparit, od Židov. Glejte nado bro pošteno delo, ki p,u krojača. Židovska obleka je sla^ sešita; pri meni dobite trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denai vrne. — Društvo sv. Petra S II. Z. v Eveleth ima sedaj sejo tretjo nedeljo v mesecu. Vabljeni so vsi člani, da se udeležijo P 11 lf)< nje seje, ker so na dnevnem redu važne točke glede konvencije, se bode začela v torek <• mar to leto na Ely, Minn Predsednik. Hibbing — Letošnje leto se o- beta v tej okolici mnogo dela. Ob¬ čina namerava zgraditi vodovod, ki je preračunjen na en miljon d:^ larjev, in po Aliče se bo zvrsilo vec odvodnih kanalov, ki so ze v deni. Razširili bodo tudi “White Way po vsej Second in Fourth Aveniu in na vseli počeznih ulicah m eu First Avenue in Fifth Avenue. O > čina namerava zgraditi še več dru¬ gih stvari, tako, da se obeta polog rudniškega še mnogo drugega dela _ Knjigovodski strokovnjak, ki pregleduje občinske knjige je prišel na sled sleparstvu prejšnje¬ mu blagajničarju občine Hibbing. V knjigah ni nikjer razvidno, da bi dobil kake vloge na.“metre”, četudi bi morale znašati te vloge okoli $5000. Strokovnjak VTilliamson je po ročal občinskim očetom, da znaša primanjkljaj, katerega je kriv Stewart, okoli $12,000. Občani so tudi protestirali gle¬ de uradovanja C. A. Remington-a, ki je sleparil s pogodbami za pre¬ mog za občinske potrebe. Rennng tona so odslovili. V peticiji je bi¬ lo podpisanih največ salonarjev. Iz tega se vidi, da se salunar ji za¬ nimajo za koristi splošnosti. Vsa čast njim! Tukaj imate, rojaki, sliko, kako se dela v javnih uradih z ljudskim denarjem. Po krajih kjer imaste volitve, glejte, da spravite kolikor več mogoče uradov v roke Sloven¬ cev in delavcev. Postavite se! Kitzeville — Z delom gre pri nas prav žalostno. Tako slabih ča¬ sov že ni bilo nekaj let. Kadar se obrne na boljše bom poročal. Pri nas so pred durmi volitve. Delavci glejte, da oddate svoje glasove za svoje kandidate. Tudi v naši vasi kot drugje po Range je živahno gibanje za volitve. Kit¬ zeville je naselbina obstoječa ve činoma iz slovenskega proletarja- la. Potrudili so se rojaki, da se naša naselbina inkorporira, zato je povsem prav, da se izvolijo 'e Slovenci v občinski odbor. Res, da nismo orgnrizirani, vendar na vo¬ lilni dan stopiti moramo vsi v ja 7 ■ nost za naše rojake. V zadnjih dveh letih imeli smo v odboru nekaj Iraljanov in Ko- zenzekov. Slovenskih je tukaj do¬ volj, da posadimo na vse uradne sedeže nase rojake Svetujem, da se ne da nihče pregovorit'. Poka¬ žimo, da imamo Slovenci sami zmožne rojake zavzeti ta mesta. Volitev se vrši 10. marca in. vsak rojak naj gre na volišče in naj voli sledeče kandidate: — Presi- dent. — Matt Koehevar; recorder Andrew Hren; truste — Frank Nosan, John Oberster, Louis Bach nik; treasurer — Martin Cberno gal; justiee of peace — Mike Fran kovic, constable — Andre Male; assessor— Louis Marolt. Virginia — Tukaj bodo zgradili novo šolo, ki bo stala na vogalu Central Ave. in Sage Street in bo zgotovljena pred šolskim letom v septembru. -Policijski načelnik Rice svari vs'e meščane, da se varujejo tatov in se obrača do njih, da mu pomagajo jih izslediti. Prigodilo tvin in vlomov, vin in vlomov. — V salunu na Chestnut Street so zaprli nekega pijanega Italjana ki J^ pognal vse ljudi iz saluna. Y ječi je strgal vso obleko iz sebe | n potem je tolkel po železni ogra¬ ji; d a je kri curkoma lila iz njego¬ vih rok. Zadnji teden sem obiskal slo\ enske naročnike v temu ma¬ lemu mestecu. Kamor sem prišel povsod^ so me spraševali kje sem toliko časa bil, da jih nisem prej obiskal. Plačali so povsod brez vsa cega prigovarjanja, eni celo po $3 — m $4. To so pokazali rojaki kako priljubljen jim je Narodni v estmk. Lepi pozdrav vsem bral¬ cem m bralkam Narodnega Vest¬ nika po celi Ameriki. Virginski naročnik. % w l p“ K v^J*r P' ror cP ct&r V r * SI" 1 ' ici j 0 •- ' 1 , ■ 1 e tl Ni bl ‘ je P rl !/ b ’ S ‘!se' vte- te 7 yes tnl jeVf, Stari z: 0g r,n \ v v stai GUST ANDERSON KANDIDAT ZA ŽUPANSKO MESTO NA CHISHou MOJ PROGRAM 1. Jaz sem zato, da se napravijo cementn- cestna hodišča po vsej naselbini; tudi tlakovan ° 2. Jaz sem za podaljšanje “Bele ceste’ Way) do Lincoln m “High School” poslopja. J3»li P o12 ure 3. Jaz sem za osemurno delo in deseturnopL 1 ';^^Tome _ _ GL tnik • o 0^ ina ’ • pokoj« 1 »M 3111, ruskem n a baške" 1 n ; res Ilirska b ?0 , bUa O P i sunka ede: ired J*5» s ' se je P 1 POZOR! Nadaljevanje na peti strani.) PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA tropa. re. da ga je re ' 5 pariški obsers ie središče potre Unice ,e kakih 5( Kt! se je potres < sekund in kom i. Tudi v mestu i so ga nekateri Smrtna nezgoda, ročajo: 7. m. m. i posestnika Guz itaje Trata prc raji so se ustraši noMla. Voz, nal je prevrnil, vozi zid. Dobil je tal , da je umrl. V prisilno dela ih so odvedli 36 Brroadovitschevo lajmskem, v ]j u ] riavnico pa so pr lika iz Aig 'h na Zgornjer v st . a že veekr en ii! sodiščih. Miner’s State Chisholm, Minn. “ nase stroške, “‘Ji se gode stV ►f« prav od sr, L Teljaii ‘ako 0 ai S ! **a J?** * r J V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON rti** *“diti jjk, W nai «f ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmens Com|>ensation Act) h je Hd u 5 alba i lvC lki 1 Hbi] ®°Mat ^'Va J°1>01; Cena 30 Centov Navodila kako postati drža # 1 Cena 15 Centov % ki ^ ce C 0 ? 1 !« 7 ' a katl u° e ŽOo 1 ot fit uSi 41 ob, ^0) c ^0 a :ir ' k! K 10 ^d al ' b N A R O D N S88t8S»SaKt88««g^ Iz stare domovine. Janez sin-hiraiec, 16 hči trgovske- P«' *>**• r M " ri ' ga J ° cerkovnikova zena. v„ wpC kolarjev Kra s °' ec ’ . „ 'PiJ-n’ J Danica ličar, ^_ 43 J a G ° r FraSka Prezelj, služki- let- , it «»> 1; Vip’v Gorjah pri Bledu mož Irenine občinski tajnik g f,nezžumerstar681et- Jane 2 smrt. Idrija 10. februar M nik Matej Semut je sel da- ja ' ? l a v in vesel na del ° V rud ' v zbiralnici je nadzoroval cle- DllC ' . večinoma mladih rudar- l0Va vi bil še eno uro v službi, kar je 'Vlme pade na tla in mrtev oble f us t mu je priteklo-nekaj kr- f’ Tetos je bil dopolnil 40. siuzbe- u ' , 0 t er se nameraval umaknit 110 le n7 iV, Z vestnim in natančnim )£» si i« povspe 1 .'bmkakesku f 4 n nižjega državnega usLCz- fjl a _ paznika. Bil je blaga du- “ vzor zadovoljnega in pridnega ' “umrl je na Stari Vrhniki g. Lu- ! ka Ogvm, "bivši zidarski mojster ! Ivana Ogrina, stav. mojstra v r.-uii.ni. Pokojni je bil leta 1866 in posestnik v starosti 73 let, oče g, Ivana Liubljani. .vojni na Laškem kot četo vodja. ' Potres Ilirska Bistrica. Dne 11. svečana 1914 bila sta ob 1 uri 22 min. zjutraj dva precej močna po tresna sunka eden za drugim z bobnenjem pred in po sunkih Ljudje so se zbudili, poslopja m pohištvo se je precej tresle. - Planina pri Rakeku. Danes po no či okoli pol 2 ure smo čutili prav močan potresni sunek, spremljan z bobnenjem. Omet v kotu je pa¬ del s stropa. — Glede tega potresa se ve, da ga je registriral tržaški mornariški observatorij in da je bilo središče potresa od to opazo¬ valnice ,e kakih 50 km oddaljeno Začel se je potres oh 1 uri 22 min 42 sekund in končal ob 1 uri 2' min. Tudi v mestu in tržaški oko lici so ga nekateri čutili. Smrtna nezgoda. Iz Skorje Loke poročajo: 7. m. m. so se splašili ko nji posestnika Guzelj a na cesti od istaje Trata proti Škofji Lok: Konji so se ustrašili tovornega av tomoMla. Voz, naložen z deskami se je prevrnil, voznika pa j ( e vrglo ob zid. Dobil je tako hude poškod be, da je umrl. V prisilno delavnico v Lanko vice so odvedli 36 letno Marijo Bernadovitschevo iz Šmartnega na štajerskem, v ljubljansko prisilno delavnico pa so privedli 49 letnega Jožefa lika iz Aigera, okraj Rohr bacli na Zgornjem Avstrijskem Oba sta že večkrat obsojena pri različnih sodiščih. Za naše stroške. Tam doli v Al baniji se gode stvari, ki bi se jim lahko prav od srca smejali, če bi ne veljali tako ogromnih milijo¬ nov ■— našega denarja. V tem, ko nima naša država niti za najpo¬ trebnejše stvari sredstev, ko je ta¬ ko potrebna denarja, da je zdaj še 2a Prošnje za dramatične predsta '’ e peljala kolek 2 K, pa razsipa r° i v Albaniji milijone, kakor da nna orla, ki ji cekine dela. Že to Te .m ogromno mnogo, kar potro . T^ 2a ''a za katliške pope v Al- a n*ji, da zanjo agitirajo. Koliko J Je P a PMem izdalo še za “ prido- ’ vplivnejših albanskih n ! . J e 7» ki jemljejo seveda kot a mni ljudje tudi od Italije le le dobiti, in koliko za dru- v . f bansk e namene. Prav aanimi- kap 6 ’ 86 deba - dolgo tega, So tako je poročala “Zeit” j em ^banskem mestu na- kis! Vr h0Vniki kakih 1000 otrok ’ «ke l * 1 ^° bem na stroške avstrij- je i„v, a '’ e obdarjeni. Vsak otrok Peciva* T? 01 ! 0 ^ 0 obleko > čevlje in ' : Slav jalezno so otroci klicali: s° bjif J ' kvs triji! > ’ Q ez nekaj d n i na iu, raVno ^ s ti otroci poklicani tudi t„ 1,,an ^ k ’ konzulat in so bili obleko ni *. ° : vsak je dobil vred T> a orovalno dvorano. S tem je bila seja končana. O suspenziji župana na Sušaku se širijo razne govorice, ki si pa med seboj bi¬ stveno nasprotujejo. Res je, da vla dajo pri občini velike finančne te žkoče, katere je pa župan že pre vzel in jih do sedaj ni mogel do- voljno urediti. Govorice o velikih primankljajih so pač utemeljene, toda o kaki nerednosti, ki bi jo za¬ krivil župan v svojo korist, ni go¬ vora. S finančnimi težkočami pa se bore sedaj vse občine ki napre¬ dujejo. Nova slovenska šola v Istri. V Št. Petru, občina Piran, je dežel¬ ni šolski svet za Istro v seji dne 30. jan. 1914 zistimiziral sloven¬ sko ljudsko šolo. Po tolikem boju vendar enkrat slovenska ljudska šola. KOROŠKO. Zgorela je na vogalu Radeckega ceste v Celovcu vila, katero je sezi dal nek konzorcij o prilik', dežel¬ ne rokodelske razstave. Ogenj je nastal povodom razgrevanja vo¬ dovodnih cevi, v katerih je za¬ mrznila voda. Kljub temu, da so ogenj kmalu zapazili in so prišli Pri Sv. Štefanu pri Volšperku sta napadla brata Ignacij in Lud¬ vik Greilach župana Sehoberja, ker ni hotel dati podpore, ker sta sirovo in predrzno nastopila. Bra¬ ta sta napadla župana, njegovo že no in sina z noži. Med. pretepom sta ranila župana precej nevarno, ženo polahko. Sin je poklical orož¬ nike, ki so napadalca aretirala Dognalo se je, da sta brata Gei- lah silno nevarna in nasilna tato¬ va in goljufa, katere že delj časa iščejo. V Starem dvoru je ukradel nez¬ nan tat pri posestniku Knapieu uslužbenemu -Simonu Steklarju 73 K denarja in dve posojilni pi¬ smi za 3000 K. Ob napol zasutem grobu na ne¬ kem pokopališču na Koroškem je govoril nagrobni govor sosed svo¬ jemu umrlemu sosedu, vrlemu pri¬ jatelju. Mož je govoril po damače jako lepo in je izvabil marsikatero solzo na lice. Vrgel je konečno lo¬ patico prsti v grob svojega prijate lja in zaključil svoj govor sledeče: Tako prijatelji, pokopali smo ga, sedaj pa vas povabim v domačo gostilno, kjer dobimo mastno go¬ veje meso in izvrstno prašičevo pečenko, katero zalijemo z do¬ brim vinom ali svežem pivom. Naj v miru počiva blagi mož! Zmrznil je v beljaški okolici 26 let stari Jakob RaJbing. Vlom v Celovcu. V Pavličevi ulici je vlomil neki neznanec v ne ko prodajalno perila in odnesel do 100 K- Nezgoda v žihpolju. Hlapec Jo¬ žef Štrukelj je nosil v žepu naba¬ san samokres, ki se je izprožil Kroglja mu je levo roko nevarno ranila. S plesa v smrt. Dne 2 februar ja je prišel v Beljaku s plesa do¬ mov 511etni štacijski mojster An¬ ton Pavlič. Doma mu je postalo slabo, ko je prišel zdravnik je pa bil že mrtev. — Tvoj blagajnik ti je ušel? — Da! 20-000 kron je odnesel in pobegnil v Ameriko. — Ali imaš kako vest o njem? — Pisal mi je, da me -določi za svojega n-niversalnega dediča. DR. RICHTER’S Pain Expeller ^ Prežene bolečine revmatizma, po - kostnice, mišični revmatizem, nevral- gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse bolečine in trdosti v členih in mišicah. Izvrstno zdravilo, če se kak člen izpah¬ ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat in nahod. Zabrani vnetje pljuč in ti- ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4—5 kapljic v kozarcu vode je iz¬ vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Ce se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬ de) je izvrstno zoper krč v želodcu in neprebavljisti. Pristni expeller pride v zavojčku, kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 WASHINGTON STREET NEW Y0RK. 610-611 Alworth Bldg. DULUTH, MINN. Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE VERMILLION SUMMER HOME CO. na zemljišču, znano pod imenom VERMILLION GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VERMILLION! Ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrobnosti, predno se cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te nove naselbine. LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPANY 610-611 Alworth Building, -:- Duluth, Minn. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. takoj gasilci in vojaki, tuše m bi¬ lo mogoče rešiti. Na sankališču pri Podkloštru je zadela srčna kap revidenta dr¬ žavnih železnic Henrika Dušica iz Beljaka. Mož se je zgrudil ne¬ nadoma vpričo svoje žene in o- trok v sneg in je obležal na me¬ stu mrtev. V Zgornjem Dravogradu sta ukradla dva hlapca trgovki vdovi Manhartovi iz denarnega predala 70 kron drobiža, nabiralnik Siid- marke, v katerem je bilo približ¬ no 23 kron in veliko obleke in pe¬ rila. Hlapca sta pobegnila. Hud boj z divjimi lovci. Lovec Ivan Puclier je naletel v lovišču pri Malniči dva divja lovca rav¬ no v trenutku, ko sta zaklala ob¬ streljenega srnjaka. Nameril je na divja lovca puško in zahteval, da mu izročita orožje in srnjaka. Divja lovca sta se na videz uda- la, ko pa je lovec odmaknil puško od lica, sta skočila na njega in ga skušala pobiti. Vnel se je hud boj na življenje in smrt. Med ruvan jem se je sprožila enemu divjemu lovcu puška. Strel ga je zadel v stegno nakar je ta težko ranjen padel. V tem pa se je posrečilo Pucherju, da je zabodel parkrat drugega lovca v desno roko in ga tako ranil, da je tudi ta padel. Pa tudi Pucher je dobil pri tem precej nevarne poškodbe. Z veli¬ ko težavo je spravil lovec težko ranjena do prve vasi. Hodili soce- lo popoldne in celo noč. V vasi so jih naložili na voz in jih odpelja¬ li na kolodvor in odtod v bolniš¬ nico v Beljak. Divja lovca sta po¬ sestnikova sinova Anton Paeher in E. Bartusch. Na Milstatskem jezeru se je u drl led dvema dečkoma in eni de¬ klici. Ponesrečence sta rešila v’ zadnjem trenutku s smrtno nevar¬ nostjo 17 letni sin poštarja Rie- nerja in trgovski nastavljenec Sei ler., oba iz Spitala. V Ce ne morete kaditi f>a cikajte PEERLESS Ako pa lakko kadite pa kadite PEERLESS. Ta pristni tobak iz južnega Kentucky- ja je najbolj priljubljen pri močnih mo¬ žeh. Ta tobak je poln in zadovoljiv. On dobi prijazno bogastvo iz naravnega mla- jenja, kateremu ga mi podvržemo od treh do petih let. In to je kar vzdržuje njega kako¬ vost, da je vedno isti, nič ne de kakošen je letni pridelek tobaka. PEERLESS Long Cut Tobacco je dal glavno veselje možatim možem že čez polsto- letja. Kdor rabi PEERLESS ne bo nikdar rabil druge¬ ga tobaka; on ve, da bi zgubljal samo čas in zabavo s praznimi poskušnjami. Več vrst tobaka se je že prikazalo in izginilo — vendar stari PEERLESS je vedno na čelu tobakov. V PEERLESS je nek poseben okus, katerega lju¬ bijo policaji in drugi korenjaki. V njem je ista stvar, katero zahtevajo možje; ta tobak ni eden istih, ki je jako malo vreden — ampak je kralj tobakov za mo¬ čne ,čvrste može. Če ga boste skušali en teden, ostali boste pri nje- začnite danes. mu Druge velikosti, lOc, 20c in 40c v zavojih,, in 45c v kosi terni škatlji. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY 4 narodni vestnik “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sami-Weekly. Owned and publlshed by the Slovenlan Printing & Publishlng Company a Corporation. Plača ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald lasued every Honday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 Tbe best Acvertlsm; medlurr. among Slovenians In the Northwest Bates on appllcatlon Entered as second-class matter May ii. 1911 at the post Office __ Duluth, Minn., und er the Set March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. «ha|a vsak ponedellek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanei Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 _ Za Evropo za celo leto . . _. . $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. OSEBNA SVOBODA. Navajeni smo, da nam opisujejo “refor¬ matorje” različnih vrst, posebno pa prohibi¬ cij onist e, kot ljudi boljše vrste, ki zavzemajo višje stališče kot pa navadna masa smrtnikov. Kraljeva angleška akademija je bila ob priliki ustanovitve predmet smešenja in obre¬ kovanja raditega, ker je priporočala “entu- ziazem”, — navdušenje. Znanstveno navdu¬ šenje, — željo spoznati resnico v polnem obse¬ gu — se smatra sedaj splošno kot krepost, do- čim je moralni entuziazem, —- želja, narediti druge boljše soglasno lastnemu standardu — čestokrat napačna, v bistvu individualistična strast, brez bistvene zveze s poželjenjem, spo¬ znati resnico ali ji pripomoči do veljave. Znan¬ stveni entuziast je odkrit; vedno skuša dozna- 4 i novo in popolnejšo resnico, dočim teži mo¬ ralni entuziast prepogosto proti temu, da je pristranski, nedostopen luči nove resnice. Ta bistvena karakteristika moralnega entuziasta t vori njegovo očitno slabost ter kaže pamanj- kanje duševnega ravnotežja. Brez posebnega ozira na prohibicijoniste je to vrsto ljudi dobro opisal dr. Allan McLa- iie Hamilton, dobroznani newyorški psihiater, v nekem članku glede “ Psyliopathie Rulers” v Nor tli American Revne v marčni številki sledeče: “V vsaki občini je najti gotovo število ljudi, ki se po svojem vedenju in nezmožnosti prila¬ goditi se običajnim razmeram, tako razlikuje¬ jo od svojih tovarišev, da se jih smatra za ču¬ dake in prena.petneže.’ “Navzočnost par takih individuov v občini se vedno neprijetno občuti, dočim niso zadosti umobolni, da bi jih bilo treba zapreti.” “Vse te osebe so več ali manj “konstituci- jonelno manjvredne.” (Konstitucija — kako¬ vost telesnega ustroja). Karakterično za te vrste ljudi je, da imajo pretirano mnenje o boljši kakovosti plemena, kateremu pripadajo. Tako se nahaja v Ameri¬ can Issue, organ protisalonske lige sledeče izvajanje. Anglosaški del prebivalstva je naj¬ boljše razvit, najuspešnejši in najsposobnejši. Resnični člani te velike družine so ponosni, da se zavedajo svoje superijornosti. “Ako hočemo ohraniti ta narod in anglo¬ saški tip moramo odpraviti, iztrebiti in uniči¬ li salone, pivovarne m destilerje.” V drugem odstavku se daje izraza zaničevanju drugih narodov s posebnim ozirom na Nemce in “Ger- man-Ameriean Albance.” “Sedaj pa prihaja ta narod sem ter se sklicuje na “osebno svobodo”, da postavlja umazane žganjarne poleg domov poštenih lju¬ di. Sklicuje se na pravo, da ustanavlja sveti¬ šča požrešnosti in nezmernosti v bližini žensk in otrok. Ti profesijonelni Nemci, ki bi ne prizna 1’ “osebne svobode”, ako bi jo videli, zahte¬ vajo zase pravo, da oskrbujejo domove sose¬ dov, pravo, da razdirajo srečo žensk in otrok, pravo, da širijo hudodelstvo ter da dajejo po¬ hujšanje kjerkoli se to dopade njihovi tevton ski naravi. Vsa čast spodobnim, domo-in svobodoljub¬ nim Nemcem, a 'kar se tiče teh “German-Ame- rican Alliance” Nemcev: Ven žnjimi!” Ti ljudje se prav nič ne obotavljajo identi¬ ficirati brez razločka državljane tujega izvora s hudodelskim in nravno-pokvarjenim demen- tom prebivalstva. “Gospel of the Kingdom”, pravi v števil¬ ki 5. leta 1910: Prodaja opojnih pijač je dan¬ danes v veliki meri odvisna od zlov in privlač¬ nosti, ki so zvezane z njo; od prostitucije, igra¬ nja, družabnosti, prostih lunčov, godbe, dvo¬ ran za delavske in druge organizacije, 'kjer se zbirajo ljudje ter dajejo za pijačo. Družabnost, godbo in društvene dvorane sc stavi v isto vrsto s prostitucijo. Kako ugaja ta klasifikacija članom šte¬ vilnih društev državljanov tujega izvora? “Old York Transcript”, prohibicijski list, ki izhaja v York Me., je sledeče pisal o župa¬ nu Rose iz Mihvaukee: Župan Dave Rose iz Mihvaukee je te, kar se imenuje na Zapadu Poljaka, eden onih pnselejncev, ki prihajajo iz južne Evrope ter se jih v splošnem prišteva k najubožnejšim priseljencem. Ti ljudje so redkokedaj meha¬ niki ali farmerji, pač pa najnižja vrsta delav¬ stva, sposobna le za najbolj priprosta dela. Ti ljudje se zbirajo v mestih srednjega Zapada ter so zaposleni v tovarnah in podjetjih, kjer se lahko uporabi za najnižja dela veliko števi¬ lo neizurjenih oseb. Bil je izvoljen županom tega starega pivskega mesta'Milwaukee ja z glasovi te vrste ljudi, ki si žele človeka, ki bo držal mesto “Wide open” kot pravijo in v re¬ snici je široko odprto, o čemur smo se sami prepričali. Pošteni ljudje v'Mihvaukee bi ime¬ li radi drugače, a ne morejo, ker se je vedno preglasil s temi pregrešnimi glasovi: Taico je Mr. Rose kot se imenuje samega sebe. (Slišimo, da je njegovo pravo ime Rosin- ski, če je sploh kaj pravega na njem). Ta Mr. Rose je najet od Manufacturers and Deelers League izdelovalcev in prodajalcev ruma, da hodi po deželi ter se uči nas, potomce anglo¬ saških puritancev kako naj postanemo dobri državljani. Naravnost žaljivo, je za naš razum in ponos, da bi nas hotel‘kak Poljak učiti.” Nepotrebno je dokazovati na drobno, da imajo ljudje ki dajejo izraza takim čustvom, vse j »veje kot pa vzvišen značaj, ki bi jih vspo sobljal da vodijo svoje tovariše v moralnem oziru. Njih posebni napori, da odsvetujejo lju¬ dem v splosi cm od uživanja alkoholnih pijač, značijo slično perverznost. “Nič več ni stvar mnenja temveč statistike,” pravi Denby, an¬ gleška avlo/ teta, “da je pijanost posledica, ne pa 'zrok defekta v nesrečnem individuvu. Težko se je kedaj dogodilo, da ie postal norma len človek i ijanee. Hudodelec, blaznež, profi- sijOaelai berač, pijaotc, vse te vrste kažejo znake sikne pomanjkljive, nervo. ne kojstitu- Dr. Branthivait;, anglešk. mspei.vor. ki je opazoval več kot b’U.000 slučajev, pravi: Zelo skeptičen sem glede možnosti, da bi po¬ stal človek z normalno konstitucija pijanec iz navade in to tudi v slučaju, dr. ob gotovih prilikah pije daleč preko mere. I/vzet je seve¬ da slučaj, da nastopi živčni “shock” ali kak drug vzrok, ki je dosti močan, da spravi živce in psiho iz ravnotežja. Nobenega dvoma ni. da so naši blazneži-pijanci najprvo duševno bolni in šele zatem pijanci.” Dr. Irwin Neff, državne bolnice za pijance v Foxborough, Mass., pravi, “da je pijanost izraz živčne sla¬ bosti ; na tej slabosti pa bazira navada, kate¬ ro imenujemo pijančevanje.” Dr. David Starr Jordan, predsednik Leland Stanford vseuči¬ lišča je rekel: “Greli, hudodelstvo in blaznost se nazivlje z različnimi imeni le vsled družab¬ nih predsodkov.” Vsi ti pojavi so različni iz¬ razi defektivnosti ali pomanjkljivosti. Sedaj pa prihajajo prohibieijonisti s pred¬ logom, naj se celo človeško družbo vodi tako, da se bo te nesrečneže ščitilo in varovalo pred eno obliko skušnjave. Ako pustimo na stran razlog, da bi tako varstvo na eni strani v mno¬ gih slučajih ne rešilo gotovih ljudi ter jih le privedlo do tega, da bi si iskali drugih sred¬ stev, ki bi bila zanje še bolj škodljiva, ne po¬ meni predlog ničesar drugega kot to, da bi se vse ljudi, zdrave in nezdrave, postavilo pod režim, primeren za nemoralne ali deiktivne ljudi. Z drugimi besedami: veliko večino nor¬ malnega naroda bi se utaknilo v velik sanita¬ rij edinole raditega, ker eksistira malo število ljudi, ki so nezmožni živeti prosto življenje v družbi. Ta predlog je gorostasten. Stavilo se ga je v negotov dobrobit defektivnih ljudi, a kar je najlepše, od strani 1 judi, ki niso sami daleč od vrste defektivnih. Ali bo velika masa državljanov dovolila, da se jo utakne v veliko bolnico ? Ali bodo dr¬ žavljani tujega pokolnnja dovolili, da bi jih par fanatičnih tepcev oropalo svobode, da se veselijo življenja kolikor to dovoljujejo oko¬ liščine? Ali hočejo dovoliti, da se jih raz-ame- rikanizira ter jih prisili, da se privadijo nava¬ dam naroda, ki arogantno izjavlja, da je sol sveta in da so vsi drugi narodi manjvredni? Ali se pa bodo prebudili vspričo preteče nevarnosti ter se združili, da pokažejo svojim ‘hvouldbe” gospodarjem mesto, kamor spa¬ dajo? PROTI KOBURŽANU. V Bolgariji narašča nerazpoloženje proti carju Ferdinandu in bati se je, da res izbruh¬ ne revolucija, ki bo napravila konec vladi carja Ferdinanda, ako že ne cele koburške di¬ nastije. Na čelu akcije, ki je naperjena proti Ko- buržanu, koraka opozicijonalno časopisje, ki brez pardona odkriva vse, kar je kdaj zagre¬ šil car Ferdinand. Med najodličneje nasprotni ke Ferdinanda Korburžana je treba prišteva¬ ti dnevnik “Balkansko Tribuno”, ki je bila že od nekdaj glasilo onih, ki se niso mogli spri¬ jazniti z mislijo, da odločuje o usodi Bolgar¬ ske tujec, Nemec. Izza fatalnega 29. junija 1913 je “Balkan¬ ska Tribuna” svojo kampanjo proti Ferdinan¬ du še poostrila in skoraj ga ni dneva, da bi ta list ne priobčil kakšnih novih razkritij o pogubonosni vlogi, ki jo je Koburžan igral v času pred drugo balkansko vojno. Te dni je bilo čitati v “Balkanski Tribu¬ ni” te-le zanimivosti: Bivši trnovski načelnik Šivarov pripovedu¬ je to-le: Dne 13. junija 1913 je bil potres v Trno- vu in v Gornji Orahovici. Dne 10. in 17 juni¬ ja se je pripeljala carica Eleonora v Trnovo, da poseti žrtve strašnega potresa. Pri povrat¬ ku smo jo spremili na kolodvor. Tu so baš spravljali v vozove vojne ranjence, ki so preje ležali v trnovski bolnišnici. Bila je to strašna slika, ki je napravila globok vtisk na vse nav¬ zoče. Tudi meni se je srce krčilo od boli in v afektu sem se obrnil k carici ter ji rekel: “Vaše Veličanstvo, bolgarski narod je že mnogo žrtvoval in prelil že potoke krvi, naj bodo to zadnje njegove žrtve!” Nato je cari¬ ca odgovorila; “Gospod Šivarov, to še žal ni¬ so poslednje žrtve!” To dokazuje, da so na dvoru imeli že 13. junija sklenjeno vojno z zaveznicama Srbijo in Grško. Odvetnik Hriško Pačaljev, zagrizen stambulovist in pristaš avstrofilske politike, pripoveduje: Zbrala se je nas velika družba, v kateri so bili pristaši vseh strank. V družbi se je nahajal tudi general Savov. Rotili smo ga, naj nam pove, kdo je pravi krivec strašne katastrofe, ki je zadela Bolgarsko meseca ju¬ lija. On se je končno vdal in rekel: “Izberite dvanajst mož, ki znajc molčati in čuvati taj¬ nost. 7 Izbrali smo izmed sebe dvanajst mož, ki so stopili z generalom Savovom v sosedno sobo. Savov je tu potegnil iz listnice dokumen¬ te in rekel: “Glejte, eitajte in prepričajte se, kdo je krivec.” In na podlagi predloženih do¬ kumentov smo se prepričali, da je glavni, in edini krivec — car Ferdinand. Meseca augusta so se sestali v Varni župan Aleksander Vasi jev, bivši poslanec Konstan¬ tin Genov, sedanji glavni tajnik v ministr¬ stvu zunanjih zadev Pasarov, dr. Hodmov iz Sofije in Kosta Rankov, pristaš sedanje avstrofilske vlade, ki se je prav takrat vrnil iz Sofije. Kosta Rankov je rekel med drugimi: Ko se je Tončev, delegat pri mirovnih poganjan¬ jih v Bukarešti, vrnil iz Romunske, je pripo¬ vedoval tole: “Ko me je kralj Karel sprejel v avdijenci. mi je rekel: Gospod Tončev, ni na svetu človeka, ki bi me bil tako ožalostil, kakor ear Ferdinand. Jaz sem to povedal car¬ ju, ali on mi na to ničesar ni odgovoril.’ Rankov je nato s svoje strani pripomnil: “Ako ima car Ferdinand le trohico časti v se¬ bi, se bo odpovedal prestolu, ker ga itak ta¬ ko v Sofiji, kakor v Bolgariji vse sovraži!” KOREKTNE BESEDE. Srbski poslanik Čolak Antič je nastopil svojo službo ter se predstavil bolgarskemu carju, pri čemer je carja nagovoril s sledečimi besedami: Ohranil sem si hvaležen spomin na naklonjenost, katero ste mi blagovolili veli¬ čanstvo izkazovati povodom mojega prejšnjega bivanja v stolnem mestu. Laskavo poslanstvo ki mi je bilo sedaij poverjeno, mi je zato tem bolj pripetno. Ta misija ima namen zopet ob¬ noviti dobre odnošaje med Bolgarsko in Srbi¬ jo, in te dobre odnošaje negovati. Ustrezajoč namenom svoje kraljevske vlade, se bom z vsemi svojimi močmi trudil, da bom ustreza! razmerju in tako številnim skupnim interesom obeh sosednih držav. Srečen bom, če se bo po¬ srečilo mojemu prizadevanju izpolniti svojo častno nalogo in če si bom naklonil mogočno podporo Vašega veličanstva ter zagotovil dra¬ goceno sodelovanje vlade Vašega veličanstva. In car Ferdinand je odgovoril: “Hvala vam za Jjubeznjive besede, s katerimi ste se spomnili svojega prejšnjega bivanja na Bol¬ garskem, ki je tudi meni v najboljšem spomi¬ nu, in hvala vam za čustva, ki ste jih izrekli v trenobku, ko vas je privedla misija, ki vam je bila poverjena, zopet v moje stolno mesto. Ta čustva so garancija za simpatično skrb, s ka¬ tero boste skušali obnoviti dobro razmerje med Srbijo in Bolgarsko in si prizadevali to dobrao razmerje tudi ohraniti, obenem pa tudi jamstvo za prizadevan je, s katerim boste skr¬ beli po navodilih kraljevske vlade, gojiti tako številne interese obeh sesednih držav. Zagotav¬ ljam vam svoje podpore in sodelovanja svoje vlade v vsem, kar vam bo moglo olajšati to nalogo, ter vas, gospod poslanik, pozdravljam med nami.”. Kakor se poroča, je tudi srbski kralj Pe¬ ter v navzočnosti ministrskega predsednika Pašiča sprejel bolgarskega poslanika Čapraši- lcova v nastopni avdijenci. BOLGARSKA IN TURČIJA. “Wiener Allgemeine Zeitung” poroča iz posebnega vira v Carigradu sledeče: Turški poslanik v Sofiji je po naročilu svoje vlade izročil bolgarski vladi noto, v kateri izjavlja turška vlada, da je smatrati bolgarsko - tur¬ ška trgovinska pogajanja v Carigradu z?» pre¬ kinjena, ker bolgarska vlada ni Izpolnila svo¬ je obljube, da bo prenehalo preganjanje Po- makov. Obenem naznanja turška vlada, da bo če preganjanje Pomakov ne preneha, naložila, na blago bolgarskega izvora 50 odstotkov di¬ ferencialno Carino. Ostri ton note je sofijske diplomatične kroge hudo zadel in to tem bolj ker so smatrali vprašanje mohamedanskih bolgarskih podanikov že blizu svoji rešitvi. Z druge strani se zatrjuje, da namerava porta nalašč ustvariti napeto razmerje naprani Bol¬ garski, da ima potem vzrok zopet zasesti južno Trakijo, kar bi bilo za Turčijo velike važnosti pri eventualni vojni proti Grški. Kako je to, da človek občuti rahel udarec, pa da ne čuti bolečine, ki grize iz noči v noč, od dne do dne in ki je v vsakem trenutku huj¬ ša od biča in škorpijona? Kako sme biti in kje je zapisano, da zardi človek do srca ob slučaj¬ nem in bedastem ponižanju, pa da ne vidi, ka ko polagoma trohni in gnije in odpada kos za kosom njegove kraljevske halje, tako da sto - ji nag pred ljudmi in ga nič ni sram?_ ‘“V & ’ icra'' e J 1{ol j *Tf* sli- *■ p .^ bije n .aČ« Dl PROGRAM ■lahko. m Te ta bele so ; j, se jih rabi v zve itiarom za mleko, jetapisano mleko, tura pri vsaki mc jo SO fantov. V d ramičena količina ti p dala krava 2 funta p > ca da J-jfunK itd, * or MATT BORIIN-A ŽUPANSKEGA KANDIDATA NA CHISHOLM. Po mojem mnenju je največja potreba za vas Chisholm, da bi se prebivalstvo sporazj melo in da bi vse stranke potegnile skup za splošne koristi naše naselbine, če bom jaz br 0 . ljen, skušal bom to doseči- Moje stališče je stališče onih, kateri verujejo, da so vsi prebi' valci opravičeni do enakega vpoštevanja. Moj namen je vstanoviti občinsko tržnico in sodelovati, da se zgradijo dobra pota, da bodo zamogli farmerji okolice s pridelki v mesto, da bi se tako dosegel za farmerje trg in za prebivalce Chisholma cenejše življenje. Jaz se zavežem, da se bom podvizal vstanoviti občinsko elektrarno v dosego cenejše h boljše razsvetljave za vsako hišo. Jaz se zavežem, Če bom izvoljen, da hočem skrbeti za dobro uradovanje v občinskih uradih in podjetjih, za pošteno plačo občinskim uslužbencem in za osemurno delo. Jaz boi deloval na to, da se iztrebi politika v vseh oddelkih občinske uprave, ter da se na ta način zvišajo zmožnosti uradov. Jaz bom deloval na to, da se razširi vodovod, kateri je danes najbolj podjetje občine. dobičkonosno Jaz sem za to, da se ravna z vsakim prebivalcem vasi Chisholm enako in nepristransko, in se bom podvizal kolikor mogoče, da bo ostal denar, ki se zasluži na Chisholm, tudi pri trgovcih na Chisholm, ker če je v vasi denar,je zasigurano blagostanje vseh slojev. Spoštovanjem Malt Boriin, kandidat za župana za občino Chisholm. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. FARMA NA PRODAJ. 80 akrov zemlje, 40 obdelanega, 40 pa gozd, se takoji proda radi slabega zdravja. Les je vreden $800. -— Hiša, hlev, pojata, kur- njak, 50 kurjadi, 2 kravi, 2 brani, vse za $1800. — Takoj $400. — ostalo po $100. — na leto. Štiri milje od mesta Crivitz, dve milje od mesta Beaver, ki sta na želez¬ nici. Proda se radi zdravja. Frank Galoit bx. 32 Beaver, Wis. DENARJE V STARO DOMO- VINO POŠILJAMO: $ 26.65 28.70 30.75 32.80 34.85 36.90 38.95 41.00 51.25 61.50 71.75 82.00 92.25 $ .1.02.50 $ 123.00 $ 143.50 $ 164.00 $ 184.00 $ 204.00 $ 408.00 , _ ..$10.18.00 Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz- nlačaio hrpy. vino.:, — $ __»p u»vro pvjpi plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. kr. poštno-hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpriličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneskepa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. POZOR KROJAČI! — Trije krojači, kateri znajo ši¬ vati na mizi, dobijo stalno delo pri Frank Žagar, Chisholm, Minn. Moja žena in jaz sva priporo¬ čila vsakomur Dr. Miles-ov Nervine za bočjast. Mi imamo dečka, . ik je sedaj devet det star, in imel je božjast od svojega dru- zega teta. Poskušali smo ž njim vse kar smo vedeli in peljali smo ga tudi k raz¬ nim zdravnikom, kateri so rekli, da ne bo dolgo živel. Dovolili mu niso, da bi obiskoval šolo; slednjič je moja žena začela mu dajati DR. MILE’S NERVINE Sedaj se popolnoam dobro počuti, bo¬ di v šolo iu ni več božjasten. Stephen G. Horlick, Ambridgc, Pa. Zvijanje, božjast, sv. Vida ples, mno¬ gokrat napadejo otroke'.' Če imate otro¬ ka, kateri ima eno tek bolezni, dajte mu Dr. Miles-ov? Nervine. . . .če ne pomaga prva steklenica se Vam povrne denar. V vseh lekarnah. United Doctors ZNAK DOBRE OBLE E&i"' &•«!? Jf0» i ut¬ ežno jeka, k° 1: P ‘eden. N* 1 t ' S S I X . 2 $ s 5) i *> so smt 0333 #0731 0333 JO ISO jAOO \ 5(737. jojsc 7 ¥JO. m niču ti_ k i O , 'iv j Min \r»tyjovn 1531 33m m P I I $ h FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. špecijalisti PRIDEJO V SARATOGA HOTEL. SUPERIOR. WIS. V SOBOTO, 21. MARCA, SAMO ZA EN DAN URE OD 9. DOP. DO 6. POP. Ti strokovnjaki zdravijo kronične bo¬ lezni jako uspešno. NAPREJ PLAČEVATI NI TREBA NIČESAR. United Doctors, kateri imajo zdravni¬ ško licenco v državi Wisconsin, so ve - ščaki v zdravljenju bolezni v krvi, je- trak, želodcu, črtvali, koži, živcih, srcu, obistih in mehurju, diabeties, močenju postelje, revmatizmu, trakulje, turov, vnetja slepiča, žolčnih kamnov, krofa itd., brez operacije, in so predobro po¬ znani, da bi jih bilo treba priporočati. Preiskujejo tudi oči skrbno in znan¬ stveno in predpišejo pripravna očala. Vsa očala so narejena potem, ko so oči preiskana. Gluhobo so mnogokrat ozdravili v 60 dneh. Laboratorij, Milwaukee, Wis. Obiščite jih. Govorijo nemško in skandinavsko. 1914. NARODNI VESTNIK 5 f «»»l Poljedelstvo in gospodinjstvo. j* j* & j* »OLM, 2ABELEŽENJE MLEKA. (Konec.) ... se mleko telita vsaki dan ali (1 , krat na mesec, v vsakem sluča- 111 potrebno, da se sproti zap,- ■ )U - irer če se s tem odlaša se naj- sll f’ np bo nikdar zvršilo. Mleko W le krave je treba preskusiti TS V mesec. Količina maslene TS Sobe se dožene, če se množi ko rina mleka z odstotkom maslene ižobe, kateri se dobi s presku- . Ta stvar ni tako en »stavna Sši ke.do misli, zato se pa dobr- t posebne tabele po katerih je tvar lahko zračuniti v par minu tah Te tabele so napravljene tako, H se jih rabi v zvezi s tedenskim Izkazom za mleko. V prvi koloni e zapisano mleko... kolikor ga da krava pri vsaki molži, to je od 2 do 30 funtov. V drugi 'koloni jc zaznačena količina mleka, kolikor b i ga dala krava v enem tednu, če ga da 2 funta pri vsaki molži, ali 3 funte, itd., gori do 30 funtov. Nasproti vsake številke, ki bi oz¬ načila povprečno množino mleka je svota mleka, kolikor bi ga dala krava na teden. Na priliko, ee da ltvo sporazu. >om jaz izv 0 . 80 v 8i preb )bra pota, er je trg inza go cenejše in elo. Jaz bon e na ta način dobičkonosno lepristransko, idm, tudi pri slojev. iin, o Chisholm. zal, da je mnogo krav, ki ne dajo nobenega dobička in tako se far- iner lahko polagoma teh krav zne¬ bi. 1 a rekord bo pa tudi pokazal, da imajo nekatere krave posebno vrline in so dva do trikrat boljše kot povprečna krava v isti čredi. Včasih se bo razvidlo, da dajo kra¬ ve malo ali nič dobička, in to bo nagnilo mlekarja, da jih bo druga¬ če gojil in krmil, oziroma, da si bo nabavil polagoma druge krave, ker krmiti deteljo in krmo samo za gnoj se nobenemu ne izplača. Mlekarstvo je dandanes tako tr¬ govstvo kot je vsako drugo podje¬ tje, in čim prej bodo to naši far- merji uvideli, tem bolje bo za nje. KURJEREJA. Kakor napredujemo vse tako napredujemo tudi kmetijstvo in njega važna panoga kurjereja. V Združenih državah se pohabi več jajc in kuretine nego kjerkoli na svetu in zato se je mnogo farmer- jev in tudi meščanov posvetilo umni kur j breji in gojijo kurjad s pomočjo valilnikov in pišeenja- kov. Pripomniti je pa treba, da s 3 O a a d X © © $ © © •š e A ■s -j 1-1 (t kj k TJ O U ft d #n»** krava povprečno 10 funtov mleka, potem pokaže druga kolona, da da krava 140 funtov mleka na teden. Ce bi dala 17 funtov mleka pri molži pokazala bo tabela, da bo da L a ® futov mleka na teden, ali os bi dala 30 futov mleka pri eni ou.tbmoHi, dala bi krava 420 futov na m 4 . J — ■ * xutuv ^ » • en j ^ re ^ a ^ kolone naprej ka • nt,: ze jo koliko maslene maščobe je ' mleku, če vsebuje mleko od 2.8 0 odstotkov maslene maščobe. - a Priliko, tabela bi pokazala, da, e a krava 10 futov mleka pri Ktlu-’ k a t er01 mleko vsebuje 4 od- L e mas lene maščobe,- znašala ma-sh-na maščoba 5,6 funtov ., r*,.-. , tflT *? r pe W dala krava 10 fun- s e ,^ a m olži, katerb všebd- *'• * pote J* , s . tctkov maslene maščobe, pOSE ^ 1 1 vsebovalo mleko : na Le- 'OS^ itd m- ^ u v t ? v maslene maščobe. SK* ^3 OM v pO»*'bifl itd To 77T masi-ene maseObe, ifcdn ft - t abeJa i e napravljena tako z nost avn 0) da je lahko vsakdo s> Sabellf ^ ar merji, ki so začeli : • ele zen 3 em mleka , le istvom' , !f mleka se strin jaj° z h toSta , 4 ' 10 i,k0 “°- |«A J V 7 K v Ah St ? 