TIM

YU ISSN-0040-7712

revija za tehnično in znanstveno
_ dejavnost mladine _

29. letnik • oktober 1990 • cena 12 din • poštnina plačana v gotovini

Blazina - igrača

S svetovne modelarske razstave v Toledu, 1990: dvokrilec
ELF po načrtu iz leta 1939

Priloga:
Bronasti
model s SP ’90
NIKE
HERCULES
(MIME -14)

Izdelava sveč

Radomlje ’90 - srečanje letalskih modelarjev

Kako ujeti polha
Elektronski vžig
Naravna ali predelana voda


ČE NE MORETE
SESTAVITI
KONCA S KONCEM,

uporabite električni spenjalnik Iskra!

Električni spenjalnik je nova Iskrina naprava, ki
se je bodo razveselili vsi, ki morajo hitro in
trdno speti plastiko, gumo, tkanino, karton ali
les. Zmogljivost spen|anja je nastavljiva
v sedmih stopnjah, orod|e ima varnostno
stikalo, nastavl|ivo podnožje za natančnejše
delo in praktično oblikovan prostor za

f iolnjen|e s sponkami in žebljički,
skra, vodilni proizvajalec celovitega programa
električnih orodij v Jugoslaviji, zagotavlja tudi
najbolj razširjeno servisno mrežo.

Iskra

orodje za domiselne roke

Če želite o električnem orodju Iskro več podatkov, nam pišite na naslov:
Iskra ERO, Trg revolucije 3, Ljubljana 61000, tel. (061) 213-213

ali Iskrina predstavništva:

Ljubljana, Kotnikova 6, tel. (061) 312-322
Maribor, Partizanska 11, tel. (062) 20-251

revija za tehnično
in znanstveno dejavnost
mladine

YU ISSN-0040-7712 _

OKTOBER 1990 "

kazalo

MODELARSKO SREČANJE V RADOMLJAH 41

PRVA IGRAČA

BIZON 42

ZA SPRETNE ROKE

IZDELOVANJE SVEČ 44

IGRE

PENTONIMO 45

IZDELEK ZA DOM

KORITO ZA ROŽE 47

MODELARSTVO

AKROBATSKO LETALO LO-100 48

PREPROSTA JADRALNA MODELA
JAPA IN PAJA 50

MODEL JADRNICE IZ LUBJA 51

MODEL ŠOLSKEGA

REAKTIVNEGA LETALA SU-25 52

MODEL REČNE LADJICE ŠUMAVA 54

TIMOV ELEKTROTEHNIŠKI SLOVARČEK 56
PRILOGA

■■BRONASTI MODEL« S SP 90
NIKE HERCULES (MIME-14)

BLAZINA-IGRAČKA 65

ELEKTRONIKA

KAKO UJETI POLHA 66

ELEKTRONSKI VŽIG 68

TEMPERATURNI INDIKATOR 71

ELEKTRONSKI ZVONČEK 72

EKOLOGIJA

NARAVNA ALI PREDELANA VODA 73

NA KRATKO

NAVOJI ll-SPOJNI DELI 77

TIMOVA FANTASTIKA

NADČLOVEK 79

TIMOVI OGLASI 80

Izdaja Tehniška založba Slovenije,

61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan
Tomšič, Miha Zorec • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM
izhaja desetkrat letno • Naročnina za
prvo polletje je 60 din, posamezen izvod
stane 12 din • Revijo naročajte na na¬
slov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/
X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-
603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirata Republi¬
ški sekretariat za raziskovanje in Repu¬
bliški sekretariat za izobraževanje.
Oproščeni plačila temeljnega davka od
prometa proizvodov na podlagi mnenja
Republiškega sekretariata za prosveto
in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17.
januarja 1973.

Najbrž ni nikogar med vami, ki bi si
medtem temeljito in od vseh strani ne
ogledal ter kritično ocenil prve številke
TIMA. Opazili ste, da smo korenito po¬
večali velikost revije, kar nam bo poslej
omogočalo vse tiste načrte, ki smo jih
bili doslej prisiljeni objavljati v nekakš¬
nih skrotovičenih pomanjšavah, objav¬
ljati v merilu 1:1. Poleg tega smo se
odločili, da v letošnjem letniku obja¬
vimo kar pet prilog v velikosti ene ti¬
skovne pole, spet z načrti v merilu 1:1.
Prepričani smo, da bo oboje povečalo
uporabnost našega glasila, še posebej
ker govirmo o TIMU, za katerega si vsi
želimo, da bi postal rokodelska revija
v dobrem pomenu te besede.

Pri tem se je izkazalo, da bo tudi za
besedila več prostora, kar vse nas utr¬
juje v upanju, da se boste naše revije še
naprej posluževali. Na tihem se celo na¬
dejamo, da bi si utegnila sčasoma pri¬
dobiti še novih privržencev med vami in
vašimi vrstniki.

Vse naštete spremembe se nam zde
zelo dobro Izhodišče za napredek in
tudi kvalitetno rast revije. Zavestno smo
se odločili za zelo skromno povišanje
naročnine, (lahko si mislite, da tako te¬
meljite spremembe, kot smo si jih dovo¬
lili letos, niso zastonj!), najprej bomo
preverili kako boste le-te sprejeli vi, ki
vam je revija namenjena, šele nato se
bomo odločali naprej. Se pravi, da pri¬
čakujemo, da nam poveste, kako ste
s temi spremembami zadovoljni in česa
bi si v reviji še želeli.

Skratka, vabim vas k dopisovanju
v vašo revijo, povejte nam kaj si mislite
o njej in njeni novi podobi, prispevajte
konstruktivne predloge za Izboljšavo.
Če kaj nujno potrebujete, če imate kar¬
koli naprodaj - tu je TIM s svojimi Timo¬
vimi oglasi. Tudi na morebitna vpraša¬
nja v zvezi z vsebino revije, to pa je
predvsem modelarstvo in elektronika,
vam bomo poizkušali odgovoriti po na¬
ših najboljših močeh.

Če povzamem, v uredništvu si želimo,
da bi se TIM znašel v pravih rokah, se
pravi v rokah vseh tistih, ki znajo misliti
tudi z rokami, tistih torej, ki verjamejo,
da je sleherni med nami celostno bitje in
rabi za celosten razvoj tudi veliko razmi¬
šljanja z rokami. Radi bi, da bi TIM po¬
stal pojem za solidno rokodelsko revijo,
pa čeprav v tako majhnem prostoru, kot
je naš slovenski, v katerem navkljub
vsem viharjem (pogosto tudi v kozarcu
vode) vztraja naša revija že reci In piši
- trideset let, kar še pri živem človeku ni
od muh.

S temi besedami naj tudi končam. Še
enkrat vas prisrčno vabim k sodelova¬
nju in seveda nakupu TIMA. Oglasite se
nam, dopisujte v vašo revijo, sodelujte.

Urednik

REPORTAŽA

Anton Pavlovčič

MODELARSKO

SREČANJE

DALJINSKO

VODENIH

MOTORNIH

MODELOV V

RADOMLJAH

Društvo za modelarstvo in aeronavtiko
»MODRA PTICA« iz Domžal je 20. maja
letos priredilo že 15. srečanje modelar¬
jev radijsko vodenih modelov.

V vasici Radomlje poleg Domžal, le ne¬
kaj kilometrov oddajeni od Ljubljane, leži
za vaško cerkvijo, tako značilno za go¬
renjske vasice, športni center. Ko voziš
skozi mali gozdiček, si niti ne predstav¬
ljaš, da na jasi za njim leži z vetrom
postavjena prava asfaltirana steza za
poletanje in pristajanje letalskih mode¬
lov. 10 m široka in 110 m dolga steza je
čudovita za vse vrste modelov, od najmanj¬
ših pa do velikih (maksi) modelov. Poleg
steze je dovolj ravne travnate površine za
kakršnokoli prisilno pristajanje modelov.

Razposlanim vabilom se je odzvalo
neverjetno veliko število modelarjev iz
cele Slovenije. Tako kot vsako leto, so se
srečanja udeležili tudi modelarji iz so¬
sednje Avstrije, ki so sicer redni gostje
vseh srečanj na tem popolnoma mode¬
larskem letališču. Poleg steze, ob šotoru
vodstva srečanja so v vetru plapolale
slovenska, avstrijska in italijanska za¬
stava. Žal italijanskih modelarjev letos ni
bilo, kljub prijavam, ki so sicer prispele
pravočasno. Od šotora, v katerem je bil
tudi center sprotnega obveščanja s prvo¬
vrstnim ozvočenjem, je vzporedno
s stezo tekel ograjen prostor, v katerem
so se zadrževali nastopajoči modelarji
s svojimi modeli, na ogled obiskovalcem.
Ti skoraj niso vedeli: ali občudovati mo¬
dele na tleh ali njihovo lepoto v zraku.

Sivo jutro ni obetalo tako lepega vre¬
mena, kot se je kot nalašč pričelo s pr¬
vimi poleti modelov. Modelarji so se dis¬
ciplinirano odzivali pozivom na start.
Preko ozvočenja je požrtvovalni član
»MODRE PTICE« Duško Rakela dajal
napotke modelarjem in pojasnjeval ob¬
činstvu pomen posameznih modelov,

TIM X • oktober 1990 • 41

REPORTAŽA

vsem našim aeroklubom zelo znanega
veterana.

Od samega začetka je precej blizu
letelo potniško letalo AIRBUS, ki je
z bližnjega letališča na Brniku poletavalo
na svoje trenažne polete. Med izvaja¬
njem prireditve pa se je z nizkim prele¬
tom oglušojoče pojavilo nad nami. To je
bil pozdrav pilota domačina, sicer člana
kluba »MODRA PTICA«.

Žal nisem mogel prisostvovati zak¬
ljučku srečanja, za katerega bo, vem,
vsako leto več navdušencev.

In ker »MODRA PTICA« prireja to¬
vrstno srečanje vsako leto ob istem
času, naj kar navedem njihov polni na¬
slov:

DRUŠTVO ZA MODELARSTVO IN
AERONAVTIKO

kakor tudi izvajanje likov v zraku. Mode¬
larji so s svojimi modeli nastopali posa¬
mezno, bolje uvežbani celo v skupinskih
poletih. In kar je najvažnejše, nastopali
niso samo modelarji! Na stezi je bil
s svojim modelom član kluba, ki je posa¬
mezne navdušence iz občinstva uvajal
v skrivnosti letenja. Marsikdo je tako pr¬
vič z DV napravo sam upravljal model
v zraku, zaradi varnosti precej visoko
nad stezo.

Med modeli izdelanimi po lastni zami¬
sli je bil zelo zanimiv model amfibija
Jana Lokovška, njegov zvesti pomočnik
je bil sin, ki bo kot kaže nadaljeval po
očetovih stopinjah. Med pomanjšanimi
originali je blestel PITS SPECIAL, ki pa
žal ni uspel poleteti zaradi zloma prope-.
lerja ob startu. Ker so maksi modeli pre¬
cej draga stvar, pri gradnji marsikateri
modelar varčuje ravno pri nabavi mo¬
torja. Tudi PITS avstrijskega modelarja
s 30ccm motorjem modelu ni model za¬

gotoviti tak start, kot ga sicer ima pravo
letalo.

TIGER MOTH je bilo edino pravo
maksi letalo med modeli na srečanju.
Njegov močni motor je v zapregi vlekel
v istem merilu izdelan model jadralnega
trenažnega letala »SALAMANDER«. Ob
opazovanju te zračne zaprege sem mi¬
mogrede ujel pripombo nekoga od obču¬
dovalcev: Mar je visoko nad modeli
pravo letalo, ki vleče za seboj jadralca?
Ne, bil je le model ki je potegnil SALA-
MANDRA visoko v zrak in potem, ko se
.je jadralno letalo odpelo je TIGER
MOTH priletel nad stezo, odpel vlečno
vrv, elegantno zaokrožil in se nato še
elegantnejše spustil na stezo. Vsi so mu
navdušeno ploskali medtem, ko je ja¬
dralni model še veselo krožil. Taki prizori
me vedno prevzamejo, čeprav me je na
žalost motilo nekoliko preglasno ozvoče¬
nje, ki mi ni dovoljevalo prisluškovati šu¬
menju vetra ob opornicah in krilih tega

»MODRA PTICA«

DOMŽALE
Vir, Stritarjeva 14
61230 - Domžale

Vsakdo, ki bi se kakorkoli rad udeležil
njihovega naslednjega srečanja, se
lahko že v začetku maja prihodnjega leta
prijavi sam, ne čakajoč na morebitno
vabilo.

Matej Pavlič

BIZON

Bizon je sorodnik evropskega zobra
- divjega goveda, ki je v naravi že izu¬
mrlo. Danes živi po živalskih vrtovih le
še okrog 200 predstavnikov. Poznamo
evropskega in ameriškega bizona,
splošno znanega iz zgodb o Buffalo Billu
in drugih junakih indijanaric kot »indijan¬
skega bivola«. To ime pa ni pravilno,
kajti bizon sploh ni pravi bivol.

Obstajala je prerijska vrsta bizonov,
ki so včasih v milijonih glav potovali od
enega konca ZDA na drugega, dokler jih
niso pobili in spravili skoraj na rob pro¬
pada, in gozdna oblika bizona, ki je bil
doma v zahodni Kanadi med velikim Je¬
zerom sužnjev in vzhodnimi pobočji
Skalnih gora. Stepska oblika, katere
vzhodna meja je bila nekako na črti je¬
zera Ernie in Georgie, je bila skoraj iz¬
trebljena že okrog leta 1800, ko so tja
prišli prvi belci.

Velike in težke bizone danes lahko
vidimo le še v živalskih vrtovih. Nešteti
milijoni prerijskih bizonov od Kanade da-

42 • TIM 2 • oktober 1990

PRVA IGRAČA

leč v Mehiko so bili tako temeljito zdeset¬
kani, da jih ob koncu minulega stoletja ni
ostalo več kot tisoč. Šele pred časom sta
se kanadska in severnoameriška vlada
ovedli in spravili bizone, kolikor so jih še
mogli poloviti, v narodne parke. Tam so
se kmalu začeli množiti in danes živi
v rezervatih ZDA in Kanade že spet nad
20000 bizonov.

Igračko, katere načrt je pred vami,
bomo naredili iz 5 in 10 mm debele ve¬
zane plošče ali enako debele deščice
poljubne vrste lesa. Izdelava je zelo pre¬
prosta, pri njej pa se bodo začetniki na¬
učili veščin žaganja z rezljačo. Trup (1),
prednje noge (2) in roge (4) prek indigo

papirja prerežemo na 10 mm debelo
deščico. Kdor takšne deščice ne bo
uspel dobiti, naj si pomaga s pol tanjšo,
torej 5-milimetrsko, in nanjo preriše vse
prej naštete sestavne dele po dvakrat,
kasneje pa jih bo zlepil skupaj. Zadnji
nogi (3) sta v vsakem primeru iz približno
5 mm debelega lesa. Vse dele pazljivo
izžagamo in obrusimo, nato pa jih sesta¬
vimo kot kaže sestavna skica. Upora¬
bimo belo lepilo za les. Osušeno figurico
bizona še enkrat zbrusimo, nato pa pre¬
barvamo s črno, sivo in rjavo barvo ali
lakom. Doma imate gotovo kako barvno
sliko bizona, s katero si pomagajte pri
pravilni izbiri barv.

TIM 2 • oktober 1990 • 43

Alenka Pavko-Čuden

ZA SPRETNE ROKE

IZDELOVANJE SVEČ

Gotovo ste v izložbah trgovin z okras¬
nimi in darilnimi predmeti ali v tujih revi¬
jah občudovali prelepe okrasne sveče
vseh velikosti, ki poudarjajo lepoto notra¬
nje opreme prostora, oživljajo ambient in
mu dajejo toplino. Večerja je ob svečah
slastnejša, sveče prižigamo ob Novem
letu, rojstnem dnevu in za 1. november
svojim najbližjim. In ker v trgovinah ni¬
majo natanko takšne barve in oblike, kot
bi jo želeli, jo poskušajmo izdelati sami.
Za izdelavo sveče potrebujemo parafin,
ki ga običajno lahko kupimo v MAVRICI
ali v CHEMU. Uporabimo lahko seveda
tudi ostanke sveč. Če želimo barvne
sveče, nam bodo za obarvanje parafina
služile voščene barvice. Stenj kupimo
v trgovini s tekstilno galanterijo. Potrebu¬
jemo še lonec, za tega velja, da ga po
uporabi skoraj ne bo mogoče očistiti,
zajemalko in pletilko.

Obliko sveče bo določala posoda,
v katero bomo vlili staljen parafin. Če
nismo preveč natančni in če gladka in
sijajna površina sveče ni nujna (npr. če
nameravamo površino dodatno okrasiti),
lahko staljen parafin vlijemo v kakršen¬
koli kozarec ali steklenico, ki ga, ko se
sveča strdi, razbijemo. Poudarjam pa,
da je površina takšnih sveč valovita. Za
višje sveče lahko uporabimo vodovodne
plastične cevi, ki jih na enem koncu
tesno zamašimo. Uporabne so tudi labo¬
ratorijske čaše ali konzerve oz. ploče¬
vinke. Pri teh moramo upoštevati, da
imajo zaradi spoja pločevine rob. Upo¬
rabna je tudi embalaža sokov hipa, toda
parafin, ki ga vlivamo, ne sme biti pre¬
vroč, da ne stali zaščitne plastične folije
na notranji strani embalaže. Pomembno
je le, da je zgornja odprtina, skozi katero
bomo izvlekli svečo, širša ali vsaj enako
široka kot dno posode (sveče).

Stene posode, v katero bomo vlivali
parafin, tanko namažemo z oljem ali ra¬
hlo razredčenim detergentom za pomi¬
vanje posode. Posodo postavimo na ča¬
sopisni papir, da zaščitimo pod v pri¬
meru, če bi staljen parafin zaradi sla¬
bega tesnenja posode iztekel.

Parafin segrejemo v loncu na štedil¬
niku do tališča (v večini primerov okrog
63°C) in med segrevanjem mešamo. Pa¬
zimo, da se zaradi previsoke tempera¬
ture talina ne vžge. Tekoč parafin obar¬
vamo z voščeno barvico (zamešamo jo
med staljen parafin). Od količine para¬
fina in voščenke je odvisno, kako močan

bo barvni ton. Preizkus naredimo tako,
da kanemo kapljico taline na papir.

Vroč parafin vlijemo v pripravljeno po¬
sodo in počakamo, da se ohladi. V loncu
pustimo še nekaj obarvanega parafina,
da po ohladitvi sveče v posodi zalijemo
lumen (vdolbino), ki nastane zaradi strje¬
vanja parafina. Zalivanje ponavljamo
tako dolgo, da je zgornja površina sveče
ravna. Stenj vpeljemo v svečo, ko se
začne parafin ob robovih in na površini
strjevati tako, da ga na koncu zavoz-
Ijamo, v vozel vbodemo pletilko, ga
s pletilko vred potisnemo do dna posode
ter zabodemo v že delno strjeno parafin¬
sko dno sveče. Pletilko s prsti zavrtimo
in izvlečemo. Vrh stenja s ščipalko pritr¬
dimo na povprek položeno pletilko tako,
da je primerno napet.

Parafinu lahko dodamo tudi 5-30%
stearina, ki zveča trdnost sveče in naredi
površino bolj svetlečo.

Večbarvne sveče delamo v več stop¬
njah. Najprej na dno posode nalijemo
staljen obarvan parafin prve barve. Ko
se ta skoraj strdi, ga zalijemo z drugo
barvo itn. Upoštevati moramo, da se
barve, če spodnja plast ni dovolj strjena
in je parafin, ki ga dolivamo, prevroč,
med seboj pomešajo. Če pa je spodnja
plast že preveč trda, parafin za nasled¬
njo plast pa prehladen, se rado zgodi, da
se sveča med plastmi ne sprime. Če
želimo vodoravno črtasto svečo, bo po¬
soda postavljena navpično, če želimo
poševne črte, posodo nagnemo in pod¬
stavimo. Kot nagiba lahko med posa¬
meznimi plastmi spreminjamo, ali pa na¬
gibamo posodo izmenično na eno in
drugo stran.

