KAZALO UVODNIK TIMOVA PRILOGA SPRETNE ROKE TIMOVA PANORAMA BIOLOGI ELEKTROTEHNIKI GEOLOGI KEMIKI KRATKE ZANIMIVOSTI 3 Naročnikom in bralcem TIM-a.201 Motorni čoln TIM NEPTUN.202 Gliser za led in betonsko ploskev.204 Pelikan — okrasek na zidu.208 Izdelajmo si album. 210 Poskusimo se osvoboditi.212 Hišica — hranilnik. 213 Tečaj v Kopru.. . 211 Ali se vsaka papigica nauči govoriti?.216 Kako si naredim voltmeter.219 Nekaj besed o našem planetu.221 Kako si naredim umeten mraz?.224 Mednarodna regata brodarskih modelov.226 Renault Floride-S.227 Slika na naslovni strani: MODEL SOVJETSKEGA HIDRO GLISERJA METEOR LETNIK III • ŠT. 7 ■ DANEC 1» REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE REVIJO IZDAJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA- - DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK DUŠAN KRALJ - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - UREDNIK JOŽE LAVRIČ - TIM IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA NAROȬ NINA 900 DIN. REVIJO NAROČAJTE NA NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT - TEK. RAČUN 600-18-603-177 - TISK IN KLIŠEJI TISKARNA -JOŽE MOSKRIČ« Naše uredništvo dobiva od vas, dragi bralci, mnogo pisem, ki posegajo v najrazličnejša področja tehnike. Mnogokrat smo v veliki za¬ dregi kaj narediti? Sprejmite prosim z razumevanjem, da vam vsem pri tem obsegu naše revije ne moremo ugoditi. Na mnogoštevilne vaše želje, da naj bodo v TIM reviji vsi načrti in njihovi sestavni deli ri¬ sani v merilu 1 : 1, vam nismo mogli ustreči, začeli pa smo s tiskanjem TIMOVE PRILOGE, v kateri so vsi načrti v naravni velikosti. Na željo mnogih bralcev smo ravnotako začeli tudi s stalno rubriko, o akvarijih in njihovih prebivalcih. Kljub vsemu temu pa še vedno prihaja v naše uredništvo mnogo pisem, z željo, da napišemo kaj več za radioamaterje. Mnogo smo o tem razmišljali in se odločili, da ugo¬ dimo tudi tej vaši želji. Ker je radioamaterstvo ena najbolj razširjenih amaterskih dejavnosti, obenem pa tudi neko¬ liko bolj zahtevna s strani teoretičnega znanja, smo se odločili, da vam bomo v naši reviji nudili poleg željenih načrtov tudi nekaj besed o osnovah radiotehnike. Uredništvo upa, da smo vaši želji ustregli in da bo TIM res priljubljena fevija med mladimi bralci. TIMOVA PRILOGA MOTORNI ČOLN TIM NEPTUN NEPTUN je motorni čoln, s katerim se lahko udeležite tekmovanj, je pa predvsem namenjen višjemu tehničnemu pouku na polju vodnega modelarstva, V ta motorni čoln je namreč možno vgraditi radio komando, kajti model je dovolj velik in v vodi dovolj stabilen. Za pogon Neptun — sta predvidena dva izvenladijska motorčka EMT-2 »DELFIN«. Če pa mislite graditi čoln za radio komando, vam priporočamo vgrajen motorček. Gre pa tudi z obema Delfinoma, potrebno je le med njiju vgraditi malo krmilo. Gradnja samega korita poteka skoraj po enakem postopku kot gradnja vsakega motor' nega čolna. V okvir moramo vstaviti rebra, jih pritrditi v svoja ležišča in jih zalepiti šele potem, ko so pritrjene k rebrom tudi vse letvice. I- |. ! f Kabina je odprta tako, da je možno priti do baterij, za katere je predviden prostor v škatlici in sicer tako, da leže baterije ena poleg druge. Za lakiranje modela si oglejte navodila, ki so obširno opisana pri gradnji modela hidrogliser — SKORPION. ■Pip- TIMOVA PRILOGA 203 KOSOVNI SEZNAM 204 SPRETNE ROKE GLISER za led, ali (opremljen s kotalkami) za betonsko ploskev Gliser za led ali »ledodrsnik«, je v zim¬ skem času zelo primeren model, kjer lahko uporabljamo naše letalske motorčke. Morda je že zima na kraju svojih moči, vendar bo vseeno še dovolj časa za ta model. Ta panoga modelarstva je v svetu precej rzvita, posebno v deželah z jezeri in primerno zimsko sezono. Na lepo urejeni stezi, kjer je led »zlikan« s toplo vodo, so dosegli tudi hitrosti preko 150 km/h, kar je že lep rezultat tudi za »zaresne« gliserje. Moj gliser je zelo enostaven in zato ni ae¬ rodinamično dovršen, vendar je primeren za začetek v tej kategoriji, saj bo modelarju ta¬ koj pokazal v katero .smer naj gre, da bo dosegel večje hitrosti. Ta model je uporaben za vse vrste motorjev od 2,5 do 0,5 ccm pro¬ stornine. Za model z 2,5 do 1,5 ccm prostornine mo¬ rate povečati načrt enkrat, tedaj meri stra¬ nica kvadratka v mreži 1 cm. Če pa imate motor z 1 do 0,5 ccm prostornine, pa upora¬ bite stranico kvadrata 8 mm. Model je izdelan brez lepljenja, kar skraj¬ ša izdelavo modela. To je tipičen »veekend« model, saj ga lahko v soboto začnemo izdelo¬ vati, v nedeljo popoldne pa že startamo. Z 2,5 ccm motorjem dosežemo hitrost do 90 km/h! Pričnimo z izdelavo modela. Material in orodje: Za izdelavo modela ne potrebujemo poseb¬ no veliko orodja in ga ima vsak modelar že doma. Rezljača s priborom, klešče »kombinirke«, pila za les, pila za kovino, raskavec, vrtalni stroj s svedri 3 in 2 mm, spajkalo s priborom, škarje za pločevino, točkalo, čopič za laki¬ ranje, posodica za lak, pribor za risanje (tri¬ kotnik, i’avnilo, krivuljnik, šestilo, svinčnik) in indigo papir. Material za izdelavo pa je različen za večji gliser (2,5—1,5 ccm) oziroma manjši gliser (1 do 0,5 ccm). Za 2,5 ccm gliser potrebujemo: kos bukove deščice 8 X 400 mm ploščico medenine 2 X 100 X 100 mm jekleno žico O =.2 X 1000 mm bakreno pločevino 0,3—0,5 X 80 X 80 mm jekleno žico 0 = 0,3 X 200 mm 10 komadov vijakov z maticami M3 X 20 milimetrov obroček iz kovine za vagico 10 dkg barvnega nitro laka in nekaj raz¬ redčila Za 1 ccm gliser potrebujemo: kos vezane plošče 6 X 130 X 300 mm košček medeninaste pločevine 1,5 X 75 X X 75 mm jekleno žico 0 1,5 X 800 mm bakreno pločevino 0,2 X 40 X 40 mm 10 komadov M3 X 15 mm vijakov ali če imate vijak M2 X 15 mm jeklena žica 0 0,3 X 2000 mm obroček iz kovine 10 dkg barvnega nitro laka poljubne barve z razredčilom Na kraju besedila pa boste dobili kosovni seznam. Izdelava modela Najprej povečamo načrt in narišemo na papir trup (1). Za povečavo uporabimo mrežo. Tako narisan trup prekopiramo z indigo pa¬ pirjem na deščico. Deščico nato obžagamo, milimeter stran od črte z rezljačo. To delo je malce počasno in zahteva precej pazljivosti pri izdelavi, ker lahko polomimo precej žagic. Odprtino za motor izžagamo po merah motorja. To mora vsak modelar prilagoditi di¬ menzijam svojega motorja. Ko smo izžagali robove trupa, jih obdelamo z raskavcem in pilo za les, da pridemo točno do črte. Z vr¬ talnim strojem izvrtamo vse luknje za vijake s 3 mm svedrom in trup je gotov. Iz medeninaste pločevine izžagamo pred¬ njo (2) in zadnjo drsalko (3) ter dva nosilca SPRETNE ROKE 205 Če bomo naš gliser namenili za tekmovanja po betonskem ali asfaltnem terenu, si ga bomo opremili namesto s smučkami z miniaturnimi koleščki. Tako podvozje pritrdimo prav na isto mesto, kot je na sliki pritrjena smučka. Da ne bo presenečenja povemo to, da bodo v tem primeru hitrosti nekaj manjše. (4). Ko smo to izžagali, izvirtamo še luknje 3 3 mm svedrom. Kamor pa pritrdimo žico za vagico, pa z 2 mm svedrom. Ta del tudi zakrivimo pod pravim kotom, kot je razvidno na prerezu A—A. Pri zunanjem nosilcu opore (4) pa del, ki bi bil zakrivljen