N aš» naloga: & ProbujaJB napredek naroda! | N aš namen: | V edinosti in slogi do cilja! | NflROliNl VESTNIK S' NATIONAL HERALD. Največji slovenj 2 v Zedinjenih The Largest Sen the United States #. ' - Ti,k 0)M GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST Štev. 30. »X« »3P 1 tednik ih. 4y in ferica. VfolfcTrl 1 !^ V PA. — OFFIC! AL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. DULUTH, M1NN-, MONDAT, APRIL 13, 1914. — PONEDELJEK, 13. APRILA 1914. Volume IV.—Letnik IV. ap na. llki Slo m v «s, » ‘ « a Slov MRENI RUDARJI GLASOVALI GLEDE STAVKE. RIBORENO JE VSE RAZUM UNIJE. — COLORADSKO NADSODIŠČE ZAUKAŽE ZASLIŠANJE “MATERE” JO- NE S - PREMOGARSKO PORAVNANJE VI0WI BLIZU. premogovniki v PENNSVLVANIJI počivajo. v lfew r»7i i { h .. in P .le 1 ""n, ki. K1 se ' ^ioe. o/' 1 I'»n >« aged until rare and evet; what to Old iDeioi, gives | Calumet Midi., 10. aprila — Pri ■ ak petih krajevnih postaj W. Hjl J of ji. na michiganskem okrožju '*j e sklepalo kako bi se nadalje- jlo s stavko do popolnoma uspe- jega konca. Stavkarji so dosih- jtf a f prisilili kompanijo za mini- 3 vv York l 't ell!,,S alu0 P laSo ’^ 3- za osemurni delav ’ M j); ; n v rudnikih so odpravili tu¬ jino težkih vrtalnih strojev, so jih nadomestili z novimi stro ki tehtajo skoro polovico manj. f>|J rimati se mora, da so unijonaši svojo požrtevalnostjo ustrajno- io in odločnostjo dosegli vse, kar ie zahtevalo za delavce. Zmaga delavce na Michigan je toraj opolna, iiprašanje je le še glede ■ipoznanja W. P. of M., katere C. & H. boji kot hudič križa, tavkarji bodo potom referedu- a glasovali, če se maj nadaljuje stavko ali ne. Kako bo izpadlo asovanje se ne da prerokovati. g/v3 nižanje podpore je napravilo ko- kor toliko nezadovoljnosti med avkarji; vendar vpoštevati je eba dejstvo, da. je jako dvomlji- bodo delavci brez crganiza- jusehefa je uživali dolgo časa po stavkar- pnborjene vdobmosti. Zato je jno obžalovati, da se je poja- toliko stavkoloineev, da je 'Znanje unije, jak^Vlvomljiva. val-ž iOa W ŽVestf siloti'nffi'.ioi ali toliko mesecev m-ogo- j v borbi za to vprašanje. ■j Colo.,'9. aprila — Nad- Coloradi je odredilo, da p zasliši “mater’ .Jones tekom 24 r. m da se jo izpusti iz ječe v ka- l.w. Harper hfty yearsthatl been the k cnosi jr a YourGi ■Old II uti sti »M | ;K fl No prodaj, „ oouie, Frf uis Larson, kfrertk lakej. eveiii^ eal a Lsure- / m De teri jo držijo coloradski kozaki. Nadsodišče je ukrenilo to vsled tretje prošnje za zaslišanje “ma¬ tere” Jones, katero je predložil zastopnik U. M. of A. Horace N. Havvkins. “Mater” Jones je bila vječena na povelje guvernerja Amons vsled govorov, ki so spravljali de¬ lavcem pesek iz oči. Nad krivi¬ čnim dejanjem držati 83 let staro ženico v ječi se je zgražalo vse prostomisleče človeštvo in nadso¬ dišče je 'bilo prisiljeno izdati odlok za osvobodenje sive boriteljice za delavske pravice. Premoga rji v Colorado "še ustrajajo v stavki in nečejo odsto¬ piti od svojih opravičenih zahtev. Skebi delajo v senci bajonetov miličarjev, a v splošnem se proiz¬ vod premoga slabo izplača, ker je večina importiranih stavkolom- cev neveščih težkega in nevarne¬ ga premogarstva, in mnogo ske- bov nimajo druge vrednosti ka¬ kor da so za število. I)es Moines. Iowa, 10. aprila — Pri današnji seji premogarjev in lastnikov bo najbrže vse sklenje¬ no glede nove plačilne lestvice. Danes zvečer se bo zasedanje pre¬ kinilo za deset minut. ^ Plula del pida. Pa., liž Aprila ’>• Lastniki premogovnikov v osred¬ nji Pennsvlvaniji so sklenili za¬ preti premogovnike za čas da bo podpisana nova pogodba. Z de¬ lom se bo najbrže že danes prene¬ halo. ŠTIRI USMRČENI NA ELEKTRIČNEM STOLU. Zarja dneva prinese smrt v ječo Sing-Sing. Mladi morilci new- yorškega hazardnega igral¬ ca plačajo zločni s smrtjo. MORILCI, KI SO ZADOSTIL! POSTAVI NA ELEKTRIČNEM STOLU V DRŽAVNI JEČI V SING-SING. Ossining, N. V., 13. aprila — IIarry Horoivitz, Louis Rosenberg Frank Cirofiei in Frank Seiden- schner so preživeli aia veliko ne¬ deljo zadnji dan življenja na zem¬ lji. Ti štiri “gunmcni,” kateri so bili švetu naznanjeni pod imeni “Cyp the Blood, Whitey Lewis, Lefty Louie in Da go Frank”, ko je bil naznanjen svetu umor ha¬ zardnega igralci Herman Rosen- tlial-a v New Torku, v katerega je bil tudi zapleten policijski poro¬ čnik Becker, ki je še v zaporu, so plačali danes zjutraj njih zločin s smrtjo na električnem stolu v je¬ či na otoku Sing Sing. Frank Cirofiei, poznan kot “Dago Frank,” je bil prvi, ki je šel na električni stol danes zju-| traj malo pred šesto uro. Bil je' popolnoma obupan, umora Rosen- j tkala ni priznal, in ko je bila dva¬ krat spuščena vanj elektrika, je bit proglašen mrtvim. Frank Seidensclmer, poznani med lopovi kot “Whit,ey Le\vis”,! je bil drugi, kateri je bil usmrčen j na električnem stolu danes zjutraj 1 malo pred šesto uro. Le\vis je ; umrl z zatrdilom na ustnicah dal je nedolžen. Tudi v njegapjo' bil' spuščen električni tok dvakrat,; predno je prišla smrt. IIarry Ilorovitz, “Gy}>- the Blood ”, je bil tretji,^iia elektri-. I .čine.stolu radi umora Rosentha; te . - J 1’ ’c wnrl ; £ AiSKI tolovaji S m p 0M0RE stotine ljudi. Pexin, y. aprila — Tolovaji pod B jem Beli Volk” so pomorili prebivalcev v okolici me p lan Fu, ki je glavno mesto rovincije Šensi. Oplenili so okoli- e Tasi m sedaj ropa j 0 p 0 } ir;] ,ian p « je bilo akov. poslanih 1500 f TARKA w starec SE OBESITA. tul '.. g -n °, rk ’ ' 8 ' a P rda — Jakob g / ^ s ^ ar , in njegova že- 6 , stara sta živela pri svo- *‘ u u. ki ni bil preveč prija- Bel d/® 3 - iIislila sta si zatega- a Sp ln S a na P ot i vnuku, in da 'bi ,,rj U ognda > sta se obesila v ■ en druzega. 165 LAČNIH MOŽ VLOMI Z VLAKA. Pueblo, Colo., 9. aprila. — Sto pet in šestdeset brezdelnih arma¬ de “generala” Kelley je vlomilo dve milji od tukaj iz tovorniških vozov v katerih so ibili zaprti, pre tepli so kak ducat policajev in že¬ lezniških detektivov, in so se vr¬ nili v Pueblo, kjer so zahtevali furane. Policija je preskrbela za iz¬ stradane brezdelne fižola, kruha in kave, in jih namerava poslati proti vzhodu. rti 01 ^ (1 uri zjutraj, da plača z življe¬ njem zločin, katerega je obdolžen. Umrl je z molitvijo na ustnicah, a umora ni priznal. Proglašen je bil mrtvim par minut po 6 uri zju¬ traj. Louis Rosenberg, poznan kot Lefty Louie’, je bil na elektri¬ čnem stolu zadnji. Skozi njega so spustili električni tok trikrat pre¬ dno je bil mrtev. Tudi on ni govo¬ ril ničesar pred smrtjo. V štiridesetih minutah je bil iz¬ vršen postavni umor nad štirimi mladeniči, kateri niso priznali 'krivde. JAPONSKA CESARICA- VDOVA JE UMRLA. Tokio, 9. aprila -— Danes je u- mrla japonska cesarica udova Pia ruko v cesarski vili Namazu. Ob smrtni postelji so bili cesar Jašihito, cesarica in drugi elani mikadove rodbine. Umrla je 'radi srčne hibe v 64 letu starosti. Bolehal^ je odkar je umrl leta 1912 njen mož, cesar M ut suh it a. POLOVICA VASI ZGORI. Chippeiva Falls, 9. aprila - Ogen j je vpepelil v časi Cadott 20 poslopje v. Škoda se ceni na če¬ trt miljona dolarjev. Goreti je za¬ čelo vsled eksplozije gasolina v trgovini za železje. FOTOGRAFI PREGNANI OD POGREBA MILJONARJA Rock Island 111., 10 aprila — ri fotografi, kateri so hotli dobi¬ ti slike pogreba multimiljonarja Weverhaeuser za gledišče s pre- mikalnimi slikami, so deputi rifi odgnali iz pokopališča. se- OČE REŠI ŠTIRI OTROKE POTEM ZGORI. Paducah, Ky., 9. aprila — Far- mer Malcolm Ford, dve milji da¬ leč od tukaj, je rešil iz svoje go¬ reče-hiše štiri otroke; potem je v po skušnji rešiti še ženo-in dve de¬ teti, ki so spali v hiši, zgorel on, žena in oba mala obroka. »Tirijfr«* -—e« . r rjt ■ •: r- - - POLICIJSKI NAČELNIK V JEČI RADI GRAFTA. St. Paul, Mirin., 9. aprila —- Martin J. Flanagan, prejšnji poli¬ cijski načelnik mesta St. Paul, Minn., je postal danes jetnik št. 4496 v državni ječi v Stilhvater. Isto se je zgodilo s Fred Turner¬ jem, prejšnjim deputi šerifom in tajnikom policajem v St. Paul, ki je postal jetnik št. 4497. Flanagan in Turner sta jemala denar od zloglasnih hiš, tor tako podkupljena sta gledala skozi pr¬ sta orgije', ki so se godile v rude- čelučnem okraju v glavnem mestu države Minnesota. Flanagan in Turner sta si doi.u- šljevala, da sta gospoda, in bila sta tudi, saj je bilo denarja na ko¬ pice. Danes so jima po obrdi brke, poželi so jima lase, pobrali so ji¬ ma prstane iz rok, odvzeli so jima ves denar, oblekli so ju v jetniško obleko, in ta dva prejšnja vzdržc- vatelja miru in reda ter zasledo¬ valca zločincev sta zgubila za stenami ječe tudi svoje ime in kli¬ calo se ju bo le po številki. PARNA LOPATA SPROŽI DINAMIT. 4 MRTVI. The Dalles, Ore., 9. aprila. Štirje delavci so bili usmrčeni, enemu je odbilo nos, in tri -so manj poškodo¬ vani, vsled razstrelbe dinamita, katerega so delavci nabasali v luknjo pri napravi vladnih kana¬ lov, a so ga pozabili sprožiti. Po¬ zneje je v dinamit zadela parna lo pata in dinamit je eksplodiral z velikanskim razpokom. Moč eks¬ plozije je vrgla strojevodjo med zobovje koles in je bil povsem zmlet v kosce. TEMPERENČNI AGITATOR IZGINIL. Danville, 111, 9. aprila — Vsa verska sekta “Orkev Kristusa” je na nogah, da razkrije tajnosti zguljenega Rev. Louis R. Paimont -a, kateri je agitiral v majnarski vasici Westville za suhače. Cerkev je vposlila štiri detekti- \ e, da najdejo Palmonta,*ki je zgi¬ nil 31. marca, živega ali mrtvega. Dosihmal nimajo še najmanjšega sledu. iiarry ,Korowitz 3E*ran& Šeidonšc KONGRES BO NAPROSEN ZA VEČ “BUJE $KY” POSTAV. SLEPARJI LOVIJO ŽRTVE POD LAŽNJIVIMS PRETVE - ZAMI. DELNICE NEOBSTOJEČIH PODJETIJ SE PRO¬ DAJAJO LJUDSTVU. — DELO GEOLOGIŠKEGA OD¬ DELKA ZVEZNE VLADE SE ZLORABLJA V SLEPARSKE NAMENE. Blood) Uowis) Louis Rosenberg- (Left.v Louie) rrank Cirofiei (Dago Frank) GUVERNERJI ZAHTEVAJO VEČ BANK. Denver, Colo., 8. aprila — Pri tukajšnem zborovanju sedem za- padnih guvernerjev se je sklenilo, da vstanovi kongres še dve zvezni rezervni banki, eno na pasifičnerc severozapadu in drugo za države Rocky gorovja. POGODBA ZA PANAMO PODPISANA V BOGOTI. Bogata, Columbia, 8. aprila — Pogodba med Združenimi drža¬ vami in republiko Columbia glede Panamskega oženila je bila podpi¬ sana včeraj v državnem uradu re¬ publike Columbia. Podpisal jo je amerški zastopnik Tadej A. T-liom- on in zastopniki vlade Columbi- je. Združene države so se zaveza¬ le- plačati za ozemlje pet in dvaj¬ set miljonov dolarjev za ozemlje ob Panamskem prekopu in za od- klopljenje republike Panama od republike Columbija. PROTESTANTOVSKA DUHOVNA SE ZMEŠATA Z BREZDELNIMI. New York, 8. aprila — Rev H. S. Rambo in Rev. G. C. Hunter, presbiterjanska duhovna sta se oblekla v slabo -obleko, obula sta- strgane čevlje, in sta šla brez cen¬ ta v žepu na Bowery okraj med irezdelne, da skusita takošno po¬ moč ima mesto za brezdelne. V občinski prenočevalnici ni bi¬ lo prostora za njiju, zato sta bila poslana na “Recreation pier”, 1 , kjer je bilo tudi natlačeno ubogih in slednjič sta dobila prostor na “Charites, pier”, in sicer za leža¬ ti ua golih tleh, ker vse postelje so bile polne. Čez noč sta govori¬ la z večimi izmed 75 brezdelnih, kateri tudi niso dobili postelje. Pronašla sta, da je med brezdel¬ nim le malo trampov, ampak so večinoma možje lepega obnašanja in precej izobraženi, kateri bi ra¬ di delali, a ni dela zanj. Tudi mestna prenočišča so nezadostna. Washington, 9. aprila — Zem jeslovni oddelek zvezne vlade bo predlagal kongresu potrebo vsta- noviti več “Blue Sky ’ postav, s katerimi bi se stopilo na prste sle¬ parskim promotorjem, ki zlorab¬ ljajo preiskave geologičnega od¬ delka Združenih držav. (Blue Sky”) postave se imenujejo vse one postave, ki prepovedujejo pro dajati katerokoli stvar v sleparski luči in pod lažnjivimi obljubami. Ti prestopki se občutno kaznujejo z državnim zaporom, zato naj po¬ sredovalci pri prodaji lot, farni, delnic, itd., ne rabijo neresničnih pretvez.) Geo. Otis Smith, ravna-' telj zveznega geologiškega oddel¬ ka, je prišel na sled prevaran¬ tom, ki skušajo obesiti ljudem laž, da je geologiški oddelek odobril njih posestva, češ da je petrolej v njih Geologiški oddelek pripo¬ roča vsled tega prebivalstvu, da naj zahteva vsak vladno potrdilo od prodajalcev delnic, petrolej¬ skih poljev in vseh enakih podjet- jev, predno šteje denar za t.ake stvari. Geologiški oddelek je do¬ bil v roke knjižico, ki priporoča petrolejska zemljišča blizu Moor- Icroft, Wvo. V tej knjižici je iia- I vteleno, da je okoli teh zemlišč jvikda rezervirala petrolejska zom- i Tjtpča■ za mornaričpc_. svrhe. Dej- stvto je, da ne ve geologični odde¬ lek nikjer za petrolejska zemlji¬ šča v tem delu države Wyoming. Geologični oddelek je prišel tu¬ di na sled kompaniji, ki oglaša na debelo petrolejska zemljišča, ki so vzhodno od Denver, Colo., blizu Aurora, Colo. V teh oglasih se na- migava jako zvito, da je vlada na¬ šla bogata oljnata polja blizu zem ljišč te kompanije, kar je povsem neresnično. Sleparji oropajo ljudstvo pod takimi lažnji-vimi pretvezami ob miljone dolarjev, zato opozarja geologični oddelek ljudstvo, da naj bo previdno pri nakupu delnic podjetjev, katera pravijo, da ima jo bogastvo — pod zemljo. Ljudje naj se obrnejo po informacije v ta kih slučajih, predno kupujejo del¬ nice, na U. S. Geological Survery, \Yaslungton. D. C. Geologični oddelek svari tudi ljudstvo pred sleparji, ki pravijo, da imajo takozvani “mineral rod”, s katero čudodelno palico najdejo podzemske zaklade zlata, srebra'in drugih dragocenih rud¬ nin. Zvezna vlada ve edino za kom pas s katerim se najde železo,- ni- kel ;it kobalt, a nobena druga ru¬ da. Ljudje naj bodo toraj previ- Ji.ii. j>redno jem na Um. Ji redo takim slepar-. ROCKEFELLERJEVI MILIJONI ZA UNIČENJE STROKOVNIH UNIJ. New York, 8. aprila •— Pred komisijo, ki preiskuje Stavkarske zadeve, izrazil se je sin John J. Rockefellerja, da je njegov oče ripravljeu porabiti vseh $34,000, 000. katere ima invenstirane v premogovnikih v državi Colorado, za vničenje unionizma. Ernest Bobm, tajnik Central Federated Union, je pa mnenja, da četudi ima Rockefeller denar, ni vsled tega vsegamogočen, in če bi se delavstvo združilo, lahko pri sili tudi Rockefellerja na kolena. MEKSSKANSKI USTAŠI SE BOJUJEJO ZA TAMP5C0 PIVOVARJI NA STAVKI. ŽEJNI V NEVARNOSTI. Detroit, Midi., 8. aprila —Vsled zastavkanja 1200 pivovarniških delavcev v Detroit se je bati, da bodo ljudje trpeli žejo. Na stavki so vsi uslužbenci pivovaren, in če ne bo zunanje zaloge bodo saluni kmalu suhi. Pivovarji zahtevajo višjo plačo in prosto nedeljo. Zvezni streli napravili mnogo ško¬ de pri petrolejskih vrelcih. — Inozemei spravljeni na varno. Villa zasede banke. "VVashington, 10. aprila — Zdru¬ ženih dhžav admiral Fletcher je naznanil brzojavno mornaričnemu tajništvu v Washington, da se bi¬ je med ustaši in zvezno posadko v Tampico Tjuti boj za posest -te Hu- ertove obmorske utrdbe. Ustaši so zasedli petrolejske re- finarije, na katero sipljejo Huer- tovi topničarji grozni ogenj ,da se je bati vničenja teh podjetij. Skladišče nemške tvrdke Agen¬ da Comercial se je od strelov vne¬ lo in je popolnoma pogorelo. Ško-‘ da znaša nad pol miljona dolar¬ jev. Tudi več kotlov za olje je bi¬ lo zadetih od Huertovih bomb in en kotel gori, iz druzega pa teče petrolej v reko Vstaši so se vmak- nili od teh kotlov, zasedli, so pa vasi Dona Cecilia in Arbo Gran¬ de. Združenih držav admiral Ma- yo, je naznanil Huertovemu gene¬ ralu Zaragoza, da delajo njegove bombe velikansko škodo ameri¬ škemu podjetju Pierce Oil Co., in da naj ne strelja 'v petrolejsko podjetje. Nevarnost za življenje je veli¬ kanska v Tampico in inozemei so bili vzeti v ameriško 'bojno ladijo Des Moines. Madrid, Španija, 11. aprila — Španski minister vnanjih zadev se je obrnil do poslaništva Združe¬ nih držav v Madridu s prošnjo, da bi vlada v "VVashingtonu prote- žirala 1000 podanikov, katere je Villa izgnal iz Torreona. Ti Špan¬ ci so v obupnem položaju in vlada jih želi spraviti nazaj na Špansko. Združene države so protestirale zo per izgon Špancev, a Villa se ne zmeni za protest in je zaplenil pre¬ moženje Špancev, nje same je pa pagnal iz okupiranega ozemlja. Washington, 11. aprila — Taj¬ nik mornarice Daniels je dobil u- radno poročilo, da je 'bilo v Tam- pieo, Meksika, aretiranih več mor¬ narjev Združenih držav. Admi¬ ral Mayo je brzojavil, da so bili mornarji sicer spuščeni iz ječe, vendar je pa zahteval od Huerto- vega poveljnika, da salutira mek- sikansko vojaštvo-pred _ ameriško zastavo s častnimi streli tekom. *' • ■ 24 ur kot zadoščenje radi aretaci¬ je mornarjev. Ameriško poslaništvo v me¬ stu Meksika je pozneje 'brzojavilo, da se je Huerta oprostil glede are¬ tacije mtornarjev ameriške morna¬ rice v Tampico. KRALJ JE DVE URI POD NOŽEM. ^Stockholm, Švedsko, 9. aprila -s- švedski kralj Gustaf, ki je že delj časa bolehal na želodcu, se je podvrgel operaciji. Bil je dve uri pod zdravniškim nožem. Zdravniki so našli polno malih tu¬ rov na želodcu. Kralj se počuti povoljno. Umorjeni Herman Rosenthal. 2 13 SLOVENSKO KATOLIŠKO PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. InRorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLI N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 Nortli Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 Nortli Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TOBNIC, Box 622, Forest City, Pa. tl. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Midi. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. ILLINOIS. De Pue — Tukaj je umrl rojak Mihael Omrza za jetiko v 33 letu svoje starosti. Kanjki zapušča tu- I aj žalujočo ženo, štiri nedorast- ]:■ otroke, in dva tirata, v starem ] raju v cerkljanski fari na Do- ] njskem, kjer je 'bil rojen pa sta- i čše, enega brata in štiri sestre, i'okopan je v La Salle, 111. Pogre¬ ba se je vdeležilo društvo št. 3, S. S. P. Z., društvo št. 59, S. N. P. J. in socijalističen klub št. 106. Teh organizacij je bil ranjlti Omrza član. V La Salle so se pridružila pogrebu še društva S. N. P. J., s sedežem v La Salle; 111. Blag mu spomin! Oglesby — V tukajšnji cement¬ ni tovarni je bil usmrčen rojak Mi liael Slavič, rodom od Št. Ruperta na Dolenjskem. V društvu ni bil nobenem in tudi s Slovenci je ma¬ lo občeval. Pokopan je bil v La S ali e 111. MINNESOTA. Duluth — Edina mokra stvar pri minnesotski mornariški milici bo odsihdob jezero Superior. To je grozno! In tajnik mornarice, Daniels, je vsega tega kriv, ker je prepovedal imeti na parnikih mor narice pivo, vino in žganje, sploh vsako opojno pijačo. Mornarji mi¬ nnesotske miliške bojne ladje Gopher se jako kislo držijo vsled te odredbe, a pomoči ni, in vse ka¬ že, da bijejo mokrači obupni boj za obstoj . Po Združenih državah plava mogočni val tempereneni, in vse kaže, da bo v par letih le malo mokrih oaz v suhi republiki strijca Sama. — V našem uradu so se zglasili: Rojak Peter Staudoher, mesar Chisholm, Minn.,- z gospo soprogo. Rojak John Lamuth, gostilničar, Chisholm, Minn. Rojak Martin Shuster z gospo in sinkom ter ro¬ jak Lovrenc Hrašer iz Ilerrin, 111. na potu na Range. Aurora — Prijazno pomladan¬ sko solnce izvabilo nas je za zad¬ njo nedeljo v bližnjo naselbino Pi- neville. Culi smo že dva dneva pre je, da so rudarji te vasice na stav¬ ki. To nas je spodbudilo, da smo jih prijazno posetili. Ob jednem vpozarjajo naj te vrstice rojake v okolici, da ne bi zahajali pov¬ praševati za delo v Pineville do¬ kler je stavka. Stavka pričela se je radi nove plačilne lestvice, po kateri bi ru¬ darji morali delati edino za nena- siteni kapital. Proletarci, izžeti nže sedaj skoro do mozga, vprli so se odločno proti akordnemu delu ali plači od voza. Cul sem med stavbarji, do so nekateri po tej lestvici zaslužili manje nego po eden dolar na dan. Se ve, da bi imela družba veliko več dobička od vsakega posameznega delavca kakor preje dokler so delali na kompanijsko plačo. Torej stavka je popolnoma na pravem mestu. Proletarci nečeje na slabejše ka¬ kor so bili dosiihmal, četudi so jim kompanije obetale, da bo bo¬ lje pod novim sistemom, temveč vstrajajo popolnoma pri svojih pravičnih zahtevah $3. plače na dan. Delavci, ki so zaposleni v tem rudniku, so v ve*dni nevarnosti, da jih zalije voda iz poleg nahajajo¬ čega se jezera. Vsaka močna raz- strelba lahko privabi miogočni vodni val, ki bi zalil rudnik in bi bila rešitev delavcev jako dvom¬ ljiva. Za tako nevarno delo gotovo ni sposoben drugi kot izkušen in ^to¬ ra j žen rudar. Vzlie vsem nevar¬ nostim je pa baje družba najela nekaj redarstva neizkušenih “lum berjakobov” nekje na Mesabi. Med domačini se pa tudi naha¬ ja nekaj garjevcev, ki delajo ra¬ di le takrat kadar drugi stavkajo za zboljšanje svojega žalostnega položaja. Takim ljudem zakričimo mi iz Aurore “Sram vas bodi iz¬ dajalci svojih bratov!” Slabši so taki ljudje kakor še tako strašna kuga. Stavbarji so naši bratje po du¬ hu narodnosti in razreda, a garje¬ va golazen naj se poboljša, sicer se bo zgodilo ž njo po zasluženju. Mohavvik rudnik, ki spada isti kompaniji jiakor Bangor v Pine¬ ville, kjer je stavka, tudi nekako zaspano dela. Pogodbeno delo s katerim se plača od kare zna tu¬ di tukaj pritirati nezadovoljnost do skrajnosti. Nekateri, ki sp na dobrih prostorih, zaslužijo dobro, a. drugi zopet tako malo, da mora zavreti med rudarji. Pri tem rudniku dela tudi neka oseba, ki poseduje celo avtomobil. Ta mož se ne ozre na one, ki so že po več mesecev brez dela in so dolžni povsod. Pričakujemo pa z alelujo prihod mlade veisne, da se bodemo zopet izlekli, iz dolgov.,, katere smo napravili všled zimske ga brezdelja. M. E. P. — Cenjeni urednik: Prosim od¬ stopite malo prostora v našem de¬ lavskem listu, da se tudi jaz zgla¬ sim. Skoro v vsaki številki čitam kaj novega iz te naše majhne na¬ selbine. obžalujem le, ker rojaki vedno eden čez druzega pišejo. Moje mnenje je, da pustimo za en¬ krat to gonjo in pismo kaj bolj koristnega za splošen poduk, da bomo čez leto dni pripravljeni za združeni nastop, da bomo tudi Slo venci enkrat bolj ulspešni v poli¬ tiki in ne bomo vedno zadaj za drugimi bolj zavednimi in bolj složnimi narodi. Kar se dela tiče gre vse nekako zaspano, a pričakujemo boljših časov ker se sliši, da bodo odprli v kratkem odprti rudnik ali ka¬ kor pravimo “open pit”. Tudi štorklja se je oglasila pri nas in je prinesla rodbini Frank Oražmu krepkega sinčka. Pozdravljam rojake in rojaki¬ nj,-, ter jim priporočam Narodni Vestnik. j. c. M. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali zadregi se najprvo obrnemo k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše groeerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonicli 114 Glav¬ na cesta na spodnjem deln mesta. Ely — Tempereneniki so napra¬ vili načrt, da osušijo drugo leto Ely. Manj kot 70 glasov bi zado¬ stovalo, da bi bil Ely pri letošnjih Volitvah suh. Če je Slovencem kaj na tem, da ostane Ely moker, je edina stvar, da vzamejo isti, ki še niso državljani, državne papirje, in glasujejo pri volitvah proti su- hač.ern in za slovenske kandidate. Gostilničarji, dajte se malo zme niti in pripravite se za prihodnje volitve sedaj, ne zadnji dan. De¬ lujte vsi na to, da bodo naši roja¬ ki dobili volilno pravico, sicer bo stvar jako riskirana. Ely — Društvo sv. Jožefa št. 112, K. S. K. J., zboruje vsako če¬ trto nedeljo v mesecu po prvi ma¬ ši v prostorih stare cerkve. Pri¬ stopnina k društvu znaša do 1. ju¬ lija 1914 samo $2.50. Društvo plačuje podporo $5. na teden ali $20., na mesec. Za pojasnilo se je obrniti na sledeči odbor: Josef J Peshel, predsednik. Frank Jerich, podpredsednik. Jožef Agnich, taj¬ nik. Nik Črnič, II. tajnik. Jožef Kovač, zastopnik. Matt Stoni eh, blagajnik. John Kovacb, Leo Ma¬ jerle in Štefan Malnarič, nadzor¬ niki. Matt. Golobich, redar; Matt Mušič, zastavonoša. Ely — — Naznanjam članom društva na Ely št. 20 A. S. B. P. D., da se naša seja ne bode vršila dne 12. aprila, ker smo jo prema¬ knili zavoljo velikonočnega pra¬ znika. Seja se bode vršila dne 10 aprila tačno ob 2 uri popoldne. Prosim člane naj se ohilnoštevil- no udeležijo seje, kjer imamo več stvari na programu za rešiti. Tudi po novem sistemu bomo začeli pla¬ čevati. Dragi rojaki, pristopajte k dru¬ štvom in jednotam, kjer nobeden ne zna kedaj ga nesreča dohiti. Pri društvu Ely, št. 20 imate lepo priliko za pristopiti; najnižji a- sesment je $1.05, najvišji pa $1.43 Konečno voščim vsem Sloven¬ cem in Slovenkam vesele veliko¬ nočne praznike, tebi unijski list pa mnogo napredka. Jakob Kunstelj, tajnik. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsa¬ ko pošiljatev dobite pobotnico. Dobijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini pomenite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure po¬ poldne, in vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure. Banka izvr¬ šuje tudi vsa druga bančna in no¬ tarska dela, posebno se še pripo¬ roča za menjavo čekov, katere t- novčujemo brez odbitka. NAZNANILO. cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom na Ely, da sem prevzel čevljarno (Shoemaker shop) od John Zalarja, in se priporočam vsem rojakom za prijazno naklo¬ njenost. Skušal bom vselej naj¬ boljše postreči z dobrim delom in dobrim blagom. Z uljudnim po¬ zdravom Frank Gruden, box 286 Ely, Minn. (Advr.) Eveleth — Miners’ National banka je kupila Tower hotel na vogalu Jones 'Street in Grant Ave. Leseno poslopje bo podreno in na mestu se bo zgradilo novo zidano bančno poslopje. Rojake in rojakinje ne d(ajte se sleparit) od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobjte močno, trpežno obleko za manjši denar NARODNI VESTNIK • 22kl9u > kot pri Židih. Za delo jamčim Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. Grand Rapids -— Božo Brazich je bil priznan krivim umora poli¬ caja Kokiko v Nasbivauk dne 10 februarja, t. 1. Ely Karakus, ki je kot priča go-yšamostana pasijonistov na pričel ~ ' ’ ’ voril dvakrat različno, bo pred sodišče radi krive prisege. Meseba — Pričakuje se, da bo¬ do pričeli v kratkem delovati s polno paro. Več delavcev se je pred kratkim uslužilo, da spravi¬ jo vse v red, in v nekih dneh se prične z rudarstvom. Virginia — Mestna uprava nam je nedelje popolnoma osušila Po¬ licajem je zaukazano, da čuvajo ■strogo, na gostilne, in da poroča¬ jo vsak prestopek. Po novih naredbah se mora tudi po vsem salunu videti kadar je za¬ prt. Suhaei imajo povsod več mo¬ či, in “suša” isa tako širi po Zdru¬ ženih državah, da bo kmalu pov¬ sod pravcata Sahara. — Pet in tridesetletni 'drvar Norman IIorldy je končal več¬ dnevno pijančevanje s tem, da se je vstrelil v glavo. — V torek zvečer je izstopil žu¬ pan mesta Virginia, M. E. Murply iz svojega urada, in nastopil je novi župan Michael Boylan. Žu- )ar. Bovlan namerama vpeljati o- semurni delavnik za mestne uslu¬ žbence. — Teodor, sin Jakob Stublerja, prejšnjega salunarja, se je pre¬ tepal v nekem tukajšnem salunu in je bil obsojen na štiri mesece v' okrajno 'prisilno farmo. — Naznanjam vsem članom dru štva sv. Jožefa, št. 16. K. S. K. J., da ne bode društvo imelo mesečne ga zborovanja, ker pride ravno na Velikonočno nedeljo. Zborovalo bode tretjo nedeljo, to je 19. apri¬ la, in želim, da vsaki pride k seji, kateremu je le mogoče. Pozdravljam vse sobrate in že¬ lim vesele Velikonočne praznike. John 'Sumrada, tajnik box 349. Virginia Minn. — V odgovor na več vprašanj od rojaRovHz Soudan in Tower, glede ujl Vapja denarja, tem po - tom na^n^u^vmo, jla, istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. PENNSYLVANIA. Burdine — Naznanilo. S tem naznanjam vsem članom postaje št. 50, S. K. P, društva sv. Barba¬ re, v Burdine Pa., da sem se odpo¬ vedal na seji dne 5. aprila tajni¬ štvu zaradi izselitve iz naselbine. Na moje mesto za tajnika je bil izvoljen sobrat Vinko Vidmar, na katerega naj se zanaprej pošilja- je vse postaje št. 50 se tikajoče za¬ deve. Njegov naslov je: Vinko Vidmar, P. O. Burdine, Pa. Z bratskim slovesom Frank Pe- tbovich, bivši -prvi tajnik postaje št. 50, S. K. P., društva sv Barba- doplačilo 'za listek drugega raz¬ reda in za globo ter vložil v denarnico potrdilo. Nato je še le odšel, v zavesti, da je storil svo¬ jo dolžnost, v pisarno, da nazna¬ ni zadevo. Čeden menih. Iz Rima poročajo: 32 letni pater Friderik, upravitelj hribu Coelius, je ukradel 75.000 kron ter pobegnil. Z njim je izginila tudi neka mlada deklica. Imela sta že dalj časa ljubavno razmerje. Ker niša imela potrebnega denarja za beg, sta si ga izposodila iz samo¬ stanske blagajne. Baje sta jo po¬ pihala v južno Ameriko. Velika sleparija v Budimpešti. Velikansko sleparijo, pri kateri je udeležena ena cela rodbina, so od¬ krili v Budimpešti. Morie Marton je ustanovil pred leti s pomočjo članov svoje rodbine več zavodov, tako budimpeštansko narodno do¬ brodelno in pogrebno društvo, me¬ ščansko bančno akcijsko družbo in budimpeštansko hranilno in kre¬ ditno zadrugo. Po smrti ustanovi¬ telja Morica Martona je prevzel njegov sin Jožef Marton poslovod stvo v družbi z mnogoštevilnimi brati in svaki. Sedaj je bila vlože¬ na proti celi rodbini ovadba zara¬ di sleparije in že prve poizvedbe so dognale neverjetna sleparstva. Lokali vseh treh podjetij se na - hajajo v eni hiši. “Pogrebno dru¬ štvo” je imelo tekom let do 22,000 članov, ki so, kakor hitro so enkrat 'zamudili rok plačitve, izgubili vsa dotedanja Vplačila. Zdaj ima dru¬ štvo še 2000 članov. Funkcionarji drudštva so izključno člani iz rod¬ bine Jožefa Martona. Kakor hitro so kakega elana izbrisali, tedaj so ga označili kot “bolnega”, bolni¬ ško podporo pa so društveni funk- cijonarji, oziroma člani rodbine Marton inkasirali potom rodbinske banke. Vedno so nabirali nove ela¬ ne ter jih izmozgavali. Doneski so izginili v žepih rodbine Marton. Podpisi “bolnih” elanov so se kar ponarejali. Oproščena morilka moža. V Dortmundu se je vršila obravna¬ va proti posestnici Weller iz Ver- la. Žena je bila obtožena uboja. Ustrelila je namreč dne 13. jun. 1. 1. z lovsko puško svojega moža. Preiskava je dognala, da je. žena silno veliko preterpela pred. mo- ždm. ki jo je-pri vsaki najm&ijši priliki nejevolje strašno pretepal in trpinčil. Tudi tisti dan je mož ženo napadel in ji grozil, da jo u- bije. Žena, ki ni mogla pobegniti ker jo je mož zaklenil, se ni mogla drugače rešiti, kot da je snela pu¬ ško in ustrelila na moža. Porotni ki so jo oprostili. Nositelj morale. Sodišče v Fer¬ rari na Italijanskem je katoliške¬ ga župnika Befaccbija obsodilo na sedem mesecev v ječo, in sicer za¬ radi hudodelstva proti nravnosti. To dejanje je župnik izvršil na javnem prostoru! re. WISCONSIN. Milwaukee — Tukaj je umrl rojak Leskovšek iz Gorenj na Spodnjem štajerskem. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Nepodpisan, Aurora, Minn. — Novic in dopisov, ki se vpošiljajo brez podpisa ne priobčimo. RAZNOTEROSTI. Prestrog uradnik. Pariški listi pri našajo sledeči dogodek: Na kolo dvor pri Sv. Lazarju je pripeljal forzovlak. Ko so pasažirji izstopili, je kontrolor šel skozi vse vozove, da se prepriča, je li vse v redu M nekem kupeju II. razreda je našel truplo moža, ki je med vožnjo u- mrl. Uradnik, da agnoscira mrt¬ veca, je pogledal v njegovo denar¬ nico. Toda našel je vozni listek — tretjega razreda. In mož se je vo¬ zil v drugem, razredu. Uradnik bi moral toraj s pasažirjem sestaviti protokol ter ga kaznovati. Kaj naj torej stori? Vzel je iz denarnice PREMOG IN DRVA dobite pri NELSON & LINDGREN Coal, Wood and Heavy Teaming EVELETH, MINN. Dober premog, poštena mera in vaga. Prinas dobite tudi voznika. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI JAMČIMO dan je COPENH GEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi g a hočemo prodajati povsod. če ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na« vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUT0N CO. 50 Union Square New York Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vest; AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra, postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski • jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I MARTHA WASHINGTON * LAURA, ALIČE, ’ ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. nadaljna pojasnil st glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York. ah^a njih pooblaščene zastopnik:, državah in Canadi. Za vsa obrni na v Zedinjenih V založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON V ! ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmen s Compensation Act) Cena 30 Centov Navodila kako postati državljan , ^ ,lcCl p s« AeV G. io S c iKM 1 b« w suiil' p** /j SH p 1- •„ ■/.> b> e j, w ha« A jem 5’d« lei t .f T* 1 ii’0 le r#* e ,7že P rl f v, tild* v nr ( sodi^ P f^rik m: ' Lavra «>» *-„ e* V,« >8 S > absolutno varne. , n DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan ^ pr ot' vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne d r ^ i V. 6 )«:' v* »i.'! .01 .01 istotako izvršujemo vsa notarska dela. . ^neviP-' (»ri 1 - Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plažilnnn jeln 1 ' 8 ' posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so Je . H t l 0 M Oli., 'ki NARODNI vestnik 8 Iz stare domovine. kranjsko. „.*, » dedščino nadvojvode- ^ ta Že mnogokrat se je v zad rneS V su omenjalo, kaka borba i e ’ fl tala za dedščino po nadvoj- f Ernestu. Ta 'borba se vrši na ,° rt in vodi jo gospa Klotilda ^Simič, rojena baronica Wal- a Q 0 gp a pl. Simič trdi, da so en na m i P° > 01 '! ^aj y^|ila namrec en, Ki P°vso d ^a, osti 9a Po mamo za na u njeni bratje zakonski otro- 'kojnega nadvojvode Ernesta JLove ž njim pravo vel javno .-Sene žene Laure baronice Ir lbnrg m zahteva iz tega naslo- a g voj° delež na zupuščini nad- Vode Ernesta. Ta zapuščina se L J i na 60 milj ono v kron. Stvar * D r leČe že mnogo let in je bila • g as tudi že pri Ljubljanskim Shllli iVelnem sodišču predmet senza- ^ITnnalne obravnave. Takrat sta Henrik baron Wal- iurs, sin nadvojvode Ernesta, in ki Staudinger obdolžena, da sta ponaredila neko listino, ki naj bi [o/kazala, da sta bila nadvojvoda iznest in Lavra baronica Wal- ra rg cerkveno poročena. Takrat e bila aretirana in v Ljubljano Speljana tudi gospa Klotilda pl. Simič. Takratni preiskovalni sod- iik sedanji nadsvetnik dr. Trav- ier se je sam peljal v Arko na • V Za cl južno Tirolsko aretirat Klotildo >1. Simič. Preiskava proti njej pa a _ • ( j e bila kmalu ustavljena, med teni ” ^ % [0 sta bila Staudinger in Henrik iaron Walburg nekaj kaznovana. >o Ljubljani so se takrat raznaša e kaj čudne govorice. Culo se; je, ia je znani dunajski advokat in »upnik izvestnih dvornih krogov ir. Bachrach imel izreden vpliv Clb 13 tisti P roces in govorilo se je ' udi da je bil takratni mestni po- SVftll ici i ski komisar Robida, ki je bil YC " dican za pričo, še pred obravna- ro trdo zaslišan pri deželnem pred ledništvu. V borbi, ki jo vodi Klo- ilda pl. Simič "edaj na Dunaju, 'AL' AA je bilo zaslišanih že več zelo vpo- v/ll vUi levanih oseb in verodostojnih irič, ki so vse zanjo jako ugodno povedale, te dni pa je bilo tudi jubljansko sodišče poklicano, da je bavilo s to stvarjo. Zasliša- o je namreč , tri priče : bivšega cestnega policijskega komisarja lobido, umirovljenega ravnatelja ež. bolnice vladnega svetnika 'rof. dr. pl. Valento in nadzorni- ta mestnega užitninkega zakupa L. Valentinčiča. Omenjeno bodi, da je gospa pl. Simič s svojim od¬ vetnikom prišla k temu zaslišanju isebno v Ljubljano. Komisar Ro- ^da je pod prisego povedal: Nad¬ vojvoda Ernest j^ stanoval v Lju¬ bljani v letih 1863 do 1865. O ma¬ teri tožiteljice se je vse splošno govorijo da je nadvojvoda sopro* |a. Reklo se ji je “‘baronovka’. nča se spominja, da jo je obrate sam videl z otroci na ce- P dostikrat je bil z rodbino Mi nadvojvoda. Pred kakimi 12 e b a še pred procesom Staudin- L 6r ’, Je priča po dež. predsedni- R aromi Heinu osebno temeljito ! lsan v ° sv ojih spominih in si- [ 'Tričo dveh gospodov, ki sta »la!,,. 1 3 Podstavljena kot odpo- a dvora. Ko je prišel Ernest m, 'g v Ljubljano, je pričo v- fca ,j e je 'bila poroka njego- L, ariše !- Priča je svoječasne- :Z am ? rmZij,SkemU ! ^ a Pl an ' u JoS. L Ve ^ mu ogokrat ministriral in vodnvf v- a Za mejec v nadvoj- Itov \ , 1S ! lnd mno občeval. Nje- ^amejee p 6 v W1 kanoilik Andre j m e j e „ •' ^ riea ga je obiskal. Ža¬ ga oseb,! bl1 Popravljen VValbnr- Jaz ° Sprejeti j e re^el pri- 'brata ve ° pi sem svojega k a je tnika je Ki [NESOT® M I>rašal, jtiii m ,! aeni se Z< R, da je bila poro- sena - Priča Valentinčič e J Z ?° 8 ?, dal: .Nadvojvoda Ernest Ljubljani e v hh l6t ! h stanoval v znano d ' • mestu l e Lil° splošno ■n. jji? Je nadvojvoda poro¬ dno. p r ‘° tndi da morgana- Vat vid^V 6 na dvojvodo mnogo- 1 1* 0 Zvezdi S ® j -l' Z Žen ° spreha ' ' r °koma S ! asih - tudl z dvema M, [!a "v^Plosno j e bilo tudi zna •Wdo,T T č i "’ dl pri STOii že : sr Troa a ,i,- d Dospa, pl. Graselli, 1?Sega Ijnbljanskega žu- že ° e kubov V v! liši nadvojvodove s Ploš n o v r ? eda ' Dba otroka sta 6 ; ]a a kot otroka nadvoj- Vladni v °de itniu ” ‘ene. ?ea„i Pl -. 