9 naj se zakl ^či vsa. tetudi r,i - n . e , mesto vsaki mesec, »ril ee. y< ;i i, a< ?' ]e ' ] ' 0 maslarne na me- !0 T tedne uaj se so šte ^ IHTI (Ivin o __ m množina maslene ma- ’ ln svota naj Qiji»o v * > ima vsaka krava po¬ se prenese v E no t» n ] — “ vsaKa . Ne in°’ri i° nCem * e ^ a se vse to ’ liko doto? 1 86 svota > ki kaže, ' ae krav!- ka Smo imeli iz te ali y , . ik k° f k i ei ’ se zabeležuje n^sžuje ki- 1 pros ^ or kjer se za- at\ e na poio 11 ?' ^ nck to se P rene ’ ,11 l*boL^' jJl k,, ^e. SH pffli C f !?-to sešteje in ime- smo prenesli Pridelek mleka od ijS^ ? a jo in koUko dobi- a A L VBak o k?i° kko stala klaja *y v trj r :>>’ P bo največkrat poka- je te stvari treba naučiti kot vsa¬ ke druge, in, da so tudi v tej stva* ri kot v vsaki drugi klanci in rav¬ nine. Kdor se misli posvetiti umni kurjereji, se ne sme vstrašiti, če mu enkrat spodleti, vendar kdor se bo držal natanko navodil in se bo posvetil tej panogi z unemo ter bo študiral ves razvoj bo postal kmalu mojster te stroke, ki se tu¬ di v mestih dobro splača, če se ku¬ puje krmila za kurjad na debelo v jeseni ko so po ceni. Na farmah naj bi se posvetile kurjereji gospo dinje, otroci in stari ljudje, ker farmer se ne more s tem motiti iz ven, če se posveti kurjerejstvu v velikem, kar je večinoma bolj dobičkonosno kot vsaka druga pa noga kmetijstva, V glavnem je pri pomniti, da je treba študije, sku¬ šnje in prakse tako v, kurjerej- stvu kot v vsaki drugi stvari. Kurjereja je važna panoga kme tijstva in inkubator je važni pri¬ pomoček v kurjereji. Inkubator ni danes več kaka poskušnja, ka¬ ko vgibanje; inkubator je uspeh, in čas ni jako daleč ko bo inkuba¬ tor ravno tako potreben na farmi kot je plug, kultivator in posne- rnalnik za smetano. Inkubator ne zahteva nikakega težkega dela; ženska, c-trok, starec ali starka se lahko nauči opravljati inkubator z vsem vspchom. Dandanes . se izdeluje stotine izvrstnih inkubatorjev raznih vi st vendar ti morajo tekmovati na tr¬ gu v ceni s stotinami inkubator¬ jev ki so nepopolni, slabi, in niso za druzega kot za kvariti jajca m tratiti čas. Ti slabi inkubatorji so vzrok, da se umetno valjenje ne hitreje, vendar ker je 'kokljo, jc seve, da je v jajcih se¬ me, in da so taka, da je sploh mo¬ goče, da se razvije iz semena pi¬ sce. Jajce dobi seme od petelina, vendar je tudi odvisno od kure, če je jajce pravilno oplemenjeno ali ne. Kura mora biti zdrava in pra¬ vilno nego /ana, če hočemo, da bo¬ do prišla iz njenih jajc zdrava pi- ščeta. Kure, ki so zaprte v majh¬ nih, tesnili, nesnažnih prostorih bodo znesle le malo jajc iz kate¬ rih se zamorejo zvaliti piščeta. Tu¬ di niso jajca bolehnih ali všivih kur dobra za valjenje, in četudi se iz njih izvale piščeta, ho večina slabotnih. Toraj, če hočemo do¬ seči dobra jajca za valjenje, mo¬ rajo biti kure zdrave, snažne, ime¬ ti morajo mnogo premikanja na prostem, in dobivati morajo pra¬ vilno krmo. Če jih krmimo preveč s koruzo dosegli ne bomo dobrih uspehov. Kurjad, ki je zaprta mo¬ ra dobivati 'zmešano krmo ; dati se jim mora tudi dovolj peska in ko¬ sti in detelje ali mlade trave, ter tudi tu m tam nekoliko mesa ali mleka. Gledati je, da so sna.žne in ne všive, in da imajo mnogo naste¬ lje kjer brskajo. Vendar bomo pa vselej dosegli več oplemenjenili jajc, ee je kurjad na prostem ka¬ kor če je zaprta in tudi piščanci iz jajc prostih kur 'bodo močnejši ka¬ kor od zaprtih. Gledati je tud na to, da ne pride preveč kur na enega petelina; enajst jili j-: sko¬ raj dovolj, nikakor jih pa naj ne bo čez pet in dvajset. Tudi prema !o kur ne sme imeti petelin, ker bi v tem slučaju preveč nagajal ku¬ ram in nasledek bi bil malo ople- meiijenih jajc. Tudi postanejo ku¬ re ljubosumne in se tepejo, če bi djali k enemu petelinu le tri ali štiri kure. Najboljše je, da se da enemu petelinu od petnajst do pet in dvajset kur; od take trope dobili bomo največ oplemenjenili in zdravili piščet; Če imamo od petindvajset do pet in trideset kur, imeti moramo dva petelina, in jdli moramo vsak dan menjava¬ ti. Jajca za valjenje je treba zbrati, in zberejo naj se srednje debela enakomerna jajca, ki so tudi iste barve. Izvanredno debe la kakor tudi izvanredno drobna jajca ni dajati valiti, kakor tudi jajca, lri so izvanredno dolga ali okrogla. Tudi morajo biti jajca sveža in vsaj ne čez štiri tedne sta ra. Sveža jajca se hitreje z val e in piščeta iz njih so močnejša kot jz starih ja jo. Najboljša so jajca, ki niso čez štirinajst dni stara. V ma zanili jajc ni jemati za valjenje, in vmivati jili ni dobro. V skrajnem slučaju naj se vmijejo v mlačni vo di in se naj hitro in lahko obriše jo. Dobro je postaviti jajca dva najst ur predno jih denemo valiti na mirni, hladni, ne mrzli prostor in sicer tako, da bodo stala na tanjšem koncu. S tem pride ru menjale v sredino in zračni pro štor se vstavi na pravem mestu. Jajca, katera nameravamo dati valiti naj bodo spravljena na mir nem prostoru v toploti od' 60do 80 stopinj Fahrenheit. Na prepihu ne sinejo biti, tako tudi ne v šopa ri. Jajca, ki so namenjena za va ljenje je treba obrniti vsaki dan Valiti se dajo lahko jajca raznih vrst kurjadi; vendar bo boljši vspeli, če se vali istočasno le jajca ene vrste kurjadi. Jajca, ki so zmr zla ali se prehladila se ne bodo iz valila; tudi je treba jajca sprot pobirati iz gnjezdov. Slabo jajce je tolikošen vzrok, da se ne izva li kot je slab inkubator. (Dalje prihodnjič.) ILLINOIS. Joliet— Rojak Jožef Mauser, 28 let star, je zaspal tukaj za ve¬ čno. Umrl je po dveletni bolezni na domu svojih starišev. Iskal je zdravja po raznih južnih krajih zamanj. Podlegel je jetiki kot sta tudi njegova dva brata. Ranjki »il je poznan kot izvan¬ redno vnet trobač. V stanovil je več godb, ki so pa zaspale zapore¬ doma. Ril je član društva sv. Franči¬ ška št. 29, K. S. K. J., ki ga je spre milo k pogrebu. Zapušča žalujoče stariše in vdovljeno sestro. — Dve milji izhodno od Jolieta je zgorela hiša slovenskega far¬ marja Anton Tusheka. Zgorelo je tudi vse pohištvo. Panama— Tukaj so precej sla¬ be delavske razmere in nikomur ne priporočam, da bi hodil sedaj sem za kruhom. Gospa štorklja je obiskala rod¬ bino Valeitini in Terezija Andol- šek, in pustili jima je krepkega amerikaiiskega Slovenčka. Obilo sreče obitelji! Frank Go llehnik zastopnik Narodnega Vest nika. razširi nureje, »<=--- ker '3f za iaica in kuretino vedno dovolj od bo vmetno valjenje razširilo, da bo jemalcev, se polagoma tako . . imel vsak farmer valilm stroj. Glavna stvar pri umetnem va¬ ljenju kakor tudi pri naravnem s (Nadaljevanje druge strani.) trikrat na dan. čez 103 stopinja' ne sme iti. vendar ena stopinja več ne škodi nič; tudi ne pustite da bi padla toplota pod 101 stopi¬ njo. Od 102 do 103 je najboljša toplota za 'valjenje. Jajca obra¬ čajte 'zjutraj in zvečer, pa ne vsa¬ ko jajce posebej, ampak zutrkljaj- te jih vse lahko z dlanom, toliko, da se premaknejo in malo obrne¬ jo. Po drugem tednu jih bo treba tudi hladiti pri obračanju po če¬ trt Ure; vendar ne pustite, da bi postala povsem mrzla. V ostalem pa rečeno., da ne skrbite preveč z valilnikom • s časom se b oste že na¬ učili. Ravnajte se povsem po na vodilu, ki je v knjigi, katero ste dobili, čo je valilnik tako oiarejen, da obrnete lahko jajca kakor pi¬ šete ali right, vendar je boljše če se jajca tako premaknejo kot jih premakne koklja z nogami. O in kubatorjih pričnemo danes raz¬ pravljati. Račun stroškov in dohod¬ kov vasi Gilbert. OD 1. APRILA 1913. DO 28. FEBRUARJA 1914. POZOR. Rojaki varujte se sleparja, ki je prišel na Ely iz Colorade. Pri meni je bil na hrani in stanovanju od 12. februarja do 23. septembra 1913. Napravil sem mu vso novo obleko in dobil sem mu delo. Pri delu si je desno roko v rami izpah¬ nil; bolan je bil pet mesecev in je b il ves čas pri meni. Ko je ozdra¬ vil jo je popihal. Varujte se ga, da ne bo še druge na’ limance speljal kakor je mene za $ 100 . Rodom je iz Pijave Gorice, v Ame rilci biva kakih 16 let, visok je 5 čevljev 8 palcev, obraza bol dol¬ gega, precej velik nos, oči sive, lase so tudi že bele, prav po časi Slovenski volilci na Chishoim, Minn. STROŠKI: 1913. Uprava od 1. aprila 1913 do 28. februarja 1914. Policijski oddelek, od 1. apr. 1913 do 28. febr. 1914.. Ceste in steze, od 1 . apr. 1913 do 28. febr. 1914. Kanalizacija, od 1. apr. 1913 do 28. febr. 1914. Zavarovalnina, od 3. apr. 1913. do 28. febr. 1914. ... Tiskovine, od 1. apr. 1913 do 28. febr. 1914. Obcestni hodniki, 1 . apr. 1913 do 28. febr. 1914. Ognjegasci, od 1. apr. do 28. febr. 1914.. Zdravstveni odsek, od 1. apr. 1913 do 28. febr. 1914. . Razno, od 1 . apr. 1913 do 28. febr. 1914. 1,275.25 2,563.17 4,233.74 .878,66 265.08 181.07 438.58 563.09 1,035.58 754.77 Stroške.$ 12,188.99 Ostanek čez stroške od 1. apr. 1913 do 28. febr. 1914 $ 3,370.27 Skupaj. .$ 15,959.26 1914, 1913, ANTON MAHNE socijalistični kandidat stee za tru- za občino Chisliolm. 1914, NAZNANILO. debelo govori, njegovo pravo ime je Frank Tomažič, ali izdaja se za Frank Tomas. Prosim rojake, ee kedo ve za njegov naslov, naj bo tako prija¬ zen, da mi ga naznani, ali če ima kaj poštenja v sebi, paj se javi sam. J. Koprivec, bqg: 314, Ely Minn. ZA STAVKARSKI SKLAD. NAGON K BOLEZNI Neprerečno dejstvo je, da ima mnogo ljudi nagon k boleznim. Neki “vr jame jo mrzlo” zelo lah¬ ko, nekateri dobijo zabasanost, drugi zopet revmatizem. Ti ljudje bi morali vedeti in imeti vedno pri roki gotovo zdravilo, ki bo z lahkoto ubranilo bolezen. Priporo¬ čamo vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, osoUto v slučajih zabasanosti in v vseh ž njo zvezanih težkoeah. Poiagoma zmanšuje r.agon k tej bolezni in daje organom dovolj moči za red¬ no delovanje. V bolezni želodca jeter in čieves ima vedno dober učinek ter daje pomoč. Izčisti tru¬ plo ter ga vzdržuje čistega. V lekarnah — Jos. Triner, uva- ževalec in izvaževalec, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, JII — Na Triner jev liniment se lahko zanašate pri vsaki bolečini. Drgni¬ te ga v kožo in bolečina 'bo izgi¬ nila. (Advr ) — John Agnich Eveleth, Minn. nabral pri veseli družbi $3. Pri¬ spevali so Viljem Patten $1.50, Felix Nekich 50c, Frank Božicli 50e, John Agnich 50c. Društvo sv. Barbare postaja št. 30, Eveleth, Minn., je sklenilo pri zadnji seji, da se pobira za brate stavbarje na Michigan, ki se bo¬ rijo za pravice delavstva. Vsa čast darovalcem, ki se zavedajo dolžno sti pomagati svojemu stanu, svo¬ jim bratom in ž njim samemu se¬ bi. Prispevali so sledeči: — Po $1. Frank Petrovčič, John Malevich, po 50 centov, Lovrenc Smole, Ja kob Kaplja, Frank Kranjec, Mike Kobal, Peter Štefe, po 25c, Alojz Mareul, Rudolf Čad, John Koren- clian, Anton Gremel, John Garan- tina, John Klemenčič, Frank Ce¬ rar, Anton Zadnikar, Valentin Kosmač, John Rahne, John Ag- nhic, Anton Pugar, Anton Masel Luka Kržišnik, Andrej Mertel, Jo¬ seph Vraničar, Matevž Hladnik Frank Grošelj, Anton Kikela, Gre gor Ivančič, Jokob Podbevšek, Anton Lavtižar, Jožef Zorec, John Čož, Frank Kopač, John Robič, Frank Nolivan, John Kovač, Ant. Veber, Anton Gril, Anton Šuštar, Mike Grošelj, Frank Garvas, John Rigler, Lovrenc Majdič, Jožef Za¬ krajšek, Jožef Luboda, John Pav- čniik, Matevž Zbašnik, John Po gačnik, Anton Oven, Viktor Miče- lek Alojzij Suhadole, John Ko- renchan, Lovrenc Smole, Skupaj-$18. 19. Cenjenim volilcem v Ohisholm, Minn., naznanjam, da sem ‘kandi¬ dat za mestnega blagajnika. Že tri leta se mi je predbacivalo od večina rojakov zakaj ne kandidi¬ raš za kak mestni urad. Sedaj sem na političnem polju in moja zma¬ ga je odvisna popolnoma od Ju¬ goslovanskih volilcev. Zatoraj to¬ plo apeliram do vseh rojakov da oddajo svoje glasove dne 10 . mar¬ ca za Frank Gouže za mestnega blagajnika. 1913, “Narodni Vestnik” priporoča vsem slovenskim volilcem, da vo¬ lijo delavske kandidate. Proč z o- sebnimi mržnjami na političnem polju. DOHODKI: 1913, 15. aprila, C. O. AVeleh, sodnijske globe.$ 6 . maja, C. O. AVelcli, ” ” . 5. julija, C. O. AVelcli, ” ■” . 11. aprila, C. O. AVelcli, ” ” . 13. sept., C. O. AVelcli, ” ” .. 16. oktobra, C. O. AVelcli, ” ” . 18. oktobra, C. O. Welcb, ” ” . 5. novem. C. O. AVelcli, ” ” .. 17. novem., G. O. AVelcli, ” ” ... . 3. decem., C. O. AVeleh, ” ” . 26. decem., C. O. AVelcli, ” ... 2. jan., C. O. AVeleh, ” ” . 29. jan., G. O. AVeleh, ” ” .. 23. febr., C. O. AVeleh,- ” . 1. maja, A. R. Anderson, sodni račun. 4. junija, A. R. Anderson, ” ” .. 3. julija., A. R. Anderson, ” ” . 2. avg., A. R. Anderson, ” ” . 9. sept., A. R. Anderson. ” ” . 2. oikt., A. R. Anderson, U ” .. 4. nov., A. R. Anderson, ”■ ” 3. dec., A. R. Anderson, ” ” . 5. jan., A. R. Anderson, ” ” . A. R. Anderson, ” ” . 28. febr., A. R. Anderson, ’Us. ” . 22. apr., Ang. Benson, gostilniška licence. 22. apr., J. AV. Mitehel, ” ” . 24. apr., John Mustar, ” ” . 28. apr., Gust. Kusisto, ’ ’ ” . 28. apr., Anton Ercliul, ” ” . 30. apr., AViri. Ilogan, ” ” . 30. apr., Mike Viola, ” ” . 15. maja, Martela in Hynnula, ” . 16. maja, John Francel, ” ” . 26. jun., Jos. Kern, ” ” . 