***********j|

^in napredek naroda! |

to&ao cilja! j

NARODNI VESTNIK

.N'

NATION^iiHERALD.


%  Največji slovenski dvof <£_

8» v Zedinjenih držav 5. \

^ The Largest Semi-We < i
a  the United States of a.

*

isd

NX » BHI—■——I— ^ _.__—^—

j® ^ ^OGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODRDRUŠTVA SV^ BARBARE, F OREST CITY, PA. — OFFICIAl ORGAN  OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY~ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.

DULUTH, MINN., THURSDAY, MAT 7. 1914. — ČETRTEK, 7. MAJA, 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

BAZARJI PREMOGOVNIKOV
MORAJO ODDATI OROŽJE.

IROŽEVANJE V ŠTRAJKARSKEM OKRAJU v  GOLO¬
TO SE JE ZAČELO. — ŠTRAJKARJI IN MEŠČANI
j. ™L A NI NAJ SE POKORIJO POVELJU RAZOROŽIT-
^Tv&j _ ZVEZNE ČETE SKRBE ZA MIR. — ZMAGA ZA
MINISTRACIJO.

Colo. 6. maja. —

*COQ

s  patrulje zveznih vojakov
I za ffl ir v štrajkarskih o-
g prihodom zveznega vo-
H| S o izgini 11  miličarji, ki so
SniSl tIi izzivanjem povzročili to-

2^4. Sedaj vlada mir.
l ISjjIg je ukazal major AV. A

litvo  n. Franj

poveljnik zveznih čet,
■nje stražarjev premogov-
■PremOgarske družbe so bi-
čene, da bodo vojaki skr-
varnost lastnine, da torej
jem ni treba orožja. Od-
iveznih vojakov so postav-
Aguilar, Hastings, Delagua
Ho. Berwind in Forbes. Ti
ie nahajajo v Las Animas
Tudi v druge kraje po-
vojaštvo.

Kidajo rovski stražarji pu-
da poveljnik zveznih čet
s, v 'katerem pozove vse
si®2 trje in meščane v Trinidad
aTm  i oddajo svoje orožje zve-

nakar bodo razoro-

" /.'ih; idi 'policaji in okrajni ura
Zilaij, V krajih, kjer opravljajo
", tno službo zvezni vojaki, ne
b Butala. F.SA tkdo nositi kateregakoli

JotepA Kovni),

ji se je vršilo zborovanje
Llitvo JV. Cirili rjev v Starkville. Udeleži-

k ’ J "“Sjl a  je okoli 300 štrajkarjev.

»vensko i

»nske Kal®*

Redu«


oge |!i!

uitvo

sv.

peli*.

L\" k > N - Y. 5. maja. — Se-
• voo s L‘fl i lsk l kl°ydov parnik Prin-
i e  odplul danes proti

ZA JAČJO MORNARICO
ZDRUŽENIH DRŽAV.

Načrt, naj se zgradi vsako leto sa¬
mo ena bojna ladja, ni imel
zaslombe pri poslancih.

o-

I je unijski vodja Willam

elit(•* od, ki je izjavil, da je iz
irtitn* ‘ orka  na poti 300 pušk in

[patronov. 'Pošiljatev je na-

Jia na United Mine AVor-

".ih 'nos. >1® f America, ki pa bo oddala
“,w?| zveznim četam.

' ; *ae’ni# jharji sami izjavljajo, da se
adevol i e  razorožiti. Nekate-

Ofovanj se je udeležil tudi

ftgl P°lbrook, 'ki je obljubil, da
it. J«) 111 ?. '

pozneje 'ljudje orožje

na-

p’ ocllta r so zvezne čete v
jU lljiAf pkem okraju, je prišlo da-
1033, ^ I nesporazuma. Nek nared-

f ™ a  Srbeti za živila voja¬

kov, je naznanil danes poveljniku
oddelka v Forbes, da mu nek far-
mer noče več dajati potrebščin.
Farmler pravi, da :so mu tako uka¬
zali štrajkarji. Poveljujoči poro¬
čnik je takoj poslal svojega za¬
stopnika v štrajkarsko šotorišee v
Forbes ter zahteval pojasnila. Do¬
bil ga ni, nakar je naznanil poro¬
čnik, da sme' kupovati vojaštvo
Združenih držav svoje potrebščine
kjerkoli. Farmo so nato zastražili
vojaki.

Danes pozno popoldne je prišel
tretji švadron enajstega kavale-
rijskega polka iz torta Oglethor-
pe, Ga. Švadron šteje 300 mož, po¬
veljuje, mu major Howse.

Coroner Sipe še ni končal pre¬
iskave o bitki pri Forbes. Neka¬
tere priče so izpovedale, da so
štrajkarji prvi napadli lastnino
premogarskih družb. Oficijelnega
poročila pa 'do danes še ni.

Denver, Colo. . maja. 6 V sena¬
tu colorads-ke zakonodaje je zma¬
gala 'danes administracija. Spreje¬
ta predloga pooblašča guvernerja
da sme ukazati zatvoritev salonov
v štrajkarskih okrajih. Nadalje
sme prepovedati uvoz orožja.

AValsenbur g, Colo., 4. maja. —
Vodje “United Mine AVorkers of
Amercia” naznanja danes, da so
vsi štrajkarji v Huerfanovv coun-
ty oddali svoje orožje kapitanu
Smithu.

Denver, Colo, č. maja. — Sem¬
kaj je prišlo poročilo, da so prekli¬
cali štrajkarji v Huerfano county
izjavo, da oddajo orožje. Iz Pue-
'blo poročajo, da so utihotapili
štrajkarji zopet več orožja in na¬
bojev: Skebje v severnih premo¬
garskih krajih so odkrito izjavili,
da takoj pustijo delo, ako bodo
stražarji razoroženi.

Col. James Lockett je prevzel
poveljstvo 11. polka v Trinidad.
ter s tem kontrolo v onem štraj-
karskem okraju.

AVashington, D. 'C. 6. maja. —
Poslanci, ki so se zoperstavljali
gradnji dveh bojnih ladij na le¬
to, niso imeli sreče s svojimi ugo¬
vori. Danes je bil v poslanski zbor¬
nici odobren načrt gradnje dveh
bojnih ladij na leto za mornari¬
co Združenih 'držav. Predlog po¬
slanca Buchanana iz Illinoisa za
eno bojno ladjo na leto je (bil pre¬
glasen z 148 glasovi proti 91.

Vodja demokratov Underwood.
in republikanski vodja Mann sta
glasovala- z mnogimi drugimi odli¬
čnimi republikanci in demokrati
za gradnjo ene ladje-.

Poslanska zbornica je dovolila
nadalje $400.000 za brezžične br¬
zojavne postaje v Panami, Cali-
forniji, na Ilavai, Samoa, Gnan
in Filipinih.

Značilna je izjava poslanca
Maddena iz Illinois, ki je rekel, da
bode stal vsak državljan v Zdru¬
ženih državah na strani predsed¬
nika Wilsona, ako bi prišlo do voj¬
ne s sosednjo republiko Meksike.

PARNIK V PLAMENIH

NA VISOKEM MORJU.

Z gorečega parnika Columbia se
je rešil kapitan in trinajst
članov možtva. Mnogo
žrtev

iW r' krovu ima kardinala

ji tov , ki


'i-ičvj

1  i' it  Ki

7$

M


ji*'

OBISK PAPEŽA.

ve e škofov in drugih du-

se ' gredo poklonit pa-

LUB  ZATV0RJEN.

Oregon; 6. maja

West in „1_i

Gu-

esl  je ukazal zatvoriti

prostore Friars kluba, ki
I® 1  po-d ‘

»"m  m v, v ! meno m Milwaukee

k ® r s ° se d °g a i a

nemoralnosti

Savski izgredi.

fc’ 0hio - 5 -

Paškimi

pV

m

maja. —
neunijskimi

U, P j? zopet pri-

1C ^ a de a:ret °vala

"{Ji

‘■pl

(1 * ;

Sov.

KOLIZIJA.

Detroit, Mich., 6. maja. —Veli¬
ka nesreča se je zgodila, ko sta
trčila na Aokland in Euclid Ave.
dva vozova poulične že ! lezni i ce sku¬
paj. Nesreča je zahtevala eno smrt
no žrtev, trideset oseb pa je bilo
ranjenih.

ČIN BLAZNEGA.

New York, N. Y., 6. maja. -—
Hirama Durya, 81 let starega -mi¬
lijonarja, vojaškega veteranca in
bivšega tvorničarja je ustrelil v
Bay Ridge, B-rooklyn Borough
njegov lastni sin Chester. Oddal
je nanj sedem strelov. Morilec je
najbrže blazen; uslužbenci pravi¬
jo, da se je že nekaj časa nekam
čudno vedel. Leta 1909 je bilo tu¬
di tako, in takrat so ga prepeljali
opazovalnico v Bellevue bolniš¬
nico. Morilca, ki je star 43 let, so
kmalu po njegovem činu aretovali.
Vzrokov pa ne mara povedati, ki
so ga napotili do tega, da je postal
morilec lastnegao četa.

Saible Island, N. S. 6. maja. —
Kapitan McDonald in trinajst čla¬
nov posadke se je rešilo na parnik
Manhattan. Na njihovi ladji, an¬
gleškem parniku Columbian, je iz
neznanih vzrokov nastal požar, ta¬
ko, da so se nahajali ljudje v naj¬
večji nevarnosti. Brezžičnim brzo¬
javnim potom so naznanili z gore¬
čega parnika svojo stisko, .in na
pomoč jim je prihitel parnik Man¬
hattan.

Parnik Columlbian je bil name¬
njen v New York. Odplul je iz
Antverpna v Belgiji. V nedeljo
so opazili, da je nastal, v notrini
ladje požar, ki se je začel tako na¬
glo širiti, da ni 'bilo več upati na
rešitev ladje. Brezžični brzojav
je tu zopet storil svojo dolžnost.

Nesreča je zahtevala precej¬
šnje število žrtev. V kolikor je
znano doslej, je izgubilo- življenje
27 mož. Izgubili so življenje pri
poizkusu se rešiti v rešilnih čol¬
nih. Razun parnika Manhattan je
prihitel na pomoč tudi Cunardov
parnik Francoma, ki je vzel na
krov 13 ponesrečencev. . .

DRUGA OBRAVNAVA PRO¬
TI POROČNIKU BECKERJU.

Prejšnji načelnik “Strong Arm”
policijskega oddelka v New
Yorku se bori za
življenje.

svoje

PANAMSKI PREKOP.

'Colon, Panama Zone, 6. maja*-^
S parnikom Dakota iz Cr isto bal
je prišel prvi tovor, katerega bodo
prepeljali z majhnimi ladjami sko
zi Panamski prekop.

maja

New York, N. Y., 6
Charles Becker 'bivši policijski po
ročnik in načelnik “strong arm”
policijskega oddelka je začel da¬
nes vnovič borbo, da si ohrani živ¬
ljenje ter da mu ne bi bilo treba
sesti na električni stol. Kakor zna-
je obdolžen sokrivde umora

no,

igralca Rosenthala, katerega štir¬
je morilci so že plačali svoj. zločin
s smrtjo. Na smrt je obsojen tudi
Becker, temu se ' je posrečilo,
da so mu dovolili vzklieno obrav¬

navo.

ZVEZDA MEKSIKANSKEGA
DIKTATORJA OBLEDEVA.

HUERTA SE NAHAJA V OBUPNEM POLOŽAJU. — VSE
JE PRIPRAVLJENO ZA POHOD AMERIKANSKE VOJ¬
SKE V GLAVNO MESTO MEKSIKE. — WOOD VRHOV¬
NI POVELJNIK. — DVE NOVI ŽRTVI. — MOBILIZACI¬
JA MILICE. — RAZBITO POSREDOVANJE.

Začetkom obravnave so Becker
jevi zagovorniki takoj začeli na¬
padati državnega prav-dnika Whit
mana. Očitali so mu, da je dajal
neresnična poročila časnikarskim
poročevalcem in da so potem ta
poročila vplivala na ljudstvo in
porotnike.

O polupetih je bilo izbranih pet
porotnikov. Skraja je bil Becker
jako nervozen. Grizel je nohte te-r
se nemirno oziral po sodni dvora-
ni_ Popoldne je bil pa čisto miren,
oziroma je kazal oni mir, kakor
pri prvi razpravi. Žena obtoženca
je sedela poleg njega, ter imela v
roki zapisno knjižico ter svinčnik.

INOZEMSKI DIJAKI.

Washington, D. C., 5. maja. —

Iz ravnokar izišlega poročila zvez-
! nega naučnega urada je razvidno, j premirja z Huertovo- vlado. Posre

TVashinglon, D. C., o. maja. —
Ta-ko v dipl-o-matičnih kakor voja¬
ških krogih vlada velika napetost
glede na položaj, v Meksiki. Mi¬
rovni -posredovalci so omejili svo¬
je delo na dogodke pred Tampi-
ko, ker Carranza ne kaže nič ve¬
selja za mir.

Vedno -bolj se širijo vesti o obup
nem položaju, v katerem se naha-
ja diktator Huerta. Tudi na svoje,
vojake se ne mora več zanesti.
Nesporazum v kabinetu, posebno
pa odstranitev državnega tajnika
in nesoglasje med Huertom in voj¬
nim -ministrom Blanquetom je na¬
pravil v javnosti jako slab utis.
General Blanqueta imenujejo že
sedaj za Huertovega neslednika.

Novo pozornost vzbuja vojaški
položaj v Vera Cruz. General Fun-
ston naznanja, da so Meksikanci
zopet zahtevali odstranitev čet od
vodovodnih naprav, toda. to zahte¬
vo je Funston odločno zavrnil.

Washington, D. C. 5. maja —
Mirovni posredovalci nadaljujejo
s svojim delom, neglede na upira¬
nje Carranze, glavnega vodja kon-
stitucijonalistov, ki noče skleniti

poizkusila amerikanska vojna pro¬
dreti proti glavnemu mestu. Vest,
da je razdejan San Francisco most
Inter Ocean železnice, še ni potrje¬
na. General Funston je vsle-d te¬
ga v veliki meri vznemirjen. Pra¬
vijo, da nestrpno pričakuje pove¬
lja iz AVashingtona, naj odide s
svojimi četami v glavno mesto
Meksike.

Vznemirjujoče je poročilo, da se
nahaja amerikanski konzul John
Silliman že dva tedna kot vojni -u-
jetnik v San Louis Potosi. Držav¬
ni department je takoj povprašal
pri braziljanskem poslaniku v me-
ksikanskem zveznem mestu, kon¬
zula Millerja v Taimpie-o ter kon¬
zula Hanna v Monte'ry, če je ta
vest resnična. Silliman je oprav¬
ljal službo v Saltillo ter so ga še¬
le pred 'kratkem premestili v San
Louis Potosi.

'W'ashington, D. C., 6. maja. —
Vse državne milice so dobile na¬
vodila, kako postopati v slučaju
mobilizacije; navodila se nanaša¬
jo na hitro odpravo vojaštva ter
na dobavo denarja za mobilizaci¬
jo. Denar da na razpolago 'zvezna
vlada.

ms

VOLITVE V ST. PAUL.

St. Paul. Minn. 6. maja. •—
Včinn Powers, “ljudski .kandi¬
dat”, je bil izvoljen županom tega
mesta z večino več kot 2500 glaso¬
vi nad svojim nasprotnikom Louis
Nashom.

ANGLEŽI NA REKI.

Reka,, Primorsko, 4. maja. — V
Reko je prišlo angleško sredozem¬
sko brodovje. Mornarske oblasti
ter me-stna uprava so sprejeli go¬
ste nad vse sijajno. Obisku pripi¬
sujejo veliko politično- važnost.
Kljub temu, da ima Anglija v Sre¬
dozemskem morju močno morna¬
rico, se je že več let ogibala pri¬
stanišč Astro-Ogrske. Nekateri-
menijo, da se želi približati Angli¬
ja trozvezi. Na vsak način pa ta
obisk nekaj pomeni, posebno se¬
daj, kovlada med trozvezo in trip-
le entento nesporazum radi alban¬
skega vprašanja.

ŠTRAJK POLICAJEV.

Burlington, Iowa, 6. maja.
Tukajšnji policaji, ki opravljajo
svojo službo ponoči, so stopili v
štrajk, ker je bil njihov nočni ka¬
pitan Rupp prestavljen. Štrajkar-
je so s-uspendovali iz službe' radi
nepokorščine.

CESAR FRAN JOSIP.

Dunaj, Avstrija, 6. maja. —

O

8

^katastrofi.

'°vy% k  \t'’  ^ ma ja.

Iz

ro-

iVi

1  dos.

IS*

Yew River Collieries
‘uiije so kt  trapel na  P 0 '

4udj

28 .

plinov v teni ro-
•ja Pod  zasutjem

.s/aiooa,,; J  štirinajst ubi-

nV kate 1 rih  P a ne  ' bo

^?fišeen n Pre ' 1 ’ d °kler ne bo

, r  C °roue:
M  2rok e te

v or °nerjeva porota

strašne kata-


i

ŽRTEV RAZSTRELBE.

Panama, 5. maja. — V držav¬
nem skladišču dinamita je nasta¬
la iz neznanih vzrokov razstrelb.a,
katere -žrtev je postalo osem mož.
Te je usmrtilo- pri priči, trinajst
-drugih pa je dobilo več ali manj
hude poškodbe.

SMRT V NIAGARI.

Niagara Falls, N. Y. 6. maja. —
Nek neznan mož je našel danes
smrt v vrtincih niagarskih slapov.
Neznanec se je odpravil s čolnom
preko reke med La Salles in Chip-
pewa, ko se mu je eno veslo -zlo¬
milo ter ga potem deroča
potegnila v pogubo.

zdravstv-enom stanju . starega av¬
strijskega cesarja prihajajo ne¬
ugodna poročila. Izprememba vre¬
mena je neugodno vplivala na 'bol¬
nika. Zdravniki so v velikih skr¬
beh. JavnoSti ni znano, kakšno je
cesarjevo- stanje v resnici. Prebi¬
valstvo se pripravlja na najhujše.

PRED SPORAZUMOM.

Bogota, 'Colo-mbia, 5. maja. —
Pogodba med republiko Colomibia
in Združenimi državami radi pa¬
namskega pasa je bila odobrena
pri prvem branju v senatski zbor¬
nici.

POROKA V BELI HIŠI.

"VVashington, D. C., 6. maja —
Jutri se poroči najmlajša hčer
predsednika Wilsona z William
Gibbs McAdoo, državnim blagaj¬
nikom v Wilsonovem kabinetu. To
je druga poroka v Beli hiši za ča¬
sa AVilsonovega predsedovanja
ter štirinajsta v Beli hiši.

Poroka se bo Vršila z običajni¬
mi slovestnoštmi v eni zgodovin¬
skih sob Bele hiše. Nevesta je sta¬
ra 23 let, ženin pa 51. McAdoo je
bil že oženjen. Njegova prva že¬
na- je umrla pred dvema leti.

SPLOŠNA PROHIBICIJA.

AVashintgoii, D. C., 6. maja. —
-Odsek za pravosodne zadeve je
predložil v zbornici brez dostavka
skupno resolucijo, ki zahteva
splošno prohibijo. Oče te resoluci¬
je je poslanec Ho-bson iz Alabame.
Tozadevni dostavek k ustavi pre¬
poveduje “prodajo in proizvajan¬
je alkoholičnih pijač”.

voda

ROOSEVELT SHUJŠAL.

Para, Brazilija, 6. maja. — Col.
Roosevelt je na svojem raziskoval¬
nem potovanju skozi braziljske
divjine shujšal in je sedaj 55 fun¬
tov lažji. Inace se pa počuti prav
dobro.

STRAHOTE VOJNE.

Minneapolis, Minn , č. maja —
ija je zasledila v nekem! to¬
vornem železniškem vozu štiri
ranjence. Raztrgani so in napol
mrtvi od lakote. Kakor zatrjujejo,
so meksikanski uporniki, ter da
10  se bojevali pri Torreo-nu. Ene¬
mu je odtrgala krogla del čeljusti.
Izjavili so, -da je njihova edina že¬
lja priti kolikor mogoče, daleč od
Meksike.

da vživajo naša. vseučilišča in dru¬
gi učeni zavodi pri inozemcih ved¬
no večji ugled

Od skupnega števila dijakov jih
je 4222 iz inozemstva. Dijaki se
ne razdelijo na 4 ali 5 najslovitej-
ših amerikanskih vseučilišč, am¬
pak na 257 učnih zavodov.

Na prvem mestu je Canada s
653 dijaki. Kitajska, na drugem s
594 dijaki, Japonska na tretjem s
536 dijaki. Drugi orijentalski ali
azijatski narodi so zastopani ka¬
kor sledi:

Indija, 162; Turčija, 143; Ko-
rea. 13; Perzija 21, in Sim s 13
dijaki.

Iz latiusko-amerikanskih dežel
je 223 dijakov iz Meksike, iz Gube
209. Costa Ri-ce 29, Guatemale 15,
Honduras 12, AVicarague 13, Pa¬
name 28 in -Salvadorja 19_

Iz Južne Amerike: Argentina

je poslala 43 -dijakov, Brazilija
113, JBollivia 3„ Čile 12, Colombia
37, Ecuador 16, Paraguav 2, Peru
25, Uruguay 2 in Venezuela 7.

Velika Britaniji in Irska sta
zastopani s 212 dijaki; Nemčija s
122: Rusija s 124; Francija s 45;

vstro-ogrska s 34; Švica s 29;
Norveška s 26; Grška s 22; Špani¬
ja s 20; Nizozemska s 19; Bolgar¬
ska s 15; Romunska s 6; Belgija
s 4; Portugalska s 3 in Črna gora
z enim.

Nova Zelandija je zastopana s
56 dijaki, Egipt s 15, Liberia z
dvema in Južna Afrika s 44.

ŠTRAJK NATAKARIC.

Natakarice v Chicago, 111., so
začele štrajkati ter so postavile
svoje straže pred restavracije, pro¬
ti katerim se vrši boj. Nekateri
delavski vodje so se izrazili, da
more nastati splošen štrajk vozni¬
kov, šoferjev in razvažalnih vozni¬
kov, ki mo-rajo voziti potrebščine
bojkotiranim re i st-avrantom <

CIGANI MED SEBOJ.

Terre Haute, Ind., 5. maja. —
Včeraj zjutraj za rano je bila ubi¬
ta neka ciganka in dva cigana v
šotorišču, ki se nahaja nedaleč od
tega mesta. Cigani so pili skozi ne¬
deljo ves dan ter se prepirali.
Končno je prišlo do pretepa z go¬
renjim izidom.

LEPI ZAVEZNIKI.

Rim, Italija, 5. maja, — Iz vseh
mest italijanskega kraljevstva po¬
ročajo o protiavstrijskih demon¬
stracijah. Demonstracije v Rimu
-so bile tako resne, da je morala
policija zastražiti avstrijsko po¬
slaništvo. Aretovanih je bilo več
oseb. Demonstracijam so dali po
vod spopadi -med Slovenci in Ita¬
lijani v Trstu.

dovalci se.pečajo- vsled tega. v pr¬
vi vrsti z kontroverzo med Wa-
shingt-onom in Huertom.

AVasliington, D. C. 5. utaja — Z
ozirom na vznemirjajoče vesti o
položaju v Vera 'Cruz je naznanilo
danes vojno ministrstvo, da je do¬
bil general Funston povelje, se po¬
staviti v slučaju naapda v bran,
a'ko- se pa sedanji položaj ne izpre-
meni, naj ostane v postojankah,
katere je zavzel s svojimi četami
okoli Vera Cruz. V slučaju pa,
ako bi se- zopet začele sovražnosti,
je preskrbljeno vse potrebno. Tu¬
di so- zgotovljene -že vse podrobno¬
sti za eventuelno prodiranje pro¬
ti glavnemu mestu Mexico. Ako
pride -do novih sovražnosti, prev¬
zame šef generalnega štaba AVood
vrhovno poveljništv-o, brigadni ge¬
neral Funston bo pa vodil pohod
glavn-o mesto. General Bailey,
poveljnik trdnjavskega topništva,
bode stražil Vera Cruz.

Tudi v senatu je prišel meksi¬
kanski položaj zopet do razgovo¬
ra. -Senator Lippitt, Rlidde Island,
je hotel vedeti, ali je resnična
vest, da podpira zvezna vlada po¬
tegovanje gen. Vlila za predsed¬
niško čast.

Harrv Pulliam in Clarenee R.
Ilirschberger, dva mornarja na
bojni ladji “Utah”, sta podlegla
podškodbam, katere sla dobila v
bojih pri zavzetju A^era Cruz.