Posebno zanimive sveče dobimo, če

pred nalivanjem naslednje plasti s ple¬
tilko ob robu v enakomernih razdaljah
zvrtamo stožčaste luknje, ki jih naslednja
plast parafina zalije. Posodo lahko tudi
napolnimo s trdnimi kosi parafina, ki jih
nato zalijemo z vročim parafinom. Ker bi
bila brez hlajenja posameznih plasti iz¬
delava sveče predolgotrajna, hladimo
posodo v vedru s hladno vodo, pozimi pa
na balkonu ali okenski polici. Če se para¬
fin hitreje hladi, je lesk sveče lepši. Ker.
pa se pri ohlajevanju krči, se lahko
zgodi, da odstopi od sten posode, pre¬
den ga zalijemo z naslednjo plastjo para¬
fina. Ta tako tanko prekrije tudi prejšnjo
plast na površini sveče in pokvari videz.

Ko smo vstavili stenj in zalili lumen,
svečo hladimo preko noči, da se parafin
skrči in odstopi od sten posode. Svečo
izvlečemo iz posode za stenj. Če se ni
dovolj skrčila, damo posodo za nekaj ur
v zmrzovalnik. Lahko pa jo tudi potopimo
v vročo vodo, da se zunanja plast malce
stali in jo izvlečemo iz kalupa. V tem
primeru se nam lahko zgodi, da površina
sveče ne bo gladka in sijajna.

Zunanjost sveče lahko okrasimo
'z barvami ali okraski. Na svečo lahko
nalepimo obarvana semena, liste ali ve¬
jice, papirnate ali slamnate okraske,
perle, trakove ipd. Okrasimo jo lahko tudi
z bronzo. Dišečo svečo izdelamo tako,
da med parafin vmešamo eterično olje
(npr. smreka). Vlijemo jo lahko tudi
v okrasno keramično posodo ali steklen
kozarec ter kozarec s svečo dekoriramo.

Za izdelavo resnično lepe sveče po¬
trebujemo čas, potrpljenje in nekaj izku¬
šenj, predvsem pa prostor, ki ga je mo¬
goče zračiti, in dobro mero pazljivosti pri
segrevanju parafina.

44 • TIM X  • oktober 1990

IGRE

Matej Pavlič

PENTOMINO rff

R

u


W


1 - Oblike dvanajstih osnovnih likov igre
pentomino, ki jih lahko ponazorimo s čr¬
kami.

Vsi gotovo poznate igro domino, pri
kateri so igralne ploščice iz dveh združe¬
nih kvadratkov. V matematičnih proble¬
mih obstaja še monomino (samo en kva¬
dratek), tromino (trije), tetromino (štirje),
pentomino (pet), heksomino.(šest kva-
L dratkov) itd. Mi se bomo tokrat zadržali
pri pentominu. Načinov, kako povezati
pet kvadratkov med seboj, je natanko
dvanajst in so prikazani na skici 1. Za¬
radi lažje predstavitve jih ponazorimo
s črkami.

Pentomino je igra, za katero ne mo¬
remo reči niti da je stara niti da je pozab¬
ljena, kajti nič od tega ne drži: znana je
manj kot sto let in pri nas je doslej še ni
bilo mogoče zaslediti drugje kot v stro¬
kovni literaturi, kjer včasih najde mesto
v poglavjih z matematičnimi igrami.

Prvi je pentomino omenil Henry Dude-
ney v knjigi »The Canterbury Puzzles«
T. R. Dawsona leta 1907. Problem je bil
zastavljen takole: ,Kako z dvanajstimi
različno oblikovanimi liki, sestavljenimi iz
po petih kvadratkov, pokriti šahovnico
z 8 x 8 polji?' Približno dvajset let pozneje
so bralci angleške revije »Fairy Chess
Review« (Fairy Chess pomeni igranje
šaha z neobičajnimi figurami, na dru¬
gačni šahovnici in z izmišljenimi pravili)
lahko prebrali nekaj zanimivih rešitev
problema, ki ga je v začetku stoletja
nakazal Dudeney. Iskanja novih in novih
variant so se takoj lotili številni ljubitelji

( nevsakdanjih iger, matematiki, logiki in
drugi. V decembrski številki revije »Fairy
Chess Review« so leta 1954 izšli opisi
najzanimivejših dosežkov vseh teh iskal¬
cev.

Mecen revije, T. R. Davvson je prvi
odkril najpreprostejšo rešitev: opazil je,
da je ta možna le ob ostanku štirih kva¬
dratkov in da je naloga rešljiva tudp če
njihovo lego vnaprej določimo kjerkoli na
šahovnici.

Izkazalo se je, da dvanajst ploščic na
cel kup različnih načinov pokrije ploskev
s 6 x 10, 5 x 12, 4 x 15 in 3 x 20 polji.

To, zadnje, je od vsega najteže.
Enako velja za nekatere druge oblike,
npr. za piramido na sliki, ki jo poskušajte
sami pokriti.

Raphael Robinson, profesor matema¬
tike na univerzi v Kaliforniji, je odkril pro¬
blem .potrjevanja likov'. Izbral je eno od
dvanajstih oblik in jo sestavil iz devetih
, ploščic tako, da je bil dobljeni lik trikrat
večji od izbranega. Na ta način je možno
potrojiti vseh dvanajst likov. Poskusite!

4 - Tudi tole piramido je mogoče pokriti
z vsemi dvanajstimi pentominami tako, da
nobeno polje ne ostane prazno.

Harry Brueggeman iz San Marina
v Kaliforniji je šel še dlje in odkril problem
.dvojnega podvojevanja likov': iz dveh

pentomin je sestavil nek lik, iz dveh dru¬
gih pentomin še eri prav tak lik, preosta¬
lih osem ploščic pa je uporabil pri se¬
stavljanju zopet enakega, a dvakrat več¬
jega lika.

TIM S • oktober 1W • 45

l

IGRE

6 - .Dvojno podvojevanje' je še ena izmed
zanimivejših kombinacij s pentominami.

Paul J. Slate iz West Orangea v New
Yerseyju je postavil pentomine na pod¬
lago s 5 x 13 polji tako, da v sredini
vedno ostalo nepokritih pet polj. Ta so
bila razporejena v obliko, enako enemu
od likov pentomin. Problemu danes pra¬
vijo .obložitev pentomine'.

Šahovska oblika pentomina je morda
od vseh še najbolj zanimiva. Igralca iz¬
menoma polagata pentomine na šahov¬
nico, pri čemer se trudita, da to storita
tako, da nasprotniku čimbolj zmanjšata
možnost postaviti na šahovnico še kak¬
šen lik. Možnosti je, kot pravijo, najmanj

7 - Pravokotnik s 5 x 13 polji je mogoče
pokriti tako, da v sredini preostali kva¬
dratki tvorijo eno od pentomin - v našem
primeru je to Z. (Zgoraj)

8. - Igralca sta na šahovnico postavila že
šest likov. Kam bo prvi igralec postavil
pentomino W, je prikazano na skici, ven¬
dar pa igre s tem še ni konec. Kaj mora
storiti drugi igralec, da zmaga? (Desno)

pet, v skrajnem primeru pa dvanajst, iz¬
biranje likov je poljubno, dovoljeno jih je
obračati na vse načine in ni važno, na
kateri strani šahovnice kdo sedi. Igro
izgubi tisti, ki ne more na ploskev posta¬
viti nobenega od preostalih likov več.

Našteli smo nekaj zanimivih možnosti
za igro pentomino. Ker je na papirju vse
videti enostavno, v praksi pa je nekoliko
teže, a zato tudi zanimivejše, si sami
naredite dvanajst različno oblikovanih
ploščic, ki so narisane na skici 1. Veli¬
kost osnovnega kvadratka določite sami,
najbolje pa je, če ustreza velikosti polja

na šahovnici, ki jo imate doma. Če je
nimate, potem na trši papir ali karton
s tušem ali flomastrom narišite še mrežo
s 64 polji - in že lahko začnete napenjati
vaše možgane.

Tekmovanj s pentominami je precej,
vendar je največ odvisno od vaše domi¬
šljije. Pravila smo že opisali, vi pa se
odločite, ali boste igrali na čas ali na
lepšo rešitev posameznega problema.
Z večino zastavljenih nalog se lahko
ubadate sami, nekatere pa so zanimi¬
vejše, če jih rešuje več bistrih glav sku¬
paj.

Božidar Grabnar

PUTKA V KLETKI

Kroga z risbama pazljivo izrežite in ju prilepite v ena¬
kem položaju kot sta narisani, se pravi eno z glavo
nasproti drugi, na trši karton. Ob straneh na označenih

mestih izvrtajte luknjici in v vsako privežite kakih 15 cm
dolgo tanko vrvico.

Trdno primite konca vrvic in pihajte v kolut, tako da se
bo zavrtel okoli osi. Seveda lahko narišete tudi kak drug
motiv s podobno situacijo, putko lahko tudi pobarvate.
Ta igrača je bila svojčas med otroci zelo priljubljena,
imenovala pa se je taumatrop.

46 • TIM 2 • oktober 1946

Matej Pavlič

KORITO

V trgovinah je mogoče kupiti za¬
bojčke za rože iz stiropora, bakra in
plastike. Včasih se vmes pojavijo
tudi lesena korita, ki pa so precej
draga in so namenjena bolj za okras
kot za redno sajenje lončnic vanje.

Zato smo vam pripravili preprost
načrt za cvetlično korito, ki ga je
mogoče uporabiti na več načinov:
kot okrasni zabojček, v katerega po¬
stavimo nekaj lončkov z rožami, ali
kot korito za sajenje cvetlic, ki ga
postavimo oziroma obesimo na
okensko polico ali balkonsko ograjo.
Konstrukcija je sama po sebi dovolj
trdna, lahko pa jo ojačimo še s tan¬
kimi kovinskimi trakovi.

Orodje

Pripravimo žago, kladivo, izvijač,
brusni papir, čopič, močnejše škarje,
oster svinčnik, ravnilo in kotnik.

Material

Najbolje se obneseta macesnov in
kostanjev, ustreza pa tudi smrekov,
hrastov ali kakšen drug les. Biti mora
15 do 20 mm debel, suh, brez raz¬
pok in po možnosti brez večjih grč
(vsaj za stranice). Kdor bo korito se¬
stavljal z vijaki, naj pripravi kakih
trideset lesnih vijakov dolžine 30 do
40 mm (odvisno od debeline deščic),
drugi pa naj v trgovini z železnino
kupijo žeblje, katerih naj bo raje ne¬
kaj več. Potrebovali bomo še belo
lepilo, lak ali zaščitno lazuro za les in
kos PVC folije ali strešne lepenke.
To velja za tiste, ki bodo korito z no¬
tranje strani obložili, da razmočena
zemlja ne bi prehitro načela lesa.
K lepenki ali foliji spada še pest le-
penkarjev - posebnih žebljičkov
z večjo glavico, ki jih uporabljajo ta-
petniki in krovci. .

IZDELEK ZA POM

ZA LONČNICE

Izdelava

Les, ki smo ga izbrali za korito,
najprej poskobljamo in zbrusimo (če
to ni bilo storjeno že prej). Mi smo si
pomagali z Black & Deckerjevim
skobeljnikom BD 750 in tračnim bru¬
silnikom BD 85. Delo z njim gre hitro
od rok; paziti je treba le na to, da ga
kar se da enakomerno vodimo po
površini lesa.

Ko smo se odločili, kako dolgo
korito potrebujemo, prenesemo
mere na les in sestavne dele izža-
gamo. To najhitreje naredimo
s krožno žago BD 59. Ker je globina
rezanja z njo do 62 mm, lahko ža¬
gamo po dve stranici naenkrat.

V načrtu so namenoma navedene
le osnovne mere, saj so natančnejše
dimnezije odvisne od materiala, ki je

na razpolago in od tega, kako dolg
zabojček bo kdo delal.

Izžagane in obrušene dele zle¬
pimo in spojimo z vijaki ali žeblji.
Zunanje stranice preiakiramo ali pre¬
barvamo z eno od lesnih lazur, no¬
tranjost korita pa zaščitimo z lakom
(če bomo vanj postavili lončke) ozi¬
roma s PVC folijo ali strešno lepenko
(če bomo vanj natresli zemljo). Vlo¬
žek izrežemo s škarjami in ga z le-
penkarji pribijemo ob gornji rob.

Korito je tako narejeno. Kdor bi ga
rad obesil na balkonsko ograjo,
mora iz železnega traku 25 x 5 mm
ukriviti še po dva nosilca v obliki črke
S. Če  bo zabojček narejen pazljivo,
bo dolgo služil svojemu namenu in
bo hiši v okras - nič manj kot rože
v njem.

TIM X  • oktober 1990 • 47

Božidar Grabnar

VREŠČALO

Material: kos pisarniškega papirja
10x5cm, škarje

Najbrž bi vam bilo odveč deliti nasvete
o tem, kako se zganja hrup, ponavadi
prav takrat, ko nas odrasle boli glava.

Če pa želite biti nekaj prav poseb¬
nega, si izdelajte vreščalo, ki ga opisu¬
jem v nadaljevanju.

Pravzaprav že ob pozornem ogledu
risb ne bi smeli imeti težav z izdelavo.

Najprej prepognete listič na polovico
(risba 1), nato izrežete v upogib dve
polkrožni trikotni odprtini (2), nato pa oba
robova prepognete navzven, kot kaže
tretja risba.

Te »orglice« zdaj primete med kaza¬
lec in palec, pritisnete na usta in močno
pihnete vanje. Zvok, ki ga bo proizvedlo
»glasbilo«, zna presenetiti tudi vas same
- kot da bi se oglasilo krdelo vreščavih
srak hkrati. Ni ga, ki bi ob tem zvoku ne
skočil iz kože. Upam, da je odveč pouda¬
riti, da preizkusite to igračo le na ljudeh
z dobrimi živci, ki znajo ceniti včasih tudi
malce grob humor.

VSEVEDNIK
ZA RADOVEDNE

MODELARSTVO

Bojan Rambaher

AKROBATSKO
LETALO
LO-100

Letos je bilo od 15. do 26. avgusta na
letališču v Hockenheimu v ZRN že tretje
svetovno prvenstvo v tekmovanju
z akrobatskimi jadralnimi letali. Med tek¬
movalnimi modeli ni manjkal niti naj¬
manjši model tega tipa, namreč letalo
LO-100 z razponom kril samo 10 m. LO-
100 je že pred petinpetdesetimi leti nari¬
sal nemški inženir Alfred Vogt; s svojo
konstrukcijo se je želel kar se da pribli¬
žati znanemu akrobatskemu letalu Ha-
bicht. Model LO-100 je prvič poletel leta
1943. Po drugi svetovni vojni se je nje¬
gove izdelave lotila firma Burgfalke
Flugzeugbau. Nekaj primerkov tega mo¬
dela so izdelali tudi ljubiteljsko, tako da
se nekateri modeli razlikujejo v podrob¬
nostih, na primer v pokritju kabine.

Jadralno letalo LO-100 je tako dobra
modelarska predloga, da pri načrtovanju
majhne polmakete ni bilo reba niti spre¬
minjati razmerij letala, razen seveda pri
tlorisu trupa. Model je narisan tako, da
ustreza pravilom neuradne kategorije
Formule 500, torej kategorije za vodene
modele jadralnih letal z razponom kril do
500 mm.

Načrt modela je narisan v naravni veli¬
kosti, vse mere pa so v milimetrih.

Najprej vse dele prekopirajte na debe¬
lejši papir ali na tanek karton in jih na¬
tančno izrežite. Nastale šablone položite
na balsove deščice ustrezne debeline in
jih po robu obrišite. Pri delu pazite na
položaj letnic lesa; tečejo naj tako, kot
so označene na načrtu.

Trup (1) izrežite in izbrusite iz srednje
. trde balse, debele 3 mm, in ga od mesta,
kjer bo odtočni rob krila, proti koncu
enakomerno zbrusite na debelino 1 mm.
V sprednjem delu izrežite odprtino za
utež (7). Iz balse 1 mm izrežite dve ploš¬
čici (2), na trup pa nato zalepite najprej
samo eno.

Iz balše, ki ste jo zbrusili na debelino
1,5 mm, izrežite z dodatkom 1 mm na
robu navpično repno (smerno) krmilo (3)
in vodoravno repno (višinsko) krmilo (4).

Obe ploskvi obrusite na natančno mero
s smirkovim papirjem. Pristajalno kolo
(6) izrežite iz 1 mm debelega furnirja,
zarezo za vpenjanje koluta vlečne vrvi
pa izžagajte z rezljačo.

Krilo (5) izrežite iz lahke a trdne balse
3 mm in ga obrusite v profil, ki je prika¬
zan na načrtu. V smeri proti koncu se
debelina krila oziroma profila zmanjša
na okoli 1 mm.

Vse dele dva- do trikrat prelakirajte
z razredčenim nitrolakom. Razumljivo
je, da morate vse plasti potem, ko se je
lak dobro posušil, prebrusiti z ustrezno
zrnatim smirkovim papirjem.

Če želite, da bo model popolnoma
podoben originalu, prilakirajte nanj tra¬
kove tankega barvnega papirja za pre¬
vleke. Mesta lepljenja vidite na načrtu.
Na krilu in vodoravnem repnem krmilu
so proge rdeče. Rdeč je bil tudi prednji
del trupa, dve progi po vsej njegovi dol¬
žini in konec navpičnega smernega rep¬
nega krmila. Tudi razpoznavna oznaka
D-6212 na straneh trupa je bila enake
rdeče barve, medtem ko kabino ponazo¬
rite s svetlomodrim papirjem. Na spred¬
njem delu navpične repne ploskve so
bile z zgornje strani tri proge, in sicer
črna, rdeča in rumena. Na vseh delih
lahko gibljive robove označite s črnim
tušem, črno pa pobarvajte tudi celo kolo.

Na trup prilepite obe repni ploskvi in
nato model uravnotežite s ploščico
svinca tako, da bo položaj težišča ustre¬
zal oznaki na načrtu. Preko svinca prele¬
pite drugo ploščico (del 2) in dokončajte
površinsko obdelavo. Krilo na sredi pre¬
režite, stična robova zbrusite in obe
strani krila zlepite pod kotom, kot je pri¬
kazano na načrtu. Ko se lepilo posuši,
zlepljeno krilo prilepite k trupu. S spod¬
nje strani napravite v trup zarezo, v ka¬
tero potisnete in zalepite kolo.

Model jadralnega letala LO-100 leti
zelo mirno in lepo. Vlečete ga lahko na
niti, dolgi do 15 m. V let v velikih krogih
ga spravite z ustreznim premikanjem
navpičnega repnega krmila.

48  • TIM z • oktober 1990

M_L

MODELARSTVO

TIM X  • oktober 1990  • 49

LO-100

MODELARSTVO

Bojan Rambaher

PREPROSTA
JADRALNA[
MODELA
JAPA IN

smirkovim papirjem. Izdelano krilo
na mestu preloma prerežite, tako da .
lahko stični ploskvi poševno zbrusite
in oba dela zlepite pod topim kotom.

Repni ploskvi izrežite iz tanke
balse (1 mm). Z obeh strani ju
galdko zbrusite in robove zaoblite
z brusnim papirjem. Kot druge dele
tudi repni ploskvi dvakrat prelakirajte
s prozornim napenjalnim lakom.

K trupu najprej prilepite vodoravno
repno ploskev. Medtem ko se lepilo
suši, neprestano preverjajte na¬
tančno pravokotnost obeh repnih
ploskev! Nazadnje prilepite še krilo,
pri čemer pazite, da bo vzporedno

PAJA

Modela sta bila skonstruirana
z namenom, da bi bila čim bolj pre¬
prosta. V krožkih ju lahko uporabite
za prve modele, s katerimi si bodo
lahko nabirali prve »jadralske« iz¬
kušnje popolni začetniki. Hkrati pa
bosta, ob natančni izdelavi seveda,
oba tipa presenetila tudi z odličnimi
jadralnimi sposobnostmi. Dodatna
prednost obeh modelov je tudi ta, da
ju lahko izdelate v dveh variantah, in
sicer kot jadralno letalo in kot model,
ki ga izstrelite z gumico.

Načrt je narisan v naravni veliko¬
sti, vse neoznačene mere so v mili¬
metrih.

Trup je izdelan iz lipove letvice
prereza 4x4 mm, ki jo v smeri proti
koncu enakomerno poskobljajte in
zbrusite na presek 2 x 1 mm. Vari¬
anta modelov, ki ju boste izstrelje¬
vali, imata 10 mm krajši trup. Glavica
jadralnega modela je iz trše balse
4 mm, enako kakor kljukica za izstre¬
ljevanje v drugi različici. Zlepljen trup
gladko obrusite in dvakrat prelaki¬
rajte s prozornim napenjalnim nitro-
lakom.