0 e f or dr - pl. Valenta je a je bil hišni zdravnik Sf etni:t „ n ^» g0Ve žene. k° v edal a adv °lvodi Ernestu in pri ba¬ ri? ad)Ur &> 'ki je stanovala M,,ki »lici. Prič, se je spomnil, da je bila gospa Simiče¬ va pred 12 leti pri njem. in spoznal svoj podpis na različnih fotogra¬ fijah, tudi na svoji fotografiji, ki jo je sam podaril tožiteljici in na kateri je posvetilo “kot najstarej¬ ši znanec Alojzij pl. Valenta”. Na opombo gospe Simičeve: Vi ste mi g. profesor pred 12 leti rekli, da vam je nadvojvoda Ernest mo¬ jo mater predstavil z besedami: “To je moja poročena žena” — je odgovoril prof. Valenta: Ge sem to rekel in vse kar sem rekel, je bila zanesljiva resnica. Na sodni¬ kovo vprašanje, kaj pomeni na fo¬ tografiji napis “Kot najstarejši znanec” je odgovoril prof. Valen¬ ta, da to pomeni, da je pri rojstvu gospe Simičeve posredoval in jo imel prvi v rolkah. — S tem je bi¬ lo zasliševanje prič končano. Pred mnogimi leti v zadevi Walburg obsojeni Maks Staudinger je pri ljubljanskem sodišču že zaprosil za obnovitev svojega procesa. Stvar postaja čedalje interesant- uejša. Umrli so v Ljubljani: Bleha He¬ lena, obč. uboga, 93 let. — Terdi- na Ivana, služkinja, 46 let. Wal- tner Jožefa, usmiljenka, 76 let. — Bertoncelj Fran, dninar, 51 let. — Magovec Josip, sin posestnika. ■— Teichmeister Jožefa, žena čevljar¬ ja, 36 let. Tičar Barbara, dnina¬ rica, 74 let. -— Pavšek Martin, de¬ lavec, 63 let. — Zakrajšek Ant., prosjak, 61 let. — Kolar Benedikt sin služkinje, 1 dan. — Reiner Franc , posestnik, 32 let. — Wa- gentrutz Marija mestna uboga 69 let. Ob palca sta prišla 51 letni po¬ možni delavec v “Učiteljski ti¬ skarni” Jernej Novelli in 19 le¬ tni žagar pri Binderju Lovro O v senar. Novelli je vrtil kolo, ki po¬ ganja stroj kalander ter je prišel pri tem z levo roko med stroj, ka¬ teri mu je deloma odtrgal levi pa¬ lec. Ovsenar je pa rezal na ciriku- larni žagi drva, pri tem mu. je spodletelo, da je prišel z levo ro¬ ko do žage, katera mu je razpa¬ rala palec. Oba bosta dalj časa za delo 1 nezmožna. Mlad svinjar obsojen. Pri okrož¬ nem sodišču v Novem mestu je bil v petek obsojen na tri mesece ječe lSletni Jože Miklavčič, hla¬ pec iz Vel. Kala pri Št. Vidu za¬ radi hudodelstva po § 128. in za¬ radi prestopka po § 316. k. z. Zveza preko Dolenj ske^T^joT- jem gotova. Petek 20. marca 1914. je zaznamovati kot zgodovinski dan. Tega dne je bila namreč že¬ lezniška proga Ljubljana-Novo mesto zvezana s tirom nove proge Novo mesto-Karlovac. Seveda še ne vozi vlak, ampak podlaga je bila s tem storjena, da so tračnice nove in stare proge že združili. Dne 24. ali 26. marca pa bo po tej progi šel prvi ‘stroj baje skozi do Metlike. Zveza nove in stare pro¬ ge se je sklenila na prostoru, o ka t-erem se je doslej reklo, da je tu konec sveta, kjer je bilo tam ko¬ nec dolenjske železnice. Zdaj se je ta konec podrl in odprl začetek nove zveze, ki bo takorekoč ves z železni čnim omrežjem opreženi svet preko Dolenjske združila z morjem; zaenkrat samo preko Karlovca v Reko, pozneje pa na¬ ravnost v Dalmacijo. Spominek na vrhu Triglava. Z Dunaja poročajo: Vojaškemu pi¬ lotu nadporočniku Evgenu Elsner ju, ki se je dne 9. marca na letali¬ šču v Aspernu smrtno ponesrečil, bodo postavili na vrhu Triglava spominik. Odkrili ga bodo mese¬ ca oktobra, o obletnici, ko je pre¬ letel Alpe. Umrl je v Domžalah Radecki- jev veteran Anton Botjer v 89 le¬ tu starosti. Udeležil se je vojne na Laškem leta 1848. -— 1849., pa vstaje na Ogrskem. Umrla je v Ljubljani v 43. letu svoje dobe blaga in spoštovana gospa Marija Dachs gostilničar¬ ka in posestnica v Florijanski uli¬ ci št. 33. Pogreb je bil v torek ob 3. uri popoldne. ŠTAJERSKO. Nepravi davčni adjunkt. Pred celjskim porotnim sodiščem se je moral zagovarjati 25 letni slikar¬ ski pomočnik Alojzij Polak iz Ka¬ pele, ki je bil že večkrat kaznovan in ki se je kmetom izdajal za sod¬ nega in davčnega adjunkta ter iz- tirjaval od njih zaostale davke. Na ta način je več kmetov oslepa¬ ril za znatne vsote. Polak zloči¬ ne priznava. Smrt v tujini. Iz Sarajeva poro¬ čajo 20 t. m. da je ponesrečil pri žagi v Krušici neki Anton Sušnik, rojen v ptujskem okraju. Zadel ga je velik hlod v glavo ter ga tako poškodoval, da je kmalu nato umrl. Ponesrečenec je bil oženjen. 40 let učitelj. Učitelj Henrik Hribernik v Zgornji Rečici pri La¬ škem je dobil častno svetinjo za 401etno službovanje. Važno zborovanje na jezikovni meji. V nedeljo, dne 22 m. m. po poldne se je vršilo v obmejni slo¬ venski trdnjavi v naši Jarenini gospodarsko zborovanje obmej¬ nih slovenskih kmetov. Od Št. Ja¬ koba, Jarenine in drugih sosednih župnij se je zbralo čez 100 koraj¬ žnih, odločnih slovenskih kmetov. Najprvo se je vršil občni zbor po¬ sojilnice za Jarenino in okolico. Po občnem zboru pa je bilo važno gospodarsko zborovanje, na kate¬ rem sta govorila nadrevizor Vlado Pušenjak in urednik Fr. Žebot. Rezultat shoda je bil, da so kme¬ tje po lastni iniciativi sklenili, u- stanoviti za Jarenino, Št. Jakob in del Št. lija lastno podružnico štajerske kmetijske družbe. Pri¬ glasilo se je že na shodu toliko u- dov, da je obstoj podružnice zasi- guran. Razpravljale so se še dru¬ ge važne zadeve. Občni zbor štajerske kmetijske družbe ha dne 27. in 28. marca v Gradcu v deželni hiši. Poleg dru gega je na občnem zboru tudi vo¬ litev osrednjega odbora. Škandal v Zoisovi rodbini. “Grazer Volksblatt’ poroča, da je baronica Zois priznala svojo go¬ ljufijo. Tildi babica Gaber je pri¬ znala. Ne more se več dvomiti, da je Zoisova dečka kuharice Elze Hirt izdala za svojega otroka. Do gnano pa še ni, če je prava dečko¬ va mati, Hirtova, znala, da ji je baronica za goljufive namene de¬ čka izvabila in ga za svojega iz¬ dala. Baronica Zois, rojena Scbmit je stara zdaj 37 let. Poročena je bila s Zoisom 5. februarja 1894. Imela je dve deklici, ena ji je utor la, druga je zdaj v 16. letu. Zoiso¬ va je veliko občevala z-ženo neke¬ ga stavbenika, ki ji je večkrat to¬ žila, da bi bilo vse revščine ko¬ nec, če bi dečka povila. Zoisova sta namreč v slabih razmerah ži¬ vela. Prijateljica ji je enkrat re¬ kla, da bi ne bilo pretežavno ka¬ kega dečka izdati za svojega. Zoisova je prišla večkrat v neko pralnico. Tam je opazila, da je 201etna Hirtova mati in ji je pri¬ govarjala, da naj njej odstopi o- troka, če bo fant. Hirtova se ji 'je udala in temrajši, ker je bila zaročena z nekim zasebnim uradni kom, otroka je pa imela z nekim častnikom. Nato je Zoisova še Ga¬ brovo pridobila in vso stvar tako izvedla, da njen mož o goljufiji ni ničesar vedel. Baron Hans Zois živi v revščini, a s svojimi kompo¬ zicijami je obrnil pozornost nase. Star je 52 let. Rojen je bil v Grad¬ cu, več časa je živel tudi na Du¬ naju. Kot komponist pač ni imel prevelike sreče. Na dunajskem Karlovem gledališču so peli dve njegovi operi: “Die Venetianer” in Die weisse Tasclie”. Večkrat je že v časopisju prosil za podporo. Komponist baron Hans Zois pl. Edelstein je sin barona Žige Zoisa, nečaka enakoimenskega barona, 1 ki je na Kranjskem še v zelo do¬ brem spominu. Nasledniki kranj¬ skih Zoisov imajo v lasti leta 1773 ustanovljeni fidejkomis Brdo 1773 Kranju, ki bi mogoče pozneje tudi prešel na podtaknjenega sinčka služkinje Hirt. Z odkritjem cele zadeve pa je postal Egon zopet ne¬ zakonski sin. Ponarejeni desetkronski ban¬ kovci krožijo v večji množini po Gradcu in bližnji okolici. Tiskani so na trši papir in imajo bolj te¬ men tisk; številke in serije so ro r čno delo napravljeno z rdečilom. Iz Maribora. Slovenske paralel¬ ke na tukajšnji višji gimnaziji obstajajo letos 25. leto Število di¬ jakov se je tako pomnožilo, da ima letos vsak slovenski razred nižje gimnazije po dva oddelka. Gimnazijsko poslopje, ki je bilo postavljeno 1. 1892., se izkazuje za premajhno. v Iz državne živinozdravniške slu žbe. Prestavljen je okrajni višji ži vinozdravnik Irran iz Ptuja v Ma¬ ribor,, okrajni živinozdravnik Za- vadilik pride iz Rogatca v Ptuj in okrajni živinozdravnik dr. Hen- nemann iz Maribora v Ptuj. Smrtna kosa. V Krškem j e umrl g. Viktor Auman, trgovec im po¬ sestnik, v starosti 56 let. Zadela ga je srčna kap. Pred dobrim te¬ dnom je izgubil edino hčerko Al- mo, za katero je neprestano žalo¬ val. Pravijo da je bilo to žalova¬ nje vzrok njegovi nenadni smrti. Bil je več let vesten blagajnik pri “Občinski hranilnici.” PRIMORSKO. Velike goljufije s poštnimi na¬ kaznicami. V Trstu pri poštnem uradu Trst I. so izplačali, kot se je dognalo, tri ponarejene poštne nakaznice, ki so se glasile na 600 K, 800 K in 850 K ter bile naslov¬ ljene poštno ležeče na nekega Franeesco 'Perich v Trstu. Nosile so oddajni pečat Pulj 3 ter jih je moral vtihotapiti v promet kak poštni uslužbenec, ki jih je ali sam ponaredil ali pa le pri goljufi ji pomagal. Puljski poštni pečat je sicer ponarejen, a tako natančno, da se od pravih težko razlikuje. Že pred šestimi leti so prišle v promet ponarejene pošt¬ ne nakaznice s puljskim pečatom in je bila ena izmed njih za 800 kron izplačana v Gradcu. Ker sle parja niso izsledili, sumijo, da je tedanji ponarejale« ponaredil tu¬ di sedaj poštne nakaznice. Domne vajo, da je isti človek naslovil še razne druge poštne urade ponare¬ jene poštne nakaznice, kar pa bo¬ do skušali šele dognati. Zastrupljena družina. Znaki za¬ strupi jenj a so se pokazali pri pet oseb broječi družini Nicoletieli, ki stanuje v ulici Molin a v&pore št. 4 v Trstu. Družina je jedla svinj¬ sko meso. Policija je o dogodku že obveščena. Pričakovati je, da vse osebe ozdravijo. V Opatijo je došla soproga voj¬ vode Giintherja šlezvik-holštajn- skega. Umrl je v Boljuncu posestnik in trgovec Josip Kraljič, star 57 let. Tihotapstvo omotičnih sredstev in kaznovani kapitani. Na “Lloy- dovih” ladjah kaj radi vtihotap¬ ljajo opij, morfij in kokain. Naj¬ rajši ga vozijo iz Kitajske v Indi¬ jo. Angleška oblast pa tega seve¬ da ne trpi, ker ta sredstva ubija¬ jo poleg domačinov tudi Evropej¬ ce, ki se tej strasti udajajo. Zato imajo angleški uradniki “Lloy- dove” ladje zelo na piki. Zadnjič so v Bombayu nekega kurjača “Lloydove” ladje radi vtihotap- ljenja hašiša zaprli na eno leto prisilne delavnice in v Coilombu 3. kapitana ladje “Vorwarts” na pol leta ječe zaradi istega čina. Te 'dni so pa v Trstu samem avstrij¬ ski finanearji na “Bohemiji” za¬ plenili 12.600 g. kokaina v vred¬ nosti 500 K. Tihotapci ga najbrž niso mogli v Indiji izkrcati. Zad¬ njič so naše oblasti tudi na ladji “'Semiramis” našli hašiš. V obeh slučajih se kaznuje ladjino povelj¬ stvo z občutno globo, ker tihotap¬ ca ni nikoli mogoče izslediti. Tečaj za analfabete pa ne vse vseučilišče! Goriški Lahi se dan na dan pehajo za vseučilišče, v re¬ snici pa so potrebni — tečaja za analfabete! Kajti v Gorici je med Lahi 6000 analfabetov. To sta kon štatirala pred par leti “Eco” in “Corriere”. Odprli so bili tečaj za analfabete, ki se pa ni obnesel, ker ni bilo dosti brige zanj od strani tistih, ki so se zgražali nad tolikimi analfabeti! Če je Lahov res 13.000 v Gorici, potem jih je skoro polovica med njimi analfa¬ betov. Strašno! Smrtni padec v plavžih. V ške- denjskih plavžih pri Trstu je 57 letni delavec Anton Santin tako nesrečno padel za kotle, da je na mestu obležal mrtev. Našli so ga šele 24 ur po nastali nesreči. Po¬ kojni je oče 7 otrok. Izpred tržaške porote. 21. mar¬ ca sta sedela pred tržaškim porot¬ niki zakonska Jožef Prelc in Ama¬ lija Prelc, doma iz Krasa. Obto¬ žena sta bila požiga hotela v Por- torose in zraven tega še zaradi go¬ ljufije. Porotniki so pri stavlje¬ nih vprašanjih -kriVdo zanikali, vsled česar sta bila oba oproščena. Železniška nesreča, se je pripe¬ tila na državnem kolodvoru v Tr¬ stu. Osebni vlak št. 13. ki vozi iz Gorice v Trst, je pripeljal z izre¬ dno hitrostjo v tržaški kolodvor. Videlo se je, da se vlak skoro nič ne ustavlja, da si se je vedno bolj bližal koncu proge ob peronu. Ljudje so prestrašeni odskočili V istem hipu je trčila lokomotiva z vso silo ob navzgor vpognjene tračnice, ki so pritrjene na močne tramove. Kot palica so odletele tračnice in dba odbijača i'n loko¬ motiva je zavozila na peron. Na peronu je lokomotiva obstala. Su¬ nek je bil tako silen, da je skočil en voz vlaka iz tira, pri vseh pa so se polomili odbijači. Vsi vozovi in lokomotiva so več ali manj raz¬ biti. Število ranjnih in poškodova nih potnikov znaša čez 50. Neka¬ teri imajo lahke poškodbe, več pa je težko ranjehih. Prišli so takoj zdravniki, 'ki so ranjence obvezali za silo, nato so jih več odpeljali z avtomobili in vozovi v bolnišnico. Na mesto nesreče je prišla takoj sodna komisija, da dožene, kaj je zakrivilo nesrečo. Vlakovodja Vertojšek je zvonil strojevodji, ko je videl, da vozi vlak s preveli¬ ko hitrostjo v kolodvor. Dognalo se je, da je peljal vlak na kolo¬ dvor namesto s hitrostjo 20 km, s hitrostjo 45 km. Strojevodja Kraus je izjavil, da je pač zaviral, toda vse zavore so mu odrekle in on ni mogel vlaka na noben način ustaviti, dasi se je trudil, kolikor se je mogel. Strojevodja in vlako¬ vodja sta precej poškodovana. Na lice mesta je prišla tudi posebna komisija, ki bo dognala, če so bi¬ le res zavore poškodovane. Ranjen ci so večinoma domačini in bližnji okoličani. KOROŠKO. Na celovškem kolodvoru se ve¬ dno bolj ponavljajo tatvine. Tato¬ vi, ki morajo razmere zelo dobro poznati, so podrli na več mestih ograjo in odnesli celo les od ogra¬ je. Policija že delj časa zasleduje tatove, toda do sedaj so zaprli sa¬ mo enega uslužbenca, ki je na su¬ mu, da je v zvezi s tatovi. Pred par dnevi je našel nočni čuvaj na tiru velik tram, ki je bil odtrgan od ograje. Če ne bi bil čuvaj tra¬ ma pravočasno opazil bi se bila zgodila lahko velika nesreča, ker je imel priti kmalo na to oseb¬ ni vlak — Zbaznel je v Škofi- čah konjar Mat. Pintarič. Letal je po cesti in prosil ljudi, da naj ga ustrele. Smrtni padec iz vlaka. Na progi Trbiž-Ponteba je padel iz delav¬ skega posebnega vlaka neki laški delavec, ki se je preveč nagnil čez okno. Našli so ga z zlomljenim vratom mrtvega ob progi. Pobegnil je iz Bistrice v Rožu ključavničar Lovro Hofer, ki je na sumu, da je vlomil v ikolodvor- sko restavracijo ‘v Svetni vasi in ukradel natakarici 110 Iv. Hotelir ja so že aretirali. Koroški obrtniki se silno pri¬ tožujejo, češ da ne morejo dobiti nemških vajencev in morajo je¬ mati v službo hrvaške vajence, ki so sicer v obče pridni in zelo po- rabni, vendar pa niso Nemci in se tudi ne dajo ponemčiti. Zagoneten napad. 21 marca je prišel k posestnici Ani Muhrovi v okolico Vobšperka neznan človek. Ko ga je Muhrova vprašala, kaj želi, je potegnil samokres in je ustrelil na njo. Zadel jo je v usta, krogla ji je obtičala v nebu. Nato je napadalec pobegnil. Do sedaj nimajo o njem še nobene sledi in ga tudi kljub natančnemu opisu nihče ne pozna. Poslali so tudi za njim policijskega psa, ki pa je po¬ polnoma odrekel in je začel goni¬ ti v bližnjem gozdu divjačino. — Obsojen učenjak. Petrograd, 17 mraca. Znani slavist J. A. Bodo- nIn ide Courtenay ki je svoječa- sno mnogo pisal o rezijanskih Slo¬ vencih in njihovem narečju, je nedavno tega izdal brošuro “Na- cijonalni in teritorij alni moment v avtonomiji.” Učenjak dokazu¬ je v tej knjižici, da tako obsežna in obširna država kakor je Rusija predstavljajoča “zemljepisni ko¬ les” in “državno čudovišee” ne more živeti brez politične avtono¬ mije posameznih pokrajin. Radi te brošure ga je tožilo državno p'ravdništvo zaradi ščuvanja pro¬ ti sedanji državni ureditvi Rusije. Pri sodni obravnavi je bil Bodo- uin de Courtenay obsojen na 2 le¬ ti trdnjave. Učenjaka so izpustili na svobodo proti varščini 6000 ru¬ bljev (15.000K), ki jo je plačal bivši poslanec go-sudarstvene du¬ me Bab jamski j. Zverinska mati. Iz Varšave po¬ ročajo: V vasi Tigelov, gubernija Radom, je umorila 31 letna kme¬ tica Helena Knekova oba svoja pastorka, 12 letno deklico in 5 let¬ nega dečka, ter je zažgala trupli v peči. Grozni zločin so, pa odkrili in morilko zaprli. Farme! Farme! Naselniška družba ILIRIJA' Od tri do pet milj od mesn* Merril v Lincoln Co., ki šteje okrog 15.000 prebivlacev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten, valovit svet ki je odločen za slovenske farme. Skozi ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka “IVisconsin River”. Ta zemlja se za sedaj še prodaji po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na. katerem delu. Plačilni pogoj' so lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsak dobi natančne podrobnosti, da je tako na jasnem, predno izda denar za dolgo vožnjo. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri ILIRIA COLONIZATION CO.. SHEBOYGAN. WIS. POZOR? PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 ===== N A ======== Miner’8 State Bank Chisholm, Minn. v *—. .. .. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. COLUMBIA FONOGRAFI se prodajajo na odplačila ^ centov na teden na vse kraje Zdru Ženih držav in Kanado. Pišite po naš cenik, ki ^ je zastonj. SATJU BIKNS N 117 2nd Avenue, Dpt 47 Kew Vork, N. Y. FIRST NATIONAL BANK§ Chisholm - - Minn. V V V V i*4 Vt? i>4 i'4 d v & J'4 V 1 1 v i'4 M 1 v Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenil: Sami-Weekiy. Owned and publlshed by the Slovenian Prtnting & Publishlng Company a Corporation. Plače of Business: Dulutb, Minnesota, 405 W. Michigan Street._ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 The best Aovertlsing medium among Slovenians in tbe Northv/est. Rates on application Entered as second-dass matter May it. 1911 at tbe post Office Dulutb, Mlnn., under the Act Marcb 3, 1879.