J*********** f£—- * taffiu v^'. V v^SV| o»l S ‘ vjiSI ^•.§1 lc H ^ : !$Mh "“isšjd , M . . ,„ napredek naroda! | wrtZ' * 1^*^********** VESTNIK NATIONAL HERALD. ^ ||| ^ Največji slovenski dvotednik * * v Zt ’ £ >ih državah. * The Larj D 00 na mesec in » H 10 00 $ 100%00 ah $20*** •4 vsako četrto neW!, leason dvorani, ob J.*l i nadaljna ias. Merhar, C. S. ■ II., John Matkovi^ la, F. S., Trar Kovach, S. 0. . Cirila in Eiy - Redne se! „^1« ,Mldj° P®f V a .vi dvoran h dn() T »« * I iruStvo jjvaroAJii.lt jinvane-.rrAn do " l *ss&m “ n ene r ° k i V „nemogl° S p rU štvopi .° re 6be. -T , o» p* ro m i m x igfete& rnadaiJ^oriiHit. fr^ erl 6?7, B ° Bo x1« 33 ’ r ‘ To et feS'| ^atsho ir(SlVij .lovie^-ch Pjjsjhr*^ ra ■odPf rU® 9 Vbilo aretcvanih radi kaljo- c ^ Nad mestom je progda- 1 , ojno staDje. V ntatorja *. bodeta morale Variati pred sodiscem. Nede T vorih bi je vrgel boa- 53ie pričakovati zaporno ka- j jo 10 l-:t. Prinzip (najbr- f .,a V ilno Prinčič), se bode pa JI »Otovo moral pokcrti na Silil OJ o vislicah. Zagreb, Hrvatsko, 30, jtmija. - 1 hrvatskem deželnem zboru jt' iilo danes zelo viharno. Srbe na ■rratskom zastopajoče poslance ‘ ‘psovali ter jih povpraševali, če »prinesli bombe seboj. Narodna •anka je dvignila obtožbo, .'a so katoličani in Srbi združili in ffi usmrtiti prestolonasledni- Končno je moral predsednik iueiti sejo. j Avstrija, 30 junija, i umorjene prestol onasledni- dvojice so izvedeli smrt svo- staršev v nedeljo zvečer ob Da.jik je ta vest .hudo z.ade Je razumljivo. Njihova teta,” ifica Chotek, se je onesvestila. ! Kakor naznanja “Tageblatt ’ je tto zavarovano prestolonasledni- levo življenje p'ri neki holandski družbi za dvanajst milijonov do¬ larjev. življenje njegove soproge »pa za šest milijonov. letkovič, Dalmacija, 30. junija, j- Bojna ladja “Viribus Unitis” ije počasi proti Trstu s trupli jrestolonaslednika in njegove so- ND?e da imajo dvorni uradniki » pripraviti vse potrebno za mr- taški sprevod. Sarajevo, Bosna, 30. junija. — je, da atentator Prinzip ^ e d mladosti ne bo obešen, am- ga doleti dolgoletna za- Nna kazen. Avstrija, 30. junija. -— Poroko prestolonaslednika Per- r^da so našli, ter jo je odprl 5* 1 ^ ra n Josip. Otroci podedu- J® Posestva ne Češkem, Solno- L , n * n Arstetten. Ostalo premo- b'di vilo v Florenci, je za- h nov emu prestolonasledniku. i^°liu, Nemčija, 30. junija. — ,, ^ naznanjajo, da se poda ce¬ njeni na Dunaj, kjer bode mstvoval pogrebu umorjenega ^naslednika. '»k-!' Avstri i a » 30. junija. — .j. 0 .]'oda Ferdinand in njego- J P . ro ? a s la postala žrtev pro- i e srbskih nacionalistov. To , - )e Se je začelo v Srbiji ter , ^ Mo korenine tudi med Sr- > i ' str0j Ogrski. Bosanska vla- ^nje 6 ^ a /a Ye deizdajalsko Wal PTOti kateremu si pa ni r t) i Pre ' e n odločno nastopiti, da iak n J- 0V bolj razjezila. Na ja p r , Cln P a za varnost in življe¬ nj estalo naslednika ni bilo do- {f res krblj eno . .^ija, 30. junija. — W] a Y e . 111 izjavi izreka srbska hfj ar 'l e °gorčenje vsled atenta kl[ 0 ^ evu - Proglašeno je šestte • 'orno žalovanje. Tudi ča- V H® i? 'j 0 " J0»V ObŽ; “Sa žaluje smrt prestolono- ‘ n n iegove soproge. Pi- NC iStw ^ PosTal. _ n;Hto5 ln . 0 A rZOja ?? v imenu gro avstro-ogrskemu tij^j Za zunanje zadeve. Av- - l? 0s l an ik v Belgradu je na- vlado. %ai \ az nnje sokrivce. , naj uvede pre- 30 ’ Dnmja. — ’ Slav nem mestu Hrvat- ulicah ter klicali: “doli s srbskimi morilci. ’ ’ . :Metk °vič, Dalmacija, 30. juni¬ ja. — Iz Sarajevo sta dospeli sem¬ kaj s posebnim vlakom trupli pre¬ stolonaslednika in njegove sopro¬ ge. Vse mesto je zavito v črno, za¬ stave so obešene na poldrogu. . *l e pričakovala častna straža vojakov in mornarjev, kakor tudi mestne oblasti, šolski otroci in ne¬ pregledna množica ljudij. Mor¬ narji so nesli krsti med zvonje¬ njem zvonov na jahto “Dalmat”, ki je bila vsa pokrita s cvetlica¬ mi. Ko je odplula, so streljali s to¬ povi. Pred jahto je plula neka tor- pedovka, za njo pa guvernerjeva jahta. Vse vasi ob reki Narenta kažejo znake žalovanja. Prebival¬ stvo je klečalo z gorečimi sveča¬ mi na obrežju. « Pri izlivu reke je odplula jahta proti bojni ladji “Viribus Uni¬ tis”, ki prepelje trupli v Trst. Jahte so oddale 19 strelov. Krsti so spravili na zadnji konec ladje,^ kjer so 'napravili nckal kapelico. Ladijski kaplan je od¬ molil molitve ter blagoslovil trup¬ li v prrčujočnosti vsega možtva Potem je odplula bojna ladja proti Trstu, nadvojvodovo zasta¬ vo obešeno na poludrogu. Dunaj, Asvtrija, 30. junija. — Policiji očitajo, da ni dovolj skr¬ bela za varnost prestolonasledni¬ ka, dasi je bilo znano, da se pri¬ pravlja napad na njegovo življe¬ nje. Na drugi strani pa zopet za¬ gotavljajo, da so vojaške oblasti prevzele straženje in da prestolo¬ naslednik sam ni imel rad .preveč stražarjev. Sarajevo, Bosna, 30. junija. — V uradnem poročilu o atentatu se poroča, da cesarski namestnik Po- tiorek, ki je sedel v prestolona¬ slednikovem avtomobilu, ni opa¬ zil da sta bila prestolonaslednik m njegova soproga smrtno ranjena Ko je omahnila kneginja na ko- ena svojega moža, je mislil, da se je samo onesvestila, ker je opazil, da je malo prej izpregovorila ne¬ kaj besed s svojim soprogom. Ko je dal vozaču povelje, naj hitro vo zi v grad, je opazil V svoj strah, da lije prestolonasledniku iz ust kri. Kneginja je bila v nezavesti, ko so jo dvignili iz atvomobila. Nad vojvoda se je zgrudil ua svoj se¬ dež in je umrl čez četrt ure, so ga pripeljali v grad. Njegove zadnje besede so bile: “Sofi, živi za naše otroke!” Dunaj, Avstrija, 30. junija. — Trupli prestolonaslednika in nje gove soproge dospeta v četrtek sem. V petek ju bodo položili na mrtvaški oder v dvorni kapeli. Občinstvo bode imelo prost do stop. Pogreb se vrši v petek o pol¬ noči v Arstetten na Spodnjem Av strijskem. Cesar Fran Josip se po¬ greba ne udeleži, ampak ga bode zastopal nadvojvoda Karl Fran Josip. Pač pa se.udeleži sivolasi vladar maše zadušnice v dvorni kapeli. Nato se takoj vrne v Išl. London, Anglija, 30. junija. — Nedvomno je, da sta postala nad¬ vojvoda Ferdinand in njegova so¬ proga žrtev srbske zarote. Morilec je že priznal, da se je skovala za¬ rota v Belgradu. Nedeljo-Gabri- novič, ki je vrgel bombo v presto¬ lonaslednikov avtomobil, a jo je DRŽAVA W. VIRGINIA POSTAVLJENA NA SUHO. Z dnem 1. julija je postala pravo- močna temperenčna postava. Prohibicija v naši zvezni mornarici. UMORJENI AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK FRAN FERDINAND. PROTEST NARODNE NASELNIŠKE LIGE. National Liberal Immigration League protestira zoper spre¬ jetje Bnrnettove predloge vkongresu. DEM. VLADA SE TRUDI URESNIČITI NAČRT. Charleston, W. Va., 1. julija. — Med zvonenjem zvonov je stopila o polnoči država Wesc Virginia r vrsto temperenčnih držav, ker se je z večino 100.000 glasov spreje¬ la Yostova postava, ki je ena naj¬ strožjih v deželi. Okoli 600 poslo¬ pij, kjer so se prej dobila okrep¬ čila, je sedaj praznih, na njih so nalepljeni listki s za znamkom ‘for 'rent”. Država, okraji, mesta in ob¬ čine izgubijo na davkih vsako leto okoli en milijon dolarjev. Washington, D. C., 1. julija. ■— Danes je postala pravomočna tem¬ perenčna odredba tajnika morna¬ rice Danielsa, in na nobeni zvezni ladji, pa naj si bo dreadnought, križarka ali torpedni rušilec, se ne bodo smele piti opojne pijače. Kdor bi se pregrešil zoper to od¬ redbo, šine pričakovati hudo ka¬ zen. 'Samo ladijskim zdravnikom je dovoljeno, da imajo majhno ko¬ ličino alkbhola v svoji lekarni. Od¬ redba se nanaša na vse, od admira¬ la do zadnjega mornarja. Povsod, kjer ima tajnik Daniels odločilno besedo, mora vladati taka suša, da je sme biti vesel najbolj zagrizen limonadar. Kako pa bode povodom otvoritve Panamskega prekopa, ko pridejo na amerikanske bojne la¬ dje gostje, se še ne ve. MEKSIKANSKI UPORNIKI V SLUŽBI KAPITALISTOV. TAKO VSAJ ZATRJUJEJO NEKATERI AMERIKANSKI LISTI, A CARRANZA TE VESTI ODLOČNO ZAVRAČA KOT NERESNIČNE. DIKTATOR HUERTA SE PRIPRAV¬ LJA NA BEG IZ MEKSIKE. POSREDOVANJE V NIAGA¬ RA FALLS BREZ USPEHA. Zasedanje zveznega kongresa ne bo prej odgodeno, dokler se ne rešijo protitrustne., pred¬ loge. Washington, D. C., 1. julija. — Podpredsednika Marshalla je na¬ prosila National Liberal Immigra¬ tion Lague, naj uporabi v kon¬ gresu svoj vpliv, da ne bode spre¬ jeta Burnettova naselniška pred¬ loga, skatero se peča sedaj kon¬ gres. Zakonsko osnovo je pristojni odsek že ugodno poročal. Razun Burnettove predloge je še več za¬ konskih predlogov za omejevanje naselitve, in tudi proti tem je vlo¬ žen protest. V svojem pismu podpredsedni¬ ku Marshallu navaja Manuel F. Behar, prvomestnik izvrševalnega odbora te zveze, da je najboljši ar¬ gument zoper načrt omejitve na¬ seljevanja dejstvo, da se inozemei oglašajo v velikem številu za voja¬ štvo, ako bi prišlo do vojne z Me- ksiko. Pismu je priloženo stati¬ stično poročilo newyorškega poli¬ cijskega komisarja Wooda, iz,ka¬ terega je -'razvidno, -da zna med are tovanci pisati in 'brati nad 97 od¬ stotkov, in da je med njimi 48:72 odstotkov onih, katerih starši so bili rojeni v Ameriki, ter 2:33 o- nih, katerih starši so bili rojeni v inozemstvu 'Protest zaključuje sledeče:" Pri vseh aretacijah inozemcev je pa tudi treba pomisliti, da se gre za malenkostne pogreške, katerih značaj ne kaže morali ene zavrže- nosti v zmislu zakona. Največkrat Washington, D. C.,- 1. julija. — Dokler ne bode rešena protitrust- Kia zakonodaja, zvezni kongres ne bode odgoden. To je trden sklep demokratskih vodij v obeh zbor¬ nicah. Vodja večine senator Kern je sklical za danes popoldne posve¬ tovanje demokratskih senatorjev, kjer jim bode to še enkrat zabičil. Pričakovati je, da bode tozadevna resolucija sprejeta, in na sklep bo¬ do potem demokrati vezani. V oei- gled dolgih debat o treh protitru- stnih predlogah zasedanje najbrže ne bode končano pred 1. septem¬ brom. V Beli hiši so obiskale sufragete pod vodstvom Mrs. Harvey IV. Wi- ley predsednika Wilsona, da ga naprosijo, naj jih podpira. Pred¬ sednik jim je pa zopet povedal, da je 'ženska volilna pravica zadeva vsake posamezne države in da on ne more nič pomagati. Ko so pa le še silile vanj. je izjavil, da pač ni na mestu,, na ta način zasliševati predsednika Združenih držav. Su¬ fragete so jo nato odkurile. RAZMERE V BUTTE. Butte, Mont., 1. julija. — Obe struji rudarjev sta imeli v toreh zvečer seje, ki so se zaključile po¬ vsem mirno. Tukaj vlada mnenje, da se začasno ni bati novih izgre¬ dov. Okrajni komisarji so razpisa- se pregrešijo inozemei zoper mest¬ ne odredbe, to pa veČjidel vsled 11 na £L rade v skupnem znesku 4000 tega, ker ne vedo zanje.” dolarjev v zvezi z zadnjimi nemiri. Za prijetje morilca neudeleženega Ernesta Noy so razpisali nagrado 1000 dolarjev. (Nadaljevanje na osmi strani.) POŽAR V RUDNIKU. AVilHamson, W. Va., 1. julija. — V rudniku štev. 1. 'Sycamore Coal Co., tri milje od tukaj, jc nastal požar, ter zastavil pot na površje petim rudarjem. Z mrzličavo na¬ glico se dela na njihovi rešitvi. Ru¬ darski inšpektor' Lambert je mne¬ nja, da se nahajajo v delu jame, kamor plameni še niso prišli. Spr¬ va je bilo poročamo, da je 30 mož zaprtih. PRODANI LADJI. AVashington. D. C., 1. julija. — Predsednik Wilson je podpisal predlogo, s katero prodajo Zdru¬ žene države Grški dve bojnii ladji. DIVJI ZAPAD. Laurel, Miss., 30. junija. — Nek zamorec je-ustavil vlak, na kate¬ rem je bil denar za izplačilo gozd¬ nih delavcev pri Stevens, 26 milj od tu-kaj, ustrelil dva uslužbenca, ranil tretjega ter odnesel pete s 2200 dolarji. Washington,'D. C., 1. julija. — “New York Herald” in več dru¬ gih listov prinašajo že več dni sen- zacionelna poročila, da so meksi- jkanski konstitucionalisti v službi amerikanske ga kapitala, ki jih plačuje za to, da se puntajo v Mek siki in tako onemogočujejo Huer- tovemu režimu napraviti red. Tri Carranzove zastopnike dolžijo, da so prejeli denar od amerikanskih trustnih magnatov. Posebno ob- dolžujejo Henry Clay Pierce od meksikanske narodne železnice. Ti pa odločno zatrjujejo, da niso sto¬ rili nič nepravilnega, ia general Ca rranza sam je podal izjavo, v -ka¬ teri trdi, da ni dobil nobene pod¬ pore od kake vlade ali tujega dr¬ žavljana, da podpira sedanjo re¬ volucijo narodni klad, in da osta¬ ne pri tem. Niagara Falls, Ont., Canada, 1. julija. — Posredovalna pogajanja so stopila v kritičen štadij, na kak uspeh konference ni več raeuniti. Da je bilo podpisanih nekaj listin, nima nobenega pomena. Mexico Ciudad, Mex., 30 juni¬ ja. — Sir Lionel Gardeu, britski poslanik, je-odpotoval iz dežele. V mestu živi kakih 800 Angležev. Kakor ee_ čaje. L očeno, postaviti NESREČA NA MORJU. Glasgovv, 30. junija. — Semkaj je pripeljal parnik “Cassandra” 695 potnikov na obrežju Towyr otoka nasedlega parnika “Cali- fornia” od Ancbor Line. Ostanek potnikov, po številu 348, so izkr¬ cali v Lon-dondery. Kakor pripo¬ vedujejo potniki, ni nastala pani¬ ka, ko je zavozil parnik na pečine. Kapitan se je nahajal na poveljni¬ škem mostiču ter rotil ljudi, naj ne izgubijo glave, -da ni nevarnosti. Po večurnem čakanju je na brezži¬ čen klic na pomoč prišla rešitev. Nesreča ni zahtevala nobene žrt¬ ve. “Cassan-dra” se nahaja v ne¬ varnem položaju, kljub temu je ostala posadka na ladji.' generala Pena, vojnega ministra pod Maderom za Kurtovega na¬ slednika. Torreon, Mex., 30. junija. — S samo 14 možmi je prišel v bitki pri Zacatecas premagani in i.zginu li zvezni general Medina Barron v Aguas Calientes. Na bojnem po¬ lju so našli truplo generala Olea. 'VVashmgton, D. C., 1. julija. — Po konferncci z državnim tajni¬ kom Bryanom je izjavil predsed. SVilson, da je meksikanski položaj tako ugoden, kakor more sploh bi¬ či, dokler se -sovražne stranke še medsebojno vojskujejo. Tukajšnji vladni uradniki so prepričani, da se bodeta Huerta in Oarranza na kak način sporazumela. IVasliington, B. C., 1. julija. — Iz glavne-ga meksikanskega mesta prihajajo poročila, da se ITuerta tiho pripravlja na beg. Nemške in francoske bojne ladje so odplule v Puerto Mexieo, da vzamejo na krov diktatorja in njegovo rodbi¬ no. Konstitucionalisti namerava¬ jo Huerti zastaviti pot do morja. La Paz, Mex., 1. julija. — Od¬ delek zveznih čet, broječ 300 mož, so zvabili konstitucionalisti pri Santiago v zase-do, ter jih 90 po¬ bili. ALBANSKE HOMATIJE. Dunaj, Avstrija, 1. julija. — Položaj v Draču je postal tako kri¬ tičen, da je nemška križarka “Bre- slau” izkrcala možtvo in topove, da ščitijo kneza Viljema in njego¬ vo rodbino. Iz diplomatskih kro¬ gov se čuje, da bodo-mogoče evrop ske vlasti naročile Rumunski, naj upor zatre z oboroženo silo. Drač, Albanija, 1. julija. — Al¬ banske vladne čete so doživele v nedeljo nov poraz. Pri Malkucu so naleteli uporniki na vladno ar¬ mado ter je popolnoma porazili. Puntarji se pripravljajo za odloči¬ len naskok na mesto. Dunaj, Avstrija, 1. julija. — Na pritisk Italije, Francije in Nemči¬ je je vlada prepovedala novačenje za prostovoljno -armado, ki naj bi rešila kneza Viljema iz zagate. Ja¬ vilo se je že dvatisoč prostovolj¬ cev, med temi več prejšnjih čast¬ nikov. MORILEC OBEŠEN. 'VVethersfield, Conn., 30. junija. — Joseph Buonomo, alias “Chica¬ go Joe”, ki je pred približno dve¬ ma leti umo'ril Jennie Cavagliere iz Ohicage v Slratfordu, je bil v tukajšnji državni kaznilnici obe¬ šen. Pedno so ga usmrtili, je izro¬ čil morilec kaznilničnemu ravnate¬ lju pismeno izjavo, v kateri prizna va svoj zločin. SILNA MOČ. St. Louis, Mo., 30. ju-nija. — S ton tež-ko gonilno kolo v strojnici Union pivovarne se -je včeraj na nepojasnjen način zdrobilo, in ko¬ se je z veliko silo vrglo na vse stra¬ ni. Eden je razdejal hladilnico. Kolo je imelo premer 34 čevljev ter se je v minuti 60 zavrtilo oko¬ li. 3 tone težak kos je odletel sko¬ zi okno, nek -drugi je predrl 4 pal¬ ce debeli cementni strop ter raz¬ dejal zbiralnik hladilnice, v kate¬ ri je bilo 40,000 funtov amonijako- ve vode. Ranjen ni bil nikdo. Ško¬ do cenijo ■— -- ~ - j f » o” —” " » tj UDC6ZHan ~ Vi ^2l!r j ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesir ■ V' ! ‘i "rani iz Chieage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri Ba absolutno varne. s DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak d vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne j j 1 oal<, istotako izvršujemo vsa notarska dela. Qru zbe p,^.' Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob nlačilicv, * _„ _ a __ 4 .- v r . . 111 dnevih posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri Z ski navadi hoteli nekoliko ponor¬ čevali. Prsoibrani bastij so bili ve¬ dno natlačeno polni naše infante- rijske posadke, ki so tu peli po¬ smehljive pesmi, tam pa zopet po¬ zivali nasprotnika, naj pokaže svojo umetnost “con las piezas”; ako se je sovražnik res dal zapelja¬ ti in je ustrelil iz topa, so se za¬ bavljači kakor na povelje odkrili ter držali svoje širokokrajne slam¬ nike nasproti; na nekem drugem fortu so se obrnili ter pokazali sovražniku zadnjo plat. (Halje prihodnjič.) Našim gospodinjam! Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na hisholm. Mi vemo, ka" ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo 'kaj potrebujejo za živ¬ ljenje, in mi Sinov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! 'O* r .11 P o nP Vil isU 'V' ; 15 ' ec Pišite : R. C. HAASE, Northwestern Passemger Agent, st po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te parnika. ijS* dil 0 V 0 kr #de> mS^SL dr železi: '“V zlo!* 1 '!’ * ;f Kodel° ve • F &> c Viet, P rli in istojeu Izvrstne prilike za vsakovrstno trg-ovino. " 8 " 0 - 0 lomtj Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in naprej, in sicer §25.00 do §100.00 naplačnine, ostanek v meai?,.? po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej četrtina ^ ° t::t ^ Tirolski 1 *-;“ a r,p rlS . SSi**" po $10.00 do $l5.ou. — xrgfovs.Ke lote oa $700.00 naprej, četrtina DDro & ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še ' Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo bo moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kai bo tn '^ Tk kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. 10 'frs* o ZASTOPNIK ZA EVELETH Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Min- ; kopal ffl ar •Ano Dolenjske) - preiskoval Mehom P r ' , ■onia rimska g Kt> Pesavento & Stonich, grocerija Chisholm, Minn. pefto stvar, ki Sl Itsskem deželnem ' pn. Izkopnine, L; ;. SS a tudi na Dui Najgotovejši zasluži ti- je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najboljše naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ima:' domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vas ne briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpori in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti, v imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar storile je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vredna, če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo farme Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je pri¬ pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth h Iron Range železniška kompanija je vstanovik k -več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis cour- ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 na prej na lahka odplačila. Pišite za podrobnosti' slovenskem jeziku na: L. B. ARNOLD, Land 110 Wolwin Building Duluth, Min"' tna oseba. Iz r in razmer si je ivanjem znal prid' jikci ime in ug zemljica lahka! je dne 12. ju ffli-ni bolezni obči fini gostilničar nujen”, gospod Ji tijlepši moški doli: •d star. Prejšnji E.a žena in sedaj, •privila smrt tragi Otrok utonil. M e ; froei so se igrali d joKnlpe. Štiriletn “a škafom v vodi W«8la. To vide' sestrica skoči ■ Spodnese etrov daleč zato jei ' k '°da nesla *, A'-'«!" Ujela J 18 - 81 do ® hotel; tiesri Oljenja. ' eca 'Mes /? VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti ‘dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žaear. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTO Ve Hka dn, EVi alka. i io nesre iJSej e > ,‘isv n . Vs 61 sv, (Minnesota M^orkmens Compensation Act) Cena 30 Centov 'Verni mest n t-pd s e anillo lorr ’ st opal u tudi ‘U. 0 dre ? : Ca Jkičeva An Sl; S>id Ki"* Ib VM‘ et ° S : 5S. > e ^ de .ej al "e°r ( Navodila kako postati dr Cena 15 Centov l ® 0 v e . ,-' a te s Ua v 'tft „ i ;-i „ c “k'^1 N A K O D N I VESTNIK tu SN p °i s* ?>**a, »s ^CH ' s tt> s 4el ««4> r. p Aui,, te želez, ; nic e j, Iz stare domovine. *»- poroko sta o'bliajala .v Za- . ) Jia Krasu Alojzir Fatur, g 0 . ,,r -" • -'“Mva žena Ivana v . jj-je^ova 1 mnogih sorodnikov. ,va in krepka. '0b> st ® *1 v ženski bolnici v No- tu okcespoštovana gospa «e>» ®Srja, posestnika in mli- Vavtivasi. Truplo ranjke ,.ia V ' . . vr,- prepeli® 11 lZ Ho# 5e «° *'7„ pokopališče r A"* Novega mesta na v Vavtivasi. 40—45 let starega, *wftu' zjutraj v Mostah, asil lc . so saS -Ploje (bilo v vodi osem dni. Isti ste, ki je izginil pred enim ostrem streljanju Nedavno tega se tožita in ih ■ , c ^ 5 ' 00 o,ooa 'v u 67 BV °io V mesita 4 ' Cetrtlna^aufA 10 ^ Se vsak k?i°v° 75 ».-Vu ka ' b » to pom.ntu any ^uluth, Minn. veleth, Mina mar najboljše nljišče, imate i; nič vas ne stavke, izpori leprizadeti, m in kar storite 0 več vredna, v lepo farro®' nljo, in ,i e , pn . ba. Duluth & vstanovila ze it. Louis coun- ,d $15.00 na- podrobnost' v ek i "čevljar Bergant iz Opekar- s ae ees ‘'JJečapri ,4N °S?tndi več nezgod pri o- ^fleljanju okrog št. Petra *'votranjskem. Eden topničarjev **: n0 ,o zlomil, drugega so po- fl tretjega so ranili na glavi. J, roljik in gozdih so napravili l*j a id mnogo škode. T Beg prisiljencev. Dne 12. m. m. ■ Vai na vse zgodaj sta za časa l'e skozi okno hleva deželne pri- « na Kodelovem pobegnila pro- ffotoieu prisiljenca Rieder Ga- r rie l star 27 let, pristojen v Kuf- čiju na Tirolskem in Berenter Fr., let star, pristojen v Bregenc na Ljarlskem. 13. junija pa je po- Ljl iz Most od košnje prisilje¬ ne Jos. Podlesnik, pristojen v Sv. jpj p r i Krškem, 31 let star. Starinoslovec Jernej Pečnik je £ junija 79 let star umrl v Streli¬ ški št. 10 v Ljubljani. Mož je .jejšnja leta po celem Kranjskem Lti po Dolenjskem, z velikim raetom preiskoval prazgodovin- oziroma rimska grobišča in go- ter izkopal marsikatero dra¬ goceno stvar, ki sedaj blišči v (banjškem deželnem muzeju Ru - Jolimuin. Izkopnine je pošiljal ne- iaj časa tudi na Dunaj. —• Bil je arkantna oseba. Iz skromnih za- letkov in razmer si je s svojim raz¬ livanjem znal pridobiti med sta- Hiincalovci ime in ugled. — Bodi Rpi zemljica lahka! Umrl je dne 12. junija po dolgi i mučni bolezni občeznani in sim- Wiem gostilničar “Pri belom pnjeu”, gospod Josip Poderžaj j* najlepši moški dolbi, še ne prav |«let star. Prejšnji mesec mu je km žena in sedaj je tudi njemu popravila smrt tragičen konec. Otrok utonil. Mesarja Skubeea so se igrali dne 10. junija Kulpe. Štiriletni fantek je ho j* 1 za škafom v vodo. Voda ga je *Nnesla. To videvša tega pet- FJ* sestrica skoči za bratcem in F »jo voda odnese in ju nese ne- II 1 metrov daleč. Fant je ležal |PWbuhu, zato je utonil. Deklet- _ je voda nesla na hrbtu na- v’ m so j° o pravem času rešili. r otro ^e je nahajala v Novem |^ n ’ ^išedši domov je nesrečo e a in si j e hotela tudi ona pre- ^ življenja. I { ®eča. Mesarju Pavlu Hajder- L 0Vem mestu je zdrobila v - v em kamnolomu skala desno P n stopalu. Odrezali ta i e E#° O* M' druge so prste mu pri _ m tudi fniku. uničevalka. Iz Štange pr (j 1: Velika nesreča je zadela v JA dne 10. junija, v prvi po- panski uri znano hožjepotno ia- š Anton v Štangi pri Litiji. — se je vse pripravljalo na |V 'ksv. Rešnjega telesa in Tar¬ nanje sv. Antona, so se po predpoldnevu pridrvili fc^osni oblaki od jugovzhoda ^ r ali nad Štango ter vsuli lede- >;■^ tn i a letos posebno bogate e 411 vrtne pridelke s tako , ; ,:^utno silo. da je bilo tokom me vse pobeljeno ka- in pod kapom cele vo- ,0(;e - Letos se je naš revni P 0 več zaporednih slabih le- p adejal zopet kuj boljšega a ’ ta ^o na polju kakor zla- ' ate sadne letina, na, v teku je zopet uničena ar ® mu G * sada >** STO -uui neznanke, Na aarona Lazarin! v Valllmrgu '"sledniku v- našel dne 5. ju- ,: atn °šnji služabnik gosposko 'C tolad0 damo > i e tičala in skoraj umirala. P° 'Juvanju soditi, je mora- te žko želodčno bolezen. — i e brvatsko in večkrat ' a; ‘Mora me živeti.” Na- hajala se je več dni pri gradu. Kaj jo je pripeljalo tja, je zagonetno. Občinski sluga jo je s težavo spra- '" na gostilno Janeza Hočevar, od¬ koder so jo prepeljali v ljubljan¬ sko deželno 'bolnišnico. Čez teden dni je v bolnišnici umrla. Obešenec nad železniškim tirom, ©ne 6. junija popoldne ob pol 5. dui je zapazil strojevodja tovorne¬ ga vlaka, vozečega iz Logatca pro¬ ti postaji Verd, da leži na desnem železniškem tiru neki neznanec. Vlak je strojevodja takoj vstavil. Osobje vlaka je spravilo neznanca, ki je bil nezavesten s tira. Ko so ga spravili k zavesti, je tožil, zakaj ga niso povozili, češ, da ima ne- bzdravljivo bolezen. Pravil je, da niu je sežanski zdravnik rekel, da dma neozdravljivo bolezen in če gre v bolnico, ga bodo pa itak obesili. To je moža — seveda razburilo, da je šel na most nad železniškim ti¬ rom, vzel vrvico, kakršno se rabi ža povezovanje sladkorja in se ž njo obesil na vrlin mosta. Vrvica e bila samo kak poldrag meter dolga ter se je pod težo trupla od¬ trgala, vsled česar je nesrečnež pa¬ del na železniški tir. Osebni vlak, ki pripelje ob pol 7. uri zvečer v Ljubljano, ga je pripeljal s seboj. Oddali so ga v deželno bolnišnico. Samomorilec je 471etni poljski de¬ lavec Josip Orel iz Vremenskega Britofa. Pri nevarnem eksperimen¬ tu si je zlomil levo roko ter dobil tudi težke notranje poškodbe. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. junija: Jernej Pečnik, starinoslo¬ vec, 79 let, Streliška ulica 10. — Josip Podržaj, gostilničar, 35 let, Sv. Florjana ulica 4. — Dne 13. ju¬ nija: Fran Potokar, biv. mizarski pomočnik, 60 let, Radeckega cesta 9. — Dne 14. junija: Frančiška Po¬ ka de Pokafalva', žena umirovlje- ne'ga poštnega kontrolorja, 71 let, Gledališka ulica 2. — Terezija Trontelj, zasebnica, 73 let, Rade - ckega cesta 9. — Leopold Gorjane, rejenec, 3 mesece, Opekarska cesta 37. — Matija Slivnik, c. in kr. lo¬ vec, 24 let, Zaloška cesta 29 (gar¬ nizijska bolnica). — Dne 15. juni¬ ja: Neža Štefan, bivša branjevka, 85 let, Sv. Petra cesta št. 23. — E- lizabeta Lesjak, hči poštnega pod- uradnika, 18 let, Tržaška cesta 21. —■ Anton Krese, strojarski pomoč¬ nik, 21 let, Sv. Petra cesta 74. — Dne 16. junija: Fran Križnar, biv¬ ši hlapec-hiralec, 74 let, Radecke¬ ga cesta 9. — V deželni bolnišnici: Dne 12. junija: Ivan Rus, dninar, 55 let. — Dne 13. junija: Franc Za¬ vršnik, pomožni uradnik, 19 let. — Ivan agar, delavec, 40 let. — Dne T4. junija: Terezija Gestrin, kro¬ jačeva žena, 40 let. — Alojzija Čuk učiteljeva žena, 46 let. Delavec zaklal svojega tovariša pri delu. Dne 2. junija popoldne ob pol 3. uri se je odigrala v Pol- lackovi tovarni (usnjarni) na Sv, Petra cesti v Ljubljani grozna ža- loigra. Dne 29. septembra 1893. v Homu rojeni ter v Št. Rupert, okr. Krško, pristojni, na Poljanski cesti št. 60 stanujoči usnjarski pomoč ¬ nik Anton Krese ter oženjeni Mi¬ hael Blas, oče treh otrok, ki je sta¬ noval v Zgornji Šiški, sta bila v tovarni skupaj zaposlena, se nista iz neznanega vzroka (baje ker je bil Krese boljše plačan) nič kaj dobro razumela ter prišla popol¬ dne do malega besedičenja. Pri tem pa je Blaš pograbil dolg oster nož ter zabodel z njim Kreseta v vrat, kateremu se je vlila kri in je takoj padel in na mestu umrl. Rana na levi strani vratu je bila velika iu zevajoča, podobna od vročine raz¬ pokani zemlji. Kri je iz nje drla curkoma iu v kratkem je odtekla in je postal Krese bled ko zid. Na lice mesta poklicana policijska ko- tnisija je odredila, da so truplo za¬ klanega Kreseta odpeljali v mrt¬ vašnico k Sv. Krištofu. Morilec Blaš je pa takoj po storjenem zlo¬ činu odšel iz tovarne z namenom, da se sam javi policiji, a je bil že med potjo aretiran, potem pa izro¬ čen deželnemu sodišču. Blaš ob ča¬ su zločina baje ni bil popolnoma trezen. Krese je bil letos potrjen k vojakom, kamor je imel oditi v je¬ sen, a mu je Blas v svoji nepremiš¬ ljeni naglici za vedno prerezal nit življenja. Blaš pride na zatožno klop pri prvem porotnem zaseda - n ju. Morilec Blaš je bil eden naj¬ večjih klerikalnih razgrajačev in nasilnežev. In tako gre v klasje Krekov nauk.... PRIMORSKO. Tatvina. V noči od 13. na 14. ju¬ nija so ukradli iz staje vse ovce — osem — Stipanu Pauletič v vasi Grgorci, župe Kringe. Ta 'kmet je velik revež in poln dolga. Z ovcami (so mu vzeli vse. Utopljenec en mesec v morju. V soboto, dne 6. junija, so zagle¬ dali mornarji v vojni luki na po- jvršini plavati neko stvar. Ko so prišli s čolnom bližje, so opazili, ! da gre za utopljenca, kateri je mo¬ ral biti že dlje časa v vodi. Ko so 'truplo .izvlekli iz vode, je komisija v utopljencu agnoscirala pomor - ščaka Alfreda Petroviča, ki je pa¬ del pred enim mesecem s krova vojne ladje “Radetzky” in utonil. Izkopan denar cesarja Konstan¬ tina Velikega. Na neki njivi pri Vrsarju na otoku Cresu, so te dni izkopali štiri rimske denarje in en beneški novec. Denarji so jako do¬ bro ohranjeni in se podobe prav dobro poznajo. Med izkopanimi de- narji je tudi mal novec cesarja Konstantina Velikega, ki ima na eni strani podobo velikega cesarja, •V? in (bivalstvom govorili albansko (naj¬ brž srbsko! Op. ur.), in ko smo pri¬ šli v bližino D jakova, so tam go¬ vorili z ljudmi srbsko, peli črno ^ gorsko himno “Onamo, onamo plesali z njimi srbski ples kolo.” Prvomajniški dogodki pred so¬ diščem, Pred tržaškim deželnim so¬ diščem je bila 15. junija dopoldne prva večja obravnava zaradi maj¬ niških dogodkov. Zaradi hudodel¬ stva težke telesne poškodbe se je moral zagovarjati pred kazenskim senatom slovenski mizar Benedikt Pečfcr, ki je obtožen, da je na 1. maja z nožem oklal na smrtnone- varen način nekega Morterra. Pe¬ čar se zagovarja, da je to storil v silobranu, ker so bili njega in nje¬ govega tovariša, za katerega ime pa ne ve, napadli štirje Italijani, med njimi tudi Morterra. Z nožem je bil pognal v beg tri Italijane in se potem branil pred Morterrovim napadom, ki je šel nadenj s palico. Stražnik je aretiral prvič le Mor- terro, na ovadbo nekega Gazzari- ja pa je bil potem Pečar aretiran na Velikem trgu. Obravnava je bi¬ la zelo živahna in je prišlo večkrat na hrbtu pa tempel rimskega boga ' 0O ; b urnih debat med zagovornikom Pečarja dr. Žerjavom in zastopni¬ kom zasebnega udeleženca dr. Ro- ,‘bo. Ker glavna priča Motrerra ni bil pomotoma povabljen na razpra¬ vo, je bila vsled tega razprava pre¬ ložena na 19. t. m. Obenem se po¬ življa, da se zglasi dotieni Slove - nec, Pečarjev tovariš, da priča o dogodkih glede napada na Pečar¬ ja od strani Italijanov. Jana. Dva druga denarja sta iz ča¬ sov rimskega cesarja Honorija. Dveleten otrok utonil v banji. V en meter globoki banji je utonil dveleten otrok Jožek Kranjc iz Lo- njefa št. 225. Otrok se je okrog ba¬ nje igral in izgubivši ravnotežje, je padel v banjo, kjer je utonil. Mati je sinčka šele čez pol ure po¬ grešila. Vsi poskusi, ga oživeti, so bili brezuspešni. Na lice mesta je došla sodna komisija. Poizkušen samomor. V Trstu je izpila 38-letna babica Adela Sbai- zero v samomorilnem namenu ve¬ čjo množino karbolne kisline. Do¬ mači so poklicali zdravnika, ki ji je izpral želodec. Pustil jo je v do¬ mači oskrbi. Vzrok poizkušenega samoumora ni znan. Žepne tatvine ob priliki proce¬ sije, Najlepša prilika za žepne ta¬ tove so razne gnjeee, posebno pa cerkvene slavnosti. To je izvedel tudi urednik “Oesterreichische VoLkszeitung”, ki je v Trstu stal na Borznem trgu ter zamaknjen gledal procesijo. Ko je procesija •minula, je opazil da mu je neki ne¬ znan, spreten žepni tat ukradel s ‘telovnika zlato verižico in zlato uro v skupni vrednosti 140 K. Na¬ znanil je dogodek policiji. Ravno tako se je pripetilo tudi nekemu Ivanu Paulinu, ki je na trgu Sv. Jakoba gledal procesijo. Tudi nje¬ mu je ukradel neznan žepni tat uro in verižico, vredno oboje nad 200 kron. Otrok pod vozom. V ulici Cano- nica v Gorici je prišla pod voz pet¬ letna deklica Kumar. Eno kolo ji je šlo čez noge. Izpod