I TIM 7 poštnina plačana v gotovini cena 8,00 din ^ V ST REVIJA za tehnično in znanstveno dejavnost mladine Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan .jalj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr¬ ošek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo- j forni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat * io. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna (očevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna joipnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup- tost za zaposlovanje Slovenije. ) •mača c (i zalo; ima ima XIX. letnik marec 1981 timova čarovnija • timova čarovn Prosite nekoga izmed gledalcev za bel rob¬ ček. Zložite ga in stisnite v dlan leve roke. Z desno roko spodaj izvlečete vogal robčka. Prostovoljcu naročite, naj s škarjami odre¬ že ta konček, nato pa ga krepko stisnite k robčku. Vse skupaj dajte v »čarovniško skri¬ njico« in jo nekajkrat stresite. Nato skrinji¬ co odprete in robček izročite lastniku. Rob¬ ček je seveda cel in nepoškodovan. V čem je skrivnost? Pred čarovnijo skrijte v levo roko že prej pripravljen bel robec. Ko zlagate robec gle¬ dalca, svojega spretno skrijete in ga potem izvlečete. Vaš pomočnik je prepričan, da re¬ že gledalčev robec, v resnici pa reže vaše¬ ga. Sedaj stisnete odrezan del k robčku, pri tem pa oba dela odrezanega robčka neopazno spustite v žep. V »čarovniško skrinjico« položite cel robec. TIM 7 • 80/81 289 TIM 7 Marec 1981 XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije PRVA STRAN • PR Gospodarsko razstavišče Ljubljana ALPE-ADRIA — ČLOVEK IN PROSTI ČAS 23. marec—29. marec 1981 PRODAJA RABLJENE OPREME V okviru letošnjega 20. mednarodnega sejma Alpe-Adria ter tematske razstave ČLOVEK IN PROSTI ČAS, ki bo v času od 23. marca do 29. marca 1981 na Gospodarskem razstavišču, bo kot novost sejma uvedena organizirana prodaja rabljene opreme. Prodaja bo zajela naslednja področja: 1. Navtika (čolni, jadrnice, krmni motorji, nav¬ tična oprema, vvindsurfing ...). 2. Športni rekviziti in oprema (oprema za lov in ribolov, potapljaška oprema, kotalke, drsalke, teniški loparji). 3. Elektroakustika (radio in TV aparati, ojače¬ valci, magnetofoni, video-recorderji, naprave s področja radiomaterstva, LP plošče). 4. Kamp oprema (šotori, kamp prikolice, pribor za taborjenje). 5. Hobby izdelki (ročna električna orodja, izdel¬ ki s področja modelarstva, foto kino kamere, ročna dela). 6. Drugi rekviziti za prosti čas. Prodajni pogoji: a) Rabljeno opremo lahko samostojno prodaja vsaka fizična oseba na določenem prostoru GR — paviljon JURČEK ter določen zunanji prostor — in sicer: 1. Na osnovi sejemske vstopnice, če predmet ni večji od 1 m 2 oz. vrednostno ne presega 20.000,00 din. 2. Na osnovi vstopnice in predhodne prijave predmeta, ki je večji od 1 m 2 oz. presega vred¬ nost 20.000,00 din. 3. a) Možnost komisijske prodaje (navtika, elek¬ troakustika, kamp oprema). b) Predhodna prijava predmetov pod točko 2, prevzem opreme v ocenjevanje ter prevzem opreme v komisijsko prodajo bo v recepciji GR, in sicer: — od 16. marca dalje vsak dan (tudi v času trajanja sejma) od 16. do 18. ure, v času sejma pa še v paviljonu JURČEK od 12. do 18. ure. c) Komisijska provizija znaša 15 %. d) Oddaja oz. prevzem večjih predmetov v času trajanja sejma bo možna le na podlagi posebne dovolilnice izven terminov sejma. e) Prodaja rabljenih predmetov bo na lastno odgovornost. GR ne odgovarja za poškodbe, izgubitve ali odtujitve prodajalčeve lastnine. Sejem ALPE-ADRIA bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure (na dan otvoritve od 13. do 19. ure). Cena sejemske vstopnice je 30,00 din Vojaki, študentje, dijaki 20,00 din Permanentna vstopnica 150,00 din Vse dodatne informacije — GR, tel. 310-930 in 311-022 (Žalik), od 16. marca 1981 — recepcija GR, tel. 311-324. 290 TIM 7 • 80/81 PRVI KORAK8 • PRVI KORAKI • PRVI Amand Papotnik proizvodno delo z električnim orodjem Projektna naloga: PLADENJ Projektna naloga je grajena za delo v krožku šolskega produktivnega dela in zajema: 1. Naloge, učnovzgojne in psihomotorične smotre. 2. Sestavno risbo s kosovnico. 3. Tehnološki list. 4. Napotke za delo. POMEMBNI POUDARKI 1. S tehniškim načrtom vam posredujem le eno izmed oblik pladnja. Namenoma pa ni¬ sem narisal sestavnih delov (npr. poz. 1 in 2), ker jih lahko sami narišete v prazen (re¬ zerviran) prostor, določite mere in izvedete kotiranje pozicij 1 in 2. 2. S fotografijami vam ponujam nekaj neob¬ veznih možnosti izgleda pladnja (glej foto¬ grafije). 3. Spajanje sestavnih delov je možno z lepljenjem podloge (poz. 2) v upore z uto¬ rom. 4. Takšen pladenj je namenjen serviranju hrane, napitkov itd. Pri krožku produktivne¬ ga dela si lahko domislite ustrezno obliko in jih potem tudi več izdelate (npr. za šolo, vrtec, dom, prodajo nasploh). 5. Velikost posameznih delov je prepušče¬ na vam samim! NALOGE IN OPERATIVNO UČNOVZGOJNI TER PSIHOMOTORIČNI SMOTRI Naloge (cilji): — motiviranje učencev za takšno izdelova¬ nje pri delovnem sestanku krožka šolskega produktivnega dela, — oblikovanje predlogov (razvijanje ideje) za dopolnitev in dokončno oblikovanje plad¬ nja, — izdelava tehniške dokumentacije, (delav- niška) risba, — priprava sistema delovnih mest po po¬ sredovanem tehnološkem listu, — izvedba izdelave v tekočem traku. Operativni učnovzgojni smotri: — učenci spoznajo pomen izdelave pladnja, — spoznajo tehnološki list, razumejo nje¬ gov pomen in ga znajo pravilno uporabljati, — spoznajo delovne operacije, ki so po¬ trebne za izvedbo pladnja, — uvidijo pomen delitve dela v tekočem traku, — znajo dopolniti tehniško dokumentacijo, — izpolnjujejo varnostne predpise in upo¬ rabljajo zaščitna sredstva, — varno uporabljajo delovne operacije in uvidijo pomen ročnega električnega orodja, — ob delu spoznavajo poklice v lesnopre¬ delovalni panogi in se poklicno usmerjajo, — znajo primerjati uspešnost svojega dela z delom delavcev v proizvodnji, — znajo ovrednotiti porabo gradiv, energi¬ je, obrabo strojev, svoje ter mentorjevo pri¬ zadevanje. Operativni psihomotorični smotri: — učenci si pridobivajo spretnosti pri delu z orodji, — pridobivajo si delovne navade ob de¬ lovnih operacijah (razrezovanje, utorjanje, brušenje, sestavljanje, lepljenje, lakiranje), — ob delu si razvijajo ročne spretnosti in gibe rok, prstov in koordinirane gibe rok in oči. TIM 7 • 80/81 291 Slika 3. Pladenj je sestavljen IZBIRA PRIBORA, ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA IN PRIKLJUČKOV 1. Pribor: Pribor za merjenje in označevanje na ma¬ terialu (ravnilo, kovinski kotnik, svinčnik HB) ter osnovni in dopolnilni pribor za delo na delovni mizi KLIP-KLAP DM 200 (vzdolžno leseno vodilo). 2. Električno ročno orodje: Vrtalnik KLIP-KLAP s priključki. IZBIRA MATERIALA 1. Smrekov les, debeline 10—15 mm 2. Vezana plošča, debeline 5 mm Slika 4. Dopolnjen pladenj NAPOTKI ZA IZVEDBO DELOVNE NALOGE 1. V smrekove letvice, debeline 10—15 mm izdelajte utore, širine 5 mm, tako da krožno žago KLIP-KLAP spustite navzdol toliko, da lahko na mizi DM 200 urežete 4 mm glo¬ boke utore. Širino 5 mm pa dobite tako, da nekajkrat (2—3-krat) prestavite vodilo in 2—3-krat vlečete letvico ob vzdolžnem vodilu. 2. Podlago iz vezane plošče pa oblikujte (ovalna oblika) s pomočjo povratne žage KLIP-KLAP na DM 200. 3. Podlago vstavite v utore in v te utore (še prej) nanesete tanek sloj jubinol lepila. 4. Preostane vam še dopolnjevanje pladnja (npr. dodatno ojačanje z vmesnimi letvi- 292 TIM 7 • 80/81 cami) na spodnji strani, obiepljanje podlage s pluto od 2 — do 10 mm debeline itd. 5. Izdelek lahko še lakirate ali barvate! AKTIVNOSTI OB ZAKLJUČKU TEHNOLOŠKEGA PROCESA 1. Ob zaključku dela je potrebno ovrednotiti delo in narediti izračun cene pladnja - . , ,, stroški cena izdelka = -c-=-- število izdelkov stroški = materialni stroški (stroški za les in lepilo) + stroški energije, obraba strojev + vrednost dela; vrednost dela = število učencev X število delovnih ur X cena delovne ure. 2. Učenci naj ugotove vzroke za previsoko ceno pladnja. 