“_ »NARODNI VESTNIK« Izdala Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Vliuu. vs aR ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemalo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljalo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dulutfii, Minn. Telephone, Melrose 1113. seben način življenja in posebno moralo. To ni nič drugega kot gospodstvo enega moža ali enega razreda nad drugim možem ali drugim razredom ali zasužnjenje neodvisne volje mno¬ žice samovoljnemu diktatu nekaterih. To je bil v teli ‘časih pričetek despotične vlade, to se pravi, poslovanja vladnega stroja v interesu posameznega individua, posamezne družine, ali posameznega razreda med sploV nostjo. Še nekaj več: v svetovni agodovini ni noben"- primere, da bi se ustanovilo tako de- spotičuo moč od strani posameznega moža, daj, dokler ne pride do prepričanja, da se mora združiti s svojimi tovariši v obrambo svojih prostosti prav tako, kot se združujejo v močno vez tudi oni, ki ga hočejo oropati teh prostosti. družine ali razreda brez obljub, da se bo .iz- OSEBNA SVOBODA. Louis Hammerling. VII. Najhujši sovražnik človeške prostosti je človeška nevednost. Morda ni najti misleče¬ ga človeškega bitja, izvzemši morda najnižjo vrsto divjakov, v kojem bi zavedno ali neza¬ vedno, ne živela želja po prostosti. V resnici pa ljudem tudi nikdar ni manjkalo sredstev da so uresničili to željo, seveda ako so hoteli. V vseh dobah je bilo le pomanjkanje znanja, kako porabiti ta sredstva, ono, kar je branilo ljudem, da bi dobili prostost ali jo pa-obdr¬ žali, ako so jo dobili. Za časa starejših oblik vlade se je dvignil narod, katerega se je preveč zatiralo, proti svojemu zatiralcu z orožjem v roki, da si pri¬ dobi prostost, katero se- mu je odrekalo. Zgo¬ dovina uči, da se je večina-takih slučajev izja¬ lovila in tudi v slučaju uspeha je bil uspeli 3 - začasen. Zakaj ? Radi enega naslednjih dveh raz- 1 >gov, Ali je bila masa inferiorna napram ; atiralcem glede znanosti, kako uporabiti oro- > je, ali pa radi tega, ker se je ravnoislto oro- ; je, katero so uporabili, da dobijo prostost, o- brnilo proti njim samim, in sicer od istih mož, katere >so si 'bili izbrali, da jih vodijo k zmagi. V različnih časovnih dobah živimi} in po¬ sebno v tej deželi niso že dolgo časa več su¬ lica, meč in puška sredstva, katerih se mora poslužiti narod, da -varuje svojo svobodo pred onimi, ki jo hočejo uničita. Ko so ameriške kolonije proglasile v svoji emancipacijski izjavi, vsled koje so se obr nile od tiranstva materne dežele, novi evan¬ gelij osebne svobode in je šel glas o tem po svetu, je bil vsak državljan nove republike brez razločka osebe ali stanu, -oborožen z istim obrambnim orožjem, da se postavi proti vsa keinu poskusu omejitve nanovo pridobljene prostosti, in naj je izhajal ta poskus iz repu¬ blike same. To orožje pa ni bilo sulica, meč ali puška. Bilo je volilna pravica. Sredstva, katera ima dandanes masa naro da na razpolago, da zadosti želji po prostosti, niso torej več ista, a le trenutke premišljava uja bo prepričal vsakega razumnega človeka, da se niso prav nič spremenile razmere, pod kojimi se more uporabiti ta sredstva. Kajti kot ni bilo v starih časih pomanjkanje orožja, katerim 'braniti prostost temveč pomanjkanje znanosti, kako uporabiti to orožje, ono, kar je držalo ljudi v sužnjosti, tako je tudi v današ njih dneh odvisna ohranitev naših pravic v tej republiki ne od tega, da imamo volilno pravlico, temveč od tega, da vemo, kako je izvrševati, kar je veliko večje važnosti. Kot je saihoposebi umevna ta resnica, kot vse samoposebi umevne resnice, tako je tudi ta podvržena več kot druge nevarnosti, da se jo izgubi iz vidika v vsakdanjem življenju. Rus ali Finec, ki sta prišla sem iz rodne dežele, da uideta neznosnemu despotizmu av- tokratične vlade; Nemec, Čeh in Slovenec, ki so iskali prostosti na tej obali radi pretiranih zahtev in brutalne arogance vse preplavljajo¬ čega militarizma: vsi ti so storili to ne radi tega, ker jim je srd do zatiralcev zmanjšal lju¬ bezen do stare domovine, temveč vsled tega, kor so ravno pričeli še bolj ljubiti prostost. Ako pa si je priseljenec domneval, da visi zlati sad prostosti v tej deželi na vsakem dre¬ vesu, na razpolago vsakemu, da ga odtrga, brez napora in -brez inteligentne uporabe sred¬ stev, da si ga prilasti in ohrani, potem zapade isti zmoti, ki je povzročila obžalovanja vredne razmere podložnosti pod tiransko vlado, iz ob¬ lasti koje je ubežal. Z drugimi besedami, prostost moža v tej deželi in drugod, je ,odvisna od njegovih de¬ janj, kar pomeni toliko, da ne more nikdo do¬ biti ali izgubiti svoje prostosti, ako tega noče sam To velja za posameznika in za skupnost. Nikdar pa ne bo izmrla ambicija Človeka da izvršuje svojo oblast čez druge. Pri tem pa ie konecni efekt vedno isti, ako zavzame ta ambi¬ cija v gotovih ljudeh obliko, da hočejo napra¬ viti svoje sovrstnike za suženjske tlačane pri nabavljanju njihovega lastnega premoženja, ali pa da se izraža v navidez egoistični ten- boljšalo življenske pogoje mase ter se je dalo večje oroslosti in varstvo pr$& nasilstvom in krivico. . Naj sc- ne razume napačno to naše izjave. TJ ver j eni smo, da ni plemenitejšega življenja kol je eno, posvečeno naporu, da se izboljša življenje drugih, da se jim prinese večje sreče, večjo varnost ter varuje one, kt so brez moči '-sled nevednosti od znotraj 'ter brezbrižnosti od znm j. Hvaležno priznavamo, da ni v no¬ beni dol 1 ! človeške zgodovine zaznamovati to¬ liko .likih naporov v tej smeri kot ravno dandanes. Če. pa je res, da prihaja blagoslov večkrat v spremenjeni obliki, je isto veljavno tudi za slabe stvari in razločiti med obema, predno se pokaže pravi značaj tega ali onega je stvar večje znanosti in skušnje kot pa jo je najti pri navadnem človeku, kojega du¬ ševni obzor ne gre preko sfere osebnih inte¬ resov in osebnega znanstva. Ako bi to ne bilo res, bi 'bilo treba nanovo napisati celo socijalno zgodovino človeštva. Ako bi to ne bilo res, bi ne imeli ljudje v pre¬ teklosti nobenega povoda, da strmoglavljajo tirane in despote in sicer radi tega ne, ker bi ne -dali nikdar v roke drugih oblasti, da se jih zatira in tlači. Despoti starih časov se niso napravili sami za take. Naredil jih je narod sam, katerega se je sprva varalo z obljubami -bodočih dobrot, ki pa se je pozneje udal v svo¬ jo usodo ter nosil prekletstvo, ki je prišlo na¬ denj. V tem oziru je malo razlike med sedanjim časom in onim v preteklosti, izvzemši v tem, kot omenjeno, da se je dalo v roke naroda novo orožje, s katerim naj bi se- branil proti 'naka - nam, zatiranju ali prepotenci -onih, ki streme vedno za tem, da ga oropajo njegovih narav¬ nih pravic in privilegijev. Ako pa se bodo lju¬ dje tako malo brigali, da spoznajo, na kak na¬ čin in v kateri smeri rabiti to obrambno oro¬ žje kot so to storili pri onem starem orožju, se bo tudi to prav .gotovo obrnilo proti njim samim kot preje sulica, meč in mušketa, ki so bili v rokah premetenejših in zvitejših sovraž¬ nikov orožje podjarmljenja in zatiranja. Skušnja je pokazala, da more dobro mir¬ jena armada premagati desetkrat močnejšega sovražnika, ki nima prave discipline, dasirav- no je morebiti posamezni vojak enakovreden nasprotniku glede eneržije in telesne moči. Na isti način lahko majhno število dobro organi¬ ziranih in odločnih državljanov premaga in ukani brezprimerno večje število in sicer pri volitvah, ako se slednji ne zavedajo svoje moči ako ne vedo, kako uporabljati volilno pravico, ki ni v njihovih rokah nič drugega kot pa je bilo resnično orožje v starih dneh. Ni dosti ljudi, katerim je treba ponav¬ ljati klasični izrek, da je neprestana čuječnost cena prostosti. A koliko jih je med istimi, ki uporabljajo ta rek, ki razumejo pravi pomen in pravo uporabo tega izreka z ozirom na da¬ našnje dni in -današnje razmere? Koliko jili ve, v kateri smeri naj uporabljajo ta izrek? Dosti jih je, ki mislijo, da se gre v tem slučaju le za sovražnike od zunaj, ki bi eventuelno ogrožali našo domovino. Pozabljajo pa pri tem, da je najti še veliko hujše sovražnike, ki ogro¬ žajo te- prostosti v deželi sami. Mi vzdržuje¬ mo mornarico in armado, s skupnimi sredstvi, da se zavarujemo proti prvemu sovražniku. Ali pa smo na isti način oboroženi, da se za¬ varujemo proti zadnjim? Ali uporabljamo isto moč in iste priprave za sovražnika od zno¬ traj kot jih uporabljamo za sovražnika od zunaj? V starih časih so se borili ljudje- proti nji¬ hovi lastni prostosti, ker niso vedeli boljše. V današnjili dneh pa se privede narod do tega, da glasuje proti lastni prostosti, ker ne zna drugače. — Ne zna pa drugače, ne radi tega, ker mu morda manjka potrebnega zna,- nja, temveč radi tega, -ker ga je uživanje prostosti, katero so si priborili pradedi, uspa¬ valo v stanje -brezbrižnosti, v katerem je mne¬ nja, da mu nihče -ne more kratiti teh prostosti. Gruče mož pa, ki so po naravi nasproti vsaki svobodi volje in prepričanja, so vsaki dan na delu, da potom zakonodajnih odločb kratijo svobodo, prav . kot so tirani stare dobe obe- čali večjo svobodo in večje blagostanje edi¬ nole zato, da so si utrdili stališče ter nato za¬ tirali narod. Iz tega vzroka smo ob pričetku te razprave stavili rek, da je najve-čji sovražnik človeške prostosti človeška nevednost. Vsak posa¬ mezni ameriški državljan pripomore z volit- vijo k temu, da se mu ohrani ali prikrajša pro¬ stosti. Ako glasuje v svoji nevednosti in vsled nepoznania pravih ciljev dotičnega človeka, ki ima potem njegovo usodo v rokah, zanemarja s tem prvo in elementarno dolžnost, katera mu je bila naložena obenem s privilegijem glaso¬ vanja. Nikdar še ni bilo časa, v katerem bi. bilo treba ljudi učiti, kakšne so njihove prostosti. Vsak človek ve to po svoji naravi. Nekaj pa je, cesar ne ve vsakdo, in to je, kako laliko se mu vzame te prostosti in sicer radi njegove Probate Gourt Notices. Y denci, da se hoče usiliti ostalemu človeštvu po-1 lastne brezbrižnosti. Tega pa ne bo vedel dote KDO JE VLADAR V AVSTRIJI. Ljubljanski “Slovenec” piše: Kakor da bi šlo za nekaj popolnoma samo oh sebi umevnega, piše nemško in laško časo¬ pisje, da je nemški cesar in pruski kralj Vi¬ ljem II. te dni ob svojem obisku na Dunaju odločno interveniral, da se ustanovi laška fa¬ kulteta v Trstu. In isti dan, ko nemško časo¬ pisje po navodilu od zgoraj izjavlja, da so za¬ hteve slovenskih odvetnikov na justično mini¬ strstvo popolnoma nesprejemljive, se tam be¬ re, da vsled prizadevanja Viljema II, ni iz¬ ključeno, da se ne bi laško vseučilišče s para¬ grafom 14. ustanovilo. Kakor blisk najtem¬ nejšo noč osvetljuje ta okolnost neznosne raz¬ mere v avstrijski, monarhiji. Kdo so Lahi in kdo so Slovenci? Nočemo svojim laškim sosedom‘očitati njihove narodne zavednosti kot take, temveč presojamo njiho¬ ve dejanske težnje s stališča avstro-ogrske države. In s tega vidika moremo na zgoraj- šnje vprašanje le to odgovoriti: Lahi so tisti, ki prav nič ne skrivajo, da jim za Avstrijo ni čisto nič, da ne morejo pričakati dneva, ko bo Italija Trst in Trentino Avstriji otela; Lahi so tisti, ki niso razun običajnih formul ob o- tvoritvi treh primorskih deželnih zborov ne vladarju, ne dinastiji, ne državi kot taki še nikoli izrekli kake udanosti ali vernosti; Lahi so tisti, ki ne zamudijo nobene prilike, da ne bi svoje sovraštvo do donavske monarhije oči¬ tno pokazali. Slovenci pa smo cesarju in mo¬ narhiji brezpogojno zvesti in pokorni, z bese¬ do in dejanjem, iz prepričanja in ob vsaki pri¬ liki, tako da je naša udanost postala nekaj za naš narod uprav tipičnega. In vendar je naša skromna zahteva, naj hi sodniki, ki sodijo nad našim blagrom in imetjem, razumeli in upo¬ števali naš jezik, nesprejemljiva, -dočim laška univerza v Trstu ni nič nemogočega. Toda pustimo laško univerzo kot tako na strani. Če vlada misli, da jo sme Lahom dati, nam pa ne, in če meni, da jo sme ustanoviti v Trstu, ne da bi se dala vznemirjati po dejstvu, da bi ta šola tam bila le visoka šola laškega iredentizma, potem je to stvar, ki jo bomo sku¬ šali z vsemi silami preprečiti, ker tangira pred¬ vsem bitne interese slovenskega naroda. Naš odpor mora biti še večji, če vlada namerava ta atentat na slovensko ljudstvo, ki je pa ob¬ enem tudi ateintat na avstrijsko državo, izvr¬ šiti neustavnim potom. To je stvar, ki se tiče vlade in nas, oziroma parlamenta. Seveda je še zmiraj vprašanje, ali vlada 'to res name¬ rava ali ne. Za nas ostane le dejstvo, da je v to zadevo posegel vmes nemški cesar, in to je, proti čemur slovesno in z vsem ogorčenjem protestiramo. Kaj takega Slovenci ne smemo mimo prenesti, in če bi se avstrijska vlada res temu pritisku udala, ne bo to, kar se nas tiče, ostalo brez najresnejših posledic! Treba je le brati nemško časopisje v rajhu. Skoro soglasno zveni iz njega, da se ima Av¬ strija, ki na znotraj propada, zahvaliti le Nem¬ čiji, če obstoja dalje. Mi se Rusije ne bojimo — pravijo Nemci — in stopimo lahko še danes z njo v zvezo — dodevajo bismarkovSke ‘Ham¬ burger Nachriehten”, glasilo pruskega jun- kerstva — pač pa je Avstrija, ‘ki se ima bati Rusije, Rumunije, Srbije. Naš cesar, tako be¬ remo med v/sticami, je prišel na Dunaj kot rešitelj Habsburga. Zato pa sme tudi kaj za¬ htevati. To so čuvstva,, ki vodijo našo zavez- I nico, tako je njeno.prijateljstvo. Rabi nas za vsak slučaj, ne da bi podrla vseh svojih mo¬ stov do Rusije, nam ne pusti se okrepiti in skr¬ bi le za to, da Nemci, Madjari in Lahi ohranijo svoje gospodstvo v Avstriji. Z Dunaja se 'po gotovem časopisju propagira misel, da je Ru¬ sija zato naša nasprotnica, ker se Avstrija po- slovanjuje. Kaj še! Vzrok ruskega nasprot- stva je čisto drugo. Avstrija se še od daleka me posl o vanju je, če Rusine podpira. Naša zve za z Nemčijo je porok, da ostane oficijelna Av¬ strija nemška in madjarska, in ta zveza se na Dunaju proglaša kot neobhodno potrebna, ne razdražljiva- in nenadomestljiva ter večna. Ta ko plačujemo pomoč, ki jo imamo od Nemčije za vsak slučaj s tem, da se ne smemo ganiti da se naša država >ne sme preosnovati, da ne moremo ne na Jadranu ne na Egeju postati to, bar bi lahko bili. In tako je mogoče, da pride Viljem in od nas zahteva, da damo La bom univerzo! Če naš zunanji urad izve za kako željo bo¬ disi slovenskega ali hrvatskega naroda, ki se tiče izboljšanja notranjih razmer, ima vedno za odgovor stereotipno frazo: V notranje za deve po ustavi ne smemo nič posegati. Če Vi ljem ukaže, pa seveda sme. Zakaj avstrijski vladi je pruski kralj več kakor blagor sloven skega in hrvatskega ljudstva in njegovi inte¬ resi Avstrije ob Adriji identični interesi. Na ukaz šefa hohencolernške rodovine bi se smela v Trstu osnovati fakulteta, ki bo žarišče in te¬ žišče vesoljnega laškega iredentizma od Pa¬ lerma do Gorice. To je grenko in boli in mora razburiti najpohlevnejšo dušo. Avstrijska vlada naj se še nekoliko premi¬ sli. Tukaj gre za najvitalnejše interese Av¬ strije. O teh ne more in ne sme odločati pra¬ ski kralj. Če pa se hoče avstrijska vlada tudi to pot pokoriti povelju Nemčije, naj ve, da ‘bi s tem činom vrgla vsem svojim Slovanom v obraz bojno rokavico. Order Limiting time to File Claims and for Hearing Tliereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Frane Caeije, Decedent. Letters of administration having been granted to Ana Marendieh. IT IS ORDERED, Tliat tlie time within wliich ali creditors of the aboe named .decedent may pnesent claims against liis estate in this court, be, and the same hereby is, limited to three months from and after the date hercof; and that the 30th dav of June 1914, at ten 0 ’clock A. M., in the Probate Court Rooms at the Court Ilouse at Duluth in said Countv, be, and the same hereby is, fixed and appointed as th*c time and plače for hearing upon the examination, adjustment and allowance of sueli claims as shall be presented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the .Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., March 23, 1914. S. W. GILPIN, Judge of Probate. SEAL, Probate Court, St. Louis Co.j Minn. NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln Shcoole, Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Prodajam farme po 40, 80 in 160 akrov velikosti. Posredujem pri nakupu ali prodaji hiš ter se ro¬ jakom priporočam, da se v vseli enakih slučajih obrnejo name, ki jih 'bodem pošteno postregel. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. DR. RICHTER^ Pain ExpeH, Prežene bolečine : «ia, .... . rev matiz r kostnice, mišični revmatizem gijo ali trganje po čeljustih. 0] bolečine in trdosti v členih i n Izvrstno zdravilo, če se kak čl ne, za hromost ter odrgnenja' 11 ozdravi prelilajenje, gripo, b ol in nahod. Zabrani vnetje' n]’ ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol 4—5 kapljic v kozarcu voA • vrstno sredstvo za grgranje v A vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v koz ar de) je izvrstno zoper krč v Žel 0 L ' nepreba vij isti. Pristni expeller pride v kakor ga kaže slika. l)H 1* alj e ' Zav ’oi£l PAZITE NA NIčVREDNf PONAREDBE. h 25 in 50 centov steklenica v lek- : arc^ F. Ad. Richter $ c 0 P , s0 ro' 74-80 WASHINGT0N STRPtt NEW Y0RK. Florida Vam hoče plačali $5000.00 na leto. če ne napravite $5000.00 na leto, boljše da preštudirate položaj v I„ raju v Floridi. Zemlja, toplota in dež prinašajo velike dobičke v Floridi t i l- inrminp’ni(i vsp. tlflrflvnp vila # 1 .. . -i ' WII vidijo OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu ua roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in ‘dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr¬ žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam laliko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem- 1 ji_ že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. MANTEL, Wausaukee, Wis. okraj- . - _ . . v Lacoochee okraju, kjer nekako pomagajo vse naravne sile, da se __ piidelkov.^.^ vag vaM y svo j 0 sr eao in vam ponuja $3000.00, $5000.00 in !|ui H dohodkov na leto, samo da vas privabi, da se naselite. Nekaj mož blizu X! chee privabi, da se naselite. 5gbl234567890$ . .ETAOINSHRDLUCMFAVTpvaSa chee napravi $5000.00 do $1000.00 na leto; _ govorite s temi možmi i n nrVnH se bodete, da nimajo nobene čudežne zmožnosti, ampak da so priprosti Pn naravnostni, napredni,'misleči možje, kateri se ne bojijo dela kač zaslužek za svoj trud. d- Kako pa napravijo od $3000.00 do $1000.00 na leto? Sestoj zemlje v Lacoochee pripomore k temp; to je odgovor Evo jo zgodovino Lacoochee v kratkem: Sestoj zemlje v Lacoochee je ravno tako pripraven za pridelovanje vrtnJ kakor za. gojenje južnega sadja. Med vrste mladih pajnapelnov in pomeraS dreves se sadi vrtnina. Pridelek sledi pridelku v hitrem nasledovanju, da se dobi na leto iz jJ zemlje tri do štiri pridelke. J n poglejte koliko je vreden en pridelek. Vrt3 \am daje živež in plača vso vašo zemljo; kadar pa začenjo roditi pajnapelniJ pomeranče, takrat delate vi ogromen denar, takrat se poyspnete v vrste istih J ki služijo $3000.00 do $10,000 na leto. Vse kar vam mi povemo, lahko dokazeS ker vse to se doseže v Lacoochee, Fla. Drugi so dosegli to leto za letom >nt| danes se to godi; zato je prišlo letos y Lacoochee več naseljencev kotkedajj prej. In ti že dobivajo' dobiček iz svoje zemlje, ti so na potu k premoženju PbJ družite se jim! In ne domišljujte si, da je tukaj divjina. Krasni pomeranf vrtovi vas bodo pozdravili in veselili kadar boste prišli sem. Tukaj je dobra vi brez močvirja, zdravo podnebje vse leto. Lov in ribolov je pri rokah. Tu jedi denar, zdravje in sreča, ke |Ue: "■A 1 ! d^ 1 , g r ii?.- ■ D e ' vs c f >lj* PL jeleo 3 L«4i A« diti ,di)» ieled- , ter bolj F r #J e cli vjaei L to P kv& s °’ r . Mali Lf' posebu 0 Vi° d,: “ v? \eveda ' , se' iele pečeno ,li obležan" j< jj lirbet- P 11 ter ga P eC ijakor zajčji lir 'si J' l( j, duši ffl eS0 ias lu z juho, ZA ZEMLJO JAMČI KOMPANI J A. Lacooche zmelja je tako bogata, tako rodovitna, podnebje in pridelek« tako čudovita, da vam kompanija jamči zadovoljnost. Vas se bo peljalo po i okolici v avtomobilu, da lahko govorite z naseljnci, kjer se lahko prepričate on merah, in potem, če bi ne bili zadovoljni, dobite denar nazaj. ZAKAJ BI NE BILI NEODVISNI? Dokler delate za druge, ne boste nikdar neodvisni; kajti če ste le en bolni, zgubite dnino, in če delate za dnino ne morete nikdar nadomestiti ono, S ste" zgubili, kar pa zamorete, če lastite pomerančni vrt v Floridi, če ne mor danes delati, delate drugi dan nekaj hitreje, in prinesli boste notri kar ste zgui Odločite s ni obiščite Lacoochee county, Florida, Tu boste videli naseljd ki so pričeli z malim denarjem; tu boste videli ljudi, ki so tu že dlje in imajo vse v izobilju. Tu boste videli za se in za svoje brezmejno bodočnost. TubostevidJ lepo okolico, prijazne sosede. .g:;. Marinirar. je Otisti jelenov In i?r ?