AVasliington, D_ C., 6. maja. —
Vojnemu de-partmentu poročajo iz
Vera 'Cruz, da so meksikanske
zvezne čete podmdnirale železniško
progo iz Vera Cruz v glavno me¬
sto, in da j-o bodo razdejali, ako bi

AVasliingtan, D. C., 6. maja. —
Mirovna posredovanja zastopni¬
kov jugoamerikanskih republik so
se najbrže razbila. Govorilo se je,
da bodo nadaljevali s vojim delom
kje na nevtralnem'ozemlju, pa tu¬
di iz tega ne bo nič, kakor vse ka¬
že. Državni tajnik Bryan je sicer
naznanil, da se sestanejo ABC za¬
vezniki dne 18. maja v Niagara
Falls na kanadski strani, toda ka¬
kor je videti, posredovanje ne bo
imelo zaželjen-ega vspeha. To pa
radi tega, ker posredovalci niso
zadovoljni s stališčem, katerega so
zavzele Združene države. Najbolj
jih je ujezilo to, ker se je postavi¬
la zvezna vlada na stran meksi-
kanskih konstitucijonalistov.

Po mnenju ABC zaveznikov bi
morala nastopiti zvezna vlada ta¬
ko proti Huertu kakor tudi Car-
ranzi popolnoma nevtralno. Med¬
tem -pa je napravila vlada napako,
da je še v nadalje indirektno pod¬
pirala -revolucijonarno gibanje.
Združene države so isi-cer prepove¬
dale uvoz orožja, ne pa uvoz dru¬
gega vojnega materijala. Stvar
stoji sedaj tako, 'da se ne bo treba
preveč čuditi, ako se posredovalci
ne udeležijo zborovanja dne 18.
maja v Niagara Falls.

AVashington, D. C., 7. maja. ■—
Konzularni zastopnik AV. Keyes
naznanja iz Rosario padec mesta
Acaponeta. Uporniki so napravili
1600 ujetnikov, zaplenili s-o en mi¬
lijon nabojev, 2000 pušk, pet stroj¬
nih pušk in tri topove. Poroča se
tudi, da so zavzeli uporniki Uazat-
lan.

NEKRVAV DVOBOJ.

Pariz, Francija, 5. maja. — Biv¬
ši finančni minister Joseph Cail-
laux in Fernard d’Aillieres sta se
dvobojevala včeraj v Pare de Pri-
nes s pištolami, d^llieres je dva¬
krat streljal na svojega nasprotni¬
ka, ne da bi ga zadel. Protivnika
sta se streljala na 25 korakov raz¬
dalje.

ZMAGE SUHAČEV.

Springfield, 111., 7. maja. — Da¬
nes opolnoči je moralo nad 1000
saloonov zatvoriti vrata. Posledi¬
ca ženske- volilne pravice.

NOV MESTNI CHARTER.

Columbus, Ohio, 5. maja. — Pri
današnjih posebnih volitvah je bil
z večino- 1,042 sprejet novi mestni
charter.

PREMESTITEV SALUNA.

Naznanjam uljudn-o- vsem Slo¬
vencem in Hrvatom, -da sem prese¬
lil moj salun na 524 Superior Str.,
Duluth, Minn. 'Salon je med tremi
postajami in jako pri rokah cen¬
jenim rojakom, katerim se toplo
priporočam in jih zagotovim z na-j-
Skrbnejšo -postrežbo.

Jožef Talkovich.

jr

NARODNI VES T NI K

SLOVENSKO KATOLIŠKO

l,

PODP. DRUŠTVO

SVETE BARBARE

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorportrano dne 31. {anuarfa 1902 v državi Pennsylvanla.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.

I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Gor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, HI.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.

1. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa
III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa.

II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”.

MINNESOTA.

Duluth — V našem uradu so se
zglasili: Anton Bolka in John Čer¬
nivec iz  Ely, v Duluth po držav¬
ljanske listine; Anton Hrast in
John Ju-dnič iz New Dulutha .za
priče gornjima. •— Matt Kočevar
oibčrnski predstojnik iz Kitzville,
Minn. s ženo in sinom spremiti
rojaka Ain-drevv Martinčič, ki se je
ipodal v St. Mary 'bolnico v Du¬
luth v svrho operacije slepiča.

V našem uradu se je zglasil ro¬
jak Frank Sclrvveiger, iz -Sou-da-
na, Minn.

D mrl je njegov brat Jože, ro¬
dom iz Črnomlja na Belokranj¬
skem, star 30 let. Prominul je v
Nopeming, Minn., kjer je bolniš¬
nica za jetične in tej bolezni je
podlegel tudi rojak Jože Sclrvvei-
ger. Bil je samski in zapušča v
Ameriki goriomenjenega brata, v
starem kraju pa mater in enega
brata. Pri društvu ni bil nobenem
in vse stroške oskrbel je njegov
brat Frank. Pokopan bo na Calva-
ry pokopališču v Duluth, Minn.
N. v. m. p.

trpežno obleko za manjši denar
kot pri Židih. Za delo jamčim.
Kdor ni zadovoljen se mu denar
Jakob Ambrožič, krojač.

vrne.

Mountain Iron. — Dne 4. maja
so zaprli Harris rudnik, v katerem
je ‘bilo zaposlenih okoli 100 delav¬
cev.

Gilbert. — Te dni so se igrali
blizu Lost Lake trije dečki, ter
ujeli v grmičevju velikega ribjega
orla, ki se je tako zapletel v ro¬
bidovje, da se ni mogel dvigniti v
zrak. Dečki so ga spravili v domo-
movanje M. Jamriča. Mogoče je,
ušel ta redki ptič iz kakega parka
Oskrbništvo Olcott parka v Virgi¬
niji je bilo obveščeno o tem nena¬
vadnem plenu

Elba. — V noči od 3. do 4. ma¬
ja je neznan vlomilec vdrl v neko
tukajšnje finsko prenočišče ter si
prilastil iz kovčeka Andrew Rou-
vstija $260. Okradeni Rousti je
hranil denar za druge v prenoči¬
šču, ter je imel ivsega skupaj nad
$2000. Te svote pa Rousti k sre¬
či ni imel v kovčeku, drugače bi
šel tudi ta denar rakom žvižgat.
Za storilcem ni še nobene sledi
Ely — V Zenith rudniku so zače
le delovati parne lopate. Rudo na¬
lagajo naravnost na vozove ter jo
pošiljajo v Two Harbors. DoSedaj
dela samo ena parna lopata, toda
v teku približno dveh tednov se
'bode začelo živahnejše delati. Ru¬
dniki na Ely bodo najbrže začeli
letos nekoliko pozneje poslovati,
kakor običajno.

Eveleth. — John Simec. 3 leta
star sin zakonskih iSimac je "umrl
dne 4. t. m. Otrok je dobil Škrla¬
tico, kateri je podlegel.

Rojake in rojakinje ne d<ajte
se slepariti od Židov. Glejte na do
bro pošteno delo, ki pride iz rok
krojača. Židovska obleka je slabo
sesita; pri meni dobite močno,

Chisholm. —- Dne 20. aprila je
ponesrečil tukaj 22 let stari Frank
Rogina. V rudniku se je smodnik
prekmalu vnel, pri čemur je do¬
bil nesrečnik tako težke poškodbe,
da jim je dne 22. aprila podlegel v
Hibbing bolnišnici.

Pokojnik je bil doma iz Draga-
tuša pri Vinici na Belokranjskem.
.V stari domovini zapušča očeta in
mater,, dve sestri in enega brata.
V Ameriki ima istotako brata in
dve sestri, ki sta tukaj na Chishol-
nra, za brata se pa ne ve, kje se
nahaja. Ponesrečenec je pokopan
na katoliškem pokopališču v Chis-
holmu. Blag mu spomin!

— Frank Žagar, slovenski kro¬
jač, v Chisholm, Minn., priporoča
se vsem rojakom, kateri hočejo
imeti po meri izdelano obleko. V
delavnici imam tri krojače ter iz¬
delujem obleke po najnovejšem
kroju. Čistim in gladim moške in
ženske obleke po nizki ceni. V pro
dajalni imam velik zalogo vsako¬
vrstnih moških oprav. Svoji k svo¬
jim.

Chisholm. — Hello John! Rav¬
no kar sem slišal, da se boš kmalu
ženil.

Seveda se bom, in tudi tebe
bom na ženitovanje povabil in na¬
ložil bom na svojo mizo najbolj¬
še grocerijo, katera se dobi pri
Pesavento in Stonich, 114 Glav¬
na cesta.

pri društveni seji? Mi naznanja¬
mo, da je to le grdi osebni napad
na Narodni Vestnik, ne pa uradno
društveno delo .

Pri dotični seji so bili izvoljeni
gg. John Puhek, Jos. Simonieli,
Mike Prebelich, Frank Sedlar in
Mike Majerle, da preiščejo pri dr¬
žavnem zavarovalnem komisarju,
koliko nepravilnih in protipostav-
nih točk je v novih pravilih, če jih
je sploh kaj, o glasilu in o predsed
niku se pa sploh ni nič sklepalo
Predsednik more biti vsak član S.
II. Z., ki je amerik inski državljan
in je bil izvoljen. Zato je vse zaga¬
njanje zastonj.

Član S. II. Z.

Manistique. — Tukaj je umrla
Ana Strganec, rojena Kraševec,
doma iz vasi Draseice fara Metli¬
ka na Dolenjske p, v starosti 55
let. V Ameriko , je prišla pred 24
leti. Pokojnica zapušči tukaj mo¬
ža, v stari domovini pa sestro.
V. m. p!

ILLINOIS.

Chicago. — Smolo je imel te
dni naš rojak Josip Moravec, urar
in zlatninar s štev. 1595 Cleyborn
Ave. Odpraviti se je moral v Gar-
ry, Minn. da kupi loto, a na poti
na postajo so ga žepni tatovi olaj¬
šali za $878.00. Bodite tedaj pre¬
vidni, rojaki, kadar nosite večje
svote denarja seboj!

IZ SLOVANSKEGA SVETA,

Zna rusko ir. razume hrvatsko!

Laški- listi s silno ogorčeni, ker
je opatijski pan dr. Štanger po
zdravil ital skega ministra zu¬
nanjih del tli San Giuliana ob nje¬
govem prihodu v Opatijo v hrvat
skem jeziku. Minister pa. radi hr-
vatskega pozdrava ni bil čisto nie
užaljen, nasprotno, bil je -zelo pri¬
jazen in vljuden in je na hrvatski
pozdrav pripomnil: “Prav dobro
sem vas razumel, dasi ste govorili
hrvatski. Hrvatski jezik mi ni tuj.
V mladosti sem se-učil ruski, a
hrvatski jezik je tako zelo podo
ben ruščini.” Nato je minister še
vprašal župana: “Kakšne narod¬
nosti je opatijsko prebivalstvo"?”

Župan mu je odgovoril: “Pre
bivalci so sami Hrvat/ in nekoli
ko priseljenih laških trgovcev.’
-- Župan dr. Štanger L govoril
resnico in zato se jeze laški listi,
bi kruli radi, d-i K  San Giu-

Popolnoma zadovoljen.

it e

Joliet — Poročili so se John A
Težak, pogrebnik in pom. super-
visor z gospodično Jean Dečman,
Anton Jagodnik z gdč. Marijo Vi¬
čič, Anton Plevnik z gdč. Romano
'S e Višek in Andrej Lozar z gdč.
Bernardo Povšič. Bilo srečno.

Staunton. — Po dolgi in mučni
bolezni je umrl dne 23. aprila tu¬
kaj rojak Jožef Zorko. Pokojnik
je bil rojen L 1888 v Gorici pri
Reichenburgu na Štajerskem. Bil
je član društva št. 11. S. S. P. Z.
in društva sv. Barbare postaja št.
84. Naj v miru počiva!

NEW YORK.

Hibbing. — Pri Six Mile Lake
je aretoval lovski čuvaj George
Wood Mike Herdieja, nekega av¬
strijskega (?) rudarja, ker je
streljal v prepovedanem času na
prepelice. Sodnik Master v Chis¬
holm ga je obsodil v denarno glo¬
bo $107.59, in če je ne plača, mo¬
ra za 108 dni v zapor. Krotite te¬
daj lovsko strast v prepovedanem

času!

Virginia. — Oliver Iron Mining
Co. postavlja pri Minnevvas rudni¬
ku, kako miljo južno od Virginije,
nov “shaft house”.

Winton. — Velika žaga St.
Croix Lumber & Manufacturing
Co. je začela poslovati dne 5. ma¬
ja s polnim parom. Delalo se bo
ponoči in po dinevi. Pričakovati je,
da se bo delalo dalj časa, vposle-
nih bo okoli 450 mož. Poslovodja
\Vhitten prerokuje dolgo sezijo.

MICHIGAN.

Calumet. — Društvo sv. Jože¬
fa S. II. Z. ni nikdar uradno pro¬
testiralo proti glasilu, katero po¬
stane dne 1. julija t. 1. Narodni
Vestnik. Protest so skovale neka¬
tere osebe, ne pa društvo.

Povejte javno, s koliko glasovi
jei bil sprejet tozadevni predlog

New York. — Slovensko samo¬
stojno podporno društvo za New
Vork in okolico je začelo z akcijo,
da bi si postavila številna društva
v New Vorku svoj lastni dom ‘'Slo¬
venski Dom”, kjer naj bi bilo sha¬
jališče Slovencev v Greate-r New
Yorku. Dobra misel! Newyorškim
Slovencem želimo pri tem mnogo
vspehov.

— Dne 29. aprila je umrl v New
Vorku rojak’ Ivan Šme, po domače
Jurčkov, rodom iz Domžal na
Kranjskem v starosti 28. let; -bo¬
lehal je samo osem dni. Pokojnik
je prišel v Ameriko pred sedmimi
leti ter se je pred osmimi meseci
poročil. Tukaj zapušča -soprogo in
štiri sestre, vstarem kraju pa star¬
še, enega brata ter sestro. Poko¬
pan je na pokopališču sv. Trojice
v Brooklynu. Svetila mu večna
luč!

bana nalagal, da je Opatija
italjanska.

Bolgari in ljubljanski sokolski
zlet. Kakor je znano, je bolgarska
sokolska zveza “Junak” -po ne¬
srečni bolgarsko - srbski vojni iz¬
stopila iz vseslovanske sokolske
zeveze in obenem tudi sklenila,
da se ne udeleži letošnjega sokol¬
skega zleta v Ljubljani. S tem
sklepom pa ne soglašajo vse bol¬
garske sokolske, oziroma junaške
Organizacije. Med njimi je moč¬
na struja, ki naglasa, da je za
Bolgare naravnost škodljivo, ako
po nepotrebnem sami sebe izoli¬
rajo in ne iščejo prijateljskih sti¬
kov z ostalimi slovanskimi naro¬
di, takisto pa je tudi abotno, ako
se hočejo radi nesrečne vojne ma¬
ščevati nad činitelji, ki je niso za¬
krivili. Imenovana struja se za¬
vzema za revizijo zgoraj navedenih
sklepov in predlaga, da bi se bol¬
garski “Junaki” tudi udeležili
ljubljanskega sokolskega zleta.
Da-li bo ta struja zmagala, to je
seveda drugo vprašanje.

Nekateri ljudje verjamejo
zdravila., dokler so lahko brez njih,
d-oeim jih drugi rabijo v prvem
znamenju bolezni. Mr. Edwar-d
Ranzdorff nam je pisal tako-le:
“Glede na Trinerjevo ameriško
zdravilno grenko vino sem zdaj
polnoma prepričan, da ima zdra¬
vilno vrednost. Junija meseca
lansko leto sem strašno trpel vsled
želodčne bolezni. Moja žena mi je
prinesla steklenico Trinerjeve-ga
ameriškega .dravilnega grenkega
vina, in tek se mi je zelo zboljšal.
Zaužil sem ga še dve steklenici in
bil popolnoma ozdravljen. Vsako-
ur ga želim priporočiti. Bdw.
Ranzdorff, 12608 Waterson ave.,
Cleveland, Ohio. Trinerjevo ame¬
riška zdravilno gre-nko vino po na-
nih želodca, jeter in drobja, v raz¬
vadi -done-se brzo olajšavo v bolez-
dražljivosti in slabosti. V lekar¬
nah. Jos. Trdner, izdelovatelj, 1333
-1339 S. Ashland Ave., Chicago,
111. Če trpite vsled 'bolečin v miši¬
cah ali sklepih, poskusite Trine-r-
jev liniment. —- Adv.

BS MBBB KEgy »MtfV i

Rshing
Parlies know

BEER

ST PAUL MINN

Velike slovanske sokolske pri¬
reditve. Leta 1915. bo v Pragi ve¬
lik vseslovanski sokolski zlet po¬
vodom 500 letnice smrti češkega
mučenika Jana Husa. Leta. 1916.
-bodo velike -sokolske prireditve v
Lvovu in,-v Ifidgradu. Poljaki bodo
slavili 50' letnico ustanovitve polj¬
skega sokola, Srbi pa prire-de pr¬
vi srbski s-okolski zlet.

makes
the Outing
>^orth vvhile

Theo.Hamm Brevvincr /Co

cTn\iti /i ^ a

gl-

Zakaj JOSIP MANTEL prodaja

gan  barvo?

Zato, ker je najobljša, in jo dobite CPtl  •»
tudi vsako drugo stvar. ^ ^ f

Posebno znižane cene na vrata in 0 b n

a.

Josip Mantel, Ely, \| in

—J E

nil Ob

KL i»

■ j« se P a  '
.Jzne

i

KOVALL & SON, ely

GROCERI JSKA  im

MANUFAKTURNA TRGOV CI

ji* 7!
> r v

M" J krom! 1

|f> d t

-zdrav W

Ifest

Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da im
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vj

r na

fr]aV r 0

in <

vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske

obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočaj
za obilen poset pri nakupovanju.

tud' dru8 c

[k -„ bi se -g° i(i lc -
'jo na vred 110 '

Jiteko ter sl!i '

kr ,s. Tu* se

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN

ako 5 :;.

i

Little Falls. — Dotična oseba,
ki si je prilastila 19. aprila denar
rojaka Pleško, naj ga takoj vrne,
drugače naj si vse posledice sam
-sebi pripiše.

COLORADO.

Pueblo. — Dne 26 aprila je u-
mrl rojak Anton Sirola, doma iz
Primorskega. Star je bil 35 let, ter
zapušča tukaj ženo in tri otroke.
V Colorado City pa brata. Pokoj¬
nik je bil član društva “Orel”, ki
mu je priredilo lep pogreb. R. I. P.

Tukajšnji rojaki so priredili
zadnjo nedeljo veliko narodno igro
Legijonarji”, ki je jako dobro
uspela

Leadville. — Tukajšnji napred¬
ni Slovenci so ustanovili sloven¬
sko bralno in izobraževalno društ¬
vo. Želimo jim mnogo vspehov!

LISTNICA UREDNIŠTVA.

Dopisniku v James City, Pa. —-

Osebni prepiri ne spadajo v list.
Poročajte kaj stvarnega o tamoš-
njern gibanju, družabnem življen¬
ju it-d., pa z veseljem priobčimo.
Dopisi se pišejo samo na eno
stran!

M. S. Ely, Minn. — Kakor vi¬
dite, smo menjeno vest že priobči¬
li. Poročajte o oni nesreči nekoliko
podrobneje. Pozdrav!

‘Miran—  Naslovite na ime,
ter opišite na ovitek “Personal”.
To besedo podčrtajte, da takoj
pade v oči, najboljše rdeče. — Vaš
nasvet mogoče pozneje enkrat u-
porabimo. Pozdrav!

Albanski knez in Dunaj čaiii.

Dunajsko vseučilišče je sklenilo
napraviti letos zlet po Jadran¬
skem morju in obiskati albanskega
'kneza v Draču. Ladja je pristala
iv pristanišču in udeležniki -so me-
1  trpno pričakovali trenutek, ko se
jim bo prikazal knez Viljem. Pa
joj! Kneza ni bilo! Malo -prej je
bil odšel iz Drača in Dunajčanom
se je sporočilo, da ne bo predsta¬
ve, za katero je izdala Avstrija
pol milj-ona kron. Dunajčani so
prav po dunajsko zabavljali na
našo vlado, na kneza Viljema in
-na Albance in se niso pomirili ni¬
ti, ko -sta se jim pokazala dva pra¬
va, aktivna albanska ministra. Ta
majhna prigodbica, kakor se vidi
sama na sebi bre-zpomembna, ima
pa vendar politično ozadje. Knez
Viljem albanski je prav dobro ve¬
del za prihod Dunajčanov in bi
jih bil gotovo tudi sprejel, če bi
mu ne bil-o treba jemati raznih o-
ziro-v. Bal se je, da razžali, če
sprejme -dunajske izletnike, v tem
oziru sila rahločutne Italjane Za¬
to je napravil orijentalski hokus¬
pokus in izginil.

krofflP ir J a . .

i to škodovati.

j/mo pokladar
spirja tedaj
r  p a 'je n  katere;
C dajati kra
r  25 funtov -krom;
I ta prej prekuhi

Napake ml


■ mleka ne
i; raznih vzrokov,
skoraj vedno, a
s oajveejo snago
inji je treba skrb

I (Ha H ili

JAY W. ANDERSON, Agent,

352 W. Michigan St., Duluth,
Minn. — Phone: Grand 1800.

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Vsčina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih I
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY,

P Prime

o sen

1  Je odv

osna

POLITIČEN OGLAS
priobčen po naročilu Grana MeMahan.

GRAND M C MAHAN

je eden najstarejših meščanov
mesta Ely, Minn., kandidira za
mesto.

okrajnega komisarja

(COUNTY COMMISIONER)

Usoda ustanovitelja balkanskih
dinastij. Zanimive podatke prina¬
ša “Soir”, ki pravi, da do sedaj ni
noben izmed ustanoviteljev bal¬
kanskih dinastij končal svoje vla¬
de ma -naraven način. Prvi romun¬
ski knez, Aleksander Cusa, ki je
leta 1856 zasedel nanovo ustanov¬
ljeni prestol -v Bukarešti, je bil
navzlic svojim velikim zaslugam
1. 1866. pregnan s prestola. Na nje
govo mesto je prišel sedanji vladar
Karel Holienzollernski. Na Bolgar
skem so napodili Prvega kneza A-
kksandra Batfenbmškega 1. 1S86.
Prvi črnogorski -knez, Danilo I.. je
bil umorjen v Kotoru 1. 1861. Ena¬
ka usoda je zadela prvega kneza
Srbije Obrenoviea Mihaela leta
1. 1867. v Belgradu. Oton I., grški
kralj, je moral zapustiti prestol
po tridesetletnem vladanju. Če se
vzdrži albanski Iknez Viljem na
svojem prestolu do svoje naravne
smrti, bo -on prvi svoje vrste na
Balkanu. Z  ozirom na značaj nje¬
govega naroda bo to tem presene-
tljivejše in paradoksnejše.

Mr. MeMahan uraduje v tem u-
ra-du že štiri leta, in pod njegovim
nadzorstvom se je zgradilo več po¬
tov v našem okraju, kakor kedaj
poprej, zatorej zasluži naklonje¬
nost volilcev.

Priporoča se slovenskim volilcem
tla glasujejo pri primarnih voiit-
dne 16. junija 1914 za njega.

Grand MeMahan.

POLITIČEN OGLAS
priobčen po naročilu Jas. W. Osborn

Jas. W. Osborne

ELY, minn.

k žTvno at Vermillion 0 ^aja za dr-
ga poslanca 61. distrikta.

Primarne volitve dne 16. ju¬
nija 1914.

Mr ' 0s * orne  živi V tem okraju

nad 12 let in

so mu potrebe tega

& znane ' Če bode izvo-
l: ^ b , ! ub ja zas t°pati svoj okraj

v naprednem smislu.

E s ™ena, t 0

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket’ u

Baltimore and Ohio železnic

CHICAGO do NEW Y0RKA

.Pridelek.

' Hv ' Popolno
Pol

-2 Cl « bolj
T ‘Udi *

*• <1:

Pišite : R. C. HA ASE,

Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, I

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železi
parnika.

<5 j?« i

izliti Qa JPre

! °brai

Ječo

- m

V založbi Narodnega Vestnika je

DELAVSKI
ODŠKODNINSKI

ZA DRŽAVO MINNESOTO

‘Jam
£-t n  Ca hi!

(Nlmnesota AVorkmens Compensation

M)

Cena 30 Centov

Navodila kako

postati

Cena 15 Centov

nA ® ra ho

>-V?i

»to,

> zn

lini

^9.


