SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za^četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v torek 20. januvarija 1891. Letnik XIX. K položaju na Češkem. Znani poslanec Heinrich, ki v državnem zboru zastopa volilni okraj na Češkem, katerega vo- lilcev večina je nemške narodnosti, in ki ni član nobenega kluba, izdal je enajst strani obsežno bro¬ šuro »k položaju na Češkem“. Ker so misli tega pravičnega Nemca vzbudile veliko pozornost v po¬ litičnih krogih, podamo tudi mi svojim čitateljem dotični spis v prevodu, ki se glasi: »Svoje današnje trditve zopet podpišem s polnim imenom. To storim radi tega, ker ne vem, čemu bi se skrival, in se ne bojim teiorizma, ki kakor mora leži na nemškem narodu na Češkem. Da se razmere na češkem zboljšajo, da se mi Nemci pošteno po¬ godimo s svojimi češkimi sorojaki, moramo najprvo razrušiti pritisek na Nemce, ki prihaja iz Prage in tudi z Dunaja. Posameznik mora imeti pogum, da povd svoje mnenje. Ako celo posameznik pokaže svojo samostojnost in doslednost, s tem vzgajamo ljudstvo, kar ni male vrednosti. To teroristi dobro vedo, in zato se z vso silo vržejo na onega, ki se drzne imeti svoje mnenje in ki je še drznejši, če svoje mnenje tudi javno povd. Jaz sam sem temu dokaz. Za kulisami govore prav pametno celo taki ljudje, ki stoje na javnem političnem odru kot stran- karji čiste krvi. Tako je nedavno g. baron Šchar- schmid rekel nekemu članu »Češkega kluba“, da je po njegovih mislih potrebno, da je vsak državni uradnik na Češkem zmožen obeh deželnih jezikov. Ko mu je nato češki poslanec odgovoril: »Gospod baron, zakaj tega tudi javno ne poveste?" — iz¬ govarjal se je, da to ne gre. Torej tu jih imate! Tudi drugi nemški po- j slanci drugače mislijo, kakor javno govore. In zakaj? ■ — Vsakdo hoče biti »persona grata“; noče, da bi ga gledali po strani, hoče, da je tje in sem po¬ vabljen, hoče živeti v prijazni mu družbi. Moj živ dan niso mi bili taki oziri odločilni. Jaz si vse drugače tolmačim stališče poslančevo. Poslanec ne sme zfi-se skrbeti, temveč mora po svojem najboljšem prepričanju vedno le skupnosti služiti. Po tem uvodu hočem nekoliko pojasniti položaj na Češkem; čitatelji naj to premislijo in presodijo. Kdor pazljivo zasleduje mnenje češkega naroda, uvidi, da je povsod velika nezadovoljnost. In če zasledujemo vzroke te nezadovoljnosti, prepričamo se, da vsi slojevi češkega naroda čutijo, kako jih prezirajo. Ljudstvo pravi: Mi, ki toliko storimo za državo in prestol, naj bi pustili, da naš jezik v domači deželi ne najde popolnega priznanja; mi naj bi se morali učiti v svoji deželi tujega jezika, ko Nemcem zadostuje njihov jezik? Bodimo pravični ter sodimo mirno in nepri¬ stransko. Te določbe so jim kot zatiranje, ki je tem očevidnejše, če pomislimo, da je češki narod staro zgodovinsko prebivalstvo dežele in znatna večina tudi sedaj; če dalje pomislimo, daje bila do 1. 1627. češčina uradni jezik. Še-le »ponovljeni deželni red“ je dovolil tudi nemščino na Češkem ter priznal neko enakopravnost. Četudi je dvestoletni absolutizem iz pol i- t i č n i h vzrokov na stran potiskal češki jezik, vendar niti za trenotek ni dvomljiva zahteva češkega naroda po popolni enakopravnosti. In če se ne ozi¬ ramo na dvestoletno samosilstvo, že član 19. državne temeljne postave določa to ob sebi umevno zahtevo. Po dunajskih punktacijah mogel bi sicer Ceh sedaj in v prihodnje povsod v deželi iskati in najti pravico v svojem jeziku, vendar češčina ni enako¬ praven, temveč podrejeni deželni jezik, ako se nemškemu uradniku ni treba učiti češčine, dočim mora češki uradnik znati nemški. To je Ahilova peta vse sprave. Omenil sem, da so iz političnih ozirov od časa Ferdinanda II. prezirali češki jezik in tako gnetli staro kraljevino, da so jo stlačili v okvir nemškega cesarstva. Dandanes pa ima Avstrija popolnoma drugo nalogo. To nalogo je grof Taaffe dobro po¬ godil, zato sem vedno poznal njegovo politiko kot pravo ter jo podpiral. Dozdeva pa se mi, da v nekaterih krogih še danes ne uvidijo velike važ¬ nosti češkega naroda za državo in pre¬ stol, ker sicer bi ž njim drugače po¬ stopali. Ne varajmo se. Danes mora Avstrija v prvi vrsti podpirati one narode, katerih interesi se strinjajo z interesi države in vladarske hiše. V tem oziru ne bodem obširno govoril. Tu imamo najprvo Poljake, ki se drže modre in previdne politike. Kdor ima oči, ta vidi. Politika Rusinov je tudi precej prozorna. Kam Italijani teže, ve ves svet. Politični nameni Jugoslovanov se že kažejo v vidnih obrisih. Združenje vseh Jugoslo¬ vanov pod avstrijskim orlom je njihovo geslo. Kam vesla politika tovarišev g. dr. Bareuther-ja, je ta politik nedavno sam povedal. Ce zmernejša levica goji bolj rodoljubne namene, tega ne vem, pač pa verujem. Nemško-konservativna stranka stoji odločno na avstrijskih tleh, ker le tu v Avstriji najde zavetišče svojim idejalom. Tudi češkega naroda politika nima postranskih namenov, temveč meri na to, da ohrani svojo individualnost in tako tudi Avstrijo. Koristi češkega naroda se popolnem ujemajo s koristmi države in dinastije. To je emi¬ nentni pomen češkega naroda. Z ozirom na veliki pomen češkega naroda za obstanek države je njegov vpliv na osodo države jako majhen. Po svojem pomenu za državo morali bi Cehi vsaj ta vpliv imeti v državi, kakor ga sedaj imajo Poljaki. Da temu ni tako, je vzrok ta, ker v dunajskih krogih še vedno prezirajo pomen češkega naroda. Dokaz temu