<■: obloži z d umi kakor .mar Potem odstrani ga in pretakni ci ali duši, pr juho, mastjo p moraš približ ga neseš na j sok. na katero j pa daj v slo ali dušenih čre SEDAJ JE PRILIKA, DRUGO LETO BO PREPOZNO.. Mi vam zamoremo prodati sedaj izbrano zemljo samo eno miljo od pos Lacoochee, kjer se križate Seabroad Air Linein Atlantic Coast Line žel Pomislite, dve naj večji železnici v Floridi vozijo po naši zemlji. Tukaj je izn kraj za pridelek in za trženje. DNE 21. APRILA BO PROSTA VOŽNJA SEM IN TJA in ta dan bo naše odpotovanje iz Chicage v Lacoochee, Fla. Vožnja tja in seml $36.50 in savkdo se naj posluži te prilike. Isti, ki ne dajo nobene naplačnn| plačati morajo vožnjo sami, vendar keclor kupi od nas najmanj 10 akrqvy®J mu vožnjo povrnemo. Zemlja stane pri nas $35.00 aker. Večina ljudi akrov in plača $350,00, in socer $35.00 naplačila in $10.00 na mesec, brezo in brez davka. Pišite danes v slovenščini, ker Mr. O. Praprotnik, kateri ima v I naš čikaški urad, je Slovenec, in dal vam bo vsa potrebna pojasnila. SEABORD LAND CO. 1717 South Halsted Street, Chicago, II!. Jelenov hrbe skorjo takni jelenov ta ga nasoli. Po Mio sirovega m rezin, čel No korenja in li F 1 ' položi na to P J i z dvema k ■J 8 Počasi pokrit »kroto popi_j e 1-^^- a prilij No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Babiču. Brav imaš; tudi jaz vedno tja zaha¬ janj ker tam sem vedno najboljše po. strežen s svežo pivo in unijskimi smod- kanil. NAZNANILO zem- vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni pro ljišc, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter _ stopnik štirih najveejih Insurance Company. Zavarujem'®' in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in E' r0 P 0 ‘ sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, M inB ' fcra 0 i v tej oma Jl® eni ^ su, E "»i: huD'« ■ * iii 2rež i "a i t' «...” f «e bro »i r,ls »ie al Prvi in centralni oddelek Garr sta edina kraja, nTr vn o 1 , 0 e , MIKHE S°TA STEEL KOMPANI JE, h *—■ j—f “° I e ze vstanovilo tisoče jeklar škili delavcev svoj f vsakovrstno trgovino. . . ___ o« •*%. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in sta “fk B iH .. ' "*■ " ina . ^ 1 e : ,n’nn , sl S.? r S 25 - 00 d0 $100.00 naplačnine, ostanek v “® s n e " n apl^ j?. 15,00 ' — Trgovske lote od $ 700.00 naprej, če . trt j“A piP 1 fH ostanek $ 2 j oo na mesec. Cene so take, da sedaj lahko se ^7500.^ ® te i e že danes 2000, konec tega leta stelo h po« 1 * izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, Kaj kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. ^a popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Dulu^ 1 Za obilen poset se priporoča Anton Babič HOTEL VANDLING, pa . **********************+**+ NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRSA VAH Alvvorth ■=¥1 DULUTH, posiužili prilike, katero Vam nudi LAKE |™MER HOME CO. na zemljišču, znano i^ > t. ■ssa&z?:: asu* C* __^ WVUVVUVO( , _ PišiiiG 430 poi cene zvišajo. Poslali Vam bomo popis in zemljevid te 11 LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMJ 610-611 Alworth Building, Duluth, Mi nD ’ folk; !So ^ % ltlo v 0 V ftie hi - i iaiau k fe:: 6 bl-N L '\ S H '' e » k ’ 2 $1 1. y % 11 >5% H? . m hi. ^\^av NARODNI vestnik 5 iv V rt ""S, Za naše gospodinje. Sekanica od srne v zeliščni omaki. nstanke mesa pečene, dn- * re f- ,-nhane srne na kocke, ka- ^ vliai- pripravi gorke ze- sese '' ke deni vanjo to seka- iUe ° o£o'g ocvrtih žemljnik trdo kuhanih jajc.. jelen m divja 'sorodne 'živalr zato jih aviš vse na jednak na¬ to ve¬ da,] n in *rba: Srn 518. Pečeno meso divje koze. Potegni s hrbta ali stegna div¬ je koze vse kožice, pusti ga ležati vsaj en dan na mrzlem kraju • po- ga nasoli in dobro pretakni tem s slanino in ga peci na slaninskih rezinah, čebuli, popru in brinje- vih jagodah. Polivaj ga z mastjo, vinom in naposled s 'kislo sme¬ tano. 549. Dušeno meso divje koze. >c , e tki 1 trio. »o pnp ra Lr velja torej za srro, t ndi za jelena, divjo kozo m ' sorodno divjačino. Pomni " - koza in meso kot zato je vedno 'dobro, ako dev ' te vrste divjačino vsakrat za kvašo; to velja zlasti za tro sorodno '-"'m—. • V, HlN % MO. da ima jelen, divjaki NF ‘W VflpJ 1 el trše ter bolj pusto mer _ ‘DRK ie vedno dobro, a« (e laaeljen Potu k m lina. Kr ' ,n Tuki !• pri rok o Ul P A KIJ A. podneb Vas kltv m lahko ra iDVISHI? kajti če VitS? j sok, na katerem se je pekel, »oste notri Tu boste > tu že dljei o k lomnost,' Odrgni stegno od divje koze ali od (Gamsa) s soljo in stolčenimi brinjevimi jagodami ter ga gost , pretakni s slanino. Potem ga duši na koreninah in dišavah z v n m in juho kaki 2 uri ali še dalje. Zre¬ zano 'Stegno obli j s sokom, ki se je natekel v ponvi ter daj posebej skodel jici še- brusnic ali kake sladke omake. dni v , e jje živali. -Meso losa (Elen- , e posebno trdo in mora bi- at o po 8-10 dni v kvaši, ka- treba seveda večkrat preire- ielenovo meso. jo. Pečeno aS oll obležano jelenovo stegno ‘ a ii hrbet, pretakni ga dobro nino ter ga peci v pokriti po- kakor zajčji hrbet. Ako jelen nlad. duši meso prej na suro- i maslu z juho, potem ga šele - ‘.■i 43. Mariniran jelenov hrbet. in n leigti jelenov hrbet vseh ko- terga obloži z dišavami in ko- ami kakor mariran zajčji lir- Potem odstrani marinado, na¬ ga in pretakni s slanino ter . Afspeci ali duši, pri čemer ga po- j z juho, mastjo in vinom. Pe- a moraš približno 2 uri. Pro¬ ga neseš na mizo, precedi 550. Meso divjega kozla (gamsa) v kvaši. Napravi kvašo . kakor za zajca (glej št. 525.) in pusti v njej me¬ so divjega kozla par dni, potem ga speci ali duši kot prejšnje. Ali: Odrgni stegno ali hrbet d'v jega kozla s soljo in stolčenimi brinjevimi jagodami ter ga dobro preslanim. Potem razbeli polno žlico masti, zarumeni na njej ve¬ liko narezane čebule, rumeno repo peteršilja, zelene in korenja. To zalij z litrom vode in dvema ko¬ zarcema vinskega kisa; prideni še majarona, materine dušice in po¬ pra ter kuhaj vse pol ure. Nato še¬ le deni notri stegno in ga duši poldrugo uro. 'Polivaj ga z juho in vinom. Ko . je stegno dovolj mehko, ga vzemi iz koze, poštu- paj korenine z žlico moke, zaru¬ meni in zalij to prežganje z juho, kvašo, vinom in smetano. To oma¬ ko precedi na zrezano stegno. 'ijj ebej pa daj v skodeljici še bru- ali dušenih črešenj. BO PREPOZNO« i,, pi m o eno mil]« \ »i,• 11 j(■ CoastM , i zemlji. m sKJA SEM IS« iND C«. •H. Chicafl 0 ' 44. Jelenov hrbet s cesarsko skorjo. retakni jelenov hrbet s slani- ter-ga nasoli. Potem deni v ko- malo sirovega masla ali masti, ninskih rezin, čebule, peteršilja lo korenja in limonovih olup- tr položi.na to jelenov hrbet. ij ga z dvema kozarcema vina ga počasi pokritega dnši. Ko mokroto popije in se zarumeni Ij mast, a prilij še 2 kozarca ia in malo juhe in hrbet dobro dihaj v tej omaki. — Že prej zarumeni na surovem maslu 6 ! kruhovih drobtin, vlij nanje ; ozarca vina, prideni še drobno zanili limonovih olupkov in dkorja, da bo sladko. To sku- da bo prav gosto in poberi '" Potem pa deni hrbet istf- reP 1; ik, eri» u ' 'rtih drobtin, dkoria %IER A |l> esi .At . p <4 ksko, zreži ga in zloži na kro naloži nanj ha prst debelo potresi vrhu še ja m posmodi to z razbe 110 lopatico, da se hode hrbta 5 Prijelo. Posebej daj v škode ! * e brusnic ali dušenih čre J. Mo.Jelenov hrbet v kvaši. ' eQ i jelenov hrbet ali kak drug cd jelena v kvašo, kakor ea > potem ga nasoli, pretakni an >no in g a S p ec p p r j pegenju Polivaj 2 S| oetano. mastjo, juho kvašo > h ^Jelenovo m meso v brinjevi omaki. skuhaj )ro MLEKO ZA OTROKE. v slani vodi kilogram nn „T v arie ga jelenovega mesa od m 1S ^ a bko takozvano “mla dam f’ 0 Z zel ^ a ™ * ko i 2^ tere deneš tudi h go i L • Pote m razpusti v kozi e° m °Y^ a mas la in napravi z ter 0 zali' bl ® dor i avo prežganje, e Oove . ^ /a aTen > a zajemalkama rr -em ' dU 1G ’ 2 kisa i n ko¬ še ^8“^. Temu pride- d; n rp v ‘tolčenih brinjevih. ja- Proced' 11 oma,k ° nekoliko in lo. ' 1 na zre zano jelenovo V J A J' 04' fff°rahi SJ 0 *>•£ Mlado od jelena. P ;. av i- ak °j kakor mla- ali zajca. Splošno znano, da je mleko naj¬ boljša hrana za otroke. Nespame¬ tno je otroku siliti druga hrano ali morda nadomestiti z manjvired ho. Dolžnost matere vzgojiteljice je otroku dajati tako hrano, ki je zanj najpripravnejša, najprimer¬ nejša in najbolj 1 redilna, Za krav¬ je mleko nimamo primernega na¬ domestila. Moderna tehnika je si¬ cer skušala iznajti razne otroške moke, ki za kratek čas zadostuje¬ jo otroku v hrano, a nadomestiti mleka vendar ne morejo. Poglejmo kemično sestavo mle ka, takoj se bodemo prepričali, da sestavine mleka odgovarjajo po trebam malega otroka. Mleko vse huje dosti vode, katera je v mleku zato, da se vse druge suhe snovi v nji raztopijo in postanejo lažje prebavljive. Mladi želodček se po¬ lagoma pripravlja prebavljati vsa¬ kovrstno hrano. Mleko je pa rav¬ no isto hranilo za otroka, katero pripravlja želodec in ga dela pola¬ goma sposobnega za prebavljanje bolj težke hrane. Zdrav otrok se jako hitro raz¬ vija, je lepo rejen in okroglih lic. Beljakovine vplivajo na razvoj mesa, tolšča in mlečni sladkor mn dajeta potrebno anoč in gorkoto, rudninske snovi mleka pospešujejo prebavljanje in dajo potrebne snovi za razvoj kosti. Mleko pa otroku tudi prav la¬ hko škodujle, ako ni zdravo. Zato imamo pri izbiri mleka za otroke razne pomislike, ki so popolnoma -opravičeni. Krava ne -daje vedno enakega mleka. Ako stoji več krav v hlevu, smo lahko prepriča¬ ni, da mleko dveh krav ni enako. Sestava mleka je odvisna od kr¬ mljenja, oskrbovanja in od molže. Matere, ki skrbe za otrokovo zdravje, naj pri izbiri mleka pazi¬ jo na sledeče: Krave, ki dajejo mleko -za otro¬ ka, morajo hiti predvsem zdrave. Kajti bolezen krave se kaj lahko prenese po mleku na otroka. Mle¬ ko o'd tuberkuloznih krav ali bol¬ nih na 'gobcu in parkljih, ni za otroke, ker obstoji vedno nevar¬ nost, da se prenese bolezen. 2. Mleko od krav takoj po te- letenju in od staromolznib tudi ni za otroka. Vsaj en mesec po tele- tenju in dva meseca, predno u- sahne mleko pri kravi, naj. se o- trokom ne daje mleka. Vzrok naj¬ demo v tem, da mleko v takem čo- sn nima primerno slestavljenih snovi in otrok lahko zboli., Torej je najboljše dajati otrokom mle¬ ko od krav v sredi mlečnosti (lak- taeije). 3. Najbolje je dajati otrokom mleko, pomešano, od več krav sku paj. To se lahko zgodi, ako se'po molži vse mleko skupaj zlije in potem vzame istega po potrebi za otroka. V gotovih krajih imajo na vado, -da dajejo otrokom mleko od ene krave. Dobro je, ako ima kra¬ va mleko v ravno pravi sestavi, ki je otroku primerna, vedno pa to ni. 4. Mleko od krav krmljenih s kislo mokro, zmrznjeno, plesnjivo ali v poletnim času s škodljivimi rastlinami mešano krmo, ne dajaj¬ mo otrokom. Tako mleko je vode¬ no, ima slab okus, se rado pokva¬ ri in lahko povzroči črevesne bo¬ lezni. 'Posebno škodljivo vpliva na mleko takozvana zlatica, katere je dosti po naših zanemarjenih travnikih. Zlatica ima neko po¬ sebno grenkobo v stebi. Ta se pre¬ nese v mleko in je pravi strup za otroka. Če se zlatica v senu posu¬ ši, izgubi škodljivi vpliv na mle¬ ko. Istotoko škodljiva je rastlina, ki se imenuje volčje mleko. Zato skrbimo, da travnike očistimo te¬ ga, plevela. Tudi močna krmila in prevelika množina otrobov ni dobra za mleko, ki ga dajemo o- trbkom. Ako krmimo krave z ime¬ novano krmo, je mleko preveč re¬ dilno, vsebuje preveč beljakovine in tolšee, ki je za otroka težko pre¬ bavljiva., Najbolje jie krmiti take krave pozimi s senom in nekoliko otrobov, v poletju z zeleno krmo brez plevela. 5. Eri molži je paziti na naj večjo snago. Vime je potreba pred molžo sprati z mlačno vodo, za tem pa dobro zdrgniti s suho cunjo. Tucli je potreba krave redno krtačiti in snažiti. -Snaga silno ugodno vpliva na mleko. Kadar začnete z molžo, je treba prve curke pomolzti na tla. Posebej pa je seve paziti, da ima krava vse sesce zdrave. Ako niso vsi sesei zdravi, ne smemo da¬ jati takega mleka otrokom. Po molži je mleko takoj nesti iz hle¬ va in ga precediti ter ohladiti, ako je vročina. Čemu vse to, se vpra¬ šuješ radovedna mati. Mi imamo pri mleku opraviti tudi še z ne¬ vidnimi sovražniki, katere moramo zatirati, kar je v naših močeh. To so škodljive glivice, ki povzročajo lahko razne bolezni. Mleko je po¬ treba cediti, da se nesnaga kolikor mogoče takoj odstrani, dokler še ni raztopljena. Na nesnagi se rav¬ no drži vse polno škodljivih glivic. Vseh seveda ne moremo odstraniti, tudi z dobrim cejenjem ne, zato je pa treba mleko ohladiti, da se ome¬ ji razvoj glivic, in ga postaviti v zračne ter svetle prostore. 6. Pazi nadalje še na največjo snago pri posodi, v kateri mleko shranjuješ. Pričeti se mora že pri molznih žehtarjih, kateri naj se še pred molžo, čeravno so snažni, ve¬ dno izplaknejo s čisto vodo. Lat- vica in vsa posoda, iz katere pije otrok mleko, mora biti čista. 7. Pomni, da nakisano mleko o- troku škoduje in je zanj pravi strup. 8. Mleko vedno dobro preku¬ haj. Kuha naj se vsaj 20 minut, da: se pomore vse škodljive kali. Zavreto mleko ohladi na krvno gorkoto, 98 stopinj Fahrenheit. Nikdar pa mleka ne pogrevaj; po¬ greto mleko je za otroka škodljivo, celo strupeno. Matere, ako je vam kaj ležeče na tem, da postanejo vaši otroci krepki in zdraiv, vzgajajte jih po naravnih pravilih. Otroci vam bo¬ do zato hvaležni. Materino mleko je pred vsem najnaravnejša hrana za otroka, ako istega ni, potem da- ajmo otrokom kravje mleko. Naj¬ bolj napačno pa je, dajati otro¬ kom čaja z žganjem ali drugih opojnih pijač'. S tem podkopujete svojim otrokom temelj njihovega zdravja in sreče in tudi grešite proti naravnim postavam člove - škega življenja. Zapomnite si, da dalje, ko bodete dajali otrokom mleka kot hrano, krepkejši bodo ter bolj v zdravju utrjeni. lika grobnica, v katero se polože kosti črnogorskih in srbskih ju¬ nakov, padlih pred Skadrom. Na grobnici se. postavi tudi primeren spomenik. Izvolil se je odbor 12 elanov, ki naj vzame stvar v ro¬ ke, da se uresniči ta ideja. Na če¬ lu tega odbora, ki naj ima podod¬ bore po Črni gori in Si hi ji, a tudi po ostalih slovanskih državah, sto¬ jita Vuk Muletie in brigadir Iovo Bečir. Novemu društvu so pristo¬ pili najuglednejši črnogorski ro¬ doljubi Črnogorci se nadejajo, da bodo za zgradbo skupne grobnice pred Skadrom padlim junakom dobili, zlasti mnogo prispevkov iz Rusije. Velik strah v Olomucu. V Olo¬ mucu sta postali insolventni olo- muška kreditna banka in meščan¬ ska pivovarna. Ravnatelj Loew je izvršil samomor. Ko so kontrolira¬ li depote, so konstatirali, da se je POGLEJ! POGLEJ! ravnatelj Loew dotaknil tudi teh. POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. n RAD BI ZVEDEL Kreditna banka je dovolila olomuš ki pivovarni 1,300.000 kron poso¬ jila. Loew je panaredil tudi mno¬ go menic, ki so še v prometu. Ve¬ liko število malih obrtnikov je zgubilo vse premoženje. V Skoplju so prijeli ruskega a- rarhista Pavlova, ki mu je naro¬ čil zadnji anarhistični kongres v 1 ondonu, da naj usmrti ruskega carja Nikolaja, katerega so anar¬ histi na tern kongresu na smrt ob¬ sodili Pavlova so prijeli v stano¬ vanju ruskega inženirja Krokosa, ki je v službi skopijske električne centrale. Srbskim oblastim sta Pavlova naznanila dva francoska redarja, ki sta mu v Skoplje- sle¬ di 1 ;; od Pariza. Inženir Krokos, ki je bil prej v službi belgrajske ob¬ čine, je tudi osumljen anarhizma. Irancoska redarja je vzel takoj na stanovanje, ko sta se mu kot arnahista legitimirala. Pavlova so močno zastraži nega prepeljali v e- s par- natančen naslov sobrata John I- rančie, člana društva sv. Cirila in Metoda št. 1, J, S. K. J., Ely, Minn Pisal sem mu v kratkem trikrat na Crovveburg, Kans., kjer se baje nahaja bolan. Pisma se mi vedno vračajo, ne da bi jih on dobil v roke. Poročati mu imam važno dru štveno zadevo. Zategadelj se obra¬ čam do cenjenih rojakov in roja¬ kinj, če ve kateri za njegov naslov da mi ga blagovolui poslati, ali naj se pa sam javi prej ko mogo¬ če na Frank M. Delatch P. O. Bos 617 (2x) Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratfe Ustanovlfesio 1 svečana 1913, Eveletti, Minn. Umstveni odbor: Predsednik: John Intihar, Bos 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Bor 71B. I. tajnik: Frank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolni šbi odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Greg'or Gregorčič za Špruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Joslp-ft Francelj, Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. tajnik, Ely, Minn. 6000 AKROV ZEMLJE imam na prodaj v Clark county, v državi AViseonsin. Zemlja je ro¬ dovitna. Za_ natančna pojasnila o- brnite se pismeno ali ustmeno na Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “laket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW YORKA Pišite : E. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. iScinn, od tu trikom v Odeso sidrn sodnim o i na odpelje.’; 'kjer ga iž.coce vi ostem ru Kako Srbi postopajo- z der.unci- antom. V Gornjem Miholjeu je umrl občinski tu.jn.b Tlija Manoj- iovie, ki je za časa komisarijata naznanil srbskega učitelja, kmeta in gostilničarja,- da so govorili v prilog Srbiji. Vsi trije so bil; tudi s par meseci kaznovani. Zdaj pa ni občina Manojlovičevega trupla hotela pokopati in tudi pop se je branil je blagosloviti. Morali so prositi občino v Slatini, da mu da na pokopališču prostora. A tudi ta o “izdajici” ni hotela nič sli¬ šati, naposled so jo preprosili z vi soko pristojbino. Pa tudi tu pop trupla ni blagoslovil, ampak je moral funkcije izvršiti pastor. ANTON SAMSA, 2008 Bine Island Avenue Chicago, 111. ZNAK DOBRE OBLEKE DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. m s s m Hi Hi Hi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Svoji k svojim! yj Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim £$i gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- jeno in bogato založeno m groceri|sko trgovino, m V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro- Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrojen poset In naklonjenost se ulfudno priporočat M A T H. V 1 D A S, slovenska trotovimi BIVVAB8K, MINN. Telefon 63. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. 