3. Učenci naj primerjajo svoje delo z de¬ lom v tovarni (tekoči trak) TEHNOLOŠKI LIST Kosovnica Bojan Rambaher namizna bonboniera Bonbone, ki jih ponudimo gostom, ponavadi nasujemo v primerno skledico ali krožnik. Včasih pa si zaželimo, da bi lahko bonbo¬ ne ponudili v kakšni drugačni posodi. V ta namen smo vam pripravili dva načrta, kako okrasiti mizico v dnevni sobi ob kakšni slo¬ vesnosti ali ob rojstnem dnevu. Končni iz¬ delek, ki bo delo vaših rok, 'bo torej nekaj neobičajnega, nenavadna posodica za bon¬ bone iz barvnega papirja. TIM 7 • 80/81 293 Naš prvi predlog je cvetlični lonček. Potre¬ bujete jogurtov lonček, tri paličice, tri kvadrate 15X15 cm iz debelejšega barva¬ stega papirja, svinčnik, ravnilo, škarje in le¬ pilo. Barvast kvadrat prepognite diagonalno na po¬ lovico. Pobarvana stran naj gleda navzven (slika a). Nastane trikotnik. Na katetah od¬ merite 5 cm od vrha. Od točke do točke potegnite črto in po njej upognite papir. Za¬ vihka obrnite navznoter (slika b). Na ostanku katet ponovno odmerite 2,5 cm z iste strani kot prej in točki spojite z dru¬ go točko na sredini hipotenuze. Te pomožne črte rišite seveda samo po nepobarvani strani papirja. Po novih črtah ponovno zavi¬ hajte vogala (na sliki c sta označena z zvezdicama) tako, da ponovno dobite kvad¬ rat. Da se cvet ne bi odpiral, sredinska dela pri hipotenuzi narahlo zlepite. Nato cvet obrnite. V sprednjem delu je nastal škrnicelj, ki ga pozneje napolnite z bonboni. Vaše naslednje opravilo je, da jogurtov lon¬ ček pobarvate ali ga prelepite z barvastim papirjem. Nato ga napolnite z 'bonboni in vanje zapičite tri paličice. Odmerite po¬ trebno višino paličic in jih potem na us¬ treznih mestih nekajkrat ovijte z nitjo, da bi dobili grbo, ki bo držala papirnat škrnicelj na željeni višini. Škrniclje nato napičite na paličice, jih napolnite z bonboni in ponovno namestite v jogurtov cvetlični lonček. Drugi, še nekoliko enostavnejši načrt pred¬ stavlja stilizirane cvetove lokvanja. Potre¬ bujete debelejši bel papir, trši barvast pa¬ pir ali tapeto, svinčnik, ravnilo, škarje, le¬ pilo in nož z okroglo konico. Obliko notranjega (manjšega) cveta preri¬ šite na osnovni bel papir in vrišite po¬ možne črte. Papir s pomočjo ravnila po teh črtah natisnite s topo noževo konico. Okrogle zavihke nato upognite navznoter. Obris večjega cveta prerišite na barvast pa¬ pir in tudi ta cvet zložite na enak način. Notranji cvet pazljivo vtepite v zunanjega na način, ki je prikazan na sliki. Sedaj v cvet nasujete samo še bonbone. Takšne cvetove napravite v različnih bar¬ vah, tako da boste lahko ponudili različne vrste bonbonov in da bonboni ne bodo sa¬ mo na enem mestu. 294 TIM 7 • 80/81 Marjan Stranščak gugalnik iz kljukic 1. Potreben material Za izdelavo gugalnika potrebuješ 17 kljukic, tubo OHO ali ustreznega lepila, polo drob¬ nozrnatega smirkovega papirja, nosilni pa¬ pir samolepilne tapete v velikosti pole ča¬ sopisnega papirja, ker se na ta papir lepilo ne prime, in prozorni lak. 2. Potek izdelave Razdri vseh 17 kljukic in jih s smirkovim papirjem zgladi. Sedaj hrbtno zlepi 16 po- lovičk, tako da dobiš 8 parov hrbtno zlep¬ ljenih kljukic. Medtem, ko čakaš, da lepilo veže, si pripravi nosilni papir samolepilne tapete, saj boš sedaj na njem sestavljal stranici gugalnika. Zaradi lažjega razume¬ vanja posameznih uporabljenih izrazov de¬ lov kljukic pri izdelavi gugalnika, si poišči TIM 4 letošnjega letnika. Priložena je tudi skica, kako zlepljaj posamezne kljukice, ki ti bodo rabile kot stranica stolčka, prav tako pa si oglej fotografijo končnega gu¬ galnika iz kljukic. Gugalni del stolčka na¬ rediš tako, da dve hrbtno zlepljeni kljukici povežeš s kljukico pozicija 1, in to na hrbtno stran te kljukice. V ležišče vzmeti prilepi še dve htbtno zlepljeni kljukici, na vrh teh pa kljukici pozicija 2, in to eno v ležišče vrvi te kljukice, drugo pa v ležišče vzme¬ ti. Naslonjalna stranica sta kljukici poziciji 3 in 4. Pozicijo 3 prilepi s čelno stranjo, in to tako, da vrh te kljukice nasloniš v ležišče vrvi hrbtno zlepljene kljukice, ležišče vzmeti te kljukice pa prisloni na dno kljukice po¬ zicija 2 tako, kot ti kaže priložena skica. Na hrbtno stran pozicije 3 pride tudi hrbtno prilepljena pozicija 4, in to do hrbtne zare¬ ze pozicije 3. S tem si končal eno stranico gugainega stolčka, narediti moraš še drugo polovico tako, da še enkrat ponoviš opisan postopek. Sedaj ko si končal še drugo po¬ lovico, počakaj, da lepilo veže, sestaviš pa lahko sedaino površino, in to tako, da bočno zlepiš 6 kljukic. Ko si se prepričal, da je lepilo trdno vezalo izdelani stranici, ju boš povezal s pozicijama 5 in 6. Kljukici pozicija 5 namaži z lepilom na hrbtni strani, in to za širino kljukice pri vrhu in pri dnu. Me¬ sto, kamor boš prilepil pozicijo 5, imaš označeno na priloženi skici, kakor tudi za pozicijo 6. Nato vstavi še prej izdelano se¬ daino površino in stolček si s tem končal. Lahko še prilepiš kljukico, označeno s pozi¬ cijo 7, ki predstavlja naslonjalo za noge. Po¬ čakaj, da se lepilo posuši. Gugalnik lahko polakiraš, da bo lepši in da ga zaščitiš. Ta¬ ko si naredil lično okrasno darilo. TIM 7 • 80/81 295 Marko Ramšak klobuk za značke Najprej prenesite obliko klobuka na pri¬ merno leseno podlago, najbolje vezano plo¬ ščo ali tanko iverico. Nato jo izžagajte in oblikujte s smirkovim papirjem. Za do¬ končno izdelavo rabite še približno četrt kvadratnega metra penaste gume in prav toliko blaga. Penasto gumo prilepite na klobuk in poča¬ kate, da se posuši, nato pa jo obrežete z nožičem za papir. Čez klobuk nato napnete blago in ga na hrbtni strani pritrdite z žeb¬ ljički ali sponkami, dobri so tudi risalni žebljički. Pritrdite še okrasni trak in klobuk je gotov. Za obešanje na steno prilepite na hrbtno stran nekje pri vrhu še poseben trak. MODELARSTVO • M ODELARSTVO « MO risano krilo, vstavite še zadnjo spodnjo let¬ vico in dobro zalepite. Ko se lepilo posuši, prilepite še druge letvice iz balse na krilo. Tako narejeno krilo snemite s podlage, ga spredaj ravno zbrusite in prilepite še letvi¬ co 3 X 8 iz smreke. Z 2 mm balso prekrijte tudi srednji rebri, vendar ne na mestu, kjer pride trup. Na levo stran krila prilepite vo¬ dilo iz žice 0 1 mm (M 1:1) in na oba kon¬ ca krila 10 mm balso. Ko se lepilo posuši, zbrusite krilo, kot kaže načrt. Trup ___ Celoten trup je iz 10 mm balse. Trup po¬ večajte v naravno velikost, ga prerišite na balso in izžagajte. V sprednji del vlepite nosilca motorja iz 10X10 mm bukovine. Nato z obeh strani, na sprednji del, prile¬ pite vezano 1 mm ploščo. Na desni strani vrežite vanjo odprtine za namestitev mo¬ torja in vodilnih žic. Iz 3 mm balse izrežite smerni in višinski stabilizator in ju prile¬ pite na trup. Premični del višinskega sta¬ bilizatorja pritrdite na nepremičnega s svi¬ lenimi trakci. V premični del vlepite še ro- Sašo Krašovec ksa 879 KSA 879 je vezan letalski model, ki ga po¬ ganja 1,5 ccm motorček. Model je name¬ njen začetnikom, kajti gradnja je enostavna, model pa primeren za prve polete z veza¬ nimi modeli. Načrt je risan v M 1 : 2, razen nekaterih manjših delov, ki so v M 1 : 1. Vse mere so v mm, S = smreka, VP = ve¬ zana plošča, B = balsa. Krilo Iz 2 mm vezane plošče naredite dve šablon¬ ski rebri in z njima še druga rebra iz 2 mm balse. Nato narišete celotno krilo v M 1 : 1 na papir. Iz 2 mm balse narežete ploščate letvice. Na srednji letvici iz smreke 5X3 narišete točen položaj reber in nataknete rebra mednji. To pritrdite z bucikami na na- Da bi bil klobuk zares uporaben, vam zdaj manjka samo še malenkost: zbirka lepih značk. 296 TIM 7 • 80/81 VP 2 ; 2kom. B 2,18kom. TIM 7 • 80/81 297 kabina celuloid 298 TIM 7 • 80/81 B10 TIM 7 • 80/81 299 300 TIM 7 • 80/81 čico iz 2 mm vezane plošče (M 1 : 1). V trup vgradite rezervoar, ki ga sespajkate iz tanke pločevine. Za cevke, ki vodijo iz re¬ zervoarja, uporabite prazen vložek kemične¬ ga svinčnika, vertikalni sta zunaj poševno prirezani proti smeri leta. Na trup dobro pritrdite podvozje (sespajkate ga iz 2,5 mm varilne žice) in zadnjo nogo. Iz 1,5 mm du- rala naredite vagico (o) in iz aluminija še nosilec vagice (n) — oboje je v M 1 : 1. Nosilec vagice zapognite po črtkani črti in ga skozi dve srednji luknji privijte v trup. Nato date skozi nosilec os iz 3 mm žice, istočasno pa nataknete obe podložki in va¬ gico. Os zgoraj in spodaj zaspajkate; vagi- ca pa mora biti lepo premična. Na vagico premično prispajkate vodili in povezavo z višinskim stabilizatorjem (iz 2 mm varilne žice). V trup prilepite še krilo in celotno letalo lepo zbrusite. Prekrivanje Krila prekrijte z debelim japonskim papir¬ jem ali svilo in ga 3- do 4-krat prelakirajte z razredčenim brezbarvnim nitrolakom. TIM 7 • 80/81 301 Ostali del letala pa polakirajte dvakrat in ga pobarvajte ali pa ga prekrijte s tankim japonskim papirjem. Kabino lahko pobarva¬ te črno, vanjo lahko prilepite še glavo pi¬ lota, nato pa prilepite še pokrov kabine iz celuloida. Če uporabljate motor z žarilno svečko, pa morate celoten model zaščititi z dvokom- ponentnim lakom proti razjedanju, ki ga povzroča gorivo. Spuščanje Na model pritrdite še kolesa in motor. Mo¬ tor podložite tako, da je os rahlo odklonje¬ na v desno. Model spuščate z dvema ži¬ cama debeline 0,3 mm dolžine 10 do 15 m. Na eni strani žici pripnete na model, na drugi pa na ročko. Prve polete najlaže iz¬ vedete z vzletanjem s tal. Pri tem držite višinski stabilizator le malo navzgor. Tako bo model sam lepo vzletel. Dokler še ne obvladate dovolj letenja z vezanim letalom, spreminjajte višinsko krmilo čimmanj in s čimbolj blagimi gibi roke. