Naša naloga: ^ ? Probuja in napredek naroda! ^ * Naš namen: ^ < V edinosti in slogi do cilja! >¥< * NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. >i< Največji sloVci jfj v Zedinjei ^ The Largest i the United Sta 7 ere. ji votednik * rvah. j. °W ***»«. ^ \ URADNOGLaŠILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE. FOREST CITY, PA. — OFFICJAL ORGA N OF THE SLOVENIAN CATHOUC BEN'T SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CITY, PA. No. 6. —Št 6. DULUTH, MINN., MONDAY, JANUARY 19, 1914. — PONEDELJEK, 19. JANUARJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. POROTA NA HOUGHTON OBDOLŽI UNIJO ZAROTE. A MOYER-JEVO DEPORTACIJO SE NI STORILO NIČ. STAVKARJI SO OBDOLŽENI NOŠENJA OROŽJA. URA¬ DNI ZAPISKI V WASHINGTON KAŽEJO KAKO SO SI BAKRENI BARONI PRILASTILI MILIJONE. pr ‘Uk a ^Houghton, Midi., 15. januarja. I j E ^Porota, ki je preiskovala položaj ^ 24 aa bakrenem okrožju, je predloži¬ la sodniku O Bryan obtožnico, v * nas,. «nah " bn B >1 ^2 kateri se dolži Charles H. Moyer- M INN. 1 Sil Janj e denr ohrestuje po Union la« glavni bank in naše cene? žbe proti ognji e v ih. — Z ni i delničarji. ia in vse druge unijske voditelje zarote, namenjene preprečiti de¬ lavcem delati. V obtožbi je nave - | pT Lr ^enih devet in trideset zarotnikov. ■' Kar se tiče napalda in izgona luth IVI; Mo yer -ja, se velika porota še ni Vie zmenila. Obdolžilo se je pa stav karje, da so nosili skrito orožje, da bi ž njega pomočjo zabranili nestavkarjem delo. Aretirani so bili vsled te obtožbe štiri Finci, ‘ CH ’ t%H ^ a teri so bili že aretirani 11. de - cernbra v izgredih na South Ran- A M U ge. Dolži se jih, da so imeli pri se- '*■ NA bi revolverje. Vječili so tudi tri unijske voditelje. Štirna j«t unij - cev je bilo spuščenih dosihmal, vsak pod varščino $1000. — Kar se tiče te obtožbe je škoda zgubiti vsako besedo. Na veliki poroti je devet članov zoperdelav - i t rogim drh ske Citizens Alliance, kateri so majhujši sovražniki stavkarjev. Nasprotno pa ni na poroti niti enega stavkarja. Niti za govoriti ni, da 'bo taka porota vse storila, Jda .se vrže vse delavske voditelje v ječo. Taka je pravica danes na Michigan. James McNaughton-ov šofer, eni menežer rudnika in Čla¬ ni Citizens Alliance sodijo stav - 1 karje in delavske vodje! Za priče so bili poklicani McNaughton, šest rudniških menežer jev in osta¬ li vsi iz Citizens Alliance in neka¬ teri neunijcev — stavkarja nobe¬ nega. To je taka pristranost, ta¬ ka krivica, da se jo grabi lahko [kar z rokami. Poleg te krivice je |pa guverner Ferris zoper kongre- [sno preiskavo razmer in povoda j za stavko. Tako se je izrazil v br¬ il i I zojavki. katero je poslal predsed- ll^ 1 niku IVilsonu. Izmed dveh izjem je vsa michiganska posvetna gos- _ poska zoper stavbarje in na stra - I IT ni kompanij, katere podpira na vso moč tudi duhovstvo in trgov- i stvo. Da je v očigled tega za stav- l karje trda borba, je več kot sa- movmevno. Sramota je, da se pod- £ pira tiste roparje, ki so vkradli ljudstvu Združenih Držav boga- t*T ru( luike; vrhu tega so pa ciga- U li Lnili delavce kakor niso ciganjeni lA I v nobenem drugem rudokopu v Ameriki. Bakreni baroni nimajo nikake postavne posestne pravice do o - koli 68.000 akrov zemljišča, na ka¬ terem so bogati bakreni rudniki. To dejstvo se je ravno izkopalo iz Starih spisov in knjig v tajniškem Oddelku notranjih zadev v Wa- L shington, D. C., in je uradno po- Irtrjeno. Dne 9. junija 1886 bi se imela "vložila tožba zoper bakrene baro¬ ne, ki so si nepostavnim potom [Prilastili zemljišče, katero, spada Združenim Državam. Ta tožba se ni nikdar vložila; in tu ne smemo Pozabiti ma pregovor: “Kdor maže la vozi.” Bakreni baroni so ne¬ dvomno mazali na pravem mestu, zato je tožba zaspala. Posledica tega je bila, da je prišel zemlji¬ ški komisar Sparks s tedanjim vladnim tajnikom Lamar v spor; Sparks je bil ob službo, Calumet in Hecla je pridružila tujo zemljo Lamar pa je najbrže dobil cele vreče cekinov. Danes je isto bogato rudarsko zemljišče zopet na dnevnem redu v Wasbington D. C. In to je isto zemljišče, 'kjer je, po obdolžbi de¬ lavskega tajnika zvezne vlade, Viljema B. Wilson, napravila Ca¬ lumet in Hecla družbe dve sto milijonov čistega dobička s kapi¬ talom le en in četrt milijona. Ba - kreni baroni vedno kričijo, da so opravičeni zahtevati milice in vpo- sliti gunmene, da varujejo “njih lastnino.” A ta lastnina v kateri so delovali stavkarji po 11 ur na dan za nizko plačo ni njih ampak je vladna, je vseh podanikov Zdru Ženih Držav. Kongres Združenih Držav je po¬ delil to zemljišče tej privatni kom paniji, da. zgradi neki prekop na ozemlju znano pod imenom “Por- tage.” Ta privatna kompanija ni nikdar zgradila prekopa, in ko je kongres vprašal .jg s prekopom, je dobila kompanija od tedanjega guvernerja države Michigan sleparsko potrdilo, da je prekop povoljno izvršen, in to potrdilo je kompanija poslala kon¬ gresu. Kompanija je potem uredila stvar tako, da so delničarji vzeli kot homesteade najbogatejše rud¬ niško zemljišče. To je bilo zoper odlok Združenih Držav, s 'katerim so bila izvzeta od homesteadov vsa zemljišča v katerih je ruda. Kompanija in delničarji so toraj osleparili Združene Države in so taikorekoč vkradli podanikom te republike “njih” sedanje rudni¬ ke. Meseca februarja 1886 je vložil senator Preston B. Plumib iz Kan¬ sasa predlogo, da se to zemljišče zapleni in priklopi zopet zveznim zemljiščem. Vendar ta predloga je umrla, ker je najbrže zopet kedo mazal. V IIistory of the grea.t Ameri - can fortunes,” katero zgodovino je spisal profesor Gustavus Myer, je razvidno poročilo zemljiškega komisarja Sparks, kateri je bil spoden iz službe. To poročilo pravi med drugim, da je “Portage Lake canal” ničvredni jarek in popol¬ no sleparstvo. On nadalje nava - ja, da kompanija ni sprejela po¬ darjenega zemljišča kakor ga je kongres odmeril ampak je zemlji¬ šče s sleparijo premerila, podku - pila je posvetno gosposko, in je izbrala okoli 100,000 akrov naj - bogatejše rudarske zemlje. Zvezna vlada ima dovolj doka - zov, da je bakreno ozemlje ukra - deno prebivalstvu Združenih Dr¬ žav, in kongres bo najbrže to vprašanje popolnoma presejal. Ba¬ ti se je, da bodo tudi v bodoče bakreni baroni mazali in — lahko vozili. J, kapitan volturne OPROŠČEN. London. 16. januarja. — Vsled odloka sodišča, katero je postavilo britansko trgovsko zbornico, da preišče krivdo ponesrečenega par¬ nika Volturao, na katerem je na¬ šlo smrt 132 potnikov dne 11. ok¬ tobra 1913., so kapitan Francis Ineh in oficirji oproščeni vsake krivde glede požara ali zapušče - nja parnika. PODMORSKI ČOLN NE PRIDE NA POVRŠJE. Plymouth, Anglija, 16. januar¬ ja. -—- Britanski podmorski čoln ‘A. 7 ” je pri vajah ostal pod vo¬ do in strokovnjaki so mnenja, da ne bo mogoče pomagati 17 mar- narjem, ki so v podmorskem čol - nu. Rešilni parniki so šli takoj na pomoč na prostor kjer so prihajali na površje zračni mehurji. NA BALKANU SE ZOPET ZBIRAJO OBLAKI. Napetost je skrajna. Grčija se bo¬ ji Turčije. Prosi velevlade po - sredovanja. V Albaniji še m miru. Bern, Švica, 16. januarja. — Grški ministerski predsednik Eleutheris Venizelos išče pomoči pri velevladah da bi preprečile zopetno vojsko med Grčijo in Tur- čipjo. Ministerski predsednik pov- darja, da je Turčija na robu voj¬ ske z Grčijo odkar je postal En- ver Bej vojni minister Turčije. Grčija se boji vojske, ker je Tur¬ čija močnejša na suhem, in odkar je kupila Turčija braziljanski dreadnught Rio de Janeiro, je tu¬ di močnejša na morju. V svojih konferencah skušal je tudi Venizelos doseči podaljšanje časa glede vmaknjenja grškega vojaštva iz istega dela ozemlja, ki je bilo priklopljeno Albaniji, po¬ pravo mej med Albanijo in Grči¬ jo in trajbo posestvo večine egej¬ skih otokov. Položoj v Albaniji je skrajno napet in velevlade si prizadevajo preprečiti zopetni izbruh vojske. Nemčija je predlagala, da naj Ita¬ lija in Avstrija pošljete vojaštvo v Albanijo, in vsled tega ležijo bojne ladije teh dveh držav pred albanskim obrežjem. Trozveza je zvedela, da hočejo Turki vnemati vedni punt Alban¬ cev na grški meji. TRI PREMOGARJI USMRČENI PRI PADCU. JHuffi^Hfy' Kahs. * 1C' j anhŽTjf! Tri premogarji so bili danes usmr¬ čeni, ker je padel “cage,” v kate¬ rem se je spustilo v premogovnik šest premogarjev, 100 čevljev glo¬ boko. Premogarji so šli na delo v premogovnik št. 7. Spencer - Ne\v- lins družbe. Ostali tri premogarji so težko poškodovani. Vrv, na ka¬ teri je “cage” visel, se je vtrga- la, in vse skup je strmoglavilo v globočino. Kriva nesreče je kom¬ panija, ker ni pregledala v kakem stanu je vspenjača. UMORI ŽENSKO STORI SAMOMOR. Los Angeles, Cal„ 16. januarja. Na samotni cesti v okolici Long Beaeh. so našli ljudje v avtomo - bilu trupli Mrs. Viola Kerr in Artur E. Cunninghama, 'katera sta tržila z zemljišči. Navidezno sta se borila, in je Ounningham v borbi ustrelil Mrs. Kerr, ko jo je tiščal na svoje prša, in potem je ustrelil še sebe.Cun - ningham je, bil oženjen in zapušča štiri otroke. Vlačil se je z omože- no bogatinko Kerr, ki zapušča dva sina. Mrs. Kerr je bila jako cer¬ kvena. GOETHALS GUVERNER KANALSKEGA OZEMLJA. VLtshington, 16. januarja. — Tajnik Garrison je predložil pred¬ sedniku Wilson načrt za trajno vladi za panamsko kanalsko ozem¬ lje. Kanalska komisija bo najbr¬ že nadomeščena z drugo komi- sijo, katera bo imela vse kanalske zadeve v rokah. Guvernerjem pa¬ namskega kanalskega ozemlja bo najbrže imenovan Col. George W. Goethals, kateri je vodil zgradbo panamskega prekopa. Naše trgovsko poročilo. POZIV. Našega zastopnika Mr. John So- dec-a prosimo, naj nam naznani svoj natančen naslov za en teden naprej, kjer se bode nahajal, da mu bodemo poslali knjige in druge stvari, tikajoče se zastopništva. — Rojake prosimo, da ga na ta poziv opomnijo, kadar jih bo obiskal. NARODNI VESTNIK. “NARODNI VESTNIK” je največji slovenski polutednik v Ameriki in je glasilo Slovenske¬ ga katoliškega društva sv. Barba¬ re s sedežem v Forest City, Pa. “Narodni Vestnik” ima svojo po¬ vsem moderno opremljeno tiskar¬ no in je unijski list. V industrij¬ skih borbah stoji ved no na strani pravice, na strani i koriščanega delavstva. Načelo “Njbrodnega Vestnika” je širiti zdravo izobra¬ zbo in praktični življenski pouk, ker le izobražen in praktičen člo¬ vek se zamore otresti vraževernih misli, in zamore korakati naprej v svobodo in v blagostanje. “Narodni Vestnik” deluje za industrijelno, politično in gospo¬ darsko organizacijo delavstva, ‘ker ve, da zamore le organizirano in združeno delavstvo in ljudstvo zahtevati in doseči pravico. Časi so resni, zato je tudi čtivo v “Na¬ rodnem Vestniku” resno. Za pe¬ smi se mi ne bijemo; mi se bijemo za vsakdanji kruh; mi se bijemo, kjer potreba, tudi v angležkem je¬ ziku, da dosežemo svoj cilj. Naš oster nastop v angleškem jeziku proti avstrijskemu konzulatu v St. Paul, kateri je z;' »rahljal svo¬ jo uradno moč napram našim roja¬ kom, je zbudil splošno pozornost v angleških dnevnikih, tako, da so sodniki v Duluth poslali po “ Na¬ rodni Vestnik”. Mi se zavedamo svoje dolžnosti, mi se zavedamo svobode govora in tiska; za pra¬ vico gremo vedno nevstrašeno v boj, in orožje naše je vsikdar na- brušeno, da odb .jemo lahko ‘sak neosnovan 'napCd na pravico in resnico. Kazati našemu ljud - stvu svet v pravi luči in voditi ga v socijalni in gospodarski napre¬ dek, to je naš namen, in mi trdno upamo, da nas bodo pri tem delu cenjeni rojaki in cenjene rojaki¬ nje podpirali. Mi potrebujemo na¬ ročnike, vi potrebujete Narodni Vestnik; delujmo skup za napre¬ dek vseh. Zahvaljujemo se našim cenje - nim naročnikom in naročnicam, našim cenjenim dopisnikom in do pisnicam za njih dosedanjo prija¬ teljstvo, in nadejamo se njih na- ■daljne naklonjenosti Poročajte vse prosimo — le osebnosti se ogibaj¬ te. Širite Narodni Vestnik pri vsa¬ ki priliki. Naročnina je bila in bo, če se list ne poveča, le $2., na le¬ to. Vse, 'ki so zaostali z naročnino, opominjamo, da jo nemudoma po¬ ravnajo, sicer jim bo list vstav¬ ljen, in zapaden ostanek iztirjam. Vsak vidi na pobotnici kedaj je naročnina potekla. Stavbarje smo voljni počakati z naročnino, če naznanijo, da bodo plačali, kadar se razmere vredijo. Obračamo se na naše cenjene zastopnike, da poberejo zapadlo naročnino, da dobijo nove naroč¬ nike in naročnice, in da nam po - sijejo vsaj do 15. februarja obra¬ čun vseh naročnikov in knjig. To podjetje je delniško podjetje, in mi hočemo in moramo predložiti delničarjem letni račun. Kapital tega podjetja je $10,000., in če hoče postati kedo delničar, naj se qbrne pismeno na naš naslov. Ka¬ kor so prošeni za delovanje za - stopniki, tako pričakujemo tudi od delničarjev, da bodo oživeli in nekaj storili za podjetje naj bi se zanimali vsi in vsak. Zahtevajte od istih, s katerimi tržite, da ogla¬ šajo njih blago v Narodnem Vest- -iiku. Priporočajte istim, kateri ra¬ bijo kafcoršnekoli tiskovine, da jih naročijo pri nas. Kdor pošlje pet novih naročni¬ kov, dobi “Narodni Vestnik” za eno leto zastonj. Slik ne pošilja¬ mo več, pač pa damo zastonj mesto njili, za vsako celoletno naroebo, staro ali novo, katera se pošlje na¬ ravnost nam, knjigo:: “Navodila, kako postati državljen,” Rojaki in rojakinje, “Narodni Vestnik” je za Vas, bodite tudi Vi za njega. Uredništvo in upravništvo “NARODNI VESTNIK’ POVODENJ RAZTRGA JEZ. LJUDSTVO BEŽI. Petnajst čevljev visoka stena vode vdere po soteski. Jez je držal tri biljone galon vode. Vse ljudstvo se je rešilo., škoda znaša blizu četrt milj ona. Piedmond, W, Va., 15. janu¬ arja. — Danes malo pred poldnem je spustil jez Vest Virginia Pulp & Paper kompanije v Dobbin, IV. Va., kateri je jezil severni tok Potomac reke, in stena vode, pet¬ najst čevljev visoka, je drla po dolini. Ljudstvu v ozki dolini se je pravočasno naznanilo o grozeči nesreči, da je še pravočasno zbeža¬ lo na griče. Jez je bil 1075 čevljev dolg in 90 čevljev visok in je držal nazaj vodo tri in pol milje daleč. En tisoč milijonov galonov vode je bilo zajezene. Voda je napravila za okoli četrt miljona dolarjev škode, k sreči pa ni bilo nobene človeške žrtve, ker se je ljudem o pravem času o povodnji naznanilo. Prebival¬ stvo se je vrnilo nazaj v domo - vanja. DRUŽBE IN PREMOGARJI BODO ZBOROVALI. Indianapolis, Ind., 15. januar¬ ja. — Danes so se tukaj snidili družbe in premogarji iz Indiane, Illinois, Ohio in iz zapadne Penmsyl vanije, da se določi dan zasedanja za sestavo nove plačilne lestvice, ker poteče sedanja pogodba med premogarji in lastniki premogov¬ nikov marca; - • Z delom ne bo treba zaradi te¬ ga prenehati, ker so premogarji voljni ostati pri stari plačilni le¬ stvici. V Indianapolis ima svoje dvo¬ letno zborovanje United Mine Workers of America. Sejo bo imel tudi majnarski oddelek American Federation of Labor. Charles H. Moyer, predsednik Western Fede¬ ration of Miners se bo vdeleži! borovanja. JAPONSKA PRIČNE POMAGATI NESREČNIM. MORNARICA PREVZAME VODSTVO NA PROSTORU OGNJENIŠKE NESREČE. VROČI PEPEL LEŽI V JRAJIH 4 ČEVLJE VISOKO. AMERIKA PONUDI POMOČ. STO - TINE MRTVIH V NOVIH HEBRIDIH. Kagošina, Japonska, 16. janu¬ arja. — Danes zvečer se je zopet ustavila brzojavna zveza med tem mestom z ostalim svetom. Morna¬ rica, katero je poslala japonska vlada je vzela v roke vodstvo in deluje se na vse kriplje za red. Mnogo ljudi, ki je bežalo iz me¬ sta se vrača. Večina hiš je razde¬ janih in ljudje živijo na prostem. Bojne ladje so pripeljale potrebno hrano. Škoda je neprecenljiva. Do sihrnal ni mogoče ceniti številk)' mrtvecev, ker ležijo podrtije glo - bdko v pepelu. Kolikor se ve za otok Sakura, ni nobenega živega bitja na njem. Ves otok je pokrit s pepelom, di¬ mom in žarečo lavo. Ognjenik, ki je na tem otoku, je nabljuval pe¬ pela do štiri čevlje visoko. Vro¬ čina je strašanska na otoku. Mor¬ narji so rešili iz otoka Sakura 33 ljudi; vse dnugo je najbrže mrtvo. Med rešenimi je učitelj, kateri je vzel s seboj iz šole podo¬ bo cesarja. Ti beguni so se skri¬ li v podzemsko jamo blizu morja. Gotovo je, da je mnogo prebival¬ stva zbežalo iz otoka na ladje, a tisoče jih je našlo smrt. Ognjenik še ni prenehal blju¬ vati in jap. znanstvenik je ogla¬ sil, da nevarnost še preti. Znan¬ stvenik v Kogošina, kojega nalo¬ ga je bila paziti na ognjenik, je storil samomor, ker ni naznanil prebivalstvu bližajočo se ne - srečo. IVashington. 