Vsakokrat pustite, da se plast laka
temeljito posuši, nato pa jo pred po¬
novnim lakiranjem zbrusite s finim
smirkovim papirjem.

Krilo je izdelano iz lahke balse
3 mm. Spodnjo stran gladko zbru¬
site, zgornjo stran pa posnemite
z obličem in zbrusite v profil, ki je
prikazan na načrtu. Tudi zbrušeno
krilo dvakrat prelakirajte z napenjal¬
nim nitrolakom in prebrusite s finim

SO • TIM X •  oktober 1900

MODELARSTVO

z vodoravno repno ploskvijo. S po¬
gledom od zgoraj preverite, če krilo
s trupom tvori pravi kot.

Zlepljen model podprite z dvema
prstoma v ležišču, ki je na načrtu
označeno s črnim trikotnikom in črko
T. Uravnotežite ga tako, da bo na
prstu ležal v vodoravnem položaju.
V jadralni verziji košček svinca potis¬
nite v izrez v glavici, ga upognite in
zalepite, pri verziji modela, ki ga iz¬
streljujete, pa svinec omotajte okrog
glave modela in ga nato zalepite.
Morebitne nepravilnosti v letu odpra¬
vite s premikanjem in upogibanjem
repnih ploskev.

Božidar Grabnar

MODEL
JADRNICE
IZ LUBJA

Predstavljamo vam načrt za mo¬
del preproste jadrnice, ki pa kljub
preprostemu videzu ni kar tako, saj
je zaradi izvirno rešenega samodej¬

nega upravljanja z jadrom sposobna
pluti tudi proti vetru!

Trup boste izdelali iz borovega
lubja ali pa, če tega nimate pri roki, iz
smrekove deščice ali kakšnega po¬
dobnega lažjega lesa.

Trup morate večkrat temeljito pre-
lakirati s prozornim nitrolakom, da
bo odporen proti vodi, pred tem pa
ga lahko tudi po svoje pobarvate. Iz
okrogle, ravne paličice, ki naj bo
dolga približno toliko kot je dolžina
trupa, izdelajte jambor in ga vlepite
v luknjo, ki ste jo izvrtali v središče
palube. Vanj na mestih, ki so ozna¬
čena na risbi, pribijte tri bucike, ki
bodo držale oba prečnika na njunih

TIM X • oktober 1990 • 51

mestih. Zdaj iz 1 mm debele žice
izdelate stremeni, v kateri boste po¬
tisnili prečnika. Ko ste to opravili,
(pazite, da bosta prečnika lepo urav¬
notežena), prilepite nanju papirnato
jadro, katerega pa ne smete napeti,
temveč mora biti nekoliko upog¬
njeno, da bo lepše lovilo veter.

Zdaj je na vrsti nekoliko bolj zaple¬
ten krmilni mehanizem, ki ga boste
prav tako izdelali iz žice, debele
1 mm. Preden se lotite dela, si dobro
oglejte risbi z detajli tega dela kr¬
milne naprave. Z izdelavo bi ne
smeli imeti prehudih težav. Na levi in
desni od krmila boste zabodli v na¬
kazani razdalji dve buciki, ki bosta
zadrževali krmilo in s tem tudi jadro,
da jadrnica med vožnjo ne bo preveč
vijugala. Krmilo izdelajte iz tanke
pločevine, najbolje take od kon¬
zerve, in ga prilotajte ali z dvokom-
ponentnim lepilom prilepite na rudo
krmila.

Nazadnje iz debelejše pločevine
izdelajte še kobilico in jo pribijte ali
privijačite na dno trupa. Zdaj vam
preostane le še da povežete krmilni
mehanizem z jadrom. To storite
tako, da najprej krmilo in jadro z bu¬
cikami (začasno) pritrdite v nevtra¬
len položaj, nato pa ušesci krmil¬
nega prenosa z nitma trdno pove¬
žete s koncema spodnjega prečnika.

Tako je naša jadrnica pripravljena
za plovbo. Potrebujete le še mirno
vodno gladino in nekaj vetra. Če bo
le ta pihal s krmne strani, bo ladjica
elegantno ujela veter in zaplula
preko vodne planjave. Če pa piha
s kljuna, bo zaplula v še lepšem cik¬
caku proti vetru, kot kaže desna ski-
car zgoraj. Želim vam srečno plovbo
in »mirno morje«.

VSEVEDNIK
ZA RADOVEDNE

MODELARSTVO

Bojan Rambaher

MODEL ŠOLSKEGA
REAKTIVNEGA
LETALA
SU-25

Na letošnjem 38. letalskem mitingu
v Parizu je upravičeno vzbujalo pozor¬
nost rdeče-modro-belo reaktivno letalo
Su-28. Oblika je sicer spominjala na že
znano letalo Su-25 UBK, ki je prav tako
navduševalo s svojimi dobrimi akrobat¬
skimi lastnostmi, vendar so te pri letalu
Su-28 še boljše.

Razumljivo je, da takšno letalo mode¬
larja takoj pritegne, saj se mnogokrat da
s primerno konstrukcijo izvleči iz takš¬
nega modela precej akrobatskih lastno¬
sti. Tako je tudi v našem primeru; če
modelu dodate premična krmila, boste
lahko z njim preizkusili kar nekaj akro¬
batskih likov.

Načrt modela je narisan v merilu 1.1.
Vse mere so v milimetrih.

Vse dele prekopirajte na trši papir ali
tanek karton in jih pazljivo izrežite. Te
šablone položite na balsove deščice
ustrezne debeline (debeline so podane
pri opisu posameznih delov) in jih paz¬
ljivo obrišite. Pri delu pazite na smer
letnic v lesu; te naj tečejo, kot so ozna¬
čene na načrtu.

Trup (1) izrežite in zbrusite iz srednje
trde balse, debele 3mm. Od točke, kjer
se začne odtočni rob krila, pa do konca,
trup enakomerno zbrusite do debeline
1 mm na koncu trupa. V prednji del paz¬
ljivo izvrtajte odprtino za utež (7). Iz
1 mm debele balse izrežite dve prirobnici
(2), na trup pa najprej zalepite samo
eno.

Iz balse, zbrušene na debelino kakih
1,8 mm, izrežite z dodatkom okoli 1mm
na obodu navpično, repno smerno kr¬
milo (3) in vodoravni repni višinski stabi¬
lizator (4). Šele nato ju natančno zbru¬
site na točno obliko. To vključuje tudi
brušenje do ustreznega somernega pro¬
fila tako, da bosta naletni in odtočni rob
debela okoli 0,6mm.

Krilo (5) izrežite iz lahke, a trdne
balse, debeline 3 mm in ga postopoma
zbrusite na profil, ki je prikazan na na¬
črtu. V smeri proti koncu se največja
debelina krila postopoma zmanjša na
debelino 0,8 mm.

Iz zelo lahke 8 mm balse izžagajte dve
maketi motorja (8) in ju zbrusite na
obliko, ki je prikazana na načrtu. Iz
enake balse debeline 6 mm izrežite še
dva konca krila (8) in tudi ta dva zbrusite
na ustrezno obliko, v skladu z načrtom.

Vse dele trikrat premažite z razredče¬
nim prozornim napenjalnim ali površin¬
skim sijajnim nitrolakom. Vsako plast do¬
bro prebrusite s finim smirkovim papir¬
jem.

Površinski obdelavi modela posvetite
vso pozornost, saj so od tega premnogo-
krat odvisne boljše letalne sposobnosti
modela, da ne govorimo o tem, da vam
bo do podrobnosti izdelan model vseka¬
kor bolj v ponos, kot površno izdelano
letalo.

Ko ste dokončno površinsko obdelali
vse sestavne dele modela (razen spred¬
njega dela trupa), prilepite na trup nav¬
pično repno krmilo in nato v ustrezno
zarezo v trupu še vodoravni stabilizator.

Trup s prilepljenimi repnimi ploskvami
uravnotežite s koščkom svinca (7) tako,
da bo položaj težišča ustrezal označeni
točki na načrtu. Preko svinca nato prile¬
pite drugo prirobnico (2) in dokončajte
površinsko obdelavo trupa. Na koncu na
trup s strani prilepite maketi motorjev.

Nosilno krilo na sredi prerežite in stični
ploskvi poševno zbrusite. Ko ste to sto¬
rili, obe polovici zalepite pod topim ko¬
tom, kot kaže načrt. Zlepljeno krilo potis¬
nite v zarezo v trupu in ga zalepite. Na
koncu krila nalepite zaključka (8). V izvr¬
tano odprtino v trupu vtaknite in zalepite
bambusov zatič (9) premera 2mm.

52 • TIM 2 • oktober 1990

TIM X  • oktober 199« • 93

MODELARSTVO

Model po običajnem postopku preiz¬
kusite v jadralnem letu, in to v mirnem
vremenu in v širokih levih krogih. Ko je
model tako preizkušen, ga lahko izstre¬
lite s pomočjo gumice preseka 2 x 1 mm,
dolge okoli 200mm. Pri izstreljevanju
pazite na morebitne gledalce, ker je
model dokaj hiter in bi lahko koga
poškodoval.

Če bi radi z letalom izvajali akrobatske
like, pazljivo odrežite krmila, na mestu
reza nato z žiletko na istem nasprotnem
mestu pazljivo narežite obe odrezani po¬
vršini, v zareze pa nalepite trakove iz
tanke aluminijaste folije (pločevinasti
lonček, tanka konzerva in podobno).
Tako predelana krmila lahko nato pre¬
meščate po mili volji in tako uravnavate
let modela.

Bojan Rambaher

MODEL

REČNE

LADJICE

ŠUMAVA

Model je veren posnetek tipične rečne
ladjice Šumava. Njegov videz je zelo
realističen, vožnja s pomočjo DV na¬
prave pa prijetna in preprosta.

Osnova trupa je kobilica (8) in rebra
od 0 do 7 iz vezane plošče 3 mm. Rebra
spojite z letvicami prereza 4 x 4 mm (na
sliki prerez A-A), dno pa obložite z letvi¬
cami preseka 2 x 5 mm. Potem ko ste
obložili dno, rahlo navlažene letvice z ri¬
salnimi žebljički pripnite k rebrom od
0 do 3. Pustite, da se dobro posušijo,
nato pa jih prilepite. Stranice trupa prele¬
pite s furnirjem, debelim 0,8 mm, spred¬
nji del za rebrom 7 pa izdelajte iz kvadra
balse.

Trup in nadstavbo lepite z lepilom za
les. Notranjost trupa premažite z dvo-
komponentnim emajlom. Površino trupa
gladko zakitajte in natančno prebrusite.

Palubo sestavite iz letvic s prerezom
2 x 5 mm. V njej pustite le odprtini 10 in
11. Prva odprtina omogoča pristop h kr¬
milnemu delu, druga pa služi za vgrad¬
njo pogonske enote (12), kontrolnega
mehanizma (13), servo naprave (14),
sprejemnika (15) in baterij (16). Odprtina

(10) je zaprta s pokrovom, odprtina (11)
pa je obrobljena z letvicami, kakršne bo¬
ste uporabili za postavitev nadgradnje
(17).

54 • TIM Z • oktober 1990

MODELARSTVO

Nadgradnja je izdelana iz furnirja
1 mm. Okna so iz prozorne folije. Vrata,
preklopne dele in druga dopolnila izre¬
žite iz vezane plošče 2 do 2,5 mm, ali pa
jih zlepite iz smrekovih letvic prereza
4 x 4 mm.

Dvigalo, zlepljeno iz furnirja 1 mm
služi hkrati kot nosilec antene sprejem¬
nika. Le od vas je odvisno, kako verno
boste upoštevali navodila v načrtu.
Enako velja za izdelavo raznih detajlov,
ki so vidni na fotografijah modela.

Ograje, stopničke in oprijemke izde¬
lajte iz žice s presekom 1 mm in jih vsa¬
dite v odprtine, izvrtane v palubo in nad¬
stavbo.

Osnova pogonske enote prototipa je
ploščati motor (12), ki poganja trikrako
eliso s premerom 30 mm. Ladijska gred
premera 3 mm je vložena v ležajno ko¬
moro (18), sestavljeno iz cevi ustrez¬
nega premera. Vir energije sta dve zapo¬
redno vezani ploščati bateriji 4,5 V.
K motorju je priključen tudi regulator vrt¬
ljajev motorja (19).

Krmilo zlepite iz treh plasti vezane
plošče debele 2 mm in ga zbrusite na
ustrezno obliko. Gred krmila izdelajte iz
žice s presekom 2,5 mm. Kontrolni me¬
hanizem je sestavljen iz vzvodov in vo¬
dil, ki jih kupite v kompletu. Spodnje
ležišče krmila (20) izžagajte iz 1,5 mm
pločevine in ga prilepite k kobilici.

DV naprava kontrolira vrtljaje motorja,
krmilo in vožnjo naprej in nazaj.

Barvna predloga. Čoln je pobarvan
z zeleno barvo, nadgradnja pa je slono¬
koščeno bela. Paluba lahko ostane tudi
nepobarvana, torej v barvah uporablje¬
nega materiala. V tem primeru jo morate
le prevleči s prozornim lakom.

Sidro, preklopni deli, osnovna plošča
dvigala, vrvi in verige ter zasloni pozicij¬
skih luči so črne mat barve, sirena in
žarometi so srebrni. Roka žerjava je ru¬
mena, vrata in klopi temnorjave. Stran¬
ska mala vrata so rdeča, rešilni obroč
oranžen, pokrov (2) zelen, pokrov (22)
pa moder. Napise izdelajte iz črnih črk in
jih premažite s prozornim lakom.

Material - mere so v milimetrih

Vezana plošča 8,8 - 200 x 700,

1 - 400 x 400,3 - 150 x 700.

Smrekove letvice dolžine 1000 mm:

2 x 5 - 50 kosov, 4x4-4  kosi

Balsa debela 10 mm - 50 x 400

Jeklena žica 0  0,4, dolžina 600, 0  1,

dolžina 800, 0  2,5, dolžina 100

Prozorna folija 100 x 150

Aluminijasta pločevina 0,8 -
100x300

Motor 9 V ploščat s trikrako eliso
0  30

Lepilo, brusni kit, brusni papir

Premazi - dvokompomentni emajl,
trdilec, razredčilo, sintetični zunanji
emajl, prozorni lak, razne barve.

TIM Z • oktober 1990 • 55

MODELARSTVO

3  2  1  0  7  6  5  4

MALI ELEKTROTEHNIŠKI PRIROČNIK

Matej Pavlič

KONDENZATORJI

V prejšnjem TIMU smo na kratko opisali glavne značilnosti
osnovnih vrst kondenzatorjev, tokrat pa objavljamo še razpre¬
delnico, v kateri so grafično prikazani velikostni razredi kapa-
citivnosti za posamezne vrste kondenzatorjev. Razpredelnica
bo v pomoč predvsem tistim, običajno začetnikom v elektro¬

tehniki, ki včasih zaradi površno prerisanih načrtov ali na¬
pačno napisanih vrednosti kondenzatorjev v trgovinah pov¬
prašujejo po nečem nemogočem (npr. elektrolit 10nF ali celo
10uF - namesto 10(rF).

0,5pF 1 pF 10pF 100pF 1 nF 10nF 100nF 1 fiF 10fiF 100fiF IOOOjiF IOOOOjiF C

56 • TIM Z • oktober 1996

IMALI ELEKTROTEHNIŠKI PRIROČNIK

Božidar Grabnar

BLAZINA -
IGRAČKA

Gotovo imate pri hiši šivalni stroj in tudi nekaj pisanih
ostankov blaga, ki so ostali po šiviljskih podvigih vaših mamic
ali sester, se bo najbrž našlo. Nič namreč ni narobe, če znajo
tudi fantje vsaj za silo uporabljati šivalni stroj. Za vajo pa bo
kot nalašč izdelek, ki vam ga predlagam v temle sestavku.

Za izdelavo okrasne blazine, ki bo obenem tudi dobrodošla
igrača za mlajšega bratca ali sestrico boste, kot že rečeno,
potrebovali nekaj odrezkov čimbolj pisanega blaga, drobir
penaste gume za nagačenje (lahko tudi ostanke blaga in
podobno), gumbe in nekaj volne za podrobnosti.

Začetnikom svetujem, da si najprej iz papirja izdelajo kroj za
osnovno obliko in posamezne detajle, kot so oči, nos in ostalo
in šele nato po kroju urežejo blago. Tega ste seveda prej sešili
iz ostankov blaga v dovolj velike kose. Nato najprej na os¬
novno obliko blazine z ročnim obšivanjem prišijete podrobno¬
sti, obe polovici obrnete narobe in zašijete. Pri tem pazite, da
pustite odprtino za nagačenje, ki jo boste na koncu zašili
ročno.

Ob natančnem ogledu naših fotografij, bodo ta navodila
gotovo zadostovala za uspešen izdelek. Še lepše pa bo, če se
boste sami domislili kakšne ljubke živali in jo z iglo in nitjo
pričarali v življenje. Predvsem pa velja zlato pravilo: čimbolj
natančna skica in točen kroj sta osnovna pogoja za lep in
uspešen izdelek.

modelarski center

CIRIL METODOV TRG 14, LJUBLJANA

Tel.: 061/302183

Zakaj čez mejo, če lahko kupiš doma!

Nova specializirana modelarska trgovina!

Na zalogi material priznanih modelarskih firm:
ROBBE, GRAUPNER, FUTABA, WEBRA, ENYA...

TIM * •  oktober 1990 • OS

Jernej Bohm

KAKO

UJETI

POLHA

Bukve so spet polne žira, kar je v po¬
sebno veselje polhom, ki nas s svojim
truščem prebujajo sredi noči. Na srečo
ostrešje naše brunarice ni najbolj pri¬
merno dirkališče in hrup se običajno hi¬
tro poleže. Toda proti jutru postane prav
nadležen in bolj, ko se bliža zima, bolj si
polnijo želodčke, ležišča pa, kdo bi vedel
kje jih vse imajo, iz dneva v dan tes¬
nejša. Njihov direndaj mi para živce, da
včasih vstanem in nemočno skušam
preprečiti njihovo divjanje - seveda brez
uspeha. Kot da bi te male živalice ve¬
dele, da jim ne morem do živega.

O, prav dobro vem, kako se te pošasti
onemogoči! Potrebujem le mehko slivo,
sočno hruško, čokolado ali nekaj do¬
brega golaža in že se selijo v druge
kraje. Domači se mi sicer smejijo (v dru¬
žini imamo biologa), in trdijo, da bo polh
do naslednjega jutra spet »doma«. Te
trditve mi seveda ne morejo (strokovno)
dokazati, in nasprotno, tudi jaz je ne
znam ovreči, zato imam že pripravljen
načrt, ki mi bo dal približen odgovor,
s kakšne razdalje se polh še vrne v do¬
mače okolje. Toda o tem tokrat ne na¬
meravam pisati, pač pa o tem, kako
polha ujeti, ne da bi ga poškodovali.

Osnovni princip lova je znan. Vaba
v obliki hrane privabi žival v past, ki se
v danem trenutku zapre. Če ste mišo-
lovko kdaj sami uporabili, veste, da je
potrebno obilo potrpežljivosti obeh »pri¬
zadetih«, da se doseže cilj. Taka past se
prav rada sproži, če se žival povzpne
nanjo (in prav to je najbolj verjetno), ali
pa se sploh ne sproži, tako spretno zna
pohrustati ponujeno dobroto. Past za lov

ELEKTRONIKA

na polha, (ki bo morda prav prišla tudi
krožku za biologijo), bo naša tokratna
naloga. Morda bo prišla prav doma, če
miški, ki dela škodo, ne morete dopove¬
dati, da naj odide k sosedu. Elektronika
bo poskrbela, da se bo nesrečnica zane¬
sljivo ujela.

0 izdelavi pasti

Najprej nekaj besed o pasti. Na sliki

1 vidite le idejno zasnovo. Realizacijo
prepuščam vam. Upoštevati morate dej¬
stvo, da si ujetnik skuša utreti pot v svo¬
bodo, zato uporabljate nekoliko trše ma¬
teriale (jesen, hrast). Tudi vzmet na vra¬
tih pasti mora biti dovolj močna, ker žival
ni tako neumna, da bi ne poizkušala tudi
z najenostavnejšo varianto.