10. jul., M. Matekovich, ” ” . jul., Ant. Indihar, ” ” .. avg., Bubenstein Bros. ” ” ... avg., Geo. Grange, ” ” . avg., Aleriek Olson, ” ” .. sept.., Mike Giakomo, ” ” ... jan., Mike Komunski, ” ” . Filip Nekich, ” ” . Jos. Brula, ” ” .. John Praznik, ” ” .. 16. maja, Hot Lunch Licenca . .... 6 . junija, Halso vrtiljak ringelspiel) . junija, Erwin Drum Police potrebščine. avg., Povrnitev na zavarovalni ček. nov., Alex Masod, krošnjarska licenca. nov., Barret Drug Co., cig-aretna licenca.. 27. dec., Ant. Zalokar, prenos gostilniške koncesije.. 2. febr., Aleriek Olson, prenos gostilniške licence.. 19. aprila, County Auditor,...... 1,3.28.21 19. aprila, C. M. Campbell, soduijski poziv Sam Aho, 61.9^ 8 . sept., County Auditor,. ... j 35 ^ 23 .. 873.70 1914, 21 . . 7. 22 . 27. 10 . 31. 1913, 27. 27. 8 . 8 . 1914, 1913. 145.00 85.00 164.00 90.00 90.00 90.00 20.00 80.00 6.00 80.00 15.00 95.00 5.00 80.00 145.00 111.00 185.00 65.30 25.00 15.00 25.00 6.00 20.00 40.00 50.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 45.00 12 . 00 . 4.45 2.41 3.00 25.00 10.00 10.00 30. dec., County Auditor, MATT. JAASKO, socijalistični kandidat za “tru- stee” za občino Chisholm. NAZNANILO. Cenjenim volilcem v Chisholm, Minn., naznanjam da sem zopet kandidat za mestnega rekordar ja, in ako sem izvoljen vam zago¬ tavljam da bodem delal še za na¬ prej za splošno korist celega ob¬ činstva- Kakor ste mi lansko leto Jugo-slovani pomagali do zmage, zatoraj se vam toplo priporočam da še letos dne 10 marca oddaste svoje glasove za Menthy Tramon- tin za mestnega rekordar ja. Menthy Tramontin. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. — J. S., Rauch, Minn. — V ma- loruščini se ne dobi dotična knji¬ ga. J. P., Fostoria, Tex., Vaše zad¬ nje uprašanje smo odgovorili v li stu pod tem poglavjem. Svetovali smo vam, kupite Syhers i-neubator ki se dobi v Buffalo, N. Y. Neka¬ teri valilniki niso za drugega kot za jajca kvariti. “Old Trusty’ ie tudi doli er valilnik. Ni res, da morete stati pri va- lilniku ves čas. Postavite ga na 102 stopinje, in potem ga poglejte Cenjeni volilci! na Aurora, Minn., vljudno nazna¬ njam, da sem kandidat za cestnega nadzornika- Zanašam se, da me bo¬ do rojaki v tem pogledu podpirali ter mi pripomogli k izvolitvi. Po¬ kažite dne 10 . marca, da imamo Slovenci na Aurori politično moč. Udani FRANK MIKLICH. KUPUJTE PRI KI OGLAŠUJEJO LISTU. TRGOVCIH, V NAŠEM Skupaj.$ 15,959.26 Slavnemu vaškemu odboru na Gilbert, Mirin. Gospodje:— S tem predlagam račun vaškega tajnika o stroških in dohodkih. A. E. Maclnnis, tajnik*. Podpisani smo natančno pregledali zapiske tajnika in smo našli, da so vsa potrdila, računi in pobotnice pravilno izvršeni in se vjemajo z gornjim računom. Frederick Barret, predsednik. Julius Bordeau, odbornik. David Moykennen, odbornik. RAČUN STROŠKOV IN DOHODKOV—ODDELEK ZA VODO IN LUČ. OD 1. APRILA 1913 DO 28. FEBRUARJA 1914. DOHODKI: Prejemki za vodo in luč, od 1. aprila 1913 do 28. februarja 1914.$ Prejemki za električno luč in metre. 19. aprila, County Auditor... 30. decembra, County Auditor. Urad P. I. P. E.,. STROŠKI: Svota vseh naročil za vodo in luč. Ostanek. Vljudno predloženo A. E. Maclnnis, tajnik urada za vodo in luc, vas Gilbert, Minn. 6 Narodni vestnik Dopisi. Neapel, Kans. Cenjeno uredništvo: — Dovoli¬ te mi nekoliko prostora v tem pri¬ ljubljenem listu Narodni Vestnik, da nekoliko sporočim naše razme¬ re. Tukaj nas je precejšnje števi¬ lo Slovencev in vsi smo vposleni v premogovih rovih. Kar se tiče dela smo pri nas prav zadovoljni, in kako tudi ne, saj vendar dela¬ mo samo po dva dni na teden in še tedaj ko gremo v jamo ne dobimo nobenih vozičkov za premog, do- raj vidite, dragi tovariši, da z de¬ lom smo povsem zadovoljni; dru¬ gače je pa s plačo, ki niti ne zado¬ stuje za najskromnejše potrebšči¬ ne. Po nekaterih rovah se dela ne¬ koliko boljše, pa kaj ker tam ne moremo vsi delati. Dela tukaj ni dobiti, zatoraj ne svetujem nobe¬ nemu, da bi hodil sem za kruhom. Brezposelnih se tudi tukaj ne manjka, četudi smo daleč od veli¬ kih mest. Na društvenem polju smo pa ja ko živahni. Imamo vsakovrstna zavarovalna društva, ki so vzlic slabih časov dobro razvijajo. Pa če bo dolgo tako šlo ne vem kako bomo plačevvali asesmente, ker še skoraj za hrano ne moremo zaslu¬ žiti. Iz vsega tega se sklepa, da skrbimo mi mogoče malo preveč za izvanredne slučaje, za življen¬ jsko uprašanje se pa izvem malo iz¬ jem malo deluje, ker le tu pa tam se čuje kak samotni glas o gospo¬ darskih uprašamjih in o organiza¬ cijah, ki bi delovale na to, da bi 'se naš mož in fant gospodarsko o- samosvojil- Tudi v politiki smo mrtvi, in na¬ rodu je premalo razloženo, kako- šen pomen ima politika in kako se je ravnati na volilni dan, da ne bo¬ do vedno v premoči stranke, ki de¬ lujejo v postavodajah samo za ta bogate. Narodni Vestnik je v tem oziru že mnogo posvetil, in jaz bi svetoval, da prebere vsak politi¬ čne in izobraževalne članke po dvakrat, če jih prvič ne razume. Za danes naj zadostuje, kadar se bo pri nas z zaslužkom na bolje obrnilo bom poročal. Pozdrav vsem čitateljem in čita- teljicam Narodnega Vestnika. Jožef Tratnik. seboj, ker dosegli bi mnogo več, če hi se delalo bolj složno, bolj k>> operativno, bolj prijateljsko. Kakor je povsod ta bratomorni boj tako je tudi tukaj na Ely. Slovenska čitalnica je hotela na¬ praviti veselico dne 15. februarja, a ko je bilo že vse v redu, se je ve¬ selica prepovedala, ker je bil eden nevoščljiv, če bi Slovenci kaj na¬ pravili. Pozdrav vsem rojakom in čitateljem delavskega lista Narod¬ ni Vestnik. . Čivhum. South Chicago, 111. New Duluth, Minn. Milica Basta, živeča v New Du¬ luth, Minn.. že nad štiri leta naz nanja kako c. in kr. avstroogrski konzulat oskrbuje avstroogrske podanike. Vlada, katero vzdržu¬ jejo avstroogrski davkoplačeval¬ ci ga plača za to, da bi skrbel za pravice avstroogrskili podanikov v Ameriki. Kako se pa to godi smo že večkrat čuli in jaz sem to vlad- oskrbo” skusila. no Moon Run, Pa. Cenjeno uredništvo: — Tu vam pošljem $2.50 za novo naročnino, ter izrekam moje priznanje ker mi list tako točno in redno poši¬ ljate. Jaz sem vedno mislil, da pri de vaš zastopnik, zato sem odlašal z naročnino, a ker ga ni, pa vam pošljem sam, ker tega lista ne pu¬ stim, ker čitam vsake vrste liste, pa Narodni Vestnik mi najbolj u- gaja, ker je podučljiv list za de¬ lavca, gospodarja in gospodinjo sploh za vsakega. Poročati tudi moram, da se pri nas bolj slabo dela. Tudi zimo smo imeli precej sitno. V nobeni stva¬ ri se ne moremo mi delavci pohva¬ liti, le kar se tiče društvene orga¬ nizacije smo precej delavni in na¬ predni. Vsaki narod ima svoje ve selje in svoje bolezni in zdi se mi, da je z nami Slovenci tudi tako; mi smo vneti jednotarji in zve- zarji in smo tako pripravni za za¬ varovalni biznes, da bi morali ime¬ ti v rokah vso “insurance” v A- meriki. Z bratskim pozdravom rojakom, tebi Narodni Vestnik pa ves uspeh. Frank Krall. Cenjeno uredništvo Narodni Vestnik: Tukaj vam pošljem $2. da poravnam svoj dolg in še osta nem naročnik naprej. Pri tej pri¬ liki hočem malo opisati kako se imamo mi Slovenci v South Chi¬ cago. Z delom gre bolj slabo, kakor povsod, in zimo smo imeli jako hu¬ do, sedaj je postalo vendar malo boljše. Kar se tiče društev precej dobro napredujemo. Imamo 5 podpornih društev, ki spadajo k raznim jed- notam, in zvezam- Imamo pa tudi politični klub, da se tudi na poli¬ tičnem polju kosamo z drugimi narodi in z nasprotnimi stranka¬ mi. Komaj je leto dni odkar smo se združili v klubu politično, pa imamo že 60 članov. V nedeljo dne 22. februarja smo imeli maškaradno veselico. Ime¬ li smo veliko zabave samo groša je bolj malo; upam, da bo prihod¬ njič boljše. Želim tudi, da bi se zdramili še drugi rojaki in bi pri¬ stopili v to prekorstno politično organizacijo, ker le potom združenja in politične izobrazi be nas bodo drugi narodi spozna¬ li, da smo tudi Slovenci politično zavedni. Tudi kar se tiče mestnih služb, bo lož je kak rojak prišel k mestnemu kruhu, če smo dobro po litično organizirani. Tukaj nas je veliko in zakaj bi ne imeli pred¬ nosti, katerih so deležni drugi mnogobrojni in napredni narodi. Če bi prišli naši rojaki v politične službe bi nam tudi šli na roko kadar bi imeli kak opravek pri enem ali drugem uradu. Toraj isti, ki ste državljani Združenih držav pristopite k slovenskemu klubu. Isti pa, ki še niste državljani pa poskrbite, da dobite prej ko mo¬ goče državljanske pravice. Do¬ kler nismo državljani ne moremo ničesar storiti za zboljšanje polo¬ žaja, ker le volilni glas je mero¬ dajen in se vpošteva v javnosti. In, če nastopimo na volišču spozna ni bomo tudi kmalu kot Slovenci in z nami se bo govorilo drugače kot se danes, ko ne štejemo nič, zato ker nimamo besede nikjer v nobenem uradu. Dandanes smo še tako zadaj, da se naši lastni otro¬ ci takorekoč sramujejo slovenske¬ ga jezika; vse drugače bi bilo, če bi dobili mi kak sedež v mestnem uradu. Vsakdo bil bi lahko pono¬ sen na to in tudi naš naraščaj bi imel o nami vse druge pojme kot jih ima danes ko ne štejemo nikjer nič. Toraj na noge vsi! Isti, ki ste državljani pristopite v političen klub, drugi ki pa niste, se pa po¬ trudite, da postanete podaniki te velike ljudovlade- Želim tudi, da bi zahajal Narodno. Vestnik v vsa ko hišo. Pozdrav Anton Kolenc. Moj brat Miloš Matič rodom iz Kurjaka, občina Udbine, Hrvat- ska, je delal pri jeklarni v New Duluth. On je padel pri delu z vi- sočine 40 čevljev na železnični tir in je bil takoj mrtev. Nesreča se je zgodila .v bližini kjer jaz živim, ker od mojega stanovanja do je¬ klarne je le deset minut hoda. Slavni in skrbni c. in kr. avstro¬ ogrski konzulat v St. Paul, Minn., je pa naznanil na okrajno sodišče (kotarski sud) v moji domovini na Hrvatskem, da se za me ne zna nikjer v Združenih državah, ka¬ kor hitro je dobil podpis iziroma križ od mojega osemdesetletnega očeta Pantelije Matiča- Moj mož je brzojavil očetu takoj ko se je nesreča pripetila, da se da njemu pooblastilo za tožiti kompanijo, ker stvar se je zgodila predno je stopil novi delavski odškodnin¬ ski zakon v polnomoč, in slučaj je bil tak, da hi morala kompanija življenje mojega brata pošteno plačati. Ko je došel moj oče k sod¬ niku, mu ni ta dovolil, da 'bi se da¬ lo pooblastilo mojemu možu, am¬ pak oče je moral podkrižati po¬ oblastilo, katero se je dalo konzu¬ lu. Konzul je potem poslal svojega židovskega odvetnika v Duluth in poravnal se je za 1300., s kom¬ panijo. Po mnenju našega ckr. za¬ stopnika je toraj vreden avstrijski državljan v Ameriki $1300.! To je krivica, ki vpije do neba in ka¬ že, da so ti zastopniki pravi “am- bulance chaser-ji”. Od te svote se je meni izplačalo kar sem imela stroškov s pogrebom, in konzulov odvetnik se je smeje hvalil kako so pravo včinili z menoj. Od cele svote je pa dobil moj oče le $600. kakor je razvidno iz pisma avstro- ogrskega poslaništva v Wa!5hing- ton, D. C. z dne 23. januarja 1914. Kam je toraj šel ostanek? Dragi rojaki in rojakinje tu vi¬ dite kakošne vrednosti so konzu¬ lati, katere je postavila e. kr. av- stroogrska vlada po Ameriki. Meni se zdi, da se jih je najboljše ogibati. Milica Basta venca pa ovržen, je to velika bla¬ maža za vse glavne uradnike in delegate, in sploh za celo organi¬ zacijo, ker se pustijo vsi eni ‘Pep¬ ci’ za nos vlačiti Glavni predsed. je pisal na pred sed. dr. sv. Lovrenca glede pripra ve, in društvo št. 7 je zvršilo vse v redu. Sedaj pa moram vpraša¬ ti tajnico nekaj kar gotovo jo po¬ kaže kaj in kdo je: Gospa tajnica kdo je vas izvo lil za delegatinjo? Ali ni bila iz¬ voljena članica Mary Lakner? Kdo je potrdil protest za glavni urad? Ali je to kaj članicam va¬ šega društva znano? Predsednica in podpredsednica in druga tajni¬ ca, sploh nobena članica ne zna nič od tega. Tajnica in blagajnica vladate pri društvu z absoluti zrnom.Ali glavni odbor upošteva take proteste ? Upam da ne!! Tako je delo pri milostljivi tajnici dr. sv. Ane S. H- Z. Sramota! Ali ti ni povolji, če je zborovanje pri rojaku Joseph Skale-tu. Ali imaš kaj zoper ? mislim da ne! Isti Joseph Skala je mnogo naredil za vsa društva, posebno pa za dr. sv. Lovrenca, katerega je on stari član. Ali se ne spodobi imeti glav¬ no zborovanje tam, kjer isto dru¬ štvo zb-oruje že mnoga leta in tam kjer je naš stari član pripravil shajališče za vsa naša podporna društva. Ali hočete iti v staro cer¬ kev ? Dobro! Pojte tam kjer vlada “Irski škof”! Ali pojdete v Gle- ason hali? Mislim da ta je presla¬ na za plačti dnevno ter tam ima¬ jo vsak večer druga društva seje. Če pa hoče glavni tajnik vedno svoje knjige in druge reči seboj nositi, bode se kmalu naveličal! Ali pojdemo v Turn Hall? Mi¬ slim da ne. Spominjam se ko so slovenska društva prosila za to dvorano za veselice in plese. Od¬ govorila je tajnica dr. sv. Ane jaz ne bom “ribava” za temi prašiče- mi ! ! Moja hala je za engleske “dance”. Dobro torej. Poslušaj! Joseph Skala-ta dvorana je stara m precej reči se