Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

N e m š k a

s a

slovenske šole,

im a Zi

Velja nezvezana . . , . 8 kr. sr.

Zvezana v usnjatem herbtu 12 kr. sr.

-----ra-•

Wa Dunaju, 1853«

V zalogi ces - kralj, bukvarnice za šole pri sveti
Ani v Janezovih ulicah.

P Loioi)

3 . 081)06

V v o d.

Nemška slovnica uči nemški jezik prav
govoritiin prav pisati. Nemška slovnica ima tedaj
dva dela: Nauk nemški jezik prav govoriti, in
nauk nemški jezik prav pisati.

Pervi del, kteri uci nemški jezik prav go¬
voriti, mora učiti, kako se besede spreme-
njujejo: raziskavanje besed *žBortfot'f$iuig, in
kako med seboj vežejo, da se razume, kar
se govori: vezanje besed SSortfiigung.

Nauk, nemški jezik prav pisati, se imenuje
pravopis 9?ecbtf$reifotng.

P»'

v

ce

V javnih šolah se smejo, ako ministerstvo a,
uka in bogočastja izjema ne dovoli, samo pred- g,
pisane, s štempeljnom šolsko-knižnega prodaja
zaznamovane bukve, rabiti. Tudi ne smejo dražje ^a
biti, kakor je na pervem listu postavljeno. se

fzc  SHig tasi

pr

hre

Pervi del.

Nauk nemški jezik prav govorili .

■•ervi razdelek.

Občni nauk od besed.

§. 1. Prosti glasovi nemškega jezika se
pišejo s temi čerkami. kterim se pravi abeceda,
če v tem redu stojijo:

tvo a, a, b, c, <$, b, e, f, g, f},  i, i, t,  I, m,  n, o, o, p,
ed- q, r, f, (8), fj, f$, t, t$, u, fi, », to, x,  p, J.
laja §• 2. Nektere zmed teh čerk se lahko vsa-
ižje ^a posebej brez druge čerke izrečejo, in za to
se jim pravi samoglasnice  ©dbfUaute.

Samoglasnice so : o, d, e, i, o, o, u, ii, p.

Tri samoglasnice: d, 6, u, se imenujejo
preglasnice  Umlaute, ker se je v njih glas
a, o, u nekoliko spremenil.

Kar je pa drugih čerk, nobena sama za se
brez druge čerke glasa nima, ampak ga dobi s

Sprachlehre, sloveniscli u. deutsch. 1

a .i

in

o-

e-

in

;ar

*j e

2

pomočjo samoglasnice, in za to se takim čerkam
pravi so g lasnice  Sftitlaute: tako k soglasni -
cama b, b pristavljamo samoglasnico e, k soglas-
nicama Ij, f  pa samoglasnico G, Brez samoglas¬
nice jih ne bi mogli izreči.

§. 3. Kdar se dve razni samoglasnici z
enim odpiranjem ust izrečete, tako da se
dvojen glas sliši,jima pravimodvoj oglasnica
3)oppelIaut. Dvojoglasniee so: at, ap, au, au, et,
ep, cu, oi, ut.

§. 4. Kakor se v slovenšini čerka a bolj na dol¬
go izgovarja v besedi bar,  kakor v besedi
brat,  tako tudi v nemšini samoglasnice in
dvojoglasniee se izgovarjajo ali dolgo  (ang ali
pa k er p ko furj.

Dolgo se izgovarjajo

1) kdar za njimi le ena soglasnica stoji:
©djlaf spanje;  <£jafe zajec;  2) kdar je sa-
moglasnica a, c ali o dvojno postavljena: .§aat
las;  3Jieer morje;  $Dioo8 mah;  3) kdar za
samoglasnico i stoji samoglasnica e, ker se sa-
moglasnica i nikoli dvojno ne stavi: Sltege
muha;  4) kdar za samoglasnico brezglasen p
stoji: 3<d?tt zob;  [ebren učiti.  Vse druge sa¬
moglasnice se kerpko izgovarjajo : Suft zrak;
fnrj kratek.

§. 5. Sostavljene soglasnice so ali enega
plemena ali raznih plemen: bb, ff, £(30, bb, ff,
gg, II, mm, tm, pp, f, tt, ft) so sostavljene
soglasnice enega plemena, ktere se pri deljenju

besed ena od druge ločijo; namesto ff se piše
cf, namesto 5 $ pa g: 53tucfe most; mačka.
Vse druge sostavljene soglasnice so raznega
plemena, in se pri deljenja besed večji del ne
ločijo: bf, bt, bt i. t. d. V sostavljenih soglas-
nicah jj, tlj in pij se le en glas sliši: č)
se izgovarja kakor v slovenskem jeziku h, fj
kakor s, feb kakor š, tp kakor t in pb kakor f.