1 <3 QD i & > G> & Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. RAZNO. Skupna grobnica za junake pad¬ le pred Skadrom. Pod predsedst¬ vom župana Spasoja Piletiča se je vršilo na Cetinju zborovanje, na katerem se je 'sklenilo započeti z akcijo, da se zgradi v Skadru ve- POZOR ROJAKI! Velika jeklarna v Dulutli pri¬ šla bo v tir leta 1915. Kapitalisti so zborovali in so sklenili, da se mora z delom pospešiti. V poslenih bo v kratkem več sto mož, da se vse stvari odvršijo in da bo zače¬ la jeklarna rovnati. Lote okoli jeklarne v Gary in Oliver so še po ceni in ta dva kra¬ ja imasta lepo bodočnost. Poobla¬ ščen sem od dveh družb prodajati lote; kedor toraj misli napraviti dobiček naj kupi sedaj. Pri vsaki kupčiji kjer bom posredoval jaz bom skrbel, da dobi kupec isto kar je kupil. Jolin Sterle, 314 Poplar Street, Virginia, Minn. Skozi in skozi ob črti jih boste našli zvijati dolgo rezani NAVY tobak v sladke, dišeče Burley cigarete. Zdravi delavni mo- Naročite si Narodni Vestnik, uka želite dobro čtivo. žje zahtevajo zdravo zabavo — m oni jo tudi dose¬ žejo s pristnimi, svežimi, milimi NAVY cigaretami, katere lahko kadijo ves dan. G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju”. NAVY je zrel Kentucky Burley, skrbno omla- jen in vbleden, da se doseže prijazna miloba m slad¬ koba — s prijaznim okusom, katerega ne najdete v nobenem drugem tobaku. NAVY pride do vas snažen, sladak, svež in di¬ šeč, zato ker je zavarovan z znamenitim NAVY zavojem s štirimi ovitki — težek manila, tin-foil, vodovaren glasin papir in lito papir. Našli boste, da je lahko zvijati ta dolgo rezani svileni tobak v lepe okrogle cigarete. Našli boste tudi, da je NAVY fin tobak za v fajfo in tudi sladak zadovoljiv čik. NAVY je tobak za vse svrhe. PROSTO Vprašajte Vašega trgovca za knjižico ciga¬ retnega papirja, katerega Vam kode dal brez¬ plačno z vsakim zavojčkom za 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANV 6 i Dopisi. McKinley, Minn. Mi zbrani bratje ipri seji postaje št. 62,, S. K. P. društva Svete Bar¬ bare odločno PROTESTUJEMO .... proti vseim intrigam, ki so se pri¬ javile v Glas Naroda zoper “Na¬ rodni Vestnik”, sedanje glasilo naše napredujoče organizacije dru štva sv. Barbare s sedežem v Fo- rest City, 'Pa. Mi dobro vemo od kod izhajajo vse te neutemeljene spletke in jili Obsojamo kot nemo- žate in naravnost grde. Pribijemo pa tudi, da Glas Naroda ni nikdar deloval v prid članstva (naše orga¬ nizacije, ki obstoji po večini iz de¬ lavstva, in za iz uradov poslane stvari, katere je Objavil kot gla¬ silo je bil plačan. Motijo se oni, kateri mislijo, da je slovenski de¬ lavec v Ameriki še danes toliko slep, da ne vidi vse manevre psev- do-rpdoljulbov, kateri so Slovenci in jednotarji le radi tega. ker širi¬ jo jednote in zveze njih biznes med Slovenstvom. Mi vprašamo javno gospoda Fr. Sakserja, da nam odgovori, kaj je on storil koristnega za slovenski narod v Ameriki ali v Evropi. Dej¬ stvo je, da je on Posilislovenec in čuti z istim narodom, med katerim je 'bil rojen, in ta narod je nemški, kateri je zaklet sovražnik vsega, kar po Slovenstvu diši. Koliko veljave se sme polagati na njegovo 'besedo, se razvidi iz tega, ker je obljubil za Slovensko Zavetišče $1000, a dal jih ni ni¬ kdar. Priznavamo, da ima Glas Naro¬ da unijski znak; vemo pa tudi, da bi ga še danes ne imel, če bi ga za¬ vedno delegatstvo dveh konvencij ne prisililo storiti ta zanj nepri - j eten korak. Kolikor se tiče dru¬ štva sv. Barbare, mi povsem odo¬ bravamo korak istih glavnih urad¬ nikov, ki so se držali konvenonega sklepa, in so premestili glasilo na Narodni Vestnik, ker ni dobilo prejšnje glasilo pravočasno unij - skega znaka. K sklepu se še obračamo do vseh društvenih bratov in sester s pred¬ logom, da naj se ne dela razprtija radi glasila v naši organizaciji, ker ni nobenega povoda ža to. Glasilo naj oštane Narodni Vestnik, ker odgovarja povsem našim zahtevam in potrebam. Pri prihodnji kon¬ venciji naj pa zopet delegati go¬ vore, ker edino to je merodajno, povsem pravilno in moško. Polagamo tudi na srce vsem Slovencem in Slovenkam, da delu¬ jejo za združitev slovenskih jednot in zvez, da se čim preje uresniči velika Slovenska zavarovalna or¬ ganizacija, ki bo imela svoje gla¬ silo, in ne bodo jednote in zveze več služile za razširjevanje šifkar- taških in denar pošiljajočih biz- nesov. Z odkritosrčnim pozdravom bratom in setram vseh postaj, be¬ ležimo, za postajo št. 62, S. K. P. D. Sv. Barbare Ivan Menart, predsednik. Alojz Žitnik, tajnik. Fr. Kochevar, blagajnik. zdavno zmagali, če bi ne bilo po- turic in hlapcev, ki se ne zavedajo, da se dajo le z orgazacijo pribo¬ riti tudi za nje boljše živi jenske razmere. Sram naj bo iste izdaji- ce, ki pomagajo kapitalu tuačiti svoje tovariše, ki se borijo za pra¬ vice svoje in vsega delavstva. Velike vrednosti je, da se je vpeljala pri vseli jednot ah in zve¬ zah točka, da se ne sprejema ske- be, da se jim ne d'a podpore, in da mora biti glasilo unijsko. Vsa čast istim delegatom, ki so predlagali in glasovali za te za delavstvo ve- lovažr.e tečke. Kavno tako je pa v nečast onim delavcem, ki rujejo 'brez povoda zoper unijsko glasilo. Žalostno je, da se najdejo še ro¬ jaki, ki ne znajo' stvari premisliti in drvijo čez drn in strn za vsakim kričačem, ki začne ruvati iz osebne nevoščljivosti proti tej ali oni stva¬ ri. Dva dokaza sta, ki kažeta, da je ta obdolžitev tudi žalostna res¬ nica. Prvi dokaz je protest društva sv. Barbare št. 7 v La Salle, 111., zoper sedanje glasilo naše slavne organizacije, kateri je bil priobčen v št. 74 Glas Naroda, zahtevajoč, brez vsake prave, premišljene in možate podlage, da se vzame nazaj staro glasilo. Kar je v tem prote¬ stu nakopičeno, je vse prazna sla¬ ma, na katero se ne more ozirati noben samostojno misleč član ali članica društva sv. Barbare, niti noben drug pameten možak. To društvo hoče brez vsakega tehtne¬ ga vzroka jahati čez glave delega¬ tov zadnje konvencije, kjer je bilo dobesedno sklenjeno, da postane Narodni Vestnik glasilo društva sv. Barbare, če ue dobi Glas Na¬ roda do 1. januarja 1914. unijsko znamko. Tako se je sklenilo, in ta¬ ko se je zgodilo; najsmešnejše pa je, da se je postavil zoper ta sklep “veleučen” delegat iz Jolieta, 111., kateri je pokazal kako daleč zna misliti. Če bi imeli mi unijonaši take kameleonske vodje kot' je ta domišljav gospod, potem z bogom industrij elne organizacije. Odkod ves ta veter brije in vsa druga ma¬ hinacija, ni tako skrita, da bi ne bila že danes očita, vendar načrt nima temelja in se bo podrl. Vsa čast pa onim glavnim uradnikom, ki so bili toliko možati, nevsrraše- ni in točni v svoji službi, da so se ravnali povsem po pravilih. Takih mož je treba v resnih momentih, in rasa želja je, da bi jih kaj več bilo. Omenjeno društvo predbaciva ne- kakmne dulnthske ritrige. Črnin >, da n era “mogočni” Glas Narod., uko plesati kakor > Dniudui go¬ dejo. Čudni tudi, da Glas Naroda ni postal unijski list, če je n,egov n Orlic res tako vnet unijona;, ta¬ krat, ko še ni bilo Narodnega Vest¬ niku. Vse, kar se je pisalo v lem protestu nima nikakega' jedra in so le prazne fraze. Ali ni škoda čas tratiti s takimi bedarijami? Nisem nasprotnik Glas Naroda, ker sem naročnik nanj že deset let, in bom še lahko deset let, če bom živ in zdrav, ker je sedaj unijski list. Vendar kar je prav, naj se (pusti na miru in jaz sem odločno proti neosnovani gonji zoper Na¬ rodni Vestnik. Mi delavci rešiti imamo važnejša vprašanja, in ne moremo zgubljati dragega časa s takimi osebnimi ničevnostmi. Za¬ torej predlagam, bratje, delujmo složno in držimo se pravil, katere so naši bratje delegati sklenili na konvenciji v Pittsburgu, Pa. Kar Fleming, Kans. Cenjeno uredništvo “Narodni Vestnik ’ ’:— Malo kedaj se bere v slovenskih listih kakošen dopis iz naše nasel¬ bine, ki ni velika, vendar ima pa skoro vsak rojak svojo hišo, in zato so družbene hiše večinoma prazne. Z delom gre še precej dobro, ker se dela skoro vsaki dan; vendar so pa vsi prostori v obeh rovih na¬ polnjeni, in dela ,tu ni mogoče do¬ biti. Organizirani smo dobro; imamo tri podporna društva in za¬ družno prodajalno, katera prav dobro napreduje, čeprav imamo nekaj nasprotnikov. Naše geslo je — “Vse za unijo in bratstvo!” Pri nas ni rojaka, da bi ne bil v kakem društvu, in v unijo mora stopiti vsak, ki hoče pri nas delati. Vsak misleč in napreden Slovenec ve, kolike vrednosti je bratsko društvo v slučaju bolezni ali smrti. Ravno tako nam je potrebna unija na industrijskem polju, ker posa¬ mezni delavec hi moral biti zado¬ voljen z vsem, pred združenim de¬ lavstvom ima pa kapital vsekakor rešpekt. Če se ozremo v Colorado in na Michigan, vidimo brate v borbi za pravico, in ti 'bratje bi je sklenjeno naj se tudi izvrši, naj ostane,, in popravi naj se pri pri¬ hodnji konvenciji, če je kaj za po¬ praviti ; a tukaj ni za papraviti nič ker Narodni Vestnik je vsekakor list, kateri ima vse pogoje biti do¬ bro glasilo vsake organizacije. — Proč s takimi protesti, in oprimi- mo se vsi v složnosti dela, da po¬ vzdignemo in razširimo našo krep¬ ko društvo sv. Barbare. Drugi slučaj me je še bolj prese¬ nečal, ko sem dobil v roke pravila društva sv. Barbare. Najprvo sem pogledal, v kateri tiskarni so bila tiskana, ker sem bral nedavno v našem glasilu poročilo upravnega predsednika, da so se pravila in li¬ stine nekaj zakasnile, da pa so bile vendar izdelane v unijski tiskarni. Na konvenciji, ki se je vršila me¬ seca septembra 1913 se je sklenilo med drugim tudi, da se mora dati vse tiskarsko delo v unijsko ti¬ skarno. To je edino pravilno, da podpira organiziran delavec orga¬ niziranega delavca. Od tega na¬ čela ne smemo odstopiti za las, ako loeemo, da imajo naše industri- jelne organizacije kak pomen, ka¬ ko moč. Konvencija društva sv. Barbare vršila se je meseca sep¬ tembra, torej več kot štiri mesece narodni vestnik 13. 3 l>ril a poprej, predno je postal Glas Na¬ roda unijski list; tukaj se torej ni držalo konvenčnega sklepa, ker se je dalo delo neunijski tiskarni. Pravila in vse listine stopila so v pravomoč z dnem 1. januarja, in so bila gotovo naročena pred tem dnem; ker je pa Glas Naroda po¬ stal unijski list šele začetkom fe¬ bruarja, so se kršila pravila in sklepi delegatov, ker se je naroči¬ lo tiskovine v neunijski tiskarni Glas Naroda. Naša pravila nosijo sicer unijsko znamko, smelo pa tr¬ dim, da jih niso izdelali unijski de lavci,, in da smo mi unijonaši pod ne morem nič kaj pohvaliti. 'V na¬ rodnem oziru pa dobro napreduje¬ mo, poselimo za Narodni dom se tukajšni Slovenci prav zanimajo. Trgovina Globe je dala v ta na¬ men na tikete automobil. Vsak ti- ket je veljal 10 centov in je veljal en glas. V verskih zadevah pa nismo prav nič zadovoljni, ker se mladi in neizkušen župnik Štukel norču¬ je iz ljudi. Prvo postno nedeljo je ■oznanil, da mora priti vsak v žu¬ pnišče po spovedni listek, če je v društvu ali ne. Na tiho nedeljo je imelo društvo svete Ane skupno pirali neorganizovano delavstvo, spoved, ker se je pa župnik Štukel kar se ne sme zgoditi nikdar, če smo prepričani unijci in ne kake šleve. Kar se tiče listin nimamo še nikakih, čeravno je že sredi aprila. Kako hočemo torej uradovati po novem sistemu? Dolžnost upravne¬ ga predsednika bi bila, da bi naro¬ čil takoj po konvenciji vse tisko¬ vine v unijski tiskarni. Druga dolžnost je pa, da se prekliče vsa¬ ko naročilo, ki je bilo oddano že najmanj pred mesecem dni. ako isto ne bo gotovo tekom 14 dni. To je moje odkrito mnenje in upam, da nisem v zmoti. K sklepu polagam vsem društve¬ nim bratom in sestram na srce, da si ne nasproti!juro po nepotreb¬ nem, ampak da delujemo složno vsi za napredek naše trdne orga¬ nizacije društva sv. Barbare s se¬ dežem v Forest City, Pa. To dru¬ štvo je eno najboljših naših brat- kih zavarovalnih organizacij, za¬ torej priporočamo vsem, da se nam ridru-žijo. Ne pozabimo pa tudi industrijskih unij, ker te so edino sredstvo, katero nas brani, da nas združen kapital povsem ne po¬ tepta. Pozdravljam vse društvene bra¬ te in sestre, ter vam priporočam, da bi se vsak naročil na naše vrlo sedanje glasilo Narodni Vestnik. Jakob Cukljati, tajnik postaje št. 18, S. K. I’. D. Sv. Barbare. bal nas žen, je dobil za spovedni¬ ka župnika Černeta iz She)boygan, Wis., kateri se je z nami prepiral, ker nas nekaj ni hotelo iti po list¬ ke, da bi se tam podpisali in zave¬ zali podpirati cerkev, ki je škofova last. Kdor pa nima listka pa odve¬ ze ne dobi tako je namreč ta reč tu kaj. Listek in denar za cerkev, ali pa ne odveze; zberi katero hočeš. Pomilovanja vredni so vsi isti in iste, da se tako slepo- pokorite mla demu duhovnu, kateri nima nobe¬ nih živi jenskih skušenj in ne ve- kako trdo mora delavec zaslužiti vsak cent in ga ne more metati stran lahkoživcem, katerim ni za zveličanje duše, pač pa le za dolar. Med drugimi je šla tudi neka tu- kajšna mati v blagoslovljenem stanu k Štukel-u k spovedi, kate¬ re ni hotel spovedati, ker ni ime la spovednega listka. Dotična že¬ na je čez dva dni potem porodila. Ali ne bi imel župnik Štukel stra¬ šen odgovor pred Bogom, če bi do lična umrla, ker .ie ni hotel spove¬ dati radi listka, katerega ni nik¬ dar Kristus zahteval ali vpeljal? Naj zadostuje za danes, drugič kaj več, če bo ta mladenič tako nevredno nadomestoval Krist,isa. Sedaj pa pozdravim vse citate 1 je in čitateljce Narodnega Vest¬ nika. kateremu želim ves uspeh in raz'cj ; da bi ga črtala vsika slovenska mlad,,uka, žena in mati. Žena in mati. Pineville, Minn. Malokedaj se vidi kak dopis iz naše naselbine v slovenskih listih zato naj se oglasim jaz v našem priljubljenem listu Narodni Ves¬ tnik. Vso dolgo zimo delali smo potrpežljivo v našem “ljubem” Bangor rudniku. Plače so bile raz¬ lične; rekli so, da je ‘kontraktno’ delo, a plače so bile kakor so ho¬ teli kapitalisti S prvim aprilom dali so nam pa strogo kontraktno delo, in sice.r pod takimi pogoji, da smo po dvadnevnem trpljenju sprevideli, da ne bo mogoče za¬ služiti poštene plače za pošteno de¬ lo, zato smo šli na štrajk dne 2. aprila vsi razun dveh “putopma- nov” in dveh delavcev, ki sta volj¬ na delati skoro zastonj. 'Popodne ob 2 uri se nas je zbralo okoli 100 rudarjev v Klinčevi dvo¬ rani in smo sklenili, da ne gremo drugače delati kot za $3.00 na kom panijsko dnino. Potem nas je po¬ zvala kompanija v Svoj urad in so nas prašali, kaj zahtevamo. Ra¬ zodeli smo naš sklep — kompanij- ski “šiht ” in $3.00 na dan. Kom¬ panija ni bila zoper našo zahtevo, ampak prigovarjali so nam, da naj poskusimo kontraktno delo mesec dni, češ, da jamčijo, da bomo bolj¬ še zaslužili kot preje. Mi rudarji nismo mogli sprejeti ponudbe, ker rudnik je skrajno moker in spod $3.00 ne bo tlačanil noben zaved¬ ni delavec. Mi smo edinih misli, mi vemo iz skušenj kakšne so razme¬ re, mi jih ne moremo sprejeti, mi bomo vstrajali v stavki, dokler se nam ne da, kar je prav in kar zah¬ tevamo, in mi se zanašamo na slo¬ venske in hrvatske delavce, da ne bodo hodili sem skebati. Kakor povsod, tako se je našel tudi med nami en Jude^, ki se je izjavil proti keptnu, da dobi lahko obilico delavcev iz Mihvaukee, Wis., kateri bodo šli radi delati ? ta mokri rudnik po $2.00 na dan. Ta človek je prišel sem iz Mihvau¬ kee pred šestimi meseci in če ne bo krenil na drugo pot, -bom na¬ znanil njegovo ime javnosti. Os¬ talim tovarišem pa priporočam složnost in če se ne pojavijo med nami izdajice, ter če ne pridejo skebi iz drugih krajev, moramo do ■seči naše malenkostne zahteve. Pozdrav vsem zavednim delav¬ cem in delavkam križem Ameri¬ ke, tebi dragi list pa obilo naroč¬ nikov. Bengarski štrajkar. Waukegan, 111.. Prosim sprejmite teh par vrs¬ tic v naš cenjeni list. Z delom se Ahmeek, Mich. Uredništvo Narodni Vestnik :- Priobčite ta dopis v delni odgovor generalom okoli Glasnika, kateri se zvijajo na vse mogoče načine, ker jim je konvencija S. H. Z. na Ely dala nezaupnico s tem, da je odvzela Glasniku glasilo te orga¬ nizacije. Sram vas bodi, ker se štejete za nekake veljake, pa predbacivate delegatom povsem iz trte izvito laž, da smo se prodali za vrček pa¬ ve bratu John Agnichu, kateri je imel $200.— za “tritanje”, in si¬ cer $100.— od mesta Eveleth in $100.— od Narodnega Vestnika. (Če je dobil zastopnik Narodnega Vestnika $100.—, ali če jih bo ke¬ daj dobil, plačamo Glasniku in njegovim generalom isto svoto, ka¬ kor so jo oni dobili za izdajalsko delo od McNaughton-a. Ta svota ni majhna! Zato prinesite dokaz resnice, da podvojite Judeževe srebrnike. Narodni Vestnik.) Vi pravite, da ste vedeli že naprej izid te konvencije. Hinavski sla¬ vospev delegatom v Glasniku s ve¬ doči., da ste še zadnjo minuto pri¬ čakovali zmage, ali pri 25. glasu je udarila ura “fclenk”, in glasni¬ ka« Kobe je djal, da je Glasniku odzvonilo — jaz pa pridenem za vselej. Dejstvo pa je da smo mi de¬ legati naše bratske organizacije Slovenško Hrvatske Zveze vedeli taka dobro za izid konvencije pred no se je začela, kakor gotovo se bo prihodnje leto pisalo 1915. Ve¬ čina delegatov je bilo zavednih unijonašev in sramtota bi bila za nas, sramota za S. H. Z., ako bi mi delegati zopet zvolili glasilo skebski listič, ki se je prodal ba¬ krenim mogotcem in tiranom. Mi delegati napravili smo dobro delo, delo, ki bi moralo biti že davno izvršeno. Mi smo zavili vrat skeb- stvu, kolikor se tiče S. H. Z., mi smo dali povsem novodobni temelj naši trinajst let stari zavarovalni organizaciji, h kateri vabimo vse zavedno delavstvo moškega in žen¬ skega spola. Če je to uredniku 'Glasnika prav ali ne, nam nič ma- ri; vi niste član naše organizacije, torej držite jezilk za zobmi. Vam ni za napredek in dobrobit 'S. H. Z. vam (bilo je le zato, da ste to kra¬ vico molzli, a sedaj vam je ušla. Vi ne poznate drugega fcqt lastno hvailo; dejstvo pa je, da je vse va¬ še delo vredno piškavega oreha, kolikor se tiče slovenskega in hr- vatskega naroda in S. H. Z. Če začnem šteti vaše članke, ki so bili spisani v delavski prid, in začnem pri ničli, ostal bom tudi pri ničli. Tako je, kaj ne. Nasprotno ste pa vedno delali nato, da (bi ostali de¬ lavci v ponižnosti in v skrajnem trpljenju. Nikdar nam niste dali enega namigljaja kako postopati, da bi se nam razmere izboljšale. Vi napadate po krivici ljudi, ki vam nič žalega ne storijo. Uredni¬ ce, pometite najprej pred lastnim pragom, kjer je mnogo smeti, po¬ tem šele sodite druge. Mi nismo bili vsi diurnisti ali pisarji, vendar je pa v naših glavah bister um in kot pošteni delavci zahtevamo, da se z nami postopa pošteno. Zakaj napadate od daleč novo¬ izvoljenega tajnika, predno se ne vidi njegovo delo, in če hi ne 'bil sposoben, imamo odpoklic, (katere ga se lahko vsak čas poslužimo, vendar upamo, da tega ne bo tre¬ ba. Vi se norčujete iz John Pa¬ njana, češ, da ni bil kos svoji na- ogi, četudi je to grda laž. Dejstvo pa je, da vi, urednik, niste kos va¬ ši nalogi, ker če bi jo bili, bi šel Glasnik naprej, tako gre pa ra pidno rakovo pot. Vi zagovarjate vaše pristaše, kateri ibi morali biti že davno iz uradov S. H. Z. Zakaj jih niste razkrinkali, ker ste ve¬ deli, da so nezmožni opravljati po¬ verjeni jim posel. Vi ste povdar j ali pred konvencijo mir in mir; sedaj pa brcate brez vzroka zad nje ždihljeje. Kar smo mi delegati sklenili na konvenciji, smo sklenili s prepričanjem in čisto vestjo, da delamo v korist,delavstvu iu v ko¬ rist članstva 'S. H. Z.; laž pa je, da smo mi poslušali kake federa- cijske zastopnike. Jaz sem prepri¬ čan, da je temelj S. H. Z. zdrav in trden in da ne bo noben član, iz¬ stopil iz naše organizacije, ampab da bodo vsi delovali za večjo in mogočnejšo Slovensko - Hrvatsko Zvezo. Dolžnost Vseh članov in članic je, da delujejo za proevit naše di- čne organizacije, in do bratov uni¬ jonašev se obračamo, da nam po¬ dajo roke in da vstanavljajo tudi po drugih krajih podružnice ter jih prilklopljajo k S. H. Zvezi, da se bo čimbolj razširila po Združe¬ nih državah, tako da bo stopila pr prihodnji konvenciji na Eveleth Minn., s podvojeno močjo v jav nost. Naša organizacija ima vse predpogoje dobre preskušene za¬ varovalne oi-ganizacije in nobene¬ ga vprašanja ni, zakaj bi ne dose¬ gla stopinje svojih starejših so- vrstic. Glasilo imamo od prve¬ ga julija naprej vrli unijski list Narodni Vestnik, ki je poznan po¬ vsod kot navdušen pristaš delav¬ skega sloja, in če delamo roka v roko, moramo naprej, nasprotno 'bi pa morali nazaj, če 'bi ostal brez- načelni in breznačajni Glasnik glasilo še zanaprej. K sklepu se zahvaljujem cenje¬ nim delegatom in delegatinjam za zaupanje, katero ste mi skazali s tem, da ste me izvolili drugim gl. tajnikom. Tu Vam dam mojo mo- žko besedo, da bom po mojih skromnih močeh vsikdar deloval v prid članstva S. TI. Zveze. Jos. Butala. Naznanilo in (Rojakom iz Chisholm, . znanj am, da sem — la 1 Preselil, £ 9 stiliw' 2nd AVENUE & lake Priporočam se Slovence*,. za mnogobrojen poset, S Pri mmi a, doli kapljica za žejo i n fin N Svoji k svojini! JOHN SLOVENSKI GOSTIL^ LAMUfi $25.00 NAPLAČILA Lote v Gary k.ier gradi UNITED STATES STEEL za $25,000,000, in cementno tovarno zi najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na .1» utr Steel Plant Investment Co. c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. 