16. januarja. — Predsednik Wilson je proglasil apel na prebivalstvo Združenih Držav naj bi potom Rudečega križa prebivalstvo pomagalo Ja¬ ponski. Ponudbo za pomoč in br¬ zojavko simpatije je Wilson po - slal japonskem cesarju. Victoria, B. C. 15. januarja. — Ve*6 sto domačinov je vjela la¬ va iz šestih novih ognjenikov na otoku Ambriju, ki je eden izmed otočja Novi Hebridi. Zapadni del otoka je ves vničen. Gromenje v zemlji je bilo strašno. DVA HOTELA ZGORELA ČETRT MILIJONA ŠKODE. Winnipeg, 15. januarja. — Dva najstarejša tnkajšna hotela sta zgorela rano danes zjutraj. Go - sti so se rešili večinoma le v noč¬ ni obleki. Hotel Manitoba je po - polnoma vpepeljen in hotel Iro - quis istotako. Škoda znaša žez pol miljona dolarjev. EKSPRESNI URADNIK IN $13.000. — ZGINILO. Pittsburg, Pa., 15. januarja. — Danes se je prišlo na sled, da je zginil po noči 12. t. m. v uradu United States ekspres kompanije v Comnelsville, Pa., zavoj v kate¬ rem je bilo $13,000. — Detektivi iščejo nočnega uradnika Ralph Wyanta, ki je tudi zginil. Denar je bil najden v loncu mo¬ ke na domu tatovega brata Fred B. Wyant-a. Bilo je še $12,000. — denarja. CESAR VILJEM POSTAL DRVAR. Berolin, 16. januarja. — Nemški cesar Viljem se je spravil nad dr¬ va. V njegovih gozdih v Sans Son¬ ci park bo podrl ali razcepil vsaki dan pol klaftre drv. Zdravnik je dal mogočnem ce¬ sarju Viljemu II. ukaz, da mora od danes naprej delati, da se mo¬ ra bolj pregibati in potiti, če ho¬ če doseči starost. Najel je delav¬ ca in tako podirata, delavec in ce¬ sar drevje, vlečeta dolgo žago in cepita drva za v peč. Cesar je ner¬ vozen in ne more spati in sekanje drv je gotovo zanj dobro zdravilo. PORTUGALSKI ŽELEZNI¬ ČARJI V SPLOŠNI STAVKI Lisabop, .15. j^nuajju. — g da¬ našnjim dnem je vstavljen v repu¬ bliki Portugal ves železniški pro¬ met vsled splošne stavke železni - carjev. Tretjino železnic spada dr¬ žavi. AMERIKANKA MRTVA POLEG JAPONCA. RoSlyn, L. I., 14. januarja. — Ko je danes zjutraj družina Elnier Stevenson-a pričela preiskovati zakaj jo ne pričakuje zajutrek, našla je Masuski-ja njih japonske¬ ga kuharja mrtvega v svoji spal¬ nici na postelji, in poleg njega je ležalo mrtvo truplo neznane žen¬ ske. Oba sta bila ustreljena in po¬ leg njiju na tleh je ležal revolver. Neznano je, če sta vsak sebe ustre¬ lila, aili če je ustrelil eden drnzega in potem sebe. PRVI ŽENSKI DIPLOMAT JE NORVEŽINJA. Kristjanija, 15. januarja. — Go¬ spodična Heurietta Hoegh, še le 27 let stara, je prva ženska diplo- matinja. Norveška vlada ji je po¬ verila poslaništvo v razburkani Meksilki. ROTHSCHILD KUPI BEILISS-U FARMO. Kijev, Rusija, 17. januarja. — Žid Mendel Heiliss, kateri je bil oproščen usrmčenja kristjanske- ga dečka Andreja Jušinsky, je od¬ potoval z svojo družino v Jaffo, Palestina, kjer mu je kupil židov¬ ski milijonar baron de Rothscbild farmo. PODGANE IMAJO DRAGOCENO GNJEZDO. New Yonk, 15. januarja. — Še podgane v Nevv York so postale ošabne in potratne. V nekem za¬ boju za čevlje so našli 1 podgan- sko gnjezdo, ki je bilo narejeno iz samih bankovcev, petakov in de - setakov. Gnjezdo se je oddalo Mrs. A. E. Brown, vladna uslužbenka, da sestavi iz košeekov bankovce. Podgane so znesle za gnjezdo za okoli $500. — bankovcev. MLADA ZAKONSKA ZASTRUPLJENA S PLINOM. Minneapolis, Minn., 13. januar¬ ja. — Tajnost objema smrt Artur¬ ja W. Stevens, 20 let star, in smrt njegove 19 letne žene s ka¬ tero se je poročil pred tremi me - seči. Najdena sta bila v njiju so¬ bi na Henmepin Ave. v objemu mrtva. Sorodnikom in prijateljem je uganjka zakaj bi mladoporoče- na končala življenje sama. Policija preiskuje krivdo moža; vendar je mnenja, da je mogoče žaloigra vzrok nesreče. Cev za plin je bila najdena vsaksebi, in sumi se, da jo je mož nalašč potegnil na razen, ali je pa padlo kaj na njo, kar jo je potegnilo narazen. Truplo ženske bilo je mrzlo, ko je bila tragedija razkrita; truplo možkega bilo je še toplo. On je držal ženo v objemu. ZEMLJA SE TRESE V ITALIJI. Leghorn, Italija, 16. januarja. Šest hudih potresnih sunkov je povzročilo zmešnjavo v tem me¬ stu. Zemlja se je začela tresti da¬ nes zjutraj ob 4. 25 in tresenje je trajalo do 9. 27 dop. OSEMURNO DELO V LESNI OBRTI. Aberdeen, Wash, 16. januarja. Delegati International Union of Shingle Weavers, Sawmill Wor- kers and 'Woodsmen so vsprejeli resolucijo za osemurno delo in naj¬ nižjo plačo $2.25. za delavce lesne industrije. Nova plačilna lestvica in osem¬ urni delavnik stopi v veljavo z dnem 1. maja 1914. Pri tej uniji' je 10,000 članov, večinoma na za- padu. PRETEPE OTROKE DAVI UČITELJICO Parsous, Kans. 16. januarja. — Nadučitelj Frank Llewellyn, ka¬ teri je navidezno zblaznel, je hu¬ do pretepel več otrok in davil je učiteljico. Otroci so bežali prestra¬ šeni in le farmerjem se je zahva¬ liti, da je učiteljica še pri življen¬ ju. Nadučitelj je bil tožen, da je pretepal nekega šolarja in od ti¬ stih mal je bil vedno zatopljen v Skrbeh, vsled cesar je postal zača¬ sno blazen. SLOVENSKO KATOLIŠKO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. fanuarfa 1902 v državi Pennsytvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLTN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. EVELETH. — Vsem elanom društva sv. Barbare, postaja št. 30 v Eveleth, Minn, kateri niso bili na zadnji redni mesečni seji dne 4. januar - ja 1914 se naznanja, da naj se za¬ nesljivo javijo postajnemu tajni¬ ku, ker mora vsaki član sporočati kedaj je bil rojen in kedaj je v društvo pristopil. Le na ta način je mogoče razvrstiti člane v let¬ nike v katere spadajo, in nazna - niti vsakomur kolikor bo plačeval Brez teh podatkov ni mogoče knjig vrediti. Vsak član naj to blago - voljno vpošteva in zglasi se naj na spodnjem naslovu: John Pogačnik, tajnik, 106 Norman Ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169Victor Ave., Detroit, Mieh. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, \Vitt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. DULUTH. — Vozni red na železnici med Duluthom in jeklarno, New Du - lutk in Fond du Lac je .prenare - j m. Sedanji večerni vlak, ki je odpeljal iz Dulutha ob 5 uri po ¬ poldne bo odpeljal iz Union po - > čaje ob 5.30 popoludne in Fond < u Lac zapustil bo nazaj vozeč rb 6.15 pop. Poleg tega bo vozil med New Dulth in West Duluth posebni vlak. Zapustil bo New Duluth ob 6.05 pop. in privozil bo v Vfest Duluth ob 6.35. — Ivan Zorja, kateri je vstrelil policaja Mooney v New Duluth, je bil obsojen v dosmrtno ječo v Stilhvater, Minn., kamor je bil te dni prepeljan. — Narodni Vestnik bi kmalu šel v zrak in v pepel. Pred nekimi dnevi se je vžgalo na neznan na - čin v podstrešju v Manhattan Building, v kojem poslopju je tu¬ di tiskarna in urad Narodnega Vestnika. Poslopje je eno največ¬ jih v Duluth itn vsi ognjegasci so bili mahoma na mestu požara ter so ga hitro zadušili. Škode je oko - li $3000. — — Ljubosumnost radi nekega 16 letnega dekleta, ki je hodilo še v šolo, je povzročila dvojni umor in en samomor na Poupore’ s Siding, postaja na Great Northern želez - niči med Carlton in Floodvvood. Harry Reely, 35 let star, je ustrelil 60 letnega Sandy Rogers-a in 57 letnega David Craig-a, in potem je ustrelil samega cehe. Ro- gers in Craig sta bila stara bečlar- ja in sta živela skup. Vsi trije bili so samski. Reely je bil blazno zaljubljen v 16 letno Noro Hall. Dekle je bilo pri svojih starih stariših kateri bivajo nasproti hiše ustreljenih Rogersa in Craiga. Predzadnji petek je dobilo dekle pisemce od Heely-ja kateri ji je prepovedal obiskavati hišo Ro - gersa in Craiga; zagrozil je, da bo Heely oba ustrelil, če bo dekle ho¬ dilo k njima. Dekle je pokazalo pismo svojim starim starišem, in se je šalilo s pismom med prija - teljicami. Drugi dan je obiskal Reely de - kleta v hiši starih starišev. Imel je puško v rokah. Dekleta ni bilo doma, zato je odšel s pripombo da ve kje je. Okoli ene ure pred¬ zadnjo nedeljo zjutraj so šlišali sosedi strele, pa zmenil se ni nikdo za stvar. V nedeljo zjutraj ko se je zdanilo je našel farmer Matt Bo- land truplo Reely-ja blizu njegove bajte. Reely-jeva glava je bila raz¬ streljena. Pozneje so našli v bajti truplo Sandy Rogers-a, ki je leža¬ lo v krvi, s strelom skozi vrat, in v drugi sobi našli so truplo Craiga z razstreljeno glavo. Mnenje je, da je šel Reely v baj¬ to, ko sta Craig in Rogers spala in je v spanju ustrelil oba, šel do¬ mu in počil tudi sebe. Reely in Ro¬ gers sta bila Stara norca, ki sta huda tekmovala 'za šolaricami. — V sredo večer bo velika ro - koborba v avditoriju med poljskim rokoborcem Gustavom Fristensky in ruskim rokoborcem Ivanom Mamutoff, kateri je bil kot kozak v osobni straži ruskega carja. Fristensky je eden najmočnej - ših Poljakov in Mamutoff je naj - večji rokoborec sveta in eden naj¬ močnejših mož. Ta dva rokoborca sta prvič v Združenih Državah in kedor ima priliko ter s§ zanima za rpkoborbo naj si ogelda borbo v sredo zvečer v auditoriju v Duluth. — V našem uradu so se zglasili: Rojaka Anton Gradišar in Leo - pold Jenko iz New Dulutha. Pri - peljala sta ženo rojaka Jenko v bolnišnico St. Mary radi poroda Rojak Jakob Ahčin, Eveleth, Minn. CHISHOLM. — Sprejmite te le vrstice v naš delavski list. Zahvaljujeva se iskreno sobra - tom in sestrom društva Friderik Baraga št. 93, K. S. K. J., na Chi- sholmu, ker so vsi potrdili na me¬ sečni seji dne 11. januarja 1914 predlog sobrata podpredsednika, rojaka Alojzija Baraga, da bo omenjeno društvo podpiralo mene in mojo ženo iz društvene blagajne za poravnanje asesmentov. Presr- čna hvala vsem, in vsem želiva zdravje in srečo! Srčna hvala tudi Slovenski tis - kovni družbi v Duluth, Minn., ker mi vzdržuje naš podučni list Na¬ rodni Vestnik. Kadar bom zdrav zadelo bom drage volje naročnino plačeval. Rojaki podpirajte in širi¬ te Narodni Vestnik! Ferdinand Ravšelj. ELY. — Poročam vam, da se je zbu - dilo pevsko in dramatično društvo Simon Gregorčič, katero je spalo dve leti in 9 mesecev! Pevovodja bo naš mojster petja in godbe, ro¬ jak Ivan Boljka. Pevcev se je pri¬ glasilo že 24. Pevsko in dramatično društvo sodeluje in se bo najbrže (zjedinilo s čitalnico, tako, da bo - mo delovali vsi skupno, vsi roka v roko. Rojaki, in tudi naše do - bre pevke rojakinje, vsi ste vab - ljeni k sodelovanju. Pristopajte k temu društvu ali pa k Čitalnici, ker pri obeh društvih se vam nu¬ di izobrazba im razvedrilo. Člana¬ rina pri Čitalnici stane 25c na mesec, in zato malenkost imate na razpolago razne časnike in knjige, naučite se lepega petja in drama - tike. Vpisati se zamore ob nede - ljah v čitalniških prostorih. Neka¬ teri pravijo, da nimajo časa. Vsem tem je prilika delovati za narodni napredek in za narodno izobrazbo kot podporni člani. Pozdrav in na zdar! John Teran. MOOSE LAKE. — Tri majhni otroki so zgore¬ li farmerju Sakri Jolsela. Ogenj je nastal v hiši na neznan način, ko so bili otroci sami doma. Ko so sosedje opazili požar so hiteli na pomoč, vdrli so v gorečo hišo in potegnili so ven že mrtva trupla otrok. Hiša je zgorela do tal. O- troci so bili v starosti od 7 mesecev do 4 let. Oče dela na Ely in se je naselil na homestead še le pred enim le - tom. Mati je bila odsotna od doma komaj pol ure, ko je začelo go reti. Stariši ne puščajte otrok samih v hiši. RAUCH. MINN. — Dne 14. januarja smo se mu¬ dili rojaki v glavnem mestu na - šega okraja v International Falls zaradi državljanskih papirjev. Državljani smo postali: Tom Shu- ster, Florijani Udovič, Frank Ker - inik, Frank Bergant, John Boršt¬ nik, Frank Oven in Peter Vider. “Prufali” smo tudi za “homeste- ad-e.” Rojaki, zanimajte se za dr¬ žavljanske pravice. Tom Shustar. TOWER. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ul-ganja denarja, tem po - tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na najše,stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in .jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. VIRGINIA. — Cenjeni urednik: Prosim spo¬ ročite to le naznanilo: Društvo sv. Jožefa št. 16, K. S. K. J., Virginia, Minn., je določila pri zborovanju v mesecu decem - bru in januarja, da ni noben član, kateri se ne zglasi za dva meseca in ne plača asesmenta opravičen do bolniške podpore. Član, kateri se pa ne zglasi tri mesece, bo zbri¬ san iz društva. Vsi člani, ki so zaostali se mora¬ jo zglasiti pred 1. februarjem; ke¬ dor se ne bo zglasil, bo z društva zbrisan. Društvo ima svojo mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu to¬ čno ob 9 uri dopoldne. Pozdrav - ljam vse Slovence in Slovenke! John Šumrada, prvi tajnik. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Ubit je bil v premogovniku v Dunlo, Pa., rojak Jakob Strle, ro¬ dom iz Podloža na Notranjskem. Star je bil 30 let. Zapušča žalu - jočo soprogo in dva nedorasla o - troka. Nesreča se je pripetila v rovu Henrietta Coal Co. št. 2. Plast kamenja se je vtrgala in ga je zasulo. Pokojni je delal skup s rojakom Frank Jernejčičem, ka¬ teremu je pa zlomilo nogo. Jakob Strle je bil član treh podpornih društev. Štorklja je prinesla r o dihni Math Glavich, Cleveland, O., brh¬ ko hčerko. Umrla je v Cleveland, O., vrne- stni bolnišnici Marija Hočevar, stara 63 let, rodom iz Žužemberka. Zapušča tri dorasle sinove in eno hčer. Štorklja je prinesla rodbini Alojz Slapšaka, Frontenac Kans., krepkega dečka. Umrla je v Pueblo, Colo., Mari¬ ja Kaplan, rojena Horvat. Stara je bila komaj 19 let. Zginil je Jožef Fraschhauser, član društva Sv. Antona Pad., št. 71, K. S. K. J., v Crabtree, Pa. Pred nekimi meseci mu je padel v rovu kamen na glavo, vsled če¬ sar je zblaznil. Star je 22 let; go¬ vori angleško, slovensko in nem¬ ško. Štorklja je prinesla rodbini G. F. Bambiča v Joliet, 111., krepkega fantka. Iz“Glas Naroda” smo povzeli sledečo novico: BRZOJAV IZ JOLIETA. Joliet. 111., 13. jan. 1914. ‘‘GLAS NARODA,” 82 Cortlaind St., New York. M. Pogorelc je bil napaden v Nemanichevem saloonu od dese¬ tih jolietskih vitezev pod povelj¬ stvom Rev. Kranjca. Bojc je bil tudi napaden. Frank Bojc. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. J. Q., Soudan, Minn. — Knjižico glede odškodninske postave in knjižico glede državljanstva smo odposlali. Vašo zadevo najdete na četrti strani državljanske knjižice. Vaš prvi papir je veljaven do le¬ ta 1917; če ste pa že pet let v A- meriki, lahko zaprosite za drugi 'papir, ker imate že prvega nad dve leti. L. B., Cumberland, Wyo. Če ho¬ čete vi iskati državljanskih pravic v Minnesoti, ali katerikoli drugi državi, biti morate v isti državi eno leto neprenehoma. Državljanske pravice dobiste lahko tudi tam kjer ste, če ste le tam eno leto. Vendar bodo morale priče v Minnesoti izjaviti, da ste že pet let v Ameriki. Dve priči treba bi bilo tudi od tam kjer ste sedaj. Knjižico smo odposlali in v njej našli boste vse potrebno. Rojak v Wyoming ali v Monta¬ ni, kateri nam je poslal krojaški vzorec v prestavo, se je pozabil i podpisati. Pošlje nam naj svoj na¬ slov, če hoe$ dobiti podrobnosti. P. M—ch j~fily, Min. — To je ze drugi odgovor na vaše vprašanje. V vaši zadevi se ne da nič opra¬ viti, je prepozno. Zglasiti bi se mo¬ rali prvi mesec. Pozdrav! POTNE ČRTICE Piše Bergant. (Dalje.) Zjutraj smo oddrdrali z vlakom proti svetovno znanemu in lepemu mestu Parizu. V Parizu smo došli po noči in tudi po noči smo se od¬ peljali, zaraditega nismo mogli mnogo opazovati čarobnosti tega velikega francoskega mesta. Po parurnem prestanku nagnali so nas zopet v železniške vozove, in kmalu smo zopet drveli proti fran¬ coskemu pomorskemu mestu Ha - vre. Tu smo se vkrcali na parnik, ki je začel rezati vodovje silnega Atlantskega oceana, in v nekaj urah so nam zginile obali stare Ev¬ rope. Ploveli smo in ploveli po ne - skončni morski puščavi proti ‘‘ob¬ ljubljeni deželi” — Ameriki. Morje bilo je mirno in tiho dva dni in potniki so se zabavali z god¬ bo, plesom in raznimi igrami. Do- spevši bolj do srede oceana, se je pa stvar zasukala. Človeštvo na ladji je vstavilo ples, zato je pa tem huje plesala ladja po morskih valovih, ki so srdito ‘bučali in se dvigali kot gore. Ocean je razbes - uel, vsi vodni bogovi so nam žuga - li, in ladja je bila morju kot ore - hoya lupinja. Premetavalo nas je sem .ter tja brez vsega vsmiljenja Nekateri so molili in s strahom so zrli v vodni grob. A vsa molitev bila je neuslišana. Morski elemen¬ ti so divjali kot bi se bližal sodni dan. Dve noči in en dan sta nas prešinjevala groza in strah. Morje je zopet vtihnilo; nastal je mir; ladja je dobila zopet premoč, in po poldrugem dnevu smo pripluli v Ameriško metropolo — New York. Tukaj so nas vzeli Amerikanei prvič v roke. Pregledali so nas glede zdravja, in potem so nam od prli vrata v ‘‘obljubljeno deželo.” V New Yorku smo zasedli finej¬ še opremljene železniške vozove, četudi smo bili mi kot tovorno, kot mrtvo blago. Vlak je vozil hi¬ treje kot v Evropi in vozeč se dva dni in tri noči priromali smo na severozapad na železni okraj dr- Glavni urad : 82 Cortlandt St, Podružnica: 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. NEW YORK, N. Y. Pošilja Prodaja staro domovino | potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro | za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi žave Minnesota, kjer služi kacih 15,000 Slovencev grenki rudarski kruh. Sredi januarske zime dospeli smo v to ameriško Sibirijo, in iz- ložili so nas v malem premogar- skem mestecu. Rojaki so nas spre¬ jeli kot rojake, bili so prijazni nam — tujcem v tujini. Postregli so nam gostoljubno kot je navada med Slovenci sploh, le malo pre- ve'č so nas zalivali z ječmenovcem, ker po nekaj urah, priznati mo¬ ram, sem postal ves drugi človek, kot sem došel — bil sem tako zmeden, da bi rekel kmalu mački botra. Zdelo se mi je, da je naš na¬ rod preveč nagnjen k pijanstvu; a kaj sem hotel; molčal sem, saj sem bil mogoče sam tega mnenja in kot novinec moral sem držati jezik za zobmi. Moj namen-odpo¬ tovali ja v Ameriko ni bil, da bi sodil rojake, ampak, da bi služil kruh. Tega sem se zavedal, in kot “greenhorn” 'bil sem, in sem še da nes hvaležen, da so mi dali roja¬ ki nasvet glede dela. Vsi mi novo- došleci čakali smo ponižno kedaj nam bodo gospod kapitan dovolili priti na delo. Osoda bila nam je še precej mila kolikor se je tikalo' dela, in tako smo z veseljem cepa¬ li eden za drugim v rudnik. Delo je bilo težko, nenavadno težko za nas, ki smo bili rokodelci na Kranj skem. Težko se je bilo privaditi sukati kramp in lopato; a kaj se hoče, sila kola lomi, in kdor je hotel živeti, se je moral vdati v božjo in v kompanijsko voljo. Ko sem prišel domu vtrujen in obu¬ pan, iskal sem utehe v pivu, in isto storili so moji sopotovalci in naši starejši Amerikanei. Stekle¬ nica za steklenico se je praznila; zbijali smo burke; govorili o ču¬ dežih in eopernijah; za resno izo¬ brazbo je malo kedo kaj dal. Pivo je bilo glavni predmet; za poduč- ne knjige in časnike ni ostajalo mnogo časa. Stvari se obračajo si¬ cer na boljše v tem oziru; med Slo¬ venci je vedno več trezno mislečih mož; zanimanje za čtivo in nao- brazbo se vedno bolj oživlja; pri¬ znati se pa mora, da ima pijan¬ stvo še vedno hudo premoč nad takozvamem “Rangu”, kjer sem bival poldrugo leto; potem sem se •o41pčil potovanje /la .Zapad. , v (Dalje prihodnjič.) Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drnstv 0 | Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, ^ «U Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Boi 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, I tajnik: Frank Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. * Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat z a mesto Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Prank Štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrSe vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani , Francelj. ^ ° 81 5*| Dragi rojaki Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za naše poapo tn . štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. * //y M NAZNANILO. — Društvo Sv. Petra št. 20 S. H. Z. v Eveleth je imelo svojo red¬ no mesečno sejo dne 28. decembra 1913. V novi odbor izvoljene so bile sledeče osebe: John Agnich, predsednik; Anton Omerzu, podpredsednik Frank Božich, blagajnik; Frank Lenich, Priv, tajnik; John Fugina, drugi tajnik; Knjigovodje so: Anton Omerzu; Frank Prebek; Matt Gorjanc; Maršal: Frank Koche var. Zastavonoša George Sterk; Bolniški obiskovalci so: John Shutte, za mesto; Frank Jare, za okolico Fayal; Frank Okoren, za okolico Spruce Frank Prebek za okolico Adams. NAZNANILO 1 w \ jet / 1 l et % r/ vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec z ein ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za. stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem hiš e in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz. vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo, sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave; Eveleth, Minn. KOVALL & SON, ely, minn. GROCERIJSKA IN Jei <1° S [IS A k P e ^° d0 i 'a T 1 ,ne k raJ kP fe: sed« * e lTC i »a cesti; ,li dne 30-< lc ’pB, H er MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo ^®u ubožu v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako- a« k ar - vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. >\ 5k t da l' r dovoljenj 0 ; j*! M. F. SKALA, agent za s “Pabst“ Milvvaukee in | “Peoples“ Duluth pivo. ■lin £ Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake £ vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško ovrt. jji Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v X £ S Telephone No 52. Sfi so jih deneifa, T šel na Dunajsko ce »vili “mes tn n pridno so se j a je bila Še kratkem e. i je zbralo t .ega obči sledilo no izbra porm ) zaslužili lep e reveže in sto lo. kar je :ar na •si Dobindol. o ■ se je op-e »el je velik ELY, MINN. ®ja v n< 1101 sodišču. Dn 1 je od sn se nahaja ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM,DEU SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! “spiozija iv ®je go, ,0 i« 'Pri »javo bs ^preveč* 35» , - e ull ajala Uas » bilai Ca jno d ( %' g ! asil Ste ?“ 4 Y' • 1 p i*«*- v “n. h H j, °8nal 0 s »t Naj *al * 19. januarja 1914. 10 s Iz stare domovine. H KRANJSKO. Mk Uboj v Dolenji vasi pri Ribnici YV Češarkov! gostilni sta se sprla o*. [fanta Franc Mohar in Anton Kro- C.»*. _ » T ■ T7-_nnnl-n« Vi '»tis** 1 ’ ^ tjnar zaradi Eromarjeve sestre, ki Mohar zasledoval. Odhajaje jjo J e [iz gostilne sta se na cesti spoprr M '• ***, [jela in je Mohar Kromarja zabo- (del petkrat tako hudo, da je Kro¬ mar drugo jutro upari. 30 let užitninskega zakupa. — Silvestrovo noč opolnoči je pote¬ klo trideset let, odkar ima ljub¬ ljansko mesto v lastni režiji c. kr. užitninski zakup. Marsikaj se je že vteh dolgih tridesetih letih iz - preonenilo pri tem zakupu. Le tri mitnice so še na onem kraju, kjer so bile pred tridesetimi leti, nam¬ reč, na Tržaški, liadeckega in Št.- peterski cesti, vse druge so pr e - I maknjene, ena pa še celo na novo tej napravljena na Barju za Ižance. av BiJ Edini uslužbenec istega večera, ki mg je služil isto noč dvema gospodar- g q jema, namreč do polnoči Židoma f h, Ml,, ja imamo je vsako- ta ženske toročamo :nn. Schwarz-u in Boernfeld-u, po pol¬ noči pa ljubljanski občini, je sa¬ mo še paznik Andrej Vodišek, ki pa sedaj že peto leto opravlja na Barju prejemniško službo s p az¬ il iškim naslovom. Vse drugo se je od ravnatelja do nižjega paznika na razne kraje razpršilo, mnogo jih je pa tudi preminulo, je ta paz¬ nik vstrajal ves čas vseh teh dol¬ gih 30 let nepretrgoma na svojem mestu sedaj že s sivo glavo. Stavci na cesti. V Ljubljani so doživeli dne 30. dec. ob 1. popoldne posebno senzacijo. Stavci onih ti- skaren, kjer so bili stavci odpušče¬ ni, so prišli skupno na cesto, toda ne morda, da hrupno demonstri¬ rajo, marveč, da delajo. Izprosili so si dovoljenje, da smejo v korist mestnemu ubožnemu zakladu ki¬ dati sneg, kar se jim je dovolilo. _ Postavili so jih v najbolj oblju¬ dene ulice,, v Šelenburgovo ulico, in na Dunajsko cesto. Prišlo je teh 22 novih “mestnih delavcev’ m :n in )ivo. prav pridno so se oprijeli dela, ta¬ ko da je bila Šeleniburgova ulica v prav kratkem času osnažena. Se¬ veda se je zbralo takoj tudi mnogo radovednega občinstva, ki je z za¬ nimanjem sledilo delu tipografov v svobodno izbranem poslu mest¬ nih cestnih pometačev. Tipografi bodo zaslužili lepo svotico za me¬ stne reveže in storili s tem pleme¬ nito delo, kar je vredno vse po - hvale. ijač ovrt. kom 7 it it> Velik požar na Dolenjskem. V vasi Dobinldol, občina Toplice je ■bil velik požar. Ker je pihal hud veter, se je ogenj hitro razširil. Pogorel je velik del vasi. Eksplozija v novomeškem okrož nem sodišču. Dne 28. dec. popol¬ dne se je od spodnjih prostorov novomeškega okrožnega sodišča, kjer se nahaja centralna kurjava, začula eksplozija, kateri je sledilo izpuhtevanje gostega dima. Eks¬ plodiralo je pri napravi za cen¬ tralno kurjavo baje vsled tega, ker so kotel preveč segreli. Vsled eks¬ plozije je uhajala voda v taki mno¬ žini, da so bila tla vsa pod vodo. Poklicali so strojnika Dularja, ki je bil slučajno doma, in tako se je večja škoda kmalu omejila. Smrtni padec. Dne 25. decembra se je zglasil Štefan Kralj, 52 let star, rudar iz Izlake v šešlerjevi gostilni v Št. Jurju. Mož je bil do¬ bre volje in se ga je precej nale¬ zel. Ker se mu ni ljubilo iti domov, je sklenil, da prenoči v gostilni. Gostilničar mu je dal sobo v pr¬ vem nadstropju, kamor se je Kralj že okoli 8. ure zvečer podal k po¬ čitku. Okoli %2. pa je našel gostil¬ ničar na cesti pred gostilno Kra¬ lja mrtvega v srajci in spodnjih hlačah. Dognalo se je, da je stopil Kralj iz spalne sobe na mali bal¬ kon, raz katerega je padel. Truplo ponesrečenca so prenesli v mrtvaš¬ nico pri Sv. Jurju. Brez dela. — Posledica splošne krize in v veliki meri tudi premala ■skrb države zagotoviti delavcem eksistenco, sta vrgli sredi zime Da tisoče in tisoče delavcev na ce- *sto. Razumljivo je, da se zbirajo delavci na shodih in premišljujejo 'kako priti do kruha. Razumljivo je tudi, da zahtevajo pred vsem momentano odpomoč, toda pri tem 'De more in ne sme ostati. Treba bo, da začne avstrijska vlaida že enkrat tudi premišljevati o tem, kako bi enkrat za vselej odpomo- gla tej ljudski bedi in spravila splošno nezadovoljnost t. zv. niž¬ jih slojev s sveta. Da so se razlegli prvi glasovi po kruhu ravno na Dunaju, je povsem naravno. V manjših mestih si delavec včasih za silo še pomaga, v velikih mestih pa naraščajo mase izobčenih od d : ne do dne. Velikanske so števil¬ ke, ki so jih omenili nekateri go¬ vorniki na teh shodih. Koncem septembra je bilo pri posredoval nicah priglašenih 6S.0C9 delavcev brez dela, danes pa je najm tuj delavce- na cesti. Lamo na ! )i j aju je izmed 24.000 kroja¬ ških j omoemikov polovica brez de¬ la. Enako je v drugih strokah. Če pa poiščemo vzroke te splošne be¬ de, najdemo pred vsem, da je kri¬ va avstr, zunanja politika, ki nam je zaprla trge na Balkanu, in jih vrgla v naročje Nemčiji, avstr, zu¬ nanja politika, ki pa do vrha pol¬ nim žepom na ljubo zapira avst. meje in notranja politika, ki raz¬ daja milijone in milijone za voj¬ sko, za ljudske potrebe pa nima očesa. Vojno ministrstvo se prito¬ žuje, da je sedaj že v Ameriki za štiri armadne zbore avstrijskih moških, če bo šlo pa tako naprej, jih bo vedno več. — Zborovanje ■se je vršilo v rotovžu, ljudstvo pa ni našlo prostora v veliki dorani ter se je zbralo tudi na trgu. Go¬ vorila je cela vrsta poslancev in drugih govornikov in dasiravno bi vseli njihovih besed ne podpisa¬ li, eno je gotovo, da je skrajni čas, da vlad stori nekaj, da se konča ta strašna beda ih brezdelnost. — Ljudstvo, dunajsko delavstvo, pa je soglašalo v sodbi: Proč z laži- kristjani! Sl. N. ŠTAJERSKO. Iz Gaberja pri Celju. (Napad na orožnika.) V ponedeljek, dne 22. decembra ponoči, je napadel Plevčakov mesarski pomočnik A. Ogrizek zavratno orožnika Prana Gorjupa. Udaril ga je iz ročico po glavi in ko se je orožnik zvrnil po tleh, ga je še enkrat udaril. Gorjup se je vendar spravil pokoneu in je potem zasledoval napadalca proti mestu. V Vrtni ulici mu je všel v neki vrt in orožnik je streljal za njim, ne da bi ga mogel zadeti. Iz Sevnice. Tu se je naselil nov slovenski živinozdravnik dr. Franc Veble. Nemškutarji so se veliko trudili, da ibi prišel kak Nemec in so enega že spravili sem —- pa od¬ ločni odpor slovenskega okrajnega 'zastopa je zalegel in je prišel Slo¬ venec. Delokrog ima v sevniškem okraju prav lep, in želeti mu je mnogo uspehov. Ptujski profesor kot kavarniški razgrajač. V noči od 13. na 14. novembra m. 1. se je nahajala elit¬ na družba Slovencev v kavarni Evropa v Ptuju. Zrez vsakoršnega povoda je na tukajšnji gimnaziji nastavljeni profesor dr. Viljem Hoffer to družbo insultiral z “windise!he Sclrvveine”, jo imeno¬ val “G‘sellschaft” itd. ter se na posameznikih spozabil tudi dejan¬ sko. Kazal je svojo na vseučilišču v Gradcu pridobljeno nemško kul¬ turo na način, kakor jo kažejo v milejši podobi dan za dnem bur- šaki, uslužbeni med Slovenci. Slo¬ venci se niso dali zapeljati od u - pravičene razburjenosti, ampak so z občudovanja vredno hladnostjo premagali sami sebe. Dne 22. dec. je bil dr. Viljem Hoffer obsojen potom okrajnega sodišča v Ptuji^ vsled obtožb zasebnih obtožiteljev gg. dr. Brunčka, odvetniškega kandidata v Celju, Frasa, pravni¬ ka v Ptuju, Stumbergerja, trgov¬ skega sotrudnika v Ptuju, zasto¬ panih po g. dr. Gosaku, odvetniku v Ptuju, na sto kron globe ali de¬ set dni zapora. Obtoženec se je skušal poravnati pred razpravo. Predlagal je tudi delegacijo dru¬ gega sodišča, da bi tekom časa u- blažil upravičeno zahtevo zasebnih obtožiteljev po strogi sodnijski ka¬ zni. Užaljeni gospodje pa se niso mogli in niso smeli poravnati. — Vsem ptujskim Slovencem so še v svežem spominu neštete žalitve, preganjanja in poboji Nemcev in nemškutarjev, s katerimi so sku¬ šali uničiti ptujske Slovence in tu¬ kajšnje slovenstvo sploh. Za danes kličemo samo ptujskim nemškim, oziroma nemškutarskim veljakom: Respektirajte nas! Vsak udarec, ki pade na kateregakoli izmed na¬ ših ljudi, vrnemo mi s podvojeno močjo — vse pa v okviru naših za¬ konov. Časi, ko so bili ptujski Slovenci potrpežljive ovčice, ki so se dali samo mirno tepsti, so za vselej minuli. PRIMORSKO. Nesreča z avtomobilom. Blizu Ceste na Vipavskem je srečal av¬ tomobil primarija dr Breclja dvo- vprežni voz lesnega trgovca Slo¬ karja od Čohov nad Lokovceni Na vozu je bil Slokar, njegova žena in par otrok. Slokarjeva žena je av¬ tomobilistu že od daleč dajala zna¬ menje z roko, da naj avtomobil u- 'Stavi. Avtomobil je sicer ustavil, toda šele tik pred konji. Konji so se splašili, poskočila sta pokonci, zlomila oje in več vprežne oprave in vlekla hlapca skoro 50 m po tleh. Tik pred grapo se je posre¬ čilo Slokarju, da je konja ustavil. Hlapec je dobil precejšnje poškod¬ be, žena in otroci pa so se silno prestrašili. Ranjena konja in po - lomljen voz je moral Slokar po - slati domov. Nesrečo je povzročil avtomobilist, ker kljub danemu znamenju ni pravočasno ustavil voza. Žrtvi ljubosumnosti. Žena boga¬ tega veleposestnika Josipa Olago pri Gorici je dobila za praznike vo- šilno razglednico od svojega prej¬ šnjega ljubimca. Te karte žena slučajno ni mogla prikriti pred možem in mu jo je morala poka¬ zati. Daši je bilo voščilo popolno¬ ma nedolžno, se je mož zaradi tega tako razjezil, da je začel razsajati. V strašni togoti je vlekel ženo v spalnico, vrgel jo je po tleh, str¬ gal ji je s telesa obleko, in jo z britvijo težko ranil na spodnjem delu telesa in na prsih. Nato je šel v sosedno sdbo in se ustrelil. Ko je prišla v sobo služkinja, je našla v spalnici v mlaki krvi mrtvo ženo in v sosedni sobi tudi že mrtvega gospodarja. Olago je bil star 44 let, soproga pa 34 let. Samomor. V Trstu se je zastru¬ pila vsled družinskih prepirov 34- letna Marija Rušičeva. Poklicali so še pravočasno zdravnika, ki jo je rešil. Tatvina. Neznani tatovi so vlo¬ mili na praznik zvečer v manufak- turno trgovino Fiorentinova v Tr¬ stu. Odnesli so nekaj denarja in za 570 K raznega blaga. Nesreča. Anton Štrukelj iz Bat je ravnal tako neprevidno s puško, da se mu je sprožila, Strel ga je za¬ del v levo nogo, odpeljali so ga v goriško bolnišnico. — Posestnika Josipa Velikonjo iz Ročinja je po- bodla krava, katero je peljal k biku. Poškodovala ga je zelo ne - varno. Odpeljali so ga v bolnico. Iz goriške norišnice je pobegnil neki Dornik, doma iz Šmarij. Zno¬ rel je vsled ljubosumnosti. Dobili so ga pri ženi, kateri je dvoril ne¬ ki bolniški strežaj. Treba je bilo šest oseb, da so ga oblekle v pri¬ silni jopič in odpeljali nazaj v blaz niča. Žena je ostala doma. Pri Kalcah se je zlomila idrij¬ skemu avtomobilu os. Voz je pa¬ del in pri tem se je poškodovala shramba za bencin. Neki voznik je izliti bencin zažgal in naenkrat je 'bil cel voz v plamenu. Domačini so ogenj pogasili s snegom. Voz¬ nika so zaprli. Aretacija. V Trstu so aretirali nekega Ivana Svobodo, ker se je dognalo, da je vrgel v Tržiču ne¬ ko žensko v kanal, v katerem je utonila. Ponarejeni bankovci in sicer po po 30 in 20 kron krožijo po Gori¬ ci. Bankovci so precej dobro pona¬ rejeni. O ponarejalcih nimajo še nobene sledi, govore pa, da so jih raztrosili še neznani člani znane družbe ponarejalcev denarja, ki je bila pred kratkim pred goriško poroto. Nesreča ali zločin. Povozil je tr¬ žaški ibrzovlak v Gorici 611etnega posetnika iz Solkana, Andreja Juger. Mož je bil na mestu mrtev. Med občinstvom kroži govorica, da se mož ni ponesrečil, marveč da ga je vrgel nekdo pod vlak. U- vedla se je stroga preiskava, ka - tere uspeh pa do sedaj še ni znan. Znorel, ker ni dobil dopusta. — Vojaško poveljstvo na Reki je le¬ tos jako stedilo z božičnim dopu¬ stom za vojake. Veliko prosilcev je bilo zavrnjenih. Med temi je bil tudi neki vojak od 10. stotnije, ki je bil tako žalosten, ker ni do¬ bil dopusta, da je znorel. Odpeljali so ga v blaznico. Nemci in iredenta. Primorski Nemci so prišli s svojo novo poli¬ tiko v strašne škripce. Proglasili proti Slovanom in vzeli v zaščito ( ?) Italijane. Sklenili so z njimi bojno zvezo in postavili na¬ čelo, ida se italijanski element na NARODNI VESTNIK 3 našem primorju ne sme več osla¬ biti, ker bi vsako nadaljno politi¬ čno in posebno gospodarsko oslab- Ijenje italijanskega elementa po¬ menilo novo zmago zmagovitih Slo vanov, ki ogrožajo cel jug. Seveda to Nemce boli, ker vedo, da jim bodo Slovani enkrat hujše posve¬ tili kot so jim pa Italijani, kar so poskusili že pri severnih Slovanih. Posebno pa so padli Nemci po Slo¬ vencih. Malo jih je, toda njihovo prodiranje na vseh straneh je mo¬ gočno in se ne da ustaviti. Zvezali so se torej z Italijani, da jim ti po¬ magajo ustaviti ta naval, da jim' pomagajo zajeziti pohod po svoji zemlji. In prekrstili so živahno de¬ lo in vsestranski napredek Sloven¬ cev v socialnem, političnem in go¬ spodarskem oziru v balkansko ire¬ dento. Tega imena se Nemci stra¬ šno 'boje. Iredenta jim je bila trn v peti in laški iredentisti pa naj¬ hujši sovražnik države, vere in ce¬ sarja. Obsodili so jo v smrt, toda doseči je niso mogli. Sedaj pa, ko so se zvezali s temi bratci, bi radi odvalili od njih ta madež in ga pri¬ tisnili Slovanom. — Seveda je za Nemca, ki tako strogo varuje in¬ terese Avstrije malo narodno, če se pridruži njegovemu heil-klieu predrzen laški Evviva Italija. To¬ da kaj storiti. Iredento bomo pre¬ krstili, Slovenci so iredentisti pa bo dobro. Toda Italijani so v ti zvezi kot paglavci. Nič se ne ozira¬ jo na svoje zaveznike marveč uga-n ja jo naprej svoje laške burke in napadajo neprestano nemško- av - strijsko vlado, se pretepajo z nem¬ škimi dijaki, demonstrirajo s šo - larji in šolarkami, zabavljajo čez nemške uradnike itd. Sploh Nemci imajo z njimi strašne težave. Ved¬ no morajo prikrivati in blažiti nji¬ hove razposajenosti. Sedaj pišejo nekateri tako-le: V Istri, Furlani¬ ji v Trstu še vzdržujejo Italijani napade Slovencev in Hrvatov, to¬ da njihov položaj je obupen poseb¬ no še zaradi skaljenega razmerja napram državi. Avstrija jih ni nik dar ljubila — in obratno. Njihov temperament in njihove metode se ne dajo prilagoditi v avstrijski okvir in historična disonanca one¬ mogoča še danes vsako skupno i- granje. Ko sta bila višja kultura in gospodarsko blagostanje še mo¬ gočna in odločilna politična fak - torja so Italijani še veljali nekaj v deželi in v državi. Danes pa, ko ne odločuje več samo par glav in ne more tiranizirati ljudstva ohola prepotenca so izgubili numerično slabši. Italijani po celem obrežju vpoštevanja vredni direktni vpliv na državno življenje. Tako pišejo sedaj Nemci. Končno pa pravijo da se morajo sedaj potegniti za te zavožene brate, da morajo plavati proti reki in se odpovedati eventu¬ alnim pridobitvam, ki bi jih dobi¬ li, da niso proti Slovanom in to sa¬ mo zato, da ne zavlada v mestu in deželi Slovan. Slovenci se seve¬ da za to ne bodo brigali. Imeli so že od nekdaj dva sovražnika in končno jim je vseeno ali rujeta pro ti njim tajno ali pa javno zvezana Res pa je, da so se zvezali Nemci z iredento proti svojim sosedom Slovencem, avstrijski Italijani pa so poklicali Turka v deželo. Laško tihotapstvo. V tržaški prosti luki se vedno širi tihotap - stvo ( različnega blaga. Zalotili so cel železniški voz vinskih sodov, ki so bil označeni kot napolnjeni z vinom in namenjeni v deželo, torej carine prosti. Tik pred Odhodom vlaka pa so preiskali še enkrat so¬ de in našli, da so bili sodovi na - polnjeni s sirupom. Uvedla se je stroga preiskava, kazen bo velika. KOROŠKO. Tatvina v carinskem uradu. V carinskem uradu v Beljaku je u - kradel do sedaj še neznani tat iz neke košare, ki je prišla iz Nemči¬ je, površnik, vreden 120 kron. Ko¬ šara je ostala po reviziji odprta, vsled česar je imel tat prav lepo priliko Aretacija dveh nevarnih vlo - milcev. Že večkrat se je poročalo da se v okolici Celovca in Št. Vida vedno bolj množe vlomi in tatvine Vse preiskave in vsa zasledovanja so ostala do sedaj brezuspešna. 