voza jo je po¬ tegnil nek agent. Dekletce ni za- dobilo Rudih poškddlb. Nadebuden mladenič. Na juž¬ nem kolodvoru v Trstu so aretirali 15-letnega vajenca Jožefa Godlara iz Zagreba, ki je ušel pod pretvezo, da ga zasledujejo in trpinčijo na- stavljenci tvrdke Kastner in Oeh- ler v Zagrebu. Da je lahko pobeg¬ nil, je ukradel dekli, ki je služila pri njihovih starših 180 K gotovi¬ ne in hranilno knjižico, od cesar je 50 K že porabil za vozne stroške in za obleko. Oddali so ga deželnemu sodišču. Nesreča v podgorski papirnici. V podgorski papirnici “Leykam- Josefsthal” so popravljali te dni parni kotel. Pri tem je udaril par delavca Feliksa Tohmarja ravno v obraz in ga hudo ožgal. Ponesre¬ čenca so prepeljali v goriško bol¬ nišnico. Slovenski vojaki v Albaniji. Ka¬ kor znano, so prideljeni slovenski vojaki pešpolka št. 97 kot obram¬ bni detachement mednarodni ko¬ misiji, ki določuje meje albanski kneževini. Vojaki dobivajo 5 kron dnevno. — Slovenski fantje so pri mednarodni komisiji splošno pri¬ ljubljeni vsled svojega veselega značaja in zaradi jezikovnega zna¬ nja. Nadarjenost naših vojakov po 'priznava tudi neki italijanski stot- 'nik, rodom iz Vidma. Obširno je o- risal slovenske vojake v pismu na svojega očeta-trgovea, ki je potem njegovo pismo pokazal tudi trža¬ škemu slovenskemu trgovcu F. R. V pismu pravi o slovenskih vo - jakih: “Čuditi se moram tem Slo¬ vencem - vojakom, ki vzbujajo v 'meni veliko občudovanje. Slovenci morajo biti zelo nadarjen narod. Ti ljudje govore vse jezike. Med seboj govore slovensko, s svojim poveljnikom nemško, z menoj go¬ vore italijansko bolj razumljivo 'kakor naši “popolni” (kmetje). ,Ko smo bivali v Skadru, so s pre ŠTAJERSKO. Bratu odtrgal uho. Brata Anton m Karel Polajnar v Hočah pri Ma¬ riboru sta se nekaj stepla. V pre¬ tepu je Anton udaril Karla s klju¬ čem p 0 glavi tako hudo, da mu i e uho odtrgal. Zaprli so v Slovenski Bistrici ne¬ kega Jurija Cesar, ki je izvršil vse polno tatvin. Ubil se je v Spodnji Rečici pri Laškem trgu posestnik Martin Zu¬ pan. Padel je v neko jamo tako nesrečno da si je zlomil hrbtenico m je bil na mestu mrtev. Poskusen samomor. M Maribora se je te dni poskusil ustreliti četo- vodja Supan pri 22. stotniji 7. in- fanterijskega polka. Težko ranje¬ nega so spravili v vojaško bolni¬ co. Vzrok poskušenega samoumo¬ ra ni znan. ^ Slovenec — generalni major. Polkovniku v pokoju Josipu plem. Leskošeku, rojaku iz Mrzle Plani¬ ne na Štajerskem, podelil je cesar značaj generalnega majorja. Umor. Iz Možice pišejo: Sel tu¬ kajšnje rudniške uprave je nesel 8000 kron denarja za tedenske pla¬ če delavcem k rudniku. Med poto- hia pa je bil ustreljen in oropan. Ves denar mu je bil vzet. Ko so na¬ šli mrtvega sela na cesti, so takoj zasledovali morilca. Brzojavno so zahtevali policijskega psa. Toda že prej so zasledili morilca. Piše se Janez Germovnik. Denar so še do¬ bili. škocijan v Podjuni. V listnjaku posestnika Mihe Ražuna, po doma¬ če Erjaka, je nastal ogenj, kate¬ remu je podlegel listnjak in hlev. Ker je bil veter, je vdaril ogenj budi na hišo Jožefa Kranjca, po domače Matajdlna in je uničil tudi Matajdlovi poslopji. Skoraj vse je posestnikoma pogorelo. Ražun ima 15,000 K škode, Kranjc pa 1600 K, Zavarovana pa sta bila le za 8000 in 9000 kron. Ogenj je nastal, ker se je igral štiriletni deklin otrok z vžigalicami in zanetil naštel v list¬ njaku. Tudi 'hiši Florijana Škofa in Lovrenca Muellerja ste 'bili v nevarnosti. Umrla je v Laporjih pri Sloven¬ ski Bistrici učiteljeva soproga uči¬ teljica gospa Milena Kopriva, v 34. letu starosti. Wastian odložil državnozborski mandat. “Marburger Zeitung” po¬ roča, da je poslanec dr. Henrik W astian odložil državnozborski mandat, da bi ne zastarelo kazen¬ sko sodno postopanje proti njemu, ker se snide državni zbor šele je¬ senu Obenem je tudi odložil mesto podžupana v Maribora, a obdržal mesto občinskega svetovalca. S tem korakom je zadeva, ki je svo- ječasno dvignila mnogo prahu (l/Vastiana so namreč obdolžili, da je v neki graški knjigarni kradel knjige), prišla v zadnji stadij. Te¬ kočega meseca se bo IVastianovo perilo bržkone že pralo pred so¬ diščem. Graški župan odstopil. Graški župan dr. pl. Fleisclihacker je od¬ stopil. Vzrok so razmere v graškem občinskem svetu, kjer zastopniki uradništva in socialne demokraci¬ je nastopajo skupno proti meščan¬ ski manjšini. Preobila žetev bele žene. Velika Nedelja: Mesec majnik je bil uso- depoln za našo faro. Priklatila se je od nekod Škrlatica in neusmi¬ ljeno merila mlstdo življenje. O- trok je umrlo v pretečenem maju 12 in 4 odrasli; narodilo se jih je deset. V šoli ni pouka; smrt je po¬ brala tudi štiri šolarje ter jih pre¬ sadila kot mlade cvetke v rajski vrt. Po fari leži vse polno malih bolnikov, mrtvaški zvonovi skoro neprestano pojejo. KOROŠKO. Nezgoda. Iz št. Ruperta pri Be¬ ljaku stisnila sta v tamošnji pivo¬ varni 2 valarja delavcu Andreju Krappingarju tako roko, da so mu morali odrezati v bolnišnici par prstov. Otrok skoraj utonil. Pri Vol- šperku je padel v neki potok o- trok strokovnega učitelja I. Pil- grama. K sreči je to opazil neki mizarski pomočnik, ki je skočil v potok in rešil otroka sigurne smrti. Žrtev lahkomiselnosti. Pred dalj časa igral se je lOletni sin kočar¬ ja Kristjana Mesnerja iz Šmarje- te v nekem gozdu. Medtem pa je šel 26-letni hlapec Repnik na bli- žno pobočje ter sprožil kamenje, ki je zadelo lOletnega dečka ter ga precej poškodovalo. Dobil je težke telesne poškodbe na glavi, vendar se pa poškodbam ni pripi¬ salo mnogo pomena, ker je 'bil de¬ ček drugače popolnoma zdrav. V zadnjem času pa je jel hirati in je 8. t. m. umrl na posledicah težkih poškodb, ki jih je zadobil vsled lahkomiselnosti hlapca. Naplavljena žrtev povodnji. Dne 7. trn. sta šla dva hlapca na sprehod ob Dravi pri Baldrams- dorfu. Zapazila sta na nekem ko¬ lu neko moško truplo, ga potegni¬ la na suho in obvestila županstvo. Oblasti so nato konstatirale, da je truplo identično z enim onih pe¬ tih delavcev, ki so pri zadnji po¬ vodnji utonili. Je to 281etni Mati¬ ja Mandler, čigar truplo so pre¬ peljali v domovno občino. /t Samostojno SIov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Bot 71*. I. tajnik: Frank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank Štrukelj, John KapuS. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani J o sip -a Francelj. _ D J a f 1 r °J akl Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dra- fitvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. Ti prihraniš denar ako pošiljaš denar v staro domovino po Miners State Bank Veliko ljudi ve za naše nizke cene, in ti se poslužijo v svojo korist naše banke pri pošiljanju denarja v staro domo' vino. Zakaj ne bise tudi ti? Ako plačuješ več, nego spodaj navedene cene, si izkoriščan. 50 kron.$ 10.35 100 kron.$ 20.50 200 kron.$ 41.00 500 kron.$102.35.... 1000 kron. $204.25.... V zgoraj navedenih cenah je vpošteta poštnina in “mo- ney order”. Ako primerjaš naše cene z dragimi ter k istim prišteješ poštnino in stroške za “money order” (denarno na¬ kaznico), prišel boš do zaključka, da so naše cene majnižje. Za priložnost tistim, katerim je nemogoče čez dan priti do nas, bode MINERS STATE BANKA od|prta vsako sredo in soboto od 7. do 8. zvečer in ravno tako ob plačilnih dneh. Miner’s State Bank Chisholm, Minn. Plačuje 3% od hranilnih vlog. — Zavaruje poslopja. Naročajte se na naj večji slov. polutednik “Narodni Vestnik’ Sezite v spodnji predal pisalne mize in vzemite Vaš navadni čik PEERLESS tobaka. Mož, ta tobak Vas bo zadovoljil. Je ravno tak kot je bil pred leti — ko ste še delali zunaj na prostem, predno ste začeli delati zno¬ traj. In navada na PEERLESS je dobra navada. Naravni, sladki, sočnati čik ali bogato dišeče kadenje je mogoče doseči le iz pri¬ stnega Kentucky tobaka, ki je staran tri do pet let, da se dobi iz njega vso milobo in sladkobo, ki je v PEERLESS _ f Long Cut Tobacco PEERLESS je naravni tobak za možke, kateri za¬ htevajo, da jim žvečenje ali kadenje daje zadovoljstvo Tudi Vam se zljubi tobaka večkrat in slabi tobak Vam ne bo dal nikdar zadovoljstva. Vi morate imeti Vaš PEERLESS. Isti je zadovoljiv kot dobri obed. Bil je na trgu skozi 50 let in je še danes najpriljubljenejši tobak mož, ki so čili in čvrsti. Če ga boste pokusili le en teden, Vas bo tako zadovoljil, da se ne boste hoteli ločiti od PEERLESS. Na prodaj v vseh tobakarnah v zavojih po 5 centov. Druge velikosti, lOc, 20c in 40c v zavojih in 45c v kositemi škatlji. 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Week!y. Owned and publlshed by the Slovenian Printing & Publishlng Company a Corporation. Plače of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Mic higan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 _ The best Acvertismg mediuia among Slovenians in the Northwest. Bates on application 'ntered as second-class matter May n. 1911 at the post Office Ouiuth, Minn., un der the Act March 3, 1879.“ _^ „narodni vestnik« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. ighala vsak ponedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto . $2.00 za pol leta $1.00 Za Evropo in Can ado za celo leto . . . , $3.00. _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Oenarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. PO ATENTATU. Kakor blisk naglo se je v nedeljo raznesla po vsem svetu vest, da je bil na ulici ustreljen Pran Ferdinand, dedič avstrijske in ogrske krone, in da je našla njegova soproga, kne¬ ginja Hohenberg smrt na njegovi strani. Storilca sta, kakor sama zatrjujeta, Srba, atentat ima politično ozadje. Posadka v Bosni- ji je bila namreč pred kratkim ojačena, da bi bil srbski napad že v naprej zelo otežkočen. Sploli je pa znano, da so bili avstrijsko-srbski odnošaji vedno zelo napeti, posebno pa še, ko je Avstrija po svojih bistroumnih politikih za časa balkanske vojne kazala tako sovraštvo do Srbije, da so začeli opravičeno smatrati Srbi Avstrijo za svojo največjo sovražnico. Sploh vodi Avstrija tako nesrečno politiko, da imajo različni narodi, posebno pa še slo¬ vanski, dovolj Vzrokov se pritoževati. Ko je Avstrija 1. 1908 anektirala Bosno in Hercego¬ vino proti berolinski pogodbi, bi kmalu na¬ stala vojna s Srbijo. Nevarnost je bila odstran¬ jena v zadnji uri, kar se je zahvaliti edino-le staremu avstrijskemu cesarju. In mesto, da bi skušala Avstrija si pridobiti zaupanje večino¬ ma slovanskega prebivalstva v okupiranih in pozneje anektiranih deželah, je dovolila ta- mošujim Lahom in Nemcem, da so se prešerno vsedli za obloženo mizo, domačinom Slovanom je pa tuintam vrgla kako kost. Da je postalo prebivalstvo nezadovoljno, je : umljivo, in po¬ sledica tega nezadovoljstva je bil atentat. Napad obsojamo, kot obsojamo vsako nasi¬ lje. Pomisliti je pa treba, da sta izvršila aten¬ tat mladeniča, ki se niti ne moreta zavedati svojega strašnega dejanja. Rodoljubje in mla¬ deniška-neizkušenost je potisnila atentatorju orožje v roke, in ravno ta mladost — Princip je star šele 18 let — nekoliko oblažuje nje¬ gov zločin. Taki mladi ljudje pač ne znajo brz¬ dati svojih čutil, in velika nerodnost je kmalu storjena. V prvi vrsti je tedaj za ta zločin odgovorna vlada sama, oziroma oni brihtni politiki, ki bi radi vse Slovanstvo uničili na en mah, ki v resnici sejejo veter, a žanjejo vihar. Vsaka sila zadene na odpor, mogoče bode ta atentat privedel gospode za zeleno mizo do prepričanja, da tako ne more iti naprej, da se nad dvetretinjska slovanska večina v Avstriji ne da tiščati ob tla. Kako se bodo sedaj razvile razmere v Av¬ striji, je mogoče pač le ugibati. Umorjeni Fran Ferdinand je bil dobro pripravljen za vladanje in je kazal še precej prijateljstva do Slovanov. Kakšen je novi prestolonaslednik, bodoči avstrijski cesar, je pa popolnoma ne¬ znano, ker je prišel kot prezumptivni prestolo¬ naslednik le malo v javnost. Fran Ferdinand je bil rojen 18. decembra 1. 1863 kot sin nadvojvode Karl Ludvika, ce¬ sarjevega brata. Njegova mati je bila Maria Annunziata, hči Ferdinanda II. napoljskega. Do svojega 26. leta Fram Ferdinand ni niti mislil, da mu bode usoda naklonila cesarsko krono. Šele po žaloigri v Meyerlingu, kjer je bil ubit ali se je sam ubil cesarjevič Rudolf, je prišel kot prestolonaslednik na površje, ko je njegov oče radi starosti odklonil to čast. Takoj se je začela vzgoja Fran Ferdinanda za njegove dolžnosti. Tudi o Fran Ferdinandovih eskapadah je nekdaj govorila vsa monarhija. Večina teh go¬ voric se je pa izkazala,za izmišljotino. Res pa je, da je bil Fran Ferdinand redka izjema habsburških princev, ki se je že v zgodnji mladosti posvetil resni strani življenja. Poseb¬ no skrbno je bil izobražen v vojaških zadevah. Zanimal ise je tudi za inženirstvo, ter je imel diplomo kot inženir. Da je bil strasten lovec, je znano. V Združenih državah je bil Fran Fen i. 1892 na razstavi v Chicago. Spisal j vec knjig. Splošno je bil jako izobras kakor pravijo, dober človek. V zadnje, je faktično že on vladal, zato se nahaja rija sedaj v tem slabšem položaju Ce ( dnevi so šteti, bodoči vladar je mlad in i šen. Kam zaplove Avstrija,‘se ne ve. •• KJE PROHIBICIJA NE USPEVA. V letnem iz vest ju protisaloonske lige je do¬ segla temperenčna lažnjivost svoj višek. Ni- jkdar se niso nakupičili v eni majhni knjižici toliko lažnjivega statističnega materijala ali takega, katerega so zbrali zato. da spravijo bralce v zmoto Nepobitno je, da morajo tem- perenčniki lagati in slepariti, ako hočejo iz gospodarskega in fizično-političnega vzroka zagovarjati svoje ideje. Maine in Kansas, edini državi, ki imata ko- likortoliko omene vredne temperenčne zgodo¬ vine za seboj, ista najlepši dokaz, da pomenja temperenca gospodarsko nazadovanje, kakor tudi, da vzgaja lažnjivce in hinavce. Ako igra danes država Maine med vsemi državami Unije najžalostnejšo vlogo, ako ni ničesar, pridobila od velikanskega razvoja se- veroamerikanskega kontinenta, se ima zahva¬ liti temperenci, ki je upeljama tam že 60 let. V teh šestdesetih letih, od 1. 1850 pa do 1. 1910, se je pomnožilo prebivalstvo samo za 160.000 duš, naraslo je od 584,000 na 740,000 prebi¬ valcev. Eden najhujših kričačev'v prohibicijs- keni boju, dr. 