odžagamo, saj nam je odveč. Glej rez A—A! Tako izdelane dele obdelamo še s pilo za kovino 1 , da bodo robovi lepo zaokroženi. Opore (5) nam služijo za stabilnost pri vožnji. Izdelamo jih iz jeklene žice 0 = 2 mm. Potrebujemo dva popolnoma enako izdelana dela, ki sta si podobna kot predmet in nje¬ gova slika v zrcalu. Najprej izdelamo gornji del opore, kjer se pritrdi na trup, šele nato pa smučko opore ali dolnji del. Na isti način izdelamo še drugo oporo. Nato obe poskusno pritrdimo na trup, na katerega smo predhodno pritrdili še obe drsalki. Sedaj še korigiramo zvitost drsalk pri opori in pazimo, da je lega drsalk opore si¬ stematično v vzdolžni osi gliserja. Gliser mora na ravni podlagi stati na vseh štirih podpornih ploskvah! Sedaj lahko gliser sestavimo. Z barvastim nitro lakom prebarvamo trup modela. Lak nanesemo na trup s čopičem ali pa s fiksirko. Prebarvati moramo vsaj tri¬ krat, da je model dobro impregniran pred škodljivim vplivom goriva. Če imamo motor z žarilno svečko — glow plug motor, moramo model prelakirati z raz¬ topino pleksi stekla v bencolu, ali pa s par¬ ketnim lakom. Gorivo za glow plug motorje namreč razjeda nitro lak. Sedaj počakamo, da se lak posuši, nakar model sestavimo. Vse vijake dobro privijemo in konce vijakov, ki gledajo preko matic odpilimo. Model potrebuje še rezervoar za gorivo. Iz načrta prerišemo razvit rezervoar. Za mo¬ tor od 2,5 do 1,5 ccm povečamo dimenzije en¬ krat, za motor od 1 do 0,5 pa ostane v me¬ rilu 1 :1. S škarjami za pločevino izrežemo rezer¬ voar in ga po črtkastih črtah zapognemo pod pravim kotom. Tako smo dobili obliko kva¬ dra. Vse robove še dobro zaspajkamo. Cevke za rezervoar zvijemo iz pločevine, ki nam je še ostala. Potrebujemo dve krajši in eno daljšo cevko. Pločevino ovijemo enkrat okoli 0 2 mm ravne jeklene žice in jo nato po šivu zaspajkamo. Cevke nato prispajkamo v od¬ prtine rezervoarja. Namestimo jih tako, kot vidimo na projekcijsko narisani skici. Na re¬ zervoar prispajkamo še dva kotnika, glej ski¬ co, s katerimi pritrdimo rezervoar na trup gliserja. Rezervoar še pribijemo na trup. Vagico modela sestavljajo tri jeklene žice 0 0,3 mm in obroček iz kovine. Najprej pri¬ trdimo na obroček vse žice. Na ravno podlago pritrdimo gliser, da stoji brez premikanja. V razdalji 500 mm od osi gliserja pa označimo točko, ki je za 50 mm za težiščem modela. Te¬ žišče je na načrtu označeno s C. G.! Težišče mora biti pred prijemališčem vagice, da bi model lepo zategoval žico. Če bi bil pa za pri¬ jemališčem, bi gliser »ušel« v krog. Sedaj pa odmerimo še višino. Tu pa mora biti težišče 20 mm nad prijemaličem vagice (obročka!). Seveda pa moramo modelu predhodno točno določiti težišče. V tem primeru moramo pri¬ trditi na model motor s propelerjem. Ko smo določili lego vagice in jo v njej pritrdili, lahko preostale konce žic privežemo na gliser. Model je tako gotov. Treba je še povezati dotok goriva iz rezer¬ voarja z vplinjačem in rezervoar napolniti. Motor najprej preizkusno vžgemo, nato pa že lahko gremo na štart. Za štartanje potrebujemo večjo ledeno plo¬ skev. Najboljša je drsališče ali pa površina zmrznjenega jezera. Seveda pa moramo paziti, da ne bo prišlo do nesreče. 206 SPRETNE ROKE Razdalja tnžitca m vasica SPRETNE ROKE 208 SPRETNE ROKE Gliser kroži na žici okoli paylona. Paylon izdelamo iz kovinske cevi, ki je dolga vsaj pol metra. Na zgornjem koncu pritrdimo kro¬ glični ležaj, ki ima privarjeno zanko iz ko¬ vine. Na to zanko pritrdimo žico O 0,5 do 0,3 mm, ki je jeklena in dolga od 11—15,42 mm. Nasprotni konec te žice pa pritrdimo na va- gico modela. Paylon zabijemo v tla. Model sedaj strgamo. Vžgemo motor in model spustimo. Veselo bo odbrzel po ledu. pelikan okrasek na zidu Če nimamo materiala za paylon, lahko v sredini nekdo drži žico in se z modelom obra¬ ča. Seveda pa tedaj izdelamo ročko, da mo¬ delar lažje drži žico. Manjše gliserje lahko štartamo tudi na¬ ravnost. V tem 'primeru ne potrebujemo ne žice in ne vagice na modelu. Želim vam obilo zadovoljstva pri delu in štartanju modela. Kosovni seznam: \ V lanskih številkah naše revije smo vam objavili nekaj okraskov za na zid, katere si sami lahko izdelate iz varilne žice. Ker smo dobili mnogo vaših pisem z željo za take na¬ črte, vam bomo skušali še v nadalje prinašati enostavne okraske. V tej številki torej pelikan. Potrebno je le, da si načrt povečate v velikost, katero si že¬ lite. Ne priporočamo vam manjšega izdelka od tega, kar vam prinaša mreža v levem kotu. Pelikana prerišete na vezan les in ob črtah zabijete žebljičke. Po načrtu krivite varilno žico debeline 2,5—3 mm in vsak kos vstavite med žebljičke na vezan les. Na sliki je dobro vidno, kje se žica deli. Vse sestavljene dele SPRETNE ROKE 209 nato med seboj spajkate in pri tem vse stične kose dobro očistite s smirkovim papirjem. Pri spajkanju uporabljajte gašeno solno ki¬ slino, kajti s pasto za spajkanje je delo zelo težko. Ko je vse gotovo celega pelikana dobro operite v milnici, da mu tako odstranite vso kislino in ga nato prebarvajte s črnim lakom. Obešen na svetli steni bo poleg okrasa ponos vaše spretnosti. -pip- -P/P- 210 SPRETNE ROKE IZDELAJMO Sl Gotovo ima že vsakdo izmed nas nekaj priljubljenih slik, risb ali fotografij, ki jih ne bi rad zavrgel. Zato si izdelajmo za te slike album, v katerega bomo sproti name¬ ščali vse slike. Pozneje nam bo tak album predstavljal dragocen spomin minulih dni, po¬ sebno pa še, če si ga bomo naredili sami. Za tak album, kot ga vidimo na sliki po¬ trebujemo le nekaj papirja, za zunanji izgled pa nekaj primernega blaga, ali kaj sličnega. Najprej si izberemo velikost in obliko al¬ buma, potem pa si po teh merah narežemo primemo količino papirja. Potrebujemo dve vrsti papirja in sicer tršega temnejše barve in mehkega skoro prozornega. Te dve vrsti listov polagamo izmenično enega na drugega dokler ne dobimo primerne debeline oziroma obsega. Sedaj si iz trdega in močnega kartona ali tanjšega vezanega lesa izrežemo nekoliko večji stranici ter jih pazljivo položimo na prej izrezane liste papirja. Iz slike vidimo, da sta stranici nekaj krajši od narezanih listov in ravno na tem mestu izvrtamo dve luknji tako, da ostaneta stranici nepoškodovani. Iz kar¬ tona primerne debeline izrežemo še hrbet al¬ buma, ga upognemo in oblečemo z blagom. Na enak način oblečemo tudi obe stranici, potem pa jih prišijemo na hrbet. Ravno na meji stranice in hrbta izrežemo luknji, preko katerih pritrdimo z vrvico tudi vse liste al¬ buma. Prednjo stranico še okrasimo s kakš¬ nim našitkom in album je narejen. V notranjosti albuma bomo slike nameščali na trši papir in sicer na tak način, da lahko slike po potrebi enostavno menjavamo. SPRETNE ROKE 211 TIMOVA PANORAMA TEČAJ V KOPRU Občinski odbor Ljudske Tehnike v Kopru je v času novoletnih počitnic organiziral se¬ minar za učitelje tehničnega pouka. Seminar, ki je trajal ves dan, od ponedeljka do sobote, se je vršil v delavnicah doma mladih tehni¬ kov v Kopru. Tečaja se je udeležilo 13 učiteljev, pretež¬ no iz šol na območju Koprske občine, udele¬ žili pa so se ga tudi učitelj tehničnega pouka iz Izole, iz