je brez dvoma to, da pri sedanjih spravnih obravnavah češkemu narodu v njegovi de¬ želi ne priznajo jednakopravnosti jezika. Sicer mi je dobro znano, kateri obrekovalni vplivi neprestano delujejo, da bi zmanjšali v dvornih LISTEK. Kavkaški ujetnik. Pripovest, spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil J. Steklasa. II. Skoraj celo noč ni Žilin očesa zatisnil. Noči so bile kratke. Skozi razpoko spazi, da se je začelo daniti. Žilin vstane, razkoplje razpoko ter razgle¬ duje. Videl je pot, ki vodi pod goro, in na desno tatarsko kolibo ter dvoje dreves kraj nje. Na potu je ležal črn pes, a koza s kozliči je hodila okoli — mahaje z repičem. Spazi tudi še mlado Tatarko, kako gre v pisanej srajci, razpasana, v sviticah in čižmicah, glavo s kaftanom pokrito, a na glavi nese ploščnat vrč vode. ko stopa, maje in previja se vsa v telesu, a za roko vodi malo Tatarče v srajčici. Tatarka stopi z vodo v kolibo, a na to izide oni včerajšnji rudeče- bradati Tatarin v svileni suknji; za pasom visi srebrni jatagan in na golih nogah ima čižme; na glavi mu je visoka črna kučma od jagnečje kože in malo nazaj zavita. Izide in počasi koraka ter si rujavo brado gladi. Postoji, zapove nekaj slugi ter se podd nekamo. Med tem sta odjahala dva dečka s konji na vodo, da jih napojita. A otroci obriti, v srajčicah, brez svitic, zbrali so se na kup, prišli do zapora, vzeli protiče, pa dregali ž njimi skozi razpoke. A ko je Žilin na-nje zarežal, razbežali so na vse strani in gola kolena so se jim zabliščela. Žilin se je užejal, grlo se mu je osušilo in on pomisli: mogli bi že priti, da me vprašajo. Kar za¬ čuje — zapor se odpira. Vstopi rudeče-bradati Ta¬ tarin, a ž njim še eden, nižje postave in črne polti. Oči ima črne, svetle, on je rudeč, a brada malo podrezana; lica je veselega ter se vedno posmeh- Ijuje. Črni je bil še lepše oblečen: grinjač od modre svile, obšit s srebrnim robom. Jatagan za pasom precej velik in srebrn, bogate safijanske (fina koža) šlebedre tudi s srebrom obšite; povrh teh tankih šlebeder pa je imel še debele čižme. Visoka kučma mu je bila od bele janječe volne. Rudeče-bradati Tatarin vstopi, spregovori nekaj, kakor da se roga in postoji; nasloni se na duri, za¬ vihti jatagan in kakor volk izpod očesa pogleda Ži- lina. A črni — gibčen in živ kakor na tezalnici, se hitro vzdigne in stopi k Žilinu; razširi noge, sede na pete, pokaže zobe, poteplja ga po rami ter začne nekaj po svojem govoriti, z očmi migaje, z jezikom mleskaje ter iste besede ponavljaje: „Korošo urus! Korošo urus!" Žilin ni nič razumel, zato je rekel: »Dajte mi vode, žejen sem!" Črni se nasmeje in zopet po svojem spregovori: »Koroš urus." Žilin pokaže z ustnicami in rokami, da je žejen in da mu jo piti. Črni ga je razumel, pa se nasmejal, pogledal na vrata in zaklical nekoga: „Dina!“ Prihitela je deklica, tanka, nežna, v trinajstem letu in podobna črnemu. Gotovo je njegova hči. Ima tudi črne in žarke oči, a lic je rudečih, kakor z rožami posutih. Oblečena je v dolgi modri srajci s širokimi rokavi. Na nogah ima svitice in čižmice, a na čižmicah zopet druge z visokimi petami; okoli vrata nosi orgljak samih ruskih poltinikov (pol- rubljev). Golo glavo krase črni lasje, v kiti je trak, a na traku so privezane same bakrene pločice in srebrn rubelj. Oče jej je nekaj zapovedal. Ona pobegne, pa zopet prihiti z vrčem. Podi mu vode, sama počepne na pete ter se tako ulekne, da so ji pleča bila nižja nego kolena. Sede, izbuli oči pa gleda Žilina, kako pije vodo — kakor kakšno divjo zver. Žilin ji poda vrč nazaj. A ona skoči kakor divja koza. Oče se jej tudi zdaj nasmeje, pa jo zopet pošlje nekam. Ona vzame vrč in pobegne, potem krogih pomen češkega naroda. Češki narod je ne¬ katerim ljudem na potu. Prav lahko bi vlada vpeljala narodovo jednako- pravnost. V njeni moči je, da reče: Od 1. 1 9 05. mora biti na Češkem vsak državni urad¬ nik zmožen obeh deželnih jezikov. Rečem »od leta 1905 pričenši“, ker po mojih mislih bilo bi krivično zahtevati, da bi se takoj uvedla taka naredba. Nihče ni prisiljen, da bi se moral učiti tudi drugega deželnega jezika; za prihodnost pa bi vsakdo vedel, kaj mora storiti, če hoče biti na češkem državni uradnik. Taka naredba ne bi ško¬ dila narodnim interesom ne Nemcev ne Cehov. Država daje kruh, torej ima tudi pravico določiti pogoje, kakor vsak trgovec v svoji prodajalnici. Taka naredba pač ni samosilje. Ali je morda jezikovni pritisek, ako se mora na leto na stotine mladih ljudi učiti francoskega ah angleškega jezika, če hočejo dobiti službo? Ali so morda ti mladi ljudje zgubljeni za svojo narodnost, ker se uče tujih jezikov? Take trditve nisem še slišal. Isto velja o onih kandidatih, ki žele na Češkem dobiti državno službo. Del češke stranke zahteva namesto uradne dvojezičnosti kot odškodnino notranji uradni jezik v čeških okrajih. Vlada se upira tej zahtevi in po mojih mislih po pravibj. Notranja organizacija uradov je izključno stvar eksekutive, in je torej taka zahteva vmešavanje v eksekutivo. Kakor noben avstrijski državnik, če stoji na rodoljubnem in dinastiškem stališču, ne more in ne sme z ozirom na vnanji položaj države dovoliti postavno priznanje nemškega državnega jezika, istotako ne more dovoliti notranjega češkega urad¬ nega jezika. V tem oziru mora država imeti prosto roko, da to odredi, kar se strinja z istočasnim po¬ ložajem države. Ako so se v tem oziru v sili na¬ redile politične napake, je