'Wilbur E. Craft je sam priznal v nekem članku v “Ladies Home Journal”, da je država 'Maine gospodarsko najmanj 'razvita, da zaostaja v tem pogledu za državama Wyo- ming in 'Nevada. In kar je posebno omene vre¬ dno, je dejstvo, da se izvrši v Maine trikrat toliko razporok, 1 kakor v zelo obljudeni državi Pennsvlvania, da so sodišča za mlade zločince preobložena z delom in da je storila država na socialnem polju bore malo. V Kansas razmere niso veliko boljše. Ta dr¬ žava se ima samo izredni rodovitnosti zemlje zahvaliti, da vsaj v gospodarskem oziru ui ta¬ ko na nizki stopnji, kakor je država Maine. Toda tudi v Kansas se je prebivalstvo v štiri¬ najstih letilCpomnožilo samo za 20 odstotkov, 'razporokgjje tam še enkrat toliko', kakor v Pen- nsylvaniji. Pri vsej moralni hinavščini pripa¬ da v Kansas samo 31 odstotkov prebivalstva cerkvenim občinam, v iPennsylvaniji pa 47. Dalje: v Kansas pride na glavo prebivalstva na bančnih vlogah $100, v Pennsylvaniji pa $208, na poštnohranilničnih vlogah $4, v Pen- nsylvamiji pa $34. Omenjeno izvestje posebno ponosno trdi, da v 85 od 105 eountijev države sploh ni nobenega umobolnega, ter pripisuje ta resultat prohibiciji. Tega pa ne pove, da spravijo tam vse umobolne v državne bolnišni¬ ce, ki iso v Kansas naravnost prenapolnjene. Rojstev je v Kansas strašno malo, umrljivost otrok pa nasprotno zelo velika; umobolnic in sirotišnic ne morejo dovolj hitro nazidati, to¬ liko jih potrebujejo. Da pa prohibicija ne uspe¬ va, da temperenčne postave samo vzgajajo hi¬ navce, je najboljši dokaz dejstvo, da/ se tam več spije, kakor kje drugje. Samo v mestu To- peka, Kansas, so uvozili v enem mesecu 90.000 kvartov žganja, da pride tedaj na vsakega moža, vsako ženo in vsakega otroka v mestu dva kvarta! Tudi verjamemo govorici, da se nahaja pod vsakim avtomobilskim sedežem v Kansas dobro urejena kantina. Ti dokazi so krepka klofuta onemu gibanju, katerega cilj ne sme biti nikdar dosežen, kaj¬ ti dokazov je dovolj, da vzgaja temperenca hi¬ navce in lažnjivce. VOJSKA NA KRANJSKEM. Maffia klerikalnih politikantov in koristo¬ lovcev na Kranjskem čuti dobro, da si je s svo¬ jimi nedopustnimi grehi proti koristim cele de¬ žele izpodkopala tla. Zamogla je nepodučeno ljudstvo varati, dokler'to ni imelo vidnih do¬ kazov, da klerikalci v deželi slabo gospodari¬ jo in počenjala je to toliko laglje, ker je ve¬ dno postavljala vero v ospredje in slepila lju¬ dstvo, da gre za njegove verske svetinje. Prvi vidni dokaz slabega deželnega gospo¬ darstva pa so bili ogromni dolgovi, ki so jih napravili klerikalci. Tedaj je ljudstvo začelo primerjati to, kar so klerikalci res storili, s tem, kar so denarja porabili in začelo je spo¬ znavati, da ne more biti vse v redu. Porabilo se je ogromno denarja, storilo pa tako malo, da je morala ta razlika pri ljudstvu omajati zaupanje v klerikalno stranko. Končno je počila bomba. Dežela Kranjska je prišla na kant, blagajne so bile prazne in klerikalcem ni preostalo nič drugega, kakor da so zvišali doklade ter naložili ljudstvu tako hudo breme, da pod njim kar omaguje. Opra¬ vičevali so se, da bodo to plačevali tujci, veli¬ ke tovarne in železnice, a izkazalo se je kma¬ lu, da to ni res, marveč da bo moral krvaveti srednji stan, obrtnik, uradnik in kmetovalec. Zvišanje deželnih doklad je velika nesreča za vso deželo, ker je ž njimi udarjeno prebi¬ valstvo v vseli svojih življenskih potrebah. Povsod na svetu je tako, da skušajo države in dežele najpoprej dobiti nove vire dohodkov, če ne morejo s svojimi sredstvi izhajati, zadnje sredstvo na svetu pa je, podražiti živi jenske potrebščine. Tako pa so storili naši klerikalci. Vrgli so se 'kakor volkovi na davkoplačevalce in jim podražili kruh in meso, vino in premnog, obleko in stanovanje, napravili gostilničarjem in vinogradnikom okromno škodo te'r otežili vsem življenje in zaslužek. Kako je ljudstvo to občutilo, se je že enkrat pokazalo, namreč pri notranjski državnozbor¬ ski volitvi. Ljudstvu je to strašno skozinskoz neopravičeno zvišanje doklad odprlo oči. Saj mora biti pravi tepec, kdor ne uvidi, da bi dežela prav lahko izhajala, tudi če bi bila zvi¬ šala. doklade samo za nekaj procentov. Zvi¬ šanje doklad je ba grozno in. je nepotrebno. Prav dobri 'gospodarji bi bili lahko celo s sta¬ rimi dokladami zhajali, samo če bi bili štedili. NARODNI VESTNIK Toda klerikalci so hoteli imeti denar, veliko denarja, ne samo da bi kaj 'koristnega ž njim napravili, ampak da bi lahko še naprej tako razsipali denar kakor doslej, da bi lahko svo¬ jimi agitatorjem polnili korita, podpirali svo¬ ja društva, plačevali izgube svojih zadrug in pokrivali pri njih storjene goljufije, da bi lah¬ ko subvencijonirali svojo stranko v vseh nje¬ nih potrebah in prizadevanjih ter zaslužili pri preplačanih napravah. Zvišanje deželnih doklad je zanetilo ogenj \ deželi in klerikalci se tresejo strahu. I o no¬ tranjski volitvi je neki klerikalni poslanec jokaje zdihnil: “Vse nas bodo napodili; vse nas bodo napodili” in je s tem najbolje poka¬ zal, kako se klerikalci ljudstva 'boje. Klerikalci bi se radi branili. V svoji obup¬ nosti so segli p 0 posebnem sredstvu. “Revidi¬ rali” so mestno gospodarstvo v Postojni in v Ljubljani. A kaj je bil uspeh. Blamaža za kle¬ rikalce. Ves svet se jim zdaj smeje. Še tiste malenkostne pomote in pomankljivosti, ki se zgode pri vsakem gospodarstvu, kaj še pri ve¬ likem občinskem gospodarstvu, so tako malo pomembne, da so si klerikalci pri svojih revi¬ zijskih poročilih morali posluževati laži in zvi¬ jače, da bi jih nekoliko napihnili. Toda skupili so jo v Postojni in v Ljubljani in sedaj so pred vsem svetom do kosti blamirani. S sumničenjem mestnega gospodarstva v Ljubljani in v Postojni so si hoteli klerikalci pomagati iz politične stiske, v katero so zašli vsled svojega brezvestnega gospodarstva z de¬ želnim denarjem. Z zvijačo in lažjo kakor ve¬ dno, so mislili od svojega početja odvrniti po¬ zornost, pa so se blamirali, kakor so dolgi in široki! Veliko vojsko so začeli klerikalci s svojini napadom na Ljubljano in na Postojno, pa so bili odbiti in poraženi in so zdaj tam, kjer so bili prej, da jih namreč kliče vsa dežela na odgovor zaradi slabega gospodarstva z dežel¬ nim denarjem, da hoče in zahteva vsa dežela revizijo deželnega gospodarstva. Ta revizija pride prej ali slej, če ne potom komisarijata — kajti posebno dolgo časa vlada tudi ne mo¬ re gledati, kar klerikalci počenjajo — pa te¬ daj, ko bodo davkoplačevalci vrgli klerikalno večino iz dež. zbora. “S. N.” NOVA RUSKA OBOROŽEVANJA. Od jeseni 1912 se bavi Rusija intenzivno z izpolnitvijo svoje armade. Svojo haitijsko in črnomorsko obal je opremila s celo vrsto brez¬ žičnih brzojavnih postaj in je v ta namen ustavila vnovič tudi v proračun za 1. 1915, sko ro miljon rubljev. Veliko važnost polagajo Rusi tudi na zrakoplovstvo, za katerega izda¬ jajo nenavadne velike vsote. L. 1911. so v ta namen votb.pli 5 mitjopov rablje/ prostovolj¬ na zbirka j. 1912—13 je znašala 3 milijone rubljev iti pred kriiildm je dovolila državna duma za zrakoplovstvo okroglo 30 milijonov rubljev za daljšo vrsto let. Še pred nekaj me¬ secev je štela Rusija 30 zrakoplovov in 490 letalnih strojev raznih sistemov. D.nes je to število že davno prekoračeno. Pred meseci so bili zrakoplovi in Idami stroji določeni samo za poizvedovalno službo v slučaju vojne, danes so pa določeni že za aktivno sodelovanje bodi¬ si na kopnem, bodisi na morju Neka inozem¬ ska družba je pred kratkim dobila v Rusiji koncesijo, da bo izdelovala letalne stroje v velikem slogu. Vojaška uprava je nakupila tri nove tipe letalnih strojev od ruskih iznaj¬ diteljev, ki imajo znatne prednosti od dose¬ danjih Italnih strojev. Na haitijski obali Črne¬ ga morja in pa zahodni meji države bodo osno¬ vali zrakoplovne postaje, ki bodo med seboj v zvezi. Centralne postaje tega omrežja bodo velike trdnjave in bojne luke, v notranjosti države v Peterburg in Moskva, kakor tudi središča ostalih vojaških distriktov. Vojaški letalni stroji bodo oboroženi s strojnimi pu¬ škami, ročnimi granatami in zračnimi torpedi. Uporabljali bodo zračne to-rpede s krili, od katerih vsakdo bo težak 50 kg in bo imel ak¬ cijski radij 10 km. Topove in cevi za spuščanje torpedov bodo imeli samo veliki zrakoplovi, ki morejo nositi najmanj 10.000 kg. Rusko zračno brodovje pa bo imelo tudi zrakoplove, ki bodo mogli nositi 50 ali več mož, ki se bodo lahko izkrcali poljubno kjerkoli. Glavna pred¬ nost najnovejših zrakoplovov obstoji menda v tem, da se dvignejo v zrak skoiro brez zaleta. Proti vohunstvu se Rusi kljub strogim kazen¬ skim določilom še vedno ne čutijo dovolj za¬ varovani, in kakor poročajo, se bavijo v Rusiji resno z vprašanjem, ali bi ne kazalo vse Nem¬ ce in Avstrijce, ki še niso postali ruski držav¬ ljani, preseliti nasilno iz zahodnih provinc na vzhod ali pa jih celo eventuelno izgnati. S ta-' ko tako odredbo bi bilo prizadetih 350-.000 do 400.000 oseb. Ljubezen ne števili. Trenutka se držeč pije srečni človek z vso dušo sladki požir in blagor mu, ako uživa zdajnosti dar in ne da bridkosti kaliti veselja in ako utopi spomin tega, kar utegne priti grenkega, saj -— grenkobe nas ne pozabijo ter pridejo še prerade, mislimo na¬ nje ali ne mislimo! Jos. Jurčič, Sosedov sin. Ljubezen je vir vse bolečine. I. Trinko-Zamejski, Poezije. Ljubezen v srca! Ker v ljubezni je življenje, v ljubezni zmaga, v ljubezni moč sveta . . . Fr. Ks. Meško, Na Poljani. Največja prodaja fonogr afov Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, k. ima najs ajs., najjasnejši, naj¬ glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je pr.kladna, 12 mcev široka, 7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastov,ne, bogato emajlirana ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpeznost se jamči 15 let Te vrste stroji prodajali so se doslej po $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬ daj te stroje širom ZdruŽ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšim, pesmami katere si lahko sami izberete iz našega cenika m 500 iglam, za samo istotako prodajamo dobro poznane” VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrcvani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. ,1 P r ' L^ e ’ ceV i teli 0 'b: Saul Birns, 11 7 2 nd Ave., Dept. 47 New York q □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vest 405 West Michigan Str., Dulath, —^ Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajo« stvari lično, ceno in točno. Tiskovine l društva v eni ali več barvah naša posebno! Pismeni papir in kuverte izdelujemo jah okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčim^ zadovoljnost. linijska tiskarna. # vo L +r^ v r# iste P 1 -. - L e aW #l bdel° van ' ?> fobdelo" n je med . tultiv>f a 1 ara , ,stej° J® '■ sle' a:UlU da se 0 hi ( 4 b d ‘ ‘ nll] an.i« 1 ■o, (3) Brez nasprotnika. Zelo težko je dobiti pravo zmes zdravil, katera ne bi imela nobene ga nasprotnika, ali mi to lahko u- činimo in z ponosom kažemo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki stoji v luči pred vsemi drugimi 'zdravili. To zdra¬ vilno vino poskušajo ponarediti, pa izjalovi se jim vsakikrat, ka¬ dar poskušajo napraviti takega, ki bi imel enake učinke kot pra¬ vo Trinerjevo. Ljudje so to spo¬ znali v kratkem času in od takrat zavrnejo ponaredbe. Trinerjevo a- meriško zdravilno grenko vino je učinkajoče zdravilo. Ono hitro sči¬ sti drobovje ter ga istočasno oja¬ či. V mnogih slučajih bolezni v že¬ lodcu jetrih in drobovju je zdra¬ vilo brez nasprotnika, zato ker je milo in ne povzročuje nobenih bo¬ lečin. V lekarnah. Jos. Triner, iz¬ delovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago.. 111. Rabite proti o- trplosti živcev, členkov, revmati¬ zmu in nevralgiji, proti oteklini in izpahih Trinerjev. liniment. Advr. POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila serialno številko, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem čakanju se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po¬ mado proti izpadanju las, kakaršne še dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo¬ škim in ženskam gosti in dolgi lasje res¬ nično popolno zrastejo, ne bodo več iz¬ padali in ne osiveli. — Ravno tako zra¬ stejo moškim v šstih tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega e l, ri zast °nj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. GE Sl 2AL0STEH ALI 0I0ZEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj- novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta Slike so jako poučljive hi tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Ravno smo dobili iz starega kraja KRANJSKE KOSE, KLEPCE IN BRUSE katere je g. Mantel sam kupil, ko je bil v starem k Dobiti jib je pri Kukar in Mantel Josip Mants GILBERT, MINN. ELY, MINN. Miners National Bani, EVELETH, MINN. « gs « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 «-a a Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne na vse strani sveta, Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V -- m - , y,; l IZVRSTNA ZEMLJIŠČA PO 3000 AKB0V I> Duluth, South Shon in Atlantic ' 0 * SO NA RAZPOLAGO ZA slovenske naselje rice NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PO^ ROMA NIZKE CENE. _ , lV . KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJE JOS. A. JEFFEFflut uoo. n. uk-« ■ 7 t » LAND COMMISSIONER. D. S. S. & * DULUTH. MINNESOTA. stočimi i jih kult oljšalo, < ubiti ta fsrablja da na; biček. "D; pravilni kpozn n v «i m i 'uranu Mej tajite 8l °’ Ki;"' - G ti,, bi u ^ nit K>n Vi io >o ti Ah? Q 0 -Ul, I’ /v v narodni vestnik Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere spremlja splošna slabost, slabo krv- nost in želodčne neprilike, iulij a Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ r» • • • « )EL ovanje zemlje. (Dalje. zboljšal prvotne po- - te v e rastline, katere mu je li ede 'dala s eeplenjem, kri “ narava okuliran jem, mnogo pa n m 1 ' 1 ^ e i ° v a n j e m zemlje na ko- Movek l e 0°, ,-astline, tlH* Wr. trave m iira stej° di 1 °. u “ v a ša razna žita in naše 'ye in detelje 'bi se spre- razn_ e “ ^ ^ rastlo vsako žitno “> eIlile ’- a vsaka trava tako pose- steb’® • bilo moč obdelovati; W- d ; iz praktičnih ozirov je to feDlU v Obdelovanje zboljša 'iste pridelke katere je rS n0 obdelovati in te obdelu- prS radi dobička. Te vrste rasth imenujemo kultivirane rastli- Bt ' n aČin obdelovanja zavemo Jldviranje ali obdelovanje. Vse kultiviranje med dobo ko , tli « e rastejo je zaradi enega n-eč sledečih vzrokov: (1), da zrahlja in prezrači vrhna zem- 1 plast, (2), da se da rastlinska a kultiviranim rastlinam na razpolago, (3), da se ohrani vla- Lst v zemlji, (4), da Sevnici l eve i. Pri obdelovanju rastlin naj ^ vedno vpoeteva, da se vrši ob¬ delovanje ali kultiviranje med mmm m vanje in navskrižno vničenje ple¬ vela. Kadar so rastline že malo o-dra- ščene in ojačene, jih bo treba s kul vatorjeni malo obsuti z zemljo. Rastlino preveč obsipati z zemljo je prej škodljivo kot koristno. Ne¬ spametno je obsipati 'rastline z globokim kultiviranjem kadar so že rastline močno dorastle. ■Kultiviranje naj se vrši začet¬ koma mnogokrat, Plevel je treba vničiti dokler je še majhen, in ka kor hitro postane zemlja skorja¬ sta treba jo je zrahljati. Vrlino 1) Rahljač (Pulverizer). rastočimi in živimi rastlinami; da se jih kultivira zato, da bi se jih zboljšalo, da toraj obdelovanje ne sme biti tako, da bi jih v rasti mo¬ tilo ali zadrževalo. Kultivator za¬ mere napraviti škodo, če se ne v- porablja pravilno; namenjen pa je. da naj bi napravil korist in do¬ biček. ‘Da bomo bolje razumeli pravilni način obdelovanja, razdelili bomo obdelovanje v rano it pozno kultiviranje. Rano kultiviranje se prične s prvim rahljanjem zemlje, s prvim okopavanjem po setvi. To kultivi¬ ranje se 'zamore vršiti ko so rast- ® še pod vrlmo zemsko plastjo io so vrste nasadov le vidljive Rled znakov, katere je napravil ' s k ki je sadil ali sejal. To kulti- viranje se imenuje slepo kultivi¬ ranje, in kadarkoli se slepo kul- tniranje vrši je treba biti jako Previden, da se ne zasuje riže ali vrste kjer so vsejane ali posadeno rastline. Rano kultiviranje ima namen j^ljsati semensko gredo, ako je bi a slabo pripravljena; vendar jo n! ■ “Soče z ranim kultiviranjem ni- 3) Slepo kultiviranje. zemsko plast je treba zrahljati po vsakem težkem dežju, vpoštevati je treba, da se naj to vrši kadar ni zemlja več toliko mokra, da bi se tlačila z obdelovanjem. Kultiviranje naj bo vedno plit¬ ke je. Prva kultiviranja naj bodo precej globoka, ko pa rastline ra¬ stejo in razprostirajo korenine, naj bo kultiviranje vedno plitke- je, tako da se rahlja slednjič le najvrhnejšo plast zemlje kak pa¬ lec na globoko. Glavni namen po¬ znega kultiviranja je pridržati v zemlji mokroto, ki je potrebna za popolni razvoj rastline, in za uniče nje plevela. Vrši naj se po vsakem dežju, da se zrahlja vrhna zeruska plast, in da se pridrži v zemlji mokrota, ki je vlezla v njo. Po- skušnje so dokazale, da se pride¬ lek zboljša, če se drži vrhno zem¬ sko plast zrahljano, četudi so rast line že blizu dozoritve. Povdariti tenka, bela, in zgleda kakor črv Ona se hrani s koreninami kar povzroči, da rastlina vsahne. Najboljši pripomoček zoper ga. hrošča je, da se vsi ostanki ras lin v jeseni sežgejo. Rastline potrositi s prahom apna, ki je bil zgašen na zraku. Še boljše je, se potrosi rastline s prahom 1 funt Pariš green” na 50 funtov pra¬ hu apna, ki je bil na zraku Skvašov hrošč. (Squash bug). Kumarov hrošč žre cvetje in listje; skvašov hrošč pa zasadi i glasti gobec v spodnji del lista in sesa iz njega sok. Arzenični strupi ne zamorijo se¬ sajočih žuželk. Pariš green nima nobenega včinka na nje. Edino sredstvo je sežgati v jeseni vs listje in rastlinske ostanke, ker prezimi hrošč pod njimi. Zažiga¬ nje naj se vrši, kadar je že toliko mrzlo, da hrošči spijo. Tudi prah na Zraku gašenega apna bo neko¬ liko pomagal. Moskito. (Mospuito), Moskito ležejo jajca na plitke, stoječe mlake. Jajca zvalijo v teku enega dne. Iz jajc se zvali li¬ činka, ki se po sedmih dneh zapu- pa, in po dveh dneh zleti iz pupe moskito. Če je mrzlo se vrši ta raz¬ voj dlje. Iz ene samice je deset da dvanajst generacij ali rodov na leto. Samci ne pikajo, pač so pa samice jako nadležne in imajo hu¬ di pik. Nekatere vrste moskitov okužujejo ljudi z malarijo; dru¬ ge vrste z rumeno mrzlico, itd. Osuševanje močvirjev je naj boljši pripomoček zoper moskite Če se zlije na močvirje petrolej bo do ličinke poginile. V stoječo sve¬ žo vodo, ki se vse leto drži, naj se zaplemenijo ribe. Olje citrone (oii of citronella) jim smrdi, in če na¬ mažemo ž njim roke, vrat in gla¬ vo, ne bodo prišli moskiti blizu. To olje pa naj ne pride v oči, ker peče. Rastlinske uši. (Plant lice). Rastlinske uši so majhne, meh¬ ke žuželke, ki imajo iglasti gobec, katerega zasadijo v rastlino in s katerim srkajo sok. Rastlinskih uši je -mnogo vrst, vse živijo na isti način, Preživijo večinoma vse V sta nju jajc, spomladi se pa zvalijo sa me samice, katere zopet zležejo jajca iz katerih se v malo dneh zvalijo samice in samci. Tekom le¬ ta nastane iz ene same samice mnogobrojno število uši. Ušive rastline je brizgati tri do štirikrat tri do štiri dni narazen z razredčenim petrolejem (kero- se-ne emulsion), ali s tobakovim sokom, ali z milno vodo, ali z mil¬ no vodo in tobakovim sokom sku¬ paj zmešano. Rastline, ki so bile prejšnje leto ušive, je rano spo¬ mladi, predno se jajca zvale, o- brezati, in obrezine sežgati, da se jajca vniči. 