je v isti sklenilo glede napredka slov. naroda- On je postavil dvorano s svojimi žu¬ lji, ta jo je dal društvom na raz¬ polago brezplačno. To moramo ce¬ niti že v korist društvene blagaj- Kaj pa Ti??? Kolko vagonov ne: Ely, Minn- Cenjeni urednik: Tu vam poši¬ ljam dva dolarja, da mi bo Narod¬ ni Vestnik še zanaprej tako redno hodil kakor do sedaj. Kakor vsa¬ ki zavedni delavec, tako tudi jaz komaj pričakujem Narodni Vest¬ nik, da vidim kaj se po svetu go¬ di, in da izvem novice na delav¬ skem polju. Z veseljem prebiram dopise, in v Narodnem Vestniku jih je menda največ izmed vseh slovenskih listov v Ameriki, kar kaže da je razširjen, in da si roja¬ ki potom njega radi menjavajo mnenja. Prebiram tudi druge ča¬ sopise, in vse kar se mi v časopi¬ sih ne dopade so osebna gonja in pa napadi časnikov med seboj. Meni sc nli, da je nespametno sc med seboj prepirati in eden dru¬ gemu slabe imena dajati. Na sve< tu je za nas delavce že itak slabo in borba za kruh je tako r^sna da je nespametno, da se trgamo med Chisholm, Minn. Potnik iz Dulutlia na Chisholm je meni dobro znan. On pravi, da je hodil po Aurori, Gilbertu Eve- leth in Chisholm; dejstvo pa je, da on še ni nikdar videl Aurore, Eveleth, in Gilberta, četudi so te naselbine blizu Chisholma. Ti “greener”, ti varaš ljudi in Boga. Ti si navidezno tretjerednik in bi oblizal pete vsem onim, ki hočejo delavstvo poneumnjevati in tlači¬ ti v tlako. Po naključbi sem prišel parkrat v cerkev, pa sem videl te ga bogomolca kako hinavsko je obračal oči proti nebu, kakor bi pričakoval, da ga bo sveti Duh ob- senčil in mu bo posadil svetniški žar nad glavo. Kadar pa delaš s tovariši v rudniku, pa kolneš vse podzemske ih nadzemske duhove, da se mora pošteni mož zgražati nad tvojim grdim, neizzobraženim preklinjevanjem. Ti praviš, da Te nikdo ne pošini, da si Ti tisti pot¬ nik iz Dulutlia, vendar dejstvo je, da vemo vsi, da pisari to prazno v A. S. rojak Janez Gršič, po no¬ vem imenu cunjar. Če se h 0 kaj zaletaval v N. Y- bo že skupil svo¬ je, kar išče. Naročnik. Ely Minn. Cenjeno Uredništvo! Precej dolgo prebiram časopise, in vsak človek se nekoliko potrudi do pisave, zatorej se pripravim tudi jaz napisati par vrstic v naš preljubi list N. V. Posebnega nimam na programu, pač pa kar se vremena tiče, si (kar nas je farmerjev) priprav¬ ljamo orodje, da ko se zgubi sneg pojdemo z motikami nad naše far¬ me ter pripravimo nekoliko krom¬ pirja itd. za našo domačo hrano. Društveno napredovanje je v resnici uspešno, posebno sedaj ko se b liža čas konvencije S. H. Z., pri kateri je nekaj smeti, katere bi se moralo pomesti na ulico, po¬ sebno takrat ko veter močno piha. Kakor sem se prepričal je mno¬ go skakanja po naši naselbini gle¬ de priprave za konvencijo. Povem, da to je večinoma vse brez potre¬ be. Jaz ljubim resnico, in moram obelodaniti, da mi močno teži sr¬ ce, ko vidim, da bi nekakovo po- lomjeno Adamovo rebro postalo za “fiakarja” vseh članov in čla¬ nic 'S. H. Z., posebno tukaj na Ely. Ker ni mogla drugače pokazati sovraštva napram društvu sv. Lov renca S- H. Z., in dr. sv. Ane S. H. Z., pisala je protest na glavni u- rad (pa ne z črnilom ampak z A- merikanskim “Brandy”,) da dru¬ štvo sv. Ane protestira glede pro¬ stora za glavno zborovanje. Jaz podpisani dokažem, da to je veli¬ ka laž in hinavščina. Na seji me¬ seca febr. bil sem pooblaščen in zmenoj sobrat Anton Golobič pri društvu sv. Lovrenca, št. 7, S. H. Z., da pojdemo na sejo ženskega društva sv. Ane, S. H. Z., ter se tam zgovorimo glede priprave za glavno zborovanje. Ko je društvo sv. Lovrenca skleni¬ lo, da bode glavno zborovanje v Jos. Skale-tovi dvorani, so bile vse ženske (članice društva sv- Ane) pri volji, edino tajnica in blagajni ca ste bili nasprotni. Torej če te protestirajo brez društvenega do¬ voljenja na gl. urad, in je njiju protest vslišan, sklep dr. sv. Lov- železa si jia ti nametala za zgrad¬ bo tvoje dvorane, kaj? Znano nam je vse!! Torej ti misliš, da bo¬ dejo člani dr. sv. Lovrenca in čla¬ nice dr. sv. Ane se tebi klanjale? Nikakor ne. Prihodnjič ti povem nekaj več, za danes pika. Pripo¬ ročam glavnemu uradu naj sodi riravično in naj se ne pusti ukazo¬ vati od ene osebe. Nadalje želim da bi kaj kmalo obesili na hruško calumetskega skeba ter pod njim zakurili Indi- anski ogenj da M se spekel kod pri nas “Porkchops”. Tebi pa dragi Vestnik želim da postaneš glasilo S. H. Z., ter želim ti mnogo novih naročnikov in ve¬ liko vspeha v letu 1914. Marko Koch e var. Tistim, ki kašljajo, priporočamo naše izborno, od časa pre¬ izkušeno zdravilo, katero je na trgu že od leta 1881. — Imenuje se SEVEROV LAXm()|j katero je tekoče odvajal,, uspesuo vpliva r> r i °’ 1 i , raslih. F Pn otr oeiu Cena 23 centov, rov .Aed’ . pi Balzam ooi a ' ^Viin se U V S* - ". 31 jv ,, ,e p za pljuča iie J® 1 r 0 d< tu ” ie iia« e : it (Severa’s Balsam for Lungs) Bolni dojenčki Vam dajo veliko skrbi. Matere bo¬ do vesele potem, ko izvejo, da so Severove Kapljice za otroke (Severa’s Soothing Drops) varno in uspešno zdravilo za zdrav¬ ljenje krčev, ščipanja in drugih otročjih bolezni. Njihov mili vpliv donaša mirno spanje. Ne vsebuje nikakih opijskih lekov. Cena 25c. Priporoča se za zdravljenje kašlja, p re . ladov, hripavosti, oslovskega kašlja, davice ° netja sapnika in raznih drugih enakih ne- rilik. — Cena 25 in 50 centov. jima® '" Tebi t°sete' Dagl ‘ ;t S e J . , i n **>#**■ SEVEROVE TAB-LAX Sladkorno odvajalo, Uspešno učinkujoče, Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Severova zdravila so na prodajv vseh lekarnah. Zahtevate samo Severova in ne vzemite drugih. . Ako jih ne morete k biti, naročite jih od nas. ‘ rl «roI'» rJ ’ a.« ■■'■V® .te P a Teo • boš, babnica £ v svoj -brl°g Eitfodi.Vtej ba ^ tl . »Knirnjtor W. F. Severa Co. “J* llilijanltajespozi Lbilaseje, P astlla frflj a, in obstala I ‘•Olimpia,” je Lfcisnuješstujcer r “Kakšna tujca?" ni bilo?” ‘ Ne taji; videl se "Pa če je bil Mo. y prejema Olimpia Chisholm, Minn. Slavno uredništvo:-—■ Prosim, da mi odmerite malo prostora v vašem cenjenem listu. Delavake razmere so prav slabe. Zadnje čase so začeli odstavljati delavce kar trumoma. Kapitalist ne vpraša ubogega delavca, ako e preskrbljen on in njegova so¬ proga in njegovi nedolžni otro¬ čiči z bornim živežom. Kapitalist ima gluha ušesa; on ne sliši u- boge nedolžne otročiče ki zastonj molijo svoje nežne ročice k svoji ljubi mamici proseč jo kruha, brez da bi vedeli, da ni ljuba mati kri¬ va, da jim ne more odrezati košček kruha. Žalostna mati se vselej ka, dar jo kateri svojih ljubljencev vpraša za košček kruha obrne v stran rekoč: ljube moje hčerke in ljubi moji sinovi, jaz vam nisem v stanu pomagati. Vaš ljubi oče je odslovljen iz dela ne da bi kaj zakrivil pri družbi. Kedaj ga bo družba zopet vzela v delo je meni neznano. Srce me b oli, otroci mo ji, storila bom vse, da vam pre¬ skrbim kruha. Dne 10. marca bomo imeli me¬ stne volitve. Delavci volilci, od¬ dajte svoje glasove za naše roja¬ ke ! Naši rojaki so sledeči kandi¬ dati: Josip Jakše in Anton Mah¬ ne za “Truste”, rojak Frank Go- vže pa za blagajnika. Rojaki vo¬ lilci, oddajte svoje glasove za svo je lastne rojake. Na dan volitve preč z osebnostjo, in nevoščljivost¬ jo. Na dan volitve vsi volilci na (Nadaljevanje na osmi strani.) Zavarovalnina Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pre: nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori; tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro opar V SL Zgodovinski romai Spisal Staro; SLAB TEK KOLCANJE TEŽKOČO V ŽELODCU UMAZAN JEZIK NAGLO SLABOST naj takoj rabi ZAPRT IF BOLEČINE V ČREVIH BOLEČINE V KRIŽU ZAPEKE -Ali mar mislit; P brni lahko izplača TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vino Brez dvoma. £ , T «kakojeIb u Za P® 90.000 dir, a ^otepisa, I so se iskra :^ ali tukaj je KdoDuslUa ^kaj Želita oc ta sai In a ° biš ve a r a ? e t0 s 4 ra2 delim 0 « Ta zeliščna priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista izčisti T i- • i i * « • v, , , , i v - odstr*' polnoma alimentarni kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice in nila iz telesa vso neprebavljeno hrano. Ista bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako da bodo zop et organi delovali brez vsake postranke pomoči. Ista bo odstanila nagib za zap? in odstranila vse posledice. , Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni si®P in s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo. Naravni apetit Telesno moč Čilost duha -žal.,, - -Z-i V 1 '- ''-M 'C,'?' 'Toii na JPris L ^tekp. ‘ ia se i 3^ l\]j- ni] »u , ToVT^it ,ri <°9e dol ’ da s Dalo vam bo tudi novo ljubezen do življenja’ zdravo polt, stalno zdravje* kjerkoli mogoče. NE SPREJMITE PONAR® 1 ® V LEKARNAH. JOS. TRINER IZDELUJOČI LEKARNAR. 1333-1339 So. Ashland Ave ne, Chicago, Pl ~ spa Fj s e „ te e e K, ^ ‘^di „ ■T H , ha p; tv N ki K NARODNI VESTNIK u SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. II' jiflo- |io i Q (Dalje.) . da je počila sladka Vez ljubezni, ki je družila Olimpi >rala o ■ ntinija; prišla sta k njej, da si nabavita po nizki ceni voljno m Bn'na _sx/»waniji i . Donnervvetter. i™ +v.„u„ J U ‘T. cvoiega maščevanja. . ° rod3 !uh h. radi me nimajo paziti bo treba a detektivi so izborni, kakor se vidi. mnog 0 ^. 3 ^*p re selil še to uro — a kam? Proč iz Carigrada — zdra- jjajrajsi ’ s g am0 ta vražji Ilalil bej, da naju ni izplačal že nocoj; vo bi , bl l.° k ' a ti ga moram — denar je denar... ” ■a»P a ' { ’ y< . :„ ar0 skozi okno in se začel slačiti; pod elegantno vrh- Vrgeijeo« wnv ne aristokratsko rj° umazano perilo. Von ogibal velike zaloge takih reči, ki bi ga bila samo ovi- leko se je pojavilo prav kdhraUen se je ogibal velike zal _ _ Uelirau - h popotovanjih, m si je pomagal rajši z močnimi par¬ ala r a nj ° (f u mb ■ • mu j e šinila v glavo nova misel. Bliskoma je potegnil v nazaj in se napravil za največjo silo. !llae ts Jmo se,” je zamrmral, “izkoristimo čas... Olimpijina skriv 'morda velevažna — vzlasti zame; prijatelja Birbantinija mi fi 3 i sevrag ’ kadar lk0limU drag0, ‘-’/ • , , 3 Vzel je svečo, natekml raztrgane copate in zdrsal previdno po Tiniicak do Olimpijene sobe. E ° Odhrknil si je in popraskal rahlo po vratih- Kdo je tu?” je zacvilil Olimpijin glas. Začulo se je škripanje ' ‘ ' l poluglasno italijansko zmerjanje — ploha če- unerikavih in zaspanih i r € godrnjanje in poluglasno italijansko zmerjanje j, n zaspanih besed, večinoma izrazov, ki jih ima ta bogati ■^Kmalu nato so se odprla vrata na ozko špranjo, za katero se je 'ezik za roparje, morilce, tatove in druge slične kavalirje. Jf ašl R pte- ’*) a « davite e nakih ne ! aah. Zahtevajte it ne morete io- Olimpija z razpletenimi lasmi in dremavimi očmi, odeta v u- KJpolnapeto nočno haljo. “Jaz sem, Dubarry,” je šepnil von Schratten, nazivaje se z nne- ood katerim ga je poznala dobrosrčna Olimpija. “Odpri mi— z a hip; imam te prašati nekaj važnega.” ‘‘Tebi nikoli... lump in lumpov sin !” je siknila Olimpija; nje- trudnost se je naglo izprevrgla v besnost, ko je spoznala Birbanti- djevega prijatelja. “Ti brigante, birbante, assassino!” In je že hote- a zakleniti vrata. . . . ...... Von Schratten pa je pazil na njene kretnje m vteknil koleno ^“Ne boš, babnica neumna!” je zarenčal poluglasno. “Ako me ne ipustiš v svoj brlog — saj ti nočem ničesar žalega! — boš videla, kaj leti zgodi. V tej bajti sem jaz večji gospod od tebe, in če se ti kaj pri¬ jeti bodo vsi prej krivi kakor jaz. Pusti me noter, ako ti je življenje Irago!.. Italijanka je spoznala, da se v tem položaju ne 'bo dobro upirati. U naknila se je, pustila mu sesti tja, kjer sta sedela malo poprej naša irijatelja, in obstala pred njim, prežeča na slehrno njegovo kretnjo. r “Olimpia,” je izpregovoril Nemec preteče, “na slaba pota si za- . Kaj snuješ s tujcema, ki sta bila pravkar pri tebi?” “Kakšna tujca?” je vzkliknila Olimpia, delaje se nevedno. Nifco- ni bilo?” “Ne taji; videl sem ju... ” “Pa če je bil kdo... kaj vprašuješ, bedak? Ali ne veš, kakšne po¬ te sprejema Olimpia Montebello ? ’ ’ lahko o hitro op® V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. da dobita za Fatimo toliko, vin« ,, izčisti* : a > ib z 3 \o^^l zap' (Dalje.) — Ali mar mislita — reče mirno a bi mi lahko izplačala toliko ? — Brez dvoma. Samo na dobrega kupca se moramo nameriti. Ali »•veš kako je Ibu Zamin prodal eno dekle za stotisoč dir, a drugo, adu za 90.000 dir, a trejo, Žarko za 80.000 dir. Ali to ni sijajno? In ’atimo lahko kupi sam kalif- Starki so se iskrale oči. — Da ali tukaj je ne bodeta prodala. Tu vaju vjamejo. ~~ Kdo misli, da jo tu prodamo ? Mi gremo drugam. ~ In kaj želita od mene ? i — Želiva najprej, da ji daš napoj, ki jo uspava. Nato jo položi- 0 v sanduk in ta sanduk privežemo na osla ter tako odidemo iz me- I 8, Ko pridemo v mesto, kjer smo varni, jo vzamemo iz sanduka, ti • oživiš ter dobiš večjo nalogo, da jo odgojiš v naše svrhe. ~~ hi da vse to storim ? — Si razdelimo skupiček. - Hm. ~~ Kaj premišljaš? ~~ ^ a I mi je dekleta. "Zakaj žal. Dobro se ji bo godilo. ~~ Ali ona je zaljubljena. ~~ “§in.e to, ko bo imela vsega v izobilju. ~~ " re j naj pristanem ? ~~ je tudi napametneje od tebe. _ . Dobro torej — reče starka utripaje s trepalnicami. I rista- ttn. eni s inf io, ! za trenutek na to je bila pri Fatimi- Fatima ni slutila nič hude- arkase je hlinila napram nji z vso ljubeznivotsjo. n tu .di tedaj, ko ji je podala čašo, v katero je vsula nekak prašek, naejala zelo ljubeznjivo. a pli ma Hi °P azila > da je nekaj v čaši, kar bi ji moglo škodovati 0 nre je trdno zaspala. m ' arka j° je dolgo motrila. Nato je položila glavo na njeno srce J S1 se » da spava, je odšla k Ibrahimu in Mehi/ IT, Tore j — reče in stopi v sobo. — Jaz sem svoje izvršila. Ona tr- deti. m Se ne prebudi tako kmalu. A sedaj je vrsta na vaju. Hajd hfahim Meho planeta, da izvršita, kar sta sklenila.. b°g a ) a ritmih obrazih se je zrcalila zadovoljnost. Starka ju je toiej dolgem hodniku do sobe, v kateri je bila Fatima, izme- -jfph im.Alit 1 ' 1 ' 1 z . lvabldb pogledov, s katerimi sta dala dus a sv ji - W ark^ te misli niso hotele, da se izrazijo glasno, zakaj sledila jima j De črt^v- 11 ? n3enem Kcu se je zrcalila zadovoljnost. esta ^ J 1 .