Pa še z električno ključavnico se bo
treba spopasti. Iz skice lahko ugotovite,
da potrebujete tuljavnik, na katerega na-
vijete več ovojev lakirane bakrene žice
s premerom 0,1 mm tako, da bo upor¬
nost navitja dosegla približno 50 ohmov.
(Število ovojev določite po formuli:
N=2240/ov, kjer je ov povprečna dolžina
ovoja v cm.) Železno jedro vstavite
v pušo tuljavnika. Nekaj več o delovanju
električne ključavnice si lahko preberete
v prvi številki revije TIM, letnik XXIII.
Tam zbrane informacije bodo koristile
predvsem pri izdelavi elektromagneta.
Če imate na voljo kako staro električno
ključavnico, uporabite omenjeni del. Pri¬
meren elektromagnet lahko najdete še
pri celi vrsti odsluženih aparatov.

Električno ključavnico, žarnico in foto-
transistor pritrdite na ohišje pasti (slika
1), priključke pa potem preko kabla po¬
vežite z elektroniko in napajalnikom. Ti¬
skano vezje s krmilno elektroniko name¬
stite v ločeno ohišje. Risbe tiskanega
vezja tokrat ne prilagam; upam, da je ne
bo težko narediti. Vezje lahko realizirate
tudi na univerzalni kartici.

Z elektroniko oziroma sestavnimi deli
ne bi smelo biti težav, prav vse si lahko
priskrbite v bližnji prodajalni z elektroteh¬
ničnima materialom. Dovoljena so celo
večja odstopanja od vrednosti, ki so oz¬
načene v originalni shemi. Fototranzistor
bomo »izdelali« kar sami. Za vsak pri¬
mer, če se bo pokazala kaka bolj profesi¬
onalna možnost, navajam nekaj oznak
primernih fototranzistorjev: TIL 81, TIL

414, BP 103. Lahko uporabite tudi foto-
upor (PRY 73 - Ei) ali kako fotodiodo.

Previdno odstranite (odpilite) vrh ko¬
vinske kapice transistorja BC 211 ali ka¬
kega drugega NPN tranzistorja v TO-39
ohišju. Na enak način je izdelan tudi
»pravi« fototranzistor, le da ima (na od¬
prtem koncu) dodano lečo, ki večji del
vpadne svetlobe usmeri na čisto majhno
površino, ki dejansko opravlja funkcijo
tranzistorja. Marsikdo bo presenečen
nad tem, kar bo zagledal v notranjosti.
Ohišje, ki obdaja polprevodniško rezino,
je potrebno predvsem zaradi hlajenja in
namestitve priključnih kontaktov (nogic)
ter zaščite pred prahom in svetlobo.

Opis delovanja električne sheme

Na sliki 3 je narisana blok-shema
vezja. Svetlobni snop žarnice je usmer¬
jen na svetlobni detektor, ki krmili enega
od vhodov spominskega vezja (vhod S).
Drugi vhod (R) krmilimo s tipko. Vsebino
pomnilnika brišemo s pritiskom na tipko.
Pomnilnik ima dvoje izhodov, oba pa sta
povezana z IN vrati. Upam, da poznate
delovanje spomina in vrat. Dejansko ob¬
staja neka podobnost med elektronskimi
vrati in vrati, s katerimi imamo običajno
opraviti. Isto velja za spomin. Naša elek¬
tronska vrata imajo dovolj ključavnic in
obe je treba odkleniti, da se vrata od¬
prejo. Seveda skozi ta vrata ne bo nihče
vstopil, tudi kak elektronček ne, kot bi
morda kdo pomislil, pač pa se bo na neki
točki vezja, imenujemo jo izhod,
ustrezno spremenil električni potencial.
To spremembo »obdela« močnostna
stopnja, ki krmili (aktivira) električno klju¬
čavnico. Iz blok-sheme lahko razberemo
usmerjenost posameznih signalov. Da
pa bomo lažje našli ustrezno izvedbo
v logični shemi, so nekatere oznake ele¬
mentov iz te sheme vpisane tudi v blok-
shemo.

Skušajmo sedaj razumeti še logično
shemo (slika 2). Svetlobni žarek žarnice
Ž1 usmerimo na fototranzistor T1. Ta je
zaradi tega popolnoma odprt in vhod
U1/1 je praktično na +12V oz. v logičnem
stanju »1«. To velja tudi za vhod U1/13,
če le ne tiščimo tipke. S pritiskom na
tipko T11 resetiramo (brišemo) pomnil¬
nik, ki ga sestavljata vrata 1U1 in 1U4.
S tipko izhod U1/11 postavimo v logično

Kako deluje fototranzistor? Opraviti imamo z elementom, ki ga elektronika uvršča med
polprevodnike. Osnova za izdelavo je snov, ki je po električni prevodnosti med prevodniki
(baker, železo) in izolatorji (steklo, keramika), če bi lahko pogledali v notrajnost snovi tako,
da bi videli atome in okoli jedra krožeče elektrone, bi v snovi predvodnika odkrili, da se med
atomi »potika« veliko elektronov. Atomi prevodnika imajo elektrone na zunanji lupini izredno
rahlo vezane na jedro in kaj hitro se odtrgajo in prosto tavajo v snovi. Ti prosti elektroni pa, če
se gibljejo urejeno (vsi v isto smer), predstavljajo električni tok. Vemo, kaj povzroča urejeno
gibanje vodnih kapljic v studenčku, ki hiti v dolino. Električna napetost uredi, podobno kot
gravitacija, gibanje elektronov, kar, kot rečeno, rodi električni tok. če v snovi ni prostih

elektronov, potem seveda tudi ni električnega toka, podobno, kot če v strugi ni vodnih kapljic,
ni vodnega toka. pa naj bo strmina še tako huda. Da elektrone odtrgamo od jedra (s tem
postanejo prosti), potrebujemo energijo. Pri roki je toplotna energija, ki jo ima na sobno
temperaturo segret zrak. Lahko pa to energijo dovedemo še drugače: npr. s svetlobo.
Recimo, da imamo neko snov, katere elektroni so pri sobni temperaturi še vedno vezani na
jedro, toplotna energija iz okolice je pač premajhna. Če na tako snov posvetimo, bo svetlobna
energija te odtrgala. V snovi, iz katere je narejen naš fotoelement, se tako nenadoma pojavi
množica prostih elektronov (kot dež, ki napolni strugo studenca) in snov postane prevodna.
Na tak način deluje fotoupor.

66 • TIM X • oktober 1990

ELEKTRONIKA

3 Vodilo vrat

4 Vzmet

5 Vaba

10 Zaskočna luknjica za električno klju¬
čavnico

11 Prostor za elektroniko

C1 Elektrolitski kondenzator 2200 fiF/

25 V

C2 Poliesterski kondenzator 100 nF/25 V
(+/-10%)

C3 Elektrolitski kondenzator 4,7jiF/25V
(+/- 10 %)

D1 LED DIODA (4 mm)

D2 Dioda 1N4007

R1 Plastni upor 47k£J/0,25W (+/-10%)
R2 Plastni upor 470 kO/0,25 W (+/-10%)

R3 Plastni upor 47 ktž/0,25W (+/-10%)
R4 Plastni upor 47 kii/0,25W (+/-10%)
R5 Plastni upor 470 JŽ/0,25W (+/-10%)
T1 »Fototranzistor« BC 211 (glej tekst)
T2 Tranzistor BC 109
T3 Tranzistor BD 139
U1 Integrirano vezje CD 4011
Ž1 Žarnica 12V/100mA
Ti1 Rešet tipka

A Električna ključavnica 12V/50A
(glej tekst)

stanje »1« tako, da se kondenzator C3
sčasoma popolnoma nabije. Izhod U1/3
postane »0«, kar je dovolj, da se vrata
2U1, preko vhoda U1/5, zaprejo. Izhod
U1/4 postane sicer »1«, vendar je zato
izhod inverterja 3U1 tudi »0« in s tem
okoli 0V na vhodu tranzistorskega Dar-
lingtonovega stika. Električna ključav¬
nica je brez napajanja. Če sedaj preki¬
nemo svetlobni žarek, zatemnimo foto¬
tranzistor, ki se s tem zapre. Preko
upora R3 se veže vhod 1U1 na »0«, kar
povzroči setiranje pomnilnika (postavitev
v logično stanje »1«). Izhod U1/3 po¬
stane »1« in s tem tudi vhod U1/5, med¬
tem ko izhod U1/11 postane »0«, tako
da se kondenzator C3 začne prazniti
proti »0«. Vendar pa se na kondenza¬
torju C3 še nekaj trenutkov zadržuje sta¬
nje »1«. Ta čas sta torej oba vhoda IN
vrat 2U1 v »1«, zato pa U1/4 v »0« ter
izhod invertorja 3U1 v »1«. Ta napetost,
znižana za padec napetosti na progi
baza-emitor tranzistorjev T2 in T3, se
pojavi tudi na navitju električne ključav¬
nice. Železno jedro ključavnice se uma¬
kne, vijačni vzmeti pa zapreta vrata pa¬
sti. Čez čas, določa ga časovna kon¬
stanta R4C3, se kondenzator toliko iz¬
prazni, da tudi vhod U1/6 detektira sta¬
nje »0«, vrata se zaprejo, prevrže se
inverter 3U1 tako, da navitje električne
ključavnice ponovno izgubi napajanje.
Električna ključavnica se aktivira za do¬
bro sekundo, kar je povsem dovolj, da se
past zapre. Polh ali miška sedaj nepre¬
stano prekinjata svetlobni žarek, vendar
se stanje pomnilnika ne spremeni, vse
do pritiska na tipko, ko past »elektron¬
sko« ponovno »napnemo«. Pri tem dvig¬
nemo vrata pasti, da železno jedro klju¬
čavnice pogleda skozi zaskočeno luk¬
njico. S tem smo past dokončno (tudi
»mehansko«) napeli.

LED dioda D1 zagori vsakokrat, ko se
sproži električna ključavnica, kar omo¬
goči predvsem enostavno preverjanje
delovanja elektronike. Dioda D2 onemo¬
goči visokonapetostne sunke zaradi in¬
dukcije v navitju ključavnico, ki bi sicer
zagotovo uničili tranzistor T3. Tudi kon¬
denzatorja C1 in C2 sta pomebna, ker
gladita hitre nepetostne spremembe ozi¬
roma padce napetosti na kabelski pove¬
zavi med napajalnikom (usmernikom) in
vezjem. Kondenzator C2 moramo prik¬
ljučiti čim bliže integriranemu vezju ozi¬
roma njegovim napajalnim priključkom
(U1/7 in U1/14), da bo učinkovit.

Še nekaj napotkov

Tokovna poraba vezja je resnično
skromna. Glavna porabnika sta žarnica
in električna ključavnica in glede na ta

TIM *  • oktober im • *7

dva elementa dimenziramo tudi usmer¬
nik (12 V/350 mA). Ker smo uporabili
CMOS integrirano vezje, smo se izognili
potrebi po solidnem (stabilnem) napajal¬
niku. Če se nameravate spopasti
z usmernikom kar sami, bo popolnoma
zadostoval že običajen Greatzov usmer¬
nik.

Vezje lahko napajamo tudi z avtomo¬
bilskim akumulatorjem.

ELEKTRONIKA

Pri nameščanju detektorske linije žar-
nica-fototranzistor moramo paziti na za¬
dostno razdaljo do vrat pasti, da žival
zleze dovolj globoko v past, preden jo
sproži.

Kako uporabiti elektroniko oziroma
električno vezje iz prispevka še dru¬
gače? Možnosti je vsekakor mnogo.
Lahko jo uporabite za proženje fotograf¬
skega aparata, ki bo tako zabeležil, kako

zelo plašno žival pred njenim domom.
Konec koncev je osnovno vezje možno
uporabiti tudi za start in zaustavitev ure
pri smučarskih tekmovanjih. (Tu potre¬
bujemo seveda sneg!) Podobne optične
detektorje srečamo tudi v industriji pri
merjenju raznih fizikalnih veličin, položa¬
jev in stanj. Tudi zabavna elektronika jih
je polna.

Na delo torej. Pa mnogo zabave!

Miha Zorec

ELEKTRONSKI VŽIG

MEHANSKI VŽIG

Mehanski vžig (slika 1) še vedno upo¬
rablja 90% vseh današnjih avtomobil¬
skih motorjev. Mehanski vžig deluje na
takle način: v točno določenih časovnih
intervalih, ki so odvisni od vrste motorja
in od števila cilindrov, se odpirajo in zapi¬
rajo kontakti stikala P, ki prekinjajo elek¬
trični tok skozi primarno navitje vrtljaji
tuljave. Hitrost prekinjanja električnega
toka določajo vrtljaji motorja, saj je mo-
torjeva os direktno povezana s stikalom
P in z razdelilcem vžiga. Pri prekinitvi
električnega toka skozi primarno navitje
(N p ) vžigne tuljave se zaradi samoinduk-
cije pojavi močno iskrenje na kontaktih
stikala. Napetost samoindukcije lahko
doseže napetost vrednosti do 300V. Za
zmanjšanje iskrenja na kontaktih stikala
je vzporedno s kontaktom vezan kon¬
denzator kapacitivnosti 0,15-0,25 mikro-
faradov.

Prekinjanje električnega toka skozi
primarno navitje vžigne tuljave (bobine)
povzroči induciranje visokonapetostnih
impulzov v sekundarnem navitju (N s ) tu¬
ljave. Ti visokonapetostni impulzi dose¬
žejo vrednost do 20.000 V, kar je dovolj
za vžig zmesi bencina in zraka, ki je
stisnjena v cilindru motorja. Ker lahko
pride do vžiga zmesi le v enem cilindru
istočasno, se visokonapetostni impulzi iz
tuljave vodijo na razdelilnik vžiga, ki da
iskro le točno določenemu cilindru ozi¬
roma vžigalni svečki v njem.

Mehanski vžig je izredno preprost in
relativno zanesljiv, vendar ima tudi ve¬
liko pomanjkljivosti:

1 - zaradi relativno velike moči pri
prekinjanju stikala prihaja do iskrenja na
kontaktih stikala, kar počasi uničuje kon¬
takte in s časom pripelje do spremembe
razmaka med kontakti. Sprememba raz¬
maka kontaktov povzroči spremembo
kota vžiga motorja, pri čemer pride do

težjega zagona motorja, do manjše mak¬
simalne hitrosti vozila in do večje porabe
goriva.

2 - pri nizkih vrtljajih motorja in pri
startu motorja pride zaradi počasne loči¬
tve kontaktov stikala do električnega
loka med kontakti stikala, kar preprečuje
trenutno prekinitev električnega toka
skozi primarno navitje bobine, zaradi če¬
sar so inducirani visokonapetostni im¬
pulzi na sekundarni strani tuljave nižji kot
sicer.

3 - pri večjih vrtljajih motorja je preki¬
njanje stikala hitrejše, s tem se skrajšu¬
jejo tokovni impulzi v bobini, kar slabi
vžig.

VEZJE ZA KONTROLO
MEHANSKEGA VŽIGA

Delovanje mehanskega vžiga lahko
na zelo enostaven način preverimo.
Z vezjem iz slike 2 merimo usmerjeno
napetost na stikalu P med delovanjem
motorja. Med točko 1 na vžigni tuljavi in
maso (šasija avtomobila), se veže dioda
in kondenzator, ki delujeta kot polvalni
usmernik. Napetostne impulze s stikala
z diodo usmerimo ter zgladimo s kon¬
denzatorjem. Z voltmetrom merimo na¬
petost na kondenzatorju, ki znaša med
150-250 V. Meritev izvedemo pri prižga¬
nem motorju (v praznem teku) in pri pra¬
vilni nastavitvi vžiga motorja (pravilen
položaj razdelilnika vžiga in pravilen kot
vžiga. Za meritev potrebujemo voltmeter
z visoko notranjo upornostjo (npr. digita¬
len) ter veliko mero previdnosti, da nas
ne strese!

Če pri motorju z mehanskim vžigom
povečamo vrtljaje motorja, napetost na
voltmetru pade, medtem ko se pri motor¬
jih z brezkontaktnim stikalom (optičnim
ali magnetnim) napetost na voltmetru ne
spreminja.

ELEKTRONSKI VŽIG

Z razvojem tranzistorske tehnike je
prišlo do možnosti zamenjave mehan¬
skega stikala s posebnim stikalnim tran¬
zistorjem. Pri takem vžigu prevzame
funkcijo mehanskih kontaktov tranzistor,
mehansko stikalo pa služi le za proženje
tranzistorja. S tem se odpravi iskrenje na
kontaktih stikala in poveča zanesljivost
vžiga. Elektronski vžig torej odpravlja ali
vsaj omili večino pomanjkljivosti mehan¬
skega vžiga, obenem pa ima veliko
prednosti:

1. zanesljiv vžig motorja, čeprav je le
ta hladen, vlažen ali vroč, seveda pri
brezhibnem akumulatorju,

2. ne glede na to, ali je motor hladen
ali segret, elektronski vžig zagotavlja ne¬
prekinjeno delovanje motorja takoj po
startu,

3. zagotavlja konstantno energijo is¬
kre na svečkah neodvisno od vrtljajev
motorja oziroma hitrosti vožnje,

4. preprečuje prehitro obrabo platin.

Slika 3 prikazuje osnovno vezje za
elektronski - tranzistorski vžig, ki služi
kot model za boljše razumevanje delo¬
vanja elektronskih vžigov sveče.

V trenutku izklopa stikala P se prekine
električni tok v bazo tranzistorja (ki je bil
prej odprt), tranzistor zato prekine elek¬
trični tok iz akumulatorja v primarno na¬
vitje vžigne tuljave, kar povzroči induk¬
cijo visokonapetostnega impulza v se¬
kundarnem navitju bobine.

Zener dioda ščiti tranzistor pred uniče¬
njem zaradi napetostnih impulzov, ki na¬
stanejo s samoindukcijo v primarnem
navitju vžigne tuljave. Napetost samoin¬
dukcije lahko doseže vrednost okoli 300
voltov.

S tako rešitvijo so zaščiteni kontakti
mehanskega stikala pred močnimi to¬
kovnimi sunki, saj pri elektronskem vžigu

68 • TIM *  • oktober 1840

stikalo P prekinja le bazni tok tranzi¬
storja, ki znaša nekaj miliamperov. Kon¬
takti stikala se ne »žgejo«, ni iskrenja in
razmak kontaktov ostaja konstanten.

VEZJE ZA ELEKTRONSKI VŽIG 1

Slika 4 prikazuje izredno kvalitetno in
efektivno tranzistorsko vezje za elek¬
tronski vžig. Vezje ima poleg elementov
za proženje stikalnega tranzistorja še
vezje, ki zagotavlja konstantno energijo
iskre na svečkah neodvisno od vrtljajev
motorja. To vezje je enostavni monosta-
bilni multivibrator, ki ob vsakem prožil-
nem impulzu (stikalo S1) iz platin da na
svojem izhodu napetostni impulz točno
določene dolžine.

Sistem elektronskega vžiga z mono-
stabilnim multivibratorjem deluje na prin¬
cipu spremenljivega časa pretoka elek¬
tričnega toka skozi primarno navitje
vžigne tuljave in pri konstantnem času
med dvema pretokoma.

Pri mehanskem vžigu se z večanjem
vrtljajev motorja čas, ko je stikalo skle¬
njeno (polnenje tuljave) in čas odprtega
stikala (čas induciranja visoke napetosti
v sekundarnem navitju), istočsno manj¬
šata. S pomočjo elektronskega vžiga
z multivibratorjem si lahko izberemo op¬
timalen čas odprtega »stikala« oz. tran¬
zistorja, ki znaša okoli 1,5 milisekunde.
Tako dosežemo, da je čas, ki je name¬
njen iskri na svečkah, konstanten, ne
glede na število vrtljajev motorja. Poleg
konstantne energije iskre je tudi čas pol¬
njenja bobine daljši.

Opis vezja

Električna shema je sestavljena iz mo-
nostabilnega multivibratorja ter stikal¬
nega tranzistorja s krmilnim vezjem. Mo-
nostabilni multivibrator tvorita tranzi¬
storja T1 in T2 s pripadajočimi elementi.
Kondenzator C3 in upor R4 določata čas
trajanja napetostnega impulza na izhodu
multivibratorja. Čas impulza je 1,5 ms.