Šmarij nad Koprom, iz Hrvatinov, iz Ilirske Bistrice, Planine in drugod. Medtem ko ste se vi pionirji zabavali in sankali, so vaši učitelji risali in rezljali, sestavljali in barvali mali žerjav, katerega načrt bomo tudi objavili v eni izmed prilog naše revije TIM. V delavnici doma mladih tehnikov je rastlo 13 žerjavov in vsak izmed njih opremljen z dvema malima elektromotorjema je deloval brezhibno. Vaši učitelji so se na tem semi¬ narju seznanili s tehniko načrtov, ki jih za vas objavljamo v reviji in pomagali vam bodo pri vašem nadaljnjem delu, tako pri tehnič¬ nem pouku kot v vaših modelarskih krožkih. Poleg dvigala, ki je bil obvezen za vse te¬ čajnike, so si posamezniki izdelali še druge tehnične igrače, objavljene v naši reviji. Tako si je učitelj italijanske šole v Piranu izdelal še avto dvigalo »NELSON« in avto »FORD TAUNUS«. Znanje, ki so si ga učitelji pridobili na tem tečaju bo koristilo le vam pionirji pri gradnji vaših modelov, mi pa bomo skušali temu va¬ šemu znanju nuditi raznovrstne načrte stro¬ jev in modelov. Zato bi bilo koristno, da na šolah ustanavljate TIM-ove krožke v katerih boste pri skupnem delu dopolnjevali vaše zna¬ nje in vašo spretnost. O delu v takem vašem krožku nam pišite pod rubriko »TIMOVA PA¬ NORAMA«. 212 SPRETNE ROKE POSKUSIMO SE OSVOBODITI Poskusimo iznajdljivost svojih sošolcev. Pri tem potrebujemo samo dve vrvici. Prvo vr¬ vico bomo navezali okoli obeh rok enega so¬ šolca A, drugo pa bomo speljali čez prvo (tako kot vidimo na sliki) in šele nato zvezali okrog rok drugega sošolca B. Z nekaj iznajd¬ ljivosti se lahko sošolca A in B med seboj ločita, ne da bi pri tem vrvico odvezala. Rešitev je prikazana na sliki. Potrebno je le, da vrvico B pretaknemo skozi svojo zanko in jo nato pretaknemo še čez svojo roko, tako kot je razvidno s črtkane vrvice. Posku¬ simo in uspeli bomo! Izbirajte med zanimivimi knjigami, ki jih izdaja Založniški zavod »Življenje in in tehnika«. Pionirje in pionirke predvsem opozarjamo na knjižno zbirko »Tvoja knjiga tehnike«, v kateri so že izšle naslednje knjige: rakete - stroji - skozi tovarno - železnice - avtomobili Knjige lahko naročite pri šolskem poverjeniku, ali pa pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6. SPRETNE ROKE 213 hišica - hranilnik vrhu spojita v en sam rob. Počakate zopet, da se lepilo posuši in nato zopet zgladite. S tušem narišete na prednjo steno vrata, ki vo¬ dijo v hišico in balkon. Prilepite sedaj še bal¬ kon in ko bo vse suho, premažite hišico s prozornim nitro lakom. Najbolje je, da pri tem uporabljate ustno puhalko. Istočasno pre- lakirate tudi podstavek. Z notranje strani hišice prilepite na okna koščke celuloida ali pa prosojnega polivinila. Za lepljenj« celu¬ loida rabite acetonsko lepilo, za lepljenje po¬ livinila pa »Jufix« lepilo. Šele nato hišico prilepite na podstavek, toda ne premočno. Skozi prozorna okna lahko vidite, kdaj je hranilnik poln in tedaj ga odprete tako, da pritisnete žepni nož med hišico in podstavek. Seveda lahko hišico pobarvate tudi z barv¬ nimi laki in jo uporabite pri gradnji makete za elektro vlak. Tokrat si lahko sami izdelate hranilnik, ki bo obenem tudi lep okrasek. Načrt je narisan v merilu 1:1, to je v njegovi naravni velikosti. Potrebno je le, da podstavek prerišete na vezan les debeline 8 do 10 mm, vse ostale dele pa na vezan les dbeline 4 mm. Število kosov je enako številu narisanih delov. Sestavljanje hišice vam ne bo delalo pre¬ glavic ker so vsi deli krojeni tako, da se med¬ sebojno spajajo z največjo lahkoto. Ko ste vse dele izžagali jih ni potrebno gladiti. Sestavite najprej vse štiri stene brez strehe, brez bal¬ kona in brez dna, jih medsebojno povežite z gumico in jih nato zalepite. Ko bo lepilo suho snemite gumico in šele sedaj vse dele dobro zgladite. Nato zalepite oba dela strehe, katerima morate posneti stični rob, da se pri J 216 BIOLOGI ali se vsaka papigica nauči govoriti? UDOMAČEVANJE • PRVE BESEDE • PAPIGA NAM ŽE SEDA NA ROKO IN POSTAJA NAŠ PRIJATELJ Takoj v začetku vam 'moram povedati', da se govorenja res lahko nauči skoraj vsaka pa¬ pigica, da pa je zato treba precej potrpljenja in dola. Najbolje bi odgovoril na takšno vpra¬ šanje če rečem, da se govoriti nauči res skoraj vsaka papigica, da pa je njen uspeh bolj od¬ visen od potrpežljivosti njenega lastnika, kot pa od »govorniškega« talenta papigice same. Papige seveda niso izjema, saj je še vrsta drugih ptic, ki se, če jih pričnemo udoma¬ čevati, ko so še čisto mlade in jim vztrajno in redno ponavljamo posamezne besede ali stavke, nauče ponavljati besede. Naj omenimo med pticami naših polj in gozdov vrane, sra¬ ke, kavke, šoje, škorce, ki se vsi lahko naučijo ponavljati besede in po sposobnosti celo mar¬ sikdaj prekašajo papige. Najprej je torej na vrsti udomačevanje. Papigica mora biti popolnoma krotka in pri¬ vajena na ljudi. Sele takrat bo ponavljanje besed dalo zaželene rezultate. Za pouk v govorjenju so najprimernejše čim mlajše papigice. Najboljše uspehe dose¬ žemo z mladiči v starosti štirih do petih ted¬ nov. V tej starosti namreč mlade papigice zapuste gnezdo in začno same zobati. Naj opo¬ zorimo še na to, da so za pouk v govorjenju najprimernejši mladi samčki, medtem ko sa¬ mičke kažejo, vsaj ponavadi, (čeprav se naj¬ dejo tudi izjeme) manj govorniškega talenta. Mlado papigico, potem ko jo prinesemo domov, pustimo dan. ali dva, da se razgleda in privadi na novo okolje. Kletko postavimo na stalen prostor in je ne prenašamo brez potrebe po sobi. Tudi izbira prostora je nadvse važna. Kletka naj stoji ob zidu, ker se bo papigica počutila varnejšo, če je za njenim BIOLOGI 217 hrbtom stena. Prostor kamor bomo postavili kletko naj bo svetel, zračen in suh. Zelo ne¬ varne s'o papigici nenadne temperaturne iz- premembe. Smrtno nevarno ji je na primer lahko prenašanje iz mrzle, nekurjene sobe v toplo kuhinjo ali narobe. Po drugi strani pa papigici popolnoma nič ne škoduje, če vso zimo prebije v nekurjenem prostoru. Samo po sebi se razume, da v stanovanju, kjer imamo papigico, ki jo nameravamo na¬ učiti ponavljanja besed, n» smemo imeti, no¬ bene druge ptice. Papigica se bo naučila nam¬ reč govoriti le tedaj, če bo poslušala dan za dnem le človeški govor. Zato naj kletka ne stoji preblizu okna kamor prihajajo vrabci, ker se 1 bo v tem, primeru raje čivkaje pogo¬ varjala z vrabci, kot pa se učila človeške govorice. In zdaj k udomačevanju! Ko se je papigica razgledala po novem bi¬ vališču in ko opazimo, da redno zoblje, se sprehaja po kletki in si čisti perje, je že čas, da pričnemo z udomačevanjem. Cimvečkrat v teku dneva se približamo kletki in papigici počasi in brez naglice po¬ navljamo njeno ime. Že pri izbiri imena naj omenimo, da se bo papigica najlažje naučila ponavljati besede, ki imajo v vsakem zlogu poldoneč Samoglasnik, kot je na primer PE-PE; PI-KI, MU-KI, JA-KA in tako dalje. Že med udomačevanjem torej ponavljajmo vedno le eno in isto besedo in to vedno jasno in razločno. Morda je prav če omenim še to, da je tudi prostor kamor smo postavili kletko važen za uspeh v udomačevanju. Kletka namreč ne sme