* Pničala, da ji jŽ žal, ali da bi jo pekla vest. Bila si je g0s P(K]n C .° dela ' ^rvič, da dela dobro sebi, ker pos an _ <14 p 11Ca bo gospodovala drugim, kakor so drugi g_ P W ^la bo tega pa se tudi ne bo hudo godilo njeni Fatimi, zakaj a ° v bos-a+ harem, morda k kalifu, kjer ji dragulji m nakit, “Ne boš kača! Vaš razgovor je moral biti prav posebne vrste... Znano mi je natanko, da ste se nekaj pogajali in pomenkovali — ves čas, dokler sta bila pri tebi.” Olimpia ni vedela kaj naj odgovori. Prav mogoče je bilo, da je kdo prisluškoval in povedal lopovu, ali pa celo, da jih je zalezoval ou sam. Mučila jo je le negotovost, kako naj se vede: ali ve lopov, kaj so govorili? Ali sumi? Ali je prišel k njej samo vohunit, kaj je bilo? V tej negotovosti se je umikala neopazno proti nočni omarici. To¬ da von Schratten sam jo je rešil odgovora. “Vidiš,” je dejal osorno, “da mi prikrivaš nekaj... Spletke snu¬ ješ, Olimpia Montebello, in jaz ti povem, kakšne so. Mlada moža, ki sta bila pri tebi, sta moja sovražnika in preganjalca. Znano jima je, da sem pogostoma v stiskih s tvojim bivšim... Birbantinijem.. . S tvo¬ jo pomočjo hočeta dobiti v svojo pest Birbantinija.. . z njegovo —me¬ ne !... ” “To mi je povsem novo!” je vzkliknila Italijanka s preodkrito- srčnim obrazom. ‘ ‘ In vendar je res ;■ ni malo ne dvomim o tem...” “Prisežem ti, da ni; sestanek je bil čisto — običajen!. ..” ‘ ‘Dobro, tudi to je mogoče, dasi ne verjamem. Vem, Olimpia, da si sprta z Birbantinijem; toda midva ostaneva lahko prijatelja, če hočeš. Prodaj mi svojo skrivnost — plačam, ti jo. In če ni skrivnosti, te plačam, da izvabiš mojima zasledovalcema njune nakane... in nji¬ ju sama na kraj, ki ti ga zaznamujem.. “Aha!” je vzkipela Italijanka, ki ji kljub propalosti vendar še ni bilo zmanjkalo človeškega čustva. “Na kraj, ki mi ga zaznamuješ! Morilec!... Zakaj te preganjata — ali misliš, da ne slutim? 'Zato, ker hočeta terjati od tebe krvav račun za kako drugo, ki si jo pelmil v močvirje, po katerem tavam jaz nesrečnica!. .. In zato da naj se za¬ vežem steboj? Nikoli! Že zato ne ker si Birbantinijev prijatelj, onadva pa sta dobra in poštena človeka — ako je res, da kanita pogubo lum¬ pom, kakršna sta vidva!” Še preden je dogovorila Olimpia, je spoznala da je rekla pre¬ več. Toda zdaj, vsvojem obnovljenem gnevu je bila gotova svoje stva¬ ri — tem bolj, ker je videla, kako je zažarela tista prežeča iskra v Schratenovih očeh še bolj zlovešče in še temneje. “Ti nočeš?” je zakroliotal Nemec z besno jezo. “Sama priznaš, da sta mi ona dva lahko nevarna. .. pa hočeš rajša iti z njima nego z menoj! ... Dobro, kača: če -nočeš ubogati — umri!... Planil je kvišku in segel po bodalce, ki ga je nosil v žepu. Toda bodalca ni bilo na mestu! Odložil ga je bil ko se je razpravljala v svoji sobi... “Zadavim jo z golima rokami!” mu je šinilo- po možganih. Toda Olimpia ga je prehitela: kakor mačka je mahnila z roko in mu vrgla pest pudra v izbuljene oči. “Satan!” je zagrmel Nemec, ki mahoma ni vi-del ničesar več ter planil na slepo, mežikaje z očmi. Toda pudru je sledila vsebina steklenice s bolonjsko vodico! Von Schratten je -zaječal od .ostre bolečine in se sesedel na tla. Pa to je bilo začetek njegove pogube. ‘ ‘Rajše preveč kakor premalo!” si je mislila Italijanka ter se spu¬ stila vanj kakor furija. Zloglasna posodica se je razbila na njegovi glavi z zamolklim tresko-m; gorka kri se mu je ulila po obrazu. Za posodico je prišel na vrsto st-olec, za njim steklenica z v-odo — ‘in ko je -zmanjkalo besni ženski drugega orodja, ga je začela obdelovati s pest¬ mi in nohti, pehaje ga neprestano proti vratom. “G'ott sei Dank!” je zastokal srdito, ko je priletel na hodnik, razbit, krvav, raztrgan in moker od najraznovrstnejših tekočin. Ta hip pa sta se sklonili k njemu dve postavi. (Dalje prihodnjič.) krasne obleke in izborna jed in pijača ter druge slasti izbijejo iz gla¬ ve te bedaste misli na onega veternjaka Strezinjo, ki se je od nekod priklatil v to arabsko deželo, da se oprime krasnih deklet. Ali grozdje mu bo prekislo. Ko odpre Ibrahim vrata, stopi trojica v Fatimino sobo. Prepriča¬ li so se, da je resnica, kar je i*ekla starka. Na svojem ležišču je počivala Fatima, pokrita s tanko kopreno. Zdelo se je, kakor da se smehlja v sanjali.. . XVI. Silni in besni udarci na hišnih vratih jih zmotijo v njihovem po¬ slu. — To so gotovo ljudje od Wadha el Amerija — vzklikne starka in prebledi kakor stena. —Kdo bi si drugi upal razbijati po vratih — reče Ibrahim in pogleda plašno Meho. Udarci so se ponovili. Zdelo se je, da hočejo s silo odpreti vrata. — Kaj nam je storiti ako so v resnici ljudje našega sovražnika? — Izgubljeni smo! Ibrahim je premišljeval za trenutek, ali dolgo ni imel čaša. Vedel je, ako sam ne odpre vrat, jih odprejo sovražniki sami. — -Nič — reče zamolklo. — Odprem jim! — Ali si zblaznel? — vzklikne Meho. — Ali ti je bes zmračil um ? — vzklikne starka. — Kaj naj storim? Ako se jim upremo, potem gorje nam. Smatra¬ li bi nas -za zarotnike in naše glave so izgubljene. — Saj so že izgubljene — zastoka starka. — Nič tako hudo — odvrne Ibrahim. — In ti se še nadejaš? — Nadejam se. — Kako to? — Ker smo mi sužnji našega gospodarja. Ako se 'bomo obnašali pametno, nas ne bodo smatrali za zarotnike, nego nas sprejmejo ka¬ kor sužnje. Naposled je vse -eno. Edino kar izgubimo je denar in plen, to dekle. Mislili smo, da smo bogati, a evo.. . Udarci so se zaslišali v tretje in čul se je klic. — Ni časa. Tu se ne smemo več obotavljati. Odprem ji, in ti ako je mogoče, skrij nekam kolikor največ mogoče blaga, da ga ob prili¬ ki najdemo. Žuri se. — A kaj storimo -z dekletom — vpraša starka. — Pusti jo, naj spi. To bo gledala, ko se zbudi v haremu tujega gospodarja. —'Sirotica moja — jame stokati starka. — A kaj se zgodi z me- menoj ? Odrežejo ti tvoj pasji jezik — se odreže Ibrahim, ki se mu je vrnila dobra volja. Na te besede odide, da odpre vrata. Starka pa je vzkliknila za njim : — Spoznal boš, ti mrcina, koga si užalil. Pokažem ti. Osvetim se! Meho, ki je bil še vedno preplašen, jo jame miriti. Ali starka je neprestano mahala -z rokami in častila z vsemi mogočnimi priimki Ibrahima. Meho je napel misli, kje hi skril kaj zakladov, ali bil je prekra¬ tek čas. Starka je urno pograbila nekaj zlatih predmetov in jih je skri¬ la za podvlako svoje obleke. Med tem je Ibrahim odprl vrata. Zunaj so bili, kakor je mislil, v resnici ljudje AValide el Amerija in sicer telesna straža kordovske- ga sultana, (Dalje prihodnjič.) SLOVENEC DOBI SLUŽBO za poštnega upravitelja in kot vo¬ dja mešane trgovine v naj večji slo¬ venski farmenski naselbini v Ame¬ riki- Okolica je še le v razvoju in z razvojem nje rastel bo tudi raz¬ voj podjetja. Znati mora tudi ne¬ kaj angležko. Prodajam tudi zemljišča za far¬ me po zmernih cenah. PATT GREANEY, P. O. Greaney, Minn. FRANK LOPP mesar in rezar, Box 581 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar imajo reza ti žrebce, bike,, svinje, pre- siče, itd. — On jamči za svoje delo. FRANK GIMPEL zidar Box 634 GILBERT, MINN. se priporočaj rojakom, kadar potre- bujc-jo dobrega zidarja. — Prevza¬ mem vsako zidarsko delo in jam¬ čim za dobro izvršitev in nizko ceno. POZOR KROJAČI! Iščem dva pomočnika, vešča v vseh v krojaško stroko spadajočih delih. Delo stalno, plača po dogovoru. JACOB AMBROZICH 418 Pierce St., EVELETH, MINN. NAZNANILO Cenjenim društvom, kakor tudi tr¬ govcem na Chisholm, Minn., nazna - nja se tem potom, da Tony Kom¬ pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬ rodno godbo”. V slučaju potrebe godbe, obrniti se je na našega novo¬ izvoljenega upravitelja John Kure¬ ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele & Co. — člani “Narodne godbe” v Chisholm, Minn. LEPA PRILOŽNOST za VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčirh, da se bodo prilegale lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat¬ kem, da umerim obleko za spomlad, JOHN DEBELAK, 418 Pierce St., EVELET, MINN ROMAN JOHANCA je sedaj izšel T, in II. zvezek s pravo Johanično fotografijo. — Gona 25c. PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo¬ hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwaukee, Wis FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. 1 1 - 1 1 -- 11 -' n ' 1 F- ■ ■ j First National Bank, ]| EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. DE A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH 11 IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU- ^ GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. | Posebno pozornost posvečamo Slovankam!-' | PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. BOARDINGHOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnguist 413 MONROE ST., EVELETH, MINN. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Zastonj $19.00^ Ako kupite uro naravnost iz tvorni-ce, si prihranite najmanj $19.00. To pa zato, ker bi morali pri vsakem prodajalcu pla¬ čati za isto uro najmanj $25, dočim je na¬ ša posebna tvorniška cena za to uro $6.00. Te $25.00 ure, katere prodajamo se¬ daj za posebno iVoirniško ceno $6.00 so zelo 'krasne 14-karatno -pozlačene, garan¬ tirane od tvorničarja za 20 let. Vsebujejo svetovnoznani ameriški mehanizem s 17 kameni. Te ure ima jo tri močne pokrove z umetniškimi risbami ter jih ni mogoče pre¬ kositi glede lepote, sestave in natančnosti. Ako torej želite kupiti eno teh ur, potem izrežite -z gorenjih slik ono, katera se vam najbolj dopade. To -nam pošljite skupno s polnim naslovom ter 50c depozita v znamkah in mi vam nemudoma pošljemo uro, ikatero ste si izbrali, v lepi plišasti škatljici na ogled.Ka-dar pride ura v Vašo hišo, -ne plačajte niti centa, dokler niste pregledali ure ter ste prepričani, da je ista, kakršne ste si želeli. Kadar ste preiskali uro ter našli, da je ravno taka, kot smo jo opisali, potem plačajte svoto $5.50 in ekspresne stroške, znaš ajoče par centov. Ako pa ne boste -zadovoljni z uro, ne plačajte ničesar, nakar s- nam vrne ura na naše stroške. Na ta način ne riskirate ničesar, kadar kupite od nas uro. Dostaviti moramo, da ne riskirate absolutno ničesar, ako kupite od nas uro, ker vam pošljemo svojo uro zastonj na ogled. Ra-zven tega so ure garantirane od tvorničarja za 20 let in ako bi v celem tem času ura postala nerabna, vam jo popravimo brez stroškov ali pa premenjamo za drugo, ako nam pošljete 25 centov, da pokrijemo prevozne stroške. OPOMBA: Oni, ki žele kupiti uro od nas, morajo poslati 50 centov depozita, kajti odslej ne bomo vee pošiljali ur brez depozita. To pa zato, ker naroča od nas ure veliko otrok iz radovednosti, da vidijo uro ne -da bi imeli denar ali namen kaj kupiti. Da se izognemo nepotrebnim stroškom vas moramo nr-nolf;’ da jiam pošljete 50 centov depozita. prositi, National Commercial Companv 505 EAST FIFTH STREET DEPT. 43. NEW Y0RK. N. Y. NARODNI VESTNIK. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) 9. Jurček pomaga semnju. sestram na Male deklice niso za nobeno ra¬ bo; niso tako pridne, kakor smo mali dečki. Ena taka je prišla se¬ daj s svojo materjo za teden dni k nam. Imenuje se Mili Denis. Ma¬ ma mi je obljubila, da mi piav go¬ tovo kupi kolo, če ostanem toliko časa miren, dokler ne odideta. Na vso moč se hočem potruditi, da ko¬ lo dobim. Šestič imam že kolo obljublje¬ no, a vedno pride kaj, da ga ne do¬ bim. Pregovor pravi: V najbolj¬ ših rodbinah se pripeti časih kaka nesreča in jaz zato mislim, da mo¬ ra biti naša rodbina strašno do¬ bra, ker-se vedno kaj zgodi. Upam pa trdno, da se ne pripeti prav nič, dokler ostane Mili pri nas, kaj ti potem dobim kolo in se lahko peljem okoli sveta. Prvi dan izmed sedmih je prav počasi potekel- Mili je bila v be¬ li obleki in zato je morala biti ves dan v sobi, ker se je mama bala, da sicer krilo umaže raztrga in zmečka; igrala sva se torej z nje¬ no punico, katera nosi lepo ime Flora in ni skoraj nič manjša, ko Mili sama. Zelo me je mučila ra¬ dovednost, zakaj da se punična o- česca tako lepo odpirajo in zapi¬ rajo, slednič sem pa odkril, da i- ma na žici v glavi pritrjena dva koščka svinca. Ker sem pa moral punici pri tej preiskavi izvrtati luknjo v glavo in tudi nekoliko po kvaril pregibanje oči — sedaj gle¬ da namreč prekasto — je Mili jo¬ kala, da je nismo mogli potolaži¬ ti. Kako otročje so vendar deklice! Ali je vredno jokati radi take ma¬ lenkosti 1 Ko je šla po sladkor — igrala sva se namreč, da sem jaz pova¬ bljen na čaj, — sem hitro zopet pobiral priliko in pogledal kaj i- ma Flora v prsih, da tako zakri¬ či, kadar jo z roko pritisnem. Po tej opci,gi je'leZelo na tleh pol¬ no žaganja, katerega se je morala Flora pošteno najesti, in to je bil zopet krik in vik, ko se je Mili vr¬ nila. Mama hoče, da ji sedaj za svoj denar kupim novo punico — to je pa vendar preveč. Dolgo časa že hranim, da si kupim lok in pušico. Slišal sem siser, da v oko¬ lici ni divjih golobov, vendar se tolažim s tem, da ima gospod Fe¬ tus, čigar hiša stoji na nasprotni strani ulice, dovolj domačih, ki so za poizkušnjo in prve dni tudi dobri. Skril se -bom za plot pri nje¬ govem vrtu in streljal — mrtvi go¬ lobje me itk ne morejo izdati. Zopet naj nadaljujem. Ali ve¬ ruješ, dnevnik moj, da mi krvavi srce, ko to pišem? Gotovo boš mislil, da niti prvega dneva v te¬ dnu nisem mogel preživeti brez smole! Pero skoro ne more nari¬ sati čutila, ki ra-zrivajo revno srce, kakor se je izrazila Lili v svojem dnevniku. Povem naj ti pa Vse, ker sem obljubil, da ti ne zamol¬ čim ničesar. Bilo je tako-le: I- grala sva se da sem jaz pri Mili na obisku in da mi kuha čaj, pa jaz se kmalu naveličam te predolgo- “Izstopi”, sem ji rekel, “odre¬ zati ti hočem kite, da te ne bodo mogli precej spoznati”. “Mama bo huda, ako mi pore¬ žeš lase”, mi je rekla in mali de¬ ček je pričel jokati, a jaz sem se držal moško in se nisem zmenil za njen jok,temveč ji čisto pri koži odstrigel lase, kajti sicer bi jo bi¬ li prehitro spoznali. Javkala je in javkala in več kot desetkrat sem ji moral pove¬ dati in jo opozoriti, da je izgublje¬ na. Nebo se je medtem pooblači¬ lo in khplje so naletavale. Čisto temno je že bilo, ko sem prispel domov. Zbrani so bili vsi pri večerji in strašno zapeljivo so se mojemu lačnemu želodcu smeh¬ ljale razne dišeče jedi. Oh sta že tukaj!” vsklikne mama. “Kje imaš pa Mili, Jurček? Povej ji, da naj pride takoj k ve¬ čerji ter tudi sam pridi z njo, za o- ba je še dovolj prostora.” “Igrala sva se igro o izgublje¬ nem dečku in Mili se je sedaj iz¬ gubila.” “Kje se je izgubila?" je smeh¬ ljaje se vprašala mama. “K večjemu par milj od naše hiše,” sem rekel in se vsedel za mizo. Tu pa planejo vsi pokonci, kakor bi bilo treščilo med nje in vendar je komaj nekoliko zagrme¬ lo. ■ ‘ ‘ Ali govoriš resno ? ’ ’ me vpra¬ ša papa in me zgrabi za ramo, da sem moral zavpiti, tako trdo me je prijel. “Igrala sva se izgubljenega dec ka; ona je hotela biti izgubljen de¬ ček in jaz sem jo odpeljal precej daleč od doma, da je ne boste mo¬ gli precej najti. Sedaj se pa bo¬ jim zanjo, ker zunaj lije kakor iz škafa. Ako se hočete potruditi in greste po državni cesti iz mesta ter pogledate vsak kot, jo bodete gotovo našli.” Vsi so pustili večerjo in samo jaz sem ostal in jed mi je šla v slast. Gospa Denis je sklenila ro¬ ke in tožila, -da bo Mili strahu u- mrla, ker se tako boji groma in bliska, ter -:la se bo prehladila ter sploh je naštela več kot deset slu¬ čajev, radi katerih bo morala umre ti, ako je precej ne najdemo. Po mojih mislih ni bila potrebna ta¬ ka naglica, saj vendar ni iz soli sladkorja, le njena mama se tako (hitro razburi. “Kako zloben, poreden, hudo¬ ben deček si,” mi je rekla Suza¬ na in mi izpred nosa potegnila tor to, katere sem se hotel polastiti. “Kako neki moreš tako predr¬ zno mirno sedeti za mizo, ko si malega , ubogega angel jeka za¬ peljal vun v mrzlo, temno noč? Kaj ti pa gleda iz žepa, ti mali ma¬ lopridnež?” “Ah nič takega, to so lasje od Milke”, sem odgovoril. “Moral sem jih ji odrezati, ker bi jo -bili drugače po kitali prehitro spozna¬ li. Povedati vam moram namreč, da je preoblečena; iskati ne smete deklice, temveč dečka, -ki ima či¬ sto kratke lase in tako rjav obraz kakor bi bil kak zamorski indija- nec. Če srečate malega raztrgane¬ ga dečka v moji stari obleki, potem vedite, da je to ona”. Gospa Denis se je kar na me stu sesedla. Mama jo je škropila z vodo in solzami, papa je pa vzel ročno svetilko in šli so on in Suzi ter okrog štirdeset sosedov iskat dekleta ali pravzaprav fanta. Vse skupaj mi je bilo zoprno. (Nadaljevanje šeste strani.) plan in glasujte vsi kot en mož za naše omenjene rojake! Druzih posebnih novic nimam za sedaj poročati, kakor da vla¬ da prava sibirska zima. Stara tet¬ ka zima je tako strogo nastopi¬ la, da se potikamo vedno okrog železne peči. Umevno je samo ob sebi, da se tudi pogo¬ varjamo o slovenskih šmarni¬ cah, kje in -kakšna bi se vtrgala ter vklenila v sladki zakonski ja¬ rem. Zadnjič smo imeli kar tri oh- ceti; to je se pilo in plesalo. Har¬ monika je hreščala skoraj do ra¬ nega jutra. Za godca je bil naš ro- ak Andro Gale, kateri je tako pridno igral, da sem moral še jaz parkrat pobrusiti pete z eno slover: sko vijolico. Omenjena devojka je bila lepega in poštenega vedenja. Kaj si je mislila, to ve samo ona in pa najinega očeta sin, namreč Kovačev France. CENJENI ROJAKI IN ROJA¬ KINJE. Novoporočencema želimo veliko medenih tednov, ob letu pa da bi se oglasila pri njiju štorklja podarila vsakemu čvrsto dete, bo¬ disi že moškega ali ženskega spo¬ la. Kadar bo pa botrina, pa da ne boste mene pozabili, ker jaz sem vedno rad v veseli druščini, pa bodisiže na svatbi botriji ali na veselicah. H koncu dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje to in ono stran oceana. Kovačev France Naš potovalni zastopnik Frank Žnidar bo obiskal slovenske našel bine po centralnih državah. Za- tegadel se uljudno obračamo do da ga blagovolite prijatelj¬ sko sprejeti in mu iti na roko. Rojak Frank Žnidar-je pooblaš¬ čen pobirati naročnino, oglase in naročbe za tiskovine ter ga naj¬ topleje priporočamo. Narodni Vestnik. BREZDELNI ZAHTEVAJO PODPORE V CERKVI. Ne\v York, 2. marca. — Brez¬ delni so sinoči vstopili v First Preš biterian cerkev na Fifth Avenue, kamor zahajajo bogataši. 100 mož je korakalo v cerkev, ko je zbor pel. Djali so, da so lačni in brez stre¬ he. Duhovnik je nagovoril pobo¬ žne, da so nabrali med seboj po¬ trebno svoto za večerjo in preno čišče. Grocerijska trgovina v kraju kjer dela v okolici nad 500 Slo¬ vencev in Hrvatov. Prilika za Slo¬ venca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri Matt, Vidas, box 107 Bivvabik Minn. TRETJI VELIK POŽAR VST, LOUIS. MO. St. Louis, Mo., 4. marca.—Ogenj, ki je vnitil danes zjutraj poslopje na Third in Locust Street, je na¬ pravil što tisoč škode. Pri gašenju je en gasilec resno ponesrečil. To je tretji veliki ogenj v okrožju štirili blokov v zadnjih štirih dneh. RAZNOTEROSTI. Vlak povozil voz z otroci. - mrtvi 7 težko ranjenih. Pri Aran- yos-Marošu je povozil osebni vlak voz, na katerem -se je peljalo 10 otrok v šolo. En učenec je skočil pravočasno raz voz in je ostal ne poškodovan. Trije otroci so bili na mestu mrtvi, 6 otrok in kočijaž pa so težko ranjeni. Drzni ulomilci. V Benetkah so izvršili do sedaj še neznani lopovi nad vse drzen vlom. 8 febr. ob 5 popoldne, ko vlada na trgu San Marko najživahnejše življenje, so vlomili v prostore krojaške firme A-la ville de Pariš, navrtali žele zno blagajno ter ukradli veliko svoto denarja. Nato so prekopal tla in prišli tako v prodajalno ju časne igre ker sem se po pravici do velirske firme Zona in Reinis Tak ropot! Sploh pa se je igra le- k -l er so odnesli dragocenosti mislil, da so te igre le za deklice- Jtekel sem ji torej: “Pozno je že, a naši ljudje še ne pridejo tako kmalu domov k večerji Veš kaj, igrajva se izgubljenega dečka!” Rekla mi je, da je precej pri¬ pravljena za to. Mama in gospa De nis sta šli nekam na obisk. Elza je pa pomagala kuharici v kuhinji ker smo imeli goste in bilo ni torej nikogar, ki bi zapazil, da se bo de¬ ček izgubil Peljal sem ga — prav¬ zaprav jo — v svojo sobo, kjer je slekla svojo belo in oblekla mojo staro obleko, tako da je bila pe- polen deček. Potem sem vzel bar¬ vo ter ji poslikal obraz, da je izg\: dala kot zamorec in šla sva po sto¬ pnicah na dvorišče; med potom sem si izposodil tudi Betine škarje in na dvorišču sem potegnil iz pred stopnic svoj ročni voziček ter jo vprašal: “Ali želiš morda, da te nekoliko peljem, ljubi deček’ “Zelo rad,” odgovorila mi-je m zlezla na vop. Tekel sem nato z vozičkom ko¬ likor so mi noge pripuščale in se ustavil še le zunaj mesta na čis¬ to samotnem kraju- po pletla, ker so se vsi vedli tako, kot bi bila v resnici izgubljena — kakor bi ne bila to samo igra. Mo¬ ral sem pustiti večerjo in iti jim kazat pot. Prav gotovo je nesramno in brezobzirno, da so vpričo mene govorili o meni, kako poreden de¬ ček sem in da vedno kaj napra¬ vim ; pravili so, da ga ni takega na vihanca na celem svetu; in vse to sem moral sam poslušati. Deč¬ ki se vendar moramo igrati, in kajpada smo pri igrah nemirni, toda vsi naši pa trdijo, da nalašč delam vsakovrstne porednosti in vendar se mi le slučajno vedno kaj pripeti. Sedaj me skrbi, kar me le more,in gotovo bi ne bil nik dar tega napravil, ako bi bil ve¬ del, da počnem nekaj slabega. Če bi vedel da se poboljšam, grem rad precej h gospodu Slokumu ter ga prosim, da zame moli. Ko pri¬ hodnjič obišče Elzo, ga moram vprašati. (Dalje prihodnjič.) SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. vrednosti 50.000 lir. O drznih ta tovih in vlomilcih do sedaj ni sle du. Ponesrečeni konjski tatovi. Tri je konjski tatovi so ukradli po sestniku Miindalu pri Krakovu tri konje in voz. Med vožnjo z u- kradenimi konji in vozom se jim je vdrl most čez bližnji potok in voz, konji in tatovi so padli v vo do. Šele drugi dan so zapazili oko ličani voz v vodi in so potegnili vozom vred na suho tatove in u kradene konje. Ponesrečen zrakoplovec. Pri Wanne na Vestfalskem je padel iz znatne višine zrakoplovec Blank. Potegnili so mrtvega izpod razbitega stroja. Vzrok padca ni znan. Morilec dveh prostituk prijet. Praška policija je prijela moža, ki je v obleki narednika izvrševal tatvine po hotelih. Vlomilec je iz¬ javil, da se piše Leopold Sochor, da je star 24 let in rojen na Duna¬ ju, izjavil je, da je on morilec du¬ najskih prostitutk in sicer prosti¬ tutke Muhr v Leopoldovem Me¬ stu na češkem in Mici Schmidt na Dunaju. □ □ □ 0 NA PRODAJ. IŠČEM svojega prijatelja Frank Skorn- šek. Pred štirimi meseci je bil na Keevvatin, Minn. Prosim rojake po Ameriki, ako kdo ve za njegov na slov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se javi sam. Stvar je elo nujna. Hvala naprej istemu, ki mi naznani naslov. — Jožef Bo- sich, Box 7v, Chisholm, Minn. (16-2-5-3-14) . Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narod ni V es ^ 405 West Michigan Str., Izdelujmo vse v tiskarsko stroko stvari lično, ceno ”, to£no - Tisk*'i društva v eni ali vec barvah naša ° < Pismeni papir in kuverte izdek okusno. Poskusite naše delo. jp° zadovoljnost. Unijska tiskarna, Naznanilo in priporočilo Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo gostilno Priporočam se Slovencem m Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank oi Sheboyg-an, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zbereta naSo banko za Vaše vloge. . U" Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN Sre. . n/V / nr HDNDP RANK. arouofhonor bank - A ROLL Ur nUIWK DMiyr\ _ 3% INTEREST PAID ON SAV1NGS J POZOR, ROJAKI! Dobil POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ Cenjenim rojakom Slo venečem in Hrvatom naznanjam, da imam zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75e črno 70e, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati stari kraj prihodnje poletje 'n ne vem, ali se kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom primorati to storiti. sem iz VVashingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi iasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Eavno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., 'Cleveland, Ohio. Virginia, Minn., 10. jan. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil st obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, brings aack' ie Jv.‘ **'■ i/’ je t>in e ‘ .K ■v«, TOČIMO SVEŽE PIVO-F@° VINO IN RAZNE LIKEHJ Pri; -7,hrVAT° M ' PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN SVOJI K SVOJE '•-C*' da ’ «0 i' Pa