4) Dvovrstni kultivator v rabi. pa treba, da naj bo pozno kultivi¬ ranje jako plitko in ne sme moti¬ ti korenin. 'Sploh je treba pri tem -delu rabiti tudi glavo in ne samo fizične moči- in stroj. Pravilno in pravočasno kultiviranje bo rastli¬ nam blagodejno in bo zboljšalo pridelek; nepravilno in nepravo¬ časno obdelovanje zamore biti pa naravnost škodljivo. JETIKA ALI SUŠICA. (Tuberculosis). b Rahljao v rabi. Joa ' a k° zk °ljšati kakor jo je mo »ok l ii P f Upraviti P recd setvijo. Ra- prjnj, 'branje nima sicer namena d ar semensko gredo, ve-n- " a krf i • ta grecda preveč stl-ače- '-tvii ' ," da dovolj zrahljana pred ^ Ci° st rano globoko kuitivi ' N in° Pukdv 'ranje naj se Vrši po- ''' r an e vrtino. Gre se naj s kul- bbzu rastlin, paziti je .. el a On ... . m . 1 _1 NEKATERE ŠKODLJIVE ŽU¬ ŽELKE IN NJIH UNIČEVANJE. (Dalje). Pisani kumarovi hrošč. (The Striped cucumber beetle). Ta hrošč je okoli četrt palca dolg, rumene barve, ima črno glavo in tri temne podolgaste ri¬ že po perutih. Ta žuželka prezimi pod šavjem in rastlinskimi ostanki. Spomladi prileze ven in se živi od cvetlic, najraje od cvetlic kumar in raznih buč. Samica leže meseca junija jajca v zemljo blizu kumar, melon in raznih drugih buc. Ličinka je se jih ne rani. To kul ? lob ri ]J e , zam °re biti več palcev ° k0 ' m biti - ■ ’ - * b Sa ’ u Dl P mora tako, da ne ** Q Pak i Vbo zem ljo braz-dnato, "ihlo. p 8 Površje gladko in ' lrj Ž0ee ri neka terih rastlinah ho • v v rq f rab ^® Q0 ! da se jih vsa- e v na vse kraje. Tak slu- gocuje navskrižno o bdelo- 5) Kumarov hrošč. (Dalje.) Odprto pismo jetičnemu in jetični. Dragi prijatedje(ica)! Vi ste bili(a) vendar slednjič primorani (a), da ste priznali(a), da ste jetični (a). Strašna bolezen, najsrditejši vnieevalec človeštva, jetika, se je vgnjezdila v vaš se¬ stoj ; in ako ji ne preprečite raz¬ voj pravočasno, boste štedili(a) le še mali dni vašega življenja na tej zemlji. Uprašanje je sedaj: Ali se boste vdali (a) temu sovražniku, ali bo ste opustili (a) upanje, ali je pa vaš namen -se srčno bojevati za va¬ še življenje? Zanemarjenje in od¬ lašanje pomeni toliko kakor vda-, nje. Ako se hočete bojevati za vaše življenje — kar bo najbrže vsakdo storil že zaradi drugih, če ne zara¬ di sebe — bo zmaga odvisna ne le od srčnosti, ampak tudi od izobraz be, katero ste imeli (a), ko ste šli (a) v ta boj. Vi boste iskali(a) sveta in navodil pri znanih stro¬ kovnjaških zdravnikih in pri istih vaših prijateljih, kateri imajo naj¬ več znanosti o tej bolezni. Dolgo ne bo, predno se boste prepričali (a), da zdravila jako malo poma¬ gajo, da so večinoma nevspešna, in -da je zdravljenje s svežim, či¬ stim zrakom najvspešnejše. Resni¬ ca, da se je tu in tam že kedo o- zdravil z zdravili, vendar ti sluča¬ ji so redki, in pripisovati so delo¬ ma tudi svežem zraku in zmerni, 6) Sanatorij tiskarjev v Colorado 'redilni hrani; nasprotno.pa ozdra¬ vi z zdravljenjem na svežem zra¬ ku skoro vsak, če le bolezen še ni ašla predaleč. Vendar ne zmotite se, kakor se jih je že mnogo zmotilo, češ, živeti zunaj na prostem pod milim ne¬ bom, to je vse, česar se zahteva za ozdravljenje tuberkuloze. Kdor se hoče vspešno boriti -za svoje življe¬ nje, se mora podvreči tudi zdrav¬ niškim opazovanjem, ker zdravni¬ ki zasledujejo vse razne napade tega -skritega sovražnika, in -dajo potrebna navodila kako odbiti ra¬ zne napade. Življenje vsakega člo¬ veka ni enako, zato je potreba trn di različnih odporov zoper napa¬ de jetike. Eenemu bo treba mogoče počivati, drugemu fizičnega giba¬ nja, itd., in zato je najbolje, da se poda človek v sanatorij, ako je še toliko upanja, da se zamore o- tresti tega sovražnika. Vzroki zakaj je najbolje iti v sanatorij so: (1) Vi hočete ozdraviti. Člove¬ ška družba je primorano pomaga¬ ti vsakomur v boju proti temu sovražniku, in zato naj človeška družba gleda, da bo spravila je¬ tične v moderno zgrajene sanato¬ rije, ki so opremljeni ne le z vse¬ mi pripravami za bivanje zunaj v -svežem in čistem zraku, ampak tu¬ di z vsemi pripravami za posebno zdravljenje te bolezni. Tu je stro kovnjaški zdravnik, tu so strežni¬ ki in strežnice, in vsak jetičen mi se potrudi, da pride v sanatorij, če ni njegova bolezen tako vko’r“- ninjena, da ni več upanja ozdravi¬ ti, v katerem slučaju naj se poda v bolnišnico. (2) V sanatoriju ste prisiljeni (a*) živeti po gotovem redu. Vi ste prostovoljno pod zdravniško dis¬ ciplino, kateri bi se -doma ne ho¬ tel nikdo podvreči, in bi se ji tudi ne mogel, ker -mu dela človeški družba preveč zaprek. (3) V sanatoriju nimate druze ga opravka in druge skrbi kot da bi ozdravili(a). Vse drugo je pj- stranskega pomena. Ako ste doma se ni mogoče odtegniti skrbem in ■raznim opravilom, . četudi hočete to storiti-. (4) Resnica je tudi, da je veli¬ kanske prednosti,'če imaste blizu sebe vedno zdravnika, -stre-žkinje in strežaje, ki so študirali to pe- sebno bolezen, in vam bodo naj¬ boljši svetovalci in pomočniki. Resnica je, da boste ozdraveli (a) v krajšem času in sigurnejše, v kraju, kjer je edini namen zdravi¬ ti jetične, kot pa kje drugje, kjer so pomešana v življenje razna o- pravila. (5) Če živite doma, mislite na mnogo stvari, na katere pozabite v sanatoriju. Če živite doma, in če¬ tudi se še tako držite predpisov, ste vendar nevarni, da bi okužili one, ki so še zdravi, a so podvrže¬ ni jetiki. Že zavoljo teh naj se po¬ da vsak(a) jetični(a) v sanato¬ rij. Četudi boste v sanatoriju le nekaj časa, naučili se boste prena¬ šati vaše breme tako, da ne boste nevarni drugim, in da boste sami imeli(a) boljšo priliko ozdraviti. Sovražnik jetike. (Konec prihodnjič.) Springs, Colo. RAZNOTEROSTI. (Severov Življenski balzam.) NEMCI KUPIJO 5000 AKROV ZA NASELBINO. Grand Rapids, Minn„ 29. juni¬ ja — Šestdeset nemških farmer- skih sinov in farmerjev iz dežele Iowa in Nebraska je kupilo 5000 akrov zemlje na južni strani Po kegana jezera v Itasca countj- v državi 'Minnesota, kjer se bodo naselili skupno v‘ svrho koopera¬ cijskega kmetovanja. Zemljo sta prodala E. L. Buck in George B. Aiton. Zastopniki naseljencev so se obrnili na county commissionarja. radi potov do zemljišča, in vgiba se, da bi napravili pontonski must (most na čolnih) čez jezero, Ker ti bila taka cesta najkrajša in najpraktičnejša Most bi stal $ 10 , 000 . Rodbinska tragedija. Iz Bero- lina poročajo: V AVillmersdorfu se je 6. t. m. ponoči odigrala gro¬ zna rodbinska tragedija. Iz stra¬ hu, da ne bi zblaznel, je zastrupil s cinkalijem 451e-tni inženir Gros- skortenh-aus svojo 201etno hčer Viljemino in svojega 131etnega si¬ na Vilija. Nato je še samega sebe zastrupil. Policijsko sodišče je dru¬ go jutro dobilo pismo, v katerem je inženir sporočil, da bo usmrtil svojo rodbino in sebe. Inženir je 'bil finančno zelo dobro situiran. Pred pol letom mu je umrla nje¬ gova soproga in od tedaj je dušev¬ no bolehal. Dognali so, da je tru¬ pli svojih otrok, ko jih je okrasil s cvetlicami, ki jih je kupil v bli¬ žnji p-rodajalnici. Še le potem se je zastrupil. Ali je mogoče delati dež? Do- zdaj so se učenjaki smejali vsako¬ mur, ki je trdil, da je mogoče vpil vati na vreme. Zdaj pa je stopil v javnost ugled-ni angleški fizik sir Oliver Lodge s trditvijo, da je mo¬ goče delati dež. Svojo trditev je motiviral v predavanju, ki ga je imel v “British Institution of Elee trical Engineers”. Sir Lodge ne trdi, da zna on sam -delati dež, pra vi pa, da bi -mogli to ljudje dela¬ ti pod gotovimi pogoji. Na teme¬ lju poskusov v laboratoriju je pri šel do naziranja, da bi se mogel delati dež iz oblakov s pomočjo elektrike. Treba bi bilo pošiljati v oblake električen tok. Negativ¬ ni tok, če bi hoteli imeti dež, po¬ zitivni, če -bi hoteli imeti jasno. Najtežavnejše bi bilo, uvesti za¬ dostno množino elektrike v pravo višino. Skoro neverjeten slučaj. Da je nova razredna loterija največje koristi za ljudstvo, je razvidno že iz tega, da se more v vseli petih razredih dobiti ne samo en miljon. marveč celo 1,340.000 kron. O tem priča slučaj, ki se je zgodil p'rea nedavnim nekemu pomožnemu pi¬ sarju, ki je takoj pri prvem žre banju 15. maja dobil glavni dobi tek 70.000 K, kar ga je tako oju¬ načilo, da je kupil za naslednja žrebanja nove srečke, na katere je zadel pri drugem žrebanju 80.000, pri tretjem 90.000 in pri četrtem 100.000 kron. -Pri zadnjem žreba¬ nju je imel to -srečo, da je zadel kot poslednji glavni dobitek 300. 000 K. tako da je dobil obenem tu¬ di premijo 700.000 kron. Srečni pisar je torej dobil 1,340.000 kron, ki so mu bile izplačane v gotovem denarju brez odbitka. Žal da je iz neprevidnosti ali pa morda od pre¬ velikega veselja to vse povedal ta¬ koj na vse zgodaj svojemu streža- ju. In posledica tega je bila, da mu je ravnatelj norišnice predpi¬ sal strožjo dieto in pa večkratne mrzle obkladke na glavo. - Mati priredila hčeri gostijo zan jeno zlato poroko. Ta kredno redki slučaj se je pripetil v druži¬ ni bivšega veleposestnika Backa v Triakenu na Vzhodnem Pruskem. Zlata, poroka se je vršila z veliko slovesnostjo v navzočnosti vseh o- trofc in vnuikov > Mati zlatoporo- čenke je stara 95 let, Back 76 .in njegova žena 67 let. Vsi trije so krepki in zdravi. — Shod poljskih zgodovinarjev je projektiran za velikonočne pra¬ znike leta 1915. v Lvovu. Posled¬ nji shod poljskih zgo-doivnarjev je bil pred štirinajstimi leti v Kra¬ kovu, Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra. Svojo znanost si je pridobilo samo skozi dolgoletno izkušnjo. Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno po¬ trebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavl¬ jajoče mrzlice. Cena 7S centov. V vseh lekarnah. Omenite Severa’s Balsam of Life. Knjižico “Želodčno Bolezni” pošljemo zastonj na zahtevanje. "pa že bolj pri letih najdejo Sev@ra’s Regulator (Severov Regulator) izborno tonično zdravilo zoper bolezni navadne njenemu spolu. Cena $ 1. J/ lekarnah. Zahtevajte Severa's Regulator. Knjižico “Zdravje za Zenske” pošljemo zastonj na zahtevanje. Kadar potrebujete zdravila, vprašajte za Severova in glejte, da jih dobite. Ako vas lekarnar ne more založiti naročijte jih od nas. Barms, Mii. na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko bodočnostjo. Woodland Park addition je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke- in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250., na lahka -mesečna odplačila. Cene se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PROVIDENGE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARR0WS, MINN, NOBENA TAJNOST. SPLOŠNO SE GOVORI da je nemogoče napraviti dober kruh brez nje. Spomnite se na ime kadar naročujete Duluth Universal moko (Najboljša moka za kruh) Poskusite našo skup zmljeno pšenično moko; najboljša na trgu. DULUTH UNIVERSAL MILLING G0MPANY VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Milvvaukee, Wis.. — Rože z ime¬ nom ‘ ‘ kandisa ’ ’ ne poznamo, in mislimo, da to ni slovensko ime. Najbližja temu enaka beseda je “kandis” ali “kanditov sladkor,” po angleško “rock candy”. Ta sladkor se rabi za zdravila. Hvaležni bi bili, če bi kateri ro- jnk ' lis*u raztolmačil o roži “kan di«a” zn katere augležko ime bi rcc! zvedo: vprašal«c. Fitger Brevving Co. Duluth - Mina. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih In stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. NARODNI v e s T N 1K Dopisi. Franklin, Kans. Cenjeno uredništvo:— Prosim za nekoliko prostora v Narodnem "Vestniku, in natisnite žalostno vest, katero moram poročati. Na sramoto vsega slovenskega naro¬ da se je zgodil tukaj zločin dne 20 junija ob 9. uri zvečer, katerega žrtev je postal naš rojak E erdi- nand Lipovšek. Kar je tem žalo- stnejše in tem 'bolj obsoje vredno, je to, da ga je umoril rojak, in ce¬ lo njegov lastni nečak. Morilec se piše John Lipovšek in je doma iz vasi Velike Rakitnice od 'hiše To¬ maževe. V Ameriko je prišel šele pred tremi meseci, po zaslugi svo¬ jega strica Ferdinanda, ki mu je poslal denar za vožnjo in katere¬ ga je sedaj v črni nehvaležnosti usmrtil. Ubijalec je bival en mesec pri svojem stricu, dva meseca pa pri sestri Rozi Gaberšek. Usodni ve¬ čer dne 20. junija so bili vsi sku¬ paj, in pogovor je nanesel na pov¬ račilo denarja, katerega je poslal Ferdinand Lipovšek. Začel se je prepir, končno pretep, tekom ka¬ terega je John Lipovšek šestkrat zabodel svojega strica v levo stran ter mir prizadejal tako težke po¬ škodbe, da jim je podlegel v pol ure. Umorjeni Ferdinand Lipovšek je pripadal dvema društvoma, in sicer postaji št. 44. društva sv. Barbare ter društvu Rožna Doli¬ na štev. 92 SNPJ. Društva sta mu priredila lep pogreb dne 22. juni¬ ja. Pokojnik zapušča tukaj na Franklin ženo s štirimi otroci v starosti 1—7 let, dva brata in sestro. Blag mu spomin. John Lipovšek je po izvršenem strašnem činu zbežal, ter se skri¬ val, da ga šerifi niso mogli najti. Čez dva dni so ga pa vendar pri¬ jeli. Prišel je namreč, 22. junija ■zvečer k sestri, kjer se je najedel in napil. Sestra mu je tudi dala denar, da bi se odpeljal, a ko je stopil iz hiše, ga je prijela 'roka pravice. Ubijalca so oddali v o- krajno jetnišnico v Girard, Kans. kjer čaka porotne sodbe. Pač ža¬ lostne posledice prepira! * Pozdrav vsem sobratom in so- sestram postaj društva sv. Bar¬ bare. Matt Šetina. Lusk, Pa. Cenjeni urednik N. V.:— Pro¬ sim, odmerite mi nekoliko prosto¬ ra v priljubljenem nam listu Na¬ rodni Vestnik, dasi nimam poro¬ čati nič veselega, ampak žalostno novico. Nemila smrt je namreč po¬ brala iz naše srede rojaka Ivan Papeža, katerega smo dne 23. ju¬ nija pokopali na katoliškem poko¬ pališču v Export. Pokojnik je bo¬ lehal že več časa za vodenico, ka¬ teri je končno tudi podlegel. Bil je doma nekje iz Dolenjskega ter sta'r 47 let. Zavarovan ni bil pri nobenem društvu, kar pač ni bilo prav, ker se prilike ni manjkalo. Zavarujte se torej, rojaki, dokler je še čas, ker nesreča nikdar ne počiva. Na zadnji seji postaje štev. 86 društva sv. Barbare je bilo skle¬ njeno, da se mora vsak član ude¬ ležiti zborovanja dne 5. julija. Kdor se seje ne bi udeležil, mora plačati v društveno blagajno 25 centov. Pri seji je namreč treba precej preurediti, navzočnost vseh članov je potrebna, da se tajniku olajša delo. Tajnik postaje št. 86 Calumet, Mich. Glibert, Minn. Cenjeni urednik:— Poročati imam javnosti nesrečo našega ro¬ jaka in društvenega sobrata Jos. Ovnička. Omenjeni se je podal dne 11. junija zdrav in vesel na delo v rudnik C. & H., družbe, kjer je bil uposlen kot “tramar”, in pri tem ga je zadela nesreča. Od¬ trgala se je plast bakrene rude ter ga tako pobila, da je bil Ovni¬ ček pri priči mrtev. Pokopali smo ga dne 14. junija ob obilni vdele- žbi na pokopališče Lake Vievv. Po¬ greba, ki se je začel pomikati