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha in zabave. Danilo Ogrinc lunarno vozilo »pajek« Lunarno vozilo »Pajek« je zelo enostavno vozilo, ki ga lahko spuščamo po cesti ali igrišču. Za pogon lahko uporabimo diesel ali bencinski motor, moči od 2,5 ccm do 5 ccm. Sedaj pa preidimo k gradnji. Najprej preriši¬ te na 20 mm vezano ploščo glavni del — 1. Del 1 je v načrtu narisan v merilu 1 : 2. Zato ga morate povečati. Ko ste ga nari- 302 TIM 7 * 80/81 šali v pravi velikosti, ga izžagajte. Odprtino za motor narišite po svojem motorju, ki ga imate ali nameravate kupiti. Tudi odprtino za rezervoar že lahko izžagate. Ta del nato popilite tam, kjer so robovi ostri. Nato ga še obrusite z brusnim papirjem. Izvrtajte tudi luknje za motor s svedrom 0 3 mm. Preidimo k delu št. 4. Odrežite ga na dol¬ žini 600 mm. Del 4 je iz smrekovega lesa, ki ima mere 20 X 20 mm, kot je zapisano v kosovnici. Tudi tega obrusite s pilo in brusnim papirjem. Sprednji del lepo zaokro¬ žite, zadnjega pa odrežite nekoliko poševno. Del 1 prilepite in še privijte z dvema vi¬ jakoma na del 4 200 mm od zadnjega roba dela 4. Na vrsti je še podvozje. Na 2 mm debeli aluminij narišite dva, 540 mm dolga in 15 TIM 7 • 80/81 303 mm široka trakova. To izrežite. Poiščite sredino in na vsako stran od sredine ozna¬ čite po 10 mm. Tako boste dobili 20 mm na sredini. Na levi in desni strani — 10 mm od sredine — zapognite aluminij za 15° nav¬ zdol. 20 mm na sredini naj bo v vodorav¬ nem položaju. Na tem mestu bomo pod¬ vozje z dvema vijakoma pritrdili na del 4. 10 mm od konca aluminija na levi in desni strani zapognite navzdol. Poiščite sredino in prevrtajte s 4 mm svedrom. Skozi to luknjo vstavite vijak M 4, na katerega ste nataknili kolo. To z dvema maticama M 4 zategnite. Enako naredite na drugi strani. Postopek zadnjega podvozja je enak, le da je zadnje podvozje za 15° krenjeno nazaj. Vse to je lepo narisano na načrtu. Iz bele 1 mm pločevine izdelajte še rezervoar, ka¬ terega mere vidite na skici. Vzeti morate tak material, da ga boste lahko spajkali. Vanj vstavite še dve cevki od kemičnega svinčnika. Cev, ki gleda v zrak, odrežite po¬ ševno, da lahko veter, ki piha od elise, po¬ tiska gorivo do motorja. Na rezervoar pri- spajkate še del št. 3. Ta del omogoča da lahko rezervoar z dvema vijakoma privijete v del 1. Tako je to vozilo gotovo. Preostane vam še samo, da ga pobarvate po svoji želji in okusu. Najlepše bo, če boste del 1 pobarvali rdeče, rezervoar črno in del 4 rumeno. Del 5 naj ostane nepobarvan, saj je aluminij že sam po sobi lep. Pazite, barve moraje biti obstojne na metanol! Sedaj pa je res vse gotovo, želim vam ve¬ liko veselja pri delu, še več pa pri spu¬ ščanju! KOSOVNICA TEI 304 TIM 7 • 80/81 DALJINSKO VODENJE • DALJINSKO V Jan I. Lokovšek servomehanizem (lil) Uvod še enkrat se pomudimo pri elektronskem vezju servomehanizma za daljinsko vodenje, to pot z drugim uspešnim integriranim vez¬ jem NE 544. Vzpodbudila me je vrsta zelo uspešnih sistemov, predvsem pa servome- hanizmi Bantam, ki so doma na oni strani »velike luže«. Integrirano vezje NE 544 je monolitno, bi¬ polarno, linearno in je namenjeno prav servomehanizmom, antenskim rotorjem in drugim napravam za daljinsko krmiljenje, kjer krmilimo s pomočjo širine pravokot¬ nega impulza. Izhaja iz vezja 543, ki smo ga že spoznali in je pravzaprav njegova izpopolnjena verzija. Ravno tako ga lahko napajamo z napetostmi od 3,2 do 6 V in zmore izhodnega toka do 0,5 A. Njegovo blok shemo prikazuje slika 16, dejansko pa slika 17. f NE 544 je v podolgovatem ohišju i(DIL14) s štirinajstimi nožicami. Vidimo, da vsebuje svoj lastni stabilizator napajalne napetosti (Voltage Regulator) za napajanje monosta- bilnega muitivibratorja [Linear One Shot) z linearizirano karakteristiko, tako da spre¬ membe napajalne napetosti ne vplivajo na točnost servomehanizma. Poleg tega ima še vse druge komponente, ki smo jih vajeni že pri vezju 543, in sicer: vhodni multivibrator (Input Flip Flop), smer¬ no logiko (Directional Logic), vezja za obli¬ kovanje impulzov (Pulse Strecher) vse do močnostnega dela (Output Drive Circuit). Vhodni multivibrator se sproži že pri 1,5 V velikem impulzu. Stabilizacija napetosti je dobra in se zaradi spremembe napajalne napetosti od 3,5 do 6 V lahko spremeni položaj krmilne ročice servomehanizma le za stotinko procenta. Prav tako malo vpliva na vezje tudi sprememba temperature (tam bolj pridejo do izraza zunanji elementi). Proizvajalec vezja (Signetics) predpisuje vezje, pri katerem jamči za navedene po¬ datke. Prikazuje ga slika 18. Slika 16. Blok shema integriranega vezja NE 544 TIM 7 • 80/81 305 5 4 GND (SIGNAL) GND (POVVER) Slika 17. Dejanska shema integriranega vezja Slika 18. Vezje, kakor ga predpisuje Signetics NE 544 (spodaj) TYPICAL CONNECTION OF NE544N FOR LINEAR ONE ŠKOT TIMING 306 TIM 7 • 80/81 Časovno konstanto, tj. nevtralni položaj, do¬ ločata upor R t in kondenzator C T . S spre¬ minjanjem razmerja vrednosti obeh in ob enaki časovni konstanti spreminjamo tudi velikost hoda. R P je potenciometer, povezan z osjo krmilne ročice. R s služi v vezju za oblikovanje impulzov skupno s Cs, medtem ko R D b določa mrtvi hod. R mp določa »strmino«, tj. kako hitro dobi elektromotorček servomehanizma poln tok. R f je v povratni vezavi in njegova vrednost kontrolira prevzpon in nihanja ali iznihava- nja okoli želene lege. Kondenzatorji C2, C3, C4 in C7 so blokirni. Signetics priporoča uporabo zunanjih PNP transistorjev v močnejših oziroma hitrejših servomehanizmih, saj tako pride na elektro¬ motorček višja napetost, kot bi sicer. TIM XXIII Shema servomehanizma TIM XXIII se se¬ veda od predpisane bistveno ne razlikuje, drugačne so le vrednosti posameznih ele¬ mentov (nekaterih). Prikazuje jo slika 19. Posamezne vrednosti so za različne servo- mehanizme lahko različne, vendar se ne razlikujejo dosti. Sam sem jih preizkusil za servomehanizme Futaba (Robbe), Simprop in Multiplex. Izbira materiala Znano dejstvo je, da moramo imeti čim manjše sestavne dele, če želimo elektroni¬ ko vgraditi v ohišje servomehanizma. V tem primeru morajo biti vsi kondenzatorji mi¬ niaturne tantalove izvedenke, upori pa moči 1/8 W ali še manj. TIM 7 • 80/81 307 Seveda se lahko odločite tudi drugače in gradite vezje posebej, ki je lahko zato večje in ni potrebno stiskati s prostorom. Edini zahtevnejši element v vezju je kon¬ denzator v časovni bazi C2, katerega vred¬ nost je 0,1 gjF. Le-ta mora biti ali folijski ali tantalov elektrolit. Napak bi storili, če bi vzeli keramičnega, ker bi dobili preveliko odvisnost od temperature. Drugi konden¬ zatorji bi lahko bili tudi keramični, čeprav so po velikosti večji od tantalovih. Gradnja Ploščica tiskanega vezja za TIM XXIII mora biti zares majhna, da jo je mogoče vgraditi v ohišje. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 20, na sliki 21 pa je narisana povečana slika ploščice, na kateri so oštevilčene pri¬ ključne sponke. Slika 20. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1 : 1 ii !*■ ii Slika 21. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIII z oštevilčenimi sponkami Za tiste, ki želijo graditi malo večje oziroma nimajo na voljo miniaturnih komponent, sem konstruiral malo večjo ploščico tiska¬ nega vezja, ki jo v merilu 1 : 1 prikazuje slika 22. Na sliki 23 pa je narisana povečana slika ploščice tiskanega vezja z oštevilčenimi sponkami. Slika 22. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIII-A v merilu 1 : 1 3 ? 32 Slika 23. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIII-A z oštevilčenimi sponkami Oba tipa ploščic tiskanega vezja sta ozna¬ čena tako, da velja za oba ista tabela vred¬ nosti in povezav posameznih elementov, tabela VI. TABELA VI 308 TIM 7 • 80/81 Zaporedje montaže posameznih elementov je to pot malo drugačno, kot smo ga bili vajeni doslej, saj moramo s prostorom še kako stiskati. Za začetek priporočam dober ogled slike 24, ki prikazuje pogled na plo¬ ščico tiskanega vezja z zgornje strani in so na njej narisani tudi vsi elementi. Pd M \ / /+ .M B B Pi V P 2 Slika 24. Vezje elektronike TIM XXIII Črtkano so skicirane tudi bakrene povezave na spodnjem koncu ploščice tako, da si vse skupaj tudi lažje predstavljamo. Najprej montiramo upor R1, ker je le-ta v vodoravni legi POD (!) integriranim vezjem. Za tem pride na vrsto integrirano vezje; pazite na pravilno orientacijo, tj., kje je sponka 1. Fizična velikost upora R1 mora biti majhna (1/8 W ali še manj), kajti v na¬ sprotnem primeru nožiče integriranega vez¬ ja ne bodo segle dovolj globoko v ploščico tiskanega vezja! Zaporedje montaže drugih sestavnih delov ni več tako hudo važno. Pazite le še na pravilno polariteto elektrolitskih kondenza¬ torjev, tj., da ne zamenjate med seboj sponk + in —. Prav na koncu povežemo še ploščico s potenciometrom, elektromotorčkom in pri¬ ključnim kablom. Zdaj je zrel za umerjanje. Umerjanje __ Podobno kot prej moramo ugotoviti pravilno priključitev elektromotorčka, smer in veli¬ kost hoda in morda še kaj. Za vse to po¬ trebujemo preizkuševalnik TIM XXI ali pa kar cel, delujoč RC sistem (oddajnik, spre¬ jemnik in baterije). Po pazljivem pregledu ploščice, če ni kje kratkih stikov in če je vse prav priključeno, preverimo, če ima stvar sploh »namen« de¬ lovati. Za začetek naj bo elektromotorček zunaj oziroma zobniški prenos med elektro¬ motorčkom in potenciometrom (krmilno ro¬ čico) naj bo prekinjen. Vključimo cel sistem in elektromotorček navadno takoj steče. Če oddajnik izključimo, se mora ustaviti, če je vse v redu. Ponov¬ no vključimo in rahlo zavrtimo krmilno ročico servomehanizma. S tem seveda pre¬ mikamo tudi drsnik potenciometra P. MO¬ RAMO najti tak položaj, da se elektromo¬ torček ustavi in če gremo še naprej, se mora zavrteti v nasprotno smer. Če ni tako, moramo napako odkriti in popraviti, preden nadaljujemo. Možnosti je več, in sicer od kratkih stikov vse do vrednosti kondenza¬ torja C2 in upora R2. Zdaj vrnemo elektromotorček na svoje me¬ sto oziroma povežemo zobniški prenos in bodimo pripravljeni na izklop. Krmilna ro¬ čica se mora ustaviti v svojem položaju. Če pa se zaleti v eno ali drugo skrajno lego, potem naglo izklopimo (integrirano vezje bi bilo sicer preobremenjeno). Za¬ menjajmo med seboj oba priključka elektro¬ motorčka in servomehanizem deluje. Tak problem rešimo lahko seveda tudi s pazlji¬ vim opazovanjem premikanja zobniškega prenosa, ki pa zahteva malo veščine. NEVTRALNI POLOŽAJ naravnamo najeno¬ stavneje z zasukom potenciometra P. Če to ni možno, spremenimo vrednost konden¬ zatorja C2. SMER HODA spremenimo tako, da isto¬ časno (!) zamenjamo med seboj skrajni sponki potenciometra P (drsnik ostane na svojem mestu) in elektromotorčka. VELIKOST HODA določa vrednost upora R2, in sicer z večanjem vrednosti narašča tudi velikost hoda. PREVZPON je pojav, ko gre krmilna ročica za hip celo preko želene lege in se potem lahko celo izniha okoli želenega položaja. Na ta pojav vplivamo s spreminjanjem vred¬ nosti upora R1. Naj povem, da je malo prevzpona celo zaželeno, saj je tako servo¬ mehanizem hitrejši. MRTVI HOD pomeni, da se lahko povelje (dolžina impulza) za malenkost spremeni, pa krmilna ročica na to spremembo še ne reagira. Določa ga vrednost upora R4, in sicer z naraščanjem vrednosti narašča tudi mrtvi hod. Pri vrednosti upornosti nič zna¬ ša le-ta približno 1 usek. Mrtvi hod pove¬ čamo, če je izrazito »godrnjanje« elektro¬ motorčka tudi takrat, ko stoji krmilna ročica v nevtralnem položaju (ko je neobremenje¬ na) in je poraba takrat večja od 10 do 20 mA. Pri predelavi starejših servomehanizmov se rado zgodi, da je delovanje nestabilno ali še več, cel servo (krmilna ročica) zaniha ali pa se veselo vrti v eno samo smer, in to se zgodi pri hitri spremembi povelja, medtem ko pri počasnem lepo sledi. Vzrok temu so MOTNJE elektromotorčka, ko npr. 2,4 V elektromotorček silimo delovati pri višji napetosti. Pomaga vezava upora vred¬ nosti od 2,2 do 4,7 Ohma zaporedno z elektromotorčkom. Seveda mora biti elek¬ tromotorček tudi BLOKIRAN. Navadno je že, če popravljamo star servomehanizem. Za ~ a b c Slika 25. Blokiranje elektromotorčkov servome¬ hanizmov TIM 7 • 80/81 309 izvedbo blokiranja je več možnosti in nekaj najbolj pogostih sem narisal na sliki 25. Sponka j predstavlja ohišje servomehaniz- ma, ki jo v primerih b in c vežemo na maso vezja elektronike. V primeru a tega ne smemo storiti, ker bi bil to kratek stik in zato mora biti takrat ohišje dobro izolirano od ploščice! Vrednosti posameznih elemen¬ tov so v primerih a in b od 22 do 47 nF. To so miniaturni, keramični, nizkonapetost¬ ni kondenzatorji. V primeru c pa sta upo¬ rabljena dva tantalova elektrolova elektro¬ lita, vrednosti od 2,2 do 6,8 uF in upor vrednosti 10 Ohmov, moči 1/8 ali 1/4 W. Hitra izvedenka Pozornost vzbujajo nekateri servomehaniz- mi, ki so kljub primerni moči (momentu) izredno hitri. Bantam Midget npr. potre¬ buje za celoten hod od ene skrajne lege v drugo manj kot 0,3 sekunde, in to pri momentu, večjem od 16 Nem; pri vsem tem pa je to zelo majhen in lahak servomeha¬ nizem. Natančen pregled tega in podobnih hitrih servomehanizmov (»profesionalne« iz¬ vedenke) odkrije nekaj drobnih skrivnosti: — poseben elektromotorček z ustreznim prenosom in — dodelan načrt elektronike. Tudi sam sem dosegel zelo dobre rezultate tako, da sem uporabil elektromotorček za delovno napetost 2,4 V in mu zaporedno vezal upor 2,2 Ohma. Blokiral sem ga po vezavi na sliki 25 c. To predelavo sem preizkusil na Futabinem servomehanizmu S-7 z elektromotorčkom 2,4 V in na starejšem tipu VVorld Engines, ki pa že ima 2,4 V elektromotorček. Zob¬ niškega prenosa nisem spreminjal. Kakšne so spremembe v shemi? Narisane so na sliki 26. Poseg je bil narejen v povratno vezavo in v del vezja za oblikovanje impulzov. Še enkrat naj poudarim, da pri tem ne pozabite na elektromotorček. Če ne bo dobro blokiran in imel zaporedno vezanega upora, servomehanizem ne bo dobro delo¬ val, lahko bo celo zanihal, če je elektro¬ motorček za 2,4 V. Na sliki 26 je ta vezava in blokiranje nakazano s črtkano črto, prav tako so vpisane tudi vse vrednosti elemen¬ tov. Posebnega vezja za to izvedenko (plo¬ ščice) nisem konstruiral, ampak sem kar 310 TIM 7 • 80/81 pozitivov, ker vam prihrani nekaj dragega papirja. Vsak fotoamater izbira z negativa le najbolj uspele posnetke, ki jih potem poveča. Zbi¬ ranje in razvrščanje fotografij mu olajša kontrolna kontaktna kopija. Pri izdelavi kon¬ trolne kontaktne kopije ugotovimo tudi po¬ trebno ekspozicijo in nam pozneje ni po- Bojan Rambaher kontaktni kopirni okvir Predlagamo vam načrt za izgotovitev eno¬ stavnega pripomočka, ki vam bo olajšal delo v temnici pri obdelavi negativov. Po¬ sebej primeren pa je pri izdelavi barvnih TIM 7 • 80/31 311 »nadzidal« na ploščici s slike 20. Izgled ni Slika 27. Slika razstavljenega servomehanizma s najbolj »ugleden«, pač pa vezje zelo dobro »hitro« elektroniko deluje. Praktično izvedbo v servomehanizmu VVorld Engines prikazuje fotografija na sliki 27. Se nadaljuje frebno delati preizkusov. Imamo torej več prednosti: 1. Preizkušena je ekspozicija vseh po¬ snetkov in lahko analiziramo, ali moramo izbrati papir z normalno ali trdo gradacijo in če negativ ni kvaliteten, zakaj m. 2. Dobimo predstavo o obsegu vseh po¬ snetkov danega filma. Prav tako imamo možnost, da takoj določimo obseg izreza. 3. Pri barvnem procesu dobimo prvi barvni odtis, ki nam omogoča, da laže do¬ ločimo ustrezno barvno korekcijo posnetkov pri nadaljnji obdelavi. 