26. dec. pa se je posrečilo celovški policiji, da je aretirala dva pošto - paca in sicer pobeglega priseljen¬ ca Karla Sibitzar in znanega ta¬ tu Piehlerja, ravno ko sta vlomila v neko mesarijo in ukradla 20. K. Na poti na magistrat je Sibitz po¬ begnil. Piehlerja pa so morali v - kleniti v verige. Preiskava je do¬ gnala, da sta ta dva soudeleženca pri vlomih v celovški in šentviški okolici RAZNOTEROSTI. Duhovnik, ki ponareja podpise. Pred okrajnem sodiščem Land - strasse na Dunaju je tožil pater Julijan Lukaszkiewicz predsedni¬ ka poljske šolske družbe na Duna¬ ju, krznarja Ladislava Gloivinske- ga, zaradi razžaljenja časti, ker je ta v neki civilni razpravi rekel, da je pater Lukaszkiewicz ponare¬ jal podpise. Obtoženec je nastopil dokaz resnice. Svak patra Lukasz- kiewisza, vpokojeni železniški moj ster Kazimir Zacharski iz Sanoka v Galiciji, je izpovedal sledeče: Leta 1896, je pater priredil roma¬ nje v Lurd in po njegovem naro - Čilu je dal Zacharski nalepiti ok¬ lic po Tarnovu Ko je krakavski stolni kapitel to izvedel, je odvzel patru Lukaszkhviczu priredbo ro¬ manja ter poveril patra Smoczin - skega. Lukaszkiewicz mi je nato narekoval odprto pismo na kra¬ kovskega knezoškofa Puzyno, v ka terem je ostro napadal stolni kapi¬ tel in župnika Smoczinskega. Ob - enem me je pozval naj podpišem pismo z imenom “Mihael Borof- ka.” Ko tega nisem hotel storiti, je Lukaszkieivicz sam podpisal to tuje ime. Drugič mi je poslal Lu- kaszkiewicz iz Trsta štiri zaprte pisma z naročilom, naj jih vržem v poštni nabiralnik Priča Štefani¬ ja Babnista, hči prejšnega hišni - ka v hiši poljske šolske družbe, je izpovedala, da jo je pater Lukas- kiewicz večkrat pozval, naj podpi še podpisane in prazne listke z imenom svoje matere. Storila je to, ne da bi vedela čemu. Enkrat, ko je tak listek podpisala, je rekel: “Zdaj lahko revidirajo.” Obtože¬ nec je bil oproščen, ker se mu je posrečil dokaz resnice Čin trgovcev s človeškim me¬ som. Iz Berolina poročajo ; Na že¬ lezniški postaji Stražnice so areti¬ rali dve sumljivi osebi, ki sta pe - ljali s seboj velik zaboj. V zaboju so našli s kloroformom omami je - no deklico, ki sta jo hotela proda - ti v tujino. Pes nekega stražnika meščana je opozoril železniške na- stavljence na zaboj. Sporočili so to oblasti, ki je dala odpreti za - boj. Deklica je izpovedala, da je pristojna v neko gališko vas, ven¬ dar pa ni mogla povedati, kako je prišla v zaboj. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tdket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. W. J. EIETOW, predsednik. GEORGE HELLEB, podpredsednik. O. EOESTE, blagajnik. o. KADFMANN, pomožni blagajni}. Glavnica in rezervni sklad $365,000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od Q — hranilnih vlog d /O Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice. - -. i SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA - RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR - CU, VSTANOVLJAMO JIH. / l '” BrfwingCompa Fitger Brevving Co. Duluth - Himi. V«člna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY Minnesota. Jezditi na železnih traverzih —vihteti kladivo, premikati tone jekla visoko v zraku — za tako delo ni vsak, za tako delo je potreba biti mož. In treba je pa tudi svežega, sladkega, dozorelega NAVY tobaka za delanje hladnih, dišečih cigaret, katere kadijo ti možje z veseljem ves dan. G Al L & AX MAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju.” NAVY je pristen, zlatorujav, zrel, omlajen Burley tobak — skrbno zoren do treh let’, da daje prijazno Burley milobo in duh. Noben drug tobak nima čudežnega okusa in boketa NAVY-JA. Lahko se je naučiti delati ciga rete iz tega svilnatega NAVY tobaka — nič tobaka se ne raztrese. NAVY je tobak za vse svrhe — iz njega napravi se fi¬ ne cigarete in je tudi prijazno dubteč v pipi; je pa tudi izvrsten in tr¬ pežen za žvečenje. Z vsaka zaklopnico po 5c se dobi prosto knjižico cigaretnega papirja THE AMERICAN TOBACCO COMPANY narodni vestnik -ur-"“rja “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenian Printing & Publishlng Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Itsued every Monday and Thursday; subscrlptlon yearly $2.00 The hest Advertlslng medlur. araang Slovenians in the Northwest Rates on application {ntered as second-class matter May it. 1911 at the post Office Duluth, Mlnn., under the Act March 3, 1879."_ »NARODNI VESTNIK« Izdata Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. citata vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh the United States to a marked degree and one that should reeeive very comsideration. Yours very truly, C. B. Miller. Isto, kar smo mi storili, upamo, da so sto¬ rili tudi drugi inozemski časniki proti Bur¬ nett-ovi predlogi. Postavo dajalci so gluhi na naš slovenski jezik. Naše časopisje se ne mora vpoštevati, ker ga angležki zakonodajalic ne razumejo. Vsi nastopi v slovenskem jeziku ostanejo ■brez posledic, in zato je treba, da se oglasi¬ mo v angleščini, in da pošljemo prizadetim o - blaistim častnik, kadar jim imamo kaj važne¬ ga povedati. Naročnina stanc? Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth* Minn. Telephone, Melrose 1J.13. ce. Oni so odložili orodje in so nehali delati zato, ker ni 'bilo mogoče dalje prenašati kri¬ vične razmere pod katerimi so (bili prisiljeni sužniti v globokih podzemskih jamah toliko let. Vsi isti, ki pomagajo streti organizatorično misel, so sokrivci napada na M l oyer-ja, in de¬ lavstvo v Ameriki naj jih zapiše za veke v naj ernješo knjigo. “NARODNI VESTNIK” JE PROTI BURNETT-OVI PREDLOGI. V kongresu v Washington je na dnevnem redu Burnett-ova Litercy predloga, in Narod¬ ni Vestnik je proti nji, ker je naperjena proti priseljencem, ki niso šolani. Mi vemo, da je delavski trg v Ameriki pre- plovljen, in svarimo vsakogar naj ostane raj- še v stari domovini, kakor da bi hodil v Zdru¬ žene države iskati dela v tvomico ali jamo. Drugače je z onimi, ki mislijo v Ameriko, da bi se naselili na farmah, ker tem se nudijo vse boljše prilike kot z davkom preobloženi, revni Avstriji, ki je popolnoma v krempljih iz koriščevalne posvetne in duhovske oblasti. Vendar smo pa mi tudi toliko j ednako pravni, da smo zato, da naj imajo drugi tudi pravico priti v Ameriko, kakor smo jo imeli mi. Na¬ sprotni smo le takemu priseljevanju, katero je namenjeno držati k tlom delavstvo, in to je priseljevanje Azijatov ali Mongolov, ka¬ mor spadajo tudi Turki, ki so voljni sužnjiti za $1. na dan. V splošnem se pa zavedamo, da je arneri- kanski narod, narod imigrantov, da so da¬ našnji Jenki ji sinovi in prasinovi priseljen¬ cev preteklosti. Indijanec je edini domačin 1 , in Se za Indijanca se zadnje čase vgiblje, da je prišel iz Azije čez Beringovo morsko ožino v Alasko, ter se je raztresel po Ameriki. Razni agitatorji v kongresu so zoper pri seljevanje Jugoslovanov, kamor spadamo tu¬ di Slovenci ali “Austrians”, kakor nas pozna¬ jo ti agitatorji. Povedali smo kongresu z br¬ zojavko v angleškem jeziku na našega poslan¬ ca Miller-ja, da smo mi proti Burnett-ovi pred logi, kolikor se tiče Evropejcev izven Turči¬ je Imigracija je resno in velikansko vprašanje s katero se hočejo državniki igrati. Kri in um imigrantov Sta napravila Ameriko to kar je danes, in zato smo ostro protestirali proti ne- koteriini agitatorji, ki govorijo v kongresu žaljivo o inozemcih. Besedilo naše brzojavke je sledleče: “Hon. Clareince B. Miller, Congressman, Washington, D. C.-—As a constituent of yours and as the official organ of a soeiety vvith eight thousand membens, we ask you to ref- raiin from voting i‘n favor of the Burnett Li- teracy Test Bill, because a restriction, vvhich virtually says: “We are in; you are out you stay out”, is £undamentaly vvrong. The alien mothers in far-off lamds have bred sons and daughters vvith elean bravvn and strong bone, and the cruel industrial America has used the blood and bravvn, the 'bodies and lives of the children of alien mothers and im- migrants to fnrther the so ealled American progress and prosperity. ¥e need these men and vvomen of the Caucasian race for the fu- ture development of our adopted fatherland and to vvring in the fight vvith the nature the needs for the existence of the humanity. We also protest against intemperate ispeeches of agitators against foreigners, and demand that too sharp and unrounded as- sertions be softened, and that a little more gentlemanliness and reason be shovvn in the vvay of approaching a grčat and serious sob- ject. “NARODNI VESTNIK” Slovenian Semi-Weekly, Duluth, Minn. To je bil naš brzojav, na katerega smo do¬ bili spodnji odgovor: Narodni Vestnik je povedal ne dolgo te¬ ga odvetniku Heimu, 'ki zastopa avstrijski konzulat v St. Paul, v angleščini, kar mu je šlo. ‘Stvar so ponatisnili angleški dnevniki v Duluth, Superior, St. Paul in Mkineapolis. Govorilo, se je, da nas bo Heim prijel. Mi smo tu z dokazi, svoboda govora in tiska je menda v Ameriki zajamčena, in zato se ne bojimo ne Petra ne Pavla orožje, mora biti orožje v dejanju, ne samo po mislih, dokler lahko do¬ kažemo kar pišemo. Če je naše časopisje orožje zoper krivico in nevednost, mora biti orožje v dejanju in ne samo po mislih. In dejansko orožje je vre¬ dno vse podpore Od strani rojakov in roja - kinj. Brez naročnin ne more noben list sto¬ riti to, kar se od njega pričakuje; brez na¬ ročnin ne -more noben list obstati. Rojaki in rojakinje, vpoštevajte to dejstvo! Poravnaj - te zaostalo naročnino in pridobivajte novih naročnikov in tudi oglase za vaše orožje “Narodni Vestnik.” GOSPODARSTVO. Gospodarski razvoj Srbije. Dve srečni in zmagoviti vojni sta obrnili pozornost sveta na Srbijo. Dan za dnem privažajo vlaki v Belgrad množice tujcev iz cele Evrope, ki prihajajo de¬ loma s praktičnimi namerni, in načrti. Ponuja¬ jo Srbiji kapital in delajo vsemogoče projek - te.Ne bo mogoče vsega naenkrat izvesti. Tre¬ ba pa je 'že danes konstatirati, da je Srbija na pričetku velikega gospodarskega in kul - turnega razvoja. Omeniti hočemo samo večja dela, ki se v Srbiji po vojni pripravljajo in in deloma tudi že izvršujejo. Čez Donavo bo¬ do z rumunskega brega na srbski breg posta¬ vili veliki most. Obe vladi sta že imenovali člane v komisijo, ki naj poišče najugodnej - še mesto na obojestranskem bregu. Stroške za most bosta plačali obe vladi, toda delo izevede Romunska, kateri povrne Srbija po končanem računu polovico zgradlbenih stroškov, ki na njo odpade. Ta most bo velike važnosti za spojenje južne Rusije in Romunske čez Srbijo z Jadranskim morjem. Skupina berolinskih AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIGE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: CLAIiENCE B. MILLER Eight District, Minnesota. HOUSE OF REFRESENTATIVES TJ. S. WASHINGTON, D. C. January 13, 1914. Edi tor, Narodni Vestnik Duluth, Minn. Dear Sir:— I have j ust received your telegram of the 13th protesting against the literacy test in the Burnett immigration bili. I voted and vvorked in opposition to this measure when it was be- fore Congress a year ago. I have no reason to eh ang e my opinion at this time. I am pleased to have had an expressiou of your views as you are in a position to speak with authority on this suibject. This is a measure affecting DEPORTACIJA CH. H. MOYER-JA. Eno naj gr jih razžaljen j organiziranega de¬ lavstva v Ameriki je bila deportacija Charles H. Moyer-ja, predsdnika W. F. of M., katere¬ ga je napadla tolpa breznačajnežev in suro¬ vežev v njegovi sobi v Haucock, Mich., ga je surovo pretepla, obstrelila, vlekla na vlak in ga odposlala iz države Michigan. ge danes se ne ve kedo so bili ti tolovaji. Vendar mi si lahko mislimo, da niso zvršili to zlodejstvo člani W. F. of M., niti nobena druga delavška organizacija. Če so poročila, katera čitamo v angleških dnevnikih, resni¬ čna, potem moramo priti do zaključka, da je pripisovati naravnostno ali nenaravnostno ta grdi, nepostavni napad in izgon požrešnim lastnikom rudnikov, kateri nasprotujejo z vse mi dovoljenimi ih nedovoljenimi sredstvi or¬ ganizaciji delavstva, ker vedo, da je orgahi- zacija ista moč s katero bi si delavstvo izbolj¬ šalo stanje. Če bi bil Charles H. Moyer, kakor so ga dolžili sovražniki organiziranega delavstva, nezaželjen državljan, ne bilo bi treba organi¬ zirati bando surovežev in tolovajev, da. bi ga napadli po noči v njegovem stanovanju. Za izgon nezabeljenega ali anarhističnega člove¬ ka se najdejo druga postavna sredstva, ne pa tolovajski napad. Na drugi strani, če se Char¬ les Moyer-ju ne more predbacivati, da je ne- zaželjen državljan, in da je edino njegovo “hudodelstvo” to, ker je načeloval možem, kateri so se skozi pol leta tako hrabro in nev- strašeno, borili za zboljšanje njih življenskih razmer ih za dosego pravic, potem ima on, kot podanik Združenih držav, pravico biti v dr¬ žavi Michigan ali katerikoli drugi državi re- republike. Kedo je bil v tolpi surovežev, ki so zvršili izgon Moyer-ja? Ali so bili to člani takozvane Citizen Alliance, organizacije, katera si je na¬ dela geslo delovati za postavni red ? Ali je bi¬ la to tolpa divjakov najeta naravnostno ali nenaravnostno od lastnikov rudnikov? To u- prašanje je danes še nerešeno, in mi, kot ča¬ snikarji za delavske koristi želimo zvedeti res¬ nico. Kedo je najel te barabe? Kdorkoli jih je najel je kriv grdega zločina, in ta krivda leti na iste, ki so zoper delavsko organizacijo. Ti delavski sovražniki so kršili postavo te ljudo- vlade, ker so oropali vodjo stavkarjev svobo¬ de, katera je zajamčena v ustavi Združenih držav vsakemu podaniku. Kadar pride talko daleč, da je svoboda tega ali onega podanika te republike v nevarnosti v tej republiki, ta¬ krat je čas, da se vsaj' priprosto ljudstvo cele republike dvigne in zahteva, da se najdejo krivci, katere je sumarično kaznovati. Slo,- venski delavci hi radi vedeli, za vzrok, zakaj se je Moyer-ja napadlo in prognalo iz Michi¬ gana. Mi dobivamo več uprašanj, a: jih ne mo¬ remo rešiti, ker nismo bili na licu tega hudo - delstva. Želeli bi, da bi Glasnik stvar pojasnil s popolnoma nepristranskega stališča, če za - more in sme to, storiti. Ali je bil ta napad in izgon zato, da se zruši unijo in da se oropa delavstvo pravice organizacije? Mi : bi radi to vedeli; radi bi vedeli kedo je kriv napada. Mi bi radi odgovorili našim rojakom na ta uprašanja, a ne moremo. Če so lastniki rudnikov s pomočjo njih javnih in skritih trabantov posredno ali nepo¬ sredno krivi deportacij Moyer-ja v edino svrho, da bi razbili delavsko organizacijo na severnem Michiganu, in tako vničili opraviče¬ no zahtevo onih miroljubnih in tlačenih mož, kateri zahtevajo malenkosa pravice, potem so zaslužili ti lastniki rudnikov stroge kazni. De¬ lavci na Michigan se borijo za pravico in svo¬ bodo. Oni niso odložili orodja brez vzroka, iz lenobe, ali iz osebne mržnje zoper delodajal- PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnika v Zedinjenih državah in Canadi DR. RICHTER» s Paln Expep Prežene bolečine revia at j kostnice, mišični revmatizs^ 013 ’ 0ey rev «iatize m gijo ali trganje po čeljustih o’] •» bolečine in trdosti v členih i a ^ Izvrstno zdravilo, če se kak čl ne, za hromost ter odr ,, . '■gneaja .... ozdravi prehlajenje,, gri p0) bo j . hit, in nabod. Zabrani vuetie ni; 1 Cl ^ ščanje v prsih. P JUc * Ozdravi glavobol in zoboh 0 i 4—5 kapljic v kozarcu v 0l }p vrstno sredstvo za grgranje v vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v koz ar de) je izvrstno zoper krč v ž e j ^ neprebavljisti. Pristni expeller pride v Zav .. kakor ga kaže slika. Vo ^ PAZITE NA NIČVREDNI PONAREDBE. 1 p« O::;. Ig 25 in 50 centov steklenica v l e k ar ^ F. Ad. Richter & r ft f teJ gltozi c c 74-80 WASHINGTON STRE* NEW Y0RK. 1 Ri V ri li V 0D GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN Jhmh)hohMH!h)hMhMhK0 , in P rU ene zajen ©eša. pot Obrestuje denar po 3 ti zgo stl ’ inienjalka, * • „ limonoveg' 30 rake ZNAK DOBRE OBLEKE Ciolhing Ca DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najbolj Se blago po primernih in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA 2 VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. 31 SC • Piščanci v parao Pridite in se prepričajte! vt.» o« «.» v? *'i.'tft;i''!'!*}’t., Ipoši par rajsk’ 11 gKližnic na surovem ju juho ter jih 1’ piščance, kater rižem ali s pi h Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Pozo prjeo. Najboljši In najnovejši GRAMOFON samo m Ocvrti p Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. ANGLEŠKI PREDLOG. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Poročalo se je že, da so zastopniki trozveze odgovorili na predlog sira Edvarda Greya, da privolijo v odložitev izpraznjenja južnoalban- skih pokrajin s strani Grške, da pa bo vpraša¬ nje Egejskih otokov šele pozneje rešeno. V dunajskih diplomatičnih krogih prizna¬ vajo Greyu zaslugo, glede rešitve vprašanja Egejskih otokov. Otoka Imbros in Tenedos naj dobi Turčija, druge Egejske otoke pa Gr¬ ška, izvzemši onih 12 otokov, ki jih ima zase¬ dene Italija. Grey je hotel s tem odškodovati Grško za Epir in ojbenem preprečiti izbruh ne¬ mirov v teh pokrajinah. Na Dunaju so mne - nja, da Greyevega predloga ni smatrati za skupno akcijo tripelentente, dasiravno sta se francoski in ruski veleposlanik v Londonu njegovemu predlogu takoj pridružila. Da so se zastopniki trozveze izjavili zadovaljne z odložitvijo odpoklica grških čet iz Epira do 18. januarja, še ni znamenje, da so velesile sprejele ves Greyev predlog. Glede Egejskih 'otokov pa so si pridržale velesile odločitev za poznejši termin. Pri vprašanju otokov gre predvsem za o- toka Kios in Mitilene, ki jn hoče angleški predlog priznati Grški, seveda pod pogojem, da se oba otoka nevtralizirata. S tem Turčija ni zadovoljna in zato tudi gotove druge drža¬ ve ne podpirajo tega predloga. Lahko pa pri¬ de zaradi tega vprašanja zopet do napetosti med Grško in Turčijo in baje, kakor pravijo avstrijski diplomati, gre velesilam za to, da ohranijo mir. Doslej še ni protipredloga, sli¬ šati pa je nasvete, da naj se prepustita ta dva otoka Turčiji, zato pa naj dobi Grška onih 12 otokov, ki jih ima zasedene Italija. Baje bi Italija prepustila Grški te otoke, če dobi go ¬ tove kompenzacije v Mali Aziji. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA J 1.50 Zreži očejene pist free delov, nasoli j: yki, razmotanem ji frnab ter jih ocvri u kali na masti. 0' mjs peteršilja ter ratejiščance. K i! eance. Potem n r ;j Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko naprad ter 0 ' prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljujen druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, dat dete z njim jako zadovoljni. . danega 'smih gob. 3 ;;“ ora &ost,an Vdeni rižu t Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenik ?a ali ' 1 po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter «li pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbije; na čebulo i U1 in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. ^ T m'a$t ^ Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju n« daj p a ’ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo p®- aza plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. B enko rus & (7 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. 118 , Piščanci v n mnogo sv ®mem na njem ffizane čebule in d časa zrezane ii riža. _ »lij ga z fcnce in riž tak ^dovolj mehak. ■ 1 iBalo zansl ^ Pitai KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJftj NA 'NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI PO 11 TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH^ POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v, za -logi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75e črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. priporočam za obila CENTRALNA LEGA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAV 1 TOPLO IN MRZLO VOO ' UREJENE PO NAJBOLJ DERNEM NACINJ' ter ’ H ii Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENl® IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, NN nN SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSE* CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. ® a kokoš fr ancoski •o 2 ei .>žn ar it »• -SQ ?anj Svin j< at ’ Zv eži Por ttha i 0 i 2aVil k % s 1 « la kk a ien, ?r, % om a i O 0 ba' JU ki. Pr Cl hŠi & K % <'Su im m NARODNI VESTNIK 19. januarja 1914. "t va 'Po i ' ; W > P1 ^J KUHINJA. 444 . Piščanci v črni omaki. Ko kolješ piščance, prestrezi kri v kako skledico ter primešaj ta¬ koj malo kisa ali mrzle vode, da se ti kri ne strdi. Piščance duši na surovem maslu, na peteršilju, čebuli, korenju in limonovih olup¬ kih. Ko so piščanci že precej meh- ki jtih vzemi iz koze, poštupaj ko¬ renine z žličico tolčenega sladkor¬ ja, zarumeni ga; potem primešaj še' žlico moke, zalij to prežganje z dobro juho in črnim vinom ter kuhaj v tej omaki piščance. Oma¬ ko pretlači skozi cediilce, prime¬ šaj ji še kri, sol in limonovega so¬ ka, prevri jo iznova ter oblij ž njo piščance. 445. Piščanci v omaki s karfijolo. Skuhaj lepo karfdjolo v preče - jeni juhi, v katero deni pol žlice surovega masla. Ko je mehka, jo zloži na krožnik k zrezanim ku¬ hanim piščancem ali kokošim. Že prej pa pripravi sledečo omako: Naredi prežganje iz surovega ma - sla in približno ene žlice moke in ga zalij s par zajemalkami kurje I juhe. Omako mešaj tako dolgo, | da se ti zgosti; potem ji prideni še 2 rumenjaka, razmotana z mr¬ zlo juho, limonovega soka tin ka - [ kih 20 — 30 rakovih repkov. S [ to omako oblij piščance ali ko - j koš. encem 1 446. Piščanci v paradižnični omaki. Duši par rajskih jabolk ali pa- jte! j radižnie na surovem maslu s čebu- llo in juho ter jih pretlači na du¬ šene piščance, katere obloži z du¬ šenim rižem ali s praženim krom¬ pirjem. 447. Ocvrti piščanci. Zreži očejene piščance na 4 ali več delov, nasoli jih, povaljaj v moki, razmetanem jajcu in v drob¬ tinah ter jih ocvri na surovem ma¬ slu ali na masti. Ocvri tudi zele¬ nega peteršilja ter okrasi ž njim ocvrte piščance. K piščancem daj solate. 448. Piščanci v rižu (Risotto.) Razbeli mnogo surovega masla, zarumeni na njem precej drobno Izrezane čebule in duši na tem ne¬ kaj časa zrezane in osoljene piš¬ čance. ‘Potem prideno izbranega ter opranega riža, kolikor ga po¬ trebuješ. zalij ga z juho ter duši piščance in riž tako dolgo, da bo riž dovolj mehak, a ne razkuhan. Biti mora gost, a ne suh. Ako ho¬ češ, prideni rižu tudi malo dušene¬ ga ali 'kuhanega zelenega graha I, ali dušenih gob. Tudi lahko deneš na čebulo, preden si dejala piš - čance v mast, malo paprike. K ri¬ li šu daj par-inazanskega sira. 449. Pitana kokoš (poulard) na francoski način. Stolči v možnarju in zmešaj do- 'bro za jajce mesnega aspika ter še enkrat toliko surovega masla; prideni žlico sesekljanega in stol- enega pehtrana, zmešaj vse iz- (Uova prav dobro in natlači ta na- ev v trebuh zelo mastne, lepo be- «rfll H e ’ °^ e i ene nasoljene kokoši. J^K^Kato operi in očisti kar najbolj krbno svež svinjski mehur, deni okoš vanj, zveži ga in zavij .^jprtič, katerega tudi dobro zaveži ^0 * U V ter tako zavito kokoš v vrelo L j Kuhaj jo 2 uri, potem odce - i vodo, odstrani prtič, odveži me¬ hur, deni kokoš na krožnik in jo Phlij s sokom, ki je v mehurju, posebej daš lahko še gorke zeliščne R brusnične omake. lahko nap* denar. , NadkrW i uajtopl«K pepričaBi. o-odb* 5 N* 1 * Spomini slavnostne otvoritve “Slovenskega Doma” v Rock Springs, Wyoming. 451. Genovski piščanci. Razgrej srednje velik o skodelji - eo najfinejšega olja; primešaj mu 4 sesekljane sardele, žlico se-se- kljannih kapar in skodeljico vin¬ skega kisa. To omako prevri ter jo vlivaj po žlicah še vročo na ku¬ hane ali dušene, zrezane piščance. Obloži jih s trdokuhanimi jajci in s solato ter daj mrzle na mizo. 452. Piščanci v frikase. Duši piščance na surovem maslu in na koreninah ter napravi iz so¬ ka frikase-omako (gl. št. 134.), s katsro oblij zrezane piščance. 453. Piščanci v frikando. Skuhaj na trdo 5 jajec, olupi jih, prereži erez sredo, vzemi ru¬ menjake iz njih ter jih stlači z oljem skozi sito. Potem prideni ma lo dobre juhe ali soka, v katerem so se dušili piščanci, limonovega soka, vina, malo kisa, surov ru - men jak in soli ter mešaj to tako dolgo, da bo lepo gladko. S to o - mako oblij dušene ali kuhane ter zrezane piščance in jih okrasi s četrtinkami ostalih beljakov, — v katere deni malo omake. — s šparglji ali s krfijolo, zabeljeno z oljem in kisom. To se uživa mrzlo. 454. Piščanci v majonezi. Oblij dušene, zrezane piščance z majonezno omako št. 160., I. ali II. ter daj mrzle na mizo. 455. Pečeni in ocvrti piščanci. Zreži ostanke pečenih piščancev na jednako velike, približno 5 cm dolge in 4 cm široke kosce, katere poškropi z dvema žlicema kisa ter posipaj nekoliko s soljo in poprom Tako jih pusti 2 uri. Nato vzemi vsak kosec posebej iz sklede, po¬ moči jih v redko osoljeno testo iz enega jajca in malo moke in jih ocvri na surovem maslu ali na masti. 456. Piščanci v oljnati omaki. Za to jed tudi lahko porabiš o- stanke pečenih piščancev. Zreži jih zopet na majhne kosce, poškropi s kisom in posipaj s soljo in po¬ prom ter jih pusti teko 2 uri. Mej tem časom pa pripravi sle¬ dečo omako: Deni v skledo surov rumenjak, zmešaj ga dobro in pri- devaj polagoma najfiuejšega olja, in sicer na vsak rumenjak 10 dek olja. Pomni pa, da zmešaj vsako prejšnjo žlico olja dobro z rumen¬ jakom, potem šele prideni drugo Po vsaki osmi žlici olja primešaj žličico kisa, soli in popra, pomo¬ či vsak košček mesa v to omako, zloži jih na krožnik, okrog pa de¬ ni na četrtinke zrezanih, trdo ku - hanih jajec in kupček lepe rume - ne solate. V sredo na vrh deni sr¬ ček solate. 457. Laški ravioli. Sesekljaj drobno mrzlo meso od perutnine, prideni mu popra in so¬ li ter ga praži nekaj časa na su¬ rovem maslu. Potem mu primešaj še sesekljanega peteršilja, drob - n jaka, 2 rumenjaka in nekaj kisle smetane in pusti, da se meso ohla¬ di. Mej tem pa naredi testo iz dveh jajec, iz val ja j ga, izreži s kolescem (radel jekom) majhne podolgaste in okrogle krpe (ble- ke) in namaži na vsako nekoliko pripravljene sekanice; robe krp pa pomoči z jajcem ter jih stisni Skupaj. Raviole kuhaj 20 minut v slani juhi ali vodi, potem jih od - cedi, potresi jih s parmazanskem sirom ter zabeli s surovem maslom. te 450. Piščanci v obari. ! Zreži piščance na več koscev, ka osoli ter duši na surovem ma- i h c tehi- Pozneje jih deni v svet ' t!W ° rjaV ° P re ^S an J e ter Jih zalij z ju , Af* 0 ' Videni tudi peresce s soljo . stlačenega majorana in zelenega kuhanega ali dušenega graha, ako ga imaš. Povaljaj osoljene kosce pi- nfiscancev v moki ter jih duši na su- bovem maslu. Ko se zaramene, jih fauj z juho. K obari daj žganjeev, Močnatih žličnikov ali kaj druze- ,0** Ša. 1 ^' špehovka. Raztopi v četrt kvarta toplega mleka tri rumenjake, eno osminko funta raztopljenega masla in soli, ter vlij na en funt pogrete moke, naredi testo in prideni še eno dvanajstinfco funta ali eno unčo shajanega kvasa. Ko je vse dobro stepeno, pusti shajati. Medtem o- cvri prilično pol funta sveže sla¬ nine, lahko vzameš tudi cvrto most z ocvirki in zrumeni nekaj kruho¬ vih drobtin, razvaljaj vzhajano testo tanko, polij ga z ohlajeno sla ni-no, potresi s sladkorjem in ci¬ metom, kar tudi lahko opustiš, zvij testo v potico., deni v namazan mu- del, ter pusti zopet shajati. Ko je vzhajano, speci in daj gorko na mizo. Kar smo Slovenci, naseljeni v tukajšnjem mestu in okolici, že dolgo pričakovali, smo končno dosegli. Kot obišče dobri “Santa Claus’ pridne otroke, ter jih obda¬ ri ‘z raznovrstnimi darili, ravno tako je tudi letošnje Novo leto obi¬ skalo -nas tukajšnje Slovence “vs,e čez,” ter nam podarilo kra¬ sno poslopje, bi je zgodovinskega pomena 'za naš narod. To poslopje “Slovenski Dom,” je bilo o-tvor- jeno in zroceno prometu na dan Novega Leta z veliko slavnostjo. Ob eni uri popoldne se je pričela parada, s tukajšnjo unijsko godbo na čelu; za godbo so korakala tu¬ kajšnja Slovenska društva po sta¬ rosti, kakor so bila vstanovljena. Za tem je korakalo nekaj drugih, ki so nam pomagali ,da je bila parada tem veličaStnejša. Taka parada je velikega pomena za narodni vgled. Ljudstvo dru - gih narodnosti je imelo ta dan vso -pozornost obrnjeno na nas, ter opazovalo naše šege in navade, ka¬ kor tudi. naše zadržanje. Zato pa čast našim zavednim rodoljubom ki so razumeli kaj porojeni tak narodni manifest v očeh javnosti. Junaško smo pokazali, da Sloven¬ stvo koraka v prvih vrstah kul - turnega razvoja. Združena Slo - venska društva so priredila to Slavnostno parado po nekaterih glavnih ulicah našega mesta, pod vodstvom maršala Frank Suhic in Valentin Yugovich, ki sta svoje naloge izvrstno rešila. Ko se je sprevod podal skozi Pilot Butte Ave. na Butte cesto, smo ‘zagleda¬ li naš z zastavami in napisom o - krašeni “SloVenski Dom.” Ra¬ dostno so plapolale naše zastave po zraku. V naših srcih se je ogla¬ šala mogočne zavest, da to kras - no poslopje, ki se ponosno dviga rad svojimi sosednimi zgradbami kot poglavar svojega okrožja, spa da kot lastnina vsem tukajšnjim združenim slovenskim društvom, oziroma je last vseh naseljencev Slovenske narodnosti v Rock Springs in okolici. Na pročelju Ve¬ likega poslopja je bil v počaSt združenih društev ta-le jnapis: Pozdravljena Združena Slovan - ska Društva;” Slovenski Dom” vas dan-es vsprejema!!” Če pomislimo je bil to svečani trenotek v zgodovini tukajšnjih Slovencev, ko so v bratski slogi in prijateljstvu prestopila prag “Slovenskega Doma” vsa vzajem¬ na in zedinjena Slovenska društva Nato se je občinstvo zbralo v glaivnej dvorani “S. D.” Daši je ta dvorana jako obsežna, vendar je bila povodom slavnostne otvorit ve skoro premajhna, . . na igral - nem odru so se zbrali uradniki korporacije “Slovenski Dom,” kakor tudi razni govorniki, ki so svojo nalogo imenitno rešili. Okvir igralnega odra je bil lepo okrašen in na vrhu 'istega je bil pritrjen krasen napis sledeče vsebine: “Živelo Združeno Bratstvo Vseh Slovencev; živela Organizacija “Slovenski Dom!!” Ko je občinstvo zasedlo vse pro¬ store v dvorani, je zaigrala godba par -dušo ©čarajočih in pete priv¬ zdigujočih maršov. Na t-o pa j-.e nastopil naš dobro poznani in vse¬ stransko čislani rojak gospod John Koshir. Kot predsednik “Sloven¬ skega Doma” je v 'svojem nagovo¬ ru pozdravljal vse navzoče. Poseb¬ no se je zahvalil še vsem tistim, ki so prišli i'z naših sosednjih mest, ter mam na ta način pomagali do vbeje v-deležbe in boljšega vspeha. Govornik je povdarjal pomen na¬ šega “S. D.”, -ter kakšno stališče isti zavzema med narodom, in kak¬ šno stališče bode lahko narod zav¬ zemal med svojimi sosedi v bodoč¬ nosti. V svojem znamenitem govo - ra je povedal veliko lepega in koristnega, kar je vredno, da se v bodoče vpošteva. Ob zaključku pomembnega govora je žel viharno odobravanje, ter gromoviti živijo klici in ploskanje je ‘bilo jasen do¬ kaz, da se ljudstvo strinja z iz¬ vajanji prvega uradnika, oziro¬ ma predsednika naše inkorporira- ■ne organizacije “Slovenski Dom.” Za predsednikom je nastopil naš odvetnik, ki je skozi celo leto zve¬ sto stal na naši strani in nam po¬ magal v vseh ozirih, da smo prej dosegli svoj zaželjeni cilj. W. B. Dunton, kot odvetnik naše korpo¬ racije, je v angleščini pozdravil 'zbrano občinstvo, ter v daljšem govoru razpravljal o podjetnosti amerikanskih Slovencev. Kot do - 'ber poznavalec razmer, kakor tu - ti sloge in nesloge, je posebno po¬ hvalil naša združena . podporna društva; -dasiravno posamezno spa dajo k raznobarvnim jedn-otam in Zvezam, ne delajo medsebojno ni¬ ti najmanjše razlike. Rekel je, da je narodu, ki nastopa v ta-kej slo¬ gi zagotovljen vspeh in napredek v bodočnosti. Tudi teinu govorni¬ ku je 'ljudstvo pritrjevalo z živah¬ nim aplavzom. Za tem govornikom je nastopila moja naklonjenost in velikost, o- ziroma vse skupaj; ker je bilo -ta¬ ko določeno v dnevnem programu, -se je moralo zgoditi, in ker sem bil že predstavljen pred ljud - stvom, sem seveda moral ‘ ‘ beš - prehati.” Vsebino svojega govora sem že polzaibil, ker nisem tako natanko poslušal, kot sem svoje kolege: zato pa tudi nevern, 'kak¬ šne lavorike sem si spletel. Slišal sem raznovrstno- -hvalo in pri - pombo, za kar se klanjam cenje¬ nemu občinstvu. Ko sem svojo klo¬ baso, ali tako imenovani “speech” zaključil, je bilo slišati nekak šum po dvorani; to pa menda zato, ker sem v gotovo 'zadovoljstvo poslu¬ šalcev utihnil. Namen cele zadeve je bil ljudstvo zadovoljiti, zato sem pa vsaj del svoje naloge re ¬ šil s tem, da sem svoje duševne proizvode očrtal kolikor mogoče na kratko, ker itak niso bili pose¬ bno duhoviti. Da le enkrat napra¬ viš veselje,.-pa je dobro; če ne ta - krat ko prideš, pa takrat ko greš, je rekel Ribničan; in jaz se -v poli - ni meri strinjam znjiin. Kot četrti in zadnji govornik je nastopil gospod Jakob Mlakar. V svojem lepem iin jedrnatim govo¬ ru je razpravljal, o pomenu “Slo¬ venskega Doma,” ter o složnem nastopu vseh slovenskih društev. Izrazil se je, da je bil že po raz - nih mestih in državah širom naše mogočne ljudovlade, kjer so nase¬ ljeni naši rojaki, da pa se ni vi - del tako složnega nastopa vse - stransko združenih Slovenecv, kot se je to zgodilo povodom slavno - stne otvoritve “Slovenskega Do¬ ma” v Rock Springs, Wyo. Po - hvalil je sistem na kateremu stoji organizacija in zgradba “S. D.” Rekel je, da je to edino prava in zdrava podlaga za vsako poslopje ki ga nazivamo narodno lastnino. Po slistemaciji delniških družb se vstanovtjajo narodna podjetja tu in tam, kar -pa zelo hitro preneha- biti last narodova: Nekaj delni¬ čarjev v teku časa odleti, ostali pa ostanejo diktatorji stavbe, ki sicer nosi ime “narodno," kar ■pa v resnici ni. V takih slučajih se zigodi, da ima ljudstvo svoj “Dom” v poeziji, nikakor pa ne v praksi.... Ko je Mr. Mlakar zaključil svoj govor so se slišali klici zadovolj¬ stva, ter vsestransko odbravanje in ploskanje. Kot tajnik “S. D.” še v ime¬ nu vseh tukajšnjih slovenskih dru¬ štev našim govornikom za njih -trud prav lepo zahvalim (kar se¬ veda tudi mene zadene nekoliko,) ter jih prosim, da nam v bodoče ob sličnih prilikah -zopet pomaga¬ jo s svojimi zmožnostmi do vse¬ stranskega vspeha. Po 'zaključku omenjenih govo - rov se je ljudstvo med igranjem godbe razšlo, ker je 'bila slavnost prekinjena do sedme ure zvečer. Ob 7 uri zvečer se je pričelo sreč- kanje raznih predmetov, kar je prineslo “S. D.”lep dobiček, vde- ležencem srečkam j a pa mnogo za - bave- in nekaterim tudi dobitke. Ko je bilo vse to pri kraju se je pričel ples, ki je trajal skoro do jutranje zarje. To se nam seveda ne sme zameriti, ker je slavnostna otvoritev “S. D.” le enkrat. Poleg plesa je pa bila še draga preko- ristna zabava — in to je: razno - vrstni maiterijal, ki daje uteho si¬ stemu stanovalcev naše notranjo¬ sti, je bil na razpolago v banketni ■sobi. Naše nevtrudljive in -za ‘S. D.” vnete žene in dekleta so ob 'tej priliki pokazale vso svojo kn - harsko umetnost. Vsa čast njim; Tudi penečega piva ni manjkalo v spodnjih prostorih, ter drugih, manj močnih pijač; le” ognjene vode” ni 'bilo, ki prav za prav na veselico ne spada. Ob deseti uri zvečer je naznanil predsednik, da je prejel neki tele gram z Eveletha, Minn. Ko je v dvorani potihnilo, je prečital ro - jak John Koshir telegram sledeče vsebine: “Pozdravljeni narodni bratje povodom otvoritve -vašega “S: D.” v Rock Springs, Wyo. Ob priliki se spomnite tudi “Sloven¬ skega Zavetišča.” Vsestranski vs¬ peh in sloga vam želi vdani vam, Matija Pogorelc.” Ko je prečitan ta brzojav, so zaorili gromoviti živijo klici po dv-orani, kajti z br - zojavko nas je -počastil edinole Mr. M. Pogorelec. Ker gospoda Pogo¬ relca osebno poznam in kolikor je meni znano, je še vedno “ledik in frej,” ga tem p-o-tom prav vlju¬ dno vabim, -da nas v kratkem ob - išče, ter poiskusi kako bi šlo kaj z plesom v n-a-šej novi dvorani. Ob -zaključku tega poročila se še enkrat vsem skupaj prav lepo za¬ hvalim za razne darove in zvesto sodelovanje pri “S. D.”, kakor tu 'di za ogromno vdeležbo povodom slavnostne otvoritve. V splošnem se je vdeležil te slavnosti ves slo¬ venski narod našega mesta, Zato bi bilo jako lepo, ko bi bila zraven še dva možaka, ki sta sicer narod¬ njaka, da bi se -končno vendar po¬ kazalo ko je “S. D.” zgrajen, da ni niti enega ki -pretaka slovensko kri po žilah, ki bi mebil l z dušo N EBO CIGARETTES 10 FOR 5c Najboljše cigarete vseh cigaret Prlstne-bogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom ‘da. Bodimo to-raj v bodočnosti še bolj -složni kot smo do sedaj bili Vrzimo od sebe vse strankarske predsodke kadar gre za narodni dobrobit. Svoja politična in ver- nimo nič, nikomur ne vsiljujmo nič . . “Slovenski Dom” pa na j bo res -dom vseh, Slovencev.... Končno vam naznajam, da j« fi-skalno leto “S. D.” 26. janu arja 1914. Na ta dan ob 7 uri zve čer bode sklican shod vseh tukaj¬ šnjih Slovencev, oziroma vseh slo¬ venskih društev, da se izvoli “S. D.” za leto 1914. Srčni pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom sveta, pose - bno pa vsem tistim, ki smo se skupno zabavali na Novega Leta dan v “Slovenskem Domu.” Franc S. Tauchar, DENAR zamorete napraviti, če investirate v lote pri jeklarni v Gary, Minn., sestra čudovito hitro rastočega mesta, Gary, Ind., kjer gradi United States Steel korporacija eno najmodernejših jeklarn, koje prvi del stane $25,000,000. — Poleg tega se gradi tudi cementna tovarna, in začele se, bodo graditi žičarna in tovarna za zbije in železne vijake. VPOSLENIH BO OKOLI 800 MOŽ. Podrobnosti daje GARY LAND CO. SEN’l OFFICE, 202 PAL1ADIO BUILDING, DUETTIH, MINN. Townsite Office, Cor. Commonveslth Ave and Gary St., GARV, Minn. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. POZOR! Rojaki, kateri ste naročili N. V. svojim prijateljem ali znancem v stari kraj, ponovnte jim naročni - no, predno poteče, ker mi ustavi - mo pošiljanje lista takoj, kakor hitro poteče naročnina in sicer iz tega vzroka, ker je draga poštni¬ na. Na vsak list moramo dati znam ko z# en cent. Obnovite naročnino, če želite, da bodemo pošiljali list redno v stari kraj. NARODNI VESTNIK! POZOR SLOVENCI! Z dnem 1. januarja 1914 bom otvoril v Chi-sholmu, Minn, na 1 Ave en bloek od pošte blizu cer - kve novo krojaonico in prodajal - no za vsakovrstne možke oprave. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Skrbel bom vedno, da bom stranke postregel z dobrim -bla - gom in po nizkih cenah. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje 'n ne vem, ali se ke-daj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom primorati to storiti. Virginia, Minn., 10. jan. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) PRODAJO SE polnovrstne vglasbene harmonike trivrstne orehovi izdelek, z maza- kom vležene, 43 tipk, -potezanje in pritisk enako vglasben, 12 baso - vih tipk. V vsakem tonu meh zava¬ rovan. Medeni glasovi na usnju ležeči z močnim bombardonom bo¬ si. Izvršena z aluminom in nikel- nom. Sploh fine harmonike in izvr¬ sten glas. Cena sedaj samo $50. — Anton Zadnik, 46 Norman Ave,, Eveleth. Minn. First National BankTl EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. J Duluth Brewing & Mailing Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano piro v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. ;: Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn ffi Svoji k svojim! Er Ul Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Ifi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- jjfi ifi jeno in bogato založeno S s grocerijsko trgovino. * !tfi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- ffi Ul daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo S ® Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Ut jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! SR UE Za mnogobrojen poset ln naklonjenost se ulfudno priporočat “J MATH. VIDA S, a slovenska trgovina IE BIWABIK, MINN. Telefon 63. £ \R m s Ui Ui A. M. MURNIK Crant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANI« E, ŽENSKIH IN OTROČJIH ORLEK, KLORUKOV LN VSEH I3RTT GIH DOMAŽIH POTRERfcuIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. V*’ NARODNI Dopisi. Greaney, Minn. i'n razne zdrdbe za žr Tuldi v tej farmerski naselbini tu na skrajnem severu Združenih Držav obhajamo sem in tje kaj posebnega. Tako smo obhajali 30. decembra 1913 srebrno poroko za¬ konskih Jožef Smuk, rodom iz Dalj ene Pake pri Črnomlju. Naš ■sosed prišel jev Ameriko leta 1884 in sicer na Calumet, Mich. Pozneje tse je preselil na Tower, Minn., kjer ga je poročil naš duhovski starosta, Monsignor Rev. Jožef Buh, dne 30. decembra 1888. Jaz želim našemu prijaznemu sosedu in njegovi cenjeni soprogi še mnogo let., da bi še zlato poroko obhaja¬ la. Vsem rojakom in rojakinjam vo¬ ščim veselo novo leto, tlačenim tr¬ pinom na Michigan, kateri se bo rijo zoper krivico, pa popolno zrna go. Oholi kapital, na 'kojega stra¬ ni stoji vse razven delavstvo, ho¬ če po sili prodreti, zdrobiti pravi¬ co v prah in jo pohoditi v blato. Grdo je, da se delavci tako cepi¬ jo, saj so jim nasprotniki eendar naboljši vzgled moči organizaci - je. Mi smo izkoriščnani vsi obrtniki delavci in farmerji; zatoraj zbu¬ dimo se, potegnimo skup, ker dok¬ ler bomo razdruženi in nesložni ‘bomo vedno sužnjili istim, ki so združeni in složni, in to je kapi¬ tal ter vsa gosposka. Delavstvo ima v rokah vso moč; a ta moč ni vredna piškovega oreha, dok¬ ler jo neče delavstvo vporabiti, dokler je delavstvo voljno potiti srage za borno plačo in za koristi trotov. Nečuvena sramota je, da je med našim narodom še toliko nezavednežev, da gredo na pomoč nasprotnikom, ter jim pomagajo zrušiti delavstvo in zlomiti stavko. Trpini smo vsi; zatorej trpini vsi skup in dosegli bomo pravico. Pozdravljam vse rojake in ro¬ jakinje, N. V. pa mnogo zvestih naročnikov in predplačnikov. Florjan Udovieh. kot otrobe valstvo. Rojaki farmerji, dobro bi bilo stvar nekoliko premisliti. Dovolj dolgo že spimo in kopamo štore, drugo pa pustimo vse v nemar. Glejmo kadar pride zopet novo leto, .da bomo tudi mi imeli kak napredek. Združimo se sosedje, ne bodimo sebični, pomagajmo eden drugemu, pridite kaj ven z dopisi, z vašimi mislimi in predlogami, ■saj list imamo izvrsten zato; vsak slovenski farmer in farmerica bi morala citati naš Narodni Vestnik Tukaj je, več bolj sposobnih roja¬ kov za dopisovanje kot sem jaz, povejte še vi kaj, predlagajte ka¬ ko postopati, da pridemo do zdru¬ ženja, in z združenjem do napred¬ ka in do boljših časov. Če smo združeni smo moč, katero se mora manj ali več vpoštevati; posamez¬ ni smo pa ničle. Mi potrebujemo cest, mi potrebujemo most čez Little Fobk River, in če zahteva¬ mo teh stvari vsi, se bodo vres- ničile, posamezni pa ne moremo doseči ničesar. Mi smo na dobri rodovitni zemlji, a pomagati si moramo sami, zatoraj je združe¬ nje in skupni nastop neobhodno- potreben. Tukaj vspeva vse, pšenica, o- ves, ječmen, rž, krompir, proso, dozori tudi kuruza. Mlatili smo še le o božiču, zato ker je po leti ra¬ di mehkih cest težko , mlatilnico prevažati. Mi smo šele pijonirji, začetniki v gozdu, vendar eni so pridelali že precej zrnja. Pri meni smo na mlatili 95 bušlov ovsa, 28 pšenice, 31 ječmena. Žito je bilo lepo in povsem sem zadovoljen s pridelkom. Zimo imamo milo; snega le to¬ liko, da je belo po tleli. Za božične praznike nas je obiskal Jakob Jakša, zet farmerja George Bro- zicha, starejšega. Srečno novo leto. Tomaž Shustar. Danes se le ve o njemu toliko, da je manager čez podružnico Calu- metske prostitutke na Chisholmu. Možje in fantje, žene in dekleta, presodite z vašimi lastnimi mož - gani, kedo je delavski prijatelj.. Volk v oveji koži se vaim je več let predstavljal na Calumetu. Vpil je mi smo za delavske pravice, za delavsko svobodo. Danes je stvar druga; grdo izdajalstvo rohni iz hinavca na Calumet, katerega bo - de v srce, da so kompanije na pri¬ tisk stavkarjev dovolile za osem - urno delo najmanj $3. — plače. To je zmaga zavednega delavstva, katero se oprijema časnikov, ko - jim je načelo naj svetejša stvar. To ni zmaga skebskega lista, Wad- dell-novih tolovajev in Citizens Allianee, ki so si podali roke, da protežirajo Calumet in Hecla družbo in zrušijo organizacijd de¬ lavstva. Ce bo unija zgubljena, kajti stavka mi zgubljena 'ker so stavkarji izbojevali krajši delav - ni čas in višjo plačo, pripisovati je to na rovaš trojici, katera hoče držati delavstvo v hlapčevstvu in trpljenju. Delavstvo je isti faktor, ki vstanavlja bogastvo, in zatoraj gre delavstvu več pravice kot jo je uživalo pred stavko na bakre - nem okrožju na Michigan. Brez delavstva ni bogastva. Zakaj bi torej moralo delavstvo biti odvis¬ no od bogastva in ne bogastvo od delavstva. Naprej torej z umo svitlim mečem za pravico in svo - bodo. Anton Maline. koži “Glasniku” in žegnanemu policaju Klopčiču, ki sta besnela gonji za koristi kotinpanij in za zahlapčevanje delavstva. Mi de¬ lavci se zavedamo kdo je kriv, da traja stavka pol leta, in da vlada¬ jo tukaj tako žalostne razmere. Kriva temu ni W. F. of M., krivi temu so 'Glasnikarji in Klopiearji. Mi in naši otroci si bomo to zapom¬ nili za vedno; je pa tudi mnogo sedanjih skebov, kateri vidijo kdo je kriv, da so bakren’ bar. vi tako ponosni, da so odklonili vsako po¬ ravnavo. Sram vas bodi poturiee in janičarji! Delavci, če se mi ne 'združimo z W. F. of M. ali katerokoli obstoje¬ čo unijo, ki je v zvezi z drugimi in- dustnjelnimi organizacijami, ne bomo i ikdar možje, ampak hlapci. Samostojna unija za Calumet je brezpomembna; če ni zveze, je li¬ nija brez moči, je mrtva, je toliko kakor hi je ne bilo. Mi moramo korakati z drugimi naprednimi tovariši: trni moramo biti v zvezi z drugim delavstvom, drugače je vsaka naša organizacija brez po - mena. Uvidite to delavci, in pri¬ stopite v svojo korist k uni ti i Delavec. NAZNANJE! Kot žena in mati, brez potreb nih sredstev za življenje, me po - manjkanje sili, da se oglasim tem potom, da zvem, če mogoče, kje je moj mož in oče otrok, kateri nas je zapustil brez vsega vzroka v bedi in revščin. Če nimaš ljubezni do mene, usmili se vendar otrok, kateri morajo po nedolžnem trpe¬ ti pomanjkanje v vsem. Če je tvo¬ je srce tako kamenito, da si še na lastne otroke povsem pazabil, po¬ tem mi naznani, če si se popolno - ma ločil od svoje družine za ved - no. Ako si živ, te prosim, oglasi se; ako si mrtev, počivaj v miru! J. S., box 73, Chisholm, Minn. Ely, Minn. NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln St. na Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Imam tudi na prodaj zemljišča za farme. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. Rauch, Minn, Spoštovani urednik : Kakor vam j; znano je tukaj v severni Min¬ nesoti največja slovenska farmer- ska naselbina v Ameriki. Lepo šte vilo nas je Slovencev tukaj, pa politično', smo nekako mrtvi. Od nas se tako malo sliši, da mera vsakdo sklepati, da smo politično zgubljeni.. Novo leto je ravno preteklo, za¬ to bi bilo na mestu, da se tudi n i nekoliko prenovimo koklikor se tiče politike. Pomisliti je tudi tre ba koliko in kakošen dobiček imo naredili za naše trudapolno delo. Dajmo tudi malo z glavo delati, dajmo malo misliti, ne samo dela¬ ti z rokami brez vseh načrtov. Dokler bomo samo stum.pe kopali in nič ne mislili ne bomo vredni vpoštevanja in tudi samostojnosti ne bomo dosegli. Kar mi potrebu¬ jemo moramo jako drago plačati; nasprotno pa mi ne moremo niče¬ sar spraviti v denar, ker imamo jako slabe ceste in smo daleč od železnice. Kaj če bi se mi začeli pečati .z mlekarstvom bolj kot s štori? Res imamo še malo čiste zemlje, malo polja, a za. 'krave bi morali bolj skrbeti, kot smo to storili dosihmal. Tudi svinj ere j a in kurjereja bila bi za nas velike¬ ga pomena. Svinje, maslo in jaj¬ ca se vedno lahko proda, in ti pri¬ delki niso nič druzega kot kon¬ centrirane surovine. Surovine ne moremo spraviti do železnice žara di teže in obilnosti, zaradi koli¬ čine; maslo, svinje in jajca bi se pa lož j e spravilo do železnice, ker je količina mnogo manjša, toraj je ložja za voziti. Blizu Little Fork River je pripravni prostor za mlekarno, in tudi do tega bi pri šli polagoma, samo, če bi delovali bolj složno, bolj združeno. Že se¬ daj bi šlo, če bi pravilno ravna¬ li s smetano ali s “creamon,” in bi ga vsaki teden po leti po dvakrat na teden vozili menjaje v mlekarno na Cook. Mi posamezni farmerji bi držali lahko po 5 do 6, eni celo do 15 krav, in tako bi si človek doma služil življenje in bi ne bilo treba hoditi okrog pro¬ siti za delo. Dobro bi tuidi bilo, če bi imeli svoj zadružni mlin. Prihranili bi lepe dolarje pri moki, katero mo¬ ramo sedaj kupovati in drago pla čevati. Pšenica tukaj izvrstno us¬ peva; zakaj bi mi toraj ne imeli domače moke in domačih krmil, Ely, Minn. Ko sem 'čital o Chas. II. Moyer, predsedniku Westem Federation of Miners, ki ga je drulial pobila in delala ž njim takorekoč kot Judje s Kristusom, se mi je težko zdelo. Vsak si lahko sam predsta¬ vi, da so bile bolečine. Vse on to trpi za delavske pravice, zatoraj živel! Hišna streha, ki nima dimni¬ ka je zakajena. Primerno tako mi se vidi zakajen John Gersicb, iz Chisholma Minn., za ko j im je skrit znani dopisnik. Tega zaka- jenca že dalje časa zasledujem, ki večkrat čečka po A. S. ter gleda luno v vodi. Večkrat ga je že ro¬ jak A. Maline brcnil, toda bob se ne prime stene. John ti imaš jako temna očala na očeh. Čemu se ne¬ kaj steguješ v A. S. št. 11 ob nas zavedne delavce na Ely? Niti vreden nisi, da bi zavedni Bača¬ ni ob tebe svoje pete brisali. Da, da; na Ely ne spimo, temveč se otresujemo nevednosti in posta- jemo zevednejši vsaki dan. Če v javnost povemo resnice, storimo le svojo dolžnost. Ej, zakajenca to boli! toda prepozno je; ne po¬ magajo nobeni žegni. Na Ely sem 8 let, pa n e vem za razbite šipe na nobenem duhovnikovem stanova - nju. Istina. Zavedni priprosti lju¬ dje smo čez vsacega, ki hoče uni - čiti delavske pravice, če je ta Mi - ha, Luka ali Boltezar je vse eno. »Časopisje nam priča, da je Rev. Klopčič velik zatiralec delavskih pravic. Ti, Gersich, vedi, da ljud¬ stvo ne more ljubiti takšne božje namestnike. Če bi bil Luka delavec gotovo bi stavkal; a tako —- — — Ako bi štrajkarji v Michiganu ča - kali podpore od tacih tičev kot so tvoji b-ogci, tedaj bi vsi že prvi mesec od gladu in obupanja umr¬ li. Verjemi mi, da si prav močno zateleban v tvojega diktatorja. Vsi vemo, kedo si, kaj si, od kod si prišel in kedo je tvoj skriti in - struktor. Skrij se, in ne sili prste v žrjavico. Ilaver. Chisholm Minn. Po Webster : jevem besednjaku pomeni beseda “Prostitute” ose¬ bo, ki se proda v nemoralne ali vlačugarske svrhe. S pomenom te besede se tudi lahko zaznači čas - nikarja, kateri proda svoje prepri¬ čanje (ako 'ga je imel kaj.) Časnikarska prostitucija se naj¬ de v najlepšem cvetju na Calumet, Mich. Ta časnikarski “areh - pro¬ stitute” ima pa tudi svojo “braneh” v Chisholmu, Minn. De¬ lavci v Chisholm, v svoji sredi imamo grdega prostitutorja, 'ka teremu je še treba dodati priimek. Achmeek, Mich. Prijatelj urednik:—- Zopet se hočem oglasiti v nam priljubljenem in za pravico delu¬ jočem listu “Narodni Vestnik”. Čital sem “Glasnik” št. 2, ka¬ teri se zopet širokousti, ter napa¬ da vse, ki ne tulijo v rog Calumet in Hecla izkoriščevalcev. Mar mi¬ slite tam pri “Glasniku”, da so vsi taki Judeži kot ste okoli Glas¬ nika. Vi teptate pravico v blato, in le drago bi vam bilo, če bi 'kri¬ vica objela zopet vse rudarje tega okraja. Sram vas bodi, da napa¬ date list, skozi katerega se je po¬ slalo že nad tisoč dolarjev za nas stavbarje in za naše družine. Ravno ta banda napada vedno delavske vodje. Mover jim je trn v peti, tisti Mover, ki se zmeni za listič kot je “Glasnik” manj ka¬ kor za lanski sneg. To so nepristranski in pravični časnikarji, ki so pisali, da ni vr- jetno, da bi bil Moyer obstreljen, ker ni nikdo slišal strela. Gotovo je, da Glasnikaši niso čuli strel iz Hancocka, novico so pa tako zasu kali, da se vidi. da bi najraje vse delavstvo v žlici vode potopili. Sram vas bodi, Glasnikaši, da ne veste, da je v Ameriki danes pet in pol milijona organiziranih delav - ■cev, in da je to rastujoea moč, s katero je treba računati že danes, računiti bo treba pa ž njo v bodo¬ če še resnejše. In to judežko gnjezdo se upa slepiti nevedne ljudi, da je za do bro organizacijo. Da, da; 'za do bro organizacijo je; pozabil je pa “Glasnik” povedati za kakošno organizacijo je — za kompaniisko Če imaste vi Glasnikarji še kaj časti v sebi, potegnite krinko raz obraza in povejte vašim par na¬ ročnikom, za katero organizacijo ste. Prenehajte z vašim hlinje - njem in zvijanjem, in povejte sve¬ tu v obraz, da ste zagrizeni na¬ sprotniki delavskega organizato- ričnega gibanja in delavskega na¬ predka. Take kreature, ki napa¬ dajo konzervativnega Moyer-ja in dolžijo W. F. of M. v. anarhijo, so podle izdajalske duše in vse de¬ lavstvo naj bi se maščevalo nad njimi. Vi ste na licu štrajka, za¬ torej bila hi vaša dolžnost, da hi bili nepristranski, če že nečete de¬ lovati za delavsko složnost v na¬ stopu za pravico. Vendar vse, kar ste vi prinesli v svet izven par pr¬ vih poročil, je bilo tako spleteno, da je povzročilo bojazen med de- stvom vsled česar je mnogo Slo¬ vencev obupalo in šli so v skeb - stvo sam sebi in vsem delavcem v škodo. Vi Glasnikarji imaste na vaših dušah neizbrisljiv madež, vi imaste greh, da vam ga niti Luka Klopčič ne more odpustiti. Vaša krivda je, da se je mnogo prej za¬ vednih delavskih mož vrnilo nazaj v sužnost, se je izneverilo svojim tovarišem, ter se prodalo svojim koriščevalcem in nasprotnikom. Cenjeni urednik:— Zadnjič sem vam poslal dopis glede 'združitve Slovenske čitalni¬ ce in novega Pevskega društva, katero še do danes ni vstanovlje- no. Kaj je temu vzrok, da se to ne združi? To je veliko tukajšnje vprašanje. Dne 4. januarja, na prvi tozadevni seji, je bila večina članov pevcev zadovoljna, da se novo društvo priklopi Slovenski čitalnici. Kot tajnik Slovenske či¬ talnice mi je bilo naročeno, da naj združitvi napišem dopis v naš domači list “Narodni Vestnik”, kar sem storil, in dopis je bil pri¬ občen. Napisal sem tudi vabila in jih razobesil pri “dry househ” glede te stvari. Med tem so se pa trudili razni elementi, da to misel uničijo. Seve, zidati je težko, po¬ dirati je ložje. Nasprotniki so do¬ bili nekaj članov in so jim razlo¬ žili, da njim ni za združenje, da je združenje kvarljivo. Ti možakarji so čudnih nazorov, če mislijo, da je boljše 'za splošni napredek, če vlečemo eni na levo, drugi na de¬ sno. To je složnost pri tem. Sli¬ čna složnost je pa tudi pri nas na delavskem polju. Eden je žez drp gega; da se tretji, in to je kapi - talist, lahko v pest smeje, je um¬ ljivo. Kedaj se bomo zbudili iz spanja? Josip Slemec. American Exchange ==Bank= VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mesto. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 31 obresti od vlog. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFp r is J e -Al> Ai s<5 /‘iv f- i 6 J V ' H l&ri c«* 1 ' p in 1 kV 1 popolnoma pristen. Mi m bil vedno in je tudi sedaj vedno 9 a " > 0St) hočemo prodajati povsod. Ce ka v - 0 .. ga vaš trgovec nima, ga vani^ Št »Vel' ka r mi pošljemo po pošti po na- i»sf \ 0 sr vadni ceni 5 centov za škatlo inh f da J e bilo Elco Theatre Aurora, Minn. Žalostno je, da so naši rojaki tako popustljivi in nečejo, da bi se zboljšale delavske razmere. Ven¬ dar glavne krivde ni pripisovati tem, marveč volkovoma v ovčji “Glasnik”, ti se zastonj umivaš z napadanjem drugih listov — ti si bil in ostal boš Zamorec., Vse tvoje otročje manevriranje je za¬ stonj — delavstvo je 'začelo gi • dati in gledalo bo vedno bolj Na¬ po doti štrajkarje je zmožen le kak bivši notarski pisač, katerega so pognali povsod, le v Calumet je našel zavetje. Gliha skup štriha. Ta ničla blati vse vprek. Na poti so mu socijalisti, svobodomiselci, junaški stavkarji, napredno časo¬ pisje, z eno besedo vse, kar piše, govori in deluje bolj odkritosrčno kot ta starosta skebov. Ali naj bo¬ mo vsi tako potuhnjeni kot je “Glasnik”? Ali naj vsi časnikarji mlatijo isto slamo kot jo mlati “Glasnik”? Njeniu so skebi, Du¬ kati in žandarji O. K. Vsi drugi, vsi zavedni delavci so pa nezaže- ljeni državljani. Delavci širom A- imerike, zapomnite si, da je Glas¬ nik izdajalec delavskih mas, in vsi praktični katoličani okoli njega so hinavci. S. H. Z. bo imela v kratkem glavno zborovanje na Ely, Minn. O, srečna Minnesota! Imela boš priliko videti nekatere “areh” delavske prijatelje ala Puhek. Vi člani, koliko časa boste še trpeli v vaši organizaciji delavske Judeže. Koliko časa boste podpirali zoper- delavski list kot glasilo? Glasnik je zoper unijo. Unije se borijo za vse delavstvo, tako za organizira¬ no in za neorganizirano. Ce bi ne bilo nobene unije, bili bi delavci še v popolni sužnosti. Glasnik je zoper unijo; ergo je 'zoper delav¬ stvo, zoper unijce in zoper ne - unijce. Delavci, zapomnite si to! Vi de¬ legat j e pa vzemite železno metlo v roke in pometite ter postrgajte smeti iz svoje organizacije. To sto¬ rile so vse druge organizacije; ne dopustite tega madeža na S. H. Z. Kdor ne gre z duhom časa naprej bo vtonil v lastnem blatu. Podzrav! Delavec. E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu cikati. WEYMAN-BRUT0N C0. 50 Union Square New lori aen se 1111 '•Da veš, tista -ali je v veso. Sode* in v svoji m Težje b< ne izdaš, kd i vzide ! ip> v r bos verjel! — KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. 0, Carigrad, m si, kadar te npolc in ostri mi srečno si tistin »pogleda človi ija! iztok se polj VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO 5 pristnih Kran i ski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go¬ stilničar, kateri hoče napredovati, mora po' skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zamere kupiti le pri A. Horwat-u, ki im- portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A 02 jo prim ~ Povej mi, “Mosti, Ali veš :e «ga hčerka s A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOUET.IU ; A 01 a tožno "Alivsaj e: "Ničesar se Ba tem to j c ■eS d *' Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJSI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM . DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. Orfler Elmltlngr Time to File Clalms and for Hearlng- Thareon. State of Minnesota, County of St. Eonls V založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON Nje,:;:* ®ou Pat? 1 * 1 ^ v*. j. ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmens ComJjensation Act) Cena 30 Centov 'feža ; ■0č e ’ * *° j je el a l '^OiSD/n n ai i ^ Ja in tli J 6 trat- : H - tl: ,s Poa dr a Navodila Kako Postati Državi V-V | Ali i ," 8 * ffci* Vij v altr H gc Cena 15 Centov v AU> V? 'e ^ ‘k V ‘ Ala ' Al;; a 19. januarja 1914. NARODNI VESTNIK SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. f *0 aj (Dalje.) Ivan je platail po koncu, poln nestrpnosti. “Vendar že enkrat!” “Ali ne stopiš bliže?” je dejal Dušan in vstal istotako. Jankovič se je v tem hipu ravno poklonil deklici; Ivan je pre¬ tresel njegov pogled, ki se je zasvetil kakor dve črni, vroči oglji, |r videl, kako je Ljubica umaknila oči. ' Zoper n o čustvo je prešinilo srce našega prijatelja. Misel: “Tu- on jo ljubi!’ mu je prešinila možgane kakor nagel blisk. In zdajci je priznal samemu sebi: “Ako ljubi ona Jankoviča — potem bežite, sladke sanje, ki ste L rodile v moji duši-” Zavedel se je, da je Ljubica v tej kratki uri skupnega razgo - L ra zavzela v njegovem življenju odločilno mesto in 'zakraljevala C* & H ego vi usodi. Dušan in Miloš sta se odpravljala, poslavljala se od matere in ^'Jrj| s tre: majka je poljubila sinoVa in podala Ivanu roko: j “'Zdravi se vrnite, dragi moji! Bodite pogumni in zaupajte- V ©el Upa Bog vam daj srečo in uspeh!. ...” . 'f Ljubica je imela solzne oči; in ta mokri blesk je dajal njenemu IV| i . ogledu čudovito milobo. “Z Bogom!” je dejala Ivanu čudno trdno in resno ter ga po- 1 ledala naravnost, kakor da išče nečesa... . “Z Bogom in do svidenja!” je zamrmral Ivan s tresočim se lasom, čuteč, kako mu stiska .temnooko dete roko vse krepkeje VQwi krepkeje- I Slutil je, kaj bi mu povedala, če bi mogla.... vedela.... znala. . Velika radost je zasijala v njegovem -srcu; tako Velka in mo- ”3|očna, kakor da je rožnato solnce mahoma oblilo ves -svet s svojo zar - v i [o. in spet ni bilo več dvoma v njem; poklonil se je še enkrat, objel SKatlfli pogledom to srečno sobico, prestregel zadnji odsev Ljubičinega česa ter se naglo obrnil in stopil na prosto. Spotoma ga je prijel Dušan pod pazduho: “Tako, Ivan! Zdaj se začenja čas dejanja- Megla negoto- osti izginja —. čez par ur bomo vedeli, pri čem da smo....” “Kamen se mi vali od srca!” je pokimal Ivan. “Da veš, tista sled v Carigradu je dobra in zanesljiva. Birban- tni ima — ali je vsaj imel pred par meseci — metreso, Italijanko ; za .jo vemo. Sodeč po nestalnosti takih ljudi, jo je gotovo že zapu- til; in v svoji maščevalnosti izda Italijanka Boga in dušo, če je reba_Težje bo, ako sita še dobra; vsekakor glej v vseh slučajih, a se ne izdaš, kdo si, kaj misliš in kaj nameravaš. Zagotavljam te preden vzide solnce dvakrat, doživimo istorij, da samemu sebi e boš verjel!....” sod. 9 a Po 1 v ašen mo tua cikan svetu zi co. ŠESTO POGLAVJE. Skrivnosti Galate. O, Carigrad, prestolica sultanov ob Zlatem, rogu! Kako kra- feina si, kadar te zlati jutranje solnce, ali kadar ti krvave ponosne NcW Y0lr UP ° le ostr * m1naretl neštetih mošej v škrlatni zarji večera! Ka¬ po srečno si tistim, ki jim je dana moč in bogastvo, kako nesrečno, IJfeo pogleda človek v tvoje globine. Koliko sijaja, koliko pomanj- anja! 4 Vztok se poljublja v tebi z zapadom. Mohamedanstvo se stika VESTNIK” | V VEDAH, TREBNE. Tropih' 1 srs. ^ s&ii $ s kršansko kulturo — in strupen sad je plod tega objema. Rušijo se 'strogi nauki Mohamedove vere, bohotno kipi ves čutni pohlep, ves zunanji blesk orienta. In kar ti daje Evropa — kaj je to drugega yuwbgkkakor lov za denarjem, diplomatske spletke in tista rafinirana užitkaželjnost, ki izpolnjuje naslado že itak dovolj rafiniranega ori¬ entalca. Neverjetni pohlepni, pravljične orgije mesa, strašni temni zločini poganjajo na tvojih strupenih tleh, o Carigrad! Kdo bi domislil vse gostije razbrzdanih strasti, ki se vrše za mrežastimi okni tvojih starodavnih palač in v zatišju tvojih skritih, sramotnih brlogov! In kdo bi razvozljal vse mračne istorije, kdo spoznal mrtve, ki spe na dnu morske ožine — otrovani, zadavljeni, zaklani? Zgodi se včasi, da dvigne tuja ladja sidro ob tvoji obali... . Tež¬ ko in nerade se navijajo verige. Škripljejo in stokajo, branijo se pri¬ ti na vrb. In ko dovije ladija železnega mačka, zapazijo prestrašeni mornarji, da so izdrli globini njen plen; bleda, gnijoča trupla, na¬ vezana drugo k drugemu; v očeh, izjedenih od morskih rib, jim zija še slepi posmeh njihove grozne skrivnosti. Včasi je tudi eno samo, zavito v vrečo ali golo, z zvezanimi rokaimi— truplo mlade ženske, ki se upira smrti še v gnusobi svojega razpadanja in budi slutnjo o krasoti in slasteh umorjenega življenja, budi ugibanje o temnih vozlih romana, pokopanega na morskem dnu.... V Carigradu trohni dedščina Mohamedova. Mesto sultanov, sr¬ ce mohamedanstva — v tebi umira slava kalifov, otrovana z mehko¬ bo srca, ki nasprotuje tvojemu• sijajnemu barbarstvu, z diplomat- stvom Evrope, /ki je močnejše od sabelj damaščak. ... najbolj pa s penečim francoskim vinom in s tajnimi nasladami, ki so mamile tvo¬ je mogotce in oblastnike.. .. . Pa ne samo oblastni in mogočni — tudi ljudstvo, tudi tujci, ki se ustavljajo na bregu Marma.rskega morja ali žive v tem skrivnost¬ nem mestu, tudi drhal, ima svoje paradiže. Prepovedana pijača, opij, hašiš in ženske.... ženske.... Malokod ima prostitucija tako mra¬ čne, nedogledne globine kakor v Carigradu. Med mlakami, v katerih se nabira gniloba carigrajske pregrehe, zavzema prvo mesto 'Galata. Galata je bila do srede 19 stoletja edini sedež evropske trgovine; in dasi so pozneje mnogi trgovci preselili svoje 'kontorje v bližnje dele Stambula samega, je Gdlata vendar še dandanašnji sedež mno¬ gih bank in parobrodnih agentov. Vso Galato reže na dva neenaka dela glavna cesta, Grande Rue de Galata, podobna tesni, umazani soteski. Tod valuje gosta in pestra množica, mešanica vseh mogo¬ čih narodov Azije in Evrope. Grande Rue de Galata in njene zlo¬ glasne stranske uličice so ena sama nepretrgana vrsta nizkih pro- dajalen, delavnic, kavaren, plesišč, gledališč in umazanih beznic, po 'katerih se shajajo najsumljlivejši elementi evropske 'družbe. In v redkih slučajih, kadar resno zasledujejo v Carigradu kak skrivno¬ sten zločin, se zgodi pogosto,ma, da vodijo krvave niti semkaj ter se združujejo v okolici Grande Rue de Galata. .. . Dušan in divji Marko sta že poznala Galato izza prejšnjega le¬ ta. Njiju izlet v Carigrad je trajal tistikrat par tednov, ker sta mo¬ rala nadzorovati po nalogu svoje organizacije bivanje in početje nekega sumljivega človeka. Temu so se imeli ostali trije zahvaliti, da mala rešilna ekspedicija ni bila izročena v milost in nemilost raznonarodnim vodnikom, ki brenče po Carigradu kakor muhe okrog neveščega tujca. Seveda je trebalo kljub temu velikega truda, pre¬ den so se jih otresli; a dobra volja, krepki komolci in preteči obli¬ čji divjega Marka in Jova, ki sta bila oblekla za na pot francoski kroj, sta zmogli tudi to težavno nalogo. Vsa družba se je nastanila v “boljšem” galatskem hotelu z zvenečim naslovom “Hotel des cinq Nations” — hotel petih narodov. Katere narode misli s tem viso¬ koleteči hotelir, ni razodeval niti eden izmed mnogih in razno je¬ zičnih napisov. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVENI OGLASNIK. Dnišhro sv. Frančiška K ftoii 1 ^ 2 n' Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obredmk, po katerem vodijo svoje seje m iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bufcovich, C. R., Jo¬ seph Schvveiger, V. C. R., John Matko¬ vih R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouze, T. K., J ohn Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, Št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200 00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smr*nine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Feshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Petra V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) A on jo prime za roko in odgovori: — Povej mi, angel moje duše, ali se spominjaš česa iz svoje Urini"' mladosti. Ali veš, iz katerega kraja so te ukradli, ali veš ime naroda, P r {katerega hčerka si? A ona tožno zmaje z glavo, da ne ve in molči. — Ali vsaj eno besedo. — Ničesar se ne morem spomniti -— odgovori žalostno. — Vidiš— reče Strezinja in spusti njene roke, ter pokaže križ. Vidiš, na tem križu so hrvatske črke in jaz mislim, da si ti hči j] lirvatskega, to je, mojega naroda. In če je temu tako, ali ni to več, nego slučaj, da sem, evo, v tem tujem svetu moral spoznati ljubezen, 'in da si ti moja ljubezen — prava Hrvatica. Ali se ti ne ždi, kakor prst božji? Kdo ve, ali te danes ali jutri ne /popoljem v roke tvoje rage mamice, tvojega dobrega očeta? Kdo ve, ali ni Bog uslišal njune vroče molitve in izbral mene, nevrednega človeka, za slepo o - rožje svojim načrtom.... Fatima se je globoko zamislila. Sedla je na stol in solze so rosile očeta.... oh, ko bi se [0 §o^ njeno mlado, sveže lice. — Mamico mojo.... njo mi povrneš. [to zgodilo. ... ko bi se to zgodilo... . In prijela je za njegove roke in jih močila s solzami neprestano govoreča: — Oče moj! Mati moja! Strezinja je hotel nekaj reči, a ni imel več časa. V soho plane starka. Bila je bleda in prestrašena. — Gospodar prihaja. Strezinja in Fatima planeta pokoncu. — Ne tratimo časa. Fatima se mora takoj vrniti v svoje sobe. Bazi, da gospodar ne zapazi, da si bila tu. A ti gospod, odidi, ako ti je glava draga. Če nas 'dobi in izve, da si se pogovarjal s Fatimo, tedaj je vse izgubljeno. — Še en poljub — Fatima objame Strezinjo. — A sedaj z Bogom! Strezinja in starka ostaneta sama. — Ali je gospodar že v hiši? •— Ne. Ali pred vratmi je že. — Kako naj pobegnem? Ali je še kak drug izhod? —- Nohened. •— Ali lahko skočim skozi okno ? — Na oknih so, kakor vidiš, mreže. — In če me dobi gospodar tu? — To ne sme biti ? — Kaj tedaj ? — Izgubljeni smo! — Še ue, ker imam meč. — Pri Alahu, ti misliš? — Ali je tvoj gospodar edina možka glava v hiši? — Še dva sluga sta. — Sta oborožena? — Od glave do pet. — Torej trije? — Da, trije. — In jaz sem saim! — Ubijejo te. Beži! — Ali pa se jim vseeno uprem. — Premagajo te. — Bog mi pomore. — A kaj ti koristi? Ako tudi vse tri ubiješ, ti ne ostane glava na vratu. Dobe te im tvojo Fatimo ubijejo. Strezinji, kateremu je drhtel meč v rokah, omahne roka. — Kaj naj storim ? Za hip nastane tišina. Naenkrat plane starka in se udari z ro¬ ko po čelu. — Domislila sem se. — Kaj. — Povedem te v sprejemno sobo in rečem gospodarju, da sem te pustila zoper njegovo voljo v hišo, ker prinašaš vesti svetlega hadžiba, ki je tvoj rojak. Ti med tem izmisli, kar ti drago. Glavno je, da te ne najde tukaj. In takoj ga odvede v tisto sobo, kjer je bil Strezinja prvič, ko ga je Arabec pogostil. Nato odhiti k vratom. Arabec je že nestrpno trkal nanje in vpil: -— Kaj je to! Ali sedite vsi na ušesih! Vsa preplašena odpre starka in ga ponižno pozdravi: — Alkazime, ne srdite se tako, svetli moj in dobri gospodar. Tuj gospod je v hiši. — Ali si spustila koga v hišo brez mojega ukaza? Jezik ti iz¬ trgam, stara mrcina — je upil Arabec. ~~ Počakaj, 'dobri moj gospodar, in se ne srdi. Morala sem pu - stiti, gospoda notri. On je glasnik samega svetlega hadžiba. Arabec skoči korak nazaj in videlo se mu je, da se ga je po - lotil strah. — Za vraga-ali je sam? — Po vse sam. Potem je dobro — se ojunači Arabec — ali kako si vedela, da je glasnik hadžiba in ne kak goljuf. _ mi3 J gospodar. To je tisti mladi človek iz daljnih krajev, ki si ga nedavno pogostil. — Hrvat? — Da, Hrvat. Hm. In on je glasnik hadžibov? Mogoče — se nasmehne Arabec. Ali 'kaj želi od mene svetli hadžib ? In trdnih korakov, povsem miren je šel Arabec v sobe. A ikje je ta Hrvat — reče nato. — V sprejemni sobi. — Naj ga zlodej vzame! In mesto, da bi šel takoj v sprejemno sobo, je šel v sobo, v ka¬ teri sta bila njegova hlapca. Pravkar sta jedla kruh s čebulo. A ko sta opazila svojega go¬ spodarja sta vstala. Oborožita se ostro — vzklikne — in gledita, da sta na moj prvi vzklik v sprejemni sobi. — Ali naj 'koga ubijeva? Molči, jezik za zobe — se zadere Arabec — dokler ne izgo - vorim. Ako bo trebalo, vržeš ti, Meho, vrečo preko glave onemu gospodu, ki je z menoj, a ti Irahim zvežeš urno vrečo s 'konopcem. Kaj pa se poteh zgodi, bodeta že slišala. Razumeta? (Dalje prihodnjič.) št. 20, S. H. Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt- nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Hajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Feny, podpredsednik; Frank Leniču, 1. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation : John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. * FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače -in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzvville, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. R.edne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher • nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Micb. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. Mali oglasnik. CONRAD & HARD KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 115 So. Genesse St., Wuakegan, 111. Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne._ J. A. PETROSHIUS 1 S 0 SS^t No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. POZOR, ROJAKI! -Dobil sem iz K WasMngtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Kavno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po eenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. m # j'5, V ik, Vi? * ! f*4 : T v,? V f'4 i V»? f'4 V fte V J'4 V a*4 v f'4 V fte, v j«4 V V f4 a’4 9 fte V f'4 1? fte V i'4 V j>4 V f'4 }'4 VV V f'4 V f'4 f'i J'4 f'4 f'4 f'4f'4 »'4 f'4 f'4 f'4 v f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 * fV, »V »V ,t» »u f'/ NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog £2 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1,300.000 kron. obrestuje po 4 1 j2 °jo brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo maujvarno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. f>4 i f’4 V f'4 V4? f'4 V f'4 V f'4 V*? f'4 f'4 Vf? 5 S f'4 Vi? f'4 V»? f'4 Vi? f'4 m f'4 Vi? I t ate f'4fteftef'4f'4f*4f'4f*4f’4f'4f'4«f*4f'4f'4f*4f’4f , 4ftefteftef'4 Ste f'4 Vi? V|? Vi?Vi? Vi? Vi?Vi?Vi? V«?Vi?Vi?Vi?isVi?Vi? Vt?V^TVi?Vi?Vi?Vt?Vi?Vi? Vi? Vt? M m M % fte ^ * * * * * * -±_£_ ± _Hi Hi. JOSIP SCHARABON BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan St.. DULUTH. MINN. KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO FO- : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : : Pošiljam denar v staro domovino PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH, : : : NACHOD & KUEHNE. ; : : Prodajam parobrodne in železniške listke. * * * * * * * * * Q3ZS Miners National Bank, EVELETH, MINN. »«» [Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 OS# Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. liste NARODNI VESTNIK GILBERT. MINN. Uredništvo Narodni Vestnik. Cenjeni: Jutri 14. januarja se začne kon¬ ferenca v Chicagi 111., z namenom združiti naše Jednote in Zveze ter jim potom združenja zasigu - rati boljši obstanek v financi in 'članstvu. Hvale vreden, in velike¬ ga pomena na zavarovalnem polju je ta korak, in slovenski narod željno pričakuje izid te konferen¬ ce. Ne samo v Združenih Državah nego tudi onkraj oceana so možje kateri, opazujejo delovanje nas, najmanjšega naroda v tujini. Torej možje, rojaki, katerim je bila dana oblast in moč to delo storiti, imejte pred očmi vašo od- 1 govornost imejte pred očmi bla¬ gor organizacij, toje blagor vsace- ga uda in glejte, da bodete v resni¬ ci naredili delo, katero bo zapi - ■sano z zlatimi črkami v zgodovi - no naroda slovenskega v Ameriki. Ravno to leto posegla je drža - va vmes, da s silo uravna in po - stavi trden temelj našim Jedno - tam in Zvezam. Razne konvecije z ogromnimi stroški ne bile bi te¬ ga dosegle, niso bile v stanu vzdig¬ niti asesmenta, ker so bile na kon¬ venciji večinoma neizkušeni dele¬ gati in stara navada, “ za malo dosti dobiti,” je zmagala skoraj povsod. Toda ne ustrašimo se: Mnogo sem bral v časopisih pred in po kdnveeijah, še več pa slišal na lastna ušesa, da združi¬ tev v splošnem ne bode dosti ko¬ ristila, ker potem 'bodo vstajale zopet nove Jednote in Zveze. Ko¬ liko resnice je na tem, se za sedaj še ne more povedati; to pokazala bode prihodnjost. Kje in koliko dobrega bo pa združitev naredila se lahko sedaj dokaže, če se hoče le uvideti, in že združenje samo na sebi je ve¬ lik korak k napredku. Ne bom računal tukaj koliko denarja so-zapravile naše Jednote in Zveze (in da je tu denar moral žrtvovati slovenski delavec vsaj devetdeset odstotkov, to vsak ve) na svojih konvencijah, kar tega več ne bo v toliki meri po zdru¬ žitvi. In da Slovenci vzdržujemo, nekoliko preveč tajnikov, blagaj¬ nikov, itd., za naš mali narod, je tudi gola resnica. A pomagati do sedaj ni bilo mogoče. Če bi prišla ideja združenja vsaj pet let preje, prihranili bi Slovenci na 'zavarovalnem polju nekaj tisoča¬ kov. Več kot deset let že so naše Jednote in Zveze tekmovale med seboj, bile so hudi boj ena proti drugi, čeravno nehote vendar vi¬ dimo danes, da ta boj ni prine¬ sel druzega kakor sovraštvo med narodom. In dosti sovraštva in prepira so zakrivile neposredno razne Jednote in Zveze s tem, da so raznobarvne, kar pa na zava¬ rovalnem ali financijelnem polju ni in ne bo imelo nobene koristi. Le nekoliko ljudi je dobilo od te¬ ga boljši kruh. Vsak ud te ali one Jednote ali Zveze _dobro ve, kako so si na¬ sprotovala društva po raznih me¬ stih. Če je eno društvo hotelo kaj ukreniti v korist sebi in sploh v korist slovenskemu narodu brž mu je drugo nasprotovalo, češ oni so katoliški, ali oni so socijalisti, z njimi se ne bodemo bratili, proč od njih. Posamezna društva so pa bila in bodo preslaba za vsak na rodni napredek in koncem konca je vsaka najboljša misel zaspala. Barvo društev Jednot in Zvez, Dom, politično društvo, pevska je razkopala marsikateri Narodni društva, izobraževalna društva itd Zasejal se je prepir, ukoreninila nezaupnost; bil je vihar na sejah in kar je še najbolj nazadnjaško razkopala so se marsikatera dru - štva, in tega vsega sploh kriva je barva. Koliko se je samo v mestih me¬ ni 'znanih, toje tam kjer sem bival kot ud, denarja potrošilo za raz ne kake regalije, klobuke, zastave, ':n vrag si ga vedi zakaj vse, tako da, me je sram ko se zmislim na¬ zaj. Prišel sem v Ameriko leta 1903 Pristopil sem k društvu, 'kupil ka ko regalijo, bil sem tam 6 mesecev pa sem pustil, ker nisem delal; to- raj tudi plačat nisem mogel in sem vrgel kapo in regalijo v stran; Pristopil sem k drugemu, zgodi - lo se je'ravno isto; k tretjemu ravno tako. Tako sem samo za ka¬ pe, regalije, klobuke, knofe, za¬ stave zmetal, da bi se lahko živel sedaj en mesec, sebe in družino. Pa tako se ni godilo samo v mo - jem slučaju, tako se je godilo mno go drugim udom naših Jednot in Zvez. Tisoče težko zasluženega de¬ narja se je vrglo proč, ki ni in ne 'bo nikomur koristilo. Skušnja uči, in izučila je mene in z menoj marsikaterega. Če bi bilo v vsaki slovenski naselbini samo eno društvo, h kateremu bi vsi tamkaj bivajoči Slovenci in Slovenke spadali, ne bi imeli pri¬ like reči to ali ono društvo ni do - bro, ampak bi vsi delovali le za eno in isto društvo; tako društvo ‘bi lahko imelo svojo lastno dvora¬ no, dramatiko, politiko, itd. neha¬ lo bi se sovraštvo med nami; vsak bi uvidel' lahko da v sldgi je moč, in kjer'je moč se tudi lahko kaj naredi. Vsak bi dal malo, pa bi se dosti poznalo; tako pa ni in ne ■bo nič. Društva morajo pustiti barvo, saj društva- in s tem mislim Jedno¬ te in Zveze, niso zato, da bi reše¬ vala verska vprašanja. So le za¬ to, da se kot bratje poznamo in v nesreči eden drugemu pomagamo, ter skrbimo za revne udove in o- tročičke naših umrlih članov. Do¬ kler bo pa vera ali nevera igrala glavno vlogo pri naših Jednotah in Zvezah dotlej tudi nebo prave sloge. Torej lk združenju! Združeni bo¬ demo dosegli več, na zavarovalnem političnem in vsakem drugem po - lju, le združeni bodemo lahko pre nesli vse težkoče, le združeni se lah ko bojujemo proti razpadu; Če ne homo združeni, propali bomo prej ali slej. Ironpen. GLAVNI DOBITEK. (Konec.) Ah, kako kruta je počasnost ur, kadar -gre srce sreči naproti! Zdi se da omaguje solnce na nebu; v žilah zastaja utrip srca, in kazalci na uri se bore s kolesjem, ki noče popustiti v svoji enakomernosti, ustvarjeni za srečne in nesrečne dni. ... Mary Mozolinova se je na¬ veličala še tisti dan čakanja med akti in diktati; drugo jutro jo je bolela glava, in namesto v pisar - no se je šla izprehajati proti Rož¬ niku, po gozdnih stezicah, kjer ni skrunila njenih blaženih načrtov resničnost, v 'kakršni žive sitne matere, gospod Malouh, stric On - ga, teta Ongavka in enaki iljud¬ je. A tu, v brezdelju, so tekle mi - nute še počasneje; popoldne je jo¬ kala doma od slabe volje in ne - strpnosti, zvečer je sedela v kine- motografu, 'kjer pa je ni za¬ motila niti strašna drama o pa¬ riškem apašu Loulouju, ki je spe¬ kel in snedel svojo ljubico, baro¬ nico Lagonzesse, in ko je legla spat, ni zatisnila očesa do belega dne. ‘Rajša pojdem spet v pisarno’” je dejala sama pri sebi. Doktor Skubic jo je uščipnil v lice in ji oprostil drage volje; toda čas ni tekel nič hitreje •—• narobe, dopo - ludne je bilo najmanj tisoč let,! Bledična Ema jo je spremila: do Kolodvorske ulice sta imeli skup no pot. Zdaj se Mary ni mogla več premagati; nekako je morala vendar govoriti o svoji sreči! In napeljala je po ovinkih razgovor na “svojo daljno sorodnico, o ka¬ teri ja je pravil ranjld papa” — in tako dalje — vso svojo povest o glavnem dobitku. Nazadnje je pristavila modro: “Vidiš, draga moja, tako išče sreča marsikoga — čez noč je vse izpremenjeno. Jaz pravim, človek se ne sme prenagliti; onemu Malo- uhu sem dala slovo že pred štir- najstimi dnevi, in tudi tebi svetu¬ jem, pusti svojega študenta.... Kaj pa je študent? Jurist! Nič ni -—- dn morda nikoli nič ne bo ! ” “Zdaj pošljem skrivaj hišniko¬ vega Mihca po.uradni lisi; danes morajo biti objavljene številke!” si je dejala, ko je dospela pred domačo hišo. In ž-? je videla v du lin, kako potrka zvečer gospod Malouh, njena mati pa -mu reče: ‘Moja hči je slabe volje: ne spre¬ jema, gospod Malouh. Prav žal, ampak. ...” Toda v njeni odsotnosti se je bi¬ lo zgodilo nekaj, česar ni sanjala. Mati jo je čakala med kuhinjski - mi vrati; zavrisnila je, ko je zagle¬ dala hčer, in se vrgla nanjo z vso nemajhno težo svojega mastnega telesa, plakaje in smeje se v eni sapi: “Veseli se, Marica, Mary, duši¬ ca moja! Uh-huhuu!. Otro¬ čiček moj, cukrček, ptička moja zlata! Ali se nič ne veseliš svoje sreče?. .. . Oh, da sem učakala ta dan! Bodi zahvaljen, Bog Oče v nebesih. Uhuuuu-huliuu. ...” Kakor strela je prešinila Mary tista sladka groza, ki popade sr - ca v neposredni bližini zaželjnene sreče. “Kako ?” je izdavila s 'krčevitim naporom. “Ali že veste?_Kako pa, da že veste ?.... “Kaj nebi vedela, detece moje! Sam je bil tu, pritekel je golorok, skakal, plesal — ves neumen! — O o sp a, pravi, gospa! Za pet ran 'božjih — ali norim, ali je res: tu notri v časopisu stoji, da sem za¬ del glavni dobitek: dvesto tisoč., dve-sto tisoč kron!....” “Kdo?!” je dahnila Mary, be¬ la kakor testo, in se naslonila k steni. ‘ 1 1, kdo pa drugi kakor Malo - uh — tvoj bodoči ženin!.... Ma - ry, premisli. .. . Mati ni končala. Mary je viknila s turobnim, zadavljenim glasom in se sesedla na tla. Gospa Mozo - linova je zagnala blazen vrišč; na¬ trlo se je sosed, ki so prenesle re - vo na posteljo, zalile jo z nebrojni- mi zdravili in jo spravile po silnem trudu k zavesti. Toda Mary je no - rela, bila je okrog sebe kakor ob - sedena, in še le, ko so poizginile vse babnice z materjo vred, se je obrnila k steni, zavila glavo v o - dejo in začela ihteti, tiho, tiho, ža - lobno kakor osirotelo dete.... Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno naKaznico. Z velespoštovaniem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clair Avenue, CoMinwood Sta. CLEVELAND. OHIO. POZOR KROJAČI! Iščemo pomočnika, kateri zna delati hlače, telovnike in suknje. Plača po dogovoru. Delo stalno. Jakob Ambrožič, 415 Pirce Street, Eveleth, Minn. Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. Častiti gospod Fr. Štefančič, Fresno, Cal. Tukaj vam pošiljam ostalo svo- to za vaše izvrstno vino, katerega ste mi poslali, in smo jako zado¬ voljni ž njim. Zahvaljujem se vam iskreno za dobro postrežbo. Ne bom pozabil priporočati vas svo¬ jini znancem. Z najboljšim pozdravom vaš Anton Po uh. Seamon, Kans., R. R. 1, box 29. Gornje pismo pove kakošen je moj pridelek vina. Rojaki po Min¬ nesoti in sosednih državah naj se obrnejo z naročilom na Anton W. Fox. box 877, Virgi¬ nia, Minn. On naročuje od mene cele kare vina in ga pošilja kot ga dobi. Za pristnost jamči posestnik vinogra¬ da Frank Stefanich. R. R. 7, Box 124, Presno, Cal. Gospod Malouh ni čakal večera tisti dan. Prišel je že ob štirih po- poludne, ko je bila Mary ravno vstala — prišel v fraku in klaku, z lakastimi čevlji na ogromnih no¬ gah, obrit, napomadenih las in z ogromnim šopkom v roki. Prosil jo je roke in srca. In ko se mu je zdelo, da se Mary obotav¬ lja, je položil levico na prsi, dvig¬ nil desnico in upognil koleno .... Toda bilo je odveč. Mary mu je vrgla roke okrog vrata, naslonila žareči obrazek na njegov prsni žep in šepnila trepetaje: “Da!... . Ah, saj ne veš. ... ka ko dolgo te že ljju?hu?hubbim..” NAZNANILO. NAŠI ZASTOPNIKI. NASELNIŠKA DRUŽBA “ILIRIJA” Naznanjamo vsem onim, ki se zanimajo za farme, da srno pre - vzeli večji del sveta v Lincoln county v bližini iodustrijelnega mesta Merrill, kakor tudi po ne¬ katerih drugih krajih Wi , seoinsina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izre¬ dno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovitna in leži 'blizu železnic in mest. Cene aferu so po 12 do 16 dol. Imamo tudi več ob¬ delanih in na pol obdelanih farm. Pišite po pojasnilo. — Iliria Colo- nization Co., 908 Michigan Ave., Sheboygan, Wis. POZOR. taisti, ki še imate, dobiti slike. Razposlali smo sedaj skoraj vse Samo nekoliko še jih ima za do¬ biti. Ostale razpošljemo v par dneh. Prosimo, de vzamejo cenje¬ ni naročniki na znanje, da za na - prej ne bodemo več dajali slik, pač pa prekoristno knjižico “Ka¬ ko Postati Državljan” vsem tai¬ stim brezplačno, kot darilo, ki predplačajo naročnino za eno le - to ter zahtevajo to knjižico. Upravništvo Nar. Vestnik. > r o cir hm comeiri n teife offleriau NASA BANKA NAJ BO VAa»A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete^ jasnila v raznih kupcijskih zadevah vsem onim, ki se obrnej 0 ^ nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu *. sameznib oseb, tvrdk ali družb. " PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTRg Miners State Bank chishoim, Minn ■ m P v-inie, I „ o^ 1 a */ sp#* 9 ’ Bleda Ema je pozelenela in zar¬ dela po vrsti. Ugriznila se je v n - stnice, ošinila Mary z očmi kakor z bičem in bevsnila strupeno.: “Kaj se predrzne, gos neumna! Ali misliš, da nisem videla, kako vlačiš srečko iz pombadure in jo požiraš, z očmi. Halia! Ti najdeš srečo.... ti pa, ti.! ’ ’ Mary je okamnela natd tolikim prostaštvom. Vzravnala je svoj vit kd stas in pomerila tipkarico iz vi¬ soka; hotela jo je zavrniti, toda premislila se je, zadovoljila se z nemim zaničevanjem užaljene vi¬ sokosti in krenila brez besede na drugi trotoar. Prav tega je manj - k ah), da bi se pričkala z navadno tipkarico. Skoraj se je že veseRla kako jo bo še ponižno pozdrav - ijala enkrat, ona pa bc kimala iz kočije, kakor se spodobi taki osebi; komaj z očmi: — Vsem članom društva K. S. P. D. sv. Barbare št. 62 v McKinley Minn, se uradno naznanja, da je seja preložena od 4. januarja na 25. januarja, to je na zadnjo ne¬ deljo meseca januarja. Opominja se vse člane, da se gotovo vdeleže te seje, ker na tej seji se predlo - ži nova lestvica, po kateri se bode plačevalo od 1. januarja 1914 na¬ prej. Istočasno mora vsaki član naz - naniti osebno svoj rojstni dan, me¬ sec in leto. Cenjene članice se opozarjajo da se vdeleže te seje pri kateri mo¬ ra vsaka povedati po katerem si¬ stemu hoče biti zavarovana zana- prej, to je, če hoče biti zavarova¬ na edino za posmrtnino ali tudi za bolniško podporo, ker se tudi čla¬ nice lahko zavarujejo za bolniško pdporo. Vsaki član in vsaka članica mo¬ ra tudi naznaniti natančno biva - lišče svojih dedičev. Brez da bi se vdeležili vsi člani in članice te seje, dne 25. januarja ni mogoče stvari vrediti, in zato kedor se ne vdeleži te seje brez za¬ dostnega vzroka, bo suspendiran. Na svidenje dne 25. januarja 1914.! Z bratskim pozdravom vam vsem voščim srečno in veselo novi leto. Ivan Menart, predsednik. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eve leth. Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina^ New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Brank Kochevar Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Croshy, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Elanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee_ Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. FENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittshurg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve - land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittshurg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. CENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE! Obračamo se do vas z uljudno prošnjo, da sprejmete prijazno John Sodeča, 'ki potuje za Narodni Vestnik po južnih državah re¬ publike in je opravičen nabirati naročnino, oglase on naročila za tiskovine. Rojak Sodec je zgubil roko v premogovniku v Pensylva- niji in računajoč na velikodušnost našega naroda upamo, da mu bo šel vsakdo prijazno na roko. NARODNI VESTNIK. NAZNANILO. Mr. Ljubo Bogieevieh naznanja, da je premestil svoj urad iz 614 Selhvood Bldg. na št. 703 Palladio Bldg., Duluth, Minn. Tel. št. 3847 Melrose, — 8098 Grand. Priporoča se v naklonjenost. Izšla je knjiga JOHANCA ALI VODIŠKI ČUDEŽI ¥ -Vestnik vendar \ slovenske Knjige je jako zanimiva in opremljena z mnogimi slikami. V knjigi je natančno popisano kake čudeže je delala Johanca na Reki in Vodicah, kako je kri ‘ < švicala ,, in kako je denar izvabljala iz revnega ljudstva ter kdo ji je šel na roko pri teh sleparijah. Knjiga je deloma v prozi^ deloma pa v pesmih; tudi MIKE CE- GrARE ji je posvetil posebeu slavospev. Cena s poštnino vred je le 25 centov. dokler zaloga ne dte®G e b - k Obenem naznanjam, da pošljem vsakemu, poide, sledeče tri knjige za samo $1.00. Pravo rudečo škofovo brošuro “Ženinom in Nevestam v pouk za srečen zakon” Znižana cena 50c. spisal Ant. Bonaventura, škof ljubljanski. 1 Johanca ali Vodiški čudeži Cena,.2oc 1 Nesreča na morju, Katastrofi Titanica in Volturna, Cena 40c Vse tri knjige skupaj za samo $1.00 Denar pošljite v rekomandiranem pismu, po Money Order ali pa v znamkah in takoj odpošljem, kar bode kdo naročil. Iggins-a.daje v& m mater. Bi LU D WIG 2302 Catalpa Avenue, BENEDIK Ridgewood, N. Y, 41 on* njega rarg, DL f Mna sinahi ipravila svojefr; m ilsinaho, m J»fl e »ati. Mati je _ s Higgins-om poti, Dekle je pisalo strini, naj bi priš m časom sunila radi ur ;ani bilo pisali strijcu in m grado za nn losegla staro; šoli in de John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši;drži, nego lovi. SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA I ItAIHII UITTIIIi/Jf 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik “NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto 2.00 . 1.0 za pol leta Za Evropo in Canado: Za celo leto - • . . . za pol leta S 3.00 1 50 prišel k š p je blazno 'ker »iinpiše. 0 stvar Maj dni pozrn Julije mat »način. Nje mo: obdolžen pod polici j s ^kerjeobdolž fflOlČARJi 2 v 16-u: % N. y, 2 ( f, Ua Delatv; 0 Po šest. H# j« « so z l4 sli J h °tel e . so h to fclavc ' ^aj. zalita «»V ojski , **** ie M ur v J( »rSaT®" 1 " m v ,»C \ SOl bil, ShJ' it N> > tV °’ te St lll e l 5 *ti]