stati previsoko od tal. Najbolje je, če kletka stoji na sobni komodi ali polici, ki ni višja kot meter do največ meter in pol. Papigica, ki živi v kletki, ki smo jo obesili na zid pre¬ visoko, se namreč le težko naveže na ljudi, in 'večino dneva prebije v "višjih sferah, na zavesah in na vrhu omar. Če se bomo veliko zadrževali ob kletki naše papigice, bomo že čez dan ali dva opa¬ zili, da se naše bližine več ne boji in da nas celo z zanimanjem gleda kadar se ji pribli¬ žamo. Zdaj je čas, da storimo korak naprej. V kletko previdno in počasi potisnemo desnico. Z roko se približamo papigici in ji počasi potiskamo desni kazalec pod prsni koš. Če bomo iravnab počasi in previdno in pri tem papigici ves čas prijazno prigovarjali, bo že prvi poizkus prav gotovo uspel. Papigica bo stopila na naš kazalec. Toda s tem, da je stopila na kazalec še ni vse narejeno. Postopek moramo ponavljati večkrat čez dan in ko vidimo, da se papigica naše roke v kletki ne boji več, jo, medtem ko sedi na kazalcu, počasi in prav previdno, sedečo na roki, vzamemo iz kletke. Ne oddaljujmo se od kletke! Papigico, ki sedi na roki držimo blizu klet¬ ke, po možnosti blizu odprtih vratc, tako da lahko vsak čas skoči nazaj v kletko in na svojo paličico. Po par uspešnih poizkusih takšnega udo¬ mačevanja se lahko postopoma oddaljimo s papigico na roki od njene kletke. Pri prvih poizkusih se, če smo preveč ne¬ učakani, lahko zgodi, da nam papigica uide s prsta in sfrfota na oma^o ali pa na tla. 218 BIOLOGI Ne lovimo jo z roko! Vsaka ptica ima prirojen strah pred ropa¬ ricami in človeška roka, ki jo zgrabi, je tudi za našo papigico le šapa roparice. Če nam papigica uide s prsta, ji torej le potrpežljivo ponujajmo prst dokler ne bo sto¬ pila nanj. Če pa le noče in noče stopiti na prst, ji prinesimo kletko in jo z odprtimi vratci posta¬ vimo pred njo in jo pustimo, da bo sama od¬ korakala vanjo. Ko je papigica že tako krotka, da jo, med¬ tem ko sedi na naši roki, lahko počasi pre¬ našamo po vsej sobi, je nastopil čas za reden pouk. Pri pouku držimo papigico v višini naših ust, oddaljeno za približno eno ped od našega obraza. Razločno in dovolj glasno ji ponav¬ ljamo s krajšimi vmesnimi presledki vedno le eno in isto besedo, najbolje njeno ime, ki smo ji ga ponavljali že ves čas tudi med udomačevanjem. Redno in potrpežljivo ji ponavljamo isto besedo vsaj deset minut, nato pa odnesemo papigico nazaj v njeno kletko. Takšen pouk naj ima naša papigica tri¬ krat dnevno in to vedno ob določenem času, najbolje zjutraj, opoldne in zvečer. Natančno se držimo tega urnika in ne iz¬ pustimo nobene priložnosti čez dan. Kadarkoli imamo čas in priložnost se ustavimo poleg njene kletke in ji vsaj nekajkrat ponovimo besedo, ki je na »šolskem programu«. Če bomo potrpežljivi, bo naša papigica spre¬ govorila prvo besedo že po treh ali štirih ted¬ nih. Če pa se je učenje zavleklo dalj, potem moramo imeti pač potrpljenje. Marljivo na¬ daljujemo s poukom in uspeh bo prišel, in to prav za gotovo, pa čeprav teden ali dva kasneje. Ko je papigica spregovorila prvo besedo je led prebit. Učenje vseh nadaljnjih besed bo šlo veliko hitreje, saj se nekatere papigice, potem ko obvladajo prvo besedo, nauče skoraj vsak teden kakšno novo. Seveda pa je, kot smo že na začetku dejali, uspeh odvisen predvsem od potrpljenja uči¬ telja in s tem si mora biti na jasnem vsak, ki bi rad imel papigico, ki bo znala ponav¬ ljati besede in stavke. Torej, veliko potrpljenja! ELEKTROTEHNIKI 219 KAKO SI NAREDIM VOLTMETER? Skoraj pri vsakem delu v elektroamater- stvu, potrebujemo vsaj voltmeter. Instrumenti so .za samogradnjo nekoliko bolj težavni, po- , trebujemo več natančnosti, potrpljenja in teoretičnega znanja. Po navodilih v današnji številki naše revije, si bomo lahko tak instru¬ ment naredili sami s skromnimi sredstvi in z razmeroma malo truda. Vse skice so risane v merilu 1 :1. Tak voltmeter uporabljamo za merjenje izmenične ali enosmerne napetosti. Najprej izžagamo iz pertinaksa (1 do 2 mm debele plošče) pravokotno ploščo enakega formata kot je na sliki. Na to ploščo potem Eri trdimo posamezne elemente, ki so potrebni E>ri gradnji takega voltmetra. 1. Tuljavico navijemo z zelo tenko laki¬ rano bakreno žico (0=0,1 mm). V sredini tuljavice moramo pustiti dovolj prostora za Pomikanje jezička 2. Navitje na tuljavici naj bo sestavljeno iz dveh delov, ki sta med seboj Povezana. Prvo navitje naj ima okoli 100 ovo¬ jev (0 = 0,25 mm) in drugo okoli 1000 ovojev (0 = 0,1 mm). Na tuljavici bomo imeli sedaj tri izvode in zato tudi dve merilni področji. Kakšno bo to merilno območje je zelo težko reči, ker ima na to zelo velik vpliv oblika Pločevinastega jezička 2 in moč vzmetne spi¬ rale. Zaradi tega pa sd ni treba delati ne¬ potrebnih skrbi, ker bomo voltmeter morali ‘tak še umeriti. Jeziček izrežemo po sliki iz železne plo¬ čevine nerabne konzerve. Pri tem bodimo najbolj pazljivi, ker je od oblike jezička od¬ visno delovanje celotnega instrumenta. Os 9 instrumenta je lahko narejena kar iz navadne šivalne igle, katero na obeh koncih priostrimo. Na povečani risbi si natančno oglejmo kako os pritrdimo v instrument, ker mora biti trenje osi minimalno. Spiralna vzmet 6 mora biti zelo tenka in mehka. Najprimernejša je vzmet od stare, nerabne budilke. Sedaj ko imamo izgotovljene že vse bi¬ stvene elemente, lahko instrument sestavimo. Najprej na os prispajkamo pločevinasti je¬ ziček in namestimo spiralno vzmet, nakar postavimo vse skupaj v osišče in prispajkamo še kazalec. Če bomo imeli instrument med merjenjem vedno v vodoravnem položaju, nam ga ni treba uravnotežiti, drugače pa mo¬ ramo na nasprotni strani jezička dodajati težo toliko časa, da je teža v vseh straneh enaka. Ko smo instrument uravnotežili, pri¬ trdimo še drugi konec spiralne vzmeti na del 4, potem pa namestimo tuljavo tako, da se v njeni sredini jeziček med obračanjem ne dotakne. Instrument bomo umerili s pomočjo dru¬ gega voltmetra, ali s pomočjo znane nape¬ tosti. Izbrali bomo več različnih napetosti in 220 ELEKTROTEHNIKI !■■■ IZT- ■ =3 3 pri tem položaj kazalca označili. Iz več teh točk skale lahko potem že sklepamo na po¬ tek celotnega obsega merilnega področja. Na zunanjo stran pertinaks ploščice nalepimo papir, nanje pa narišemo delce skale in jih označimo s številkami, ki pomenijo določeno napetost. Za instrument izdelamo še pri¬ memo ohišje, kot je prikazano na sliki, in instrument je gotov. Seznam elementov: 1. tuljava 2. pločevinasti* jeziček križ 3. nosilec osi 4. nosilec vzmetne spirale 5. kazalec 6. spiralna vzmet 7. kontaktna ploščica 8. izrez v osnovno ploščo 9. os a n k a Vodrtravno: 1. tiskovna oblika TIM-a, 6. naslov naše revije, 9. žensko ime, 10. eden od naših ro¬ diteljev, 11. žensko ime, 12. grobjan, 13. vidni organ, 14. vozilo na vesla, 15. oblika glagola biti, 16. igram na piščal, 17. ne lačen, 18. znamka avtobusov, 20. vprašalnica, 22. reg. avtomobilska oznaka za Šibenik, 23. nemar- Ijiv, 24. primorski vzklik, 25. sila, 26. ma¬ ščoba v gospodinjstvu, 28. trup, 29. oblika pesmi, 30. nadležna žuželka. Navpično: 1. veselje, 2. isto, 3. alkoholna