3 - J 2 TIM 7 • 8 °/ 81 Večina tovarn ima v svojem programu kon¬ taktne okvire. Nekateri so bolj zapleteni, dokaj enostaven in primeren za domačo izdelavo pa je kontaktni okvir tovarne Pa- terson. Osnova okvira je ravna vezana plošča de¬ beline 6 do 8 mm, dolga 390 in široka 250 mm. Na gornjo površino prilepimo spužvo debeline 10 mm. Na spodnjo stran prilepimo dva trakova iz spužve kot nožiče. Pri steklarju damo delati stekleno ploščo brez mehurčkov, dolgo 390 in široko 250 mm. Steklo naj bo debelo 4 mm. Na osnovo ga prilepimo s pomočjo širokega levkoplasta. Od znotraj prilepimo na steklo kvaliteten lepilni trak, tako da je možno zanj zatakniti negative (glej sliko). Na kon¬ cu upognemo iz plastike držalo v obliki črke U, ki drži steklo k osnovi. Z opisanim okvirom lahko prekopiramo cel film na dva papirja velikosti 18X24 cm. Film razrežemo na sedem kosov. ELEKTRONIKA • ELEKTRONIKA • ELEK Božo Ropret pregled TTL integriranih vezij 7400 štiri NAND vrata z dvema vhodoma 7401 štiri NAND vrata z odprtimi kolektorji na izhodu 7402 štiri NOR vrata z dvema vhodoma 7403 štiri NAND vrata z odprtimi kolektorji na izhodu 7404 šest invertorjev 7405 šest invertorjev z odprtimi kolektorji na izhodu 7406 šest invertirajočih ojačevalnikov z odpr¬ timi kolektorji na izhodu 7407 šest ojačevalnikov z odprtimi kolektorji 7408 štiri AND vrata 7409 štiri AND vrata 7410 tri NAND vrata s po tremi vhodi 7412 tri NAND vrata s po tremi vhodi 7413 dvoje NAND Schmitt trigger vrat s po štirimi vhodi 7414 šest Schmitt trigger vrat 7416 šest invertirajočih ojačevalnikov z odpr¬ timi kolektorji 7417 šest ojačevalnikov z odprtimi kolektorji 7420 dvoje NAND vrat s po štirimi vhodi 7423 dvoje NOR vrat s po štirimi vhodi 7425 dvoje NOR vrat s po štirimi vhodi 7426 štiri NAND vrata z odprtimi kolektorji 7427 tri NOR vrata s po tremi vhodi 7428 štiri NOR močnostna vrata s po dvema vhodoma 7430 NAND vrata z osmimi vhodi 7432 štiri OR vrata s po dvema vhodoma 7433 štiui NOR močnostna vrata s po dvema vhodoma 7437 štiri NAND močnostna vrata s po dvema vhodoma 7438 štiri NAND močnostna vrata z odprtimi kolektorji 7440 dvoje NAND močnostnih vrat s po šti¬ rimi vhodi 7442 BCD v decimalni dekoder 7445 BCD v desetiški dekoder, odprti kolek¬ torji na izhodu 7446 BCD v sedemsegmentni dekoder 7447 BCD v sedemsegmentni dekoder 7448 BCD v sedemsegmentni dekoder 7450 dvoje AND/OR invertirajočih vrat 7451 dvoje AND/OR invertirajočih vrat 7453 štiri AND/OR invertirajoča vrata 7454 štiri AND/OR invertirajoča vrata 7460 dvoje ekspanderjev s po štirimi vhodi 7470 JK flip-flop 7472 JK flip-flop 7473 dvoje JK flip-flopov 7474 dvoje D flip-flopov 7475 štirje D flip-flopi 7476 dvoje JK flip-flopov 7480 enobitni seštevalnik 7481 16-bitni RAM pomnilnik 7482 16-bitni RAM pomnilnik 7483 štiribitni seštevalnik 7484 16-bitni pomnilnik z dvema vpisovalni- ma vhodoma 7485 štiribitni primerjalnik 7486 štiri EXOR vrata s po dvema vhodoma 7489 64-bitni RAM pomnilnik 7490 desetiški števec 7491 8-bitni premikalni register 7492 delilnik z 12 7493 4-bitni dvojiški števec 7494 4-bitni premikalni register 7495 4-bitni premikalni register s paralelnimi vhodi in izhodi 7496 4-bitni obojestranski premikalni register 7497 6-bitni dvojiški števec 74100 osem D flip-flopov 74104 JK flip-flop 74107 dvoje JK flip-flopov 74109 dvoje JK flip-flopov 74110 flip-flop 74111 dvoje flip-flopov 74116 dvoje štiribitnih pomnilnikov 74118 šest vmesnih pomnilnikov 74119 šest vmesnih pomnilnikov 314 TIM 7 • 80/81 7493 7494 " 7495 7443 7474 7475 316 TIM 7 • 80/81 74121 monostabilni multivibrator 74122 monostabilni multivibrator 74123 dvoje monostabilnih multivibratorjev 74124 napetostno kontrolirani oscilator 74125 štiri AND močnostna vrata z izhodi s tremi stanji 74126 štiri AND močnostna vrata z izhodi s tremi stanji 74128 štiri NOR močnostna vrata 74132 štiri NAND Schmitt trigger vrata 74136 štiri EXOR vrata z odprtimi kolektorji 74141 BCD v desetiški dekoder 74142 števec z decimalnimi izhodi 74143 števec s sedemsegmentnimi izhodi 74144 števec s sedemsegmentnimi izhodi 74145 BCD v desetiški dekoder 74147 4-bitni desetiško v BCD pretvornik 74148 3-bitni desetiško v BCD pretvornik 74150 16-bitni multiplekser 74151 8-bitni multiplekser 74153 dvojni 4-bitni multiplekser 74154 4 na 16 dekoder 74155 dvojni 2 na 4 dekoder 74156 dvojni 2 na 4 dekoder 74157 multiplekser 74159 4 na 16 dekoder z odprtimi kolektorji 74160 sinhroni desetiški števec z asinhronim brisanjem 74161 sinhroni dvojiški števec z asinhronim brisanjem 74162 sinhroni desetiški števec z asinhronim brisanjem 74163 sinhroni dvojiški števec z asinhronim brisanjem 74164 8-bitni premikalni register, serijski vhod, paralelni izhod 74165 8-bitni premikalni register, paralelni vhod, serijski izhod 74166 8-bitni sinhroni premikalni register 74167 sinhroni desetiški števec 74170 16-bitni RAM pomnilnik 74173 4-bitni D register z izhodi s tremi stanji 74174 6-bitni D register z brisanjem 74175 4-bitni D register z brisanjem 74176 desetiški števec z možnostjo programi¬ ranja 74177 dvojiški števec z možnostjo programira¬ nja 74179 74180 8-bitni paritetni generator 74181 4-bitna aritmetično logična enota 74183 seštevalnik 74185 dvojiški v BCD pretvornik 74190 sinhroni desetiški prednastavljivi števec 74191 sinhroni dvojiški prednastavljivi števec 74192 sinhroni desetiški prednastavljivi števec 74193 sinhroni dvojiški prednastavljivi števec 74194 4-bitni univerzalni premikalni register z brisanjem 74195 4-bitni premikalni register s paralelnimi vhodi in izhodi 74196 desetiški števec do 70 MHz 74197 4-bitni dvojiški števec z možnostjo pro¬ gramiranja 74198 8-bitni pomnilnik z brisanjem 74199 8-bitni univerzalni premikalni register 74221 dvojni monostabilni multivibrator TIM 7 • 80/81 317 318 TIM 7 9 80/81 Slika 1 trimer potenciometrom VR12 nastavimo končni odklon na instrumentu. S tem je merilni doseg za 1 gF umerjen. Prav tako umerimo tudi druge tri merilne dosege. Skala na vseh merilnih dosegih je linearna. Točnost merjenja s tem instrumentom je odvisna od točnosti umerjevalnih konden¬ zatorjev in pa od točnosti instrumenta. Na¬ mesto posebnega instrumenta je možno uporabiti tudi univerzalni instrument, ki ga priključimo na merilnik kapacitivnosti le pri merjenju kondenzatorjev. Univerzalni instrument v tem primeru nastavimo na to¬ kovni merilni obseg 1 mA in na tem obse¬ gu instrument tudi umerjamo. Z Bleda se je oglasil Ivan Janša. Želi na¬ črt za digitalno uro ter načrt za vezje, kjer se goreča žarnica pomika v vrsti. Poleg tega je zastavil še nekaj vprašanj, ki niso zanimiva za širši krog bralcev in je odgo¬ vore nanje že dobil po pošti. Digitalna ura je napravljena s pomočjo ene¬ ga samega integriranega vezja, ki ima oz¬ nako MM5314. Poleg tega vezja potrebu¬ jemo le še nekaj transistorjev, displejev in pasivnih elementov. Uro napajamo prek transformatorja, ki daje na izhodu od 8 do 12 V pri toku 300 mA. Iz Božo Ropret odgovori Tov. Marjan Merdaus želi napraviti le me¬ rilnik kapacitete iz tretje številke 18. let¬ nika. Zato bi rad dobil poenostavljen načrt, ker meni, da bi odpadlo nekaj materiala. RC merilnik iz tretje številke je relativno enostaven in prirejen tako, da je uporablje¬ no čimmanj materiala. Zato prav veliko materiala pri preureditvi v merilnik kapaci¬ tete ne bo odpadlo. Vendar bomo vseeno ugodili tovarišu Marjanu in morda tudi dru¬ gim bralcem ter objavili poenostavljen na¬ črt. Umerjanje tega instrumenta je nekoliko dru¬ gačno kot pri kompletnem merilniku. Za umerjanje potrebujemo posebne kondenza¬ torje vrednosti 1 pF, 100 nF, 10 nF in 1 nF. Umerjanje instrumenta se vrši na ta način, da namesto neznanega kondenzatorja pri¬ ključimo najprej kondenzator vrednosti 1 uF. Potem damo preklopnik v položaj 1 in s TIM 7 • 80/81 319 omrežja dobimo poleg napetosti tudi frek¬ venco 50 Hz, ki služi za pogon ure. Funkcije tipk in stikal so podane v spodnji tabeli. Namesto tipk in stikal lahko napravimo tudi stalne prevezave, če ne želimo spreminjati karakteristik ure. Potrebne so le tri tipke za nastavljanje ure. Točnost ure je podana s točnostjo omrežne frekvence, ki pa ima dosti majhno povprečno odstopanje. Disple- ji morajo biti s skupno anodo, sicer pa je vseeno, takšni so. Displejem moramo le prilagoditi tok, ki ga določajo upori Rx. Posamezni segmenti vseh displejev so po¬ vezani paralelno. Drugo vezje bi lahko naslovili »potujoča svetloba«. Na vezje je priključenih do de¬ set žarnic, od katerih v enem trenutku gori le ena. Ko pride naslednji impulz, se ta žarnica ugasne in se prižge naslednja. Ta pojav se ponavlja s frekvenco, ki jo določa oscilator, napravljen z integriranim vezjem IC 1 (555). V končni fazi to izgleda tako, kot da goreča žarnica potuje. Če žarnice razmestimo ustrezno po obodu prostora, svetloba potuje naokrog po stenah. Hitrost potovanja določamo s potenciometrom 100 kQ. Z integriranim vezjem IC 4 je na¬ pravljen detektor prehoda skozi ničelni po¬ ložaj. To je zelo pomembno, da se stanje žarnic spremeni ravno takrat, ko je izme¬ nična napetost nič. če namreč takrat pri¬ žgemo ali ugasnemo žarnico, so motnje naj¬ manjše in ni potrebno posebno blokiranje. Izhode iz integriranega vezja IC 3 vodimo na deset enakih vezij (narisani sta le prvo in zadnje), ki služijo za vklapljanje žarnic. Moč priključenih žarnic je odvisna od upo¬ rabljenega triaka. Tisti na shemi lahko krmilijo do 1000 W, če jih privijemo na manjši hladilnik. To je seveda mnogo pre¬ več, saj bi celotno vezje porabilo kar 10 kW. Zato je možno uporabiti šibkejše triake ali pa te uporabljati brez hlajenja. 