A

.uj« t,

‘ ''S,



V* 1111

'hm,.

N A R O DNIVESTNIR

1914.

© © © ©

poljedelstvo in gospodinjstvo.

<£8 <£8 ^5 ^8 ^8

»i

MLEKARSTVO.
fflpir jeva poklada molznim
0 F  kravam,

ie slišati različna

z* vedno j . i -i j

r • o tem, ali haj se poklada
Dt> ! y  m olznicam krompir ali ne,
' ava  • ’ - krompir surov ali ku-

Če naj b° , v .

Kakor uči skusnja, pri pra-

tm postopanju krmljenje s
molznim kravam ne
"S in tudi mleko ne trpi pri
P Seveda se pa mora krompir
r-^ien za molzne krave, poprte
V 00 ?..: Teda sme

iftfO

umiti in izcimiti. Toda sicer

zadnje ne

bi 'bilo treba poveda-

v  ‘Judno |
nakuoov!

ker se itak samo ob sebi razu-
pa  vendar v tem oziru tudi

alko greši- v  .

Prago je z vprašanjem, ali je
». jki surov krompir, ali preku-
‘“r. 0  tein vladajo še vedno dvo-
| Surov* zdrav krompir se brez
r H poklada molznim kravam,
npa k ne vec, kakor od :M do 25
patov na glavo in dan. PVcg tc-
Feveda tudi drugo poklado. Da¬
več krompirja ni priporočljivo.
I , 1 , 1:0  bi se zgodile, da bi izgubi-
rnleko na vrednosti, ter da bi
ibilo mleko ter surovo maslo ja-
i slalb okus. Tudi se surov , maslo
lo strdi, ako se daje kravam
■ e vi;č krompirja. Tudi živalim bi
pglo to škodovati.

Zinemo pokladanje surovega
mpirja tedaj ne škoduje,
or pa je iz kateregakoli vzroka
siljen, dajati kravam več ka-
r 25 funtov krompirja na dan,
j ga prej prekuha.

Napake mleka.

Napake mleka nastanejo lah-
iz raznih vzrokov. Glavni vzrok
pa skoraj vedno, ako se ne skr
za največjo snago. Posebno pri
»lžnji je treba skrbeti za največ
snago. Posoda za mleko mora

imamo dobre krave, da smo po¬
sl eni in da z mlek »n snažne in
pravilno ravnamo.

Pred vsem je treba dobrih molz¬
nih krav. Glede tega je med kra¬
vami in kravami velika razlika.
Skušajmo rediti le dobre krave,
ki dosti molzejo in dajejo dobro
mleko. Na ta način se bo reja ve¬
liko 'bolj izplačala. Pri kravah je
iskati dobiček pred vsem v mleč¬
nosti, Krave, ki so slabe molznice
in dajejo manj vredno mleko, naj
se pa odstranijo iz hleva. Bodimo
v tem oziru izbirčni. Z domačo re¬
jo se bo dalo v tem oziru največ
doseči!

V drugo je treba, da smo pri
mleku vseskozi pošteni in da od¬
dajamo mleko, kakor ga dobimo
iz vimena.

Tretjič je treba, da smo vsesko¬
zi snažni z mlekom. Snaga je pri
mleku prvi n glavni pogoj. Malo
katera tekočina je tako občutljiva
kakor je mleko. Zaradi tega se
mleko hitro in rado navzame sla¬
bega duha, slabega okusa in dru¬
gih napak, če ne pazimo dosti na
snago. Snage je treba v hlevu,
pri molži, pri posodi in pri sebi,
povsod, kamor pride mleko. Tudi
v tem pogledu je treba pri nas še
marsikaj izboljšati in popraviti!

Slednjič je treba seveda, da z
mlekom tudi pravilno ravnamo V
tem oziru je za nas najbolj važno,
da mleko skrbno- precejamo, do¬
bro shladimo in dobro shranuje-
mo. Dobro precejanje, zadostno
hlajenje in shranjevanje v hlad¬
nih in zračnih prostorih, to so za¬
hteve, ki jih moramo izpolnjevati!

KAKO MISLIJO O DANAŠNJI
ŽENSKI MODI.

ne zaklade. Na cesti čim neznat-
nejša, doma tako plemenita, do¬
stojanstvena in čista, da jo smatra¬
jo mož, otroci in služinčad za bo¬
žanstvo in 'se radi uklonijo njene¬
mu sceptru. Raje me ne vprašaj¬
te, kajti jaz sem neverjetno staro¬
kopitna ; razen .antike bi mi uga¬
jal srednji vek z nekoliko pri¬
vzdignjeno zgornjo obleko, navad¬
nim nedercem in belo avibo. Jaz
sem še bolj staromodna kot vse
to, kajti želim le rodbine s sedmi¬
mi otroci, ki zrastejo pod zaščito
'čudodelnih ihater v močne može.”

Peter Altenberg z Dunaja ima
sledeče mnenje: “Moda, to je hi-
. gena! Nag bodi pod svojo lahko,
srajci podobno obleko! Svilene
nogavice, pa nobenih hlač! Samo
toliko smeš obleči, da ne prideš v
navskrižje z “zunanjo nevarnost¬
jo”! Obleka mora biti taka, da ti
dovoljuje vsako kretnjo. Nobene¬
ga klobuka! Lepši kakor so tvoji
lasje, ni noben klobuk! Skrij samo
to, kar je vredno, da se skrije, to¬
rej upajmo le malo.”

Profesor Adolfo Apollpni, pred¬
sednik mednarodnega umetniške¬
ga društva v Rimu je podobnega
mnenja. Najlepša in najbolj mo-
ralična damska moda, pravi, je bi¬
la gotovo svetopisemska v raju.
Današnja damska moda, ki upo¬
rablja le malo figovih peres, ni ni¬
ti lepa, niti grda. 'Samo eno nalo¬
go ima, da hitro mobilizira nagon
drugega spola. Moralisti hočejo
sklepati iz tega tudi na umetnost.
Ta pa stoji previsoko', da bi se bri¬
gala za bolne roče mode.

[Letina je odvisna od vrednosti
dobrote semena, to ve vsak kme
Nec in gospodar. Kakršno se-
tak pridelek. Zato mora biti
le vedno popolno. Žiltno seme
K biti'veliko, polno, svetlo in
® z  duha. čim boljše tem

f  v v s P e ha. Tudi starost a

' azaa - Kko je žitno seme mla-
a šje vzklije. Zato je rabiti
setvi rži senne lanske letine,
f  ravno rž najprej izgubi mož-
S . klitja. Ječmen, koruza in
□ °^ rail i to lastnost dve leti.
oves in ogrščica tri leta,
. m ^ ™ g ra hova . 4—5 let.

^ ® JŠe pa je rabiti po možno-
ado seme - Pri kupljenem se-
> | U Je  napraviti poizkušnjo. V
ičet ° A vse jati nekaj zrn v
isteV dobro v P rst .i<b ter postavi-
® a v zr aeno, zmerno gorko

lsi ® gospodinjam in mlekari
cam!

boae  svoje pridelke dobro
; sn *’ ?^ ora  tndi za to skrbeti,
5  J^lki dobri. To velja za
uietijske pridelke -brez izje
vel ia tudi
* Cne  izdelke

KAKO SE DELA DENAR.

(Slika iz Californije.)

■na mpravništvo tega lista.

Ta najnevadnejši vseh, oglasov
ie moral vsekakor dobro vleči, ker
je prihajal v vseh listih v vedno
večji obliki, vabil bogastva željne
udi, dokler ni nekega dne nena¬
doma izostal.

Kak teden je pretekel, ne da bi
prišel v liste 1  kak sličen oglas, pač
pa so pisali kmalu zatem časopisi,
a je bil aretovan neki John Josias
Brown na podlagi številnih ovadb
prevar jenih ljudi j in na podlagi
preiskave policije, ki je nabrala
številne dokaze o sleparijah, ka¬
tere je počenjal aretovanec s po¬
močjo oglasov.

Sodne preiskave so v amerikan-
skih sodiščih zelo zanimive. Sodni¬
ki imajo nenavadno veliko svobo¬
do pri obsodbi ali oprostitvi obto¬
ženca. Poslušalec dobi tuintam
utis, kakor da sodnik sploh ne bi
bil vezan na nobeno postavo, ker
se tudi humorja ne manjka, jim je
res vredno prisostvovati.

Tako tedaj ni čudno, da je bila
sodna dvorana nabito polna, ko je
■prišel dan razprave.

Kot obtoženec je nastopil kake
30 let star mož, gladko obrit in ja¬
ko dobro oblečen — nejgovo pod
jetje” se mu je moralo prav dobro
izplačati Njegov obraz se dobre¬
mu opazovalcu ne bi dopadel, imel
je one značilne poteze, katere bi
označil z besedo “ptičji obraz”.

Sodnik je dognal predvsem iz
debelo naraslega akta, da je po¬
osebljena v osebi moža s ptičjim
obrazom “Ekcelsior Export Com-
pany”, Mr. John Josias Brovvn,”
‘Medicinska družba” in “Člove¬
koljub.” Na sodnikovo vprašanje
se je priznal obtoženec “nekriv-

za mleko in za
8e  , . Kjer je prilika,

^podi' °* prodaja, mora-


j s  . e  tekmovati v tem, da

ibpiA 6 0( hsinalcc zadovoljil

akin,’ , avim . mlekom in rav-
a * lmz  mlečni;

®aše j, izdelki. Ako bi

lahko ° s ^ ad ^ n j e  tega držale, bi
*******  4osti več mleka
» cmh  izdelkov,
dci
še

P a v idimo, da se v tem

at 0  A A° g ° gi ’ eši -
stvoli ,. e ? mo ’ da 'komo mle-
“Podinj °A ali!  Dolžnost vsake

KalceVr, da  P° streže svo je
^k am  j i lkor  mogoče 'dobro z

•kij 8v,v 2 v brimi ‘ pristnimi iz¬
za to ® ast na J zastavi vsa-
'4o ; ’vseskozi  debro
Mai i 0 h 3  mlečne izdelke na

Tee

Napredek je pa treba
Pogojev. J e  treba, da

Oster boj se je razvil za današ¬
njo žensko modo. Eni jo proslav¬
ljajo, drugim se gnusi. Stvorile so
se stranke, ‘ki ostro nastopa ja dru¬
ga proti drugi. Celo cerkveni do¬
stojanstveniki, škofje in kardina¬
li, so stopili v areno. In belgijski
kralj je imel toliko poguma, da
je dal na fin način vreči iz plesne
dvorane damo, ki je imela nad sto¬
pali nekoliko prerezano krilo. To¬
da ženske so se kaj malo brigale
za vso to nepoklicano opozicijo.
Njim je moda božanstvo, katere¬
mu so neomajno pokorne. Dunaj¬
ska “Zeit” je vprašala razne ko-
rifeje na umetniškem, znanstve¬
nem, družabnem polju za njihovo
mnenje' o današnji ženski modi.
Dobila 1  je mnogo dgovorov, od ka¬
terih so nekatera zelo značilna.
Tako piše romunska kraljica Eli¬
zabeta, pesnica Carmen Sylvi’a:
“O modi naj pišem ?Kako naj sto¬
rim jaz, ki smatram vsako modo
za ostudno, že zaradi tega, ker je
vsakdo nosi. Ono grozno krinolino
sem še sama nosila. Vendar pa
sem vedno vzdihovala, ker sem
namreč že od zgodnje mladosti
študirala zgodviuo umetnosti, sem
smatrala že od nekdaj kot edino
nošo, 'ki se more nositi, starogrško.
In jaz bi predlagala kot edini mo¬
del za obleke mnogokrat neznatne
Tanagra-podobice, ker le nalahno
zakrivajo, ker je bog lepo ustva¬
ril. Špartanke so hodile nage, do¬
kler se niso poročile, in so rekle:
“Oblečena sem v svojo nedolž¬
nost.” Fino čuteči Grki so pa ve¬
deli, da je zakonska žena često¬
krat v čudovitem in zelo svetem
stanju, da mora zakriti svoje tele¬
sne oblike, v časih, ko se ji je vsak
do spošljivo ognil, kot nositeljici
novega ‘življenja, ki je čestokrat
posvečena smrti, kot najvišjemu,
kar pozna zemlja. Dete sfe bo ved¬
no ra jše stisnilo v mehke gube ma¬
terine obleke. In če pride na to,
da se očara moške,-tedaj sem sliša¬
la o tem besedo, ki popolnoma ob¬
soja današnjo zmoto mode. Neke¬
ga gspoda so vprašali, zakaj je
ženska noga zapeljivejša neko ro¬
ka. nlon je odgovoril: “Ker je
noga vedno zakrita, doeim roko
vedno vidimo.” Neki moj strič-
nlk mi je rekel: “Nepojmljivo

bitje, žena imenovano!” In imel
je deset otrok.

Menim, žena naj bi vedno osta¬
la taj bistvena, njeno telo zakrito,
njena duša zaprta, in le svojim
otrokom naj bi pokazala svoje baj

Kadar pregledujem iz dolgočas¬
ja v amerikanskih dnevnikih tudi
oglase, se moram vedno spomniti
na nekega moža — očividno dob¬
rega poznavalca ljudij — ki bi si
kmalu pridobil z izkoriščanjem
rubrike “Mali oglasi” lepo pre¬
moženje, tako prekanjeno je znal
delati reklamo za svoje sleparsko
podjetje. Le preveliki predrznosti
se ima zahvaliti, da ne sedi sedaj
v kaki s palmami obdani, “pošte¬
no” pridobljeni vili kje ob Tihem
oceanu, ampak v solidno zgrajeni
in dobro 'zamreženi celici-jetnišni-
ee v San 'Francisco.

Svojo karijero je' začel v veli¬
kem primorskem mestu zapadne-
ga obrežja amerikanske celine kot
inseratni špeeijalist; seveda jo je
moral tudi tam končati neprosto¬
voljno prekiniti va dalj časa.

Nekega lepega spomladanske¬
ga jutra so prinesli največji dnev¬
niki v San Francisco oglas sledeče
vsebine:

Sto koristnih predmetov po¬
šiljamo poštnine prosto vsako¬
mur, kdor nam pošlje en dolar
Comp. 36 Market Square.

Ta oglas je imel nedvomno lep
vsp.eh za oglaševalca, ker gi je bi¬
lo najti v nekaj dneh v vseh listih
v San Franciscu. Naenkrat pa j
oglas izostal, mesto istega se je
pa pojavil drugi, katerega vsebina
je bila še 'zanimivejša:

Strogo tajno izdam, kako je
mogoče porabiti znamke po
pet centov, mesto onih po de¬
set. — John Josias Brown, 27
Long Street.

Tudi ta oglas je izginil s časo¬
ma iz rubrike “Mali oglasnik”, a
nadomestil ga je drugi, za katere¬
ga so se zanimali posebno vedno
žejni pivci; glasil se je:

Zmagoslavje znanosti
Kdor nam pošlje tri dolarje,
mu damo po najnovejšem pro¬
učevanju dokazano edino si¬
gurno sredstvo zoper rdeči
nos. — Medicinska družba, 12
Market Street.

V razočaranje vseh onih, ki so
za razširjanje rdečih nosov, mo
ram povedati, da se je moral prav
ta oglas dobro izplačati,, ker sem
ga našel skozi blizu 6 tednov vsa
ko jutro v najmanj dvanajstih
■dnevnikih.

Tod a  tudi ta dokaz lepega uspe
ha medicinske vede je naenkrat
izginil izpod oči čitatelja; zato pa
je razveselil meščane v San Fran¬
cisco in vse države California sle¬
deči presenetljivi oglas!

Nova pota do bogastva!

Milijone more vsakdo igra¬
je zaslužiti, kdor se drži mo¬
jih enostavnih nasvetov; kdor
mi pošlje malenkostno svoti-
co pet dolarja, mu dam svoj
recept, da more priti do boga¬
stva bre'z kakega predznanja
ali kapitala, takorekoč čez
noč. Naslov: “Človekoljub”


Podoba zdravja

Ako je Vaša kri zdrava in obilna — ste podoba zdravja in
V aša lica so naravne, rudeče barve — počutite se zdravi in
veseli. Pospešujte to stanje. Vzdržujte kri čisto.

SEVEROV

K r i 6 i s t i I e c

SEVERA’S BLOOD PURIFIER

pomaga vzdrževati kri v tem stanju in brez nečistosti, kar po-
menja konec vseh opahkov, kakor bul, tvorov, živih ran, sr¬
bečega stanja kože in splošne onemoglosti celega ustroja.

^ ^ ^ ČaSOpiSU pripravek za zdravljenje kožnih bolezni, Severov Kričistilec.

Trpel sem vsled neznosne srbečice, ko sem čital v časopisu Vaš oglas o Severovem Kri či¬
stilcu. K sem porabil dve steklenici tega zdravila, bila je srbečica, katera me je nad¬
legovala več nego tri msece, izginila. HvalaVam." Mart. Gawel, Box 132 Old Bridge, N. J.


Severov Kričistilec

Cena $1.00.

V lekarnah..

Otročje bolezni

“Res je”, je odgovoril vsprieo
tolikega obtežiljnega md,ciljala z
neverjetno 'drznostjo, “poslal og¬
lase v liste, toda v nobenem sluča¬
ju nisem izvršil kake sleparije.”

To bodemo kmalu videli!” je
odvrnil sodnik mirno.

Kot prva priča je bil pozvan
eden onih številnih lalikovernežev,
ki so se dali Vjeti na oglas “sto
stvari za en dolar.”

“Kaj ste dobili za poslani do-
ar,” je vprašal sodnik.

“'Sto navadnih šivank”, je od¬
govorila priča ogorčeno.

Ali -menite”, j je poizvedoval.
sodnik nadalje, “da je šivanka
potreben in koristen predmet?”

“To vprašanje moram seveda
potrditi,” je priznala priča.

No, potem je sto šivank vseka¬
kor tudi sto koristnih predmetov, :  ’
je razsodil modri sodnik. “Da pa
dobite ‘za en dolar sto avtomobi¬
lov, tega vendar niste mogli priča¬
kovati ! — Sedaj preidem k drugi
točki obsodbe.”

Kot priča je nastopila suhljata,
starejša “devica.”

Kakšen odgovor ste dobili na
vprašanje glede porabe petcentnih
mesto deseteentnih znamk?” jo je
vprašal sodnik.

“Nesramni odgovor, za katere¬
ga sem morala plačati dva dolar¬
ja, se je glasil: nalepite mesto de-
setcentne znamke na Vaša goto¬
vo zelo duhovita pisma, dve pet-
entni znamki!”

Na ta odgovor je nastal v klo¬
peh za poslušalce šum, kikanje in
kikanje kakor od težko zadržane¬
ga smeha. Ko je postalo vse zopet
mirno, je rekel vedno resni Salo¬
mon v sodnem stolu:

“'Po mojem mnenju bi morali
vedeti za to modrost že prej, pred-
nio ste vrgli ona dva dolarja proč.
— Preidimo do tretje točke obtož¬
be.”

Na klic sodnega pisarja je pri¬
šel pred sodnika kake šest in pol
čevljev visok mož, zmočno rdččim
nosom — očividno ne izprijen sin
whiskey proizvajajoče škotske de¬
žele, kar je izdajala tudi njegova
izgovarjava:

“Vaše blagorodje! Oni ničvred¬
ni nihče tamle, katerega bi imel
raje med svojimi poštenimi pestmi,
kakor med onimi, njegovo ničvred
no dušne izveličanje varujočimi
-policaji, ni je poslal na moje s tre¬
mi dolarji oprto vprašanje za sred¬
stvo, ki naj bi odpravilo vsled

p -mehlada rdeč postali nos:

pijte toliko časa, dokler ne posta¬
ne rdeči nos moder! ”

Posluialci, ki so že prej komaj
pridržal smeh, so bušnili sedaj
vsprieo tega priznanja v glasen
krohot. Sodnik jih je moral resno
posvariti, prednio je zopet nastal
mir.

“V vaši starosti,” je menil sod¬
nik, obrnjen k oigorčeni priči, “bi
morali vendar že vedeti, da rdeče¬
ga nosi — pa naj pride vs-led pre-

velikokrat nastanejo vsled nerednosti črev, pli¬
nov v želodcu, zapeke ali kislega želodca. Od¬
pravit nepriliko s tem, da dajete bolnemu
otroku

Severov Laxaton

Je tonika znane vrednosti ter se priporoča za
otroke, kakor tudi za moške in ženske.

Cena 25 centov.

Dojenčkove neprilike

so mnoge. Nadleguje jih zvijavica ali krč, ko¬
lika, bolečine pri dobivanju zob in nespečnost.

Severove Kapljice
za otroke

so znane kot izborni pripravek za matere za
olajšanje bolečin njenih otrok in donašanje jim
mirnega spanja. Cena 25 centov.

Sevove Tab-Lax

f Sladkorno odvajaSo
Prijetno okusno
i Uspešno učinkovalno

CENA iOc in 25c.

Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severova
On jih ima naprodaj. Ako jih nima lekarnar, naročite od nas.


hlada ali dragega verjetnejšega
vzroka — ni mogoče izpremeniti
zopet v belega. Povedati moram,
da je obtoženec tudi v tem steča¬
ju držal, kar je obljubil, in zato
preidem k zaključni točki obtož¬
nice.”

Obtoženec se je pri teh besedah
ponosno zravnal in porogljivo po¬
gledal po poslušalcih — svest si
je že bil svoje zmage ter se zopet,
videl v zlati svobodi.

“Vaše blagorodje!” je začela
o zadnji točki obtožbe zaslišana
priča, “človeško je pač odpustlji¬
vo, ako goji kdo v sebi željo, da bi
postal milijonar; to je tem odpust-
livejše, ako kdo meni, da je našel
priliko doseči ta cilj s žrtvovan-
njem petih dolarjev. Odgovor pa,
katerega sem dobil po vplačilu
omenjene svote onemu ničvredne¬
mu človeku, se je glasil: “'Napra¬
vite tako, kakor sem jaz z vami
in tisoče drugimi gompelji vaše
vrste ....  izrabljujte neumnost
svojega bližnjega! ’ ’

Sedaj se je obrnil sodnik k ob¬
tožencu :

“Ali 1  je res, kar je ta priča rav¬
nokar izpovedala?”

“To ni samo res,” je odgovoril
predrzni slepar, “ampak je tudi
popolna resnica ! ’ ’

Tu je vstal sodnik raz svoj vzvi¬
šeni sedež ter takoj razglasil raz¬
sodbo: dve leti zapora! Obsodbo
je utemeljil na kratko s tem, da
izvrši sleparijo vsakdo, ki izrablja
nevednost svojega bližnega v svo¬
jo lastno korist.

Obsojenec je bil edini v prostra¬
ni dvorani, kateremu je 'bilo vide¬
ti, da se mn 'zdi razsodba krivična.

Mesar — pesnik. Avstrijski ce¬
sar je odlikoval pred par dnevi
kuhinjskega mesarja hotela “Me¬
tropol” na Dunaju, Antona Mich-
la. Michl je posvetil cesarju dalj¬
šo pesem, ki jo je vladar sprejel
v -svojo rodbinsko fidejkomismo
'knjižico. Michl je dobil več duka¬
tov. Mladi pesnik je posvetil eno
pesem tudi grofu Zeppelinu, ki se
mu je toplo zahvalil za njo. Me¬
sar je zložil tudi 'kuplet, ki je -pri¬
ljubljen posebno med dunajskimi
izvoščki.

-k CEDAR RAPIDS
O. I0WA

I0WA

HALO!

Vi hočete najboljšo moko na trgu? Dobro, jaz Vam pošljem

eno vrečo

Duluth Universal moka

(Najboljša moka za kruh)

Mljeta iz najboljše pšenice. Njena 'kakovost hvali se sama.
Najboljša po kakovosti in -meri.

Mljeta pri

DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPANV

na Cuyuna železnem okrožju.

Nova naselbina z evliko 'bodočnostjo. Woodla'nd Park addition
je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬
jem, ravno kot pod, samo nekaj 'blokov od krasne Mississippi
reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬
re so sedaj po $100. -do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene
se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬
cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na

Barrovvs Realty Co.

312 PROVIDENGE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARROVVS, MINN.


///

>j a .



Dopisi.

Ahmeek, Mich.

Uredništvu Narodnega Vestni:
ka: — Prosim, priobčite sledeče
odprto pismo g. Frank Schvveiger-
ju, uredniku Glasnika.