to vzrok, da se napake popravijo. Jaz ne poznam načrtov gospoda ministerskega predsednika grofa Taaffeja; kakor pa poznam po¬ ložaj države, bode gospod dvorni svetovalec baron Scharschmid zastonj čakal na nemški državni jezik. Sicer pa notranji češki jezik tudi ni prava od¬ škodnina za popolno jezikovno ravnopravnost. Nemci ne zgube svojih narodnih pravic, če morajo državni uradniki na češkem biti zmožni obeh deželnih jezikov. Ndrodni interesi bi tedaj bili prizadeti, ko bi splošen ukaz zahteval znanje dru- zega deželnega jezika. Moje nepristransko mnenje jeto-le: Opustiti je treba zahtevo notranjega češkega uradnega jezika, namesto tega pa za¬ htevati z vso odločnostjo popolno jezi¬ kovno ravnopravnost. Ta zahteva češkega naroda je popolnem opra¬ vičena, in le taka zahteva se strinja s častjo kralje¬ vine češke in današnjega pomena češkega naroda. Krč, dne 23. decembra 1890. Josip Heinrich. pa prinese mlincev na okrogli deščici in se zopet usede, pripogne se ter ne trene z očmi od Žilina — gledala ga je. Odšla sta Tatara ter zaprla vrata. Ni preteklo mnogo časa, kar pride sluga do Žilina in mu reče: »Ajde, gospod, ajde!“ Tudi ta ni znal ruski. Žilin ga je vendar raz¬ umel, da mu zapoveda nekam iti. Šel je Žilin šepaje s klado; ni mogel korakati, nego se je opotekal na stran. Žilin je vendar odšel nekako z Nogajcem. Kar zagleda — tatarsko vasico: deset hiš in džamija z munaro (zvonik pri turski cerkvi). Pred eno hišo so stali trije osedlani konji. Otroci so jih držali za uzde. Iz te hiše stopi naglo črni Tatarin ter mahne z roko, da pride Žilin k njemu. Posmehljuje se in nekaj govoreč po svojem vstopi v hišo. Tudi Žilin pride za njim. Soba je bila lepa, stene gladke, z ilovico zamazane. Na prednji steni prislonjene pi¬ sane počivalnice, a na postranskih dragocene pre¬ proge, na preprogah puške, pištolje in sablje —vse v čistem srebru okovane. Na eni steni je prislonjena mala peč. Prsten pod je nabit in ravan, a sprednji kot pokrit s suknom, na suknu preproge, a na preprogah mehke počivalnice. Na preprogah sede Politični pregled. V Ljubljani, 20. januvarija. liotra-aj® dežele. \ V deželnem »boru češkem je ponovil staročeški poslanec Kvičala staro zgodovinsko res¬ nico: Najhujši sovražnik Cehov je bil od nekdaj Ceh sam in sicer z ozirom na sedanji razpor v češkem taboru, ki bi potreboval najstrožje jedinosti. Zakaj položaj je resen, Nemci so popolno jedini in le ča¬ kajo ugodne prilike, da si z enim mahljejem pri- svoje hegemonijo na Češkem. Trst ima novega župana. Kakor dolo¬ čeno, bila je dnč 17. t. m. v tržaškem mestnem zboru na dnevnem redu volitev novega župana. Sporočili smo že, da je bil izvoljen dr. Ferdinand Pitteri z 51 glasovi od 52, torej soglasno. Italijansko občinstvo obilno zbrano v dvorani in na galeriji je burno pozdravilo izid volitve. — Prejšnjemu županu Bazzoniju so sklenili mestni odborniki poslati adreso, v kateri se mu v imenu tržaškega mesta zahvalijo za njegovo vspešno delovanje ter izražajo svoje ob¬ žalovanje, da je moral vsled zdravstvenih svojih raz¬ mer odstopiti. Katoliški shod na Dunaji. Zadnje dneve so bili zbrani na Dunaji v posvet razni ka¬ toliški politiki, ki so med drugim neki določili, da naj se prej ko mogoče zopet skliče na Dunaji shod katolikov. Nekateri časniki poročajo, da je za III. avstrijski shod katolikov določen mesec januvarij 1. 1892. Trgovinsko-carinske raeprdve med av¬ strijskimi in nemškimi pooblaščenci se zopet na¬ daljujejo pod načelništvom ministra pl. Szbgyeny-ja. Ko so nedavno otvorili v Berolinu nemški državni zbor, omenjal je v svojem nagovoru državni kancler tudi teh carinskih obravnav ter izrazil željo, da se bodo ugodno izvršile. Caprivi sicer vse drugače go¬ vori, nego je govoril osorni Bismarck, ki še sedaj trobi po svetu, da naj bo Avstrija v gospodarskem oziru popolno odvisna od Nemčije, vendar po pra¬ vici izpovemo, da ne pričakujemo vsaj za Cislitva- nijo nič dobrega od teh obravnav. Koristi, katere bodo po obravnavi dovoljene Avstriji, zadevale bodo večinoma le ogrsko državno polovico; našo državno polovico pa bodo zadela nova bremena, ko bodo vzlasti občutljivo težila ramena malih rokodelcev in obrtnikov. — Kakor povsod v notranji in vnanji politiki, imajo tudi tukaj prvo in odločevalno besedo — Madjari, katero pa vselej brezozirno porabijo v svojo korist. Strankarske razmere v Galiciji. Tudi med Poljaki in Rusini tli in gori pod političnim kotlom, ki vedno huje izkipeva ter pari moč brat¬ skih narodov v Galiciji. Že sedaj smemo reči, da se bodo v Galiciji pri prihodnjih državnozborskih volitvah izvršile glede izvoljenih bistvene izpremembe. Poljska kmetska stranka druži se sedaj z ondotnimi demokrati, ki bodo šli na volišče s klicem: »Kmeta naj kmet zastopa v državnem zboru." To stranko podpirajo vzlasti poljski Židje. Stranka poljskih ple- menitažev bo torej gotovo izgubila nekaj svojih po¬ slancev. Obe stranki ste osnovali novih manjših čas¬ nikov, namenjenih vzlasti kmetskemu prebivalstvu, da bi tem laglje dosegle svoje namene. Že sedaj smemo zanesljivo reči, da po prihodnjih državno¬ zborskih volitvah ne bo več solidarnega poljskega kluba v državnem zboru, kar bo seveda na razmere državnega zbora imelo zdaten vpliv. Reči pa mo¬ ramo, da to ne bo ugodno ne za sedanjo desnico, še manj pa za poljski narod, katerega zastopniki so bili dosedaj nekak jeziček na tehtnici, ki je vsikdar odločil v korist Poljske. Tatari v mestvah: črni, rudeči in trije gosti. Za hrbtom so bile položene vsem mehke vajšnice, a pred njimi na okrogli deščici palačinke (močnata jed), raztopljeno maslo v skledici in tatarsko pivo — brezovica v vrčih. Z rokami jedo, a roke so imeli čisto mastne. Črni skoči in reče, da Žilina postavijo na stran, ne na preprogo, nego na goli pod, pa se zopet vrne na preprogo in ponudi gostom palačinke in buzo (brezovico). Sluga postavi Žilina na odkazano mesto, a sam sezuje fijole (gorenje čižme, ki se obuvajo preko prvih čižem - mestev; muhamedovci jih po svoji navadi puščajo pred vrati, ko gredo v lepše sobe ali v džamijo), dene jih na prag v redu, kakor so tudi druge fijole stale ter se usede blizu svojih gospodarjev na sukno, pa jih gleda, kako sladko jedo, in požira slino. Ko so Tatari pojeli palačinke, pride Tatarka v takšni srajci, kakor deklica, tudi v sviticah, samo da ji je glava z robcem zavezana. Odnese maslo in palačinke, a poda jim krasno skledo in čašo z ozkim grlom. Tatari so si začeli roke prati, potem jih pre¬ križali, vseli se na noge, priklanjali se na vse strani ter izmolili svoje molitve. Porazgovorili so se po svojem. Potem se obrne eden gostov k Žilinu ter spregovori ruski: Vmaiije držav®, Srbija. Odbor srbskega cerkvenega kongresa je pozvan v Karlovec na 1. februvarija in bo mnogo važnih zadev rešil, katere se bodo spomladi pred¬ ložile generalnemu shodu. Rusija. Glavna ovira sporazumljenju med rusko vlado in Vatikanom tiči v tem, ker zahteva ruska vlada, da se morajo v poljskih cerkvah lita¬ nije, rožni venec itd. moliti v ruščini, ne pa več v poljščini. Seveda ne more sv. prestolica nikoli tega dovoliti, da ne bi smeli sv. katoliški cerkvi zvesti Poljaki opravljati svojih pobožnostij v materinem jeziku. Kar naenkrat se je pa zdaj razširilo poročilo, da namerava ruska vlada na Poljskem nadomestiti cerkveno latinščino s poljščino. Ako je to poročilo utemeljeno, namerava ruska vlada s to naredbo Po¬ ljakom le mreže nastaviti in jih odtrgati od Rima. Te njene nakane pa nikakor ne bodo napravile dobrega vpliva na Vatikan in sporazumljenje med njima se bo izvestno še dalje zavleklo. Anglija. Pomanjkanje in beda, ki vlada zadnji čas v Londonu, središču svetovne trgovine in pre- stolici angleške države, je tolika, da država, blago- tvorna društva, pobožne bratovščine, bogati človeko¬ ljubi ne vedo več, kako bi pomagali stradajočemu prebivalstvu. Zato se je nedavno general Booth obrnil na vse usmiljene angleške državljane, naj mu naberejo milijon šterlingov, da bo osnoval delavske naselbine za ljudi, ki bi radi delali, pa ne dobe dela. V nekem svojem spisu »Najtemnejša Anglija" kaže general Booth svetu razmere med nižjim an¬ gleškim prebivalstvom, ki nima nikakega zaslužka in žalostno umira gladu. Takih revežev, ki nimajo nikakega dela ali pa jako majhen zaslužek, živi se¬ daj v Londonu do jeden milijon! Poleg generala Bootha si pa tudi vrli kardinal Manning mnogo prizadeva, kako bi se pomagalo ubogemu ljudstvu. On pravi, naj dobe dela javna oblastva dela zmožnim revežem, onim pa, ki ne morejo delati, naj preskrbe kako pomoč. Ta beda v angleški prestolici je pa od dne do dne večja, silnejša, zakaj od vseh stranij prihajajo delavci iskat zaslužka v glavno mesto Pač žalostni odnošaji v svetovnem mestu! Izvirni dopisi. Iz Litije, 18. januvarija. Kakor v vsakem okraji kranjske dežele, tako so se tudi pri nas v Litiji vršile volitve novega cestnega odbora ; da bi se pa tudi na drugih krajih tako malovredna sredstva upo¬ rabljala za agitacijo, je komaj verjetno. V nasled¬ njem Vam hočemo stvar nekoliko pojasniti: Od slavnega c. kr. okr. glavarstva v Litiji so bila županom razposlana vabila k volitvi cestnega odbora v 29. dan decembra pr. 1., — komaj jeden dan pred volitvijo; jeden županov pa sploh nobe¬ nega povabila ni dobil. Vzroki so nam neznani. Začudili pa se boste postopanju načelnika litij¬ skega okraja, g. Janeza Jeretina, bivšega deželno- zborskega kandidata leta 1889, ki je občinam litij¬ skega okraja naznanil, katere odbornike (samega sebe tudi) morajo 29. decembra voliti, in da naj imajo listke z imeni od njega priporočenih novih cestnih odbornikov — pripravljene. Župani in sve¬ tovalci so vabila z listki javno kazali, rekoč: »To smo skupaj dobili in naj se s tem izkažemo pri vo¬ litvi v Litiji in volimo na listku priporočene može." Tudi v volilni sobi v Litiji 29. decembra je mogočni načelnik listke volilcem izdelaval in tudi ustno priporočal, katere može moramo za odbornike »Tebe je vlovil Kazi Muhamed" ter pokaže na rudečebradatega Tatarina, »prodal te Abdulu Mu¬ latu," pa pokaže črnega. »Zdaj ti je Abdul-Murat gospodar." Žilin ni niti črhnil. Zdaj začne Abdul-Murat govoriti; v govoru se je posmehoval ter kazal na Žilina, govoreč: Soldat urus, korošo urus." Tolmač pravi: »Abdul ti je rekel, da pišeš domov po odkup¬ nino. In ko ti pošljejo denar, bode te pustil." Žilin se zamisli in reče: »Zahteva-li on veliko odkupnino?" Dogovarjali so se Tatari in tolmač reče: »Tri tisoč rubljev." »Ne, toliko jaz ne morem plačati." Abdul skoči na noge ter začne z rokami ma¬ hati, pripovedovaje Žilinu, kakor da ga on razumi. Tolmač mu preloži besede: »A koliko bi ti dal?" »Pet sto rubljev." Zdaj so zakričali Tatari pa vse eden na dru- zega. Abdul se je tako strašno zarevsal na rudeče¬ bradatega, da mu je slina frčala iz ust. Rudečebradati je samo mežikal in z jezikom cmakal. (Dalje s iedi.) voliti. — Culo