Na izhod monostabilnega multivibra¬
torja je priključen pogonski tranzistor T3,
ki krmili specialni Darlingtonski tranzistor
T4. Tranzistor T4 je tipa BUX 37 (Tomos
CSF), ki je namensko razvit za vžigne
sisteme. S tem tranzistorjem prekinjamo
električni tok skozi primarno navitje bo¬
bine.

Impulzi iz stikala S1 oz. platin prožijo
monostabilni multivibrator. Ko je stikalo
S1 zaprto, je zaprt tudi tranzistor T1,
tranzistor T2 pa prevaja, kar povzroči, da
je tudi tranzistor T3 odprt. Tranzistor T3
veže bazo tranzistorja T4 na pozitivni pol
napajanja, pri čemer T4 prevaja in elek¬
trični tok teče skozi primarno navitje

ELEKTRONIKA

vžigne tuljave. V trenutku odprtja stikala
S1 pride do proženja monostabilnega
multivibratorja. Napetostni impulz s sti¬

kala S1 povzroči kratkotrajno prevajanje
tranzistorja T1, kar pripelje do polnjenja
kondenzatorja C3 preko upora R5 in do
zaprtja tranzistorja T2 zaradi padca na¬
petosti na uporu R5. Ob zaprtju tranzi¬
storja T2 pride tudi do zaprtja tranzistorja
T3 in T4.

Hitro zaprtje tranzistorja T4 povzroči
prekinitev električnega toka skozi pri¬
marno navitje bobine, kar inducira viso¬
konapetostni impulz na sekundarni
strani bobine oz. povzroči iskro na sveč¬
kah.

Zaradi zaprtja tranzistorja T2 se po¬
veča napetost na uporu R7, ki se pre¬
nese preko upora R4 na bazo tranzi¬
storja T1. Tranzistor T1 je v tem času še

Slika 3

TIM a • oktober 199« * «9

I

ELEKTRONIKA

vedno prevoden in kondenzator C3 se
dalje polni. Po preteku časa 1,5 ms se
napetost na kondenzatorju C3 poveča
do vrednosti, ki odpre tranzistor T2 in
obenem zapre tranzistor T1. Z odprtjem
tranzistorja T2 se odpreta tudi tranzi¬
storja T3 in T4. Tako se po preteku
1,5 ms zopet vzpostavi električni tok
skozi primarno navitje vžigne tuljave.

Z uporom R2 in diodo D1 se dušijo
električni impulzi, ki nastanejo zaradi
skakanja kontaktov stikala S1, kar lahko
nekontrolirano proži monostabilni multi-
vibrator. Zener diodi D5 in D6 z uporom
R9 omejujejo inducirane impulze nape¬
tosti, izzvane s samo-indukcijo v primar¬
nem navitju vžigne tuljave. Ti impulzi bi
lahko poškodovali tranzistor T4 v pri¬
meru prekinitve sekundarne obremeni¬
tve bobine (prekinitev visokonapetost¬
nega kabla). Pri prekinitvi visokonape¬
tostnega kabla lahko pride do preskoka
visoke napetosti med sekundarjem in
primarjem vžigne tuljave, kar privede do
nevarnih VF oscilacij. Da bi to preprečili,
je potrebno diodi D5 in D6 ter upor R9

priključiti čimbližje tranzistorju T4. Na¬
zadnje je zaradi zaščite tranzistorja T4
pred visokonapetostnimi impulzi v sam
tranzistor T4 integrirana inverzna dioda
(glej električno shemo na sliki 6).

Dioda D7 ščiti elektronsko vezje pred
napačno priklopitvijo napajalne napeto¬
sti.

Slika 6

Tranzistor T4 je treba montirati na hla¬
dilno telo, za katero je predvideno mesto
kar na ploščici tiskanega vezja. Hladilno
telo montiramo med tranzistor T4 in
ploščico tiskanega vezja. Najboljše je,
če kupimo hladilno telo, ki je posebej
izdelano v ta namen.

Skupna upornost primarnega navitja

bobine naj ne bi bila nižja od 1,6 ohma,
tako da tok skozi tranzistor T4 ne bi bil
večji od 10. A. V tabeli elementov so
dane vrednosti upora R9 za razne vred¬
nosti skupne upornosti R p . Skupno upor¬
nost enostavno izmerimo z OHM-me-
trom.

Slika 5 prikazuje klasični vžigni sistem
motorja ter način priključitve elektron¬
skega vžiga. Napravo za elektronski vžig
priključimo tako, da na razdelilniku vžiga
odvijemo matico, ki spaja kabel od pri¬
marnega navitja bobine (točka 1) s plati¬
nami v razdelilniku vžiga (točka P).
Točko P vežemo na istoimensko točko
na napravi. Prav tako vežemo točko 1.
Elektronski vžig vežemo torej med pri¬
merno navitje bobine in platine, pri če¬
mer odspojimo kondenzator C v točki P.
Naprava za elektronski vžig ima tudi dve
dodatni sponki, ki se nahajata med prik¬
ljučnimi sponkami P in B, in služita za
primer okvare elektronskega vžiga. Tako
lahko enostavno zopet direktno skle¬
nemo točko 1 iz bobine s točko P na
razdelilniku vžiga. Pri tem ne smemo
pozabiti ponovno priključiti kondenzator
C.

Napajanje naprave za vžig zagoto¬
vimo kar iz točke 15 na bobini, kjer je
bobina priključena na pozitivni pol aku¬
mulatorja. Negativni pol naprave pa prik¬
ljučimo kar na šasijo avtomobila.

Narejeno napravo za elektronski vžig
vgradimo v primerno kovinsko ohišje, ki
ga ozemljimo (vežemo na negativni pol
akumulatorja - šasija avtomobila), pri
tem pa moramo paziti, da ne pride do
stika med ohišjem in elektronskim vez¬
jem naprave.

vžigna tuljava 12 V razdelilnik

vžiga

fosjo motorja

točka 15 točkaP točka 1

Slika 5

masa

70 • TIM X  • oktober 1990

ELEKTRONIKA

UPORI

R1 = 470 £i/1 W

R2 = 22 k/0,5 W

R3 = 1 k/0,5 W

R4 = 4k7/0,5W

R5 = 39k/0,5W

R6 = 100 SŽ/0,5W

R7 = 680 Si/0,5 W

R8 = 120 £1/2 W za R p >2,2£i

100 Si/2W za 1,8£i<R p <2,2£2
82 Sž/3W za 1,5Sl<Rp<1,8£i
R9 = 100 Si/0,5 W
R10 = 2k2

kondenzatorji tranzistorji

C1 = 100fiF/25 V
C2 = 47nF
C3 = 47nF
C4 = 0,22pF/400V

DIODE

D1... D4 = 1N4148 ali podobna
D5, D6 = BZX 85 C 180
D7 = 1N4001

T1 = T2 = BC 237 B
T3 = BC 327 B
T4 = BUX 37

BUX 37

Miha Zorec

Slika 7

(jpna vžigno (jpplatine
tuljavo

R9

->1-D 5
D6

—OL

D7

O

-KF 9

O

TEMPERATURNI INDIKATOR

12V

0 6

Temperaturni indikator je zelo prepro¬
sta, a koristna naprava. Uporabljamo jo
za varovanje raznovrstnih elektronskih
vezij in naprav. Vezje, ki ga tokrat pred¬
stavljamo, je namenjeno predvsem za
zaščito izhodnih tranzistorjev končnih
stopenj NF ojačevalnikov.

Naš temperaturni indikator ima poleg
svetlobnega prikaza temperature (tri
LED diode) tudi poseben izhod (tranzi¬
stor T1), na katerega priklopimo rele, ki
npr. vklaplja hladilni ventilator, izklopi
ojačevalnik... Delovno obmpčje vezja je
od 20 °C do 100°C. Zelena LED dioda
D6 signalizira temperaturo okolice do
50 °C, ko temperatura okolice naraste
preko 50 °C, se vklopi rumena LED di¬
oda, pri temperaturi okolice, višji od
75 °C, pa se prižge rdeča LED dioda,
obenem se aktivira tranzistor T1, ki
vklopi rele.

TIM 2  • oktober 1990 • 71

CC en oc  Od en

ELEKTRONIKA

Opis vezja

Vezje za temperaturni indikator vse¬
buje dva operacijska ojačevalnika, ki de¬
lujeta kot komparatorja. Primerjata refe¬
renčno napetost, ki jo določimo z upori
R2-R7, s spreminjajočo napetostjo iz
temperaturnega senzorja. Temperaturni
senzor predstavljata dve specialni zener
diodi LM 336 (National Semiconductor).
R7 Ti dve zener diodi vežemo zaporedno in
P 5 ju pritrdimo na hladilno telo izhodnih

R5

tranzistorjev varovane končne stopnje.
Z večanjem temperature hladilnikov se
segrevata tudi zener diodi, pri čemer
raste zenerjeva napetost in to 20 mV/°C.

Elektronska shema temperaturnega
indikatorja kaže tri merilne točke, kjer so
opisane vrednosti napetosti merjene pri
temperaturi okolice 25 °C in napajalni
napetosti 15 V. Te napetosti so: 5,9 V na
temperaturnem senzorju (pri toku
0,4 mA skozi upor R1); 6,9 V na drugi
nožiči zgornjega komparatorja ter 6,4 V
na vhodu spodnjega komparatorja. Če te
napetosti ne ustrezajo zahtevanim, jih
nastavimo s spreminjanjem uporo od
R1-R7. Spreminjamo vedno upor
z manjšo upornostjo.

Delovanje napravice tako preizku¬
simo, da začasno montiramo tempera¬
turni senzor (diodi D1 in D2) na kos
aluminija s površino vsaj 25 cm 2 , ki ga
nato segrevamo s spajkalnikom. (Nika¬
kor ne smemo direktno žgati senzorskih
diod. Temperaturne nivoje preklopov
LED diod ter prag vklopa releja kontroli¬
ramo s termometrom, ki ima ustrezno
merilno območje.

so skoraj v vsaki
elektronski
napravi,

toda ne na vsaki
prodajni polici

Zato smo
v Šentjerneju odprli
INDUSTRIJSKO
PRODAJALNO,
v kateri je na voljo
najširši izbor
različnih tipov
uporov

Iskra - Tovarna
uporov 068-42-104
68310 Šentjernej
068-42-105
Trubarjeva 5
068-42-068

Zdravko Janškovec

ELEKTRONSKI

ZVONČEK

V tej številki TIMA vam predstavljam nem delu bo vaš trud poplačan z lepim
preprosto elektronsko napravico, ki jo zvokom, ki bo najavljal obiskovalce,
lahko naredi vsak začetnik. Po konča- Srce zvončka je integrirano vezje SAB

+9V

Ra

R 3

r 4

C,

100 kQ

= kratkospojnik ali trimer pot. 150 Q
= 10 k - 33kQ
= 1 kQ
= 3,3 nF

C 4  = 100 p F / 16V
C 5  = 100 nF do 220 pF / 16V
D, = D 3  = DUS (1N4148, BA511,1N4001...)
D a  = Zener dioda od 3,3V do 8,2V
Zv = 0,2W / 8Q

71 • TIM Z • oktober 1990

ELEKTRONIKA

O

Slika 2

0600, ki ga že dalj časa izdeluje tovarna
SIEMENS. Iz oscilatorja (zunanji ele¬
menti so Ri, C! in C 2 ) z deljenjem frek¬
venc dobimo tri frekvence, ki so značilni
toni tega zvonca. Ena od njih se še dalje
deli in določa čas zvonjenja. Tega dolo¬
čimo po lastnem okusu s trimer potenci¬
ometrom R,. Izhodnja stopnja je dovolj
močna, da lahko poganja 0,2W močan
8-omski zvočnik. Glasnost uravnavamo
s trimer potenciometrom R 2 . Ker zvon¬
ček ni preveč glasen, je najbolj ekono¬
mično na tem mestu vgraditi kar kratko-
spojnik ali pa stalen upor. Kondenzator
C 3  prepušča izmenični signal na zvočnik.
C 5  in R 3  sta namenjena za zaščito
vhoda. Zvonček sprožimo tako, da pripe¬
ljemo + pol na točko A. Ker je v stanova¬
njih, zlasti pa v blokih, obstoječi zvonec
vezan prek transformatorja, je tudi v tem
načrtu predvidena priključitev na tak na¬

čin. Običajno so vodniki od stikala do
zvonca dokaj dolgi. V takih primerih se
lahko v njih generira tokovna konica, ki
sproži zvonček. V tem primeru bo zvo¬
nec večkrat zvonil sam od sebe. Ne je¬
zite se na sosede ali na koga drugega
v veri, da vam namenoma zvonijo, tem¬
več raje zmanjšajte upor R 4  in povečajte
C 5  (ki je v tem primeru lahko tudi 100 uF
ali več). Upor R 4  predstavlja breme za
neželene napetostne konice, pri manjša¬
nju vrednosti tega upora je treba paziti,
da ni preobremenjen. D, je usmerniška
dioda, ki jo vgradimo, kadar uporabljamo
C 5  večjih vrednosti, in zato uporabimo
elektrolitski kondenzator. Zener dioda D 2
ščiti vhod. Ker zvonček sprožimo že
z napetostjo 1,5 V, je lahko dioda D 2
vrednosti od 3,3 V do 8,2 V. Za napaja¬
nje zvončka uporabimo standardno 9 V
baterijo, ki ob normalni rabi zdrži skoraj

eno leto. V aktivnem stanju zvonček troši
20-35 jiA, v mirovnem pa 1-10 pA.

Napajalna napetost je 7-10 V. R-, je
treba ob priljučitvi postaviti v srednji po¬
ložaj; če je upor R-, manjši od 10kQ ali
večji od 100 kQ, zvonček ne deluje. Pre¬
den priključite baterijo, poglejte, če so
vsi kontakti dobro zaspajkani in ali ni
morda kak stik med linijami. Kontakti
baterije in priključka morajo biti pravilno
obrnjeni. V primeru, da zamenjate plus
in minus pol napajanja, pregori integri¬
rano vezje.

Ves potreben material lahko naročite
v podjetju ELJAN, p.p. 10, 68351
STRAŽA za 199,00 din v KIT kompletu
(vsi sestavni elementi in ploščica tiska¬
nega vezja). Naročite lahko tudi posa¬
mezne elemente, saj nudijo veliko izbiro
elektronskih komponent.

_EKOLOGIJA

Sergej Gabršček

NARAVNA ALI
PREDELANA VODA?

V prvem nadaljevanju smo videli, kaj lahko storimo za manjše onesnaževanje našega
planeta, ki je naš edini dom. V tem nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali vodo.

Voda je snov, zaradi katere je naš planet drugačen
od vseh znanih, zato našo Zemljo upravičeno imenu¬
jemo tudi Vodni planet. Pokriva namreč večino njene
površine, zato je Zemlja iz vesolja modre in bele barve:
bele zaradi vodne pare, modre pa zaradi vode.

Od nje so odvisna vsa živa bitja. Pomembna je
predvsem pitna voda. Najmanj 97 odstotkov vode je
slane, pretvorba slane vode v pitno in obratno je krožni
proces. Zaradi sončne toplote iz morja izpareva voda,
ostaja sol. Vetrovi zanašajo vodo v notranjost, kjer del

TIM %  • oktober IW • 73

EKOLOGIJA

KROŽENJE

VODE

Izvor naše
vode

Vsaka kapljica vode se je rodila
kot dež, iz katerega so nastali
potoki in reke. Čeprav se zdi ta
voda čista, pa danes težko naj¬
demo tako preprosto stvar, kot je
neonesnažena voda. Od tre¬
nutka, ko se spremeni v dež, do
trenutka, ko priteče v morje, jo
človek onesnažuje.

1 - NAMAKANJE

V industrijskih deželah pora¬
bijo skoraj 80 odstotkov nepre¬
delane pitne vode za namaka¬
nje. Uporaba velikih količin vode
na poljih lahko zmanjša višino
podtalnice in poveča količino soli
v zemlji.

2 - ODPLAKE S FARM

Pri intenzivnem gojenju živali
na farmah nastajajo velike koli¬
čine tekočega živalskega gnoja,
osredotočene na majhni povr¬
šini. Ta počasi pronica v reke,
kjer onesnažuje vodo.

3 - ONESNAŽEVANJE
Z GNOJILI

Skoraj polovica umetnih gnojil,
ki jih uporabljajo kmetje, se iz
zemlje izpere v reke. Nitrati in
fosfati vplivajo na življenje v vodi
in onesnažujejo pitno vodo.

4 - ONESNAŽEN DEŽ

Pitna voda se rodi z dežjem.

Zaradi industrijskega in avtomo¬
bilskega onesnaževanja ozračja
postane dež kisel, še preden do¬
seže tla.

5 - PROBLEM PESTICIDOV

Vsi kmetijski pesticidi se po

uporabi ne razgradijo, nekatere
dež izpere v vodo, ki jo morebiti
pijemo.

6 - POSLEDICE KISLEGA
DEŽJA

Celo v bližini izvirov se kaže
vpliv na življenje v naravi. Ribe
so še posebej občutljive na spre¬
membo kislosti vode in ponavadi
prve poginejo. To se lahko zgodi
v potokih, ki se zdijo čisti in ne-
onesnaženi.

7 - IZPIRANJE ZEMLJE

Ko pade kisel dež na polja,
podobna modernim prerijam, se
stotine ton površinske zemlje iz¬
pirajo v reke, kjer tvorijo blato.
Tako postaja zemlja vedno rev¬
nejša.

8 - POPLAVLJANJE ZEMLJE

Zato, da lahko izpiramo stra¬
nišča, peremo avtomobile in zali¬
vamo vrtove, s poplavljanjem ro¬
dovitne zemlje ustvarjamo
ogromne rezervoarje za shranje¬
vanje vode.

9 - PODZEMNA VODA

V deželah, kjer vlada suša, pri¬
haja večina pitne vode iz globin.
Trajalo je nekaj stoletij, da je dež
napolnil te rezervoarje. Pogosto
vodo hitreje izčrpavajo kot se ob¬
navlja.

10 - ONESNAŽENA REKA

Po teku skozi intenzivno obde¬
lovano zemljo sta kvaliteta vode
in naravno ravnotežje precej pri¬
zadeta.

11 - ČIŠČENJE VODE

Rečno vodo filtrirajo in ke¬
mično razkužijo, da zavarujejo
naše zdravje. Dve izmed strupe¬
nih kemikalij, ki jih lahko uporab¬
ljajo za sterilizacijo, sta klor in
bakrov sulfat.

12 - NA POTI DO UPORAB¬
NIKA

Ko vodo očistijo in sterilizirajo,
začne kemično obdelana voda
potovanje do tovarn in domov.

13 - ČRPANJE VODE

Vodo, namenjeno uporabi, čr¬
pajo iz rek v čistilne postaje, kjer
jo shranijo in kemično obdelajo.
Na naseljenih področjih lahko čr¬
panje vode močno zmanjša
vodni tok.

pade kot dež. Ta omogoča rast rastlin, pa tudi ljudi.
Nato se voda vrača v morje.

Človek ta vodni ciklus prekinja. Nekaj vode spreje¬
mamo na poti od neba do morja, jo uporabimo, pri
čemer jo skoraj vedno na nek način onesnažimo, in
nato pošljemo naprej v morje. Količina prestrežene
vode se vsako leto veča.

Zaradi večje porabe vode so potrebni vedno večji
zbiralniki, vodo je potrebno čistiti preko filtrov in jo
klorirati. Prav okus po kloru, na katerega so se ljudje po
mestih že navadili, pa je glavna značilnost čiste pitne
vode.

Ker je vode vedno manj, jo na zelo naseljenih področ¬
jih čistijo. Tako pravijo, da je šla voda, ki izteče po
angleški reki Temzi, skozi šest človeških teles.

Pretirana poraba vode

Vsak dan doma polijemo, odplaknemo ali natočimo
150 do 500 litrov vode, v tovarnah pa so te količine še
večje. Četrtina vode izteče iz starih cevovodov, mnogo
pa še skozi netesne pipe. Na račun njegovega veličan¬
stva avtomobila z njo seveda ne varčujemo, precej pa je
tudi porabimo, daje trata pred našo hišo bolj zelena kot
pri sosedu.