V štev. 18 Vašega nazadnjaške¬
ga lista “Glasnik” napadate tu¬
di mojo osebo v ‘ ‘ Iskricah ter me
imate za prismojenega. Prepričan
sem da ne morete najti na moji
osebi najmanjše napake, a vendar
me imenujete prismojenca, kateri
izraz pa bolje pristoja za Vas, ker
ker se lastne prismojenosti ne mo¬
rete otresti na noben način. Sedaj
pa nekaj vprašanj: ali niste "V i
tisti urednik, ki je hujskal pred
tremi leti članstvo KSKJ in ga
pripravil do tožbe med dru¬
štvi in ■ glavnim odborom, da
je bilo zatoženih nad $3000 delav¬
skega težko prisluženega denarja?
Ali ne hujskate sedaj zopet med
člani S. H Z _ in .med novoizvo¬
ljenim glavnim odborom, samo da
bi šlo zopet nekaj tisočakov težko
prisluženega denarja članov S. H.
Z. za advokate? No, to se Vam ne
bo posrečilo! Ali niste Vi ona ose¬
ba, ki se šopiri, da hoče mir med
Slovenci in brati Hrvati, a ravno
sedaj sejete prepir med njimi? Ali
Vas ni sram tega dela, ko niste ni¬
ti član iS. H. Z.? Ali niste Vi ona
oseba, ki mi je rekla, da ne mara¬
te, ali je 'Glasnik še nadalje gla¬
silo S. H. Z. ali ne, da je $100. pro-
kleto malo za urejevati glasilo
S. H. Z.? Zakaj pa mažete sedaj
svoje prismojenosti, ko ' se je
stvar rešila po Vaši volji in je že
blizu čas, ko ne bode Glasnik več
glasilo S. H. Z.

Nadalje: ali niste Vi tista ose¬
ba, ki dela prepir in se ne upa
med lastni narod? Ali niste Vi ti¬
sti, ki trobi med svet,'da ste sto¬
rili Vi in Glasnik veliko za slo¬
venski narod, naredili ste pa toli¬
ko, da vse skupaj ni vredno pi¬
škavega oreha. Nasprotno, ker
Calumet je še danes na ravno isti
stopinji, kakor takrat, ko se je na-
rodil Glasnik. Sedaj si domišl j li¬
jete, da ste si z Glasnikom prido¬
bili velike izasluge pri 'S. H. Z. Na¬
redili pa niste v resnici prav nič,
akoravno bi lahko veliko. Vedamo
ste držali Zvezo pri tleh, da ni
mogla napredovati za drugimi
Jednotami in Zvezami, ki so veli¬
ko mlajše od S. H. Z. a jo prekaša¬
jo v številu članov in članic. Tu¬
di Vaša zasluga, g. Schvveiger!

Ali ste kot časnikar kdaj pisali
podučljive članke za slov. narod?
Ne in stokrat ne. Zakaj se potem
bahate z delom, katerega niste sto¬
rili?

Ali niste Vi oni človek, ki jo je
moral popihati čez veliko lužo
pred roko pravice? Zakaj ne živi¬
te tako, kakor uči poštenje in me¬
čete drugim pesek v oči. 1  Kar se
tiče referenduma, Vam povem, da
nisem prav nič v strahu, in dobro
vem, če ne boljše kot Vi, kaj je to.
Samo poštene oselbe se bojijo re¬
ferenduma kakor hudič križa. O-
sebam Vašega kova, ki hočejo vse
vedeti in priti silama na krmilo
S. H. Z. z Glasnikom vred smrdi
referendum. Končno Vam še po¬
vem 'g. Schweiger enkrat za vse¬
lej, da nočem nič več imeti oprav
ka z Vašo osebo. 'Pišite, kar se
Vam zljubi, vse Vaše zavijanje
Vam prav nič ne pomaga. Gotovo
vedo že vsi Slovenci, da ste edini
časnikar, ki preplomka vse iz lo¬
kalnih listov, in da ste eden naj
bolj prismojenih urednikov, kar
jih je pod milim nebom.

Jos. Butala.

če ne tovarišice Vodiške Johance
v špehkamri. Muks mi očita slepa¬
rijo. Dobro ako mi dokaže kako,
dolbi od mene v gotovini $500. Naj
tedaj dokaže svoje laži. To je lep
denar, ki bi imu prišel kot skebske-
mu uredniku kaj prav. Nadalje
piše, da sem se šopiril v starem
kraju kot amerikanski bogataš.
No, Muks ali pa kdo drugi mi ni
posodil niti pet centov, in kar sem
potrošil, sem svoje. Potem pravi
Muks, kako sem uredil zapuščin¬
ske zadeve svojih bratov. Jaz
imam v Calumetu samo enega bra¬
ta, in ne vem, če je ta postavil
Muksa za svojega zastopnika. Re¬
čem samo toliko, da sem imel isto
pravico do zapuščine mojega oče¬
ta, kakor moj brat. Če pravi Muks
da mi je bil oče le po imenu, ve
pa veliko več, kakor jaz. Moja ma¬
ti je bila poštena žena, katere naj
se ne drzne vlačiti v blato tak
človek kakor je Muks. Tudi pra¬
vi, da sem deloval kot izseljeni¬
ški agent. “K. K.” notar naj to¬
rej izve, da sem kupil vožnji list
pri občespoštovanem rojaku, m
tudi pošteno plačal zanj. In ko
sem prišel v New York, sem se
ravnal po nasvetih g. V. Kubelka,
zastopnika avstro-amerikanske er
te. To vse lahko dokažem, in da
Muks nima toliko zaupanja, da bi
kedaj zastopal katerokoli družbo,
sem prepričan. 'Sedaj sem re's za¬
stopnik, in če Muks želi, lahko do¬
bi pri meni najhitrejšo vožnjo pri¬
liko — iz Alaske v Sibirijo! ..

Kar se tiče pisanja dopisov, naj
si Muks ne beli glave. Toliko kot
on, znam jaz tudi. Boljše bi bilo
da bi šel na First National Bank
in tam poizvedel, kakšne so knji¬
ge J. D. Pulieka, katere sem imel
v rokah zadnjo konvencijo.

V zadnjem dopisu sem Vas vpra
šal, ako morate dokazati en cent
primanjkljaja pri S. II. Z. pa ni¬
sem dobil nič odgovora. Muksove
samohvale, koliko je storil za slo
venski narod, pa ne bom veliko o-
menjal, saj smo videli za časa
štrajka njegovo delo za narod in
slovenskega delavca.

O mojem “skopuštvu” ni treba
veliko pojasnila. Ljudje me pozna¬
jo — inMuks tudi! Da sem delal
na to, da je Glasnik izgubil glasi¬
lo S. H. 'Z. pa prav rad pripoznam.
Storil sem pa to zato, ker se tru
di N. V. za napredek delavstva,
in bode gotovo storil za S. H. Z. v
kratkem času več, kakor G* isnik
ves čas, odkar obstoja. Muksa pač
še ni zapustil nagon za izdajst/o
lastnih ljudi od takrat, ko je de¬
loval kot skebski tolmač za č.isa
štrajka v Illnois. No, saj je dobil
zaslužek brco!

Kar pa maže Muks o zadrugi in
meni, naj prej povpraša na pr.
stojnem mestu, ako nisem b 1 jaz
proti zidanju novega poslopja.
Kar se tiče za urad S. H. Z. pa re¬
čem, da nisem nikdar kandidiral.
Kot delegat sem deloval na im .
da zrušimo prejšnji gnjili sistem,
in to se mi je posrečilo v polni m<-
ri. To se imam zahvaliti bratom
delegatom, ki so dobrega in na¬
prednega mišljenja. Ako bodemo
tudi v prihodnje tako delali v bla¬
gor Zveze, se bode nje članstvo g •-
tovo podvojilo.

N. V. želim mnogo vspeha, ter
mnogo več napredka S. H. Z. —
Pozdrav Slovencem in Hrvatom
širom Amerike.

John Agnich.

na delo, vidimo ne stotine
ki čakajo usmiljenja pri vhodu
v Steel Plant. Kako je pri gradnji
bližnje cementne tovarne ne- vem,
nislim pa, da nič boljše. To naj
toraj služi v pojasnilo vsem onim
rojakom, ki so me pismeno vpra¬
šali za tukajšnje razmere, da ne
bo kateri prišel sem ter po nepo¬
trebnem trošil denar. Ako se bo
slučajno obrnilo kaj na boljše, bo¬
dem že pravočasno poročal v tem
listu. Vedno sem pripravljen po¬
ročati resnico v našem unijskem
listu, ki hodi z duhom časa, ne o-
ziraje se na desno ali levo, vedno
naprej za probujo nas delavcev.
Po tem se ravnajmo, pa bode kma¬
lu boljše 'za nas vse, Luka in Joh¬
na pa v starino spadata, ju pokri¬
ti z jolietsko cunjo, povrh G.
Naroda in na vse skupaj zvaliti
skalo. — Pozdrav vsem zavednim
delavcem.

Pravi iz liew Dulutha.

Red Lodge, Mont.

urednik N Vestnika:

Cenjeni

—Nič veselega ne moram poročati
iz naše naselbine. Tukaj je namreč
smrtno ponesrečil naš splošno pri¬
ljubljeni rojak Ivan Andrejuzi,
doma iz žirovskega Vrha, fara
Trata nad Škofjo Loko. Pokojni
rojak je bil član društva sv. Bar¬
bare št. 60 v Red Lodge, Mont. in
J. S. K. J. v Bearcreek, Mont. K
zadnjemu počitku smo ga spremi¬
li dne 1. maja na pokopališče v
Bearcreek. Pokojnik je bil star
29 let ter je ponesrečil v premo¬
govniku v Washoe. Bodi mu lah¬
ka tuja zemlja.

K. Ernožnik.

gredo v Saltillo, prebivalci mesta
ljudi S alt dk> pa v Monterey. Nepokoj
1  žene begunce iz kraja v kraj; po¬
tovanje jim vsaj vzbuja iluzijo re¬
šitve in varnosti....

Med v Meksiki bivajočimi Špan¬
ci zahteva revolucija mnogo žrtev.
“V Durango,” je začel eden čast¬
nikov,” sem poznal Španca, ki se
je boril kot lev, ko so napadli re-
volucijonarji mesto. Imenoval se
je prostovoljec Defenza Social ter
ie poveljeval četi, ki je imela stra¬
žiti jetnišnico. Revolucijonarji so
zavzeli mesto, posadka je zbežala,
samo on se je še upiral. Na vsa¬
kem križišču je bilo na kupe tru-
pelj. Ko je nastala noč, so pusti¬
li že pijani uporniki njega in nje¬
govo četo v miru ter so šli plenit
po hišah. Martinez se je mogel re¬
šiti v hišo nekega prijatelja. Celi
mestni okraji so bili v plamenih.
En dan pozneje je izvedel, da ho¬
čejo ustreliti uporniki enega nje¬
govih najboljših prijateljev, ne¬
kega španskega trgovca. Tu se je
Martinez prostovoljno javil povelj
niku revolucijonarjev. Uporniki so
bili že vsi pijani, v žepih so imeli
nakradene dragocenosti, roke kr
vave; španski trgovec je ležal zve
an med drugimi ujetniki na dvori¬
šču ter vdano čakal smrti. Marti'
nez se je obrnil k poveljniku z be-
sedami: “Tega moža ne smete u-
smrtiti,” je rekel, “ima ženo in
otroke, storil pa tudi ni nič. Jaz
sem se pa bojeval; jaz sem bil oni,
ki sem branil jetnišnico, in usmr¬
til sem več kakor petdeset vaših
ljudi. Žene nimam, ki bi jokala
za menoj, otrok tudi ne; ako se
vam je zahotelo .krvi, vzemite mo¬
jo ; usmrtite me, toda onega ne-
dodolžnega moža izpustite.” —
“In kaj so storili revolucijonar-

SLIKE Z MEKSIKANSKIH
BOJIŠČ.

Sedaj je
pravi čas.

ji?” je vprašal eden sopotnikov

je odgovo?

Eveleth, Minn.

Cenjeni urednik N. V. — Pro¬
sim, odstopite mi nekoliko prosto¬
ra ter priobčite ta dopis v N. V.
ker sem v št. 23. nekoliko razbu¬
ril urednika Glasnika, kateremu
se pravi po domače Muks. Morala
je biti že huda klofuta, da se sedaj
tako dere. Urednik Glasnika pra¬
vi v svojem listu, da je zbodlo ne¬
kega John Agnicha v Minnesoti
— pa me dobro pozna — ter pra¬
vi, da sem sleparil Slovence in Hr¬
vate. Vprašam ga, ali on ni več
sleparil. Jaz — kot Janezek iz Te¬
lečjega Vrha — sem bil že mnogo¬
krat v Calumetu, ne da bi se mi
bilo treba kaj bati; a radoveden
sem, kaj bi se zgodilo, če bi pri¬
šel Muks v Ribnico ali sploh v
Avstrijo. Imel bi kmalu tovariša,

New Duluth, Minn.

Cenjeno uredništvo N V. -—
Dalj časa se že nisem oglasil v na¬
šem N. V., sedaj se pa moram,
ker mi je najpripravnejše. Name
se je namreč obrnilo precej roja¬
kov, -da ibi jim naznanil, kako je
tukaj pri nas iz delom, ako, je mo¬
goče dobiti delo itd. Sedaj pa po¬
zor ! Dosti ljudi je ki so vposleni
tu ali tam, pa potem pišejo, da je
dobro. Dobro je mogoče za one, ki
imajo delo in se ne ozirajo na ar¬
mado brezposelnih. To sem opa¬
zil že večkrat. Tako se je zgodilo
tudi 'zadnjič, ko je pisal prijatelj
iz Ely prijatelju v N. Duluth, ka¬
ko dobro da je, da dela itd. V re¬
snici se pa v želiznih rudnikih
slabo dela; tako vsaj pripovedu¬
jejo ljudje, ki so prišli od tam, in
pravijo, da je nočno delo odprav¬
ljeno. Torej kdor dela in ne vidi
brezposelnih naj nikar ne piše, da
je dobro, ker s tem lahko komu
škoduje. Jaz sem tu čez eno leto,
delam vedno, a ne vem, koliko ča¬
sa bom še, ker smo le od danes do
jutri. Nič nam ni znano, če nam
“boss” ne da 'kmalu počitnic Jaz
bi tudi lahko pisal, da je ddbro,
dokler delam, a ko gremo zjutraj

Luigi Barzini je začel pred krat¬
kim popisovati v svojem listu
“Corrierre della Sera” meksikan-
sko revolucijo. Odpotoval je pro¬
ti severu dežele, in poroča sedaj
iz mesta Mexico o svojih potnih
doživljajih. Na poti v San Poto-
si je imel štiri gospode za spremlje
valce: dva civilno oblečena častni¬
ka, nekega železniškega inženir¬
ja in nekega španskega veleposest
nika, ki je spravil svojo družino
v glavno mesto ter s.:, sedaj vračal
na svojo hacijendo pri Monterey.
Potniki so govorili skoraj samo o
revoluciji: vsak je vedel kaj po¬
vedati, kar je širši javnosti nezna¬
no. Barzini piše, da bi morali iz¬
hajati listi v obliki debelih knjig,
ako bi hoteli popisati vse grozote,
ki se izvršijo vsakih 24 ur. Nava¬
dno dobijo listi poročila jako po¬
zno, so pretvarjena in vsebujejo
le v splošnem to, kar pripoveduje¬
jo 'begunci. Mesta in vasi, ki niso
oddaljena daleč od glavnega me¬
sta, napadajo uporniki jih izple-
nijo in požgejo, in v Mexico iz¬
vedo šele čez kak teden dni, kaj
se je zgodilo. “Očividec, ki je pri¬
šel iz., nam poroča. ...”  ta

ko se začnejo ta poročila v listih.
Španski hacijendero je bil Mon-
terey, ko so napadli uporniki me¬
sto. “Pri prvih strelih so naskoči¬
li ljudje mojo hišo,” je pripove-
vedoval.

“Revolucijonarji?” ga je vpra¬
šal nekdo.

“'Ne, gospod. Ljudje, ki so bi¬
li ravno na ulici in ki so iskali za¬
vetja v prvi najbližji hiši. Ta je
'bila moja. 'Sicer sem urno zaprl
vrata, toda v stanovanju sem imel
že kakih 150 ljudi, ki se nikakor
niso dali pregnati. Povsod so čepe-
peli, celo v omarah. Ko sem slišal
streljati iz topov, sem rekel:

Skrijmo se pred 'bombami”! ter
sem hotel splezati pod posteljo.
A nisem mogel.”

“Zakaj pa ne?”

“Ker je bilo že preveč ljudi
spodaj. Ko sem se sklonil, so me
začeli oni spodaj suvati z nogami.
Končno sem zlezel pod zofo, jaz,
hišni gospodar.” Častnika sta se
na ves glas zakrohotala.

“Gospodje,,” je Španec zopet
začel, “vlada ipe ne plačuje za
'hrabrost; torej imam pravico, da
se bojim, kadar hočem....”

Sicer se pa kaže ta strah razli¬
čno. Bogati ljudje na deželi beži¬
jo v večja provineijalna mesta,
kjer se čutijo varne, bogati mešča¬
ni pa iščejo zavetja na deželi. Bo¬
gatini v glavnem meštu so odpoto¬
vali v Pariz, tako da v Mexico ne
bi bilo nobenega družabnega živ¬
ljenja, ako ne bi prišla bogatija
z dežele. Begunci se čestokrat sre¬
čaj med potoma: oni iz inonterey

“Ustrelili so oba,
ri! častnik.

Na kolodvoru v San Louis Po-
tosi je videl Barzini vlak, iz kate¬
rega so izstopili nenavadni potni¬
ki : bilo je kakih petdeset oseb, ki
so se zavijali v razne odeje in dru¬
ge cape. Klobuka ali čevljev ni
imel nikdo, pač pa nogavice; ne¬
kateri .so ovili noge s 'papirjem,
da jih zavarujejo pred nočnim
mrazom. Nek star gospod s sivo
brado in zlatimi očali razun sraj¬
ce ni imel nič na sebi. To so bili
potniki vlaka., katerega so napad¬
li uporniki med Tampico in San
Louis Potosi. Pri takih napadih
postopajo revolucijonarji tako, da
razderejo tračnice, da se mora
vlak vstaviti, nakar potnike te¬
meljito izropajo. Ako spremljajo
vlak vojaki, delajo z dinamitom.
Iz tega vzroka se je mnogo bolj
varno voziti z vlakom brez vojašt¬
va. Potniki potem nimajo drugih
neprilik, kakor da morajo poto¬
vati naprej v samih srajcih.

Mlademu inženirju, ki se je pe¬
ljal z Bazinijem, se je pred nekaj
tedni nekaj sličnega primerilo.
Ker je bilo na vlaku 80 vojakov.
Poštni in tovorni voz je zdrčal po
strmini doli, osebni vozovi so ipa
ostali na tračnicah. Napadu je sle¬
dilo streljanje. Del preživečih vo¬
jakov se je podal v beg, nekateri
so pa letali okoli kot blazni in stre¬
ljali na dobro srečo;; revolucijo¬
narji, katerih je bilo okoli sto ter
vsi na konjih, so jih polovili in po-
streljali kot stekle pse. Potem so
izplenili potnike s samokresi v ro¬
ki do srajce. In sedaj pride naj¬
strašnejše: dva potnika so prisi¬
lili, da sta polila voz s petrolejem,
v katerem je bilo okoli 40 ranjen¬
cev in ga zažgala. Ranjenci, ki se
niso mogli pomagati, so v strašnih
mukah zgoreli pri živem telesu . .

Spomlad je tu — čas, ko se pre¬
buja vsa narava v novo življenje
Tudi človek, del narave, se skuša
otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬
klepajo na zadulilo, nezdravo me¬
stno tovarno, ter beži ven na pro¬
sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak.

Naši rojaki so se v zadnjem času
začeli precej zanimati za farme.
Kdor le more, otrese se spon indu¬
strijskega sužnja, kupi si farmo
ter postane sam svoj gospodar, ka¬
teremu nima nikdo ukazovati, ki
ne pozna ne kriz in ne napornega
dela v slabem, nezdravem zraku.
Res je sicer, da mora tudi kmeto¬
valec, vsaj v začetku, trdo delati;
toda on se trudi za sebe, za svojo
lepšo bodočnost, — doeim moja in¬
dustrijski delavec vse svoje življe¬
nje garati le za nenasitnega ka¬
pitalista.

Važno za vsakega, ki si hoče ku¬
piti farmo, je to, da si svet prej
ogleda, predno kupi, ker se mu
drugače lahko pripeti, da kupi ma¬
čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬
kdo na lastne oči prej prepričal,
kakšna je žemlja, kakšna je oko¬
lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬
ji za uspešno kmetovanje.

Mi prodajamo zemljo v enem
najrodovitnejših krajev države
Wisconsin, in sicer pod pogoji, ka-
koršnih Vam ne more ponuditi no¬
beden drugi prodajalec zemljišč.
Dva rojaka iz države Pennsylva-
nia, ki sta si v zadnjem času naš
svet ogledala ter tudi kupila, sta
polna hvale o dobroti zemlje, kra¬
sni okolici in drugih prednostih,
ki se nudijo kupcu našega zem -
ljišča.

Pišite nam še danes za natančen
opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi
Vam istega pošljemo z obratno po¬
što brezplačno.

Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬
date naš svet, predno kje kupite,
in mi smo prepričani, da boste ku¬
pili od nas! —- Kupcem povrnemo
celo vožnjo.

Sedaj je pravi čas, da si svet o-
gledate.

SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA

198 First Ave., Milwaukee, Wis.

Samostojno SIov.-Hrv. Podporno Dm«,

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth

Mi

Društveni odbor:

John Intihar, Bor 123. Podpredsednik: F r .

V

° k <*ei

Bo*,

Predsednik:

I tajnik: Frank FeterUn, Rox 706. II. tajnik: Anton

Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. 4 '

Bolniški odbor:

Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat z

Gregor Gregorčič za Spruce Loc.. Frank Flatnar 1 Kl6st '

Nadzorniki:

John Tanko. Frank štrukelj, John Kapni.

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Bedne seje Be vrče vsako tretjo nedeljo v mesecu T  -
Francelj. 7or tal

Dragi rojaki Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za nni.

Stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni, 0  ®° 4 Dott 0


t


r

'it 1  V 61-8 '!

-V L«

>'$««•

1

V>»

fjC^V 0 ®

Uni* 110 ’ ; ie

idr„ B  M 3 ®

' »eD £

N E W DULUTH

JEKLARSKO MESTO MINNESot

ih Tlft. + -i , '

je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče
prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarna, 1  ' ’

$30,000,000.00

in okoli cementne tvorniee, ki bo stala

$ 2 , 000 , 000.00

so bo napolnila z raznimi drugimi tvornicami, s podietii
domovi. TvrTT TT,rT:r  *. J

Danes je NEW DULUTH še vas, čez dve ali'tri lef°h 1 *""»
Zemljišča ss dražijo rapiano. — Poslužite se te redke prilita °°

deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar bliža ra t - "
dustrijskili mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. — j!j!i *
v tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite in
vso okolico in priznali boste, da ii6a NEW DULUTH najbolišn f* 4
Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna
bo zvišala početkom drugega meseca.

odplačila,

NEW DULUTH REALTY CO

5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, MDmEsoi

Podružnica: 313 Commonwealth Ave., (nasproti
gasilnice), New Duluth, Minn,

fr

' S tl

V

ga J*


sSSSf

( ‘ : irali'P re f e  '

( Sksorodbins

}  -ji pa je sb

, Ker pa s

Duluth Brewing & Mailing k

DULUTH »MINNESOTA.

(STOJ«'

in t

St«

r se a' U P

. Sova 1

lil jo

Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah poh imenom “R EX”, kakor
tudi pivo v sodčkih.

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia

American Exchange

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna baika za
Slovence in Hrvatov nestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vozne liste.

3% obresti od vloj.

Zavarovalnina.

Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino
nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova
dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s
tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro opaL

SLAB TEK
KOLCANJE

TEŽKOČO V ŽELODCU
UMAZAN JEZIK

NAGLO SLABOST

naj takoj rabi

ZAPRTJE

BOLEČINE V ČREVIH
BOLEČINE V KRIŽU
ZAPEKE

uboga kr<
•aimi zavodi s

io preskrbljena

:avode. Sani
j. hranilnice, I
jjali, dve veliki [
ij manjših ter <
i, torej toliko, >
£ da je vsega -
(t, da dobijo v
tako. Klerikalci
le banke, oh
Zadružne zvezi
i, Ljnd. pos<
banko. Prošt
ie vložili. No
“llirs
pa, da bo za
'vska 'banka z
po piruhe
nedeljo zj
h namenil pelja
delavec J
domu k si
Oblekel se
trtnik in p a
d baje cve

z apustil S(
W  zadela srč
601  Padel po

°Pja v

?«•"<£'§
delav

TRINERJEVO

ameriško zdravilno grenko vino

Ma ;

za im e


Ta zeliščna priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista
polnoma alimentarni kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice
nila iz telesa vso neprebavljeno hrano.