1 r; > ts ,'0 k ^ nek? 1 o v »> rt r vr o£ ^ rua» i na ?tn>' ■m i ■. ■ j m j: se, 'bedak tfP , ; n -ri se:W ti se o V ra jtn gl« troj e ^ jjar je pf- , o; vrnem k k. 0 : 1 , j ,bi j ' 11 m •kdo, M e» ki dogovorjen* i In f in neK' 9 , ne jaz • vm- Br fw i no CoH £ i[tg be se je sesede il- lotril zlobno Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih In stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Kp m +; ap}o neikaj pici 1111 v spravljeni, da ma Skati samo do nuje... in mož irtev človek “Trenotki Det Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesoti. [je uro. len mine , :aikopal obraz n zamolklemu ' io me sovrag asom. ‘‘A zak n ;an Mestna hranilnica ljubljanska / j V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. 1 rometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. -—- Stanje hranilnih vlog 43 5 milijonov kron.- zervni zaklad hranilnice 1,330.000 kron. obrestuje po 4‘! 2 % brez odbitka. Ikolcvinski roman iz j d Starogorsk Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim pve vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna v. Denar posojajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se V^mpo>j’•* in ne v kako dru v o mani varno “šparkaso’ _ lC na Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso ta.voj pišite, po kateri banki dobimo za L as denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno Izključena je vsaka špekulacijain izguba vloženega denarja. 11 tajen 9V0 ] »a kol* 'lisi, vlada možen jem M ^ 'f«« J I*.-' 0 k W ac anie4 { Se n asni „1, C , Pridi iril K Daš, I g** Frank Sakser s> Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Podružnica: 6104 St. Clair Avč.? CLEVELAND, O. Prodaja parobrodne LISTKE j* m ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. gi-n s KI Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro hžL tvidko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi* Hi S, X Hi A? 01 ^ 'bet, >«.N ..V K) X NARODNI vestnik 1914. u SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) ir k .; e !” Kemal je uprl rake v bok in nadaljeval: “Spomni se “ f f a ' jjj s j ga pisal v zvezi s tisto zadevo Mehemedu paši — re- P lSffld ’ ,'t 0 nil spomladi v Bosporu — na nočni vožnji s teboj, o ■ Uci- ! s i n *«nirl l * Bank 1 »mm, doslej nihče ničesar... • , , : se j e stresel kakor šiba na vodi; mrzel znoj mu je oblil H n zamrmral je kakor brez glasu: : in . to pi s nio mi je vrnil Mehemed dva dni pred svojo smrtjo. .. ', Tlb ° g am si mi ga prinesel nazaj-” n Viha! Lisjak si, Halil bej, a premalo zvit, da ‘bi ukanil Ski- r ^ e j ieme d mi je dal talkrat dve pismi: eno za te, da ti ga vr- m zame, da ga'spravim za vsak slučaj. To, ki sem ga strpa¬ la I“ s tno _ ono P a Dilo ponarejeno. S tresočo roko si ga se- t||) P e P r j- u Halil bej, in skrbno si razpihal pepel, toda svoje krivde 1 na ,°j i n ’ m eč visi še vedno nad tvojo glavo. Mehemed paša mi je j»j* ^Jižnost, da ga maščujem; in v tvoji roki je, ali ti dam še ži- '"; Si pa izvršim že jutri svoj namen.” lil jjgj j e izprva buljil z očmi; ustnice so se mu tresle — kar 1 1 se .je vase, ne zavedaje se potrebe, da bi prikril svojo grozo, * s e mu je vidno vrnil razum; oči so zamižikale, in roka se je Ua proti mizici, na (kateri je bila majhna srebrna piščalka. Ob¬ se je ozrl okrog sebe, kakor da bi iskal, kam naj ^koči, da se za- f. ysa j za hip pred razljutenim Arnavtom. AU Kemal pa se je zasmejal s suhim glasom in prijel Halila za ■ '\ ? e trudi se, bedak! Vem: ako zažvižgaš, planejo v sobo tvoji . j n me ra zsekajo na kosce, in ko sine dan, me bodo obirale ribe u Niti braniti se mi ni treba, Halil bej; ako hočeš, odpašem !o in ti položim pred noge svoj jatagan, ti pa me daj ubiti. Toda prej na hišni prag in glej-Ako so tvoje oči še dobre, boš videl mi t ro je ljudi — mojih Skipetarov. Brzonogi mladci so; njih so na kopnem, kar je v zraku sokolova perot. Oni čakajo. .. e ne vrnem iz tvoje hiše, pohite na inordki breg, sleherni k svo- eolnu. Zaman bi jih bilo loviti; zakaj treba jim je samo izprožiti okrese, in nekdo, ki čaka v jadrnici daleč tam zunaj na Bosporu, j s trele — dogovorjena znamenja. Tisti nekdo, Halil bej, ima e pismo, ne jaz!. .. In zdaj zažvižgaj, Halil bej !” Halil be se je sesedel na mindarluk kakor mrtva gruda; Arnavt »a je motril zlobno z divjimi očmi in nadaljeval, ko ni bilo od- ora: “Povem ti celo nekaj drugega, Halil bej... Moji ljudje, ki stoje -j pripravljeni, da maščujejo življenje svojega gospodarja, imajo g ukaz, čakati samo do gotove ure. Ako se dotlej ne vrnem k njim, d znamenje... in mož s tvojim pismom se obrne proti Stambulu. .. CKO, i sottlij a si jutri mrtev človek — ako te je vredno šteti med ljudi!” Iz- *el je uro. “Trenotki hite; štej utripe svojega srca in glej, da se )eiš. Preden mine pet minut, moram biti pri svojih zvestih.” Halil je zakopal obraz med dlani. Iz globin prsi se mu je izvil glas, >ben zamolklemu ječanju. Strašno me sovražiš, Ali Kemal!” je izpregovoril z zamolklim, lili ™ ^ asom ' z0 kaj — zakaj ?. . . ” 'ing Co, ina 1 SlOfIJ, ?rzm KRANJSKO NILNICA. iionov (Dalje.) — Dajem. ~~ A- jaz ti dajem svobodo. Strezinja pade na kolena. — 1 elik si, gospodar, in plemenito srce ti bije v prsih. Bodi pre- ean, da se ne 'boš kesal, da si mi naložil to nalogo. Idem, hitim, le- ' Kordovo k AVadhi el Ameriju, in povem mu to. Ti boš gotovo ,S1 vladar od Muhameda, ■— Misliš — se nasmehne 'Soliman. lem zatrobijo trombe, zazvene talambasi in živahno gibanje itane. Gospodar, — ‘pridirja ves zasopel glasnik. — Sovražnik na- a krilu naše vojske je začel boj. — konja — vzklikne Soliman. — Kocka je padla. Zmaga je v ° nh rokah! Naprej! ta & B zajahal Soliman svojega belega, ognjenega arabca, je bila | in i! P°luem teku. Muhamedove čete so zasedle ugodnejše pozi- Muh oP pit „c>r s* e V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. Ko XXIII. 5 Muh cene, d< je upal . la ®edove čete so bile vsled dolgih in naglih pohodov zelo ene - dolžim - - - - - ■ • - ’ ■ ‘ Žena so bile Solimanove spočite, ua zmago. Soliman je vedel to in io iz konju se Soliman na kratko posvetuje, kako bi se uspešno e enzive v ofenzivo. Drugih pogovorov ni moglo biti in voj- odhite k v °jski V svojim četam. “jako- * mS ° bilisamo najboljši vitezi, temveč tudi mnogo slavnih f Se . ‘ Gret arabske inteligence je bil zbran na bojnih poljanah, jenih 0< 7 oSeval0 o usodi dinastije. Bili so v vojski oklopniki na »rabcih, bilo je tu šlemov in čelad, kopij in pušic, ljudi oble le v !?!° in zlato > Pa tudi napol golih Afrikancev. Zastave so vi- črnele. • obie , se d e dvigal pod oblake. Oblak prahu je objemal bo- klasi a Vq;isko in vz nožje Quintosa. Kakor po vetru vznemir- 1 a ščiti . na v ne P r 6glednem polju so se zibale glave konj in vojšča¬ ka .(i es , ln ee ^ a de so blestele v solneu. - i i n v eim . ,krilu so bili krščanski španjolski vitezi s svojimi, za- ir „ °Jnimi znaki, ki so predstavljali zmaje in leve, a največ ili !, so se tukaj v bojni vrsti Saraceni in španjolski \ itezi, ki ^ ate . va d en i gledati drug na drugega kot na svojega naj- ^ Pvotivnika. Sv°j ( a! " s se doije složno križ in polumesec — reče stari grof San- * stal A ne . caku > 'Kateremu so komaj jele poganjati brke in ki je v'bojnem metežu. ’datu?°' Se ^deži — odvrne mlaJdec. — Nikakor mi ne gre v g !!'] tako bedasto stavimo svojo glavo za tuje kalife, stiino st Se ^ ne raz umeš, sinko. Močne trdnjave dobimo za to in ‘'modni 6 ” 1 SV0;ie . me .io- Ni dovolj biti samo junak, nego potrebno ^ re ® a ^uno, kaj je v našo korist. Ko se prepirata dva... im S ' 1 ^® an ti , bus tertius gaudet (Če se prepirata dva, tre- a ' ga je prekinil nečak. — Učil sem se to v šoli. Ali “Ni časa, da bi ti razlagal staro povest. Leta so tekla preko ma¬ deža in ga krnila v tvoem spominu; toda Skipetar ne pozabi ničesar. Kadar boš stokal strahu v nočeh brez spanja in se boš zvijal v mislih na gotovo pogubo, kakor se zvija črv pod peto brez usmiljenja, takrat išči, Halil bej; nekje v zgodovini svojih grehov- najdeš napisano: Zobka... . ” “Zorka!” je kriknil bej z nečloveškim glasom in se udaril s pestjo po čelu. “Ni časa, Halil bej. .. Jutri ob tej uri imej pripravljeno Angle¬ žinjo, da jo izročiš — meni ali komurkoli, kdor ti pove besedi: Zorka, Mehemed. .. In če si ji skrivil le las na glavi, ne čakaj živ, da jaz izvem. Zdaj pa jo ukaži poklicati.” “Čemu?” je prašal Halil bej nehote. “To te ne briga; zdaj veš, da sem jaz gospod v tej hiši — ti glej, da se mi pokoriš.” Halil bej je stopil omahujoč na hodnik in pomrmral nekaj za¬ morcu. ki je čaikel ... čakal z zanjko v roki, kakor je povedal Ali Kemal beju v obraz. Par trenotkov na to se je odgrnila zavesa na drugi strani sobe; vstopila je mlada ženska vitke postave, v beli obleki, vsa odeta s tisto zračno lepoto, ki odlikuje Angličanke. Vstavila se je, prekrižala roke na pršili in pomerila dvojico moških z neizmerno zaničljivim po¬ gledom. “Kaj hočeta, lopova?” je prašal a' francosko z jedva slišnim glasom. Ali Kemal se je zdrznil, kakor da ga je oplela z bičem; divje se je zaiskrilo v njegovih očeh. Toda premagal se je, vstal in ji stopil na¬ proti. “Mylady,” je dejal z mirnim glasom, “prihranite si mnenja, ki ne morejo niti iz daleka izboljšati, niti poslabšati vašega položaja. In poslšajte... Določeno je, da zapustite jutri to hišo in se preselite drugam. .. odkoder morda ni več daleč tja, kamor si želite. .. Opo¬ zarjam vas še enkrat, da se vam ni treba bati Halila nikoli iu v ni¬ čemer, zakaj odgovoren je z lastno glavo za vse, karkoli bi vam storil žalega. Pripravite se torej za odhod. Povedal sem, mylady, prosto vam je, da odidete.” Pri tem je stal tako, da Halil hej ni mogel videti njegovega obra¬ za; in ves čas, ko je govoril, je namigaval s tisto izrazito igro mišic in oči, ki je lastna prirodnim in divjim ljudem še mnogo v večji meri, kakor naobraženemu človeku, da to, (kar govori, ni tisto, marveč da ji ima povedati še nekaj drugega ; naj bo pripravljena... Lady Helena — bila je ona — ga je gledala z začudenjem; ki je končal, je pokimala z glavo in izginila za svojo zaveso kakor pri¬ kazen. “Zdaj sva opravila, Halil bej,” je velel Arnavt, ko sta ostala sama z domačinom. ‘‘ Ti glej, ubogaj in — pazi! ’ ’ To rekši, se je obrnil, vzravnal -svojo visoko, divjo postavo, stopil iz sobe na hodnik in izginil preko praga v nočni mrak, ne da hi bil umeknil roko le 'za trenotek z jataganoveiga ročnika. Kakih petdeset korakov od hiše se je vstavil in plosknil trikrat z rokami; bilo je dogovorjeno znamenje za one tri, ki so stali na straži. In nehote mu je všlo oko nazaj na Halilov dom, kjer je mrla za mre¬ žastimi okni bledordečkasta luč svetilk. “Kako sladko je pasti svoje sovraštvo na hudobnežev) duši!” je zamrmral in risjČ oko se mu je ‘zasvetilo v noči. “Prezgodaj je nocoj... pustim te še živega... Poginjaj najprej v močvirju svoje groze — nato šele izprožim usodo, da stare tvojo lopovsko glavo!” Brez naglice je stopal dalje. (Dalje prihodnjič.) 'i meni se zdi, da bi bilo bolje, da -se mi Španjolci 'zedinimo in tako uda¬ rimo na te Arabce ter jih izženemo iz Evrope. Ali mar to ni sramota, da krščanski svet trpi, da se v teli krajih šopiri polumesec, v krajih, ki so napojeni s krvjo mučenikov? — Moj sinko — odvrne stari Sandro — tvoje misli so smele in drzne. O Ikaru si morda tudi kaj slišal v šoli? — Da. Hrepenel je kvišku in si naredil krila iz voska. A ker je prišel preblizu solnea, -so se mu krila raztalila in je padel v morje. . . A jaz mislim, da nam ni treba, da si naredimo -krila iz voska. Jaz se zanašam na junaške mišice in junaška srca. — Veseli me to-, sinko. Brez dvoma, da pride -tudi ta čas, o ka¬ terem govoriš ti, alko bodo krščanski vitezi složni. Španija bo zopet do Gibraltara podložna Kristu. Ali do tega je še daleč. Ne doživim tega, in težko, če doživiš ti. Na nas je, da smo borilci za svobodo in preddelavci onih velikih junakov, ki izvršijo misijo, o kateri govoriš. Moli, delaj, 'bodi junak — vrši svojo dolžnost, kakor tvoj ded in jaz. — Hočem! — A sedaj na posel — vzklikne starec. — Tromba kliče, pušice lete. Gledaj hrabro smrti v oči! — Gledam! Oba vzpoidbodeta svoja konja in za njima planejo njune čete. — Pri svetem Jakobu Kompoljskemu, ta bitka bo strašna, -kakor ona- pri Xeres de la Frontere. Gavrani se nasitijo — reče starec mlad¬ cu, ko -sta dospela že povsem blizu sovražnikov... . In v resnici se je bitka že -strašno razvila, ko je zapuščal Strezinja na svojem konju zadnje čete. Njegova junaška kri se je protivila temu, -da mora oditi od bitke, -ko je najodločnejši trenutek. A moral je, da izpolni to, za kar je dal besedo Solimanu. Z neke višine na Quin- tosu, na cesti, ki se je dvigala strmo navzgor, je videl razvoj bitke in njegove oči so se čudile, kajti ni še videl kaj podobnega. Silno vpitje, topot konjskih kopit, lajanje bojnih psov, rožljanje orožja, vse to je prihajalo do njega. A on je -gledal na vse to, kakor gledalec v amfiteatru. Znoj mu je curljal raz čelo, desnica se stiskala. Videl je, kako se pogrezajo kopja, kak-o vihrajo zastave. .. Slišal je pobožne 'bojne pesmi -španjolskih krščanskih vojščakov in divji krik besnih berbe-rov. .. Videl je, kako naskakujejo konji in kako vihte junaki svoje meče. Videl je krvavosee, pokolj in mesarjenje. Rad bi planil v ta bojni metež in se bil, a dolžnost ga je klicala drugam. # # =» Strašna 'bitka se je nadaljevala. Celo polje -se je spremenilo v grozno klavnico človeškega mesa. Nadčloveška junaštva so se doprina- šaja na obeli straneh, junaštva, vredna da so jih opevali arabski in španjolski pesniki v svojih romancah. Kakor ogromna tolpa besnili zveri, so se borili med seboj in kri je rdečila tla in puhtela k nebu. Žvenketali so meči, sikale pušice, kopja se lomila, sulice' morile in se¬ kire sekale glave. .. . Besnost bitke.se je izražala na obrazih vojšča¬ kov, ki so, sluteč svojo smrt, klali vse, kar jim je prišlo pod roke. ... 20,000 mrličev je pokrilo ta dan bojno polje. Soliman je zmagal. Mu- liamed je pobegnil z ostanki -svoje vojske preko Kalatrave v Toledo... XXIV. ^ Že se je mraeilo, a Strezinja še je bil vedno na Quintosu, ne da bi počival v resnici, temveč da nakrmi svojega konja -s travo, ki je rastla tu in tam med kamenjem. Gozd na Quinto-su je bil gost. Vsak hip se je moral pripogibati, da ni zadel Ob veje. Strezinja ni vedel poti. Vedel je le toliko, da mora iti proti se¬ veru. Ali zdelo se mu je nekako čudno, da ne more iti iz te goščave. Gozd, sam gozd. Bot po kateri je stopal s konjem, se je gubila v gr¬ movju. Bil je prisiljen stopiti s konja ter ga voditi za. uzdo. Konju so drhtele mišice od bojazni. Vrlo oprezno je prestavljal kopito pred kopito, a vendar -se je vsak hip spodrsnil. (Dalje prihodajič.) Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. \ aros in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče.25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clalr Avenne, Collinwoad Sta. CLEVELAND, OHIO. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TEGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smo-dke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRfJANOVSGH. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telef one 27 1 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša posti ežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! Izšel je III zvezek romana JOHANCA Z 9 velikimi originalnimi slikami. Cena 25c. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., MILV/AUKEE, /Z? & vvis *• PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. -— Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johanee in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johanee je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo- hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwaukee, Wis SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, % slaščice, smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWING MACHINE SUPPLY STORE OTTO J. MAYERLE. Na p rodaj Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VID AS, Box 107, Biwahik, Minnesota. id Miners National Bank, EVELETH, MINN. « Q Kapital, preostanek lit delniška odgovornost § 74 . 000.00 »» Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah., Poselite nas. b0 FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - • > - $1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ROJAKI? Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave i 3 konje. Vse v lepem redu m A.,M. Turnquist 413 MONROEOST., EVELETH, 1MINN. 8 Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Sram me je bilo, 'da bi se bil naj¬ rajši udrl, ker so vsi gledali name, kakor bi vedeli, kdo je storil. Ko sem v pesmarici z največjo hitro¬ stjo preobračal liste in iskal pra¬ vo pesem, mi knjiga naenkrat pade na tla. Pripognem se, da bi jo po¬ bral, toda oj nesreča! Iz žepa mi pade mal samokres, ki mi ga je dal Pat Pinegon na ogled, če ga hočem kupiti, in se — sproži. Kak pok! Papa me je zgrabil za roko ter me vlekel iz cerkve na po¬ kopališče, kjer me je trdo posadil 'na prvi nagrobni kamen ter rekel: “Jurček, s tabo je strašen križ. Ti si sramota naše poštene hiše!” Nato je hodil gori in. doli ter vzdi¬ hoval, kakor bi ga novi črevlji žulili. Sam tudi nisem vedel, kaj papa z mano ukrene, ker sem bil popolnoma obupan. Slednjič mu rečem: “Žal mi je, da nisem ušel s cir¬ kusom, ki je bil zadnjič tnkaj, to¬ da sedaj je prepozno; morda bi bilo tudi dobro, če bi šel z gospo¬ dom Slokumoni za misijonarja. Ako me potem pasjeglavei pohru¬ stajo, ne bom ti več delal skrbi in te spravljal v zadrego. Želim si, da bi bil zaprt in zvezan, ker potem bi se ne mogle dogoditi stvari, ra¬ di katerih sedaj ječiš.” “To je prava misel!” vzklikne papa. “Zvezal te bom, fantiček!” Peljal me je domov, preden so se drugi vrnili iz cerkve, in zavle¬ kel me je v drvarnico, kjer me je privezal na tram, roke mi pa zve¬ zal na hrbtu, kakor na primer na¬ redi kuharica s petelinovimi pe¬ rutmi, preden ga speče. Nikdar mi še ni tako polževo mineval čas. Čul sem, kako so za¬ rožljali krožniki, ko je minulo cer¬ kveno opravilo, in v nosu me je žgaekal duh sveže pečenke. Stra¬ šno sem se razvselil, ko sem začul, da Janezek žvižga na dvorišču. Ti ho sem ga poklical. Prišel je in prerezal vrvico ter mi razvezal ro¬ ke. “Glej da ne poveš nikomur iz¬ med naših ničesar,' Jianezek!” sem mu ukazal. Vzeti hočem veve¬ rico in psa ter iti nekam, kjer ljud je še ne vedo, kako poreden da sem.” čem z njim in pri njem ostati, če mi bo ugajalo. V gozdu je bilo skritih še-pet drugih, hi so bili taki kakor j ud¬ je na križevem potu. Precej sem se pokesal, da sem zašel v to če¬ dno družbo toda vsi so se mi sme¬ jali in me tapljali po glavi, rekoč: 'Oh, kako priden si vendar, da si prišel!” Nikjer pa nisem uzrl ognja in še manj polnega kotla nad njim, tudi opice ni bilo, am¬ pak imeli so lajno; podali so mi za večerjo sira in kruha; ko so je pa stemnilo, smo takoj polegii. Bilo rui je tako mraz, da sem trepetal, toda kje daleč je bila Beti, da hi me zavila v gorko odejo; in nihče ni zapazil, da jokam. Še dosti hi¬ tro sem zadremal, pa kmalu so me zbudili in rekli: “Vstani in pojdi! Če boš pri¬ den in danes ponoči ubogaš, kar ti ukažemo, potem boš srečen celo življenje; ako pa ne boš natančno vsega izvršil, ne boš zjutraj več vi del kako solnce vzhaja.” Nihče si ne more misliti, kako mi je bilo ko sem začul te strašne besede. Šli smo in šli, da sem ko¬ maj še privzdigoval noge ter sled¬ njič dospeli na kraj, kjer je bilo na straneh teliko v vrsto postavlje nih hiš. Bilo je temno kakor v ro¬ gu in- sneg je naletaval. Dva sta ostala zunaj na ulici, ostali šli pa smo na neko dvorišče. Nekdo mi pošepeta na uho pri¬ jazne besede, da me takoj zadavi, če zavpijem ali sicer napravim kak ropot. Potisniti so me namera vali skozi okence v hišo in imel sem nalogo splazili se do velikih vrat in jim odpreti. Bilo je baje zelo veliko denarja v hiši in tega so se hoteli polastiti. Odprli so o- kence, me vzdignili in me pomaši- li v luknjo; tlačili so me z pestmi, kot kuharica kruh, ko zamesi. “Tukaj imaš škatlico vžigalic. Posveti si, da lažje najdeš pot do vrat. Ako boš ropotal, imeli te bo¬ do za vlomilca in radi namerava¬ ne tatvine te gotovo takoj obesi¬ jo.” Zona mi je pretresla vse kosti in mrzel pot mi je stopil na čelo. Kaj 'bi rekla mama, če ‘bi izvedela, da je njen mali Jurček sedaj tat. Ušel sem, da bi se poboljšal, a se¬ daj sem še stokrat slabši in hu- dobnejši nego prej. Strašno smo¬ lo imam. “Požuri se, fant!” mi ukaže hripav glas skozi okno. Vžgal sem žveplenko, a ugasnila je. Prižgal sem drugo in se ozrl krog sebe. (Dalje prih.) klenkalo za veke. Čast možem de¬ lavskega stanu, ki so povedali na¬ sprotnikom v obraz svoje mnenje! Mi se ne trgamo za glasilo, ker ne pošiljamo denarja in ne mešeta¬ rimo, pri šifkartah, da bi nam bila organizacija v tem oziru sredstvo za razširjanje biznisa. Vendar kon¬ vencija je govorila, določila je Na¬ rodni Vestnik za glasilo, in Narod¬ ni Vestnik je izvršil vselej vse na¬ loge, katere je dobil od glavnega urada ali postaj slavnega S. K. P. D. Sv. Barbare. Mi imamo v rokah še dva pro¬ testa od dveh postaj, in do teh se uljudno obračamo s prošnjo, da nam oproste, ker smo začasno pre¬ nehali z objavo protestov; vendar na izrečno željo hi priobčili še ta dva protesta. Kot glasilo slavnega S. K. P. D. Sv. Barbare, ki je eno najboljših slovenskih bratskih zavarovalnih organizacij, se vljudno obračamo do vseh cenjenih članov ip članic, da si podamo roke in da delujemo T 'si v prijateljstvu in bratstvu za večje in močnejše S. K. P. D. Sv. Bahbare z glavnim uradom v Fo- rest City, Pa. — Narodni Vestnik.) dva OTROKA SE ZADU¬ ŠITA S KROGIJICAML Sivampscott, Mass., 10. aprila Dva petletna dečka, Šerman in Ve ril Rus, sta se skušala, kateri bo ztnašil več “marbles’ v usta. Po¬ sledica je bila, da sta oba umrla. Dečka sta pritekla k materi na pomoč, ker ju je dušilo. Mati je spravila vse krogljice iz ust, a o- troka sta kmalu potem umrla od straha. ALBANSKI MOHAMEDANCI RAZSEKAJO KRISTJANE. Atene. Grčija, 9. aprila — U- 12. Jurček vlomi. ‘Halo!” me, pokliče neznan glas, “kam pa, mladi prijatelj?’ Ozrl sem se in zagledal potepu ha, ki je sedel skrit v senci za ob cestnim grmoma in mirno použival velikanski kos mesne potice. Ho¬ dil sem že skoro dve uri. Veveri co sem imel še v žepu, toda pes mi je ušel, ko mu je Pat Finegan požvižgal; ni se zmenil zame, ka¬ kor bi ne bil dal dolarja zanj — zelo nepošten in slabo vzgojen pes “Halo!” sem se mu oglasil. “Vsedi se in poči j malo in ako hočeš, 'dam ti kos svoje potice, me je vabil. “Hvala lepa, prav rad”, sem mu rekel, kajti lačen sem bil, da sem se le s težavo 'držal pokoncu. “Kam si pa namenjen?” vpra¬ šal me je, ko sem se nekoliko o- krepčal. Ker sem vedel, da potepuhi tudi niso ljudje najboljše vrste, pove¬ dal sem mu čisto, neprikrito resni co. “Doma sem ušel, ker sem silno poreden deček in celi hiši 'delam sramoto.” “Oho!” se je smejal, “naviha¬ nec si ti! Tako, tako! Kaj si pa vendar slabega počel? Ali si mor¬ da koga ubil, ali celo kaj pouz- mal?” “O ne, kaj takega ne, gospod potepuh,” sem rekel, “le slučajno vedno pridem v zadrego, kot bi bil najporednejši deček pod božjim solncem. Če bi imel le opico in laj¬ no, šel 'bi po svetu in se sam pre¬ živel; starišem bi ne delal potem nič več sivih las.” “To pa vse lahko dobiš pri me¬ ni,” mi naglo odgovori. “Zadaj v gozdu je še nekaj naših ljudi in tam najdeš tudi opico in lajno, ako greš z mnoj in ostaneš pri nas. Kako krasno življenje živimo! Ja¬ bolka tresemo, orehe otepamo iu kosilo si kuhamo v velikem kotlu nad ognjem; povsod polno žaba ve.” Obljubil sem mu torej, da ho DOPISI. Moon Run, Pa. ITALIJANSKI BOJNI ZRAKOPLOV ZGOREL. Milan, Italija, 10 aprila — Vod¬ ljivi zrakoplov “Citta di Milla- no”, kateri je bil zgrajen iz ljud¬ skih prispevkov in podarjen voj¬ ski, je včeraj popolnoma zgorel. Balon je sedel na zemljo, ker je bilo nekaj pokvarjenega pri mo¬ torju. Vzlic svarila oficirjev je nekdo nažgal smodko. Posledica je bila strašna eksplozija, v kate¬ ri je bilo poškodovanih petdeset oseb. Plamen je popolnoma vničil balon. radno se poroča, da so mohame¬ danski Albanci napadli Korico, in so s pomočjo žendarmerije, ka¬ tera je preje prebivalce razoroži¬ la, posekali vse Kristjane. Otroke so metali v zrak in si jih l-ovili na bajonete, ženske in možke glave so natikali na plote in droge. Ta grozodejstva počenjajo neiz¬ obraženi' in v duševni temi živeči verski fanatiki v čast mohame¬ danskemu in v ngčast kristjanske- mu bogu. Ubogi ljudje, ki so še tako slepi! ČEZ DAN TRGOVEC PO NOČI ROPAR. New York, 10. aprila — Ed- ward Mendel, kateri je bil čez dan spoštovan trgovec v Newark in ropar po noči v Ne\v York, je bil obsojen v osemnajstletno ječo v Sing Sing. Mendel je bil v Ne- wark premožen trgovec in član večih lož. V New Yo'rku je spe¬ ljal Mrs. Pavlino Koetzel-na sa¬ moto ob železnici na gornjem “West Side” in ji je zvel s silo iz ušes dijamantne uhane. V sodišču so ga spoznale tudi tri druge ženske katere je napa¬ del in oropal. MURI RAZSEKAJO DVA ZRAKOPLOVCA. Rabot, Moroko, 8. aprila — Murski ustaši so razsekali franco ska zrakoplovca kapitana Herve in njegovega spremljvalca nekega lajtnanta, ki sta bila prisiljena spustitti se na tla, ker se je zrako plov nekaj pokvaril. Priplovela ■sta na tla brez vsake poškodbe in sta popravljala pokvarjene dele zrakoplova, ko ju je zajela tolpa ustaških Murov v puščavi, ki so ju mučili in potem raszekali. Mu¬ ri so tudi vničili eroplan. □ m B O Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vestn i! 405 West Michigan Str., Dului Izdelujmo vse v tiskarsko strok stvari lično, ceno m točno. T društva v eni ali več barvah naša Pismeni papir in kuverte izdelujemo okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. linijske tiskarna. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELOPRIJATELJ! *ran B Lt tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) jna 311 Hibbing, Minil, 3. Ave. John Povsha, lastnik. MATH. VID AS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro- POPRAVEK. V Joliet, TIL, niso zmagali su- liači, kakor je bilo prvotno poro- čano, ampak mesto je glasovalo za salune z večino 2527 glasov. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Grand McMahan. jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GrROCERUSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Gremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Mimi. se priporočam vsem Sloven - cem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov. Čistim in popravljam tudi možke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna staVbna dela; bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn, fiS U*"" First National Bank EVELETH, MINN. ’ Na?starejša narodna banka na MesabaR KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cen^ Parobrodni listi za vse crte,fel' ŠtraJ k °®\. V* "/ri ®. ižai ' ^ Lkfbeti po' * . cr>odi!a i: Spo sli pot rt ,8enaj se s sta p Volitev sr je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. Čital sem v “Glas Naroda” ne¬ ke proteste od par postaj 'S. K. P. D. sv. Barbare z glavnim uradom v Forest City, Pa,, katerim ni po volji naše sedanje društveno gla¬ silo “Narodni Vestnik”. Po mo¬ jem mnenju ta gonja nikakor ni opravičena in utemeljena. Zakaj imamo pa konvencije, če se njih ■sklepi ne bodo uvaževali, ampak se bodo kršili že čez par dni ali par tednov brez vsakega pravega ■vzroka? Konvencija je vrhovno sodišče in zato se moramo držati sklepov delegatov, če smo kaki možje, in če ni tehtnih vzrokov poseči k stroškom za referendum, in glede glasila jih ni. Glas Naro¬ da je bil dolgo let naše glasilo, in povsem pravilno je, da se je stvar enkrat izpremenila. Moj predlog je, da se zanimamo za bolj potrebne in važne stvari, da delujemo za razvoj in procvit naše organizacije, in da opustimo nepotrebne proteste glede glasila. Za delavce so slabi časi, zato je treba misliti tudi za izboljšanje de¬ lavskega položaja, misliti za bo - dočnost, ne pa se za oslovsko sen¬ co prepirati med seboj in vprizar- jati neosnovane napade. S pozdravom Vid Vodišek. (S tem prekinjamo za nedoločen čas s priobčevanjem “eontra-pro- testov” glede glasila. V Narodnem Vestniku so se o- glasili samostojno misleči možje, kateri so dali napadalcem in zdraž- barjem premišljen , utemeljen , zdrav in zaslužen odgovor.' Pono¬ sni smo mi, kot časnikarji, pono¬ sna je lahko in mora biti vsa or¬ ganizacija S. K. P. D. sv. Barbare, da ima v svoji sredi tako odločne tako misleče, tako pravične može kot so oni, ki so odgovarjali v Na¬ rodnem Vestniku škodoželjnim zdražbarjem in protestantom. Ta¬ kih mož je treba med Slovenstvom več, in psevdovoditeljem, Psevdo- sloveneem in kukavicam bi od - ROPAR KLAFČENKO BO OBEŠEN. Norden, Man., Can., 10. aprila — John Krafčenko, ki je dal ka¬ nadski policiji mnogo opravka, in kateri je usmrtil blagajnika ban¬ ke v Plum Coulec ter jo je oropal ob $ 5000., je bil obsojen, da bo obešen dne 8, julija. Krafčenko je priznal, da je bil on eden roparjev, ki so vkradli denar, trdil je pa, da on ni vstre- lil blagajnika. AVTO ZDRČI V REKO. DVA UTONETA. Norfolk, Va., 10. aprila — Dva moža sta vtonila, 'ker sta prehi- tajtro, spustila po noči avtomobil, ki ■se je prevažal na 'brodu čez reko Elizabet. Brod še ni bil pri kraju, kakor sta najbrže moža mislila, in avtomobil je zdrčal ž njima vred v reko. PETROLEJSKI VOZ POLN PIJAČE. 'St. Louis, Mo., 9. aprila •— Vla¬ dni uradniki so našli tukaj petro¬ lejski železniški tovorni voz, ki je bil namenjen v Oklahoma City, poln pive in žganja. Pijočo so zaplenili, ker je uvoz opojnih pijač prepovedan v suho državo Oklahoma. POLICIJA IZSLEDI DRUŽBO TATIC. Portland, Ore., 9. aprila — Po lieija je izsledila družbo tatic, ki so kradle po tukajšnih trgovinah. Aretiranih je devet mladih žensk in njih plen je na sodišču. Kradle so v vseh trgovinah v Portland, kadar so bile polne kupcev, in njih plen je vreden več .tisoč do¬ larjev. GRAND MCMAHAN okrajnega komisarja (COUNTV COMMISIONER) Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilcem da glasujejo pri primarnih volit- clne 16. junija 1914 za njega. Grand McMahan. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Eveleth in okolici naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO na 202 Grand Ave., kjer bom ro¬ jakom postregel vedno z najbolj¬ šimi pijačami. Točim sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Y zalogi imam tudi lepo dišeče smodke. Za obilen obisk se priporoča- JOHN KUZMA 202 Grand Avernie Eveleth, Minn. Mali oglasnik. JOHN BARTOL, Chisholm, Minn., GKOCERIJSKA PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri¬ čajte se! JOSIP SELIŠKAR j ELY, MINN., ‘■Box 62, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO¬ STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH gostil¬ ničar, 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du- luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! JOŽEF SEKULA, tr f vec z °* lek0 7 Aurora, Murn., naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. HARMONIKE ” Delam ln poprav W. J. RIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. ,GEORGE KELLER, podpref O. KAUFMANN, pomožni blam in stavkanji d, se stavko pr« Glavnica in rezervni sklad $365,008.! _ GERMAN BANkF Najstarejša in največja banka v Sheboygan, ’ [ Dejstvo pri ti stavk ' priznale vse huprotoem plačuje od hranilnih vlog O Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBROD51 KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje Vsakovrstne menja ie pri r, izven pripozm taboru s drugače zavijalo ; v nora vsak neprist človek, da so stavka dovanja vredno P' prisilili kompani med rudarji na bakrenem okrožju P ]P m e DE ČKA SE ZADUŠI! V VOZU Z-A S 3E 5 prSsuniih Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go stilničar, kateri hoče napredovati, mora po' skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijač* se zamore kupiti le pri A. Horvvat-u, ki im- portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec iu Tropinovec; tudi izdeluje prav* zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters Naročite si en zaboj te ali one pijače a posltušnjo ; samo da bo eden zaboj, l- * klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite P* cenik. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIEUj; »Terk, 10. aprila ■ h so se splazili v seljenje pohištva, ki časa na prazni lot rajnke, da bi ne vh “ ir potem so se v •ja- katerega so nap roa v starem p e ] u “L oče enega f an »Ir stari voz, kj, » sina onesveščer ^rietstar je 'bi k j« umiral. V wognja. ljam vsatojake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, Builčiing, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR J A a r r 0 a n Minn., se priporoča Slovencem In Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skazi Auroro, da ga posetijo; ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, CONRAD & HARD POGEEB - ^ - NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 115 So. Genesse St., Wuakegan, 111. Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Gene zmerne. J. A. PETROSHIUS 12 po «: No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS P alagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. gostilničar, Kittzville, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri j.e vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH VATSKI POGREBNIK, 416—6th St. Calumet, Mich. Se priporoča ceni. vo- jakom. Tel.: Hes. 313; Livery 185. MAJ-DUK° V|CH Range, Mrch., se priporoča Slovencem m Hi vatom za izvrševanje raznih za- dev. spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH south eange, ..“P'?” 11 '"* »Bolu Naj večja trgovina MAČIM viSn^™ Michiganu z DO- Piv) da p! T1HOM ln tropinovcem. ske d črn* 1 i?, t i ke za vse Prekomor- r»TTi-» ^ er P° sl -IJ a ' denar v staro do- movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. ANTON SUŠA 931 - 933 > Shehoygan , ’ Wis. — Edina slo- Ie eD v k o a brien niea l n f stiln a. Priporoča vatskemu občins vu Cen S e kemU “ hr ‘ Prepričajte se ^ Zmerne ' ~ CENTRALNA LEGA CISTO IMA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO TOPLO IN MRZLO ; UREJENE PO NAJBOLJ h DERNEM NACI" Park Hote %L 0 VEC IN f0 WK USlt H, apri] a »eiehelt Ul s ta V, 1 !! fc? lzra kopbv m ° t0r la z vi . ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVEN$ IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673 . duluth, 0 SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN P c CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA- Ft, EL0Sl P>Ha t., hkin e f 4r ,>a v , - ‘a H Hi hit' $19.o« ZAS l p re 3 če kupite uro $19.^' hranili si boste najmanl tri morali plačati vsakemu, najmanj § 25.00 za tako pri nas za samo če hočete kupiti uro u dna $25.00, potem i «'«“0111 šljite nam z vašim naši , ep | # bomo takoj poslali uro • za v* ljici, brez vseh . str0 ,!gate. . tr el gledate, predno jo pi a , n i ^ Mi vam jamčimo, « na s, skirati, če kupite uro ge I pravico uro pregleda* ^^0- ura taka kot jo pričali, da je ® a . S a ttl»5 res pozlačena s 14-kJj, za * res znamenito kolesmi ' n jc.a za pbzlačenje, jamči f ure ? šele plačate dostavljam tov za pošiljatev. g j. 0 zi Mi popravimo u J® n j a m« ® 1 prosto, ali jih pa Ako nam strovan cenik zastonj- National Commercial Co., 505 E - 5th su New w ' Oh Nr* ; h ' h \ H i’ ] «t a ° a ob «to Pi 1 1 VIs ¥■ V Pl Afe, h V Htt • < lfl 9c