320 TIM 7 o 80/81 Kot lahko opazite iz načrta, je celotno vezje pod napetostjo 220 V. Zato je pri sestav¬ ljanju potrebna kar največja pazljivost. Vezje je potrebno vgraditi v dobro izolira¬ no ohišje (najboljše plastično), pa tudi po¬ tenciometer mora imeti plastično os. TA¬ KOJ, KO JE VEZJE PRIKLJUČENO NA NAPE¬ TOST, JE VSAKO DOTIKANJE KATEREGA¬ KOLI ELEMENTA LAHKO SMRTNO NEVAR¬ NO. Zaradi tega priporočamo gradnjo le bolj izkušenim amaterjem. TIM 7 • 80/81 321 Marko Dulmin mala šola elektrotehnike (IV) KAKO MERIMO NAPETOST? Na kratko ponovimo. Električna napetost poganja tok, ta pa oddaja energijo na po¬ rabniku. Baterija ima napetost 1,5 V, kar piše na njej. Kako se to izmeri? S pomočjo voltmetra (V-m). Naredili ga bomo s po¬ močjo indikatorja. Ta ima dve priključni žici, skozi eno (rdečo) mora teči tok v in¬ dikator, skozi drugo pa ven. Če žici obr¬ nemo, se kazalec obrne v nasprotno smer. Vendar pa indikatorja ne smemo priklopiti naravnost na baterije, ker je narejen za manjšo napetost, kot je napetost baterije. Zato zaporedno zvežemo spremenljivi upor — trimer (250k), kar je prikazano na sliki 1. INDIKATOR rCfVjh Slika 1 * Trimer naravnamo pred priklopitvijo tako, da mora tok teči po celem obodu, preden priteče na drsnik. Priklopimo na vse bate¬ rije v koritu in toliko časa obračamo drsnik, da se kazalec ustavi na številki 6. S tem smo umerili voltmeter na obseg 10 V. Če priklopimo instrument na tri baterije, se bo kazalec odklonil do 4,5 (4,5 V), ker sedaj samo 3 baterije poganjajo tok skozi instru¬ ment. Tako smo naredili instrument za merjenje napetosti — voltmeter. Z njim lahko ugo¬ tovimo tudi pole izvora, ker se odklon ka¬ zalca obrne, če se smer toka zamenja. Ne priklapljajte instrumenta na druge izvore, drugače ga boste uničili! Pri umerjanju voltmetra smo srečali zani¬ miv pojav. S premikanjem drsnika smo vključili večji ali manjši del ogljene plasti trimerja v električni krog. Pri tem se je kazalec premikal, torej se je tok spreminjal. S tem lahko ugotovimo, da na velikost toka ne vpliva samo napetost izvora, ampak tudi električni krog sam. Ker po vodniku teče tok skoraj brez težav, je ravno trimer odgovoren za večanje ali manjšanje toka. Ogljena plast na trimerju zavira tok — če jo vklopimo v krog daljši del, bo tok manjši. To lastnost imenujemo upornost. Pri zmanj¬ šanju napetosti se tudi zmanjša vrednost toka, saj se odklon kazalca zmanjša. Na vrednost toka torej vplivata dve količini: a) napetost b) upornost kroga Upornost označimo z R in jo merimo v enotah, ki se imenujejo orni (Ohm). Zazna¬ mujemo jih z grško črko omega (Q). V krogu na sliki 1 sta poleg baterije še trimer in indikator. S spreminjanjem upor¬ nosti trimerja določimo tok, ki bo tekel skozi krog pri določeni napetosti. Z zmanj¬ šanjem napetosti se bo zmanjšal tudi tok in odklon kazalca. Tako lahko merimo na¬ petost, čeprav instrument v bistvu kaže vrednost toka. Ravno igra med napetostjo, tokom in upornostjo pa je osnova elektro¬ tehnike. Ker teče skozi trimer in instrument tok, se pojavijo učinki toka. V tem primeru se oba malo grejeta, vendar tako malo, da to s prsti ne občutimo. Če upornost trimerja preveč zmanjšamo, pa se poveča tok in segrevanje ter lahko trimer ali instrument pregorita. Instrument — voltmeter vedno priklopimo z enim priključkom na pozitivni pol, z dru¬ gim pa na negativni pol izvora. MERJENJE TOKA Tok merimo v krogu tako, da krog preki¬ nemo in vanj priklopimo instrument, da tok teče skozi instrument (slika 2). Instrument ima upornost, zato se, zaradi njegove uklo- pitve v krog, upornost kroga poveča, po¬ sledica tega je zmanjšanje toka po krogu. Tako v krogu teče manjši tok, kot je tekel, preden smo vklopili instrument. Zaradi tega mora imeti instrument čim manjšo upornost, da ne moti kroga. Indikator ima veliko upornost, zato priklju¬ čitev ne gre tako enostavno kot pri pri- 322 TIM 7 • 80/81 rejanju indikatorja za voltmeter. Tok merimo v amperih [A), označimo pa, kot smo se že naučili, s črko I. Koliko toka je tok enega ampera, bomo lahko razumeli kas¬ neje, povejmo pa, da skozi kolesarsko žar¬ nico, če jo priklopimo na 6 V, teče približno 0,5 A, kar piše tudi na njej (6 V, 0,5 A). Tako se instrument za merjenje toka ime¬ nuje ampermeter. Izdelava ampermetra Za izdelavo ampermetra potrebujemo indi¬ kator {najlepše bi bilo, če bi imeli dva, enega za voltmeter in enega za amperme¬ ter) in bakreno lakirano žico ter trimer 1000 Q. Naredili bomo ampermeter za mer¬ jenje toka do 1 A, do 0,5 A, do 0,1 A in do 0,01 A. Tok, ki ga bomo merili, bo tekel skozi bakreno žico, indikator pa bomo pri¬ klopili na konce žice (slika 3). Za merjenje različnih tokov bomo naredili odcepe na bakreni žici. Če bomo priklopili tako, da bo tok tekel do prvega odcepa, bo največji odklon kazalca pri toku 1 A, do drugega 0,5 A, do tretjega 0,1 A in do če¬ trtega odcepa 0,01 A (slika 4). Slika 4 1A 0,5 A 0,1 A 0,01 A f f t f 1 w 1 100 V S trimerjem 1000 Q bomo instrument ume¬ rili. Dolžina žice med odcepi je točno do¬ ločena. V tabeli a so dolžine celotne žice podane za različne debeline žice. Tabela a Dolžino žice med posameznimi odcepi do¬ bimo tako, da celotno dolžino I delimo z določenim številom, kar je označeno na sliki 4. Tok merimo tako, da električni krog, v katerem sta porabnik in izvor, prekinemo in vklopimo instrument tako, da tok teče skozi instrument. Vedno priklopimo instrument na največje območje in šele, ko se pre¬ pričamo, da tok ni velik, zmanjšamo me¬ rilno območje instrumenta. Pri izdelavi glej¬ te, da bodo vsi spoji med odcepom in in¬ strumentom dobri (spajkani). Najbolje je, če odcepe zvežete na puše, tako da z izbiro puše, v katero boste priklopili banano, do¬ ločate obseg instrumenta. Ko bo vse nared, prosite koga, ki ima industrijski instrument, naj vam ampermeter umeri. Skozi instru¬ ment naj spusti tok, ki ga bo meril s svo¬ jim instrumentom. Odklon vašega kazalca pa nastavite s trimerjem na pravilno vred¬ nost, kot jo kaže industrijski instrument, (slika 5). Ker ima ampermeter majhno upornost, ga ne smemo priklopiti naravnost na baterije. Zapomnimo si: AMPERMETER LAHKO PRI¬ KLOPIMO SAMO V PREKINITEV KROGA S PORABNIKOM! Za vajo zmerite tok skozi različne porab¬ nike, kot so: žarnica, elektromagnet, mo¬ torček ipd. Indikatorji niso natančne priprave, zato so vsi izmerki nenatančni vsaj za desetinko. Ne jezite se, če bo voltmeter na štirih ba¬ terijah kazal 6 V, na treh pa kazalec ne bo točno na 4,5 črtice. Na njegovo napako se boste že navadili. Natančnejši instrumenti pa so zelo, zelo dragi, indikator pa ne stane niti 100 din. Do naslednjič kupite nekaj uporov po 100, 200, 500, 1000 in 5000 omov. TIM 7 • 80/81 323 BRANJE • BRANJE • BRANJE • BRAN Drago M e ho ra stari kitajci — izumitelji papirja, porcelana, tiska, smodnika in kompasa Za uvod — nekaj zgodovine: Po dolgih bo¬ jih posameznih plemen je Kitajska razpadla v več delnih držav, ki so se med seboj bo¬ rile za oblast. Tako je bilo vse do leta 221 pr. n. št., ko je šing-huan-ti iz dinastije Qin zgradil enotno, toda togo zgrajeno cesar¬ stvo. Razcvetu pod dinastijo Han je sledil razpad cesarstva. Do nove veličine se je Kitajska dvignila pod dinastijo Thang (618 do 907). V trinajstem in štirinajstem sto¬ letju so vladali Kitajski Mongoli. Takrat je Kitajska prvič prišla v stik z Evropo, (čitaj Potovanja Marca Pola!) Tuji zavojevalci Mandžujci so raztegnili kitajsko oblast tudi nad Mongolijo, V. Turkestan, Tibet in Indo- kino. V času od 1368 do 1644 pa je vladala na Kitajskem domača dinastija Ming. Takrat, ko so pri nas še imeli srednji vek, se je na Kitajskem pojavil budizem, ki se je kmalu razširil med ljudmi, medtem ko je postal taoizem mistična religija, ki s svojimi svetišči, menihi in dostojanstveniki predstavlja domače nasprotje budizmu. V obdobju dinastije Thang