se je pa že tedne pred volitvijp, da je g. Jeretin že izbral može, kateri njemu ugajajo in kateri so zanj neomahljivi. O vseh navedenih dogodkih imamo mnogo dokazov. Da se pri volitvah več ali manj agituje, hočemo sami priznati; ali na tako nečuven, gori naveden način se jednaeega gotovo še nisjer ni storilo in od nobenega načelnika postopalo, kot ravno v Litiji. Ali je to prosta volitev, kakor jo postava ukazuje? Ako se g. Jeretin sam zopet za odbornika pri¬ poroča, gotovo ni dosledno, ker se je na javnem mestu izrazil, da naj se mu v obraz pljune, ako se bode zopet pustil voliti. Ali niso morebiti stari odborniki zaupanja vredni možje, da je iz daljnih nribov tri do štiri ure od¬ bornike v novi cestni odbor priporočal, in sicer svo¬ jega svaka v Štangi, svojega prijatelja na Vačah, kateri po postavi še ne bi smel voljen biti, in naj¬ bolj oddaljenega župana na Gobi ? — Ali ni bolj koristno za cestne interese, ako so izvedeni možje v Litiji in v Šmartnem odborniki ravno na lici mesta, kjer se vse ceste celega okraja skupaj ste¬ kajo in zjedinijo ? — Naj se pogleda pa tudi na okrajne ceste, katere je bivši g. načelnik nadzoro¬ val, ker so v takem zapuščenem stanju, da se voz vozu več izogniti ne more. Ako se hočeta dva voz¬ nika jeden drugemu izogniti, mora jeden na travnik ali njivo zapeljati. Gosp. Jeretin je že več let nadzornik okrajnih cest, pa še dandanes ne ve ne davkoplačevalec, ne on, kje ima svoj del ceste posipati, ker ni ne lese¬ nega količka, ne kamnitega znamenja na cesti, kar je starodavna navada in potreba. Tako tudi ni bila okrajna cesta že več let posuta in nič popravljena, ker davkoplačevalci ne vedo, kje imajo svoje cestne dele za posipanje, tako da se mora cesta v najem oddati in g. načelnik vsa taka dela iz cestne bla- gajnice izplačuje. Revni davkoplačevalci, kam pridemo, ako se bodo še zanaprej po takih organih ceste oskrbovale? Omeniti moram tudi, da omenjeni g. načelnik najmanjšega narodnega čuta dozdaj ni pokazal, ako- ravno hoče biti v vseh stvareh glavni voditelj na¬ šega kmeta. Dokaz temu je, da mogočni g. načelnik nijednega slovenskega lista nima naročenega, še »Dolenjskih Novic" ne, katere za celo leto le jeden goldinar stanejo. Najžalostneje je pa, da si on kot posestnik in krčmar, ki se s kmetijo peča, še »Kmetovalca" noče naročiti, torej tudi ni ud »kmetijske družbe". Kakor se čuje, hočejo nekatere občine proti nepostavnemu postopanju g. načelnika Jeretina ob volitvi cestnega obbora 29. decembra 1. 1. pri do- tičnem oblastvu vložiti pritožbo. Od nekod, 16. januvarija. Z nekakim začu¬ denjem prinesel je nedavno »Slovenec" sporočilo, da v nekem kraji še celo šolski nadzornik opravlja posel komisarja za ljudsko štetje. Kdor ima priliko opazovati ljudsko šolstvo, ne bode se čudil, da si g. nadzornik po strani išče zaslužiti pohvalno pri¬ znanje, saj je on le nadzornik in jedenkrat na leto se bo že dalo »nadzorovati" posamezne šole, ko bode za to primernejši čas in ugodnejše vreme, za¬ kaj bi se torej v snegu in mrazu ne storila usluga višji gospodi ? — Temu se čudijo le oni, ki duha sedanjega časa ne poznajo. — Ta duh časa pa je že marsikaj »preongavil", zato se v nekaterih krajih tudi pri šolstvu prav »pošteno ongavi". Naj tu na¬ vedem le nekaj vzgledov. Vem za kraj na Kranjskem (kje, to ni glavna stvar, ker le fakta hočem navesti — nomina sunt odiosa), kjer je v primeri precej šol, še nekaj čez deset, med njimi nekaj večrazrednic, in nič manj kot pet učiteljev bilo je neki šolski dan poklicanih k pouku, kako naj kot imenovani komisarji izvr¬ šujejo ljudsko štetje. Da je bilo na dotičnih šolah j ta dan prosto, je umljivo. — Nastopile so potem božične počitnice, in po počitnicah začelo se je »ongaviti“ s štetjem ljudstva in živali. Da to »ongavljenje" ne gre tako naglo, to ve zdaj že vsak bralec tega lista, če je poklican k štetju le količkaj pogledal v zapisne pole, katere so prav zelo podobne tistim učilnim pripomočkom, ka¬ tere je nam nekdaj prodajal Giontini, da smo se po meridijanih vadili risati zemljevide. Kmet, ki ne zna brati, utegnil bi misliti, da je narisana lestva nad živinskimi jasli. Da taka, poldrugi čevelj visoka in čez dva čevlja široka rjuha ni tako naglo popisana od še tako spretnega komisarja, razume se lahko. Da so torej gg. komisarji zaradi te velike naloge in trudapolnega delovanja s poukom v šoli malo odmaknili, kdo bi jim to zameril? Pri nekaterih šolah se je danes (16. januvarija 1891) že začel pouk, pri nekaterih pa še ni sile; tje koncem me¬ seca, če Bog hoče, se bo že, ker nekateri teh go¬ spodov komisarjev so po končanem štetju doma šli »in commissione" tudi v sosedno županijo in žup¬ nijo in tam je zopet dosti »ongavljenja". Naj bodo torej božične počitnice nekoliko podaljšane, saj je zdaj mraz, šolske sobane se letos tako šmentano nerade zgrejejo, drva so draga, denarja malo, le varčno torej 1 Saj se bo vse to lahko pozneje na¬ domestilo, ko bo mraz ponehal, sneg skopnil, tra¬ vica zrastla: takrat bomo pa natančni. Ce bo le kateri otrok zamudil kako uro, bomo že učili stariše reda in natančnosti. Denarna globa ali pa ječa jih bo že privila, da bodo otroke redno pošiljali v šolo. Za delo preskrbite si hlapcev in dekel, za pašo čed- nikov, male otroke varvajte pa sami, za šolo ugodne otroke pa redno pošiljajte v šolo. Vi nimate nič ugovarjati: poslušajte, ubogajte in mottite! — Tako prignas »ongavijo" komisarji. Zadnja leta se je