Statistične raziskave so pokazale, da je najbolj žejna
dežela ZDA, kjer porabijo na prebivalca dnevno 6320
litrov vode, kar znese 1440 milijard litrov vode na dan.
Sledita jim Kanada in Avstralija, na repu lestvice pa je
Švica z 290 litri vode oz. 2 milijardama litrov vode na
dan.

Veliko vode porabimo tudi pri industrijski proizvodnji
gospodinjskih izdelkov. Tako je za 22 litrov bencina na
teden potrebno 22500 litrov vode letno, za 1 konzervo
osvežilne pijače dnevno 110000 litrov, za en časopis
dnevno 250000 in en avto letno 450000 litrov na leto.

Zanimiva je tudi razpredelnica, ki kaže, koliko vode
porabimo v gospodinjstvu za posamezna opravila: za
kopanje 27%, v stranišču pa 24%. Tu porabo lahko
močno zmanjšamo. Za hrano in pijačo gre le 10% vode.

Porabo vode doma lahko zmanjšamo tako, da kupu¬
jemo gospodinjske stroje, ki varčujejo z vodo, da varču¬
jemo z vodo pri pranju avtomobila in da z vodo, v kateri
smo oprali solato ali korenje, zalijemo gredico, ne pa da '
jo spustimo v kanalizacijo.

74 • TIM S • oktober 199«

/

Kako preprečimo onesnaženje vode

Komaj odpremo pipo v domačem stanovanju, že
pričnemo z onesnaževanjem vode. Le 5 odstotkov
doma porabljene vode »pobegne« onesnaženju. Do
približno leta 1930 je bila edina kemikalija, ki je odtekala
iz kopalnice, milo, pa še to je skoraj nenevarna snov.
Kmalu ga je nadomestila cela vrsta močnih umetnih
snovi, ki so del detergentov, pralnih praškov, kopeli,
šamponov iz kozmetike. Poglejmo si, kako lahko zmanj¬
šamo onesnaževanje vode:

Tekoči detergenti

Največji problem pri teh je, da vsebujejo fosfate, ki
povzročajo evtrofikacijo vode - voda, ki je bila bistra,
postane podobna juhi, gosta in zelena. Uporabljajte
pralna sredstva brez fosfatov ali z malo fosfati ali pa
zmanjšajte njihovo količino.

Pralni praški

Pralni stroji brez njih ne delujejo. Poskušajte zmanj¬
šati njihovo količino, kajti interes proizvajalcev je, da jih
porabite več, kot je v resnici potrebno.

Belila in čistilni praški

Tudi tu je problem količina. Zelo razredčena razto¬
pina belila, ki deluje dalj časa, je prav tako učinkovita
kot zelo koncentrirana, ki jo zlijemo stran nekaj minut
kasneje.

Osvežilci vode !

Ne uporabljajte jih. Te snovi sploh ne osvežijo vode,
ampak jo onesnažijo z umetnimi vonji in barvami.

Vrtne kemikalije

Če vrtnarite z organskimi snovmi in uporabljate le
naravne proizvode, ne boste onesnaževali vode.

Kemijske snovi

Kemikalij in topil na smemo zlivati v odtočne jaške.

Edino čisto celulozno lepilo za tapete lahko odvržemo
na kompost. Druge kemikalije lahko zlijemo le v globoko

izkopano luknjo daleč stran od rastlin.

Čiščenje in vzdrževanje avtomobila

Tudi tu veljajo enaka pravila kot za kemijske snovi.
Nikoli ne zlivajte olja, akumulatorske kisline ali polirnih
sredstev v jašek. Uporabljajte avtomobilske detergente
v majhnih količinah.

KROŽENJE VODE

Kako vodo

uporabljamo

in

onesnažujemo

Ko je voda očiščena, jo pripe¬
ljejo do uporabnika. Količina
vode, ki jo porabimo za pijačo in
jedačo, je popolnoma nepo¬
membna v primerjavi z vodo, ki
jo porabimo v domovih in v tovar¬
nah. Skoraj vsak liter te vode pa
pred izlivom onesnažimo.

1 - PODVODNO ONESNAŽE¬
VANJE

Zakopane industrijske kovine
in topila lahko pronicajo skozi
zemljo v potoke in reke. Nihče ne
ve, kakšen je njihov dolgoročen
vpliv.

2 - SOL S CESTE

Vsako zimo potresejo po pole¬
denelih cestah na milijone ton
soli. Večina te soli se izpere
v potoke in reke, kar škoduje ži¬
valim in rastlinam.

3 - SKRITA UPORABA VODE

Tovarne porabijo za izdelke

ogromne količine vode. Za pra¬
nje, hlajenje in obdelavo sestav¬
nih delov avtomobila porabijo do
500000 litrov vode!

4 - INDUSTRIJSKI TEKOČI
ODPADKI

Večina porabljene in onesna¬
žene industrijske vode se zliva
v kanalizacijo, vanjo pa prinaša
kemikalije, ki jih je nemogoče od¬
straniti.

5 - IZGUBE NA POTI

Zapleten sistem dovoda vode

mnogokrat ni vodotesen. Izgubi
se približno petina vode, ki od¬
teče skozi počene cevi in slabo
zatesnjene spoje.

6 - IZPLAKE S SMETIŠČ

V gospodinjskih odpadkih, ki
jih zakopavajo na smetiščih, so
topne kemikalije, ki onesnažu¬
jejo bližnji vodni sistem, ko odte¬
kajo skozi prepustno zemljišče.

7 - ŽEJNO GOSPODINJ¬
STVO

Doma porabimo od 10 do 40
odstotkov vse očiščene vode. Iz¬
jemno majhen del te vode pora¬
bimo za svoje biološke potrebe,
ostanek pa porabimo za domača
dela in pranje.

8 - KEMIJSKE ODPLAKE

Vzrok za večino onesnaževa¬
nja iz mestne kanalizacije je ne¬
odgovorno spuščanje snovi, kot
je avtomobilsko olje ali kemijska
topila. Mnoge snovi so za ribe
strupene.

9 - DOMAČI ODPADKI

Voda zapušča naše domove

onesnažena s kemijskimi in or¬
ganskimi odpadki. Malo in
močno umazana voda se me¬
šata, zato jo morajo poslati v či¬
stilne naprave. ,

10 - URBANO ONESNAŽE¬
VANJE

Na drugi strani močno pozida¬
nega področja je reka polna
smeti in raztopljenih kemikalij, ki
krepko redčijo naravne prebi¬
valce vedno bolj onesnažene
vode.

11 - ONESNAŽEVANJE DO¬
MAČIH KEMIKALIJ

Domovi so polni kemikalij, ki
jih uporabljamo za pranje in zati¬
ranje »klic«. Te pogosto uporab¬
ljamo v prevelikih količinah, kar
ima za vodo uničujoče posle¬
dice.

TIM X  • oktober 1900 • 7$

EKOLOGIJA

Kaj se dogaja z odpadno vodo

1 - ZDRAVILA V REČNI VODI
Mnoga zdravila se izločijo

s sečem in se znajdejo v rekah.
Hormoni, ki jih uporabljajo za
preprečevanje nosečnosti, so
v nekaterih mestnih rekah že
v določljivih koncentracijah. Če
se znajdejo v pitni vodi, se lahko
pojavi zmanjšana plodnost.

2 - VODA BREZ KISIKA
Odpadki v vodi pri razpadu

v onesnaženi reki porabljajo ki¬
sik. Zmanjšanje kisika je lahko
tako veliko, da ribe ne preživijo.
V nekatere mestne reke vpiha¬
vajo kisik, da ohranijo ribe pri
življenju.

3 - NAZAJ V REKO

Po čiščenju se kanalizacija
vrača v naravno kroženje vode in
prinaša nove količine kemikalij
v že tako onesnažene reke.

4 - ČIŠČENJE PLAVAJOČIH
ODPADKOV

Organske snovi v kanalizaciji
se na čistilni postaji biološko raz¬
gradijo. Ta proces, pri katerem
sodelujejo bakterije, lahko preki¬
nejo antibiotiki, belila in druge
običajne hišne kemikalije.

5 - KANALIZACIJSKI BAZEN
Kjer kanalizacijskega blata ne

uporabljajo na zemlji ali ga ne
spuščajo v morje, ga spustijo
v globoke »bazene«, odkoder
pronica v okoliško zemljo.

6 - ONESNAŽEVANJE SE NA¬
DALJUJE

Zaradi zaporednega črpanja
rečne vode količina »uporab¬
ljene«. vode raste. Če živite nizko
ob toku reke, je vašo vodo go¬
tovo že rabilo precej ljudi, preden
priteče iz vaše pipe.

7 - ONESNAŽENO BLATO
Teoretično je blato iz čistilnih
postaj odličen vir cenenega gno¬
jila. Vendar pa lahko postane za¬
radi industrijskih in domačih od¬
padkov nevarna snov.

8 - IZLIVI, NAPOLNJENI Z OD¬
PLAKAMI

Ko reka priteče v morje, se
plavajoči odpadki razpršijo po
obali. Z njimi se onesnaži pred¬
vsem obalno blato.

9 - OBALE, PREPOJENE S KA¬
NALIZACIJO

Večina obale ob najbolj nase¬
ljenih krajih je onesnažena za¬
radi odplak. V kapljici morske
vode je lahko nekaj milijonov
bakterij iz človeškega prebav¬
nega trakta.

10 - IZPUŠČANJE V MORJE
V nekaterih deželah naložijo
blato iz čistilnih naprav na ladje
in ga stresejo v globoko morje.
Kemikalije iz blata se pojavijo
v morski prehranjevalni verigi.

11 - CIKLUS SE ZNOVA ZAČE¬
NJA

Ko se čista vodna para dvigne
v zrak, na pot, da zopet postane
dež, se znova začne človekov
ciklus onesnaževanja.

12 - ONESNAŽEVANJE SE
VRAČA NA KOPNO
Mnoge morske živali se hra¬
nijo z delci, ki lebdijo v morju.
Med njimi so tudi snovi, ki tečejo
po naših rekah. Te se znajdejo
na naših krožnikih v ribah in
školjkah.

Onesnaževanje vode se začne doma

Onesnaževalci vode niso le to¬
varne, ki jih vodi želja po do¬
bičku. Vsakdo od nas je do neke
mere odgovoren za drugo plat
onesnaževanja vode, z brez¬
skrbno uporabo detergentov, be¬
lil, čistilnih praškov in drugih go¬
spodinjskih proizvodov.

1 - PRALNI STROJ

Mnogi pralni praški vsebujejo
fosfate, ki onesnažujejo, nekateri
pa se močno penijo, čeprav so ta
problem že rešili. Bistvena je
zmerna uporaba.

2-VRT

Vrtne kemikalije vstopajo
v kroženje vode z izpiranjem
v bazene in tokove. Herbicidi in
pesticidi (snovi za uničevanje
plevela in škodljivcev) uničujejo
vodno življenje, zaradi gnojil pa
vodne rastine nekontrolirano ra¬
stejo.

3 - ZUNANJI JAŠEK

To je mesto, kjer pride do naj¬
večjega onesnaževanja vode.
Izlivanje kemikalij na tej mestu
vodi naravnost v kroženje vode.

4 - POMIVALNO KORITO
Tekoči detergenti so močan vir

onesnaževanja s fosfati. Čistilni
praški vsebujejo belila, ki so stru¬
pena za bakterije, ki razkrajajo
odpadke.

5 - STRANIŠČE

Kemikalije, ki jih najpogosteje
izpiramo v stranišče, so belila in
»osvežilci« vode na osnovi naf-
talenov. Oboji so strupeni za po¬
stopek čiščenja vode.

6 - KOPALNA KAD IN TUŠ
Toaletno milo je ponavadi ne¬
nevarno za vodo, ker je sestav¬
ljeno v glavnem iz rastlinskih olj,
v šamponu pa je mnogo fosfa¬
tov, ki povzročajo evtrofikacijo
vode.

7 - AVTOMOBIL
Avtomobilski šamponi, polirna

sredstva in motorno olje so po-

7  tencialno nevarne snovi za živ¬
ljenje v rekah. Spiranje v jašek je
najbolj zanesljiv način, da napra-

8 vimo največ škode.

8 - POMIVALNI STROJ
Pomivalni praški so zelo ba¬
zični, nevarni zdravju, v visokih
koncentracijah pa so strupeni za
bakterije v čistilnih napravah.

76 • TIM 2 • oktober 1090

NA KRATKO

Bojan Rambaher

NAVOJI II
SPOJNI DELI

V prejšnji številki smo omenili, da je
iznajdba navoja in vijaka omogočila kon¬
struiranje in sestavljanje bolj zapletenih
naprav, sestavljenih iz posameznih se¬
stavnih enot in celot ob uporabi spojnih
delov. Sprva so bili konstruktorji zado¬
voljni že zgolj z možnostjo montaže, kajti
do tistih časov so bili stroji praktično
nedeljivi. Vsaka zamenjava pokvarjenih
in poškodovanih delov je bila zelo zaple¬
teno opravilo. Tudi zaradi teh težav so
inženirji spojne dele in materiale počasi
izpopolnjevali.

Tehniki so se lotevali teh problemov
z dveh plati - z materialne in montažne.
2 nastankom in razvojem avtomobilske
in letalske industrije so bile prednje po¬
stavljene vedno večje in težje zahteve,
še posebej glede trdnosti in odpornosti
proti obrabi. Pri sestavljanju avtomobilov
in letal samo vijaki in matice niso več
zadostovali. Tisti vijaki pa, ki so jih upo¬
rabljali, skoraj niso smeli biti izdelani iz
navadnega univerzalnega jekla za vi¬
jake, kar je material z vlečno trdnostjo do
500 MPa (okoli 50 kg/mm 2 ). Za bolj trdne
spoje so potrebovali tudi spojne materi¬
ale s trdnostjo 800, 1000, nazadnje pa
tudi že 1200 MPa. Izdelavo takšnih de¬
lov so omogočila nova oplemenitena je¬
kla z raznimi dodatki (legurne prvine). Ti
dodatki so bili krom, mangan, titan, va-
nadijum, bor in druge plemenite kovine,
ki so vse po vrsti, a vsaka na svoj način
uspešno oplemenitile uporabljeno jeklo.

Takšne vijake in matice izdelujejo, iz
neoplemenenega jekla. Za osnovni ma¬
terial namreč uporabljajo jeklo s trd¬
nostjo samo 500 MPa. Šele po oblikova¬
nju (po izstružitvi ali valjanju navoja) vi¬
jake in matice oplemenitijp, s temi po¬
stopki pa tudi pridobijo zahtevano visoko
trdnost. Seveda se na ta način izdelani
vijaki in matice pocenijo v primerjavi s ti¬
stimi, ki bi morali biti zaradi še bolj speci¬
alnih potreb izdelani samo iz oplemeni¬
tenih materialov. Zanimivo je, da to¬
plotna obdelava poteka v inertni atmos¬
feri brez pristopa zraka, da ne bi prišlo
do reakcije površine, s tem pa tudi do
znižanja nosilnosti navoja.

O vijakih in maticah pravzaprav lahko
povemo mnogo zanimivega. Tako mo¬
ramo na primer za pomemben, dina¬
mično napet spoj obvezno uporabiti
oplemeniten visokovzdržljiv vijak, hkrati
pa ni potrebno, da bi imela matica enako

trdnost. Pri zavijanju se namreč matica
po obliki prilagodi vijaku in tako ustvari
trden spoj. V praksi to pomeni, da na
primer ob vijaku 8G (trdnost 800 MPa)
lahko uporabimo matico 5S (trdnost
500 MPa). Praksa je celo pokazala, da
v podobnem primeru večinoma prej
pride do zloma vijaka kot pa do uničenja
matice.

O tem se lahko prepričate tudi sami.
V primež vpnite vijak s trdnostjo 8G,
nasadite nanj podložko in zavijte nanj
matico s trdnostjo 5S. Matico nenehno
zategujte, če pa boste na koncu upora¬
bili silo, boste ugotovili, da se bo nazad¬
nje pretrgal vijak. Zato morajo konstruk¬
torji za posamezne spoje predpisati tako
imenovane napenjalne oziroma nape¬
tostne momente, kar je pravzaprav sila,
ki je potrebna za pravilno zategnitev
spoja. Ti momenti so ponavadi vloženi
v spomin mehaničnih zategovalnih na¬
prav. Na tak način lahko zagotovimo op¬
timalne spoje.

S tem smo prišli do drugega pro¬
blema, na katerega so naleteli konstruk¬
torji, namreč do problema poenostavitve
montaže. Še niti ne pred dvajsetimi leti
so razstavljiv spoj montirali tako, da so
na vijak namestili prožno podložko, nato
klasično ploščato podložko, vijak pa so
nato zavili do površine materiala, ali pa
so ga z druge strani zavarovali z matico.
Sami lahko presodite, da je bil postopek
dokaj dolg. Konstruktorji so zato po dol¬
gih raziskavah izpustili iz elementov
spoja prožno podložko, to je vzmetni del,
ki je s svojo prednapetostjo zagotavljal
trdnost spoja pri dinamični napetosti in je
preprečeval, da bi se matica ali vijak
sprostila.

Seveda strokovnjaki prožne podložke
niso opustili brez tehtnega razloga. To
jim je namreč omogočila iznajdba samo-
reznih matic. Te imajo v zgornjem delu
vtisnjen poliamidni vložek, v katerega pri
montaži vijak vreže svoj navoj. Odvečni
poliamid vijak pri tem iztisne iz matice,
hkrati pa tudi v notranjost spoja. Poli¬
amidni vložek ima tako dovršen zavorni
učinek, tako da popolnoma nadomesti
klasično prožno podložko, hkrati pa do¬
kaj poenostavi montažo. Ob vsem tem
pa poliamidni vložek še dodatno prepre¬
čuje, da bi v spoj prišla nesnaga (pri
avtomobilih na primer sol s cestišča), kar
zelo podaljšuje življenjsko dobo delov,

olajša demontažo in hkrati omogoča po¬
novno uporabo matice.

Sicer pa lahko poenostavimo montažo
tudi pri uporabi navadnih ploščatih pod-
ložk. To je omogočila metoda valjanih
navojev, s katero smo vas seznanili zad¬
njič. Konstruktorji so se namreč domislili,
da bi na steblo vijaka nataknili podložko
še pred valjanjem navoja. Ker ima steblo
manjši premer kot navoj, postane pod-
ložka po valjanju navoja nedeljiv se¬
stavni del kompleta.

Mnogi izmed vas boste morda pomi¬
slili, da pod pojmom spojni materiali mi¬
slimo samo na vijake, matice in pod¬
ložke. Zraven njih namreč obstaja še
množica drugih spojnih delov, ki pogosto
tvorijo komplet za kompletom. Tako so
na primer razni navojni vložki stisnjeni
v pločevinaste sestavne dele, ki jih pri
montaži npr. stisnemo v vrata avtomo¬
bila in tvorijo nadaljnji spojni del. Zadnje
čase v te namene pogosto uporabljajo
navojne vložke iz plastike in nove, izbolj¬
šane zakovice.

Nekateri boste morda ugovarjali, češ,
kaj je pa lahko pri zakovicah novega in
zanimivega, saj dobro vemo, da jih upo¬
rabljamo za spajanje dveh ali več delov,
povrh pa je spoj še nedeljiv. To je res,
zakovice še nadalje uporabljajo v ta na¬
men, vendar so inženirji izdelali tudi spe¬
cialne zakovice z izdolbino, v kateri je
vrezan navoj, tako da po kovičenju prav¬
zaprav dobimo zelo uporaben spoj z ma¬
tico.

Pri tem pa še nismo povedali ničesar
o letalskih zakovicah. Čeprav v letalski
industriji vedno pogosteje uporabljajo
lepljene dele, imajo zakovice v njej svoje
nezamenljivo mesto. Pri tem morajo iz¬
polnjevati zelo zahtevne pogoje in na¬
loge. Imeti morajo enako trdnost kot
okolni material (na primer super aluminij
D 16T), pri tem pa mora biti seveda
zagotovljena tudi možnost kakovost¬
nega kovičenja. Pri teh zahtevah so kon¬
struktorjem pomagali metalurgi, ki so iz¬
boljšali trdnost aluminijastih zlitin in pri
tem uporabili naslednjo metodo: kovice
pred dokončno obdelavo ogrejejo na za-
željeno trdnostno temperaturo in jih takoj
nato uporabijo pri montaži. Morda ne bi
smeli reči takoj nato, kajti nekoliko se le
morajo ohladiti, saj se trdnostna tempe¬
ratura (temperatura, na kateri material
dobi svoje trdnostne lastnosti) giblje
okoli 200 °C. Del trupa ali krila tako spo¬
jijo s kovicami, v katerih še naprej poteka
proces utrjevanja, tako da čez nekaj ur
dosežejo enako trdnost kakor okolni ma¬
terial.