pijača, 4. končnica pomanjševalnic, 5. pritrdilnica, 6. godrnjam, 7. tretja oseba glagola imeti, 8. na¬ sprotno od več, 10. moško ime, 12. tovarna optičnega stekla, 14. berem, 16. igralna barva, 17. večkrat nas obiščejo ponoči med spanjem, 19. zelo popularno ime našega avtomobila, 20. zelišče, 21. pritrdilnica, 22. učna ustanova, 23. orožje primitivnih narodov, 25. del harmoni¬ ke, 27. oblika pesmi, 28. tukaj. GEOLOGI 221 NEKAJ BEJSED |0 NAŠEM PLANETU Skoraj na vsakem koraku imamo priložnost zvedeti kaj novega v svetu zadnjih tehničnih dognanj. Prišel je čas, ko človek osvaja ve¬ solje in na tisoče oči in najmodernejših tele¬ skopov gleda za novimi odkritji in spoznanji. Pri vsem tem, kar se dogaja okoli nas pa kaj radi pozabimo na naš rojstni planet, ki nam je še vedno v mnogočem nepoznan. Danes bomo spregovorili nekaj besed o no¬ tranjosti našega planeta. Da si bomo laže predstavljali koliko pomenijo številke, ki jih bomo v tem članku omenjali, si dobro vtis¬ nimo v spomin, da je polmer našega planeta (>378 km in to je tista razdalja, ki nas loči od zemeljskega središča. Sedaj si bomo lahko Predstavljali, kako malo je človek prodrl v zemeljsko notranjost, če povemo, da so naj¬ globlji rudniki komaj tri tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Z najmodernejšimi pri¬ pravami je uspelo raziskovalcem v Kalifor¬ niji prodreti s poskusno izvrtino do globine eooo m. Že od nekdaj je znanstvenike zanimala predvsem starost Zemlje. Danes ni to vpra¬ šanje nič manj važno in zanimivo, kajti z njim so povezana številna druga vprašanja o še neznani notranjosti našega planeta. Dom¬ nevo lorda Kelvina v preteklem stoletju, po kateri naj bi bila naša Zemlja stara 30 mili¬ jonov let, so znanstveniki precej časa smatrali za drzno -trditev. Toda leta 1946 so kamenine v Kareliji, geofizikom-, opremljenimi z najso¬ dobnejšimi raziskovalnimi naparavami »po¬ vedale«, da so stare milijardo 850 milijonov let! Nekatere raziskave v naslednjih štirih letih so; pokazale, da je Zemlja stara vsaj 3 milijarde let, medtem ko je 1. 1955 znanstve¬ nik L. Kulp pbstavil trditev, da je Zemlja stara okorOg 4 milijarde in 800 milijonov let (z režerVo 200 milijonov let navzgor ali na¬ vzdol). Zanimivo je, da se s tem številom po najnovejših teorijah kozmologije ujema tudi starost vsemi rja, ki naj bi bila okrog 5 mili¬ jard let. 222 GEOLOGI Kako je človek zvedel za skrivnostna do¬ gajanja v globinah planeta na katerem živi? Razni instrumenti, ki jih uporabljajo pri raz¬ iskovanjih geofiziki, kot so gravimetri, ma- gnetometri, seizmometri in številni drugi, ter potresi s svojimi valovi, ki se širijo po vsej Zemlji pa pri tem »otipavajo« njeno notranjo zgradbo, so nam še do pred nedavnim prina¬ šali edine, čeprav nepopolne podatke o do¬ gajanjih v notranjosti naše Zemlje. Take podatke pa nam posreduje tudi ze¬ meljski magnetizem, ki čeprav slaboten, z ne¬ mo govorico preko magnetne igle govori o skrivnostnih silah, ki delujejo v notranjosti Zemlje in njenem jedru. 2e v 19. stoletju so geofiziki prišli do sklepa ,da ima zemeljski magnetizem svoj izvor nedvomno v notranjo¬ sti Zemlje. Prva poročila o tem zasledimo v zapiskih znanega znanstvenika Gaussa. Ma¬ gnetno polje naše Zemlje pa ni nespremen¬ ljivo. Skoraj vsako leto morajo znanstveniki na osnovi najnovejših meritev na zemljevidih popravljati smer sever—jug. Najnovejša raziskovanja zemeljskega ma¬ gnetizma so dala presenetljive rezultate. Ugo¬ tovili so, da zemeljski magnetizem ni enoten, kot se je do sedaj mislilo, temveč sestoji iz dveh delov. Prvi del, katerega sestavljajo magnetne sile, ki delujejo točno v smeri ze¬ meljske osi, v zadnjih 400 letih ni spremenil niti svoje jakosti, niti svoje smeri. Toda drugo zemeljsko magnetno polje, ki prekriva to prvo zemeljsko magnetno polje, se tako po obliki kot tudi po jakosti nenehno spreminja. Obenem pa tudi počasi potuje proti zahodu in to že od takrat, ko- je človek začel prvič opa¬ zovati pojave zemeljskega magnetizma. Teo¬ retični računi pravijo, da to sekundarno ze¬ meljsko magneto polje obkroži Zemljo enkrat v približno 1600 letih. Prav na osnovi te in še nekaterih drugih ugotovitev, so prišli znanstveniki v zadnjem času do zanimivega vprašanja, namreč, ali je zemeljska notranjost, še posebej pa zemeljsko jedro, sploh trdno? Mnenja o tem so danes v znanstvenih krogih še deljena, vendar pa najnovejša raziskovanja govorijo za to, da je v globini nad 5000 km zemeljska notranjost, kljub ogromnim temperaturam in pritiskom, ki tam vladajo, verjetno — tekoča! Kamenine v zemeljskem plašču, Ri segajo verjetno do glo¬ bine okrog 1500 km, naj bi po teh ugotovitvah zalivala plastična zmes raztopljenih kamenin zemeljske notranjosti. Vprašanje pa je seveda, če fizikalni pojmi za tekoče in trdno, oziro¬ ma plastično, za zemeljsko notranjost veljajo, ; pri tistih ogromnih temperaturah nekaj tisoč stopinj Celzija in pritiskih milijonov atmosfer! Lahko da ima ta tekoči obroč v globinah 2000 do 5000 km, ki obdaja zemeljsko jedro, kljub svojemu» tekočemu stanju« trdoto jekla. I Vedeti moramo namreč, da so pogoji za ob¬ stoj materije v notranjosti Zemlje zaradi ogromnih temperatur in pritiskov, ki tam vla- ' dajo, drugačni od pogojev, ki vladajo na zemlji in tistih, ki jih lahko umetno ustvarimo v laboratorijih. Že pri 400 km globine je pri¬ tisk v Zemljini notranjosti večji od 100 000 atm/cm 2 , v geometrijskem središču Zemlje pa znaša po teoretičnih računih, naravnost ne¬ verjetnih, če ne že fantastičnih 3 250 0000 do 4 000 000 ton/cm 2 ! Pod tem ogromnim priti¬ skom se spreminja tudi struktura atomov ma¬ terije. Po računih danske znanstvenice Inge Leh- manove, se že v globini 4000 km od zemeljske površine pojavlja spet trdno zemeljsko jedro, ki ima premer okrog 1370 km in ki obdaja središče Zemlje. Če je to točno ali ne, je tak njen presek, kot smo ga tukaj omenili, še naj¬ verjetnejši od vseh razlag. Ostane še seveda vprašanje, iz česa je sestavljeno zemeljsko jedro? Večina znanstvenikov je mnenja, da zemeljsko jedro sestavljata železo in nikelj v zadnjem času pa niso redki tydi- tisti, ki pravijo, da verjetno zemeljskoOedre. tvori GEOLOGI 223 # t. im. »metalizirani vodik«. To nekoliko čudno ime naj bi imel vodik pri že omenjenih ogromnih temperaturah in pritiskih, ki vla¬ dajo v zemeljskem središču, pri katerem so molekule in atomi snovi tako stisnjeni drug k drugemu da pojma »tekoč« in »trden« po¬ menita čisto nekaj drugega kot v običajnem smislu. Fizikalne lastnosti tega jedra, pa naj ga sestavlja ali ali ona snov, pa so nam danes še popolnoma neznane. Okrog tega jedra leži omenjena notranja srednja plast zemeljske notranjosti. Po naj¬ novejših ugotovitvah naj bi znašala debelina te plasti okrog 5200 km ter je v glavnem se¬ stavljena iz olivina težkega sivozelenega že- lezo-magnezijevega silikata. To je odporna in . zelo elastična kamenina, ki je verjetno na no- I tranji strani te plasti, obrnjeni proti zemelj¬ skemu jedru, belo žareča, na zgornji površini te srednje zemeljske plasti, pa rdeče žareča snov. Na tej plasti olivina leži potem tanka skorja človeškega