iz slovenske cerkve sv. Jožefa, sta se udeležila dva slovenska društva, in sicer društvo sv. Barbare, po¬ staja štev. 31, in samostojno dru¬ štvo sv. Mihaela. Pokojnik je bil zvest član omenjenih podpornih društev. Ponesrečeni Jos. Ovniček je bil samec, star 26 let ter doma iz va¬ si Pangerc Vrh, občina Šmihel-Sto piče pri Novem mestu. Tam tudi zapušča dva brata in čjve sestri, starši pa so že umrli pred petimi leti. Nadalje zapušča v Calumet, Mich., bratranca Antona Sustar- sich ter 'sestrično Frančiško Uč- man. Tudi v Mihvaukee je imel bratranca po imenu Jos. Goršin. Pokojnik je bil priden in povsod priljubljen mladenič, o čemur pri¬ ča najbolj njegov veličasten po¬ greb. P. v. m.! in da se bode število elanov in čla¬ nic podvojilo v kratkem času, kaj¬ ti to društvo ni namenjeno samo zabavi, ampak tudi prosveti. Želja društva je, da bi zavladala med nami prava sloga, da se bodemo izobraževali in delovali za napre¬ dek našega naroda. Zgledujmo se po Fincih. Koliko se jih je zbralo zadnjič tukaj, po¬ nosno so korakali za svojo zasta¬ vo, ter pokazali, da se ne bojijo nikogar, ki nasprotuje delavskim težnjam. ■Omeniti hočem tudi nekaj o tu¬ kajšnjih delavskih razmerah. De¬ la se jako slabo in to za malo pla¬ čo in dolge ure, a bossi pravijo, da je tega kriva sedanja vlada. Iz te¬ ga se jasno vidi, za kakšne beda¬ ke nas imajo. Ako ni vse po volji družbam, potem upijejo, da nima¬ jo dela, a siromak hodi s trebu¬ hom za kruhom kamor hočeš. Kakor že porbčano, je pri mest¬ nih volitvah propadel predlog za najetje posojila, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno za to, da si delav¬ ski sloji izboljšajo svoj položaj. Proti najetju je posebno agitiral neki Jože, ki si je pridobil svoje, premoženje le iz žulje vili rok. Le¬ tal je okoli z bossi po Eveleth ter nagovarjal ljudi, naj volijo zoper. No, naj le pride čas, ko mu bo zo¬ pet dobra delavska roka. J anez. OD PRIPRAVLJALNEGA OD¬ BORA ZA ZDRUŽENJE SLOV. PODP. ORGANIZACIJ. Vsem članom in članicam organi¬ zacij, katere so se izrekle za združenje na znanje. Do danes ste 2 organizacij, nam¬ reč S. N. P. J. in S. D. P. Z. po¬ tom svojih glavnih odborov pred¬ ložile rezolucije v prid združenju. Ker so rezolucije preobširne, da bi se zamoglo več istih s tolmačem, vred objaviti v eni izdaji, p'riob- čamo danes samo ono, predloženo po glavnem odboru S. N. P. J., a vse druge pa sledijo v prihodnjih izdajali. Bratje in sestre čitajte pazno vse rezolucije, ter razmotrivajte o njih vsebini, ker čas splošnega gla¬ sovanja se bliža. Rezolucija sestavljena in pred¬ ložena po glavnem odboru S. N. P. J. s tolmačem vred se glasi: Uredništvo N. V.:— Ni sicer moja navada se prepirati v javno¬ sti toda odgovoriti moram na do¬ pis v N. V. z dne 1. junija, v ka¬ terem nek brezimni dopisnik gr¬ do in lažnjivo napada nekega L. V., torej očividno mene. Na oni lažnjivi dopis bi odgovoril že prej, pa sem bil šele sedaj opozorjen nanj. Onega dopisnika tedaj pozi¬ vam, da pride z imenom na dan in prekliče svoje lažnjive trditve drugače se mu zna kaj pripetiti, kar mu nikakor ne bode všeč. Mi roval ne bodem, če me stane še to liko denarja, da bode zelenec pom¬ nil, kako se dajejo laži v javnost. Kje sem pa še koga ogoljufal ali kje naj bi se-zgodilo, da sem Na¬ rodni Vestnik grajal in druge liste hvalil? Ako mi more dopisnik to dokazati, dobi nagrade $50.00. Do¬ volj prič imam, ki lahko potrdijo, da se o Narodnem Vestniku še ni¬ kdar nisem slabo izrazil, nasprot¬ no, da sem ga hvalil in ga tudi bo¬ dem, ker je v resnici vrl list za de¬ lavca. Brezimni dopisnik se je pod pisal “Zavedni Slovenec” katera označba je pa zanj najbolj neu¬ mestna, ko j o si je mogel izbrati za svoj brezimni podpis. Tudi ne vem, čemu neki naj bi držal jezik za zobmi. Jaz si pošteno služim svoj kruh, a če mu moje napredo¬ vanje ni všeč naj ši tudi on opomo¬ re, kakor si rad vsak. Zakaj se sa¬ mo pritožuje o delavskih razme¬ rah, a ne napiše nič stvarnega in jedernatega. Svetujem mu še en¬ krat, da naj raje napiše kaj korist nega, ako se hoče še kaj podati v javnost, laži in obrekovanja pa naj pusti, kajti bralci tudi niso ta¬ ko neumni, da bi verjeli vsaki ti¬ skani besedi. Ako jaz kaj napi¬ šem, se tudi ne bojim podpisati svojega imena. 'Pozdrav vsem zavednim bral¬ cem tega lista, “Zavednemu Slo¬ vencu” pa želim nekaj več' pa¬ keti. Louis Vesel. Rojaki, ki še niste člani nobene¬ ga podpornega društva, ne odla¬ šajte s pristopom, dokler je čas, ker nesreča nikdar ne počiva. Društvo sv. Barbare postaja štev. 31 v Calumet, Mich., ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v pritličju slovenske cer¬ kve. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Združe¬ nih držav, posebno pa člane društ¬ va sv. Barbare. Paul Shaltz. Eveleth, Minn. Cenjeni urednik:—- Sprejmite sledeče vrstice, da poročam o kon¬ certu, katerega je priredilo dru¬ štvo Sloga. Res je poročilo že neka¬ ko kasno, a je vendar boljše, ka¬ kor nič. Skoraj vsi slovenski listi so že pisali o tej prireditvi, kakor je to storil g. Movern tudi v N. V., vendar hočem dodatno še jaz poro¬ čati o tem. Kakor znano, je uprizorilo še mlado izobraževalno društvo Slo¬ ga tudi igrokaz: Ne.kliči vraga. To je bila menda prva slovenska igra v Eveleth, če ne na vsem Me šaha Range. Predstavljalo se je v splošnem prav dobro, in tudi pevski zbor je pohvalno rešil svojo nalogo. Vse priznanje g. Zupancu, ki je v krat¬ kem času spravil skupaj mešan zbor, ki šteje 33 peevev in pevk. da bi se mogla s tako močnim zbo¬ rom ponašati tudi večja slovenska naselbina. Škoda le, da za priredi te v “Sloge” ni bilo takšnega zani manja, kakor je bilo pričakovati. Res obisk ni bil ravno slab, a bil bi lahko večji pri tolikem številu Slovencev. Nekateri se izgovarja¬ jo, da je bila previsoka vstopnina, ne da bi pomislili, da manjše sploh ni bilo mogoče nastaviti. Saj so se pevci in pevke, igralci in igralke tudi potrudili in se žrtvovali, ne da bi dobil kdo kakšno plačilo. Upam, da bode v bodoče boljše, RESOLUCIJA. Članstvo sledečih jednot in zvez je sklenilo, da se združi na ta na¬ čin in ne drugi. 1. Vse jednote in zveze, ki so sprejele resolucijo, se združijo ali spojijo tekom devetih mesecev v “Slovensko narodno podporno je- dnoto, okrajšano S. N. P. J., po odglasanju o'resoluciji”. 2. Ta rok za združitev ali spo¬ jitev je razumeti tako ,da mora vsaka jednota ali zveza se združiti s Slovensko narodno podporno je- dnoto pravilno in v smislu te reso¬ lucije najmanj dva meseca pred šesto redno konvencijo Slovenske narodne podporne jednote, ki se ima vršiti v prihodnjem letu (19- 15) v mesecu septembru, kakor do loča ustava te organizacije, spreje¬ ta na peti redni konvenciji v Mil- \vaukee, Wis. in spremenjena po¬ tom splošnega glasovanja. 3. Člen 5, točka 2 na strani 4 v ustavi Slovenske narodne podpor¬ ne jednote naj se spremeni nasled¬ nje: Prihodnja konvencija sestoji iz glavnega odbora S. N. P. J., de¬ legatov, delegatinj in glavnih od¬ bornikov porpornih organizacij, ki so se združile v smislu te resoiuci- je in v smislu te resolucije pravilno izročile svoje skupno premoženje gl. odboru S. N. P. J. 4. Spremeni naj se tudi člen 9, “Izobčenje” 4 točka na strani 33, da tako odpade vsak sum, da se ho¬ če terorizirati članstvo drugih je¬ dnot in zvez, ki so se združile s S. N. P. J. Spremenjena točka naj se glasi: “Izobčenje”, člen 9, točka 4. stran .33. Član (ice) se izobči na podlagi istih točk, kakor društva in razen tega, če napade brate in sestre z orožjem ali nevarnim pred metom, 'radi poneverjanja društ¬ venega in jednotinega denarja, iz¬ koriščanje jednotino ali društveno blagajno, če delajo namenoma pro¬ ti glavnemu ali društvenim odbo¬ rom, zaključkom konvencije, če ob času štrajka opravljajo delo stavkokaza. Predno se izključi ka¬ terega članov (ie) naj se ga prvič kaznuje s šestmesečno suspendaci- jo. V drugič naj se ga kaznuje s šestmesečno izključitvijo, tretjič pa trikrat v tem smislu kaznovan naj se ga izključi za vedno, izvzeti so le stavkokazi, katere naj se. ta¬ koj izključi a vedno, člani, ki so bili na podlagi te točke izključeni imajo pravico apelirati do najvi¬ šje instance. Najnižja instanca je društveni porotni odbor, druga gl. upravni odbor, tretja gl. porotni odbor, če¬ trta splošno glasovanje in zadnja in najvišja je konvencija. Vsaka apelacija (priziv) na višjo instan¬ co mora biti uložena tekom tride¬ setih dni po 'razglasu sodbe. Pri splošnem glasovanju ima vsaka stranka —tožitelj in obtoženec -—- pravico enkrat v “Glasilu” pora¬ biti dva stopa za obtožbo in zago¬ vor, ki morata biti hkratu objav¬ ljena v Glasilu. Vsak nadaljni ko¬ mentar v Glasilu ni dovoljen. Ob¬ tožnica kakor zagovor morata biti stvarna in se nanašati le na gola dejstva. Na konvenciji je vsaki stranki dovoljeno govoriti pred delegati in delegatinjami v slučaju priziva le enkrat in ne več kot pol ure. Vsak član (ica), ki je bil izklju¬ čen, ostane član, dokler instanca, na katero je vložil priziv, ni izre¬ kla svoje sodbe. Za stavkokaze je najvišja instan ca gl. porotni odbor. S tem, ko stopi ta točka v veljavo, odpade¬ jo vse druge točke o izobčenju po¬ sameznih članov, 'ki so z njo v pro¬ tislovju. 5. Jednote in zveze, ki so osvo¬ jile to resolucijo za združitev ali spojitev, plačajo za vsakega člana (ico) en dolar v posmrtninski sklad 'S. N. P. J. iz svojega posmrt- ninskega sklada. Ako je vsota v posmrtninskem skladu jednote ali zveze, ki se združi ali spoji s S. N. P. J., višja kot en dolar na čla¬ na ali članico, tedaj gre prebitek v rezervni sklad S. N. P. J. — Vsi ostali skladi S. N. P. J. tako n, pr. bolniški sklad z bolniškim, oprav, z odpravniškim, upr. z upravnim, itd. V slučaju da ima katera je¬ dnota ali zveza kakšen sklad, ka¬ terega nima S. N. P. J., tedaj gre ta vsota iz tega sklada v rezervni sklad S. N. P. J. in, ostane tam do šeste redne konvencije 'S. N. P. J., ki se vrši v letu 1915. 6. Člani in članice, ki so bili pri dveh jednotali ali zvezah od izvr¬ šene združitve, imajo pravico za¬ varovati se za tisoč dolarjev po¬ smrtnine in 2 dolarja dnevne bol¬ niške podpore; člani in članice, ki so bili pri treh ali več jednotali ali zvezah do izvršene združitve, ima¬ jo pravico zavarovati se za $1500 posmrtnine in tri dolarje dnevne bolniške podpore, ne da bi se jim bilo treba še enkrat zdravniško preiskati. Svoj prestop v višji raz¬ red morajo takoj naznaniti potom svojega društvenega tajnika po izvršeni združitvi gl. tajniku S. N. P. J. 7. Člani in članice, ki so bili do izvršene združitve le pri eni jed- ■noti ali zvezi imajo pravico zava¬ rovati se za $600 posmrtnine in en dolar bolniške podpore, ne da bi jim bilo treba ponovne zdravniške preiskave. 8. Člani in članice, ki so bili do izvršene združitve le pri eni jed- noti ali zvezi, pa se hočejo zavaro¬ vati za več kakor $600 posmrtnine in 1 dolar zdravniške podpore, ‘čla¬ ni in članice, ki so bili le pri dveh podpornih oragnizacijah, pa se ho¬ čejo zavarovati za več kot $1000 posmrtnine in $2.00 dnevne bolni¬ ške podpore, se morajo podvreči Mravniški preiskavi, preden pre¬ stopijo v višji razred. Člani in čla¬ nice, ki so prejeli bolniško podpo¬ ro za katerokoli kronično bolezen, ne morejo prestopiti v višji razred kot jim gre po njih organizaciji naravno: n. pr. ako so bili pri eni organizaciji le za en dolar dnevne bolniške podpore; ako so bili pri dveh, pa za dva dolarja dnevne bolniške podpore in ne več, kot so bili zavarovani. 9. Člani in članice, ki hočejo po izvršeni združitvi znižati posmrt¬ nino na manj kot $600, ne potre¬ bujejo zdravniške preiskave. 10. Za člane in članice S. N. P. J., kakor tudi za vse člane in čla¬ nice druzih jednot in zvez, ki so se združile s S. N. P. J., je za poškod¬ be veljavna naslednja točka: “Poškodbe” a) Za poškodbe do¬ bljene vsled nesreče, ne pa po la¬ stni krivdi, plača jednota sledeče zneske : za izgubo cele roke ali do zupesti, cele noge ali do členkov in za otrpljenje istih udov $200, za izgubo polovice stopala pa $100. Za zlomljen hrbet, za izgubo obeh rok, obeh nog ali obeh očes se iz¬ plača $600, nakar se člana (ico) zbriše iz jednote. Za izgubo jedne- ga očesa se izplača $200, za izgu¬ bo prsta do drugega členka na ro¬ ki pa se izplača po $50.00. b) V vsakem dvomljivem sluča¬ ju sme jednota čakati šest mesecev predno izplača poškodbo ali od¬ pravnino in sme zahtevati natanč¬ no izjavo od zdravnika o stanju takega člana (ice). c) Če si kateri član (ica) še v na¬ dalje poškoduje tisti del telesa, za katerega je že prejel (a) odškod¬ nino, ne prejme nobene podpore niti odškodnine več. d) Odškodnina se izplačuje iz odškodninskega sklada, 11. V poškodninski sklad se po¬ bira od vseh članov in članic enak prispevek, ne glede na to, v kate¬ rem razredu so zavarovani in sicer po 5c na mesec. 12. Vse točke glede poškodb so veljavne za vse člane in članice jednot in zvez, ki so se združile S. N. P. J., dokler konvencija S. 'L P. J. ali splošno glasovanje ne odloči drugače. 13. Druga točka v 5 členu “Iz¬ plačevanje posmrtnin” naj se črta v pravilih S. N. P. J., ker je zapo- padena v desetem odstavku te re¬ solucije pod naslovom “poškod¬ be”. (Dalje prihodnjič.) PROŠNJA. Rojaki in rojakinje se prosijo, da po možnosti pomagajo rojaku A. Kodriču v Mihvaukee, Wis., ki se nahaja v največji bedi. Omen¬ jeni je prišel šele pred enim letom v Ameriko, sedaj je pa že šest me¬ secev bolan in za delo nezmožen. Tudi nima denarja, da si nikakor ne more pomagati. Nesreča je tem večja, ker ima v starem kraju že¬ no in 5 otročičev, ki so tudi po¬ trebni podpore. Darovi naj se bla¬ govolijo pošiljati na uredništvo N. V. (6x.) THEO.HAMM BREWINO CO ST. PAUL 0 e el el '3 e ' „ ,» S« 1 !; ‘ je P» ste ‘ 5 tema- JAY W. ANDERSON, zastopnik 352 WEST MICHIGAN ST. B. BUSH, zastopnik za Virginia, M »V* “a s ?”( klik 11111; trn- Nova “ILIRIJA razlomil pij Slovenska naselbina pri Merril, VViseon^ 'Sobiva ';? 