Prav tako zanimive so kovice, ki jih
uporabljajo za enostransko kovičenje na
nedostopnih mestih. Če ste kdaj sami

TIM * • oktober 1**0 • 77

poskusili kaj zakovičiti, potem veste, da
morate glavico podložiti z ustrezno obli¬
kovanim trdim predmetom, nato pa s po¬
močjo šablone in dobrega udarca kla¬
diva oblikujete nasproti ležečo glavo ko¬
vice. Pri uporabi enostranskih kovic se

takšnemu zapletenemu postopku izog¬
nemo. Imajo obliko aluminijaste cevke,
katere notranji konec je oblikovan v krog.
Skozi vso kovico sega jekleni žebljiček.
Žebljiček napnemo s posebno napravo
oziroma pištolo za kovičenje, nato pa

kovico s prostim koncem potisnemo
v odprtino. Pištola s silo udari na žeblji¬
ček, pri čemer se oblikuje drugi konec
kovice. Ker je žebljiček na določenem
mestu namenoma oslabljen, se pretrga,
tako da v spoju ostane samo kovica.

78 • TIM * • oktober 1990

Mačk Reynolds Prevedel Žiga Leskovšek

NADČLOVEK

Molly je prinesla glavno jed, prilogo in
pribor in vse to brez hrupa in odvečnih
besed položila predme. Bil sem star gost
in ena od stvari, ki sem jih pri Molly
najbolj cenil, je bilo to, da si z menoj ni
dala veliko opraviti.

Običajno sem semkaj hodil obedovat
potem, ko se je gneča nekoliko polegla,
tokrat pa sem bil zgoden in restavracija
jo bila polna. Bilo je samo vprašanje
časa, kdaj bo kdo prisedel za mojo mizo.

»Je tukaj prosto?« Nisem se ozrl, ko
mi je postavil vprašanje. Glas je imel
Wsok, skoraj vreščav, čeprav ga je sku¬
šal obvladovati.

Obesil je svojo palico, dežnik ali kar¬
koli je pač že imel, na naslonjalo stola,
nerodno položil klobuk podenj in se
Povzpel nanj. Nato je vzel jedilni list, kije
ležal med paradižnikovo omako in pr¬
tički.

»Nič primernega ni za kosilo,« je
končno zamomljal.

»Sadni kolač je danes zelo dober,«
sem dejal.

Molly je pristopila k mizi in naročil je:

»Gospodična, prinesite mi švicarski
zrezek, grah, pečen krompirček. Za po¬
sladek se bom odločil kasneje.«

»Boste kavo?«

»Mleko.«

Ne vem odkod se mi je porodila ideja,
da oseba, ki mi je sedela nasproti, sploh
ni pritlikavec. Ne pritlikavec ali škrat, am¬
pak otrok, ki se pretvarja, da je odrasel in
mu to tudi zelo dobro uspeva. Kot pra¬
vim, ne vem, kaj me je napeljalo na to,
morda pa sem za take stvari le bolj dov¬
zeten kot drugi.

Toda, karkoli je to že bilo, on se je
tega zavedel skoraj isti hip kot jaz.

To pomeni, da je vedel, da sem ga
spregledal, kar me je nekoliko preplašilo.
^se skupaj je bilo tako groteskno
- otrok, niti ne najstnik, pa se zaradi vrag
ga vedi kakšnega razloga pretvarja, da
je odrasel, pa čeprav zaostale rasti.

»Tako,« je dejal z vreščavim glasom,
ki je bil bolj podoben sikanju. » Tako...«

Kako naj bi opisal ta hladen glas. Glas
otroka... toda, ne otroka. Prav gotovo
ne otroka, kakršne poznamo.

Segel sem po sladkor, ki je bil kot
vedno zraven soli, popra in kozarca
z gorčico ob robu mize. Zelo pazljivo
sem vzel eno žličko sladkorja, ne da bi
ga pogledal. Kot sem dejal, sem bil ne¬
koliko prestrašen.

»Torej me je neko neumno človeško
bitje končno spregledalo,«je tiho dejal.

Imenoval me je človeško bitje. Imel je
otroški glas, toda njegove besede so se
globoko zažrle vame.

»Ah, torej te to preseneča, radovedni
prijateljček. Čudiš se, mar ne?« Občutil
sem posmeh in v njegovem glasu je bil
tudi zaničevalen prizvok.

Odkašljal sem se in skušal sem prikriti
svojo zmedo tako, da sem srknil požirek
kave.

»Ne vem, na kaj mislite... gospod.«
Zahahljal se je in posnemaje dejal:

»Neee veeem na kkaj mmislite... go¬
spod. « Nato je spregovoril grozeče, ven¬
dar ni povišal glasu. »Zakaj si pa okleval,
preden si dodal besedo »gospod«? No,
zakaj?« Ni čakal na moj odgovor. »Ti
bom kar jaz povedal. Odkril si, da nisem
toliko star kot se delam .«

Od besa ga je kar razganjalo in bal
sem se ga, ne glede na njegovo majh¬
nost in ne glede na to, da sva bila na
javnem kraju. Zakaj, tega nisem vedel.
Čutil sem, čeprav se je zdelo nemogoče,
da me lahko uniči, če bi se mu le zaho¬
telo.

Nekako sem odložil skodelico na krož¬
nik, obraz pa sem še vedno obračal
stran.

»Prestrašen si,« je ponovno bevsknil.
»Prepoznal si svojega gospodarja, če¬
prav si še vedno  v dvomih.«

»Svojega gospodarja?« sem rekel. Le
kaj neki si domišlja...

»Svojega gospodarja,« je ponovil.
»Gospodarja človeštva. Predstavnika
nove rase. Super rase. Nadčloveka, če
že hočeš. On je tukaj, ti vohljajoči prija¬
teljček, in ne ti in ne tvoje neumno, na¬
rodnostno razdeljeno, rasno razdeljeno,
razredno razdeljeno, versko razdeljeno
človeštvo, se mu ne bo moglo nikoli
upreti.«

To sem bolj težko prebavil. Prišel sem
v svojo priljubljeno restavracijo obedo¬
vat. Dan se je začel povsem običajno in
pričakoval sem, da'se bo tako tudi kon¬
čal. V zadnjih nekaj minutah pa mi je
nekajkrat tako vzelo sapo, da sem čutil,
da sem zapadel v šok.

»Oh, da se lahko zgodi kaj'takega, so
predvideli že pred časi,« je nadaljeval.
Očitno je rade volje pograbil priložnost,
da mi vse pojasni in da se ob tem škodo¬
željno naslaja. »Možnost, da se razvijejo
mutacije, ki bodo povzročile razvoj super
rase, super človeštva, nadčloveka, ki bo
toliko nad človekom, kot je človek nad
opico.«

»Kako... kaj...«

Prekinil me je.

»Le kakšna razlika je v tem, če bi bila
pri tem odločilna atomska bomba, labo¬
ratorijski poskusi ali pa težaven, vendar
nenehen naravni razvoj. Ostaja dejstvo,
da nas je že precejšnje število in da bo
človeštvo  v nekaj letih, ko bomo popol¬
noma razvili svoje sposobnosti, izvedelo
za nas. Ah, in kako bo izvedelo!«

Že precej prej mi je postalo tesno pri
srcu. Zdaj se mi je spreminjalo v kepo
ledu.

»Zakaj?« sem zajecljal. »Zakaj mi to
pripovedujete? Prav gotovo se ne bi pre¬
oblekli, če ne bi želeli, da to ostane
skrivnost.«

Posmehljivo se je zasmejal. Bil je še
tako nezrel, pa naj je pripadal super rasi
ali ne.

»Zato, ker je popolnoma vseeno,« je
zašepetal. »Popolnoma vseeno. Čez de¬
set minut se tega razgovora sploh ne
boš spomnil. Hipnoza, moj neumni homo
sapiens, je lahko prava umetnost, če jo
uporabljaš na nižjih vrstah.«

Njegov glas je postal trd in neizpro¬
sen. »Poglej mi v oči!« je ukazal.

Nisem se mogel upreti. Počasi sem
obrnil svoj obraz k njemu. Začutil sem,
kako so se njegove oči zavrtale  v moje
oči.

»Vse boš pozabili Pozabil boš ves
razgovor, celotno doživetje!« je ukazal.

'Vstal je, si vzel dovolj časa, da si je
popravil obleko in odšel.

Molly je prišla nekoliko kasneje.
»Živjo,« je rekla. »Mali pritlikavec je
pravkar odšel. Prav zares daje dobro
napitnino.«

»To si lahko kar predstavljam,« sem
odvrnil. Še vedno sem bil pretresen.
»Gotovo ima izdaten vir dohodkov.«

»Oh, torej ste se z njim pogovarjali,«
je dejala Molly in med pospravljanjem
nadaljevala razgovor.

»Da,« sem ji pritrdil. »Kar dobro sva
se pogovorila.« V mislih pa sem dodal:
Kot posledica tega pa je to, da moram
opraviti še nekaj stvari.

Vstal sem in segel po klobuk in palico,
ki je visela na običajnem kavlju in razmi¬
šljal.

Prav mogoče je, da ima človek več
možnosti, kot si ti skriti sovražniki sploh
predstavljajo. Lahko je, da imajo miselne
moči, ki so daleč nad nami, videti pa je
tudi, da jim manjka prijaznejših lastnosti.
Toda ta pritlikavec le ni bil tako prebri-
sarf, kot si je domišljal. Lahko je, da ima
hipnotične moči, ki presegajo naše razu¬
mevanje, vendar mu to ni prav nič poma¬
galo, da ne bi zagrešil zelo neumne na¬
pake.

Tega namreč, da sem slep, pritlikavec
sploh ni opazil.

TIM Z • oktober IW • 79

TIMOVI OGLASI

MESTNA ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO

LJUBLJANA

MLADINSKI TEHNIČNI CENTER
RAZPISUJE

v šolskem letu 1990/91 za učence ljubljanskih osnovnih šol naslednje tečaje s področja tehnične kulture:

90-urni začetni in nadaljevalni tečaj letalskega, brodarskega in raketnega modelarstva za učence od 5.-8.
razreda osnovne šole. Cena tečaja je 900,00 din. Plačljivo v 2 obrokih.

60-urni tečaj osnov modelarstva za učence od 3. do 4. razreda osnovne šole. Cena tečaja je 600,00 din.
60-urni začetni tečaj avtomodelarstva za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole. Cena tečaja je 600,00
din.

30-urni tečaj robotike za učence 7. in 8. razreda - pogoj je znanje programskega jezika BASIC. Cena tečaja
je 600,00 din.

30-urni začetni in nadaljevalni tečaj iz računalništva od 5. do 8. razreda. Programski jezik BASIC-PASCAL.
Cena tečaja je 500,00 din.

30-urni FOTO tečaj za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole. Cena tečaja je 400,00 din.

50-urni tečaj iz radioamaterstva za operaterja C razreda, za učence od 6. do 8. razreda osnovne šole. Tečaj
bo v RADIOKLUBU LJUBLJANA, Drenikova 32, dvakrat tedensko. Cena tečaja je 500,00 din.

Vsi tečaji se bodo pričeli oktobra (urnik bodo tečajniki dobili naknadno) v prostorih MLADINSKEGA
TEHNIČNEGA CENTRA na Kersnikovi 4, Rimski 13 in v Mostah, Ob Ljubljanici 37a.

Vpisovanje bo potekalo vsak delovni dan (razen petka) od 10. do 28. septembra 1990 v prostorih MZOTK,
Komenskega 7, soba 3, od 12. do 16. ure, ob sredah do 17. ure.

Zamudniki se lahko prijavijo naknadno pri mentorjih posameznih tečajev.

Informacije dobite vsak delavnik po telefonu 311-940

TIMOVI

OGLASI

EVROPA STUDIO vam ponuja
najnovešo disko, rock in he-
avy metal glasbo po ugodnih
cenah. Prve naročnike čakajo
popusti.

Boštjan Horvat
M. Pijade 50
62000 Maribor
Tel. (062) 302-062

UGODNO prodam maketo že¬
leznice (220 xm x 130 cm). Pro¬
dam tudi DV jadralno letalo
ASTERIX (190cm), DV jahto in
jadrnico Phantom Mark II.
Primož Dolenc
Zlatek 53/A
61117 Ljubljana
Tel. (061) 558-286 po 13. uri

TIM

Rsvt|a za tehnično In mntfvsno dsfsvnost mladina

KUPONo

PRODAM 4-kanalni light-
show, nekaj barvnih reflektor
žarnic, ojačevalnik 10 W, za ti¬
ste, ki bi želeli sami izdelati
stensko ali namizno uro pa
ugodno prodam mehanizme in
kazalce (ura je na 1 V baterijo).
Za spisek in ceno pošljite
znamko.

Feliks Špes
Trg 41

62391 Prevalje

C-64 - ponujava vam novejše
in starejše igre za C-64.

Rok Jeršinovič
Rozmanova 20
66250 Ilirska Bistrica
Gorazd Brne
Vrbovo 4/a
66250 Ilirska Bistrica

MODELARJI pozor! Kom¬
pletno napravo za daljinsko
vodenje ROBBE PROMARS
FMSS 40 MHz, sprejemnike
FMS, servomotorje RS 200,
elektroregulator Spedmax
X 18 A, DV elektroavtomodel
SUPERHERO PROTO, original
ASW 22 trup, eksplozijski mo¬
tor OS MAX 35, superstarter
12 V, polnilec Multilader 4,
akumulatorje Sanyo ter gorivo
Titansuper G 12, ugodno pro¬
dam.

Uroš Marter
Spodnji Rudnik I/25
61000 Ljubljana
Tel. (061) 224-979

PRODAM lokomotive, vagone,
kretnice in signale za želez¬
nico HO (po polovični ceni).
Franc Lekše
Prešernova 47
61410 Zagorje ob Savi
Tel. (0601) 62-462 od 18.-20.
ure.

PROGRAME za Commodore
C 64, +4: kemija za 7. razred
(komplet 11 programov), reše¬
vanje kvadratne enačbe,
športna napoved (lahko tudi
posamezno) in veliko iger pro¬
dam.

Sebastijan
Tel. (062) 610-592

PRODAM DV napravo WEBRA
(4-kanalni oddajnik, sprejem¬
niki, akumulatorji in dva ser-
vomotorja), jadralno letalo Q.
B. (180 cm), motorček 1,5 cm 3
in originalen likalnik za folijo.
Vse zelo ugodno.

Miha Kunter
Letonijeva 8
62000 Maribor
Tel. (062) 36-979

PRODAM nekaj brezhibnih in¬
tegriranih vezij L 200 za verti¬
kalno montažo.

Klemen Bučar

Adamičeva 19

61290 Grosuplje

Tel. (061) 772-405 od 20-21.

ure

PRODAM (skoraj nov) tele¬
skop KONUS po ugodni ceni.
Erik Stojanovič
Kvedrova 1
66000 Koper
Tel. (066) 33-807

Rešitev slikovne
križanke iz prve
številke:

Vodoravno: vbodna

žaga, Robanov kot, uragan,
avra, notar, silak, ID, ta,
osarij, vosi, krt, Ema, eden,
Ito, Lap, red, rasa, ko, zne¬
sek, TV, Sn, admiral, trik, Ir,
Ba, abonma, Noni, bar, an¬
tracit, zor, Irena, Arni, unija,
pas, Raka, Amerika, Ate,
komisar.

Knjižne nagrade bodo
prejeli naslednji izžre¬
banci:

ROK REBARŠEK
Padežnikova 4
62000 MARIBOR

ROK REPANŠEK
Meninska 5
61240 KAMNIK

BORIS BIZJAK
Tupaliče 33
64205 PREDDVOR

SO • TIM * • oktober 1900

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA

TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE ZA MLADINO

: E.S1
I go!

! ra v* c - ot  <

a  M » JS :

'f 1

i ^ « e n « ;

>5^

> •£; 1

iši

O. d) N

it-is

S:|il

Z c C C

q <u o
- 3  c
Jcjji

lil.,

c  D O O
3 C C
-2Z « —"D
O 2
"D N -D >

L Ol ' OJ '  O) I
■C -Z O C S -SZ •'

* O.

Z J

> -Q

O)

O g
5  «■
of

o- .E
Z 3

o -
s 3

c* c
I- *

6 — g .

*3i .n «

_ ^ OD—
'C N o Jz

.? > C o

i_ O — u
•& F Ot :=*

— o £ <u
gx SP5
2  > c."

OD O ra  'r
(1) C 'C
in (D (D
O. O £ -SZ

2 <0 ■ — £ ; —S=

'5.5'E 2 o-c

o =o .2  "> «
o! .*!

to OD'3 ‘F <U

-> ” ot  C-g

j >«-i gp-=

c o N  cD o 2

ra - ^ Q- to

rt ._

c o

»g

ij e
- s x:

® N  o

| Š-š
S £  o

*- ra

O N :;

_N ra o .—

£ S O

Š.2.Č .»O^.S.^1

,IL,’oD S OD ^ N ra ,

O o-F-2 '

a; c

— o.-- v ^  o E <u 1

■gž-S-S

-£ <ii •— -n r

: -sz -O C ._:

> n .— *S cD C OD t
O.Et;.-  O C ' n u

c o cd  m « ° c

V) ></J c  qO-£> <U

.9. cl.9.-— 2 °°-E

ra c 'E.- o od_^ •-

> to -o ■£ q-. rr N tc  c
O o 2 i5 'F hn
c/3 _q ki S

5oO « £

o E

p

0-0

C OJ OJ o O
— U 13T r-

«o»«o

■o y - e

»> c 3  c °

n! "O to >u  t

ž  2  N 1  s

03 ^ _ tO

oo2 c F, c

c 2 o ^ .E

<u 3 t- i-

>U .3 ‘d > to

to o. n  -g

m  " 0) ’t/>

c cu

! r*. to

.£.«I E?=S

'aT c E “ -
-9 ti ra' ra aj

3! .2 E E13 .E C

to -§ •£

5P o d  .E to

!■§£•= S?

a; •

c" : 2.

j ra^ 2
-c 9 o
c  O rt-S
ED c«

uu -

o 1/1  ^ C ra

O O 3 > C 2

> c

c o o

5j -SZ -Q

o 2-5

to > to E

E«E>oS

•§•£ »O^«
O-i 2 oj  *- o

C-rTJ C C_

> u .E cu _

.SS i; 5 -išJ

- :=r>N

_»^2
.9>C “tfj > ‘4= -*

sfgj^

,_>2o>o

(O (O (O h (O 4)

> -O C To C -D

> -C :

-3 CU
ra n  r
TJ 9- — ,

2 — >
c _sz to _E

cu

, O to

_2 — _Q c

cu u oc 2 -o 2

^ C O 7* CO C

CO <U o. N '

to ,

w> _

N to

ir C i/i := ' r\  >to

.9 o o 00  > 03
i^>«N C
U V ^  C ,

§•«« “is

to ^ C1J O ._

c CU (U 3 N

Il a i£

g-g £ 8 s c

N  i " -i .§ O

to o E a>
c cl-Q  •= .9—
> o c  to •
o w  2 c U}

I|i=.SLc
0  N-Si £3

O cš

TJ

CU


CU ■

-p, tu *-<

S r c (O
■£  C - oo<o\Si
5 5 c a;

cu ~ O to -sz

C—' Jr > -D </)

CU Q-:=- O -sz S

— O to Q-_9 P

£ (O >co o ^

3 JO 03 C OJ

M <u •- C £

— >U CU .E o

r ra O J; h +j

._ C “O to to O

o ° > |

o c  >

OD.—  O i_
N  J- -E 3

;il^l

1*1  Sl

OD SZ >  n
O to to ^
cu c _ "5

Jr .E > <T<
> — & TD

&£■§ E

lici

f3

Jž .o « 2

^ ^ o

CO -O -

Z O

OOSZ

•--o

;  P >N

: rt o

CU

z C V

" E  i E
c o

C v —'■

zz <u ■

— E .
O cu 3
I- N

i ^ >

cu CO

:ir\Si, a)

E c 3 tri uz .