Ista bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako da bodo z°P e * f

organi delovali brez vsake postranke pomoči. Ista bo odstanila nagib za
m odstranila vse posledice.

Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni sil
In s  ^ em se  bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo.

L °‘l

Naravni apetit
Telesno moč
Čilost duha

liku S6St

Dalo vam bo tudi novo ljubezen do življenja’ zdravo polt, stalno zdravje,

kjerkoli mogoče.

V L E K A R N A H. »r onnr »/.ITC pnNAR ^ 0

NE SPREJMITE PONA*

JOS. TRINER

IZDELUJOČI LEKARNAR.

1333-1339 So. Ashland Avenve, ChicaflO


Ha

j ;■ Je ]■“" »i
za

Ha ^

Sl  Ja

O‘it

Ja.


o

M’ C«

L J


fNlNs
k S>v*S
A


Sv *

w.

V,



SSS:

■*v

%



I

narodni vestnik

r

=

M*sssg SgggSSSg8S!8S!88g8mm&i?%gim

Iz stare domovine.

kranjsko.

L rampe- kanonik. V kle-
. >, P/ kl . 0 g P ih v Ljubljani se go-
,,N i\  r 1  v; Škof na k.anomkat po-
*>. Nf a  žitnika jako rad spra-
H, | pv^ena Lampeta, da pa so
' ^NlloSilnem ™stu proti -temu

tehtni pomislek^

Deželni predsednik baron

r v  _o jesen v nokoi

. [L„ rZ  gre na

L. pa ne namerava

v pokoj,
oditi iz

^Mljane- Kakor se govori m je
\ill stanovanje v novih hišah
ske hranilnice. Kasneje pa
^>J era va celo sezidati lastno vi-

L MwCi^' ani -

) .7 I Ut Težko ranjenega so našli 14.
^INNs  L zjutraj na Taboru nekega
• §|terista 17. pehotnega polka.
\C\' r '"-  je v krvi. Na levi roki je

u  00 " f  ^Tteliko rano,’levo nogo pa naj-
domljeno. Prej je z nekim to¬
pil v neki gostilnici na
|ti n ovi cesti v Ljubljani. Ko se
% ra čal domov, ga je baje mapa-
nek civilist ter ga težko ranil.
" Taščo obstrelil. 16. aprila po-
;*i| ne  j e  bivši strojnik Matija Ke-
iistrelil s ceste skozi okno
poji tašči Mariji Frank, ki

0

00

ealtv

svi
fuje

UNNESOU

tlobro znano p.

utr, d

Jekih.

ai

inski

lini

I svojo  d
,Seve® I  ihe.

jt. T001.* 1

„ redu. Ko k*

v črevih
v KRIžH

o

iK«

ta

ko°

ini

on 1

^ e n]'

M

J  T * 11"

na Žabjeku v Ljulbjam.
CO »ljo je na levi roki tako težko,
jo morali' prepeljati v bolniš-
Vzrok so rodbinske razmere.
;rn  je bil uslužben na Gorenj-
f Izgubil pa je službo in nje-
ubljano. Ker pa se je Ketera
s svojo ženo in taščo, je I10-
istreliti taščo. Streljal pa je s
e. ker se ni upal v stanovanje.
Nova banka. Človek bi uni¬
ja je ta uboga kranjska deže-
denarnimi zavodi že več kakor
istao preskrbljena, saj imamo
vrste zavode. Samo Ljubljana
’ tri hranilnice, pet, oziroma
bank, dve veliki posojilnici in
lakaj manjših ter dve zadružni
■ali, torej toliko, da bi človek
tislil, da je vsega že preveč. A
1 se, da dobijo v Ljubljani še
ibanio. Klerikalci hočejo po-
deželne banke, občinske poso-
ee, Zadružne zveze, Vzajemne-
ruštva, Ljud. posojilnice dobi-
eno banko. Prošnjo za konce-
so že vložili. Nova banka se
lenovala “Ilirska banka”,
njo pa, da bo za njo stala ne-
iidovska 'banka z Dunaja,
^amesto po piruhe v grob. Ve-
nočno nedeljo zjutraj ob pol
e je namenil peljati 591et stari
,| amiški delavec Mat. Korošec
»orjuš, domu k svoji sestri na
Oblekel se je praznično,
nahrbtnik in palico ter neko
Pico, ki baje cvete vsakih sto
Ko je zapustil sobo, ga je na
mjicah zadela srčna kap, tako
|i e  mož padel po stopnjicah s
Rga nadstropja v pritličje in ob
mrtev. Prepeljali so ga v
ivašnico. Pač žalostna Velika
■ akoj drugi dan sta pa umrla
druga delavca za jetiko.

kjhen vzrok, slabe posledice.

et Berk °vič, hlapec v Ljubi ja-
3c nekoliko pijan opravljal na
s '°j° malo potrebo. Stražnik
z ato stavil na odgovor in ga
a  za ime, katerega mu pa ta
para povedati, nakar mu je
</il t/.-- 3 aretae ijo. Temu se je pa
f) |j J lc s  , sko u Prl, suval je straž-
. Prsi in v  gi av0j ga  , za g, ra .

v Su a P, da mu je iztrgal iz
ec  gumbov, končno ga je še
Obtoženec pravi, da je
ie K 4  ^ 0< ^ sebe  °'drival, ker
ie v? V " 0ka aret °val. Obso-
1  šest mesecev težke

glasba v ljubljanski

rniki * a Ba P eze,v  ukaz, da du-
fodih 116 sm ?j° biti pri denarnih
l e  ljubljanski škof po-


L^r i jl  . J sumoov,
j f Jite< l r. ,al ' Obt„l

ar

ien>

P

X

t  r


ril* Da" •

|ki J  pa  -N Se daj izdal odred-
e »Wi 3 Za  P° dla go papežev u-
l«ne» a  6 Ce 'f kve ne glasbe in cer-
|f, P et l a - Najprej poudarja
r nš činaht V  Vranski škofiji

N n, P V 1 UrglCni  j ezik  da se

vse , ;iem  in tudi na ko-

taa ačinT° Pet1 '- K ° je Škof

1  Petip i. 0Vesn ° izgnal sloven¬
il SDl e pri 0ra ’ Pa  dovoljuje, da

*e» i£„t raTllih ki

j fc .,*•'?,?* rabiti

j »i pJ” 1  domači jezik”. God
iV  Ije ta® k dana ’ a na J se ne u_

L  lana n 6r ni v nava di- Pre-
P a  so mehanično delujo-

ia  liarm la T lr ’ tam 'hurica, kita-

Pldiast 11 ^'' Godlbe ' ki i 'S ra -
:v > Prprt 1  mstp umente, so v
1 ov edane in se naj tudi

10 !

¥

pri procesijah ne upeljejo, če pa
so upeljane zaradi vojaštva ali pa
drugega moštva, naj ne igrajo ne¬
primernih skladb. (Pri velikonoč¬
ni procesiji v cerkvi srca Jezuso¬
vega v Ljubljani je godba tako
poskočne' igrala, da bi bile terci-
.jalke najraje plesale in fante ob¬
jemale). Dvojezične maše, pri ka¬
terih se je doslej do ofertorija la¬
tinsko pelo, potem pa slovensko,
so odpravljene — in se bo samo
latinsko pelo. Pesmi poskočne ali
zibajoče ritmike so prepovedane
takisto vsi gledališki napevi. Te
škofove odredbe so jako značilne.
Da je škof še zadnje ostanke slo¬
venskega jezika iz cerkve pognal,
temu se pač nihče ne bo čudil, saj
je tendenca vodstva katoliške cer¬
kve, iztrebiti vse, kar ni latinsko
in vzeti Slovanom ne samo staro¬
davne navade, nego tudi najslove-
snejše privilegije. Kar je škof še
dalje odredil, bo pa imelo le ta
uspeh, da bo vcerkvali iše bolj dol¬
gočasno kakor je bilo do sedaj,
kajti spevci in pevkami, kakršne
imajo naše cerkve zlasti v manj¬
ših krajih na razpolago, bo grego¬
rijansko slovesno petje prav smeš¬
no.

ŠTAJERSKO.

Od Sv. Marjete pod Ptujem po¬
ročajo : Na velikonočni ponedele-
ljek ponoči je nekdo vstrelil v 0-
no tukajšne orožniške kasarne.
Kroglja je režbila šipe, ranjen pa
ni bil k sreči nikdo. Storilec je kak
malopridnež, ki mu ni po volji, da
so tu od novega leta naprej na¬
stanjeni orožniki.

Drobne novice. Iz Ptuja. Na ve¬
likonočno nedeljo popoldne je zgo¬
rela koča zakonskih Šalamun v
Trebetincah. Zgorelo je skoraj vse.
Zavarovalnina znaša le malo svoto.
Zažgali so otroci z neprevidnim
velikonočnim streljanjem. Na ve¬
likonočni ponedeljek pa je zgore¬
lo domovanje zaknskih Plapen-
šek v Dežnem pri Makolah. —Sa¬
dovi slabe vzgoje. Nadučitelju šen¬
tiljske šole Gordonu je neki 13
letni učenec pokradel iz stanovan¬
ja okoli 120 kron. Denar je pora¬
bil za cigarete in sladkarije. Fant
se je učil v nemški šoli nemške kul
ture. — Iz Brežic. V nekem goz¬
du so našli ubito prevžitkarico
Demšič iz Brezjega. Njeni hčer¬
ki in zeta Horvatiča so zaprli, ker
jih sumijo uboja. Bili so si z ma¬
terjo v velikem sovraštvu. — Iz
Maribora: Policaja Kussmanna,
so spravili sedaj v Feldhof pri
Gradcu, češ da se mu meša. —
Iz Slovenske Bistrice. V Kočnem
pri Laporju so bili izvoljeni v ob¬
činski odbor narodni možje. Šta-
jercijanci niso imeli uspeha. —
Velika tatvina. Pri gostilničarju
Reehbergerju v Studencih pri Ma¬
riboru so vlomili tatovi ter odnes¬
li za 1200 kron denarja in drago¬
cenosti. — Iz Ormoža. V torek je
udaril 70 letni Martin Vidovič na
hodniku okrajne sodnije svojega
zeta Voršiča s palico loko močno
po glavi, da ga je ranil. Vidovi¬
ča so zaprli.

Vedeževalka v Mariboru. Koča-
rica Marija Pahernik v Dobrenju
je imela za velikonočne praznike
pripravljenih nekaj čednih svinj¬
skih pleč, precej masti in kloba¬
sic. To je nekdo izvohal in odne¬
sel precejšne množine zapeljivo
duhtečega mesa, klobas in masti.
Pahernik je pripovedovala vse to
sosedu Jožefu Černecu in dejala,
da ne ve za tata. Sosed Černe pa
je rekel, da on ve za neko žensko
iv Mariboru, ki zna vedeževati in
ročno iztakne vsakega tata. In
res sta se podala oba, Černec in
Pahernikova v Maribor k oni zna¬
meniti ženski, ki je stanovala v
Tkalski ulici št. 4 in ki so jo kli¬
cala za Marijo Kodrič. Marija Ko¬
drič je že 67 'let stara in po pokli¬
cu perica. Tako-le po strani pa
služi mariborskim babjevenkam
in babjevercem za ivedeževalko.
Včasih pripravlja tudi ljubavne pi
jače za nesrečne zaljubljence.
Stvar je bila pripravljena, po¬
magati Pahernikovi in najti sled
pravega tatu. Seve, kakor je to
med poštenjaki navada, le proti
poštenemu plačilu. Kodrička pa ni¬
ma nizkega tarifa. In Pahernikova
je hote ali nehote morala šteti naj¬
prej 3 K za neke reči, nato še 10
K za večno luč. Nato se je ženska
podala k Pahernikovi v Dobrenju
Ž njo sta šla Črnec in njegova

žena. V hiši Pahernikove je po¬
gledala starka že v karte, kaj ne¬
ki pravijo. Toda karte niso niče¬
sar povedale. Kljulb temu je mor-
rala Pahernikova šteti še daljnih
20 kron, Kodričeva pa ji je zapre¬
tila, da mora molčati, da ne sme ni
komur praviti, da je 'bila pri njej,
sicer bi se zli duhovi maščevali in
bi ji zažgali kočo, da, še celo u-
smrtili bi jo. Toda sosedje so kma¬
lu izvedeli za čudni dogodek, iz¬
vedeli so tudi orožniki, in strogi
državni pravdnik, in starka je mo¬
rala te dni v kamrico k okrožni
sodniji. Lam bo imela sedaj čaisa
dovolj, izmisliti si nov način, kako
bi se zopet dalo oskubiti kako
lahkoverno ženico.

PRIMORSKO.

Obisk angleške sredozemske flo-
tile v Trstu, Pulju in Reki. V pr¬
vem tednu v maju dospe v Trst an¬
gleško sredozemsko brodovje, ki
obstoja iz 9 velikih vojnih ladij.
Ta eskadra obišče potem še Pulj
in Reko. Avstrijska eskadra vrne
potem ta poset dne 22. maja na
Malti, kamor se bo do tedaj že tu¬
di vrnila angleška flotila.

Zopet vlom v trgovino. 16. apri¬
la ponoči so izvršili zopet znani tr¬
žaški tatovi predrzen vlom v pro¬
dajalno urarja Jois. Budina v uli¬
ci Commerciale št. 5. Tatovi so od¬
nesli mnogo ur, verižic in drugih
iredmetov vskupni vrednosti 4500
kron. Osumljen je bil 241etni te¬
žak Ant. Donet, doma iz Lovrane,
katergea je policija aretirala ter
spravila na varno. Njegovih so-
kriveeV do sedaj še nimajo.

Tat 48.100 kron prijet v Rimu.

Na tržaško policijsko ravnateljst¬
vo je dospela iz Rima brzojavka,
da so tamkaj prijeli osebo, ki se
popolnoma strinja s popisom tatu,
ki je vTrstu okradel se-nzala Rod-
dgueza na jako premeten način
za 48.100 kron. Sedaj se vrše po¬
gajanja ter razgovori med obema
oblastima o identiteti tatu ter o
njegovi zročitvi.

Mlad potovalec po svetu. Pred
dobrini mesecem '^b prijeli redarji
v Trstu nekega 141etnega fantiča,
ki je bil brez denarja in brez do¬
kumentov. Povedal je na policiji,
da se piše Rudolf Stanič, da je ro¬
jen v Biljah pri Gorici. Tu so bi¬
vali tudi njegovi stariši. Bil je v
Egiptu, pa je moral pobegniti iz
Aleksandrije baje iz političnih
( !) vzrokov. Dalje pravi deček, da
je izučen v čevljarstvu ter da je
šel v Trst zalto, da se izuči slikar¬
stva. Deček se nahaja sedaj v Go¬
rici na municipiju. 141etni fant
govori slovensko, 'laško, arabsko,
francosko in angleško. Fant je ko¬
zav ter pravi, da je imel koze v
Fajdumu. Dečkovo pripovedovan¬
je je deloma zelo neverjetno, a za¬
gonetka je, kje se je fant že pov-
sodi klatil po svetu, da si je pri¬
učil toliko jezikov.

Burja in njene žrtve. 16. aprila
okoli 5. ure popoldne je naenkreft
v Trstu začela pihati močna burja,
ki je proti večeru vedno bolj na¬
raščala. Obenem se je tudi tempe¬
ratura znatno znižala. Vsled ne¬
navadnega preobrata vremena je
bilo mnogo ribiških čolnov in dru¬
gih bark na' morju v nevarnosti, a
pristaniščni pazniki so prihiteli
vsem na pomoč. 17. aprila zjutraj
so opazili, da je burja odtrgala od
sidra veliko tovorno ladjo št. 68
podjetja prištanišenih del “Adria¬
tica”, na kateri se je nahajal 61
letni mornar Matej Godina, doma
iz Dalmacije. Burja je odnesla
ladjo in mornarja ter so vse poiz¬
vedbe in iskanja ostala do sedaj
brezuspešna. Pomorska oblast je
poslala na poizvedbe parnik “Pe-
lagosa”, podjetje “Adritica” p a
svoj parnik “Belvedere”. — Bli¬
zu Skednja so našli v morju mrt¬
vo truplo nekega kurjača turške¬
ga parnika “Lezdi”, ki je priplul
šele pred nekaj dnevi v Trst. V
žepu nesrečnega mornarja, ki ga
je gotovo vrgla burja v morje, so
našli 120 K denarja. — Tudi v bli¬
žini Pulja se je vsled hude burje
pripetila smrtna nesreča. 17 apri¬
la zjutraj so v kamnolomu pri Ti¬
voliju našli truplo starega moža.
Imel je (preklano lobanjo ter na
obrazu strašne rane. Iz listin ki
jih je imel pri sebi, so spoznali 66
letnega delavca Frana Krvavica iz
Knina v Dalmaciji. Sodna komisi¬
ja je dognala, da je moža prevrni¬
la v kamnolomu strašna burja ki
je tamkaj divjala. Mož je šel’po
stezi nad kamnolomom ter padel
v kamnolom kjer si je razbil loban
jo. — V bližini Sv. Križa je bib
za časa nastalega viharja več ribi¬

ških ladjic ob morju. Burja je od
teh odtrgala sedem ter jih odne¬
sla s seboj na odprto morje. Eno
teh bark s tremi možmi so dobili
včeraj zvečer v bližini Gradeža, o'
usodi ostalih sestih ladjic pa ni ni¬
česar znanega. Na teh ladjicah se
nahaja 24 mož.

Krvav zakonski prepir. Mornar
Peter Tamburin iz Poreča je do¬
spel te dni domov. Tudi njegova
žena, ki biva v Pulju, je prišla za
praznike v Poreč, kjer jo je pri¬
čakoval njen mož. Med potjo do-
mev se je med njima vnel prepir,
ker je mornar predbacival svoji
ženi nezvestobo. Približno 50 ko¬
rakov pred hotelom “Riviera”
pričel je mož svojo ženo pretepati,
nato pa je potegnil iz žepa nož ter
zbodel ženo z njim v desno roko
in v stegno. Žena je jela klicati na
pomoč, nakar jo je mož pahnil v
morje ter pobegnil. Ženo so še pra¬
vočasno rešili iz morja ter jo je
dospeli zdravnik za silo Obvezal.
Nato so jo prepeljali v njeno sta¬
novanje. Mornarja Tamburina je
popoldne aretiral orožnik na po¬
lju. Oddali so ga sodišču.

Drobne novice. Brivca so okrad¬
li neznani tatovi v Trsu. Peter Pa-
rin, ki ima svojo brivnico v ulici
Molino a vento, je na svoje veliko
začudenje našel zjutraj svojo briv
nico odprto. Ko je pregledal svoj
inventar, našel je z žalostjo, da so
mn tatovi odnesli 33 britev, 7 striž¬
nih strojev, kito ženskih las ter
nad 60 K denarja. Vsega skupaj
so napravili tatovi okrog 270 kron
škode. Brivec je naznanil celo za-
levo policiji, ki pa o storilcih ni¬
ma še nobenega sledu.

Nevarna grožnja. Na zahtevo J.
Virginija v Trstu so aretirali tri
njegove uslužbence, ki so mu radi
spora glede plače grozili, da ga
umore.

Nevaren nasilnik je loletni An¬
gel Preden iz Rovinja, ki je vkr¬
can na Lloydovem parniku “Ma-
rienibad”, ki je že večrat grozil
posameznim mornarjem. Pred
kratkim se je sprl z oglarjem Jos.
Stipaničem ter mu grozil, da ga
umori. Šel je na to v kuhinjo ter
pograbil nož, da bi svojo grožnjo
tudi izvršil. Pravočasno so ga še
prejeli ter preprečili kako krvo-
pr elit je. Mladega nasilneža je dal
kapitan aretirati.

Smrt na cesti. 16. aprila okoli 8.
ure zvečer je postalo branjevki
Emi Štefec na Piazza- Verdi v Tr¬
stu nenadoma slabo. Mimoidoči so
jo prenesli v bližnjo hišo, kjer je
še pred prihodom zdravnika umr¬
la. Njeno truplo so prepeljali v
njeno stanovanje.

V morje je padel zidar Jakob
Misoulin. Mož se ga je malo nasr-
kal, nakar je izgubil ravnotežje
ter padel v morje. Z veliko težavo
so pijanega moža potegnili iz mor¬
ja ter ga po prvi pomoči oddali v
domačo oskrbo.

Ogenj. V deželni bolnici v Pulju
je izbruhnil ogenj, ki ga je dospe¬
la požarna hramba kmalu omejila.
Škoda je malenkostna, vendar pa
se je večina bolnikov pri tem poža¬
ru zelo razburila.

Predrzni vlomilci so vdrli v sta¬
novanje Alojzija Ferluga v Trstu,
ko je ta šel za nekaj časa od do¬
ma. Pri belem dnevu so splezali
na streho hišice, vdrli v podstre¬
šje, od tam v sobo ter iz neke za¬
klenjene omare ukradli več zlatni¬
ne v vrednosti 220 K in poleg te
ga še 130 K denarja. Tudi v stano¬
vanje Rafaela Levija so vdrli vlo¬
milci in odnesli več inozemskega
denarja in drugih stvari za i>ri-
bližno 200 kron.

Poskušen samomor. 271etna Iva¬
na Bekaš, stanujoča v ulici del
Monte, št.. 15, je vsamomorilnem
namenu izpila nekaj cinkovega sul
fata. Poklicani zdravnik ji je iz
pral želodec ter jo putil v doma¬
či oskrbi. Vzrok poskušenega sa¬
momora še ni znan.

Nesreča pri streljanju. ,171etne-
mu kmečkemu fantu Hektorju
Razzu v Kaštelu je pri velikonoč¬
nem streljanju z možnarji odletel
ves naboj v lice ter mu zadal straš¬
ne opekline. Prepeljali so ga v tr¬
žaško bolnico.

KOROŠKO.

Občinske volitve v št. Jakobu
v Rožu so se vršile v torek po Ve¬
liki noči. Slovenci so zmagali v
vseh treh razredih ter so bili ob-
činški možje izvoljeni soglasno.
Nemčurjev ni bilo blizu.

Fingiran rop. Iz Št. vida ob Gli¬
ni poročajo, da je naznanila hčer¬
ka kočarja Ana Štener, da sta jo
na poti domov napadla dva moš¬
ka ter jo oropala. Vse preiskave
in vsa poizvedovanja so bila za-

I st on j. Končno se je dognalo, da je
j Ana Steiner fingirala rop, kar je
ta tudi po daljšem tajenju prizna-
ia.

Zvit slepar. Iz Svinca poroča¬
jo o zvitem sleparju, ki je v naj¬
krajšem času Ogoljufal razne po-
sesnike za več nego 200 kron. 30
letni dninar Rudolf Miiller iz
Svinca se je pri raznih posestnikih
zglasil za delo. Dobil je pri nekem
posesniku nekaj predujema, na¬
kar je rekel, da gre k prejšnjemu
delodajalcu po svoj kovček ali pa,
da mu nese posojeni denar nazaj.
Seveda sleparja ni bilo več blizu.
Na ta način je goljufal že precej
dolgo ter osleparil celo vrsto de¬
lodajalcev za večje ali manjše
zneske.

Drobne novice. Tatvina. O ne¬
sramni tatvini se poroča iz Spita¬
la Ob Dravi. ’ Tamkajšnjemu go¬
stilničarju Jožefu iScheiflingerju
je neki tat odnesel iz denarnice
ki je bila spravljena v omari za
steklenice, 250 kron. V denarnici
je bilo 350 kron denarja, vendar
pa je tat pustil v mej še sto kron.
Osumili so nekega fanta, ki se je
v gostilni prejšnji večer izdajal
za živinskega trgovca, ni pa imel
denarja. Prenočeval je v predso¬
bi gostilne ter se drugo jutro naglo
poslovil ter pri tem plačal svoj
dolg prejšnjega večera. O tatu
do sedaj še nimajo sledu. — O
redkem gostu v naših krajih poro¬
čajo iz Št. Vida ob Glini. Tamkaj
so nad mestom opazili veliko jato
vran, v katerih sredi je bila tudi
pristna živa štorklja, katero so
vrane zasledovale. Po daljšem od¬
moru v bližini mesta se je redek
gost odpravil v kraje, kamor je
bil namenjen. — Smrtna nesreča.
Iz Sv. Štefana na Koroškem po¬
ročajo o nesreči s smrtnim izidom.
Babica Helena Stiibinger je šla v
bližini Sv. Štefana po svojih o-
pravkih, ko jo je naenkrat napa¬
del v bližini na paši se nahajajoč
mlad bik. ena se je branila s pa¬
lico, vendar pa je bika to še bolj
razjarilo ter je zabodel žensko z ro
govi, jo vrgel ob tla in teptal po
nji. Žena je pri tem dobila več
težkih notranjih poškodb, zlom¬
ljenih je imela več reber in tudi
ključnico. Nesrečnica je kmalu na
to po silnih bolečinah izdihnila.