se je taoizem po¬ novno razcvetel, pa tudi kitajski alkimisti so postali spet aktivni. Ukvarjali so se z destiliranjem živega srebra iz cinobra (kar še vedno drži), pa tudi z destilacijo alko¬ hola in žganja. Povpraševanje po skrivno¬ stih dolgoživosti je bilo med velikimi še vedno veliko in baje je sedem izmed dva¬ indvajsetih vladarjev dinastije Thang umrlo zaradi prevelike doze »pilule nesmrtnosti«. Samokolnico so izumili v petem stoletju, v sedmem stoletju pa tudi čoln, ki ga je po¬ ganjalo kolo z lopatami, imel je krmilo in zaprto kajuto. Papir Papir so pričeli izdelovati Kitajci že pred nekako 2000 leti iz vlaken neke murve. Izum se je v 6. stoletju razširil k Arabcem, ki veljajo za izumitelje papirja iz cunj. Od njih, tj. preko Mavrov, ki so vladali na Iberskem polotoku, ga je v 12. stoletju do¬ bila tudi Evropa. Na Slovenskem je bila v sedemnajstem stoletju prva izdelovalnica papirja v Goričanah pri Medvodah. Še danes uporabljajo za navaden časopisni papir ce¬ lulozo, tj. les, za boljše vrste papirja pa cunje. (Ne gre zamenjevati papirusa s pa¬ pirjem, saj so ga Egipčani izdelovali na čisto drugačen način iz papirusa, ki je dal papirju samo ime). Tiskanje prvih knjig V obdobju dinastije Thang so v budističnih samostanih prvič uvedli tiskanje s pomočjo kliširnih plošč. 'Najstarejša tako tiskana knjiga je Diamantna Sutra iz leta 868 n. št., ki so jo našli v Votlinah tisoč Bud pri kraju Kan Su. Tiskanje knjig se je razši¬ rilo po vsej Kitajski. Klasična Konfucijeva dela so izšla v desetem stoletju, dinastična dela pa v letih 993—1063. (Konfucij — kitaj¬ ski filozof, 551—490 pr. n. št., po njegovih naukih je družina podlaga države. Učil je ljubezen do bližnjih, pravičnost, modrost in spoštovanje prednikov.) Tiskarska veščina se je razširila v obmejne pokrajine Uigurov okoli leta 1206, takrat ko so jih premagali Mongoli. Uiguri so tiskali budistična dela v turškem jeziku in pri tem uporabljali alfa- betsko pisavo, izvirajočo iz Sirije. Gibljive črke iz gline je na Kitajskem izumil Phi Sheng okoli leta 1040, pozneje so upo¬ rabljali lesene črke. Najstarejša tako ti¬ skana knjiga izvira iz začetka 14. stoletja. Našli so jo prav tako v Votlinah tisoč Bud. Prve kovinske črke so izdelali še pozneje, najstarejši odlitki izvirajo iz leta 1403 iz Koreje. 324 TIM 7 • 80/81 V Evropi poznamo do 15. stoletja samo knji¬ ge, razmnožene s prepisovanjem. V začetku 15. stoletja je Nemec Johannes Gutenberg izumil tisk s premakljivimi črkami, vlitimi iz svinca. To je bil največji izum v zgodo¬ vini svetovne literature. Tiskarstvo se je hitro širilo in že leta 1575 smo imeli v Ljub¬ ljani tiskarno Janeza Mandelca, ki je na¬ tisnila že okoli 30 knjig in knjižic. Po tem velikem uspehu, ki je služil širjenju refor¬ macije, je bila Ljubljana okoli 100 let brez tiskarne, šele potem so začeli prihajati izučeni nemški tiskarji učit naše tiskarje. Porcelan Izdelovanje porcelana sega že v obdobje di¬ nastije Han, kakih 2000 let nazaj. Porcelan je najplemenitejši izdelek iz gline, zato naj opišemo, kako nastane. Izdelujejo ga iz bele porcelanske gline ali kaolina, ki mu prime¬ šajo določeno količino kremenčevega peska, ortoklaza in vode. (Ortoklaz je kalijev živec s sestavnimi delci mnogih eruptivnih kame¬ nin.) Iz te zmesi, ko je že dozorela, obliku¬ jejo nadarjeni delavci vaze, skodelice in druge predmete, jih posuše in žgo pri 900° C. Nato nanašajo na ohlajene posode tekočino iz ortoklaza, kaolina in apnenca, nato pa žgo drugič pri temperaturi 1400° C, dokler se izdelki ne pokrijejo s svetlim in gladkim loščem ali glazuro. Izdelava porcelana se je že v času dinastije Thang zelo spopolnila in je bila leta 621 ustanovljena državna delavnica za izdelke iz porcelana. V Evropi je bila zgrajena prva tovarna leta 1710 v Meissnu v Nemčiji. Pravilna zmes žvepla in solitra Ne vemo, kdaj so Kitajci izumili smodnik. V kitajskih sporočilih je prvič omenjen že v prvem stoletju po našem štetju. Kitajski alkimisti so že v tretjem stoletju zmešali žveplo, soliter in lesno oglje v pravem so¬ razmerju za smodnik in segrevali do visoke temperature. Iz takšnih poskusov izvirajo ognjemeti, omenjeni v kitajskih spisih sed¬ mega stoletja. V vojnah obdobja Thang so uporabljali neko vrsto ognjenih puščic, ven¬ dar pa je šlo verjetno le za gorečo smolo, pritrjeno na konice puščic. Zgodovinski viri poročajo, da so na Kitajskem leta 969 iz¬ umili novo obliko ognjenih puščic, za katere lahko sklepamo, da so bile neke vrste ra¬ kete. Zapis iz leta 1040 pravi, da je bila za te nove rakete uporabljena zmes žvepla in solitra, torej smodnik. Hkrati pa navaja pra¬ vilno razmerje mešanja in nadrobno navaja podatke o pripravi nove snovi. Marco Polo navaja v svojih spominih, da so Kitajci leta 1237 že poznali strelno orožje in govori o različnih vrstah orožja, ki delujejo na prin¬ cipu smodnika. Prvo omembo strelnega orožja, iz katerega zleti krogla, najdemo v poročilu iz leta 1259, ko so vojske dinastije Sung pregnale Ta¬ tare s pomočjo pušk, narejenih iz votlih bambusovih palic. Smodnik pa se je zelo hitro širil; kmalu beremo, da so Tatari upo¬ rabljali smodnik v boju proti Mongolom, in sicer pod imenom »nebo pretresujoči grom«, iz česar bi lahko sklepali, da je šlo za neke vrste granate, ki so jo izstrelili s pomočjo katapulta. To orožje so izpopolnili tudi Mongoli in le nekaj let kasneje je nji¬ hov poveljnik Subotaj z novimi topovi kre¬ nil na bojni pohod proti Evropi. Najstarejši kitajski topovi izvirajo iz leta 1254, najsta¬ rejši evropski pa iz leta 1380, kar je dokaz, kako hitro so v Evropi uporabili novo orožje proti vsem sovražnikom, ki jih je takrat v Evropi kar mrgolelo. Pešaki so nosili težke arkebuze, cele baterije topov so postavljali na mestna obzidja in baterije po 20 do 80 topov so stale na bokih njihovih ladij, ki se brez vetra sploh niso mogle premikati. In uspehi? V posameznih bitkah srednjega ve¬ ka je padlo nekaj deset ljudi, v novem veku po nekaj tisoč, v sedanjih vojnah pa raje ne pomislimo, koliko bi bilo žrtev zlasti med civilnim prebivalstvom. Čudna lastnost magnetne igle Leta 1086 je mož po imenu Shen Kua, uprav¬ nik državnega vodovoda, napisal knjigo, v kateri opisuje »različne čudeže«, ki jih je videl v svojem življenju, tako na primer fosile (Okamnine), reliefne zemljevide, spre¬ membo ene snovi v drugo in »čudežni na¬ čin« iskanja prave smeri. No, na vseh teh pojavih ni nič čudežnega, le razumeti jih je treba. Šlo je torej za magnetni kompas iz obdobja dinastije Sung, kot pripomoček za kopna in morska potovanja. Shen Kua je zapisal, da čarovniki, ki skušajo najti pravo smer, podrgnejo iglo po magnetovcu (že- lezni rudi) in nato obesijo iglo na tanko nitko. Ko se igla umiri, kaže en konec proti severu, drugi pa proti jugu. Ko so po letu 1150 kompas uporabljali na kopnih ali mor¬ skih poteh, so poznali tudi že odklon mag¬ netne igle od resničnega severa, kar ime¬ nujemo magnetno deklinacijo. V Evropi so se morjeplovci še dolgo ravnali po Soncu ali po Severnici. Kadar pa jih niso videli, pa si niso mogli pomagati. Šele čez 300 let je kompas tudi na evropskih ladjah pomagal odkriti neznana morja in neznane dežele. Kaj pa Kitajci in znanost Dinastija Sung kakor tudi prejšnja Hun se je ponašala z mnogimi matematiki, tvorci koledarja in zemljemerci. Uradna kitajska biografija, objavljena leta 1764, našteva 38 uglednih matematikov iz obdobja Han in 29 iz obdobja Sung, pa še v vmesnem obdobju jih je bilo nekaj. Leta 1247 je Qin Kui Shao napisal »Devet razdelkov matematike«, s katerimi je v kitajsko matematiko uvedel znak za ničlo in mestno vrednost števila. Našel je tudi algebrajske metode za reše¬ vanje trigonometrijskih problemov. Chon Huo, predsednik kitajskega urada za astro¬ nomijo, je rešil problem sumiranja vrste kvadratov pri danem številu členov in še marsikaj s področja matematike bi lahko našteli. TIM 7 • 80/81 325 Na področju astronomije je bilo v obdobju Sung le malo novega, kajti kitajski astro¬ nomi so se bolj ukvarjali z vprašanji kole¬ darja. Zgradili pa so svojo filozofijo na¬ rave na osnovah sicer napačnega taoistič¬ nega pojmovanja narave. Imeli so svojo lastno podobo sveta s središčem v Zemlji, s katero so bili zadovoljni, tako kot so bili v Evropi zadovoljni s Ptolemejevim zemelj¬ skim sistemom. Po njihovem mnenju je bilo vse gibanje nebesnih teles pojasnjeno z vetrovi. Chu Hsi je znan tudi po tem, da je fosile prepoznal kot nekoč živa bitja. Priznal je, da so na visokih gorah odtiski školjk in lupin ostrig, ki so bili pač na dnu, potem pa se je vse obrnilo. Skrbno razmišljanje nas vodi k daljnosežnim sklepom. Stari Ki¬ tajci niso nikoli prešli prek te točke. Ni jim uspelo povezati teorije z eksperimenti¬ ranjem, kajti njihovi modrijani so smatrali praktično delo za ponižujoče. Takšnega mnenja je bil tudi Chu Hsi, ko je zapisal: »Matematiki, zemljemerci, zdravniki in ča¬ rovniki so šarlatani. Modrijani jih ne smat¬ rajo za izobražene.