LU

Z

LU

>

O

tn

<

CQ

>N

O

<

N

<

SZ

>tn

Z

I

LU

I-

H • TIM 1 • oktober IM« TIM X  • oktober 1990 • 59

CD

1

CD

M

LJU

er

UJ

oc

X

s

N

■

<0

■ ■■■%

E

0 )

N

■ mmm

S

o

O

o.

■ mmm

m

■ mmm

k.

<D

E

<

o

13

*D

1E

c/)

JZ

ZS

0

O

_c

>

c

03

O.

E

o

o

0 )

c

03

N

0

>

Q_

O

C

03

>

03

E

X

H

0

E

•č ©

o

03

LU

03

O

O

JZ

C

1_

o

rt ec

eo "cš ©

3 S

03

O

© Z

03 0

-g*

N

C
O
03
O
O X
>>

03

3  ^

o §

X ~
LU O
X ©>

O
0 T 3
"O £3
0

CL 0
"O C
O ^

Z 3  O

.rz, ■+—<

c o

2  E

o

D).

O O

Q -č'
ec g-
'c -2

Q_ <0

o

05 w

. CL

o o

•S _it

o ®

03  r;

J*

0

0

0

0

0

0

2 ^

0

k_

0

Zč

0

‘c

0

Q-

O

4 —>
0
O
>
■O

(D -®
CO
LU
_J
X
O
X
LU
X
UJ
X

X
te

S

o

(0  (!)
c (0

0) .ec

to (—

S (0
„ o

0 ) -C

=

JD (C
0  T 3

>5  ©
~ >0

■o g
C 0

p

(D 'C
- J  0 )
.©To
co

o. c

II

m n*

O) 05
13  O
c

Q 0

. 13

E c

0

>N .J. j=

ala

N OlTI

> N 2

c .O o

- 2 ,.® tu
C D =7
CT> N j -J=
0 0 >0
-Jt >

S. 8 .- 2 .
Sef
- _ 0
« -2  M

■C ® 0

^ T 3  to

to E jr

c o ®

. 2 , 'čT co

> 2  o
2  §.£§

g » .

a  £  E
0^-0
c  m c

>hJ  g ;čo

0 )

^ tl)

cc B

i_ ■—
k-

“ O.

o
o ©
'to

d)

cc 2
o g

CL E

Z 5

>0 ^ .O

0  'C
0

>  0
0  :—

E C

0  1 =

JZ

O .0

0  0
E

0  0
0  C

«-s

CC o
D) >

C ec

-o N

ce r-

co E
E ©
o to

-* 05
O

o d
E

O

CL

>0

> •

0  .

§0

x O

O

_ Bč

s >

> >N

0  O

*c N

CL =3
O -C
>

0

J 3  ^
— 0 O
CL

>0 03 —

>£f

0 o -E
oci 'e

1  R

tj  ° 'E
co CD .E
c o >

o -* ^
sc - o
_ >0  to

0  *0  rrt

Is”

O
0

>
O
CL

0

JZ

0
T 3
O
>

0

O

>

0

w_

■e—'

0

ro

v_

o

c

>0

0

0

0

O

0

E

E

CM

OJ

h-

h-

CQ

LU

c

o o

E ^

0  LU
c

.b c

ro 2
^ 0

0  0

S 52

Te X
c <

d) -c
;_ <
O LU
O *

E Z

.a g 2

a. f m

O)

te

O CO
JC O

© -g

CL.N

TJ T “

d) «
o g

itd

2  -§
to ■ ■

o .5

2 Te

5 o
S

_CC _
en c

rt >

(C o
c c

o CO

CD O

-® E

■§ S

c\j

c\i

S. ®

P o

k_ 0

0  N

li

5- to

>U  C

d) o

> CL

S 0

0

XI

O

0

LU

Z

O

>«

'0
k_
0
4 —>
0

0

E

03 -

m

0 en o

K««

^ JZ - •

. . 0

8  £

1  j=

c  .2,:=,

CC >0 >0
C te d)

■c > >

2  ec cc
to c c

ca

o

E

o

"D

n

x>

<o

v.

o

a.

D

O

>

N

CD

CC

O

O
c
te

^CO

Te |

o
■o

- CC
05  c
LU

_i n
R ec
X " 3

LU CD

X S

UJ 2

%

2  d 5

X3 0 0

g 5  >0

3  2  =Š

2  o ®
"rt »co

.2, (D č 1

• O rt

k_ tr\
0.2  E

rt -2  N
2 2  o

O 'o R
0 i- S-

< 1_ co
q  o g

rsi n Q-
G)

>

(D
CC

O
0  >
> N
2  2
CL —
0  0
>Q >Q
0
N

0 ^ O

O

0  0

w co

_o eo xj

o S d)

2  ® w
5  te 2

3  0 ) S 2 .
R — a)
E > c

0  0  -Q
O .ti O
C >N T3
OOO

O

O

0

C C

^ 0
0  0
"O
0
C

E

0

k_

CL

O

0

•Z 0
CL C

■g
>

LU 0
I- C

=5  > X

_0
-o O)

N 0

r- O

JZ_,

o
0

0  ©

co

E

0

^ o o
co c >
g tj n

O CD CC
CL >- >-

™ > N

0  "D

5  §

-E <2

S  Tč
0 c:

-S 2

0  lt:
>- 0
CD Z

0  rt

>to i

0  0
~ >
JD O

0  R

D) ®
0  £
cO

n o
° 0
0  X

Iš

0

o
0

'0

"O

o

03

^ N
O 0
£>N

O S
co $

C/5 X
LU 2

O

o

0

~> O)
> 0
a>
0  0
c

o 73

^0
o en
o. 0

i=  c

to —

0

o.-Si,

o

X

LU

X

<

C/5

X
<
X
LU O
X X
<

05
<

$ 05

g o

X
0  LU
‘“"X

O

CD LU
03  ^

"" Z
0

.o o
E 0
0

Ql ©
0
C O

N

0

0

E

■o

o

E

00

0 0

i= O

0 -3

a^O
D

O

0

O

CL

iz

io

0

c

'c

T 3

0

0

0

C

0

C

.0

[O

0

■O

0

-O

E

0

i—

JD

O

0

C

>0

0

k_

N

4—■

0

1 

o.

E

0

4 —*

0

0 =

Z3

“O ©

0 o

0

CL 0

_2  0

J 2  O

0 JD
0

0

0

0

o 5

LU

o ec
0 ~
o o

CL 0 O

iS

■si

in c/)

o

co

N O.
> ^
0

o N
■— o
C zr
0 0
c  *» ^-5
C 5
g 3

a e

«d)

g o)

N P
CC T)

2  o

0 0

"O c

5  =2

c o

d) O
X 2

X
X

®£
S«x
■§

C d) X

« 'o 2

TJ -O N

2 0 0

._ ‘c : z

•^0 0
L- v_ 4 —>

■O v 0
0 ~ JZ

(D

0 0^
c (- -b

E d)
d) o -*

E )t «

i— 4 —> k_

ec 3

N C ®

> d) 'rt

<u »r ra

sZ ■*-’

CL .E S
c co <
,® 5  Q
d) 0 N

0

0
>

O

0
0

§|

>g >

TD
>  13

-* O

LU .2
CD 0

«|

e  a

d) 3
0 •
To ©

cc
en s;
® TČ

a .m

E ©

ec S

a ®

m P ^ T.

to

N O.

© rt

T3 .E

.i 6

■s a

rt O

rt co
^ o

rt CL

^ eo

i -e

c: j* co
d) .co E
e o ©
O -g .co
o. 2 co

aa ©

•- .-E ©

N d £
•er 0 O
> >0  ~
0 ITT 0

N o o
0 JD —

> n TČ

°-TJ —

> rt >

O © °
H N  E
< 0 >0
lu  :x =3

v**-

.E X CD
< X ec

Z EŽ

je o cl
rt £ 2

'tč id R

•= » *=
O. eo eo

"rt rt — O

253

PREREZ

C-C

PREREZ D-D


H3  OLIVNO RJAVA
OZNAKE - ČRNA

c

0

T 3

3

O

o

>N

O

0

LU

O

CC

LU

TIM a • oktober 199« TIM a • oktober 199« • 61

2

r

t

•*

M

I

CD m
O >o
>o  O

“g S

■■5  R'E

O

o

E

E

9 ~*

CD

JSC

CD

0>
« E

a>

■o

'E

>

CD

9-«

0

a>

c/)

Tj  r- _ ■—

S | >1 J 11

a.
a>

>o

I I I I I I I I I
i-MtO<}in(OMnO>

Z  O ra
= H ^
n .  co

0 o P
> ^ >

P o °

2 8 P.

1 ffl c
. 13 CD

E ž ■-
. 92 , E o
c

° o °
O) .o o

N ;n e

fe&I
E .©. ^
o Ta
cm P ^
o co _

R -D g

3 •== >N
— C -

a)

o

0

>

>

o

E

Q_

O

o

CL

0

CD

0

P

O

_Q

■a

o

o

CL

0

CD

0 u
"O *c

o

N

|o*
11 °
It 2

c ° 1
E co »n

E  © S

O -£ o

T-  >0  T 3

T 3

CD

ra o-

CD O

-Q >o
O >0

v* 0

Ž N

O S

> N
0  —
N >N
0 2

> 0
0

C 0

0 5
c >

o 0
E •£.

=6 ,g

.■E 'n
o. °
-* °
ra c n

H ^

o ra
•a 2
o
>

"S ra

r^
8 |
CD C
ra ra

N <D

It

£ ra

B ©

0 1 0

0 tO
:=r CL

is

ra ca
ra en
ra o

R I

ra B
o ra

"O
CL N

0 O
0 C

0 >o

® |
o ra

c c

is TD
ra —■

•° ,g

c=

0 2

>o

o

k_

_Q

O

0

0

"O

‘ o
E

0

0

0

>o

C
0
9—»

0

TJ

2 E

0 - v

c  6
o c
c: ro
"O
0

C

0 ■

0

0

3
N

— . TJ
2,0

CL^
0  0
>0  T
0  2
•p o

,® o
c >o

O T 3
CL O

o
c

jQ
O
■4= O
ra o

m

_ra ra
•ra n

S*

ra cd
ra E

® N

E «

C N

O
ra .1
R ra
ra 02
c E

ra -o

CD (D

o c

E|

ra ra

P ra

> N

CD

S  m
B en

ra cd

C >0
0  0
E c

o

0

O

TD

0

C

0

CL

E

0

0 h-

0 OJ
0 <
T .

CL

2,11

_Q _J

E<
9  H

Cl _j
3  LU

H) Q
TJ 0

0

>

O

j*:

c

S

0

C

r- -x-
0 0
0 §
9—< P*

N

0

£

0
0
0
0
CD
0
E c
0 .0,

0 2
0  0
_'v_

C CL
0 ^ C

¥«
2  E

>  N
- 0

0 JD

TJ
O

0 >
0 -C

n  p
~ JD

ra o
ra .ra

« R

ra 22

"D -ts

|R

0

■MMMmmu  fl|I

c

a>

*D

3

O

a>

>N

O

TI 0
■£= >N

CD 0
p*: *

0  0
CL

0

T

2 -

0 j*

c o
h-

E

o

>o

p

o

TJ

CD

CO

p
>N

0 0
0

° V
-n - 1 -

>

O

C

0

C

0

‘0

0 .J_

C  0
0  CL

0 jg

E ®

E 0

N

N —
C  0

O ^
u

0 .S
>0  0
O C

o §

CL C

o Q "
E E
0  0

< >
^ 2

f- 5
— 0

= «

0

>
0

E
o

0 —'"O

iz '■E' o

2 2 0
0 0 P

0_. :=L

^ 0 C
^ >0
>

O

9—»

0
0
E
0

0

0

TJ

O

E

■c

>o

0

C

TJ

13

0

O

0

L.

CL

>

0

0

>0

0

E č

-f=i >N
73  o

£ E

'ra o
c ~
ra ra

N >

T 3  . 5 ,
■2 o

CDJ2

2 E

9—*

—r 0

< s

U_ O
L*

ra ■
^  . 3 ,
c

'> ra

ra

TJ

O

>

3

£ ra
ra. ra

T3
> O

ra o

T3 E

ra c
co ra

— cu

ra cd
> n  =
■D p 5

92  ra °
Cl co

m E
0

S? a*

0 >o
c >0
■C z>

O CL
CL O
>0  TJ

'R c

° I

p >o
' "T

.E Q-

§ i

TD  E
ra cd

en c
>ra
c §
n  -a

O

0

0

co

13  0
0

9= >

O O
CL E

_r 0

O

E

0
0

E Š

.^.a.

TJ 9=
0

oj  c

O

c°l
x: ra
S E

x:

©

> S

00 .H

TJ 0
^ 0

1 J"
R °-
S g

o

ra -ra
ZO-
ro .

<0 (D

g S

ico

E ra
2 E

° co

E V_
0

0 ^
'C ra
~-’o
S a-

ra co

9-«

0  JZ

0 'p

10  s.

N O
0 O

0

> TJ

.O 0
>o c
0 >o

n

>o >

g .fi
o E

o c sz
c: .E ra

ra ’_g >
•§ 'S 1 05

•- E Cl

o -i-a

9 -* JZ
O C 0  J*

E  5  >N
■-0 0
S JZ 0
O CL O
Ddč ^ TD
0 2 —
v- 0 F

TJ
0 O

E

C E
>o JU
.2 °

Sa

> c

>o

p

>

•p
0
o

g’§
ra E

2 0

C t L
0—0

šf.-»

o c ^

v  0

5 2  §

^ i—

g)© >
> *■ ra

-| N

g 6

£ CD
ZJ o
c CL

£ P
>0

.0 ‘o

c c

0  TJ
> O
0  CD
C ZJ

O 'g

CL £=
>

O —

n ®
2  TJ

R|

0

N

0

P

J*

0

0

C

_0

'CT

ZJ

N

o >

0  0
C C

>0 0
>

O 0
CL C

S' R

P 13

>o
O
TJ

° c
ra c  >o
ra ra 2
.1 g N

E = >o

Ir §

ra ra

v_ —
9—' .

O O
Q_ TJ

> 0~

g 3

.55, 'co

£ 8

ra g
E

0  JZ
C >

0
9— 1

0

p

2

0

0

C

0

>

o

E

j*:

0

0

C

N

0 >
o

S«

£|

TO

a>

T3

O

E

TO

>

TO

d)

TJ

N

o ra
C c —■

N O?

ra © -

> is co

ra co e

05  ra

EDO
— . CO

-—. O n
S^i- 7 n ra

iS ra
P 3 E

Boo
O t: 0

"S >

0 0 >0

m  O. >
2 0 0
0 z:

ra d 05

T 3  co O
O C
O -* O
P E ^
'>č>  ra
ra c
c ra

N

0
C

> 2
■2.g-Ž

ra 8^

T 3  >o ra

°25
E - c
0  0  0

F T
~ O
O CL

0 O
JZ ‘0
CD

iz  0

^ 9-J

> °

> CL

Q-

-S ®

0 >

C  0
O T

E «

0 O
:=r

> 0
0

C —
C

p O

° 2

E 0

>0

0

O

9  O

tl

I ^

0 CD
N 0

CL E
p c

0 >0
^ O

d ^

0 o

TJ C
O 0
C >N
0

0  E
o 0

o ^

. 5 - E

o

T 3  CD
N :=*
> (O

ra o o
N c e

ni - «
LU 0 >co

> -^ 0

® E

CL

0 O
0

1 ^

0 4 -*

5 - E

cc
o

^ O o
g. Jo E

P-8«

0

^ r- O

0  E 0

n-RS
.-g « š

co ra P
o TJ x
> O

I E «

P o —

8.1 S

ra -g §
0

2 o

> CL
N O
0 Q_

n °
8 03
■■g ra

0 TJ
CL „

o o
c

N č

.O ra

_ 9 —<

^ O

l!

N R

CD q

CD -2.

0  0
>N ~Z.
0 —
>0 CD

R ra

ra ra
ra c
O

CM

E V-»

CL.
0 (T<

0 _l g,
0 .

P E  «
ra © 13
“go
E  ra P

iz >o
- o

0

o o
p > c

o 2 >0
CD CD ^

— o o
o E 0-

° >N 0
0 CL
ZJ

0  0
: =T 0

0 O

c  E

N 0

0

N

q>N
0 2
TJ
O

ra o
o ■=
g-8

CL>

CLl-

■— O -z.

HO  -1 O

3 o

ra O
'c či¬
ra LU

CM

■C 'F O

,P'| O
)ffl £ E
2: P [=

TJ

O

Cl

c

2

0

9—<
0

0

C

>N
F 0

E >

0 O TJ
c O- C

:2 o 9 >

v_ r- >

^ TJ -jf

2 -*-* zj

c > 5
. ra ra

CD p

I | S

Sžl

o

CD ^
C -JZ
CL

N O

2  E
0
> >o

C
O
CL
0

ra B R
E cc 3
o ra ©
cera

o "O
s o ra
E o

Rc CO
E > o
B .P E

iz  0

•jz  0 p

e

o ra g
>ra ra ^
R|o
> 9 ra

o o o
E CL CL

p c ra

h 3 D)
3  0

CM

o o 2
c -o §
■p >

P T-
o. 0 _£0
2 co 0

“O

0

>0  0  0
0 Q

■5 g o

CO o
ra D. P

o ra 22

o 8 o.
ra- E ra
F ra >ra
L  ro'c
ra © ca

C c £-

; E >8 ■©

o ra .E
ra- n  'a
>- ra P

N C

O ra Q
■a E a.

- ra ra
p fe. n

o o ^
-o £

^ 0 O

2 C
0 +

O- CD
£ Q_

> O

0  E

> 0
2 "2,
cd‘ c

g, p

1 N “

ra E

1 =

N ^

N  0

>N 2
3 0
0 ^

— 0
O)

- 0

o
E
0

0  0  ^

CL -
0  0  0

TD

0  0
CD 03
fi') CD CD

C O
‘O 0

E

co

o ra
E P
ra ra

a . n
ra ra
n

^ ra
2 o
ra 03
O P

ra E
® E
o c0 -
E °
^ ra
co c

i-1

™ ra
o ^
c  ra
> P

' « j§

CD

0 CD
=

°-p

N

O

CL

O

C

0

0

0

0

2¥
8.1
> ^

.11
CL 0
0  0
> T
0 —

■S o.
^ 0
S O.

>8 ■§

1®

^ .2,
‘c : o

>o

§ i

9—* H—
0

TJ g

0

C

0

_Q

0

TJ

TJ
' 3

ra ®

co

o

« y

-8 >o
O >co

XP
ra cl
E co

o Z
E .
0  0
N 0
0  0

N P

2
0

T
O
£

0
O
p

j5 o
0

E ra
.ra ^

o O
o- E
o 22

R ©

P N
ra

ra cd^
ra

0 ra

1 °

R N

N 3=
> JD
0  0
C  0
3

0  0
0 N
0

ž E
O- o

0 ’p

- E

> 0 ^ p
p 0

0  0
-O m

0

CL

>0

£Z ^

TJ
■=» O

2 E

® S

E
0

0 Z= >

~ 0
o 2

i- JD

O- O

C ^
>o

N

0  0
E A
0 O

>  >0

2 >
—• o
O OL

E CD
0 c
E 5

_Q O
N CD

E 1
E IS

0

C

rc

o

0

o

O

CM

1“

P

2

0

0

>

0

C

O

E

CL

2

"iZ

CL

0

O

E

0

T

0

>

N

iz  c n

0 ’
CD <

8 9

>o
O

E ra
N 0
O ~0

' N
h- O

5 o
0

N -
0 Pč

> >o
0 O
c

o
E

CL —

M ■*

TT 0
0

E o

■JZ JD
N

0

O

-=  C
- 0 >Q

Č H  E

0 0 PC

iz  > 0
0 2 c

— _  CD >o

¥?l

C

0

0

^ >
O 0
C N

P >

- E w
oj  p 6 2 o_o
“ <d 2

>

0

E
E

.1= o

- ra
E 8

^ 8

- ra

ra

ra

ra n
o o

g ra
ra o
F E

EL Jr
. 0
cl
c w

> ^
0

0 O

T

O

0

‘c

E

0

L_

CL

0

0

0

P£

0

O

0

‘c

O

E

V—

0

JZ

o

D*.

C

0

>N

O

N

0

3

0

0
, Pd

' JD
- O

«