1 Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali naznani ■■ t; odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer 'se L-x,. l_i —; onmlin tr + lrrQ 1 i Vi TTlinilltzi rr Zi TV11 n . . ISif *YWl' a NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. V vidita luč?" ... _ Mi vld ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo"m-lJ-JU' °, mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet JS ft-dal je Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po cel'2 , nnllirazpa a ^a, • ^ Jy j To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker P r ! n _j~^ moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti s ^ bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo ž i, lenem žn° u ' apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, ,>ie •J 1 : ...Klati ’A a SiČ>K Si , s IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAG° :.J Taj '"Siti TRINERJEV LINIMENT je precej močno zdravilo, lahko se ga P nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in mišica ko že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko ta ako je treba. ? fc to 'Sp . ;■ 4i Ju & N;, c ,s Vi *N’> a v H 4 NARODNI VESTNIK u SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) ■ besna kletvica, padec, ropot, kakor da nekdo krčevito la ' ie ■ gtirimi, in § e drug zvok, podoben škripanju železnega vse1111 v naslednjem trenutku se je pojavil Marko, plazeč pobral, ko je dosegel prag, tolažeč se vso pot z ne- “kjJjtlhU: V in se nkim 1 izrazi- ^ ki lumP je ta bej!” je hitel pripovedovati strmečim to- $j eDS veste , kaj je tu notri? . .. . Past za lovljenje ljudi! Za- ■;ii. se ti vda pod nogami, da padeš Bog zna kam . . . ie v 11 'helensko žrelo . . . Komaj sem se otel, da me ni požrla! n° P c ri s iišal sem ju dobro. Hitro na pomoč, a bodite sta ,, iBoga! • ■ Ivan sta prižgala vsak svojo električno svetilko; nato so za drugim, drže io 'ki je obdajala 8 v Ij pa l z,nogo in opazil, da se giblje z lahkoto v dveh teča- ^■-cltje stopil nanjo, se je moral strmoglaviti v globino — a l H18i ! nl ^a 'drugim, držeči se za roke. Ob luči so videli razločno ki je obdajala svoje tri metre široko leseno ploskev; ( tla so se zaprla nad njim. .j J e s] •lišala tudi prav razločno, da kliče globoko spodaj nek¬ im P» ,,l0C I -‘To je , ijjjlas Jankoviču ,p nik 2a n , Teleoh 3 D||, 1 | Phone Gra„, "•ginia, |V| ■fflieelerjev glas!” je dejal Dušan zamolklo. “In to vica . - • Kriste, kaj je z njima? . . . - , , e na trebuh tik ob nevarni 'zatvori. Olistana sredi ... to ne pojde težko ...” fflU j e posrečilo vtisniti zatvoro z eno samo roko; izpod "^rinila črna tema. Sfheeler! Jankovič! Ali sta zdrava?” je zaklical Dušan v glo- ■Uright!” je odgovoril glas poročnika; poznalo se mu je, da bližnja pomoč takoj vrnila ravnodušje. “Zdrava sva, toda dol- vzdrživa več; spustite nama vrv je kliknil Dušan prijateljem in prašal na to spet v glp- !rr ^» VViscoi P>*U, naznai,Ja Bl j r 'U. kjen se lahko vsa® . . a ™? Pr* večjih l n dt iH 4 ležl do petmS ’ Oljo, ki se po celejia, Ls n rlver ”» teče mimo moj Kl in v eC cest v tem časil Sl> ,et os zgradili novo sm zemlja valovitab^er proda. C -l*>r ne najde vse natanbl d>. Ne hodite daleč od Kaj delata? - - plavava . po nekakšnem vodnjaku . . . kroginkrog so same ^ estene . . . in mraz je tudi mraz ...” Dušan je razločil pljuskanje. ■Takoj dobiva vrv!” je zaklical; nato je pomolil svetilko v odpr- L “Ali vidita luč?” '■•Vidiva ... Ali vidiš ti naju?” Posedal je . . . toda, —• o groza! Globoko pod njim je padala Lgolopolurazpadlo človeško truplo, ki se je zibalo v ogljenočrni je kriknil s studom in strahom. “Vaju ne vidiiu “Kaj je to?’ v-na samo še i tj vidim le mrliča! ’ ’ 'Ah, da!” se je zasmejal poročnik s hladnim smehom, ki ga je vTeni^jTuIBodmev globine še bolj zloveščega. “To je gospod, ki je bival rišite po miuAj dolgo pred nama — kakor 'bi sodil po njegovi vonjavi . . . ,marš, poberi se! ” , Isvetlem krogu, ki ga je metala svetilka, so zagledali tovariši ijporočnikovo nogo, ki je brcnila mrtveca v stran, nato njegov izdaj spet veseli obraz, in trenotek nato tudi jezni obraz Mi- hajla Jankoviča “Evo vam vrvi, da opašeta zemljo!” je viknil Marko in jima spustil dolgo vrv, ki jo je bil našel zunaj s pomočjo Lejle in zbegane stare sužnje . . . čez par minut sta stala ponesrečenca zopet na varnih tleh. “Kako ste opravili?” je bilo poročnikovo prva vprašanje, ko j$ stopil z ostalo četo na hodnik. “Ali ste rešili sestro gospoda Javornika? “Ah ne!” je odgovoril Dušan žalostno. “Neki lopov, oficir arnav- tske garde, jo je odpeljal tik pred nami. Edino, kar nam ostane, je upanje, da ga dohitimo . . . Toda rešili smo nekega drugega . . . ki nas že čaka na bregu ...” “Koga ste rešili?” je vzkliknil Wheeler z drhtečim glasom, polnim slutnje, in se ustavil sredi veže. “Rešili smo lady Heleno, ki jo je imel njen ugrabitelj — brat one¬ ga, ki je odvedel Jerico — zaprto pri Halilu beju” . • • 'Poročnika je zapustila mahoma vsa njegova angleška hladnokrv¬ nost. Preden je Dušan dogovoril, je skočil k vratom, odpehnil jih je in planil v noč. Toda skoraj istočasno so začuli ostali kletvico, ki ji je sledil prestrašen vzklik: “Gospodje, hitite semkaj! Nesreča se je zgodila.!” . • - 'Vse je pretreslo nekaj težkega; stekli so za Wheelerjem in ga na¬ šli stoječega poleg nepremičnih teles Jova in Dušanovega brata Miloša. “O Bog, o Bog!” je zastokal Dušan in jima posvetil v obraz. “Ubogi Jovo! . . . Miloš, ali si ranjen hudo?” . . . Oba sta 'bila krvava; a dočim je tekla Milošu kri samo izpod las, je vrela Jovu iz ran na glavi, na prsih in na trebuhu ... Bil je do¬ besedno razmesarjen! “Saj še živita !” je vzkliknil Marko zdajci. “Bog bodi zahvaljen.” Res se je čulo iz ust nesrečnega Jova zamolklo, težavno grgranje; Miloš pa se je zdajci obrnil, zaječal in odprl oči ter pogledal tovariše z začudenjem in globoko žalostjo. “Miloš!” Dušan je padel na kolena k ranjenemu bratu in mu privzdignil krvavečo glavo. “Ali si ranjen hudo? . . . Ah, hvala Bogu — samo udarjen je! Vstani, bratec, vstani... Kje je dama, ki smo vama jo izročili?” “Dama? . . .” je zastokal mladenič in so ozrl okrog sebe. “Da¬ me ni . . . Jovo je ranjen? . . . Oh, prekleti lopovi!” Gnev in groza sta mu vrnila moč; planil je kvišku in pokleknil k J ovu. “Jovo, ubogi Jovo! Kam so te? . . . Oh, veliki Bog! Kako se je zgodilo? Npkaj me je treščilo po glavi — izgubil sem zavest — in zdaj vidim Jova pobitega, in tujke ni nikjer . . .” “To ni bil nihče drugi kakor Ali Kemal!” je rekel Dušan s tu¬ robnim glasom. “Jovo, daj, vzdignemo te . . .” “Z mano je . . . pri kraju . . .” je zahropel nesrečni četnik, dr- getaje v smrtni borbi. “Življenje . . . uhaja . . . Bratje, ne pustite . . . me tu . . . Vzemite me . . . kmalu bom mrtev .... potopite mojo truplo ... v morju ... in molite zame . . . poljubite mi . . . srbsko zemljo . . .ah! . . .” V Markovem naročju je obležal mrlič — Jovo je bil izdihnil svo¬ jo pošteno, junaško dušo. “K čolnu, bratje!” je velel Dušan, v svesti' si, da, so izgubili s to nesrečo dragocene, usodne trenotke. “Marko in Mihajlo, nesita Jova! Gospod Kazakov — ali hočete pomagati mojemu bratu? ... A vidva, “VVheeler in Estournelle, hitita z nama; morebiti najdemo sled!” Dočim so korakali prvi 'štirje s svojim žalostnim bremenom proti morju in sta 'Marko in Jankovič poročala Milošu v naglih, razburje¬ nih besedah, kaj se je zgodilo, je odhitel Dušan s svojimi tovariši ves bližnji morski breg. Bilo je prepozno! Niti duha, niti sluha ni bilo o zlodejih, ki so preprečili s svojim zavratnim napadom rešitev lady Helene. (Dalje prihodnjič.) American Exchange = Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3 jo obresti od vlog. Naznanilo in priporočilo. Ko jakom iz Chisholma in okolice na¬ znanjam, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIGOTRŽNiCA SOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. “Franca”, se je obrnila žena do dekleta, “kaj imaš ti z našim Tinetom?” Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. Jed j e živ o*.. narave in brez vsa ; ■mogoče za e zadovoljstvo- naspri*°i, 5 S 3 > .te (Dalje.) VI. Kdo z menoj spregovori besedico prijazno! S. Gregorčič. avilno r-iake: O. s ' s ve, da so kočarski otroci po navadi slabi delavci, ki 'Jfajši lenobo pasejo in stradajo, kakor da bi s pridnim delom A izjeme se dobe povsod, in Lojzetova Franca se ni ustra- taga dela. Ker je bila poslušna, pridna in ročna, se je kmalu ^gospodinji; in s kolikim veseljem je delala ona tudi, ko so bi- ž njo in jo radi imeli! A sreča je bila kratka. fekriv- - oi eku težko 'breme. To je morala priznati Cedinova Urša, 5 'snila vso noč očesa premišljujoč, kako bi najuspešnejše raz- Tinetovo in Frančino. Zarana drugega dne je tekla v '° s tacuno k Rozi, kjer so se stekale novice vse fare, da se raz- fPovekšane po vsej fari. Po niti je prišla Urša in povedala i ®ji® ^lotila Tineta s Frmco. Rozi ni bila prijetna ta novi- v Tlakovana tudi ni prišla, obudila pa ji je novo misel, ie org an f-v # IJ, P ! aTi ® t0 meni!” je dejala Urši. “Mejački idi povedat. Ta 3I1] - na^ 5 ° liji*? 10 ' in storiš dobro delo, če zabraniš, da se ne primeri 'bi bilo ven'da'r le škoda/’ Me i aSk i moram povedati”, je dejala Urša in šla. Roza Zac cvUjna sama s seboj, ker je posvetila Franci, ki je tako : t0p ilamed njo in Tineta. ki :atu° .n« * ta t J Cakala Urša nedelje. Ko pa je zvonilo k nauku, se je v' '.Uejaču v kuhinjo in šepetala gospodinji: “Mati, mati. I oi ‘® am Povedati. — Na Tineta pazite, na Tineta! Za Franco ikr v °- p a ne zamerite!” Odleglo je Urši, ko se je iznebila W Stl ’ b lak kega srca je hitela v cerkev; materi Mejacevi Pn T J Ica ni zdela prav verjetna; zakaj bala se je le, da bi se Oznanil z Rozo. Vendar ga je vprašala an kratko, ee Hladr- ' Za Fr aneo. “Kaj Vas to briga”, je odgovoril svoje- Loj Ze obrni!, a ovadila ga je rdečica. Je istega Jne je Poziv, >9 naj se oglasi malo v kremi. Ko je prišel, mu vi na in kruha, poklicala prestrašeno Franco predse Ti vps a a P°minjati svojih dobrot. _ ^smo, 86 ! L °jze, koliko si pred dvajsetimi leti hodil m prosil, saj.! 0ze niti? Vsi so branili, ker nisi imel pod milim Bogom trii '\odkod si bil ravno prišel! Jaz pa sem prosila zate ra ; „|U 0 0' 1* ‘U^vv. v wjii lamu j/-*-^ V U' s ja to"’ ^ ak ° s ^ a se vze ^ a s lono .A .M mati ”, je dejal Lojze. “Dobro ste mi storili: Bog Vam J la Plancka majhna, in niste imeli doma ne mleka, ne Ahi. : ak revez si bil! .Poginila bi ti bila mati m dete, da ti ■■ ■ at v Pomagala.” , a ’ c t e Vas ne bilo. Pozneje, kaj ne, mati ? sem Vam po- 1 -'atu;.’ at0; a Bo S Vam bo še posebej poplačal. Vedno ste bili Tv q t ’ Je dejal Lojze miren; saj ni prvikrat Mejačka omeni a Sojo bobrih del. Franca pa se je vsa tresla, ker je slutila “Oh, jaz nič”, je prosila deklica, iu jok jo je silil. Lojze pa jo gledal ves zavzet. “Franca”, je povzela zopet ona, “jaz te imam prav rada, ker si pridna in pametna; a včeraj mi je pravil nekdo, da se naš Tine ma¬ lo preveč meni s Teboj, kakor je pač mladih ljudi navada. Saj to sa¬ mo na sebi ni nič kaj hudega. A ljudje imajo jezike in kar razvpiti bodo Tineta, češ, s to in to se peča. Kakor pravim, jaz te imam za po¬ šteno-in pridno dekle; a to sama spoznaš, da za našega Tineta ti nisi.” Dekle je ihtelo, Lojze je pa pritrdil materinim besedam. “Res je to,” je dejal, glas mu je bil vendar malo izpremenjen. “'Za Tineta nisi, Franca. Zatorej mir!” “Sama sem mu branila,” je vzdihovala deklica, “naj ne govori z menoj !” “Rada verjamem”, je dejala mati, “ampak saj veš, kakšni so taki mladeniči: vsi neumni; ne mislijo ne naprej, ne nazaj. Ti, Lojze, boš pa izprevidel, da ne morem več Tineta skupaj pustiti s Franco. Rada bi jo imela še pri sebi, rada; a za njo in za fanta je boljše, da sta narazen.” j “Da bi šla drugam služit!” je dejal Lojze in hudo mu je bilo. “Pri Vas bi se bila kaj naučila, mati, naučila! A kaj se hoče!” “Za takega pridnega dekleta, Lojze, se dobo služba povsod. More¬ biti jo vzame Cedinka: imajo že dlje časa samo neo.” “Bom vprašal,” je menil Lojze in odšel. Mejački pa se je dobro zdelo, da ji je prišel ta svet na misel, in le želela je, da bi Lojze kaj opravil: zakaj k Čedinu pač ne bi zahajal Tine. Deklici je podarila pisano ruto in višnjev predpasnik, in kar je bilo prostora v njeni skri¬ njici, je popolnila s potico, orehi in drugimi jestvinami, da bi jo po¬ tolažila in ker jo je čislala. Lojzeta pa pri Godinu niso bili posebno veseli. Vse ga je napadlo, zakaj da je posekal smreki. Lojze je gledal in molčal, da se jeza malo poleže. “Bil bi jih pa kdo drug”, je dejal naposled. “Izgovor vseh potepuhov”, je vpil Peter in se rotil, da ga vrže iz hiše. “Botra, Vi ste pametni; Vi poslušajte!” je miril Lojze in vlekel iz žepa goldinar. “Tu je ara. Kar spravite!” in pogledal je tako čudno krog sebe, da je vsem pregnal jezo. “Lojze, v samih prilikah govoriš. Kdo te bo razumel!” se je mu¬ zala Čedinka. Lojze pa nič ni trenil z očmi, ampak pravil, da je dal Franco v službo. “Saj že služi pri Mejaču teden dni”, je opomnila Cedinka. “Ne več”, je popravil Lojze. “Zdaj bo pri Vas.” Vsi so se zavzeli nad to novico, in sčasoma je vendar razložil Lojze svojo željo. Cedinka pa se je branila France, češ, če bi bila kaj prida, bi bila ostala pri sosedu. “Tine je govoril ž njo,” je dejal Lojze, “in Mejačeva mati ne tr¬ pi tega.” “I, seveda. Tak gospod!” je dejala ona, in preprosil jo je Lojze. “Ampak, Lojze, da je ne boš obiskaval! Dekle je nemara pošteno. Ti pa, nič ne vem kakšen si. Govori se marsikaj o Tebi. Pravijo, da si kradel”. “Nihče me še ni videl.” “A Bog te je videl, Bog,” je opomnil Čedin. “Tudi še ne, oče”, je odvrnil Lojze. “Toda nič se ne bojte! Ne bom hodil. Dekle je v dobrih rokah.” (Dalje prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril S ALO O N —: na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke.,— Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATI. PRIJANOVIGH. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena ia vse enaka. — Obleka xa možke ln fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ffi Svoji k svojim S i Sfi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Hi yR gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- Hi j eno in bogato založeno Hi š! grocerijsko trgovino. I IH V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.= ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Hi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Hi Hi Hi Hi Hi ifi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. jfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi tfi Hi tfi Hi Hi Hi Hi Zalntnogobrojen poset In naklonjenost se ulfudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Skupina naših strank, ki odhaja iz našega urada na STEEL PLANT. IZREŽITE TA KUPON IN POŠLJITE IZPOLNJENEGA NA: THE KINZEL-BURKE REALTY COMPANY No. 2 Lyceum Building, Duluth, Minn., (en blok od Union postaje) Prosim, pošljite mapo, slike iu popis jeklarne pri Gary brez vseh stroškov od moje strani. Ime .. Naslov SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. VV V,» V VW V V V V V V VW V Vf» |fIRST NATIONAL BANk| Chisholm - - Minn. ^ Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3 C Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Padite in se prepričajte! s. PROTISRBSKE DEMON¬ STRACIJE V BOSNI, HR- VATSKI IN AVSTRIJI (Nadaljevanje prve strani.) Nadvojvoda Ferdinand in nje gova soproga sta odpotovala pre¬ teklo sredo v Bosno in Hercego¬ vino, kjer je pregledal prestolona¬ slednik, kot glavni nadzornik av¬ str o-ogrske armade obmejno vo- le-ta odvrnil z roko, da je. padla jaštvo ter se hotel udeležiti voja- pred avtomobil spremstva, je izja-; škilr vaj. Pred odhodom je bil po¬ vil, da je bil pred kratkim v Bel- svarjen, in Suje se, da je tudi srb- gradu in da je tam dobil bombo. sko poslaništvo na Dunaju nekaj Aretovanili je bilo več oseb, ki so osumljene, da so z napadom v ka¬ ki zvezi. Dunaj, Avstrija, 30. junija. V Mostaru, glavnem mestu Her¬ cegovine in v. drugih krajih je pri¬ šlo do protisrbskih demonstracij. Sarajevo, Bosna, 30. junija. — Tekom protisrbskih demonstracij je bilo aretovanili več sto oseb, med temi srbski poslanec Atana- zij Pola. Demonstranti so naskoči¬ li hišo bogatega Srba Jestanoviča, člana bosanskega deželnega zbo¬ ra, jo izplenili in poškodovali. "V hotelu “Europa”, ki je njegova last, so razbili vse pohištvo. Jesta- novica so zaprli. Geneva, 30. junija. — Spome¬ nik, ki je postavljen na angle¬ škem pokopališču v spomin leta 1898 v Genevi umorjeni avstrijski cesarici Elizabeti so na ukaz ce¬ sarja Fran Josipa črno drapirali. Dunaj, Avstrija, 1. julija. — U- smrtitev prestolonaslednika Fer¬ dinanda in njegove soproge v bo¬ sanskem glavnem mestu je užalo- stila ves svet. Od povsod prihaja¬ jo sožalne brzojavke. Listi zelo pohvalno omenjajo življenje prestolonaslednika in njegove soproge. Ljudstvo je še vedno zelo razburjeno. Vsi listi brez izjeme obžalujejo starega ce¬ sarja, katerega je ta novi udarec hudo zadel. Listi se tudi spominja¬ jo žaloigre v Meyerling, ter tajin- stvene smrti cesarjeviča Rudolfa. Ko je postal nadvojvoda Ferdi¬ nand prezumptivni prestolonasled nik, je bil razmeroma ravno tako malo znan, kakor danes novi pre¬ stolonaslednik nadvojvoda Karl. Toda položaj je bil ves drugačen, ko je stopil Ferdinand v ospredje. Cesar Fran Josip je bil takrat še zdrav in krepak, danes je pa člo¬ veška razvalina, njegovi dnevi so šteti. Avstrija se nahaja pred hudimi časi. Vlado bode prevzel mlad princ, ki je v vladnih poslih neiz¬ kušen. On nima izkušenj, ni se pri¬ pravljal celih dvajset let za vlado, namignilo, naj ne hodi. Toda pre¬ stolonaslednik se ni zmenil za svarjenja, in tako je padel kot žr¬ tev zarote. Zagreb. Hrvatsko. 