POZOR?

PLAČAJTE
ZEMLJIŠKI
DAVEK ZA

1913

1

NA

Miner’s State Bank

Chisholm, Minn.

iTV^VifVVVVVvVVVVVVVVV!

FIRST NATIONAL BANK

Chisholm - - Minn.

v

JK

v

S

v

$
£
ML

V
A
v
A

%

V

A

V

Jat

V

Sl

V

A

V

Sl

V
Sl

V

Sl

V

Sl

v

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

Obrestuje denar po 3°| 0

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Pridite in se prepričajte!

Med

živimi

žicami

SRČNI FANTJE, K ATERI SO USLU-
ŽBENIV NAPELJAVANJU ŽIC ZA ŽIČNI
PROMET, LJUBIJO TOBAK, KI IMA
BOGAT, NARAVNI OKUS — TOBAK,
KI POVZROČI OBČUTKE, KATERI NA¬
PRAVIJO MOŽA ŽIVAHNEGA. IN TO JE

PEERLESS

Long Cut Tobacco

Mi smo porabili petdeset let in milijone dolarjev, da
smo dosegli razne vrste tobaka. In mi vemo, da povzroči
zadovoljenje vnetega kadilca ali čikarja le kakovost tobaka, le ocena tobaka.

Mi rabimo za izdelovanje PEERLESS le pristni tobak
iz južnega dela države Kentucky. Mi mladimo tobak tri
do pet let, da dosežemo popolno bogastvo tega tobaka. S
procesom se ne da prenagliti. Zategadelj ne more biti
noben tobak tak kot je PEERLESS — in PEERLESS je
vedno enak.

Nič ne de, kakošen tobak rabite sedaj, poskusite
PEERLESS le en teden, in videli boste, da vam bo dal
PEERLESS boljše zadovoljstvo , dan na dan, če delate ali
če počivate, če čikate ali kadite, zunaj in v hiši, kot vsak
drugi tobak. Koncem tedna se ne boste mogli ločiti od
PEERLESS. Prodaja se povsod v zavojih po 5 centov.

Druge velikosti po lOc, 20c in 40c v zavojih in 45c v kositerni

škatljici.

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenic Saml-Weekly.

Owned and publlshed by the

•lovenlan Prlntlng &  Publlsbing Company

a Corporation.

_ Ptici ot Builneis: Dulutti, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _

National Herald

Itsutd a<ery Moniay and Ttiursday; »ubscrlptlon yearly $2.00 _

Th« best Acvertlsmg medlun; among Slovenlans In the Nortlmest.

Rates on appllcatlon

CBterel at tecond-class matter May > 1 .1911 at Ihe post otflct

Ouluth, Mino., un der the tet March 3,1879." _

»NARODNI VESTNIK"

Izdata

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn.
fia|a vsak p onedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh
Naročnina stanci

Za Ameriko In Canado za celo leto . 12.00

za pol leta 11.00

Za Evropo za celo leto . ■ _■ ■ 13-00

Ooplsl brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov:
“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth, Minn.

Telephone, Melrose 1113.

ŽRTVE V COLORADO NISO BILE ZA¬
STONJ.

Nehote se skrči človeku roka v -pest, če se
spomni 'zadnjih dogodljajev v Colorado, ko
so uganjali miličarji nezaslišna grozodejstva
nad siromaki, ki so si hoteli s štrajkom prido¬
biti boljši košček kruha in nekaj več p-ravie.
Ni jim bilo dovolj, da so podili 'z orožjem v
roki štrajkarje kakor divjo zver, maščevati
so se morali tudi nad ženami in otroci in. to na
tako grozovit način, 'da se zgraža ves ciVilizo-
vani svet. Končno »o se zganili tudi v Wa-
shingtonu ter poslali zvezno vojaštvo v štraj-
karske okraje, miličarji so se pa morali umak¬
niti. Sedaj je v štrajkarskem okrožju mir in
red; popolen sicer ne, kar je pa sumljivo. Kri
nedolžno umorjenih 'žen in otrok vpije- po
maščevanju. Le hladnokrvnosti in razsodnosti
trezno mislečih voditeljev miri razdražene du¬
hove. • ‘v

Kdo je kriv vsega tega, da je prišlo tako
daleč, da se je v la-stni deželi prelivala nedolž¬
na kri, da je morala zvezna vlada poseči vmes,
ko si oblasti države Colorado niso mogle več
pomagati? Nekaj mogotcev, katerim zaleže
par ‘tisoč dolarjev manj, kakor siromašni de¬
lavski rodbini nekaj dolarjev. In tem mogot¬
cem, ki lastujejo premogovnike v Colorado,
načeljuje bogataš John D. Rockefeller mlaj¬
ši, ki je izrekel drznega čela pred posebno
komisijo v Wa.shingtonu, da izgubijo družbe
rajše vse do zadnjega dolarja, kakor bi pri-
poznale svojim delavcem pravico se organizi¬
rati! Bogataši se smejo organizirati v proti-
postavne truste, delavec ‘pa ne sme iskati za¬
slombe v združenju sebi enakih trpinov. Rav¬
no to zloBtavljanje delavca in njegovih pravic
je povzročilo to dolgotrajno delavsko borbo z
vsemi pritiklinami in posledicami, za katere
je direktno odgovorna Rockefellerjeva druž¬
ba. Rockefeller pošilja med svet izjave, da ne
zadene njega, oziroma njegove družbe nobe¬
na krivda. Zakaj pa potem ne pripo-zna pra¬
vice organizacije delavstvu, ki mn.nareja mi¬
lijone. Saj je on tudi organiziran, seveda s
sebi enakimi, ampak delavci od te bogataške
organizacije nimajo nobene koristi, pač bi
jo pa on s svojimi kom-panjoni še vedno imel
tudi od organizovanega delavstva. Sam je po¬
vedal, da dovolijo- družbe vse, razun
“principa’. Princip je pa takim ljudem za-
poznanja unije. Zakaj se potem upira? Iz
sužnjenje delavca. To ve vsakdo in zato o tem
ni treba veliko izgubljati besed.

Rockefeller in ljudje njegove baže pravi¬
jo, da plačujejo delavce za njihovo delo. Vze¬
mimo, da je to res. 'Odkod pa prihajajo po¬
tem oni milijoni, katere kupici jo ti bogataši!
Stari Rockefeller je prepisal svoje pravice do
rudnikov v Colorado na svojega sina, in ta
vleče sedaj denar, ne da bi se količkaj potru¬
dil zanj. Saj ima ljudi, ki storijo vse, od naj¬
slabše plačanega delavca do najvišjega urad¬
nika družbe, katero kontrolira. Ti ljudje so
res plačani, ali kako! Rockefeller sam pa v
celem svojem življenju ne bo pretrpel toliko,
kakor premogar v enem mesecu. Ampak to je
njegov “plačani ’ delavec, kdo in s čim pa
plačuje njegovo košato življenje, ne vprašuje
in tudi ne vpraša vesti. Saj ima svoje “trdne
principe. ’ ’

Ji “principi” pa znajo privesti bogata¬
še Rockefellerjeve bažS tja, kamor se jim niti
ne sanja. Nism-o več v onih časih, ko se je po¬
metalo s takozvanimi nižjimi sloji, to je, s
proletarijatom, kakor se je komu zdelo. Gro¬
zodejstva miličarjev v Colorado morajo pre¬
tresti vsakega človeka, ki ima količkaj srca.
Toda one žrtve niso bile zaman. To dokazuje
jako dobro govor podguvernerja države Il¬
linois, O Tiara. Pravega prepričanja tega mo-
za sicer ne poznamo, ker je aimerikanskim
politikarjem malo verjeti, vendar je značilen
njegov govor, katerega je imel na nekem -zbo¬
rovanju “Chicago Federation of Labor.” Pod-
guverner, čuvši predgovornika o razmerah v
Colorado, je izjavil dobesedno: “Delavski

voditelji so -govorili danes o oboroženi ustaji
delavskih sijev, a vendar upajo, da bodo po¬
ravnana nesporazumi jen ja brez prelivanja
krvi. Tudi jaz upam to. Ako se pa nespora¬
zum ne konča mirnim potom, so pa še druga

sredstva. Tudi jaz bi mogel -postati anarhist,
a samo radi tega nisem, ker sem optimist.”

Tako je izjavil podgoverner 0’Hara, člo¬
vek, ki je za guvernerjem v najvišji državni
službi! Znamenje časa!

Za nasilstva nismo in ne bodemo. Ali vse
kaže, da se mora vdoglednem času zgoditi v
Ameriki preobrat, kakršnega morda zgodo¬
vina še ne pozna. “Grosse Ereignisse werfen
ihre Schaten voraus”, -pravijo Nemci, kar bi
■prestavili v slovenščini prispodobno najbolje
■z rekom: “Iz malega naraste veliko.”

SLOVANSKO IZSELJEVANJE V SEVERO-
AMERIŠKE ZDRUŽENE DRŽAVE V I.

1913

•

V -vvashingtonski zbornici razpravljajo o
predlogu 'glede ameriških priseljencev, torej
o predlogi, ki se tiče vseh vlad in tisoeev ev¬
ropskih rodbin. Ne gre tu za zakon, ki ima
morda pomen samo -za Ameriko, marveč 'za
določila, ki se predvsem tikajo Evropejcev.

Naselitev, predvsem v Združene države,
ni tako lahka, kakor bi se to navadno pred¬
stavljalo. Razen potrebne vsote denarja, s ka¬
tero se mora priseljenec napram komisarju
Združenih držav izkazati pri -pristanitvi ladje,
je še cela vrsta važnih okolščin, ki pridejo v
poštev pri natančni preiskavi ma Ellis Islandu
pred raznimi komisijami . To so predvsem hi-
gijenični oziri, ki so podvrženi natančnim
predpisom priseljeniškega zakona, vendar pa
pridejo v poštev tudi socialna vprašanja in po¬
licijske odredbe. Mnogokrat odločuje malen¬
kost, navidezno neznatna, da so za > onj vse
muke dolgega potovanja, da so brezuspešne
vse žrtve, kajti vse to onemogoči deportacija.

Slučajev deportacije je zdaj mnogo več
nego v preteklih letih. Nenavadna brezposel¬
nost ogromn ega števila delavstva y vseh Zdru¬
ženih državah naravnost sili priseljeniške ob¬
lasti k izvanrednim odredbam.

Dandanes moremo govoriti ne samo o
ogromnem priseljevanju, marveč tudi o ogrom
ni deportaciji, očemur sprioujejo tudi podatki,
ki jih je objavil priseljeniški oddelek delav¬
nega -departmenta v Washingtonu za preteklo
fiskalno leto 1913. Čeprav segajo podatki, na¬
vedeni v tej statistiki, samo od 1. julija 1912.
do 30. junija 1913, nevpoštevajoč kritično je¬
sen in -zimo lanskega leta, vendar moremo iz
njih spoznati ne le velik prirastek priseljen¬
cev, marveč tudi velik prirastek -deportiran¬
cev.

Oficialno poročilo priseljeniškega urada
navaja število oseb, ki so se pripeljale v Ame¬
riko, oziroma,odpeljale, pri posameznih narod¬
nostih v dobi od 1. julija 1912 do 30. junija
1913 sledeče:

Iz te 'Statistike je razvidno, -da je čisti pri¬
rastek slovanskega življa v severoameriških
združenih državah skoraj 300.000 oseb. Naj¬
bolj so prizadeti Poljaki-, Rusi, nato pa mi Slo¬
venci in Hrvati.

Slovencev in Hrvatov se izseli vsako leto
torej povprečno 45.000. Če odštejemo one, ki
se vrnejo v domovino, tedaj se izseli ter osta¬
ne v Združenih’ državah okroglo 30.000 Slo¬
vencev in Hrvatov, število, ki je -za razmere
na -Slovenskem naravnost katastrofalno, če
vp-oštevamo, da so to večinoma mladi in zdra¬
vi ljudje.

V fiskalnem letu 1913. se je priselilo v
Združene države 1,427. 227 oseb, vrnilo pa se
jih je 611.924, torej -znaša čisti prirastek 815,-
303 osebe. Iz tega je nadalje razvidno, da tvo¬
ri več nego eno tretino tega prirastka ameri¬
škega prebivalstva Slovanov. Eno desetino
vseh teh slovanskih priseljencev pa tvorijo
Slovenci in Hrvati.

Ker je izkrcanje navadno združeno -z ve¬
likimi težkočami, so slovanski krogi v Združe¬
nih državah ustanovili v New Yorku “Slovan¬
sko priseljeniško družbo”, ki skuša čim naj¬
bolj pomagati slovanskim priseljencem. Ta
družba se nahaja v ulici 23., št. 436 v New
Yorku in ima namen, skrbeti za vse slovanske
priseljence 'brez razločka, iz katere -dežele pri¬
hajajo in kakšne vere so. Družba je popolno¬
ma dobrodelna, neodvisna od vsake vlade in
cerkve, kajti ji sploh ne -gre -za -kakšno agita¬
cijo, marveč edinole za delovanje, kateremu
se je posvetila: pomagati in svetovati prise¬
ljencem pri prvem njihovem koraku v Ame¬
riko.

Namen slovanske družbe, katere predsed¬
nik je Srb Mihael I. Pupin, profesor na colum¬
bijski univerzi, podpredsednica Helena Jen-
kinsova in drugi podpredsednik -dr. Pisek, ni
t. a > lla  Podpira direktno ali indirektno izselje¬
vanja Zastopnik družbe je ves dan na Ellis
Islandu, išče slovanske priseljence ter jim po¬
maga s svetom in dejanjem. Posebno pozor¬
nost obrača na priseljence, ki so jih oblasti 'za¬
držale na otoku ali jih že po-slala domov ter

NARODNI VESTNIK

se pritožuje, če je le količkaj mogoče, proti
odločitvi oblasti na Ellis Islandu in proti de¬
portaciji pri osrednjem uradu v Washingtonu.

Za priseljence vzdržuje ta slovanska druž¬
ba svojo lastno 'hišo, kjer se morejo tako dol¬
go 'Zdrževati, dokler ne urede svojih zadev. Za
prenočevanje in hrano plačujejo le neznatno
vsoto. Neprecenljivih zaslug si je pridobila ta
družba z ozirom na žene in dekleta, ki pride¬
jo čestokrat vroke sleparjev in drugih nevar¬
nih subjektov. Družfbina pisarna -posreduje za
obe stranki popolnoma brezplačno. Če mogo¬
če posreduje priseljencem tudi službo in jim
daje informacije o regulaciji delovne borze.
S tem hoče družba obvarovati priseljence
zmote in izdatkov, da bi ne šli tja, kjer je
preveč delovnih moči in -kjer bi torej le težko
dobili dela. Vsled tega stremi družba za tem,
da namešča priseljence samo tam, kjer ne do-
staja delovnih moči. S -tem se delavec pred¬
vsem obvaruje sleparskih agentov.

V izkazu o delovanju za 1. 1913. navaja
družba, da je imela, v oskrbi 1976 oseb. Od teh
je bilo 822 moških, 1145 ženskih. Po narodno¬
sti so bili: Čehov 183, Bolgarov 5, Hrvatov
121, Litavcev 421, Poljakov 210, Rusov 86, Ru-
sinov (Malorusov) 323, Slovakov 223, Sloven¬
cev 82, Srbov 235, raznih 88. Zastopnik druž¬
be intervinira sleherni dan na Ellis Islandu.
Iz njegovega poročila je razvidno, da je za
njegovo pomoč prosilo 1. 1913 v 3037 slučajih
4341 oseb. Pritožb je bilo vloženih 234, od ka¬
terih je bilo ugodno rešenih 81.

Vse izdatke, ki jih ima družba in ki niso
majhni, krije družba z dobrodelnimi pri¬
spevki.

‘VELIKANSKI POMEN ADRIJE”.

Minula so že desetletja, kar so Prusi obr¬
nili svoje poglede na Trst. Še pred 'bitko pri
Kraljevem gradču so spoznali velikanski na-
rodno-poliitični in gospodarski pomen Trsta,
'ki bi jim odprl pot v Sredozemsko morje in v
Malo Azijo in že 1. 1860., ko sta se Bismarck
in madžarski revolucijski general Tiirr razto¬
varjala o razdelitvi Avstrije, je rekel Bis¬
marck: “Trst je bodoči pristan povečane
Nemčije”, ter dostavil, da Nemčija nikoli ne
prepusti Trsta Italiji. Prusi so že tudi takrat
posvečali Trstu pozornost, ko se avstrijsko
nemštvo zanj še nič zmenilo ni. Profesor Je¬
senko v Trstu, ki je dobro poznal tržaške raz¬
mere, je že -pred davnimi leti razkril v “'Slov.
Narodu” kako je pruska vlada skrbela za na¬
seljevanje trgovcev i-n obrtnikov iz Rajha v
Trstu in je tudi razkril, da je Bismarck sub-
vencijoniral “Triester Zeitung“ ter ji poslal
Prusa s poljskim imenom za urednika. Brez
dvoma je to vzrok, da je v Trstu toliko veli¬
kih in trdnih trgovcev iz Nemčije, dočim av¬
strijsko nemštvo v Trstu v trgovini ne igra
posebne vloge. Avstrijsko nemštvo se tudi
sploh dolgo časa ni nič brigalo za Trst. Nemci
v Trstu so hodili roko v roki z Italijani in so
pospeševali italijanstvo. Svoje čase je imel
Trst celo drž. poslance in obč. svetnike, ki so
bili po rodu in mišljenju Nemci, pa so dosled¬
no zastopali le italijanske koristi Šele kakih
deset let tega, kar so avstrijski Nemci začeli
misliti na zavojevanje Trsta in za njim ležečih
slovenskih dežel, od 'balkanske vojske so kar
obsedeni misli, da. mora postati Trst njihov.
Trstu posvečajo sedaj največjo pozornost, lo¬
tili so se organiziranja nemštva s posebno
vnemo in skušajo dobiti vse več pozicij v roke
Kaj .jih žene, to precizira prav dobro “Deu-
tsches Volksblatt” ki pravi: “Immer mehr
dammert den Deutsch-ostereichern die unge-
heure Be-deutung der Adria und des Mittel-
meeres auf . . . Mogen di ‘Slaven noeh so
drangen und noch so :gewaltige Machtmittel
in Anspruch nehmen, um die Kiiste zu gelan-
gen, solange es ein Deutschtum in Oesterreich
gibt, das auf der Wacht steht, wird dies nie
moglich sein”. Zanimivo je le priznanje, un-
geheure Bedeutung”; kdo bo Trst zavojeval,
to je še neodločeno; upamo pa, da se bo slo¬
venskemu narodu -posrečilo premagati vse
svoje nasprotnike in izpolniti svojo svetovno
zgodovinsko nalogo: pridbiti in ohraniti Trst
Slovencem in zapreti nemštvu pot do Adrije.

“S N.”

Največja prodaja fonografom

_ _ . X, ki ima najslajši, najjasnejši, naj-

Slika predstavlja RE °* L  ?° VO wfi ikost  stroja je prikladna, 12 inčev široka,
glasnejši in najcistejši glas. v' ix  hrastovine, bogato emajlirana

7 inčev visoka. Omara j d  Za  trpežnost se jamči 15 let. Te vrste

ter krasno okicena z zlatimi or  • zapadi  tekmovanja pa prodajamo se-
stroji prodajali 10  s *^ os l ej  , P J=  ' Kanade zaeno z 12 najboljšimi ploščami
daj te stroje širom Zdruz. drža ce nika in 500 iglami za samo

katere si lahko sami izberete iz nases«

BIA gramofone.

Vam pošljemo poštnine prosto.

OBJAVA.

Rojakom naznanjam, da sem zo¬

pet začel razprodajati zemljo v slo¬
venski farmerski naselbini v Wau-
saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬
ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬
di že mnogo naselilo ter si posta¬
vilo svoja -domovja.

V prvi vrsti povdarjam, da se
prodaja ta zemlja izključno le Slo¬
vencem, da dobi tedaj vsak kupec
rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬
kaj naseljen s svojo družino, tako
da morem vsakteremu v vseh mož¬
nih ozirih pomagati in mu na roko
iti. Svet, katerega prodajam, je v
splošnem jako rodoviten, ter se
pridela na njem vsakovrstne pri¬
delke kot v starem kraju. Pod¬
nebje je ugodno, voda zdrava in
dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬
dno dober trg za vse pridelke, ki
se prav lahko in dobro prodajo.
Kraj, ki je jako prijazen in zdrav,
nudi tudi vse ugodnosti, kot po
večjih mestih. Tu imamo med dru¬
gim dobre šole, cerkve, mlekarno
kmetijske družbe, banko, različne
trgovine, dobra pota in jako ugo¬
dne železniške zveze z vsemi dr
žavami Unije it-fl.

Postrežba je poštena in solidna.
Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste
lastninske papirje brez vseh ob¬
veznosti, kakor Deed in Abstract,
in to brez odlašanja ali kakih po¬
sebnih stroškov. Tu se ni bati, da
bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬
bil denar ali zemljo, ker garantira j
za to Grimmer Land Co., ena naj¬
večjih zemljiških družb, ki lastuje
na stotisoče akrov zemljišča. Da
je vse to resnica, Vam lahko doka¬
že veliko število rojakov, ki so tu¬
kaj kupili zemljo, in številna za¬
hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬
komur na razpolago.

Povsod tu naokoli je cena zem¬
lji že poskočila, a jaz prodajam
rojakom še po isti ceni kot lani, to
je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬
di povrnem vožnjo vsakomur, ki
kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬
goji so jako lahki in ugodni. Za
natančnejša pojasnila se obrnite
pismeno ali osebno na

A. MANTEL, Wausaukee, Wis.

istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter CGLUM-
istotaKo p pišite po naš novi, bogato ilustrozam cenik, katereca

Saul Birns, 117 2 nd  Ave., Dept. 47 New York

Ako je laž stara en dan, smatra se jo pač
za laž; ako je stara sto let, nastane iz nje pri-
povest; če je .pa stara tisoč let, spremeni se
v sveto legendo in služi kot osnovni temelj za
kako veroizpovedanje.

Ako želiš učenosti, pojdi v mesta med
učene ljudi; ako hlepiš po časti in visoki služ¬
bi, -pojdi kamor te srce -pelje; ako pa želiš pra¬
ve- sreče, ostani v domovini.

Fr. Erjavec, Zamorjeni cvet.

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz Chisholma in okolice na¬
znanjam, da sem preselil svoj

GOSTILNO

v Klinc-evo hišo na
2nd AVENUE & LAKE STREET.

Priporočam se Slovencem in Hrvatom
za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

Ali dokler je človek mlad, ne mara umi¬
rati srce. Opomore si naglo, vstane misel iz
teme, -plah plamenček se dvigne v skritem ko¬
tu mlade duše — novo hrepenenje, nove san¬
je. In naenkrat preleti duh veliko daljo, pre¬
živi celo vrsto dogodkov, ki jih razvrste pred
njim drzni mladostni sni. preplava bližnjo bo¬
dočnost in pride do ciljev. Negotovi cilji so
to, srce trepeče in je plašno, ali upa obenem.
In tako ni prazno in živi zopet veliko in burno
življenje, ki kipi in polje v nadah in hrepe¬
nenju.

M <  'Pugelj, Magda; Zvon 1907.

Cenjeni rojaki!

Naznanjam Vam, da sem kupil
salun od Matt Primožiča na Eve-
leth, ter se vam priporočam za
naklonjenost.

Zagotavljam dobro postrežbo.

Mirko Rudman.

(4x.)

Pozor krojači!

Sprejme se krojač, ki zna dela¬
ti male komade. Plača od komada
ali -na teden.

Anton Gradisher,
krojač, Ely, Minn.

Naročite si Narodni Vestnik.
*ka celite dobro čtivo.