sveta. V razmerju z ostalimi plastmi zemeljske notranjosti ni debelejša, kot je debela lupina zabolka v razmerju z njegovo celotno debelino! To zemeljsko skorjo delimo v razne plasti. Tista plast, ki je naj¬ bolj spodaj in leži na plasti olivina, naj bi bila iz bazalta, črne bazične prakamenine, ki jo najdemo zelo pogosto tudi v lavi. Iz te Plasti se dvigajo, kot ledene gore iz morja, granitne osnove kontinentov in zato mnenja nekaterih znanstvenikov, češ da kontinenti “'Plavajo«, niso popolnoma brez osnove, zakaj granit je lažji kot olivin, le-ta pa spet lažji kot železo. Tako dobimo zanimivo razporedi¬ tev kamenin, ki sestavljajo našo Zemljo: spe¬ cifična teža teh kamenin pada z oddaljenostjo °d zemeljskega središča. Vsekakor pa si znanstveniki obetajo največ °d opazovanj premičnega dela zemeljskega Magnetnega polja. Gibanje tega dela zemelj¬ skega polja kaže namreč na zanimivo in ne¬ navadno možnost. Nekateri znanstveniki mis¬ lijo, da to potujoče zemeljsko magneto polje ni nič drugega kot nekakšna projekcija ze¬ meljskega jedra, ki se vrti nezavisno od osta¬ lih zemeljskih plasti, ki ga obdajajo. Samo¬ stojno se vrti okrog svoje osi v že omenjeni tekoči masi zemeljske notranjosti ter pri tem meče »senco« svojega magnetizma na zemelj¬ sko površino! Če to drži, potem naša Zemlja res ne bi bila enovito vsemirsko telo, temveč dokaj zapleten rotirajoč sistem, sestavljen iz vrteče se krogle, ter manjše krogle — zemeljskega jedra —, ki se v njeni notranjosti vrti z dru¬ gačno hitrostjo kot ona sama in ki plava v vroči »magmi«, če imenujemo s tem imenom raztopljeni del Zemljine notranjosti. To je popolnoma nova predstava o notra¬ njosti Zemlje in čeprav je dokaj drzna, mo¬ ramo vendar priznati, da je kljub temu več ali manj razumljiva,.saj se vsa dosedanja raz¬ iskovanja in razlage notranje zemeljske ma¬ gnetne energije opirajo na delovanje elek¬ tričnih indukcijskih tokov, ki krožijo v ko¬ vinskem in električno prevodnem- zemeljskem jedru. 2e 1. 1939 je znani fizik in raziskovalec Zemljine notranjosti prof. Elsas-ser postavil svojo trditev, da ima premikanje materije v zemeljski notranjosti za posledico nastanek električnih tokov, le-ti pa spet naprej nasta¬ nek zemeljskega magnetnega polja. Ta teorija je danes predmet najresnejšega proučevanja znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem notranjosti naše Zemlje, kajti naše dosedanje znanje o planetu, na katerem živimo-, upravičeno daje prav izjavam neka¬ terih znanstvenikov, ki pravijo, da bo človek prej pristal na Luni in Marsu, kot pa prodrl v skrivnosti Zemljine notranjosti. In prav v notranjosti Zemlje leži ključ za mnoge skriv¬ nosti! 224 KEMIKI kako si naredim umetni mraz? zanimive igrice s toploto? Čemu umeten mraz, boste rekli, ko pa je včasih pravega dovolj? Vendar pa tudi pozi¬ mi v naših krajih mraz ni nikoli tolikšen, kot ga bomo dosegli z našimi sredstvi. Razen tega pa bomo lahko dosegli temperature precej pod ničlo tudi poleti, ko bo zunaj vročina, kar bomo lahko večkrat izrabili pri naših posku¬ sih — recimo pri pridobivanju lahko hlapnih snovi. Kako bomo to izvedli? Kaj enostavno! Iz¬ rabili bomo pojav, da vodne raztopine raznih soli zmrznejo pri nižji temperaturi kot čista voda, ki ima zmrzišče, kot vsi vemo, pri 0°C, in da je za taljenje ledu ali snega potrebna toplota. Če npr. v 100 g vode raztopimo 30 gramov kuhinjske soli in če to raztopino ohla- , jamo, opazimo, da zmrzne šele pri —21° C in [ ne pri 0° C. Vzemimo zdaj namesto 100 gra¬ mov vode enako množino snega in mu do¬ dajmo 30 gramov kuhinjske soli. Opazili bo¬ mo, da se prične sneg taliti, zmes pa postaja čedalje bolj mrzla. Če vanjo vtaknemo epru¬ veto s čisto vodo, nam le-ta kmalu zmrzne — temperatura zmesi je torej padla precej pod ničlo. Kaj se je zgodilo? Kuhinjska sol se je pričela raztapljati, zmrzišče zmesi se znižuje, dokler se sol topi. Za taljenje snega pa je potrebna toplota. Vemo, da ima zmes snega in vode temperaturo 0° C in če tako zmes se¬ grevamo, se temperatura ne bo dvignila, do¬ kler je v vodi še kaj snega ali ledu. Vsa to¬ plota, ki smo jo s segrevanjem dovedli, se je porabila za taljenje snega. Odkod pa se je vzela toplota v našem pri* meru? Iz raztopine seveda! Sneg, ki se tali, jemlje potrebno toploto iz raztopine, ki se zato ohlaja. Ta pojav izkoriščajo pozimi P?] odstranjevanju snega z mestnih ulic —_®aj ste gotovo brali v časopisu, da jih posipajo s soljo. Tudi sladoledarji so včasih na ta način hladili posode, v katerih so delali sladoled. KEMIKI 225 I Namesto snega lahko vzamemo tudi drobno stolčen led. Da nam koščki ledu pri droblje- ] nju ne bi leteli na vse strani zavijmo večje, kose v staro krpo, ki je ni škoda, in jih raz¬ bijmo s kladivom. Tisti od vas, ki imajo hla- i dilnik, si bodo lahko tudi sredi poletja pri- I voščili zimski mraz — seveda le v kozarcu. Se bolj učinkovita je zmes kalcijevega klo¬ rida in snega, saj lahko z njo dosežemo, če zmešamo obe sestavini v pravilnem razmerju, pravcati sibirski mraz — do — 55° C. Ampak kje dobiti kalcijev klorid? Lahko ga kupimo npr. pri Kemoservis v Ljubljani. Neprimerno ceneje pa bo, če si ga sami na¬ redimo. V drogeriji ali trgovini z barvami in kemikalijami kupimo 200 ml solne kisline in jo v litrskem kozarcu za vlaganje ali stekle¬ nici s širokim vratom (kakršne so npr. od mleka) razredčimo s 400 ml vode (temu pravi¬ mo tudi razredčiti v razmerju 1:2 — torej 1 del solne kisline na dva dela vode). V tej ki- i slini bomo potem raztapljali apnenec (naj¬ boljši je v ta namen marmor — morda lahko dobite kakšne odpadke pri kakem kamnose¬ ku). Raztapljamo toliko časa, dokler se še raz¬ vijajo mehurčki plina (če veste katerega!). Po¬ rabili bomo kakih 120 do 130 gramov apnenca. Kozarec oziramo steklenico nato segrejemo — najbolje tako, da ga vtaknemo v lonec s toplo ; vodo — da poteče raztapljanje do konca. Raz- ! topino nato filtriramo ali vsaj precedimo skozi gosto krpo. Čisto raztopino nato prelijemo v primerno veliko porcelansko skledo, ki jo po¬ stavimo na lonec z vrelo vodo, kot je prika¬ zano na sliki. Temu pravimo izparevanje na vodni kopeli. Skledica je lahko tudi manjša, tako da ne gre vsa raztopina naenkrat vanjo, ' temveč jo med izparevanjem dolivamo. Pa¬ ziti moramo da nam vode v loncu ne zmanjka, sicer lonec ne bo več kaj prida uporaben. Ko je izparelo toliko vode, da se iz raztopine pri- čno izločati kristali, jo pustimo ohladiti na čim nižjo temperaturo (najbolje s snegom in vodo). Izločene kristale odcedimo, filtrat, t. j. preostalo raztopino pa lahko spet izparimo in spet pustimo ohladiti. Dobili smo torej kal¬ cijev klorid, ki vsebuje tako imenovano kri¬ stalno vodo — t. j. vodo, ki skupaj s kalci¬ jevim kloridom tvori kristale katerih for¬ mula je CaCl-2.6H2O. Take soli imenujemo krislaiohidrate kaj več o njih pa se bomo po¬ govorili drugič. Če zdaj zmešamo 143 gramov kalcijevega klorida s 100 g snega, se zmes ohladi na — 55° C. Nizke temperature pa lahto dosežemo tudi oa drug način, brez snega. Izkoristili bomo Pojav, da je za raztapljanje soli v vodi po¬ trebna toplota. Ta se seveda jemlje iz razto¬ pine — odkod naj bi sicer — zato se raztopina ohlaja. Ta pojav je posebno izrazit pri dobro topnih soleh, kakršna je npr. natrijev tiosul- fat — Na^SiCh. 5H2O, ki je v fotografiji znana kot fiksirana sol, dobimo pa jo v trgovinah s fotomaterialom. Če v 100 ml^ vsujemo 110 gramov te soli, se temperatura zniža s sobne na približno — 8° C. Nekoliko, slabši učinek ima amonijev klorid — NH4CI, ki je znan pod imenom saimiak. Če raztopimo 30 g salmiaka v 100 ml vode, nam temperatura pade na pri¬ bližno — 5° C. Prav toliko dosežemo tudi z natrijevim nitratom — NaNOs, ki je v prodaji pod imenom čilski soliter, le da ga moramo vzeti 75 gramov na 100 ml vode. Najbolj pa nam zniža temperaturo kalcijev klorid, ki smo ga uporabili že pri prejšnjem poskusu s sne¬ gom, vendar ga moramo v tem primeru dodati zelo veliko množino — kar preveliko za nas — 250 gramov na 100 ml vode. Poskusite lahko s polovično množino, torej 125 g Cačb . 