tudi v tem okraju pripetilo, če je bilo s smrtjo ali drugače kako učiteljsko mesto izpraznjeno, da se ono večkrat ni razpisalo in namestilo z novo močjo, temveč kaki večrazred- nici se je odvzela jedna moč, ne da bi se nado¬ mestila z drugo; in ta moč je potem ostala po več mesecev, jedenkrat blizu dve 1 eti na novem mestu kot namestnik — četudi bi bila službo rada spre¬ jela ali zamenila, ko bi bili višji službo razpisali in oddali. Vsled tega je škodo trpela dotična večraz- rednica, kateri so bile moči vzete. Še jeden dogodek: Bilo je zopet učiteljsko mesto prazno. Lahko bi se bilo namestilo — vzlasti na tak način, kakor se je pozneje — v začetku šol¬ skega leta. Mesto se je razpisalo, prosilcev se je oglasilo zadostno. Vsak izmed njih si je gotovo želel dobiti mesto, vsi so bili sposobni, vsak bi bil zadovoljen s plačo, katera je za to mesto določena. Toda zgoraj se je »ongavilo" tako, da so bili vsi prosilci brez vzroka prezrti — »padli so skozi" — in poslan je bil sredi šolskega leta nekdo iz daljave, ne da bi bil prosil. Pa tudi to ima svojo dobro stran. Dotičniku ni bilo treba plačati selilnih troškov, ima še blizo 300 gld. na leto višjo plačo, kakor je za to mesto določena, ker mu ostane vse, kar je imel poprej kot vodja večrazrednice; občino in pro¬ silce pa so po prstih krenili v jasni dokaz, da ni¬ komur nič mari, če po svoje »ongavi". Toliko čisto resničnih dogodkov v dokaz »on¬ gavljenja" za zdaj. Ce ti ne zadostujejo, lahko še postrežemo. Dnevne novice. (Osebna vest.) Dvorni svetnik in državni nad- pravdnik iz Gradca, dr. V. Leitmaier, je bil danes zaradi uradnih zadev v Ljubljani. (Visoka starost.) Iz Radoviče se nam poroča: V soboto, dne 17. t. m., so v sosedni žumberški župniji sv. Nedelje pokopali ženo-vdovo, ki je do- ' živela redko starost. Živela je 102 leti vedno zdrava in čvrsta na duhu in telesu. Končno se je tudi ona i morala pokoriti zakonu, ki ne pozna izjeme. (Umrla) je 18. t. m. gospa Ivana Gradišek, ' posestnica v Zalogu, v 70. letu svoje starosti. Po- i greb je bil danes zjutraj pri Devici Mariji v Polju. ■ Naj v miru počiva! (Iz Bele Krajine) nam poroča prijatelj: Dne 1 15. t. m. je prišlo k meni več Bojancev iz občine i adlešičke, ki so pravoslavne vere. Pritoževali so se, | da so njihovi cerkveni poglavarji na-nje popolnoma ; pozabili. Že od meseca junija niso videli svojega i svečenika niti imeli božje službe. Trdili so, da bodo * prestopili h katoliški veri, ako patrijarh ne naredi ’ reda. Bilo bi to tudi najboljše za Bojance v dušev- I nem in gmotnem oziru. — Ob jednem izrekam na j tem mestu v imenu adlešičkega županstva zahvalo f gosp, župniku Ivanu Šašelj-nu, ki je o mnogih j prilikah pred novim letom poučeval ljudi o ljud- \ skem štetju, da se je vršilo točno in hitro. Čast, j komur čast! (Volkovi.) V „Obzoru“ čitamo, da so predzadnjo । noč ljudje opazili v Vodovodni ulici v Zagrebu več volkov, ki so ogrizli jednega psa. Ker je zapal nov | sneg in nastala ostra zima, prignala je lakota zveri ! do človeških bivališč. Tako so tudi »Narodne No- j vine" te dni poročale, da so se pri Jelenju pokazali | volkovi in jeden velik medved. Okoli dvanajst volkov 1 je po noči udrlo na neko dvorišče, kjer so v hlevu | asledili ovce. Šiloma so odprli vrata ter pograbili . jedno ovco. Vaščani so s puškami in sekirami raz- ’ gnali grabežljive zven. (K ljudskemu štetju.) V Pulju so našteli brez j vojakov 23.019 duš, na Reki 30.059, v Belovaru I 5102, v Oseku 22.500, v Petrinji 5010. (Slovensko gledališče.) V nedeljo 18. t. m. , predstavljal seje »C e v 1 j a r-b a r o n", šaljiva igra | s petjem in godbo, poslovenil J. Alešovee. Daši je ’ »Dramatično društvo" s to glumo poseglo v prejšnje čase svojega repertoara — zadnjič se je predstavljala leta 1877 — vendar je privabila toliko občinstva, ; da je bil zadnji prostorček razprodan. Kdor se ni f požuril dva dni prej za boljši sedež, zadovoljiti se je moral z zadnjo vrsto ali pa je moral celo stati. Gluma je srečno lokalizovana v Ljubljano in pride- janega jej je tudi nekaj narodnega petja. Igralo in j pelo se je vrlo dobro. Smeha je bilo dovolj, če ne j — preveč. Stoječi del občinstva je bil namreč tako j dobre volje in se pri vsakem še tako neznatnem [ dovtipu tako od srca smejal, da se je marsikdo j vsled tega malo motenega čutil. V naslovni ulogi ! imeli smo priliko občudovati izvanredno komično nadarjenost gdč. S 1 a v č e v e. Ni se jej poznalo, da je prvič nastopila v veči ulogi. Škoda le, da je nje glas še malo prenežen in pa previsok. Dobro je pogodil tudi g. J e n i č mojstra Podplata. Pri nastopu dobil je lovorov venec s trobojnimi trakovi. Ljubka je bila gdč. Nigrinova kot poetično na- dahnena kuharica; kakor rojena baroninja igrala je gospa Danilova baroninjo Rošicko. Veliko smeha vzbudila je tudi gospa Borštnik-Zvonarjeva i kot komična starka s svojo igro in z jako srečno i masko. Tudi manjše uloge so se točno izvrševale. j Petje je bilo prav krasno in želeli bi, da se blago- ■ dušni gospodje še večkrat hote žrtvovati za »Dra- ' matično društvo". Slišali smo pa, da je bil za ■ odrom občutljiv nedostatek — pravi sibirski mraz, ki je provzročil, da so se vsi pevci prehladili. Kup- leti so bili času zelo primerni, le sem ter tja so se slabo umeli. (V češkem »Narodnem gledališču") nastopil je minoli četrtek zvečer prvikrat naš rojak g. Fr. Bu¬ čar iz Postojine v Mozartovi »Zauberfibte" (»Ča¬ rovna žvegla", ali češki: »Kouzelnš, Aetna";, v ulogi »Tamino". S to opero je imelo gledališče še vselej velik vspeh. Poleg klasične skladbe prispele so v ta večer k temu izborno razdeljene uloge in sijajna oprava, v kakoršni se nikoli prej ni izvajala »Kouzelnd, Aetna" v Pragi. Tenorist g. Fr. Bučar se je k temu nastopu pripravljal z veliko marljivostjo, kajti poleg petja je i mnogo proze, torej za Slovenca dvojno težko. O prvem nastopu Bučarjevem piše v listu »Hlas Ndroda" strokovnjaški ocenjevatelj g. Novotny nastopno: »Lep vspeh imel je i drugi debutant g. Bučar, nastopivši v ulogi »Tamina". Ta mladi mož ima lep liriški tenor, zlasti prijetnega in lagodnega zvoka; njegova spravna utvoritev glasov v vseh po- logah in napredno predavanje njegovo dela vso čast šoli mojstra Leva. Ves njegov način petja svedoči v obče inteligentnega godbenika z iskrenim čustvom, in njegovo prirojeno elegantno kretanje znatno po¬ veličuje igralčevo stran, koji se ne more druzega očitati, da je gibanje in obnašanje preživahno. Skratka, mladi ta pevec presenetil je povsem z go¬ tovostjo svojega izvajanja, kar je nenavadno za za¬ četnike. Tudi prozo je čisto in v gladki češčini prednašal, razven jedine besedice „tye“ namesto »te“, kar je svedočilo, da je pevec slovenskega rodu. Gotovo je pa, da vodstvo že zdaj more računati s to močjo pri razdeljevanji imenitnejših, važnejših vlog." »Prager Abendblatt" piše mej drugim: »V gosp. Fr. Bučarju, ki je včeraj kot Tamino storil prvi korak na odru v veliki operi, spoznali smo mladega pevca, ki ima dve vrli lastnosti: simpatišk tenor, ki je v visočini in srednji legi čvrst in poln, in lepo nadarjenost. Prednašanje je pričalo o temeljiti glasbeni šoli. Temu začetniku, ki se jako prosto giblje in je prikupljive vnanjosti, moremo preroko¬ vati lepo prihodnost". — Tu bodi omenjeno, da je bil g. Bučar prej, nego si je izvolil glediščini oder, strokovni mojster na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Jedno leto je obiskaval pevsko šolo »Glasbene Matice" in jedno leto dunajski konser¬ vatorij. V Prago je prišel minolo leto in je vstopil stoprav avgusta meseca v pevsko šolo g. Leva. Iz srca čestitamo rojaku na tem vspehu na daljnem slovanskem severu! (Burja ustavila vlak.) Reški brzovlak, ki je minoli petek ob 9. uri zjutraj zapustil reško po¬ stajo, prišel je samo do postaje Plase, kjer ga je burja ustavila, da se je moral vrniti. Sploh je v Primorju grozovita burja, in tudi mraz ni bil tak že od 1. 1879. (Zastopstvo mesta Reke) se je konstituiralo te dni. Mestnemu načelniku Giotti ju se je plača zvišala od 4000 na 6000 gld. (Slavne orgije v Avstriji.) V dunajskem „Va- terlandu" smo v nedeljskem listu pod gorenjem na¬ slovom čitali imena največjih orgelj v Avstriji, ki so na Dunaji, v Klosterneuburgu, Brnu, Olomucu, Pragi in Solnogradu. Prijatelj pa nam poroča, da so med največjimi orgijami tudi one v samostanu sv. Florijana na Gor. Avstrijskem, ki imajo nekaj nad 70 registrov. Znamenito za nas je i to, da je te orgije naredil slovenski duhovnik Križman. (Trgovsko bolniško podporno društvo) priredi dne 7. svečana v kazini ples, za katerega se že delajo priprave. Kakor nam poroča odbor, razposlala se bodo v kratkem vabila. Cisti dohodek je name¬ njen v dobrodelen namen. Raznoterosti. — Ljudski popis. Olomuc ima 16.147 duš brez vojakov, pred desetimi leti jih je pa imel 15.471; Temešvar broji zdaj 43.101 prebivalca, 1. 1880. je pa živelo v tem mestu 36.870 ljudij. — Bolnišnica pogorela. Iz Skopina v ruskem guvernementu Rjezan se poroča, da je strašan požar uničil tamošnjo bolnišnico. V plamenu je našlo tudi 25 bolnikov smrt. — Kako raste prebivalstvo v Rimu. Meseca julija 1889. leta je živelo v Rimu 408.936 duš, 30. septembra 1890 je štelo mesto že 421.102 osebe, 30. novembra istega leta pa 423.185 prebi¬ valcev, 31. decembra 1890. leta pa 425.271. Število prebivalcev rimskega mesta se je torej v 18 mesecih pomnožilo za 17.335 oseb. — Zaradi uljudnosti kaznovan. Ne¬ davno se je pripetil na Poznanjskem pred sodiščem poseben dogodek. Med obravnavo je sodnik večkrat zaporedoma kihnil, na kar se je vselej neki navzoč mož oglasil seveda brez slabega namena: ,Na zdravje!“ Sodnik je na to vprašal, kdo je tisti pri¬ jazni mož, ki odgovarja na njegovo kihanje. Dotični mož se je sevdda takoj oglasil, meneč, da ga bo sodnik še zahvalil za njegovo uljudnost. A britko se je zmotil, zakaj sodnik ga je obsodil zaradi „ne- spodobnega" obnašanja pred sodiščem na triurno ječo. Naš možiček pač še sanjal ni, da je mogoče zaradi kaj tacega priti pod ključ. — Zmotil se je. Pri obedu pri princu Va- leškem je bil tudi mlad plemenitaš, katerega je bil princ prvikrat povabil na obed in se mu je zato posebno gostoljubnega kazal. Zaradi te prinčeve pri¬ jaznosti je pa menil omenjeni mladi gospod, da je on posebni ljubljenec prinčev in da je naredil na princa ugoden vtis. Zato je stavil z navzočimi gosti, da si bode dal od princa samega postreči. Ko so torej po obedu odšli v igralnico, rekel je prinčev „ljubljenec" : „Cujte, gospod Vales, pozvo¬ nite mi za jeden čaj!“ Vsi navzoči so strmeli nad toliko predrznostjo mladega človeka, princ pa je smehljaje se pozvonil. Ko je sluga vstopil, rekel mu je princ: „ Pojdi gospodu po — kočijo!