Prvi In centralni oddelek Gen i

sta, Trrai iaTrlarne v Minnesoti, sta arlina Vrnia V4 »

sta hraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se držita <- o. '
tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane $25 000 orm "* 8
okraju bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev T '<

Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. 0 ' 0  “Oautji

Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanete os s,
naprej,sicer  $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesečnih

po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej, četrtina'Z,i Iz¬
ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še vsal

Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na

Gary Land Company

202 Palladio Building Duluth, Mir-

ZASTOPNIK ZA EVELETH

M ax Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Minr

-? ll0tel , ;

, bi l^ 11 le
; fotogr £

ti in 1

# vil  „■
Jonesi arm e ;

s  potuhoj 1
tovai

an je P otisl

oninato, kje

:i tovarišem
jede

“(lijte:

kijem,

ki

»nec g a  F
?dnejši, ko je
; ro f Rosetti ?
da Dušan je
Ljimenee ne gov

Vi prihranite $11)

če naročite obleko pri GLASGO^
W00LEN MILLS.

Razloček, če kupite obleko za $25.00«
nas ali 'kje drugje, je ravno $10.00. Če A
rete obleko tukaj, vam ostane $10.00, in
rejena je po meri, če jo pa zberete druge
boste prikrajšani za $10.00 in v najveo a
čajih ne bo narejena po meri, aimpa-k 'bona»
čena od drugje. T-o je ves razloček, in te J*
dovolj _ Vi ste plačevali mogoče $25.00 a
obleko — ali ni boljše, da pridete k na
par minut, da Vam obleko umerimo po it
in vi -dobite isto blago, katero ste zbral'
to le za $15.00. Vi gotovo nočete vreli
$10.00, ker tega niti bogataš noče storiti.

Obleka
ali

površnik

narejeno

p°

meri

So, kajpak.”
.. Evo vam zli
važni zadevi. 1
"Gospod,” je <
aje pri nas....
aj je plačal ra
ij.... mislim ti
“Dobro,” je de
iiela. Pokaži m
"Za Krista, gos

. 1 s ®Upo

Trebilo
-. Postavil si
"uoiino;

12 ookroži
iC : obn a, držal;
jj! f 1SaD a -do
. al ° skora

. - a J

0111  rdeči;

m
mej

dravii

RiSi*

333 W. Superior St,
Duluth, Minn-

GEO. H. MILLS. Mgr.

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNj

CENTRALNA LEGA.

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

J# tf5

SOBE S P* RN ° 'lo VOP®

toplo  IN MRZ L r,


UREJENE PO N^^iie

DERIMčM

Park Hote

ILIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVE^
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE 1673 .

duluth. ^

iH 1 *

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN

po-

-SČ T '

CENE ZMERNE, POSTREŽBA

TOČNA

5'Potniku
>na f

*

1  steni.

»D,

z

me



%' k,

tii»

ar

-eu i > >

tr.

tie §

sič e ,

le;

."trn " 2 av :
??!'<» i

«i*2

0'ZY|

V H

»OtSil

M


S0y

Ali

0 ; b

•ne

C Hi

Zlu


N

Uq

Vs '

X:

»k

liSo

ii H N (

Oo.

’d;


ZA SVOBODO IN UDBEZEN

ROMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

kar se mi zdi potrebno,” je menil Ivan, “je, da ostanejo
I ^ r '°die zavezniki v rezervi, za skrajno silo. Ozirati se moramo
bnaj, on i sami svoje še nedovršeno podjetje in da jih torej
S t0 ' \ a reZ  potrebe izpostavljati v naše namene; nadalje pa moramo
kti da mora ‘biti njihova pomoč pred vsem bolj — kako naj
' —-'diplomatskega značaja. Baš radi tega pa ne smemo kazati
■% 41 enl  trebe, da imamo v njih zaslombo in sploh kake zveze z njimi.”

•*- ‘ u;i  —|T" —j e n . a g a  j U go-

bilo “trojnemu

nska družbica pritrjevale

' a  " olčividno nerodno, ostati križemrok. Vzlasti Kazakov je
reemo.

je hitel, mahaje z rokami: “Zaveza je zaveza!
/ ni- i. °boste pa gledali na nas, če vas bomo sami spremljali ? ’ ’

7)\a,V KLmodie hnajo vendarle prav,” je  rekel nazadnje p

‘Mislim, da smem priznati to, ne

1P  Cev tega nazi anja je bil precej različen. Dočim
GU \F 0t - družbica pritrjevaje kimala z glavami, je bi

*^M“Čort vozmi

B«ko boste pa g ,, . . . , . ...

r$:  il o gospodje imajo vendarle prav,” je rekel nazadnje poročnik

^ m  ' ,  ki je 'sodil najtrezneje

h dal nam samim slabo izpričevalo. Skoraj izključeno je tudi, da
i pij v hotelu samem na posebne težkoce. Da pa ne zaostanemo
“kioma bi predlagal, naj gre Kazakov z vami.”

Izborno!” je pritrdil Dušan. “V hotel pojdemo .torej gospod
: v - Ivan in jaz; Jovo in Marko naj se držita blizu kje pri
] ^ h °J. ostali pa čakajte tn, da boste pri roki, ako bi vas bilo
r OM hiToda upajmo, da ne bo sitnosti.”

po tern kratkem pregovarjanju se je napotila določena trojica
Ladoma v hotel; prej pa sta naša prijatelja še naročila Jovu in
>  iku da naj kakorkoli zadržita vsakogar, kdor bi hotel vstopiti

*\diti in bi bil le malce podoben Birbantiniju, ki- ista ga poznala
pušanovi fotografiji.

Krivonosi armenski vratar je pozdravil došlece z globokimi po-
I, L i n s  potuhnjenim poizvedujočim pogledom. [Pojavljenje Kaza-
ra  novega tovariša, ga po vsem videzu ni baš zazibalo v brez-

tmost. , , . - T •

Dušan je potisnil krivouosca brez dolgega uvoda v diplini po-

jjo  čumnato, kjer je čakal na goste hotela “De's Cinq Nations”

'•‘.ILkVSi mignil tovarišem za seboj.

CJ“Cujte,” je dejal vratarju. “Dopoldne sem se seznanil z gro-
|i Bosetftijem, ki stanuje pri vas. ...”

■“* Armenec ga je pogledal in napravil neveden obraz, ki je postal
nevednejši, ko je ujel opazujoče poglede trojice.

Grof Rosetti?_ Ne poznam tega gospoda-”

ompany Toda Dušan je bil dovolj psihologa, da je videl naprvi pogled
Armenec ne govori resnice.

“No, kajpak,” je nadaljeval brezbrižno. “Grof Rosetti stanuje
. Evo vam zlatnik, in spomnite se. Govoriti bi imel z njim v
;o važni zadevi. Dajte, peljite naju k njemu”

“Gospod,” je odgovoril Armenec, “gospod grof Rosetti res ne
nuje pri nas.... Izginil je — od včeraj ga ni več videti. Včeraj
raj je plačal račun, rekoč, da ise vrne popoldne; toda ni ga bilo

faj_ mislim torej, da je odpotoval....”

“Dobro,” je dejal Ivan z odločnim glasom. Ti misliš midva bi ra-
videla. Pokaži nama njegovo sobo !”

Za Krista, gospodje, tega me ! Kako vas bom vodil v njegovo so-

1  *«!)<

“'»fcuit. Val v *

*4*j, ’ N

rteatt* u

Oulutl,

VELETH

r«et, Eveletl

ranite

i e

Ico pnGUfl

£N MILLS.

j f obleko at
ravno P®

m ostane P
, j 0  pa ato®
ji 10.00 »»#

l0  meri.

ves ra # 1
vali n * 0 *’® 1
da

lago.

:ovo

sobo, ko ga res ni doma!”

“Mrda ga pa nisi videl, ko se je vrnil. ... Le pe ji nas gor .

“In ko vas niti ne poznam!. .. . Kateri vratar vo- i neznanec v
sobe svojih gostov?”

“'Pa stori ti prvi, če jih ni še nobeden pred teboj, je vzkliknil
Dušan nestrpno. “Čuj, Armence; ako naju pelješ v Rosettijevo sobo,
dobiš en zlatnik, in ako je doma, še enega.”

“Gorje mi!” je vzkliknil Armenec in vzel svoje ključe. Zaslužil
bom tora j samo enega... . Kajti gospoda grofa res ni v tej^hiši....”

“Potem si še bolj brez skrbi; žuri se!” je vzkliknil Dušan, ki de¬
loma mi verjel vratarju, smrdečemu po zločinu že na deset korakov,
deloma pa si je obetal vseeno korist od pogleda v Birbantinijevo sobo,
če bi tudi njega ne bilo doma.

Vratar je odstokal naprej, naši prijatelji pa so šli za njim; in v
svoje nemajhno presenečenje sta gledala Ivan in Dušan, kako je od¬
klenil Armenec vrata, ki so ležala njuni sobi ravno nasproti!

Z napeto radovednostjo sta stopila na prag.

Notranjost sobe je pričala o vsej udobnosti, kakršna vlada po ho¬
telih a la “Cinq Nations”; to pomeni, da nisi vedel, ali stojiš v brlo¬
gu, človeškem stanovanju ali slabo dišeči ropotarnici, kamor so posta¬
vili vegasto mizo, dva že zdavnaj doslužena stola, zrjavel železen umi¬
valnik in posteljo v razvalinah, pogrnjeno z umazano in razcefrano o-
dejo, ki je budila tvojemu nosu že oddaleč predstave o celih bataljonih
stenic.

“ Visokorodje se izvoli izprehajati,” je zagodel Kazakov izza hrb¬
ta naših prijateljev s svojim mogočnim kazaškim basom. “Zdi se, da
smo opravili hitreje, nego si želimo.”

Ivan in Dušan nista našla besede -v prvem hipu. Zavedela sta se
šele zdaj, da sta verovala na tihem z naivno neomajnostjo, da se mo¬
ra, ko stopita v to sobo, ustaviti pred njima Birbantini, preplašen in
osupel, zaloten neimara sredi intfige, ki je stalo Jerico in njene drage
toliko gorja.

“Ni ga” je vzkliknil Ivan nazadnje z zamolklim glasom. Ni ga tu!

Umazane stene so se majale okrog njega v obupnem čustvu raz¬
očaranja.. Zdajci pa mu je šinila v glavo druga misel.

“Ako je to sploh njegove soba!” je vzkliknil. “Kdo pa ve! Du¬
šan, pazi na krivokljuna, da ne začne škandala; mi moramo vsekakor
pogledati, ali priča sploh kaka sled v tem hlevu, da je živel v njem
grof Rosetti-Birbantini. .. . ”

Dušan je pokimal in se obrnil k Armencu:

“Kaj stojiš tam zunaj, prijatelj? Stopi noter, da nam poveš ■—
tako, da, nič se ne boj! — vi, batjuška. pa bodite tako dobri in pazite
nanj. .. . ”

Med tem, ko je to govoril, je bil prijel vratarja za rokav in ga po¬
tegnil v sobo, Kazakov pa mu je poimagal s tem, da je potisnil svoje
koleno- zbeganemu krivonoscu prav brezobzirno na plat pokore. Nato je
vstopil še sam, zaprl vrata za seboj in se postavil k njemu v pozi, ki je
govorila:

“Pisni, pa ti zavijem vrat!”

“Ne predrzni se izustiti glasu!” je velel Dušan tiho. “Primora¬
ni smo preiskati stvari gospoda grofa; s seboj ne vzamemo bržkone
ničesar. .. . torej molči, ako ti je življenje drago.”

To rekši se je spravil z Ivanom na preiskavo.

Seveda, iztikati skoraj nista imela kje... . Zamah sta obrnila že¬
pe par ponošenih oblek, ki so visele v omari za vrati; tudi na mizi ni
bilo drugega kakor par drobtin tobaka . Toda Dušan je odprl miznieo:
bila je polna umazanih robcev, časopisov in brezpomembnih, zmečka¬
nih koscev papirja.

Ivain mu je gledal ves čas preko rame in posegel tu in tam v pre¬
dal: roka se mu je tresla od razburjenja.

“Zdi se, da mož, ki biva tukaj, sežiga svoja pisma' “je dejal Du¬
šan majaje z glavo. “Stoj, kaj pa je to?”

PREMOG IN DRVA

dobite pri

NELSON & LINDGREN

Coal, Wood and Heavy Teaming
EVELETH, MINN.

Dober premog, poštena mera in
vaga.

Prinas dobite tudi voznika.

NAZNANILO.

Cenjenim rojakom v Eveleth in
okolici naznanjam, da sem otvoril

GOSTILNO

na 202 Grand Ave., kjer bom ro¬
jakom postregel vedno z najbolj¬
šimi pijačami. Točim sveže pivo,
naravno vino in pristno žganje. V
zalogi imam tudi lepo dišeče
smodke.

Za obilen obisk se priporoča

JOHN KUZMA
202 Grand Avenue
Eveleth, Minn.

Bralec STOJ!

pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se
oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe
in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬
litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim
besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice,
smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬
valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je
poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto-
vega saloona. Oglejte si na oknih napis:

EVELETH SEWING MACHINE SUPPLY STOIE

OTTO J. MAYERLE.

Domače ognjišče.

Prišel sem.spotoma k znancu, ki ga že dokaj let nisem videl. V
času se je bil oženil, umiril se in umeril, pridobil si dvoje lepih
,g)#W °k, “postavil si domače ognjišče”, kakor pravijo. Tudi zredil,
iatef 0sle * ^°^ no  zaokrožil in podložil se je bil; okrogla so bila lica, tolsta
maščobna, držala so se nekam na jok, kakor vsa taka lica; podala
miu  je pisana -dopetna halja, ki se je nekoliko vlekla za njim, kar
je delalo skoraj veličastnega; kadil je iz dolge pipe, ozaljšane z bde
Dvieo in rdečim čopom.

Pozdravil me je prijazno, toda široka usta so se nakremžila kisel-
»to in cmerav je bil tudi glas, čeprav so bile 'besede vesele in čeprav
odkritosrčen pogled solzavih, blagodušnih, narahlo podbreklih

Meni, potniku brez doma in brez družice, je v njegovi bližini top-
dehnilo na srce. To je tisto “življenje kakor ura” — kakor starin-
ura na steni, zaprašena: morda visi tam že sto let in dalj, nihalo
Z1 blje enako merno, kazalec hodi brez nehanja svojo staro, znano
h kladevee bije, kakor je vajeno; čas gre mimo, mimo gre sto in ti-
5  življenj, sto in tisoč smrti, tiha procesija brez konca; ura se ne
t eni zan io, nihalo se ziblje, kladevce bije, kazalec kroži svojo večno

“Blagor ti!” sem zavzdihnil. “Blagor ti, ti si brez blodnje, brez
br°sti, kar ne slepo našel domov! ! Zrak ki ga dihaš bdeč in v spa-
’ ves nasičen žlahtnih dišav, ki jim pravimo mir, zadovoljnost
f bežen!”

’ je zavzdihnil tudi sam ter se ozrl z motnim pogledom pro-

t St< i Pil v 36 v i,zbo  njegova žena; drobna stvar, nemirno stopicajo-
fiskv ŽVrgole5 a, nadvse ljubezniva in postrežljiva; podoba tistih
j.  ’ 1 1*1 najrajše v plenice povile ves vesoljni svet. Ko je hitela po
sem gledal za njo in milo se mi je storilo; zakaj tudi ona ej
“p 2 ’ blagozvočen verz te 'lepe pesmi, moje mladosti.

Blagor ti!’ sam zavzdihnil še enkrat in čisto ponevedoma.

|vk °\T kal 3e ’ P rislon il pipo v kot ter si natočil naglo kozarček sli-
e - -Ue-gov obraz je bil mahoma ves resen, skoraj osoren in raz-

Ki*

si še zmirom popotnik?” je vprašal nenadoma ter me pogle-
“Pod čela.

I ‘iv. 6 Zrn irom... da bi tako ne bil! ’ ’

“N Sl 0zen i e n?” ’

tli ^ Tse  kaže, da nikoli ne bom!”

'j „ N lma s domačega ognjišča ? ’ ’

illf - “rp 6  ’ “ m 'i § a  Bog privoščil, zaradi mojih grehov ne!
effj r klavnji 3 ? 01,  ^! — Domače ognjišče je tisti oltar, na katerem so v sta-
51  L, časih klali ljudi ter jih darovali bogovom. Dandanašnji jih
f 30 7ež , darujejo jih ob živem telesu. Rad verjamem, da je bilo
l^ezui 0Vanje  svoje -dni in da je še dandanašnji le vidno znamenje

^ P*

I " V ^SG1tq ~ J -IJU. XZj \  UIJC-LLi UOIV***"— t/ . . - v

r °vek t t pre P ev al, da ga je bila doletela tolika čast. Ali jaz sem pac

, lve Sfl i- m  Prožnosti; in izvoljeni darovane« je bil celo vesel ter je

i “Tl 8 , — i i . - . _ n 11  Ali -i o v oom tnciiP

1ego  l,!? e so rte, da bi bil rajši duhovnik nego dar, rajši Abraham

d bi joojV' Sa i ne  vem, kako bi ti po pravici razložil svojo bridkost,
° cutil  sam in da bi se razjokal z menoj .

°i da bi preživel vse svoje dolgo življenje v flanelo zavit? Ne

Ali bi se ti zde-

misli, da je to le kakšna prispodoba! Ne, prav za resno pravim: v fla¬
nelo zavit, v težko pristno toplo flanelo, tako- tesno zavit in zadelan,
da mi komaj še nos gleda izpod nje. To je moje življenje na tem sve¬
tu!. .. Kaj pa je to? Ali nisem rekel, da bi rad malo čaja in presnega
masla?’

Žena je bila prinesla narezane gnjati in steklenico vina.

“Mislila sem ... nikar ne zameri ... da vama bo tako bolj všeč..

Stala je pred nama kakor sam nedolžen, zaupljiv smehljaj tako
vsa obžarjena od ljubezni in milobe, da je znanec stresel z glavo ter
zamahnil z levico, kakor v obnemogli udanosti.

“Res nama je tako bolj všeč . .. bodi po tvoji volji. .. po razsod¬
nosti tvoje ljubezni!’

Ko je šla, se je grenko nasmehnil.

“Če bi ji rekel, da naj nama prinese vina in gnjati, bi nama bila pri¬
nesla čaja in presnega masla ... Ne zato, da bi me dražila, temveč iz
gole prisrčne ljubezni . .. Oni dan mi nekaj ni bilo prav, malo prehla¬
dil sem se bil, ali kaj; legel sem zgodaj v posteljo in sem rekel ženi,
da naj mi skuha skodelico vročega čaja, zato da se ogrejem in spo¬
tim. Vsa v skrbeh je šla, dolgo burkljala in ropotala po kuhinji, na¬
zadnje pa mi je prinesla ogromno skodelo zavretega vina, tiste pijače,
ki nikoli niseim maral. Ko sem skodelo nejevoljen porinil stran, je za¬
strmela name vsa užaljena in prestrašena, solze so ji planile v oči in
začela je ihteti, da je ne ljubim več, da mi je zoprna, da sem ji najbrž
celo nezvest, da je bila vse to že zdavnaj opazila, da je njeno ubogo
življenje uničeno in da je zavreto vino za bolnike prikladnejše od ča¬
ja . .. Zadnjič sem si bil poželil za kosilo kislega zelja s fižolom. V otro
škili letih mi je bila ta žlahtna jed največja posvetna dobrota. Opol¬
dne je prišla žena vsa razžarjena od radosti in zadovoljstva ter mi je
postavila na mizo skledo ocvrtih piščancev ... Praviš, da so to -ma¬
lenkosti, o katerih ni potreba, da ibi človek govoril in da bi si življenje
grenil zaradi njih. Toda pomisli, da je vse življenje sestavljeno iz sa¬
mih malenkosti, kakor telo iz atomov, luč iz utrinkov, ura iz hipov! Iz
takih nevšečnih malenkosti je sestavljeno moje življenje. Vsaka po¬
sebej res ne zasluži, da bi se človek zmenil zanjo; vse skupaj -pa so —
flanela! Mnogo nadlog je na svetu, naštevajo jih litanije: suša, povo¬
denj, draginja, lakota . .. najhujša vseh nadlog je pa ljubezen. Brani
se ji, ali se ji ne brani, nepremagljiva je in neulbežna, nasilnejša in
neizprosnejša od same kuge. “Ne izpustim te, dokler me ne blagoslo¬
viš!’ je rekel Jakob nebeškemu angel.ju. Pobožnost in ljubežen sta
enako nasilni in sebični; zasužnjili bi samega Boga! ’“

Govoril je vedno bolj razdraženo, debela ustna so mu sunkoma vz-
trepetavala. Nenadoma je zalučal svojo pisano dopetačo na tla ter
stopil k oknu.

“Lepo vreme je zunaj! Dež lije, da je veselje, veter ga nosi v va¬
lovih vsekrižm, koircma ga meče in pljuska na vse strani! In blata je
do kolen... in ko j bo mrak!... Koliko je do najlbližje beznice? Samo
četrt ure? Brž z menoj ! Kar pusti to žlomarico z domačega ognjišča!”

Izpraznil je na tla obadva kozarca.

‘ ‘ Brž z menoj! ’ ’

Ogrnil si je suknjo, potisnil si klobuk na čelo in že sva bila na
stopnjicah; kakor je bil težak, okrogel in neroden, se je začuda hi¬
tro zibal in valil pred menoj

“Ploha je zunaj. .. dež in veter in blato in mrak! Pust je v meni
nocoj! Pokažem ti, popotnik, kaj se to pravi! Napil se bom, razbijal
in razsajal bom, stepel se bom, povaljal se v blatu. .. zanalašč!”

Nad nama se je odprlo okno, prikazal se je njen prestrašen, ves
beli obraz.

“Franc! Franc!”

“Hudič te vzemi!” je zaklical, oklenil se me pod pazduho ter me
potegnil seboj. —

Naznanjam

Slovencem in bratom Hrvatom,
da sem zopet otvoril

S ALO O N

—: na :—

VIRGINIA, MINN.

207 Chestnut Street.

Na razpolago vsakovrstne pija¬
če in smodke. — Jamčim dobro
postrežbo ter se priporočam za
obilen poset.

M ATT. PRI J ANOVIGH.

a pa= l l-ik -

First National Bank, 1

EVELETH, M5NN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”.

Slovenska gostilna

St. Praprotnik

Chisholm, Minn.

Telefone 271 — P. O. Box 152

Priporoča se . cenjenim rojakom
v obilen poset.

Najboljša postrežba s pristnimi
pijačami.

'SVOJI K SVOJIM!

Izšel je
III

zvezek romana

JOHANCA

z  9 velikimi originalnimi slikami.

Cena  25c.

DRAM. KNJIGARNA
535 Washington St.
MILV/AUKEE,
wis

PRAVA RDEČA
ŠKOFOVA BROŠURA

je prišla iz Ljubljane. — Cena 40e.

ZDRAVILNA KNJIGA

NAŠA ZDRAVILA

je ravnokar ‘dotiskana; prekoristna
knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬
ske. -— Cena 50 centov.

Kdor pa naroči en zvezek Johance in
označeni dve knjigi, pošljemo za

JEDEN DOLAR.

Razglednice Johance je dobiti po 5c,
6 komadov za 25 centov.

Dramatična društva opozarjamo na
igro

JOHANCA

tragikomedija v treh dejanjih. —-
Cena 50e. Katero društvo pa naroči
12 izvodov, jih pošljemo za $5.00.

Svojcem v stari domovini napravite
veselje, če jim pošljete roman Jo¬
hance. Mi ga pošljemo brez vsakega
doplačila.

DRAM. KNJIGARNA

535 Waskington St., Milvraukee, Wis

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phona 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NATBOJŠA POSTREŽBA Z
' VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

Za oglase tujih in nepoznanih
tvrd ne prevzame ne uredništvo
ne upravništvo nobene odgovorno¬
sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬
dar je boljši:drži, nego lovi.

Na  p rodaj

Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬
lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika
za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam
zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se
zglasi pri MATT. VID AS, Box 107, Bivvabik.
Minnesota.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

a  a a

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$ 74 . 000.00

S* § oi

Pošiljamo denar in prodajamo parodrodne Mi
na vse strani sveta,

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Poselite nas.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica -----  $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.


ROJAKI!

Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬
novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik-

BENKO RUS & CO.

11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

8

Iz dnevnika malega
poredneža.

Ameriška humoreska.

(Dalje.)