1. julija. — Protisrbske demonstracije se na¬ daljujejo. Pred mestno hišo se je zbrala velika ljudska množica in zahtevala od župana, da vrne srb¬ ske redove, s katerimi je bil odli¬ kovan. Druga skupina demontrantov je odšla pred hišo predsednika hr- vatskega deželnega zbora, ki je Srb, ter tam razgrajala. Policija je aretovala več oseb. Belgrad, Srbija, 1. julija. —U- radno se naznanja, da je podvzela vlada vse potrebne korake, da od¬ krije zaroto, in da bode kaznovala sokrivce. Dunaj, Avstrija, 1. julija. — Cesar je zapovedal povodom smr¬ ti nadvojvode Fran Ferdinanda in kneginje Hohenberg sestteden- sko dvorno žalovanje. Tudi tukaj je prišlo do protisrb- skih demonstracij. Tristo nemških buršakov je pridrlo pred srbsko poslaništvo, kjer so sneli na po- ludrog obešeno zastavo in jo se¬ žgali. Slične demonstracije so se zgodile tudi pred vojnim ministr¬ stvom in drugje. STRAŠNA USODA. Danville, 111., 30. junija. V ječi v Williamsport, Ind., je pri nepre¬ vidnem 'ravnanju s razstreljivi 31 let staremu Walter Atchinsonu od¬ trgalo glavo od telesa. Atehinson je sedel radi konjske tatvine, in je najbrže poizkušal pobegniti s po- močja razstrelbe. Najbrže je naboj predčasno eksplodiral. KAZNJENCI SUHAČI. Philadelphia, Pa., 30. junija. - Med v Eastern kaznilnici zaprtimi jetniki kroži na legislaturo petici¬ ja, ki pravi, da je 70 odstotkov zlo- je podanike v nevednosti, vražever stvu in duševni temi. Dopustil ni šol, dopustil ni, da bi se razvilo premogobopstvo in rudokopstvo, da bi se razvila industrija, trgov¬ stvo, železničarstvo in mornarst- vo. Konstantinopel, glavno jnesto Turčije, ki šteje nad en miljon pre¬ bivalstva, ni imel do pred tremi le¬ ti pocestne električne železnice in dobil je še le pred štirimi leti tele¬ fon. Da, celo bnzojav je bil vpeljan v Turčijo le toliko kolikor so za¬ htevale vnanje države, in železnic bilo je le toliko kolikor sta zahte¬ vale izventurška industrija in tr¬ govstvo. Abdul Hamid sam je bil tako vraževeren, da ni hotel rabi¬ ti telefona, in tiste svete čase ka¬ dar se je vozil z železnico, porezati so morali brzojavne žice, če so kri¬ žale čez želeniško progo, ker je smatral brzojav zopern mohame¬ danskemu verskemu uku, ki drži vernike v nazaduj aštvu, pokoršči¬ ni in revščini. Turška vera drži svojim verni¬ kom obvezo čez oči, in Abdul Ha¬ mid, dokler je bil nje papež, nje pokrovitelj, je pomagal z vsemi si¬ lami dubovstvu držati nazaj izo¬ brazbo in napredek. Zato pa Kon- štatinopel ni nikdar imel posebnih učenjakov in mislecev. To mesto je bilo edino miljonsko mesto breiz vseučilišča, katero se je vstanovilo še le po vstaji Mladoturkov, ki so vrgli prejšnjega sultana v solun¬ sko grajsko ječo. Starodavno me¬ sto Kiva, daleč za Kaspijskem mo¬ rjem v pustinjah osrednje Azije, je bilo središče učenjakov in misle¬ cev že takrat ko je bil Konštatino- pel politično središče sveta Za uče¬ nj aštvo se v Konštatinopelju ni nikdar nič delo, in stara mesta Sa¬ markand, Bohara in mesta v Mali Aziji so bila središča učenjaštva in teologiČnih prerekovanj med tem ko Konštatinopel ni druzega mislil kot na politično'in vojaško moč. Kar je v Konštatinopelju li terarne Vrednosti je bilo naplenje no pri drugih narodih. Književne vrednosti, ki so bile naplenjene v bitkah pri premaganih ljudstvih, so se izmetale v mošeje v Konštati nopelju breiz vsakega reda, in brez da bi se vedelo ali vsaj mislilo, da so, kake posebne veljave. Nekateri sultani so se še nekoliko zanimali za 1 književnost, večina njih je pa knjige mrzila, in kalif Omar je ce to kuril s knjigami znamenite či¬ talnice v Aleksandriji peči za ljud- poko rscini m na- pravoslavnili v zadnjaštvu. , „ Ti turški arhivi pa v splošnem niso zavarovani in prilike je bilo vedno dovolj odnesti knjige in ro¬ kopise, kateri so se komu dopadli. V mošeji sv. Zofije čuvaj;p danes Za krč v želodcu rabite znano in za¬ nesljivo domače sredstvo kakor se ie moral umorjeni pre- ,, T -r, ,• •• . 1 -. , , V T . t ^ alkohol. Peticija prosi zakonoda- ^trtl A n Ari vn r L' / I 1 Vt O VI /C J- činov v Pemnsylvaniji povzročil ske kopelji. V tej čitalnici, ki je stolonaslednik Ferdinand. Neposredna posledica atentata je, da so vsi vladni posli zopet v rokah starega cesarja. Kako se raz vije položaj, kaj prinese bližnja 'bodočnost je mogpče le ugibati. Fran Ferdinand je bil mož trdne volje in značaja, in je imel velik vpliv v politiki. Zagovarjal je tri- a-lizem ter se je kot strog katoli¬ čan zavzemal za to, da se vrne pa¬ pežu posvetna oblast. S tem se je Italiji precej zameril. Dunaj. Avstrija, 30. junija. — “Radi najinih otrok moraš živeti, Sofi,” so bile po uradnem poroči¬ lu zadnje besede na smrt zadetega prestolonaslednika Ferdinanda, ■ katere je šepnil svoji soprogi. U- radno poročilo naznanja nadalje: “Vojvodinja se je naslonila s za¬ prtimi očmi na svojega soproga, tako da je mislil cesarski namest- jo za temperenčne postave. Čuje se, da bode najbrže 1500 kaznjen¬ cev podpisalo peticijo. Tega se je domislil urednik v kaznilnici izha¬ jajočega lista. PUNT NA KITAJSKEM. Chainghai, Kitajsko, 30. junija. — V 50.000 prebivalcev broječem važnem trgovskem mestu Kalgan, 125 milj severozapadno od Pekin¬ ga se je spuntalo 6000 vojakov. U- prizorili so strašne grozovitosti in izplenili mesto, katero so končno zapalili. ROOSEVELT NA DELU Pittsburgh, Pa., 1. julija. — prav dolgim govorom pred ligo naprednjakov v Pennsylvaniji je nik za Bosno, fzm. 'Potiorek kije otvoril The odore Roosevelt toietno sedel prestolonaslednikovi dvojici nasproti, da je strahu omedlela. V tem mnenju ga je še bolj utrdilo dejstvo, da je ■zašepetal prestolo¬ naslednik svoji ženi nekaj besed. Šele ko se je fzm. Potiorek obrnil, ko je zapovedal vozaču avtomobi¬ la, naj hitro vozi, je opazil, da kr¬ vavi prestolonaslednik iz ust. Ko je privozil avtomobil do vladne palače, je bila kneginja v nezave¬ sti. Tudi prestolonaslednik se je zgrudil, ko so dvignili kneginjo. Nadvojvoda je umrl čez kake če¬ trt ure. Nekaj minut pozneje je tudi kneginja izdihnila svojo du. šo. Zavedla se ni več.” Sarajevo, Bosna, 30. junija. — Protisrbske demonstracije se na¬ daljujejo. Več srbskih dijakov je bilo aretovanili, ker so baje izja¬ vili: “sedaj nam ni treba tega sto¬ riti”. Eden atentatorjev, Nedeljo- Gabrinovič, je bil pred dvema le ti izgnan iz Sarajeva, toda posre¬ dovanje nekega socialističnega po¬ slanca mu je omogočilo povratek. Nedvomno je, da je obstajala ob¬ sežna zarota. V Prinzipovem sta¬ novanju so našli precej denarja. Dunaj Avstrija, 29. junija. — “'Strašno, strašno Ali mi res ne ostane nič prihranjeno'!” je vzkli¬ knil stari cesar, ko je dobil vest o atentatu. kampanjo. Bil je navdušeno po¬ zdravljen. Toda njegov glas ni več tako močan, kot svoje čase. V svo¬ jem govoru je seveda napadal se¬ danjo vlado in sedanjo vladno po¬ litiko. MAJOR SPODEN. IVashington, D. O., 1. julija. - — Predsednik Wilsou je potrdil raz¬ sodbo, katero je izreklo vojaško sodišče nad majorjem Koehlerjem 6d zvezne obrežne artiljerije, ki bode moral sedaj sleči vojaško suknjo. Obdolžitve so bile take, da se je motala pri razpravi izključiti javnost. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Piše Wiljem Brunschmid. Turčija držana v mračnjaštvu. Kmalu potem ko je bil Abdul Hamid vržen s prestola in vječen se je začela Turčija dvigati. Prej šnji sultan je prepovedal širiti med ljudstvo izobrazbo, ker je vedel da pride zizobrazbo ljudstvu ko nec au-tokratizmu in da bo nje bila najznamenitejša svoje dobe, so bila dela arabskih, perzijskih, grških, latins/kih, egiptovskih in bi- antinskih mislecev, a vse je šlo v plamen za gretje vode za kopeli. Pred Omarjem še so Turki po¬ kradli več knjig v čitalnici v Alek¬ sandriji,* in so jih prenesli v Kon- štatiniopelj. Ob Črnem morju, po¬ sebno v mestu Trabiizond in na Krimskem polotoku so bile koloni¬ je grških in rimljanskih pisateljev. Palestina je bila nekoč bogata na ustnih pripovedkah, bajkah in mo¬ drijanih; Damask, Antijoh, Efe- sus, Armenia in več mest v Perziji in Turkestanu so bili obdarjeni kraji s pisatelji, filozofi, teologi- ti, matematikarji, pesniki in dru¬ gimi misleci, in dela večina teh so morala romati gotovo v Konštati- nopelj. potem ko so Turki te kraje podjarmili, vendar nihče ne ve nnogo o čitalnicah Konštatinope- Ija. Ta prestolica Turkov ima si¬ cer mnogo knjig, vendar se nikdo ne briga za nje. Turški duhovni so v tem oziru vraževerni lenuhi, kateri ne stremijo po drugem ka- Kor da držijo ljudstvo v nevedno- in vraže^eri, ker nazadnjaško ..i ud st v o je pon’žno in najboljša molzna krava za, 3uho,sko in po¬ svetno gosposko. Ktfjig*. so bile do zadnjih let neredno zložene na po¬ licah v mošejskih arhivah, kjer ph je pokrival prah mnogih let. Zadnje leta so se jeti zanimali vnanji učenjaki za te turške knji¬ ževne zbirke. Prvi, ki je prišel do Idi knjig je bil ogrski pisatelj Dr. Vamberg. Napravil se je na ta ali oni način priljubljenega pri Ab¬ dul Hamidu, kateri mu je dovolil dostop do knjig. Preiskoval je več tednov po pajčevinastih arhivih in slednjič je pregovoril Abdul Ila- mida, da mu je dovolil vzeti seboj neke knjige, ki so bile vzete v Bu- dapesti takrat ko so Turki pod¬ jarmili to prestolico Mažarov.. Pred več leti je nek podjetni ruski učenjak prišel do arhiva v neki mošeji, kjer je našel rani ro¬ kopis svetega pisma, ki še* ni obse¬ gal toliko ukov in zapovedi kot da¬ nes. Odnesel je to stvar v St. Pe- tersburg, kjer je ruska cerkev po- 'zbirko knjig fanatični turški du¬ hovni. Ta zbirka je morala biti ne¬ koč znamenita, ker je ta mošeja najznamenitejša v Konstatinope- lju. Vendar danes je tam le ka¬ kih štiristo vezanih rokopisov : vse drugo se je razmetalo in pokradlo, ker se prešnja leta niso brigali Turki za Vrednost književnosti. Med mulahi, kakor pravijo tur¬ škim duhovnom, so večinoma leni ljudje, ki se ne brigajo za čitamje in pisanje in smatrajo knjige ne¬ potrebne ter jih cenijo bolj radi njih starosti kot pa radi njih vse¬ bine, katere največ ne vedo. Mladoturki so se pa začeli oživ¬ ljati za književnost. Nastavili so komisijo, (ki spravlja skupaj raiz- ne spise, jih snaži prahu v katerem so ležale več generacij, in namen te komisije je, spraviti te knji¬ ževne zbirke v tak red, da pridejo injige v veliko narodno čitalnico, katero nameravajo zgraditi Mlado¬ turki. V Abdul Hamidovi čitalnici v Jildiz Kiosku’ so našli med drago¬ cenimi knjigami tudi mnogo nič¬ vredne šare. V sultanovi zbirki je več rokopisov v orijentalskih jezi¬ kih. Mnogo je tudi angleških, francoskih in nemških krasno ve¬ zanih knjig, katere so dali sultanu ljudje, ki so iskali pri njemu ka¬ kih privilegijev in so mislili, da drži sultan mnoigo na knjige. Ven¬ dar Abdul Hamidu so bile knjige postranska stvar; njemu se ni zlju¬ bilo vbijati glave s študijami; on .ni nikdar čital in je bil jako neve¬ den. V njegovi mladosti je bila njegova izobrazba tako zanemar¬ jena kot je bila zanemarjena iz¬ obrazba njegovega brata, sedanje¬ ga sultana, ki nima nobene kultu¬ re, in mu ni tudi nič zato, da bi si' jo pridobil. Mehmed V., sedanji sultan, ljubi dvorske ceremonije, vendar kar se tiče izobrazbe je na jako nizki stopinji, ker ni čital v njegovem življenju druzega kot kako francosko novelo. Abdul Ha¬ mid je bil strasten skopuh. 'Sprejel je vse, kar se mn je podarilo, samo da je stvar lastil. V nakopičenju svojega bogastva bil je blazen, vendar ni bil izbirljiv kaj je prido¬ bil. Njegova književna zbirka je vsled te lakomnosti po imetju raz¬ ne veljave. V nji so knjige v raz¬ nih jezikih, in med dragocenimi knjigami so pomešani ničvredni ce¬ niki kakih trgovin. Naj večje lite¬ rarne vrednosti so starodavne per¬ zijske klasične pesmi v pismeni okraski Korana. Ti okraski so bili izdelani ko je bilo lepopisje še u- metnost, in Mohamedanci so bili posebni strokovnjaki v okraskih lepopisja zato ker mohamedanska vera prepoveduje slikanje. 'V Abdul Hamidovi književni zbirki je okoli 40.000 knjig. Polo¬ vica tega je cenikev in ničvrednega gradiva. Sultan ni nikdar kupil knjige, in vse mu je bilo poslano. V predsobi čitalnice so visele raz¬ ne stare cunje sultana, v drugi sobi pa nabasani konji, psi, mačke in golobi, kateri so bili ljubljenci sultana, in katere je na ta način ohranil. Richter-jev ANCHOR PAIN- EXPELLER. Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki je ovit" okoli ste¬ klenice. ' Cena 25c in 50c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washing*ton Street RAZPRODAJA KNJIG. Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,.— -60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5' Narodna biblioteka, nepopolna, 24 snopičev . — $2.50 Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.35, Sedajo Pralj Poduk novopriseljencem z ze- , s Pomlad ip t bu ia vsa nala Q " otresti nenarav -i* 1 ' klepajo - el 0 REW YOBK, N. Y. Ko je prebrala, je šla gledat, če res'otroka ni v zibelki in ko se je prepričala, da je izginil, spravila je vso hišo na noge. Toliko vpitja za malovredno stvar! Nič več ni¬ mam Beti tako rad kot prej. Ni imela pravice prebrati dnevnika, če prav Lili zatrjuje, da ji je otro¬ kov angel varuh dahnil to misel v glavo, kajti kaj bi se bilo sicer z njeno hčerkico zgodilo. mljevidom Združ_ držav ... 35„ Zemljevid Združenih držav in Kanade . 30„ Erazem Predjamski.25„ Ženinom in nevestam škof Ant. Bon. Jeglič,.25„ Nihilist . 25„ Slov. nemški in nemško slov. slovar.35„ Roman Johan,a ..20,, Slov. angl. slovnica .1. — Slov. angl. rečnik.1. st Vm hne^ ? N ^ ši r ojaki’ So J dr& zaceli - 0 s “ * “»r ifmS J' °tr e Decedent. -L-etters of'^.dministration having been to Louis Pogorelez. . 1T . ORDERED, That the time with- ^ creditors of the above nam* r. ae< X e< i en . t ma y present claims against ms estate in this court, be, and the same h er eh v 1 « ~ ___ bi se ji tudi ne bilo nič hudega žgodilo, kajti pernico smo tudi po ložili na pripravno mesto. Zdi se mi, da je bila Beti tako 'predrzna in je pogledala v dnev- hik, kaj sem včeraj zvečer napisal. 1 eoui c, CUJLU. IUC octinc Lmited to three months from Iti? hereof; and that the at ? ay , o f October 1914, at ten o’clock A. rtiii? -iTr ie ^vo^ate Gourt Rooms at the ?ouse at Duluth in said County, } he same hereby is, fixed and a ^ Lime and plače for hear- the examination, adjustment nrSaS+A? 811 ?® of such - claims as shall be presented -svitmi 11 the time aforesaid. licitinS°„S e * 1 l®V eof be given by the pub Vettnit f thls or< 5er in the Narodni vestnik, as provided by law Dated, Duluth, Minn., July 1 , 1914. S. W. GILPIN, J ud ge of Probate, Seal, Probate Court, St. Louis County. N. V. July 2, 9, 16 , > 14 . SPOMINJAJTE SEl VSAKI PRILKI ZAVETIŠČA V Mali oglasi - Mb« NA PKODAI je nova petsobna hiša iilj Si;prej j, PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. Prank Remic, lusk. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec Balnhton, Pa. Math. Malovrh, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. Frank Sedminak, Yukon. drugi blok od (banke v Gi Cena $1500. Lastnik a lutka. _ a Pišite na A. B. 405 ^ Str- (7—9 ^ PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom ? V zalogi imam vedA« go po nizkih cenah- Anton Smolit Auror* lega priznanja, je pc baviti Princij spisi,’ ko je s ijskcmn polku \ enoletni prostovc ‘ega časa je baje priš irtiti kakega čla: 'ine, ki v izredni i ' 8 na usodo d vojn o je bral v nekem o nameravane da v Bosni ^ sv ojo namere revolucionar] ' T Belgradu si t Ferdinanda Povedal je rabil. pa m. le hotel Princ '“naslednika na u ,IS0 ' t«la v ra; ,&«««• o ■'»lil 8 ‘ “ ,t0 ' SS r;; videti, j grocerijo in ^ Ba ta ^ ^ r gla na-, nas Protn 0 ln °gel 7*avai v h . 1 s ti OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve ■ land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Prank Blatnik, Walsenhurg. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. ril novo krojačmeo- c| obleke, naj si bo zem Se priporočam JOHN DEBEI> 413 Monroe St. MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Peter E. Barich, Walkerville, Mont. Martin Šetinc, Bear Cretk. DRUGI KRAJI. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. John Ruzich, Wardner, Idaho. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven dar je boljši:drži, nego lovi. NAZNANILO' Av 4 e a dol8 ° „ v. Ja > Naznanjam Vam, Je Podpisani pi irodani vo na Ely, . ^ er se o 001 : Posestvo J e vsake vrste tr f V ^iti* je, za cene se je Joseph S® 5 j, GreaK? • -Si’!*; glii ,i '3®-> 6. ‘ la dn AS •I EhNhaF^ 5 'H i iel* L 1 Je v ev . ? st avek p0s t N4 M del ai PRODAJ NA Raspotna pim v^rtom- _ va rD^ ka ima svojo 1 ■ a rii'ia e co. Najemnina „ kron . Lepa P r f ei ja, j SkN' b ' ■ denarja. Kate rC ° na: 552 liaua naj P jse SuP er (2-7) .. South >!? k - 4 m, 'iSft j ie %%