“ Telegrami. Dunaj, 20. januvarija. Kakor poroča „Wiener-Zeitung“, podeljen je predsedniku pomožnih uradov pri okrožnem sodišču v Rudolfovem, Martinu M o h a r j u, povodom umirovljenja zlat križec za zasluge s krono; pristav pri okrajnem sodišči v Škofji Loki, Angleškega še le čez 190 dnij. Ladija je neki bila v istih viharjih, o katerih se meni, da so zadeli Ortha. Zaradi tega se meni, da se sme spet upati na rešitev Ortha. Bruselj, 19. januvarija. Župan je dovolil izjavo za občno volilno pravico na 20. dan t. m. Vlada je poklicala v mesto še dva polka za vzdržavanje reda. London, 20. januvarija. Mnogo vojnih ladij angleškega pačiti c-brodovja je odplulo v Chile. Buenos-Ayres, 19. januvarija. Vstaja v Ohilu se vedno bolj širi, in bati se je, da se bo razširila po vsej deželi. Brodovje ob¬ lega Iquique. gf Piccolijeva esenca za želodec pospešuje in ureja s svojim razmehčujočim uein- "3E5K ŽEŽ? kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček tgJS »KS* z 12 steklenicami gld. 1'36. (1) "83S Umrli so: 18. januvarija. Matija Križnar, sprevodnik, 64 let, sv. Petra cesta 64, otipnenje možgan. — Ivan Dolinšek, na¬ takar, 39 let, Gradišče 8, erysepelas faeies. 19. januvarija. Jožef Florjančič, paznikov sin, 17 dni, Kolezijsse ulice 12, erysigal. V bolnišnici: 16. januvarija. Marija Megušar, delavčeva hči, 3 leta, oslabljenje. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —7 3°, za 5'3° pod normalom. Uhmafska borsa. (Telegraiieno poročilo.) 20. januvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld 90 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 91 k 10 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . 108 „ 45 „ Papirna renta, davka prosta.102 „ 80 „ Akcije avstr.-ogerske banke. 995 „ — „ Kreditne akcije'. 306 „ 75 „ London.114 „ 35 „ Srebro._ n n Francoski napoleond.9 n O4’/ a . ' Cesarski cekini.5 „ 40 , i Nemške marke ... 56 „ 20 „ I Marija Kubelka, poroj. Lahainer, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov glo¬ boko užaljena prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni, predragi soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod Vencel Kubelka, stavbeni podjetnik in hišni posestnik, danes ob 1 / a 2. uri popoldne, previden s svetimi zakra¬ menti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 54. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predrazega pokojnika bode v sredo, dne 21. t. m., ob 4. uri popoldne iz lastne hiše na Po¬ ljanski cesti št. 57 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše za dušni mir pokojnika brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Blagi ranjki bodi vsem sorodnikom in znancem priporočen v pobožno molitev in spomin. V Ljubljani, dne 19. januvarija 1891. Zalivala zavarovalnici za življenje „THE GRESHAM? v Londonu. Pred štirimi leti se je zavaroval moj umrši mož, gospod Jožef Pintar, pri .THE GRESHAM" v Londonu za 5000 gld. na slučaj smrti. Po njegovej smrti je zastopnik tega zavoda v Ljubljani, gospod Gvidon Zeschko, takoj izplačal zavarovano vsoto. Zato ga javno zahvaljujem, zavod sam pa toplo vsakemu priporočam, da zagotovi svojej družini prihodnost. V Laškem Trgu, dne 15. januvarija 1891. (i) Ivana Pintar. w ro nizKi ceni je na prodaj f nova kočija (pbaeton)j sloneča na oporah, s streho, s sedežem za m ore se sneti; dalje so na prodaj čisto nove 1 sani za jednega konja 1 s štirimi sedeži, lahno izdelane Kje? poizve se pri upravništvu .Slo- hgp venca". <6-5) R 'si več oseb. Sedež za kočijaža Ig ” ito nove A Avgust Rungaldier, izdelovatelj lesenih podob, v St. Ulrichu, Groden na Tirolskem priporoča svoje lastne izdelke. božične jaslice, Christns - corpus s križem brez njega, oltarje itd. vsaeega sloga in mojstra v priprosti in okrašeni obliki Cenike in vzorce pošiljam na željo brezplačno. — Zago¬ tavljam mojstersko delo in skromno ceno. (3-3) W Zaradi ložjega dopisovanja, prosim, da se mi dopisuje v nemščini. kakor; križeva pota, in * a i , (3-D CEBELU0-V0SCENE SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Izdajatelj: Matija Kolar. 18. januvarija. Pri Maliču : Grof Attems ; Lafite, Willems, Pasehka, Friedliinder, Harter in Weis , trgovci; Frey, drsalec-umetnik, z Dunaja. — Perko, trgovec z lesom, iz Celja. — Obereigner, nad- logar, z Notranjskega. — Markiz pl. Gozani. okrajni glavar, iz Postojine. —• Pe- wich pl. Pfauenthal, dežel¬ nega predsedništva namest¬ nik, iz Zadra. — Svoboda iz Zadra. Pri Sionu : Bohringer, Bbhm , Herrman , Tauber, Kugel, trgovci, z Dunaja. Elsner, je pa imenovan za okrajnega sod¬ nika na Vrhniki. Praga, 19. januvarija. V deželnem zboru je pripomnil profesor Kvičala, da so v so¬ boto vršeče se demonstracije sramota za Prago in ves narod. Na to je bil ves zakon o deželnehi kulturnem svetu sprejet v drugem branji, kar so Nemci s ploskanjem odobravali. Palerm, 19. januvarija. Zaradi viharja se je podrl del strehe na bolnišnici, v katerej so na očeh bolni ljudje. Več bolnikov je nevarno poškodovanih. Pariz, 19. januvarija. Zima je silno huda. V južni Franciji je zamrznilo več rek, česar že 30 let ne pomnijo. Hamburg, 20. januvarija. Kakor se po¬ roča iz Tquique, priplul je tje jadernik z Vdano podpisani usojam si slavnemu občinstvu, cenjenim pisateljem in založnikom, trgovcem, podjetnikom in učiteljem itd. svoio popolno novo, z’ vsemi modernimi pripravami založeno tiskarno toplo priporočati za naprave tiskovin vsake vrste. Cene primerne. Delo fino, okusno, po najnovejših uzorcih. Postrežba točna. Ob jednem tudi vabim k nakupovanji papirja, pisalnega orodja, mašnih knjig itd , vse po zelo nizkih cenah. Z vclespoštovaojem Dragotin Hribar.