« In tako je kitajska znanost razen v najno¬ vejšem času strahovito zaostala za evrop¬ sko, ameriško in rusko, ki se je v 19. in zlasti v 20. stoletju dvignila visoko pod nebo, a človeku miru in varnosti ne more jamčiti. MAKETA MALE ŽELEZNICE • MAKETA Matjaž Zupan električna vezava V naših dosedanjih nadaljevanjih smo si ogledali gradnjo makete do postavljanja ti¬ rov. Danes pa nadaljujemo z opisom pri¬ ključevanja makete na elektriko. Električna napeljava _ Da spravimo lokomotivo v tek, jo moramo priključiti na električno napetost. To pa ne gre kar na 220 voltov, kot jih dobite na vtičnici. Vlak lahko poganjajo baterije, ven¬ dar se te prehitro iztrošijo. Zato kupimo transformator z regulatorjem. Transformator služi torej za znižanje omrežne napetosti. Od transformatorja vodimo dve žički do tirnic. Napetost, ki pride iz transformatorja, je istosmerna, ker je v njem še usmernik. Na eno tirnico vodimo pozitiven, na drugo pa negativen pol. Smer vožnje obrnemo tako, da pola zamenjamo. V transformatorju je že vgrajen gumb, s katerim to opravimo. Elektrika gre nato prek koles lokomotive in 326 TIM 7 • 80/81 posebnih odjemalcev napetosti na elektro- motorček, ki poganja lokomotivo. Transformator, ki ga izdeluje Mehanoteh- nika, zniža napetost od 220 V na 12 V. Ima regulator za spreminjanje napetosti od 0 do 12 V, s čimer reguliramo hitrost lokomotive. Poleg tega izhoda, ki daje istosmerno na¬ petost, ima še dodaten izhod, ki daje stalno izmenično napetost 12 V, ki je namenjena za napajanje kretnic, lučk, signalov in še česa. Žičke prispajkamo na tračnice sami ali pa kupimo tir, ki te priključke že ima. Na spodnji strani prispajkamo na vsako trač- Slika 1. Med postavljanjem tirov ostanejo žičke še na maketi nico po eno žičko. Najboljše so žičke z več jedri, če pa takih nimamo, bodo dovolj dobre tudi take, kot jih uporabljajo za te¬ lefonsko napeljavo. Če je maketa večja, posamezne dele železniškega omrežja, ki predstavljajo sami zase celoto, med seboj izoliramo in jih napajamo vsakega s svojim transformatorjem, tako lahko vozimo več vlakov naenkrat neodvisno med seboj. Žičke kretnic, lučk in tirov vodimo skozi Slika 2. Žičke speljemo skozi luknje v plošči, kot je na sliki levo zadaj za tovarno Slika 3. Vse žičke so že skrite pod maketo, sledi napeljava žičk do komandne plošče luknjo, ki jo naredimo skozi desko in pod maketo do komandne plošče. Žice pod ma¬ keto morajo biti napeljane v ravnih črtah, ki naj bodo med seboj pravokotne. Napete morajo biti tako, da tečejo tik ob deski. Napeljane naj bodo pregledno, pomaga nam, če so raznobarvne, tako da okvaro hitro odstranimo. Pod desko jih pričvrstimo z majhnimi žebljički ali s čim podobnim. Ni¬ kakor pa ne smejo biti napeljane križem kražem pod maketo. Vezava kretnic in izključenih odsekov Najprej si poglejmo, kaj je to izključen od¬ sek. če hočemo, da vozi le ena lokomotiva, imamo pa jih več, naredimo to tako, da en del tračnic električno izoliramo od ostalega omrežja in ga napajamo z elektriko prek stikala. Izoliramo ponavadi tir na postaji ali slepi tir. Poglejmo najprej izolacijo. Nekateri naredijo to enostavno tako, da eno tračnico preža¬ gajo. To naredijo, ko so tiri že priviti na maketo. Lepše pa je, če odstranimo spojko med tračnicama, in pustimo vmes razmak enega milimetra. Tračnico moramo prekiniti na dveh mestih, paziti moramo seveda, da je to obakrat ista tračnica. Na tračnico, ki smo jo tako izolirali, prispajkamo žičko, ki jo vodimo do stikala. Stikalo pa vežemo na vhod 0—12 V na transformator. Vedno mo¬ ramo prekiniti isti pol, da ne povzročimo kratkega stika. Na to moramo še posebej paziti, ker se mimogrede zmotimo. TIM 7 • 80/81 32 7 Poglejmo še kretnice. Služijo za usmerjanje vlaka na želeni tir. Poznamo take, kjer spreminjamo smer ročno, tem pravimo kar ročne. Druge pa so električne, pri teh spre¬ meni smer elektromagnet. Seveda tudi te lahko spreminjamo ročno, če še nimamo električne napeljave. Vsekakor so električne mnogo bolj primerne za maketo, ker na tistih delih makete, ki so bolj daleč, ročnih sploh ne dosežemo. S kretnice vodijo tri žičke. Ena je za dovod napetosti, ki jo priključimo na transformator na fazo pri izhodu 12 V izmenične nape¬ tosti. iDrugi dve žički pa vodimo na tipkalo, ki ima dva vhoda. Na vsak vhod damo eno žičko. Tipkalo pa ima en izhod, ki ga ve¬ žemo na transformatorju na vhod, ki je soseden prejšnjemu — to je zemlja pri 12 V izmenične napetosti. S pritiskom na eno ali drugo tipko odpremo tokokrog, tako da elektromagnet premakne kretnico enkrat v eno, drugič pa v drugo smer. Važna je še razlika med stikalom in tipka¬ lom. Stikalo rabi za prižiganje in ugašanje lučk, izklapljanje elektrike na izključenih Slika 5. Komandna plošča s stikali, tipkali in transformatorji Slika 4. Takole pravilno napeljemo žičke, da ne pride do zmešnjave in da bomo pri okvari ali predelavi takoj našli pravo tirih in podobno. Pri stikalu teče električni tok ves čas, dokler je en gumb pritisnjen; ne teče pa, kadar je pritisnjen drug gumb. Tipkalo pa služi za premikanje smeri od¬ prtja kretnice ali signala. Dokler držimo prst pritisnjen na eno tipko, teče električni tok tako, da elektromagnet v kretnici spre¬ meni smer, ko pa tipko spustimo, tok ne teče več. Ko pritisnemo drugo tipko, elek¬ tromagnet obrne kretnico v drugo smer. Tipke ne smemo držati predolgo ali pa celo priključiti kretnico na stikalo, ker jo s tem prežgemo. Pri Mehanotehniki izdelujejo tipkala in sti¬ kala. Oboja so dvojna, torej za dve kretnici ali dve lučki. Stanejo okoli 20 dinarjev. Tip¬ kalo za kretnice je sivo, ima dvakrat po dva vhoda in en izhod, stikalo pa je rdeče, ima dvakrat po en vhod in en izhod. Za¬ menjava torej skoraj ni mogoča. Oboja ima¬ jo na strani še po en vhod, ki rabi za to, da jih lahko povežemo več direktno skupaj in nato z eno samo žičko na transformator. Za lažjo predstavo je dodana še skica, na kateri je shema vezave izključenih tirov, lučk in kretnic. Slika 6. Vse žičke so skrite in ne kazijo po¬ dobe makete Komandna plošča __ Pri načrtovanju moramo misliti tudi na to, kje bo stala plošča s transformatorji, tipkali in stikali. Ta naj bo na takem mestu, da lahko z njega kontroliramo vse dele makete naenkrat. Če je maketa zelo velika, nare¬ dimo dve komandni plošči. Na komandni plošči naj bodo lepo razvrščeni transforma¬ torji, tipkala za kretnice in signale naj bodo označena s številkami kretnic in signalov, ki so na maketi. Stikala pa označimo s črkami, s katerimi so označeni slepi tiri in izključeni odseki, številke in črke naj tečejo po vrsti, da ne pride do zmešnjave. Posebej namestimo še stikala za lučke, ki jih lahko označimo z grškimi črkami ali rimskimi številkami. Narišemo si še načrt makete, na katerem označimo vse črke in številke ter ga obe¬ simo na steno, da vedno najdemo vsako stvar. Na načrtu označimo tudi vse izolacije, meje med tokokrogi posameznih transfor¬ matorjev in signale. TIM 7 • 80/81 329 Matjaž Zupan odgovori bralcem Dobil sem že kupček vaših pisem z raznimi vprašanji. Večina vprašanj je takih, ki pre¬ hitevajo našo rubriko. Zato malo potrpite in našli boste odgovore na vsa vaša vpra¬ šanja. Če pa želite odgovor na kakšno po¬ sebno vprašanje, priložite pismu ovojnico z naslovom in znamko. Janez Pungaršek iz Bistrice pri Tržiču me sprašuje glede električne vezave. Upam, da današnji članek pojasnjuje vsa vprašanja. Pisal mi je tudi Matjaž Hafnar iz Zgornjih Bitenj pri Žabnici. Njegovega pisma sem bi vesel, ker je priložil načrt svoje makete, narejen s šablono. Načrt objavljam v tem Timu. K načrtu bi mu predlagal, naj slepe tire za ranžirno postajo podaljša, sicer bodo šli nanje le po trije ali štirje vagoni. Po¬ sebej naj izolira oba notranja kroga, tako da -bo lahko vodil več lokomotiv. Upam, da se mi bo Matjaž še oglasil in poslal tudi slike svoje makete. To velja tudi za druge maketarje. Vse uspele slike bodo objav¬ ljene v Timu. r2kTL~(J6£