6H2O in 50 ml vode. Upoštevati pa moramo, da z majhno množino hladilne zmesi ne dosežemo tako nizke temperature, ker se del toplote porabi za ohlajanje posode, v kateri delamo zmes. Zanimivo pa je obnašanje žveplove kisline .— to nam bo pokazal naslednji poskus. 40 ml koncentrirane žveplove kisline previdno in počasi vlijemo v 30 ml vode in pri tem me¬ šajmo raztopino s stekleno palčko. Vidimo, da se raztopina močno segreje (v nobenem primeru ne smemo delati obratno — t. j. da bi vlivali vodo v žvepleno kislino, ker se v tem primeru lahko zmes naenkrat tako segreje, da prične brizgati naokrog!). Dobljeno raztopino pustimo ohladiti na sobno temperaturo ali še bolje, do 0° C (tako, da kozarec oziroma čašo postavimo v posodo z ledom in vodo). Po se raztopina ohladi, jo vlijmo na 100 gramov snega. Zmes se bo ohladila na približno — 37° C. Kako je zdaj to, boste rekli, enkrat z žveplovo kislino segrevamo, drugič pa hla¬ dimo. Res je — pri razredčenju z vodo se nam¬ reč pri žvepleni kislini v nasprotju s solmi toplota sprošča — v ta pojav se zaenkrat ne bomo spušali —- in raztopina se sregeje. Če pa raztopino zmešamo s snegom, se zaradi niž¬ jega zmrzišča, ki ga ima, prične sneg raztap¬ ljati, pri čemer razen toplote, ki se ob nadalj¬ njem razredčenju sprosti, tudi nekaj toplote iz raztopine, ki se zato močno ohladi. Za konec pa še tole: najbolje je, če se dr¬ žite navedenih množin, seveda pa ni rečeno, da poskusi ne bodo uspeli, če se jih ne boste točno držali. Tudi s približno takšnimi koli- rnorda malo višje od zgoraj navedenih, zato cinami boste dosegli nizke temperature, le ni ravno nujno, da pri tem uporabljate teht- 226 KRATKE ZANIMIVOSTI mednarodna regata brodarskih modelov Predstavniki brodarskega modelarstva še¬ stih držav so se sestali v dneh od 5. do 6. sep¬ tembra, da bi pokazali kdo je boljši in koliko je modelarstvo napredovalo od prejšnjih let. Najboljši modelarji Zahodne Nemčije, Avstri¬ je, Francije, Italije, Velike Britanije in Bol¬ garije so se pomerili v hitrostni vožnji, v spretnostni vožnji in v maketah. Najštevil¬ nejši so bili modelarji iz Avstrije, Francije in seveda gostitelj, iz Zahodne Nemčije. Ves čas tekmovanja je bilo oblačno in zato se je tudi zmanjšalo število tekmovalcev in gle¬ dalcev. Kljub vremenskim neprilikam je bilo tek¬ movanje zelo kvalitetno in je pokazalo velik napredek od prejšnjega leta. Posebno v »pre¬ stižni« kategoriji, »Blue Ribbon« (»Modr' trak« in »Red Ribbon« (»Rdeči trak«), so se borili modelarji za primat, ki ga je lansko leto imela Nemčija. Tu so se borili za desetinke sekunde, saj so modelarji v teh kategorijah dosegli skoraj vrhunec tehnike v hitrostnih čolnih. Tudi ostale »standardne« kategorije čolnov na radijsko vodenje so bile privlačne in razburljive. Za gledalce je bilo najbolj zanimivo tek¬ movanje v »prediranju balonov« in makete prvih ladij. Manj dinamična, vendar vseeno zanimiva pa je bila kategorija radijsko vode¬ nih jadrnic. V »oficialnem« delu tekmovanja so se mo¬ delarji pomerili v desetih kategorijah. FI. E. 30. Tekmovanje modelov motornih čolnov na radijsko upravljanje s pogonom na elektromotor do 30 watov moči. FI. E. 300. Tekmovanje modelov čolnov na radijsko vodenje s pogonom na elektromotor do 300 vratov moči. FI. V. 35. Tekmovanje modelov čolnov na ra¬ dijsko upravljanje s pogonom na motor z no¬ tranjim izgorevanjem s prostornino do 3.5 cm. FI. V. 10. Tekmovanje modelov čolnov na radijsko upravljanje s pogonom na motor z notranjim izgorevanjem s prostornino do 3,5 do 10 ccm. FI. V. 30. Tekmovanje modelov čolnov na radijsko upravljanje s pogonom na motor z notranjim izgorevanjem s prostornino od 10 do 30 ccm. Blue Ribbon (Modri trak). Modeli čolnov z motorji na notranje izgorevanje z neomejeno kubaturo motorja in radijsko vodenje. Red Ribbon (Rdeči trak). Modeli čolnov z elektromotorji in radijskim vodenjem. Moč . motorjev je neomejena. R/C Yahts. Radijsko vodenje jahte. To so običajne jadrnice klase M ali slične tej klasi, ki imajo radijsko upravljanje. Gliserji na zračni vijak. Hitrostno tekmo¬ vanje modelov, ki vozijo v krogu. Model je pritrjen z jekleno žico (poylon). Poylon je v dno jezera ali bazena zabita kovinska palica, katere vrh gleda ca. 40 cm iz vode. Na to ko¬ vinsko palico je pritrjen obroč, ki se prosto vrti okoli vrha in veže model s paylonom. Običajen polmer ali razdalja med paylonorp in vzdolžno osjo gliserja je 15,92 m, kar po¬ meni, da pri enem krogu napravi čoln pot 100 metrov. Poganja ga zračni vijak, kot pri letalih. Gliserji na vodni vijak. Modeli čolnov za hitrostno tekmovanje na običajni ladijski vi¬ jak. Vse os"talo je isto, kakor pri kategoriji „ Gliserjev na zračni vijak. Poleg tega dela tekmovanja, pa so še tek¬ movali modelarji v »Balloon Bursting«, »pre¬ diranje balonov«. Vsak radijsko vodeni model čolna ima na kljunu buciko s katero lahko predre balonček. Zmaga tisti, ki v najkrajšem , času predre vseh deset balončkov. Makete ladij pa se ocenjuje po podobnosti s pravo ladjo in v vožnji. Tu so pokazali mo¬ delarji prav genialne rešitve. Tako so ladje metale globinske bombe, spuščale dimno za¬ veso, torpeda itd. Rezultati: FI. E. 30 (11 tekmovalcev); W. Steiner (Nemčija) 1:25,2 FI. E 300 (18 tekmovalcev); P. Paolini (Francija) 0:38,0; W. Haberkamp (Nemčija) 0:38,5 FI. V 3,5 (10 tekmovalcev): K. Kuhnel (Avstrija) 0:343,0; K. T. Liesenfels (Nemčija) 0:35,2 FI. V 10 (8 tekmovalcev): K. Matschulat (Nemčija) 0:26,6; K. Reichert (Nemčija) 0:32,1 FI. V 30 (4 tekmovalci): R. Millward (An¬ glija) 0:31,9 Blue Ribbon (11 tekmovalcev): K. Matschu¬ lat (Nemčija) 0:23,1; K. Emilius (Nemčija) 0:25,9 KRATKE ZANIMIVOSTI 227 Red Ribbon (7 tekmovalcev); W. Haber- kamp (Nemčija) 0:29,4; P. Paolini (Francija) 0:29,5 R/c Yahts (14 tekmovalcev): A. Kleinespel (Nemčija) 2:04,7 VLM 1964 Hidrogliserji na vodni vijak 10 ccm: K. Lehman (Nemčija) 105,263 km/h Hidrogliserji na zračni vijak: R. Lang 119,998 km/h Ballon Bursting (33 tekmovalcev): W. Haegler (Nemčija) 10 balonov v 92 sekundah. Nekatera vprašanja o tekmovanju: 1. Napredek z ozirom na prejšnje leto je ogromen. Vse kategorije so zelo napredovale. Hitrosti so se povečale do 25 °/o. Teža modelov se je zmanjšala in izdelava izboljšala. Večina čolnov je bilo izdelanih po modernih postop¬ kih iz umetnih mas. Konkurenca se je za¬ ostrila in boj za sekunde je bil hud. Rezultati so se od starta do starta spreminjali tako da so zmagovalca v večini kategorij spoznali šele po poslednji vožnji. 