“No, storili so!” sem rekel.
“Vse, kar sem zakrivil, je, da sem
vzel košček potice in ne’kaj testa
v kuhinji. Nesel seim vse skupaj v
svojo sobo, ker profesorja ni bi¬
lo doma, imel je nekje v mestu
predavanje v dobrodelen namen.
Potico sem pojedel, s testom pa
sem imel druge namene. Gospa je
bila sama doma, in šla je ‘za ne¬
kaj časa v kuhinjo, kuharici pove¬
dat, da ne sme porabiti preveč jajc
iza ocvrte ribe, jaz sem pa porabil
priliko ter smuknil v njeno sobo.
Tam sem si razmazal testo po o-
brazu, da je bil podoben potici
in se ogrnil z belo rjuho, ki mi je
segala prav do tal. Tak sem se
potem vsedel na stol v kotu sobe
ter čakal. Bilo je že popolnoma
temno v sobi in 'ko je prišla go¬
spa s svetilko v roki, je padala
svetloba ravno na moje : res straš¬
no obličje. 'Zakričala je in 'zbeža¬
la. Vse bi bilo dobro in nič bi se
ne bilo zgodilo, da ni neumna
babnica svetilke izpustila iz rok.
Vnela se je preproga n ati e h in
prišela goreti tudi njena obleka.
Gotovo bi se bila strašno opekla,
ako bi ne bil pritekel Jaka in jo
zavil v svoj površnik. Odnesla je
samo malo opeklino na roki; oble¬
ka je seveda za  nič in bd strahu jo
je prijel krč. Rekla mi je, da sedaj
pač dobro ve, 'zakaj me ni mama
marala imeti doma, da me pa tudi
ona ne mara obdržati, in če bi ji
oče plačal tudi 10.000 dolarjev na
leto. Žal mi je 'bilo, da si je sežgala
novo obleko in ponujal sem ji ce¬
kin, katerega sem prinesel še od
doma, a ni ga hotela sprejeti. Re¬
kla je, da bo že očetu račun po¬
slala. Kak obraz bo napravil papa,
ko bo prejel račun! Toliko nesreč
se mi je pripetilo! Dan za dnevom
sem bil v zadregi!

Gospod izprevodnik, ali morda
ne rabite dečka moje starosti in
velikosti, da bi prodajal časopise
pri raznih vlakih ali druge po¬
trebne stvari? Zelo rad bi se sam
vzdrževal, ker sem jim doma že
doslej napravil velikanske stroš¬
ke!”

Odgovoril mi je, da morajo ta¬
ke posle opravljati starejši dečki.

“Sedaj pa, dečko moj,” je re¬
kel, “sedi mirno na tem prosto¬
ru ; tukaj imaš časopis s slikami;
oglej si ga. Večkrat bom prišel o-
gledat, kako se imaš/’

Zahvalil sem se 'za njegovo skrb.
Ko je izginil v sosednjem vozu,
prišel je deček, ki je ponujal na
prodaj sladkorčke. Kupil sem si
štiri zavetke in mu dal zanje 1
dolar. Upal sem, da tudi jaz lah¬
ko poskusim tako 'trgovino. Sko¬
čil sem pokonci ter 'šel ponujajt:
“Kdo kupi sladkorčke!”

Ljudje so se mi smejali,' toda
nih_če ni hotel ničesar kupiti, odprl
sem torej vrata in hotel iti v so¬
sednji voz.

Strašansko je pihal veter in vo¬
lovi so se tresli na vso moč, nato
me je pa nekam vrglo in prvo, če¬
sat' se zopet spominjam, je, da sem
tičal sredi velikanskega snežneg;
kupa. Ušesa sem imel zatlačena s
snegom, usta polna — ni bilo rav¬
no preveč prijetno. Vlak je bil že
daleč, daleč, ker je vozil z blisko-
vo hitrostjo in bil sem čisto sam
sredi nepregledne ravnine. Gos-
pica Hafen je jokala, ker sem mo¬
ral oditi iz zavoda in pri slovesu
mi je vtaknila kos potice v žep;
vzel sem jo torej in pričel jesti.
Tudi zavitek sladkorčkov sem re¬
šil, ker sem ga cel čas krčevito
držal v roki.

Mislil sem si, da si z njimi vsaj
vsaj nekoliko osladim grenko smr¬
tno uro, če že moram poginiti o-
samljen in nepoznan od mraza in
lakote. Ko čez nekaj časa dvignem
glavo, da bi se razgledal po oko¬
lici. ves osupnjen zapazim, da
vlak prav po rakovem načinu vo¬
zi nazaj. 'Smejati sem se moral;
vsi isprevodniki, mašinist, kurjač
ter množica popotnikov so zijali
skozi odprta okna ter pričakova¬
li, kedaj se jim prikaže prvi znaten
kos mojega trupla. Mislili so nam¬
reč, da sem se razbil kot stekleni¬
ca, ki iz višine prileti na kamen.
Kakor hitro se je vlak ustavil, iz
stopilo je najmanje dvesto ljudi.

Izprevodnik je bil bled kot zid,
ko je pa zagledal, kako mirno jem
svojo potico, se je strašno vjezil:

Ali mi greš hitro sem!” je za¬
renčal. “Že sedaj imamo deset
minut zamude. Vstopi navihanec!
Kakšne burke pa uganjaš z na¬
mi ?”

“Žal mi jij, gospod izprevod¬
nik,” rekel sem. “Nič več ne grem
iz voza. Tudi sedaj nisem nalašč
padel vun, in kriv nisem jaz, tem¬
več voz, ki je tako Odskakoval.”

Potisnil me je skozi duri in ze¬
lo mi je bilo neprijetno, ker so gv>-
spe jokale nad menoj in tipale mo¬
je roke in noge, če vendar ni kaj
zlomljenega. Za enkrat sem moral
opustiti misel na sladkorno trgo¬
vino, a sklenil sem v srcu, da na
vsak način nekaj začnem, s čimer
se bom preživel in naj se mi po¬
tem pripeti, kar hoče.

Sam sprevidiš, dragi dnevnik,
la izprevodniku vendar nisem
smel zaupati resničnega vzroka, za
kaj so me zapodili, ker bi bil go¬
tovo precej prepričan, da sem na¬
lašč Storil. Le prav poreden in na¬
vihan deček se more predrzniti po¬
slati Pitkinovi gospej list z raz-
žaljivo vsebino. Na pismu, ki sem
ga poslal gospici Hafen, sta bila
naslikana dva golobčka in vsebina
je bila naslednja:

“IPotrudil se bom, da se pobolj¬
šam in izpolnim vse Vaše želje.

Pozdravlja Vas Vaš mali

Jurček.”

Gospejino pismo pa -se je glasilo :
“Dišeča je cvetka,
nagelj rdeč;
ti si pa taka,
kot trn bodeč!”

Mogoče je, da je Jaka to napi¬
sal, a ona je trdila, da dobro po¬
zna mojo pisavo. Pa kaj pismo;
to je še nedolžna burka. Pritrdil
sem tudi košček mesa na trnek,
in to je požrla njena dragocena
kavtkaška mačka; pa to naj bi že
še bilo, toda ravno isti deček je
tudi ribaril v stekleni posodi in
vse zlate ribice izvlekel iz vode;
pa tudi to bi bila še prenesla, a:ko.
bi se ne bil v nedeljo popoldan na
drsališču udrl, da so mu komaj še
rešili življenje, ko so 'ga izvlekli
izpod ledene skorje. Gospa se j)e
tako prestrašila, da je še sedaj bol¬
na na živcih. Radi razburjenja niti
spati ni mogla, posebno, 'ker si je
deček prihodnji dan počrnil o-
'braz in roke s Črnilom, vzel v roke
kuhinjsko metlo ter 'zlezel v dim¬
nik, dokler mu ni izpodrsnilo, da
je padel na glavo in si jo skoraj
razbil, — pa še to bi bila pozabi¬
la in odpustila, ako bi ji ne bil pri¬
pel na 'hrbeit listka z napisom:
“Sod, 'ki se vedno razliva.” No,
tudi to je bila le burka, radi ka¬
tere bi šene bila posebno jezila,
.ako bi ne bil »z besednjaka izrezal
vseh podob in jih nalepil na zid
pri svoji ..postelji da se nekoliko
zabava, če se prezgodaj vzbudi, in
če bi ne bil polomil profesorjevih
zlatili očal in če bi se ne bil nava¬
dil pokaš! je vati prav tako kot pro¬
fesor. Šg vse to bi bila gospa opro¬
stila, toda navsezadnje me je po¬
klicala v svojo sobo, da bi se pri
njej učil zemljepisja, pa ujel sem
pinča in ga oblekel v njeno nočno
jopico, potem ga pa spodil, da je
letel po celem mestu tako našem¬
ljen. To je 'bil.vrhunec in krona.

Ko se je izprevodnik vrnil, je že
pozabil na on'o zamudo in se ni
več jezil. Ampak šli smo kakor
blisk! Zdelo se mi je najboljše,
da nič več ne nadaljujeva pogovo¬
ra o mojih doživljajih; on pa mi je
rekel: “Kako srečo si imel, dečko,
da si priletel ravno na 'kup sne¬
ga ! Drugič bi se ti najbrže ne iz¬
teklo tako dobro. Rojen si za vi¬
slice. ’ ’

Pripovedoval sem mu nato, da
sem 'enkrat že ušel in se seznanil
ob tej priliki s prav prijaznim iz-
prevodnikom.

“Ako se bodo doma jezili, ker
seta bil izključen, ’ ’ sem rekel, ‘ ‘ po
tem bom pisal vam, gospod izpre¬
vodnik, in k vam pridem stano¬
vat. ’ ’

“Ne bo se ti posebno izvrstno
?odilc, ker sem star samec.”

“Tem bolje,” rečem, “naju vsaj
vaša gospa ne bo mogla jeziti. Mo¬
je 'sestre so resnično ljubke, lepe
in elegantne deklice, a dečku mo¬
je vrste ne dovolijo ničesar. Za¬
stonj jih vedno prosim, da bi smel
žogo metati ali se kako drugače
zabavati v salonu, kadar zunaj de¬
žuje. Posadile bi me najrajši na
osmoljen stol, da bi niti vstati ne
mogel. ’ ’

če me bodo sestre čakale na kolo- j
dvoru. Ker sam nisem natanko ve- [
del, mu nisem mogel dati doloee-1
nega odgovora.

Gospa: Ali, Nežka, kaj ne vi¬
dite, koliko prahu je na tem stolu.

Ilišina: Seveda je prah, ko se
pa nihče na stol ne vsede.

ti

4

Smesnlce.


g

I

JOHN DEBELAK.

413 Monroe St. Eveletli, Minn.

Bogat in častilakomen vinski tr- ]
govec se je dolgo časa na vse na-1
čine trudil, da bi dobil kak naslov
ali kako Odlikovanje, a ni se mu)
posrečilo. Ker je pa imela njegova
žena odličnega daljnega sorodnika
si je dal napraviti naslednjo vi-
zitnieo:

Peter Mešavee,

c. kr. namestniškega svetovalca
• sorodnik in vinski trgovec.

Naznanjam Vam, da sem otvo-
ril novo krojačnico. Čistim tudi
obleke, naj si bo ženske ali moške.
Se priporočam

500 AKROV ZEMLJE

Trgovec: Ali saj sem vam že
desetkrat rekel, da ravno zdaj ni¬
česar ne potrebujem.

Potnik: No, bom pa malo poča¬
kal da minilo to ravno zdaj.

dve milje južno od mesta Elv,
Minn. Izvrstna kmetijska zemlja.
County bo delala cesto čez zem¬
ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬
vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬
če pokaže brez vseh stroškov

Anton Hočevar,

Ely, Minn.

Žena: To je vendar nezaslišano,
to je vnefoopijoče, da moram še
sama gledati, 'kako hišno poljub¬
ljaš.

Mož: Ali, dušica draga, kdo te
je pa sili, da sd to gledala?

Korporal: Če stojiš s patruljo
pod kakim drevesom na straži in
se ti zdi, da se 'bliža sovražnik, kaj
boš storil, xla bi bolje videl.

Vojak: Na drevo bom splezal.

Korporal: In na kaj boš najbolj
pazil ?

Vojak: Da ne bom doli padel.

-— Zakaj si pa svojo poroko od¬
ložil takorekoč v zadnji uri za
dva dni.

— Ker sem izračunal, da (bo če
se v torek oženim, moja srebrna
poroka čez petindvajset let ravno
na soboto in ob sobotah imam keg¬
ljanje.

Pisatelj: Zlata duša — včeraj
so te videli troji moji tovariši, ko
sva bila na promenadi, pa še ver¬
jeti niso hoteli, da si moja žena.

Žena: To je vendar naravno,

kdo pa naj verjanm, da ima pisa¬
telj, ki je tako modern, da ga no¬
ben človek ne razume, tako revno
in nemoderno oblečeno ženo.

— Ti prijatelj, tvoja žena -—
oprosti — pa ni ravno lepa.

—- Njena zunanjost ni lepa, ali
njena notranjost....

— Veš kaj, daj jo obrniti.

NAZNANJE.

Spodaj podpisani priporočam
Slovencem in Hrvatom, ki želijo
kupite lote ali farme, da se obrne¬
jo na Max Volčanšek, Eveleth,
Minn. Jaz sem kupil loto od nje¬
ga in postregel je mene kot druge
povsem pošteno, zato se mu za¬
hvaljujem in ga priporočam.

Frank Krall,

98 Ave. AVest, Ne\v Duluth, Minn.

NAZNANILO.

cenjenim rojakom Slovencem in
Hrvatom na Ely, da sem prevzel
čevljarno (Shoemaker shop) od
John Zalarja, in se priporočam
vsem rojakom za prijazno naklo¬
njenost. Skušal bom vselej naj
boljše postreči z dobrim delom in
dobrim blagom. Z uljudnim po¬
zdravom Frank Gruden, box 286
Ely, Minn. (Advr.)

NA PRODAJ.

Podpisani prodam moje posest¬
vo na Ely, Minn., po zelo ugodni
eeni, ker se bodem vstanovil na
farmi. Posestvo je pripravno za
vsake vrste trgovino ali stanovan¬
je, za cene se je obrniti na
Joseph Smuk,

Greaney, Minnesota.

Ljudje, ki pozhajo dobri tobak,
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro

S. N. P. J.

ki je najboljša cigara na Range.

Varos in Iby so tudi dobre ci -
re. Vse te izdeluje

Gost: 'Postavil sem snoči pred
vrata svoje čevlje, da bi jih hla¬
pec osnažil, a živ krst se jih ni do¬
taknil.

Hotelir: O pri nas lahko pusti¬
te p : re'd vratini ne samo čevlje, am¬
pak tudi z 'bankovci napolnjeno
denarnico, pa se je ne bo nihče
dotaknil.

*! # #

— O, prijateljica, kako fe zavi¬
dam za tvoje preinteresantne do¬
življaje.

— Kakšne doživljaje?

— No, najprej si 'bila nesrečno
zaljubljena, potem ‘si bila srečno >za
ročena in nevesta, potem si bila
zapuščena, potem si se srečno o-
možila, a ker je bil 'tvoj zakon ne¬
srečen, si zdaj srečno ločena....
O, kako te zavidam

“Povejte mi, gospod izprevod¬
nik, ali vas ni nobena marala, da
.ste ostali samec ’ ■

Parkrat je vzdihnil in bil nekaj
časa žalosten, pa kmalu se mu je
lice razvedrilo in vprašal me je,

Zdravnik: Torej 'dobro, jaz vas
bom 'zdravil, toda. z enim pogo¬
jem : obljubite slovesno, da 'boste
točno vse to storili, kar vam bom
rekel.

Bolnik: Bom gospod ddktor,

bom_

Zdravnik: Pred vsem -— pla¬

čajte mi, kar ste mi še od lani
dolžni.

Blagajnik: Pardon — vstop¬

nina v koncert znaša eno krono,
vi pa ste dali samo petdeset vinar¬
jev.

Obiskovalec: Seveda — saj jaz
sem na eno uho gluh.

Prijateljica: Vaš pokojni mož
je bil nad vse ljubezniv. Ko sem
ga zadnjikrat Srečala, je bil z me¬
noj tako prijazen, da tega ne bom
nikoli pozabila.

Vdova: Res je res. Dober je bil
in prijazen, še z vsako šemo je bil
prijazen, kakor ste povedali.

LOUIS TILLMAN
Aurora , Minn.

POLITIČEN OGLAS.

Priobčen po Mr. Salomon Sax, kandidat
za legislaturo za 61. okraj.
Plačano $12.00.

m

□ e

Tiskarna Narodni Yestn ty

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

405 West Michigan Str., Duluth,  ]flj t

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadaj *

• i_v . _ — t-  i . J0 °

stvari lično, ceno in točno.

društva v eni ali več barvah naša poseki)^

Pismeni papir in kuverte izdelujemo

1 T-\ I *. V ] 1

okusno. Poskusite naše delo.
zadovoljnost.

linijska tiskarna.

PRIPOROČAM

Slovencem in Hrvatom svojo

grocerijo in mesnico.

V zalogi imam vedno sveže bla¬
go po nizkih cenah.

Anton Smolich,

Aurora, Minn.

POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ!

Cenjenim rojakom Slovenecem
in Hrvatom naznanjam, da imam
zalogi veliko kalifornijskega
vina. Staro belo po 75e črno 70c,
novo belo po 65c črno 60c galon s
posodo in voznino (freight) vred
po Rangu. Manj kot 28 galonov
se ne more naročiti.

Se toplo
naročila

priporočam za

obila

Anton Fox, bx 887
Virginia, Minn.


NAŠI ZASTOPNIKI.


..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za “Narodni Vestnik’’
ter nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn
John Pogačnik, Eveleth, Minn.

Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Prank Kochevar, Chis
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
Louis Petelin, Aurora, Minn.

Anton Prosen, Crosby, Minn.

Prank Hochevar, McKinley, Minn.
John Dragovan, Soudan Minn.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Brence, Waukegan, 111.
Frank Elanchar, Willard, Wis.
John Wodovnik, Milwaukee Wis.
John Stampfel, Graf ton, Wis.
Frank Skok, West Allis, Wis.
Josip Zupančič, Milwaukee, Wis.

ILLINOIS:

John Libernik, Joliet, Illinois.
Simon Jesenšek, La Salle, 111.
Joseph Blish, Chicago, 111.
Joseph Omerza, De Pue, IU.
John Kulavic, Springfield, 111.
Frank Mally, Joliet, El.

Frank Goličnik, Panama, HI.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.

PENN S YL V ANI A:

Solomon Sax

Matt. Kamin, Forest City, Pa.
Ign. Magister, Pittsburg, Pa.
Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonshurg, Pa.
John A. Germ, Braddock, Pa.
Anton Klančar, Arona, Pa.

Joseph Yamc, Garret, Pa.

Martin Klinar, Johnstown, Pa.

11  Vp  Cčnemaugh. Pa.

John Lamuth, Marianna, Pa.
Frank Miklaucich, McDonald, Pa.
Martin Korcshec. Balphton, Pa.

‘t. Malovrh, Broughton, Pa.
John Mlakar, Claridge, Pa.

kandidat za legislaturo
za 61 . okraj

ki obsega'okolice Eveleth, Virgi¬
nia. Gilbert, Bhvabik, Aurora, To
iver in Ely. Jaz živim na Range
že 22 let in so mi razmere poznane.
Vi poznate mene in jaz Vas in Va¬
še potrebščine. Nikdar se nisem
strašil nastopiti javno za pravico
in se uidi v bodoče ne bom. Poseb¬
no se bom zavzel 'za razvoj žele¬
znega okrožja, za napravo cest,
za boljše delavske postave in za

osebno svobodo. Priporočam se

vam volilci, da oddaste svoj glas
dne 16. junija pri primarnih vo¬
litvah za

Salomon Sax

kandidat za legislaturo za 61. okraj.

COLOEADO:

John Janežič, Leadville, Colo.
Frank škrabec, Denver, Colo.
Mihael Krivec, Primero, Colo.

m

OHIO:

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve
land, Ohio.

Ignac Prel 'gar, Colliivwood, O.

Alois Ballant, Pr. Poje, Barberton, O
Anton Kikel, Ycungston, Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

O

>

C/3

O

>

C/3

SVOJI K SVOJIM !

tt 0 V»ZB (

SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON

Range Buffet

--6  f“S

^ Spoved  sk


JOSEPH TALKOVICH, lastnik

524 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN

lis In*!-’

■preložil 0
odseka

(BLIZU SOO LINE KOLODVORA)


TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO
VINO IN RAZNE LIKERJE.

PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISK

SVOJI K SVOJIM !

POZOR, ROJAKI!

Dobil sem iz Washingtona za svoja
zdravila serialno številko, da so zdravila
prava in koristna.

Po dolgem čakanju se mi je posre¬
čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po¬
mado proti izpadanju las, kakoršne še
dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo¬
škim in ženskam gosti in dolgi lasje res¬
nično popolno zrastejo, n« bodo več iz¬
padali in ne osiveli. — Kavno tako zra¬
stejo moškim v šstih tednih krasni
brki popolnoma. Revmatizem v rokah
in nogah ter križicah v 8. dneh nopol-
noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬
ce, potne noge in ozebline se popolno¬
ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬
čim s $500. Pišite po cenik, katerega
pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.

ČE Sl ŽALOSTEN II «j

poseti naš

Ely Opera Houst

kjer bodeš videl ki asu

novejše premikajoče sat*
obsegajoče črtice iz
sveta. Slike so jako poučljiJ
in tudi zabavne — Menjar*
mo jib vsak dan. - Za (ta¬
len poset se priporoča

VODSTVO

:tj generalni
Obširna ®j a
, a je. a istoča
do dobivali
i še nadalje
koreni boju
i Daljši od s
iiiom Ročke f

e postavil m
;vezna vlade
vati.

Col, !). i

vinska trgovina in distilacija žganja,
16295 St. Clalr Avenua, Collinw 33 d Sta.

CLEVELAND, OHIO.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kana.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.

Simon Kepovš, Columbus, Kans.

Jacob Cukljati, Pittshurg. Kans.

WYOMING:

?’ S ’  J a « cil ar Rock Spring, Wyo.
John Globochmk, Diamondville, Wyo.

Trhn Ruzich, Wardner, Idaho.

Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont.
Peter B. Barich, Walkerville, Mont.
Mike Krivec, Klein, Mont.

Frank Malavašič, Little Falls, N. Y.

Prodajam

Belo vino sodček po $35.00
Rodeče “ “ “ 25.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico.

Z velespoštovaniem

A. W. EMERICH,

POZOR MLADENIČI!

Zaradi premočnega glasu pro -
dam prave kranjske harmonike.
Harmonike imajo tri vrste, lepo
izdelane, iz orehovega lesa, 16 col
visoke, 8 široke ter jih imam šele
pet mesecev. Harmonike so jako
lahke za igrati, imajo lep glas in
močne base. Cena $50.00. Kdor si
želi kupiti harmonike, pošljem mu
lahko tudi sliko od njih. — Math.
Gašperič, Box 1121, Soudan, Minn.
(lxt-30-6)

n naznajeno j
toroženje vseli
(i čuvajev in
jankih okrajih
f»r polkovnik
ysi oddati
-Na
se bo to 7 a
' { ja oddelki k
■**feje se pa.
‘fe izvršiti, k
fcno je videt
‘^zadovoljne
Ikovnikoivei

J« nastal t

J eatiDg Pla »t

e Za  $50.000

Sterni
Poslr-'

9.

Aldi

John  Sku|J.

Edini slovensko-hrvatsB -

MESSABA,

PRVI SALOON OD^

Priporoča Slovencem « f  ^
svoj dobro zalozem sa
brojen P osei

v u

Ii0l eso  PC

1  L m °ski ,

POS


NA PRODAJ FARME.

ipib———  mr

Cenik za šilo 1"

KNJIG0TR2NIGA

Box 448  _

. io
. > i,
, , ' "S

•j&ji

i °bil,

Sest farm po 40 akrov, čiste za
orati, hiša in hlev, samo $20.00
za aker. Slovenska naselbina ob¬
stoječa iz 70 družin. Rastejo vsa-
kojaki pridelki. Ne čakajte za de¬
lo v jami, demokratski čas je slab.
Kupite farmo in pridelujte lastni
zivez. Indite in poglejte kaj pri-
c ujejo vaši rojaki. Ne ozirajte
se kaj drugi rečejo, pridite gleda¬
ti sami, ali pa  pišite na Frank Ru-
parmh Frank Deblach, Hclton,

r P« 0?^

^ j..

L CWl» n >

DVE VELIKI

duluth  slJr  -

>

L\" 4 y

Pogozdeno zemljišče po $ 10 . -
aker. Zemljo lasti:

WALTER SNOW,

Holton, Mich.