2. Hitrost čolnov: Hitrost čolnov na električni pogon se je zelo približala in celo presegla hitrost večine čolnov na motorje z notranjim izgorevanjem. In napredek?! Prejšnje leto je v kategoriji Red Ribbon bil rekord 53,6 sekunde, letos pa 29,4 sekunde, kar je skoraj še enkrat manj. In ravno v tej kategoriji je bila konkurenca najhujša, saj je bila razlika med prvim in drugim le nekaj desetink sekunde! 3. Čolni in konstrukcija: Pri čolnih ni bilo nič novega. Večina čol¬ nov je bila celo tovarniške izdelave iz fibre- glassa in le redki iz bakra. Pri večjih kate¬ gorijah izdelujejo modelarji vse večje modele, ki so dosegli pri kategoriji Red Ribbon dol¬ žino 1 meter. Ti čolni so na pogled nerodni, v vodi pa hitri in okretni. Proga meri le 30 metrov. V kategoriji do 30 vatov so modeli manjši in lažji, tako je imel zmagovalec Stei¬ ner v tej kategoriji čoln dolg le 400 mm in težak le 450 gr s kompletno opremo (radio naprava, motor in baterije!). 4. Motorji: Pri motorjih na notranje izgorevanje ni bilo ničesar novega. Le Angleži so v kategoriji nad 30 ccm prostornine pokazali nove 15 ccm diesel dvocelindrske motorje Taplin Big Twin in 30 ccm Gannet. V ostalih kategorijah pa so uporabljali modelarji največ motorje ameriške (Mc Coy, Fox), angleške (Merco, Eta) in ja¬ ponske (Enya, OS-Max) izdelave. Pri elektro¬ motorjih so v kategoriji do 30 vratov moči bili največ zastopani motorji nemške izdelave Lunder-Marx »Decoperm-«; pri 300 watov moči pa amatersko predelani motorji avtomo¬ bilskih in letalskih servomatorjev. 5. Skoraj vsi modelarji so uporabljali svin¬ čene akumulatorje za svoje elektromotorje. Izgleda, da jim bolj zaupajo kot cink-srebro- vim akumulatorjem, čeprav so ti lažji in manjši. V kategoriji do 300 vratov moči je imel zmagovalec Steiner za pogon svojega lahkega čolna sobne baterije. Sestavljene so bile iz polivinil vrečke v kateri je zbirka žic in neka kemična snov. V baterijo vliješ malo vode in se sproži kemični proces. Tako dobimo med dvema žicama, ki gledata iz vrečke napetost. Z vodo se napolnijo tik pred startom in so uporabne 2—3 minute, nato se pa zavržejo. Za 12 V in 2,5 amperov je teža serije baterij le 100 gr, kar je mnogo manj, kakor pri svin¬ čenih akumulatorjih z enako močjo. 6. Radio naprave: 90 °/o vseh radio naprav je bilo večkanal¬ nih. Najčešče so bile tu zastopane naprave nemške izdelave kot so: Gronpner-Grunding, Metz, Telecont in nekaj amaterskih naprav. Eden najboljših tekmovalcev tega tekmo¬ vanja, Nemec K. Matschulat je imel preurejen oddajnik Telecont tako, da je imel po štiri kanale za vsako smer. (Po štiri za v levo in štiri za v desno!) Pri vožnji je stalno pritiskal na gumbe, da je tako zmanjšal čolnu hitrost, saj bi lahko zgrešil plaveč, tako pa je zapeljal centimeter okoli plavca, ki je označeval progo. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo. RENAULT FLOR1DE-S Lahki športni avtomobili so v svetu zelo priljubljeni. Skoraj vsaka večja avtomobilska tovarna proizvaja poleg drugih modelov še en športni voz. Tudi francoska tovarna Re¬ nault, ki se je v svetu zelo uveljavila s svo¬ jimi malolitražnimi avtomobili »-Dauphine«, »Ondine" in »Gordini«, ima v svojem proiz¬ vodnem načrtu tudi športni avtomobil. To je »Floride-S«. Ti vozovi so z ostalimi športnimi avtomobili zelo pogosti. Zasluga gre predvsem temu, ker so lepe zunanjosti in sorazmerno zelo poceni. Vožnja pa daje kljub nešportne¬ mu obnašanju vozila na cesti, predvsem umir- 228 KRATKE ZANIMIVOSTI jenejšim ljudem, ki ne uživajo toliko v velikih hitrostih, lepe užitke. Ker je narejen kot ka¬ briolet s platneno streho, namesto katere lahko uporabljamo tudi kovinsko, tako imeno¬ vano »hard top-«, si je v svetu pridobil precej oboževalcev. Predvsem se je prikupil domačim kupcem v Franciji. Izvažajo ga pa veliko tudi v druge države, med katerimi so precej za¬ stopane tudi ZDA. Renault Floride poganja 956 kubični mo¬ tor. Premer in dvig batov sta 72 X 65 mili¬ metrov. Motor je vodno hlajen. Bati so na¬ meščeni v vrsti. Dobra stran, ki zelo poveča moč motorja, so v glavi nameščeni viseči ven¬ tili. S temi je opremljen tudi Floride-S, ki je za svojo kategorijo zelo močan, saj razvije kar 51 KM (SAE). Menjalnik, ki ga uporabljamo pri tem av¬ tomobilu je štiristopenjski, v katerem so dru¬ ga, tretja in četrta prestava sinhronizirane. Prestavno razmerje iz menjalnika na kolesa je: v prvi 3,7:1, v drugi 2,28:1, v tretji 1,52 : 1 in v četrti 1,03 :1. Brzina za vzvratno vožnjo je v enakem razmerju kot prva — to¬ rej 3,7 :1. Ročica za menjanje brzin je na¬ meščena na podu pri vozačevih nogah, vendar precej daleč spredaj, tako da se mora vozač precej sklanjati naprej, kadar menja prestave. V lepo oblikovani samonosni karoseriji sta dva sedeža za vozača in sovozača, za njima pa je še pomožni sedež. V tem je prostora za dve odrasli osebi — seveda samo na krajših relacijah, ker je na njem malb prostora. Kon¬ struktorji so ga predvsem namenili otrokom in prtljagi. Vsa štiri kolesa so na šasijo neodvisno pri¬ trjena s trikotnimi nosilci. Vzmetenje je iz¬ vedeno s spiralnimi vzmetmi in teleskopskimi blažilci sunkov. Ker je delovna pot vzmeti precej kratka, imamo na trikotnih vilicah in podaljšku šasije še gumijaste podstavke, ki ublažijo močne udarce. Floride-S se na cesti ne obnaša dobro. Medtem ko je na asfaltu še dokaj stabilen, na makadamski cesti odpove. V ovinkih se vedno čuti rahlo drsenje zadnjega dela. Proti temu si delno pomagamo tako, da prtljago v vozilu enakomerno porazdelimo. Medosna razdalja znaša 2270 milimetrov. Razdalja med kolesoma spredaj je 1256 mili¬ metrov, zadaj pa 1226 milimetrov. Celotno vozilo je dolgo 4260 milimetrov, težko pa 720 kilogramov. Poraba goriva na sto kilo¬ metrov je zelo majhna, saj znaša le 7,5 litrov, če vozimo s povprečno hitrostjo okoli osem¬ deset kilometrov na uro. Če pa vozimo hitreje, po mestu, ali v hribovitih krajih, kjer mora¬ mo veliko voziti v nižjih prestavah, poraba goriva naraste na devet litrov na sto kilo¬ metrov. Rezervoar za, gorivo sprejme trideset litrov bencina. Maksimalna hitrost, ki jo Flo¬ ride-S doseže, je 135 kilometrov na uro. radioamaterji pozor! Zbirajte odpadni baker in ga od¬ dajte podjetju dinos ki zbira odpadne surovine. Na potrdilo, ki ga boste prejeli napišite: »Za Mladi tehnik« in ga pošljite na naslov MLADI TEHNIK Ljubljana - Stari trg 5, ki vam bo zato lahko preskrbel vse vrste ba¬ krene lakirane žice. tranzitron 3 TRANSISTORSKI NIZKOFREKVENČNI OJAČEVALNIK 500 mW Komplet sestavnih delov z navodilom za gradnjo transistorskega nizkofrekvenčnega ojačevalnika na zvočnik TRANZITRON 3 DOBITE PRI MLADEM TEHNIKU - LJUBLJANA, STARI TRG 5 PO MOČNO ZNIŽANI CENI KAKOVOST N I KINOPROJEKTOR Z A 16 mm FI L M TIP K O - 6 ŠIRŠI POGLED IZ ŠOLSKIH KLOPI V SVET