§. 6 . Kdar se ena samoglasnica ali dvojo-
glasnica ali sama ali pa z eno ali več soglas-
nicami z enim odpiranjem ust izreče, pravimo,
da je to zlog  ©plbe: a=bet, audjet, glasben.

§. 7, Beseda  3 ©ortje zlog ali več zlogov,
ki kako reč ali osebo pomenijo: laitg dolg;
Sanb dežela.

§. 8 . Beseda toraj ima ali eden ali več
zlogov; £imb pes;  lac^ett smejati  se;  etn«
pftttben občutiti;  Unjierbli^feit neumer-
j o č n o s t.

§. 9. Besede so ali proste  etnfadi, ali
sostavljene  jufammsngefe|t; Slab kolo  je
prosta beseda; ©artmtl)ut vertne vrata  paso-
stavljena beseda, ker je iz prostih besed, ©arten
v e r t, in £b l " tr  vrata  zložena.

§. 10. V vsaki besedi, ktera dva ali več
zlogov ima, se eden zmed teh zlogov z moč-
nejšim glasom izgovarja: tako v besedi
nebo  se pervi, v besedi ©efatig p e tj e drugi
zlog z močnejšim glasom izgovarja. Temu moč¬
nejšemu glasu se pravi besedni naglas
SSortton, *

§, 11. Kakor v vsaki večzložni besedi en
zlog, tako se tudi v govoru ena beseda z moč¬
nejšim glasom izgovarja; tako kdar rečemo:
er Ijat gut gelefen,~afeet fd)Ie<$t gef^tieben do¬
bro je bral, pa slabo  pisal, se besedi gut
dobro infd?le<$t slabo  z močnejšim glasom
izgovarjate. Temu močnejšemu glasu se pravi
govorni naglas  Stebeton,

Drugi razdelek.

Nauk od besed in njih spremenjanja .

Pervo poglavje.

Plemena besed.

§. 12. V nemškem jeziku je deset plemen
besed, namreč:

1. člen ©ef^Ie^tSmort;

2. ime ^aui)tu?ort;

3. prilog SSeitvort;

4. številnica 3^1wort;

5. zaimek giuicort;

6. glagol .ge.troott;

7. narečje Slekunjort;

5

8. predlog 1  SSonoort;

9. vez SSinberoott;

10. medmet (EmpftntumgSrcort.

§. 13. Ene zmed teh plemen besed se
dajo spremeniti, in se za to imenujejo spre¬
menljive;  te so: člen, ime, prilog, številnica,
zaimek, glagol; vse druge pase  ne dajo spre¬
meniti. in se jim zato pravi nespremen¬
ljive;  te so: narečje, predlog, vez in med¬
met. Spremenjavanje besed je ali skla¬
njanje  9lhditberung, ali pr e g ib a n je
luttg. Člen, ime, prilog, številnica in zaimek se
sklanjajo, glagol se pregiblje.

\ . .

Drugo poglavje.

Ime.

§. 14. Ime  je beseda, ktera kako rec
ali osebo pomeni: .§ut klobuk; pero;

$ferb konj;  SKenfct) človek;  Sauet kmet.

§. 15. Imena pomenijo reč ali osebo, ktera
za se obstoji, ali pa kako lastnost, ktero na
rečih ali na osebah opazimo: tako ©tuljl stol;
Jlnec^t hlapec  za se obstojita; imeni pa:
SSreite širok ost,  9W>eitfatnfeit delavnost
pomenite lastnosti, ktere pri stolu in hlapcu
opazimo. Imena, ktere lastnosti pomenijo, se
ne dajo šteti; nikdo ne reče jw>ei 2tt6eitfam?
feiten dve delavnosti.  Iiiiena, ktere za se

6

obstojijo, so dvojne: lastne in občne; lastno
ime je ime, ktero le eno reč ali osebo po¬
meni: Satbadj Ljubljana;  $Pettau Ptuj;
Jtlagettfut t Celovec;  j?rain Kranjsko;  ©teu
cmari Staj  er;  .ftatnten Koroško;  3otjann
Janez;  (Sacilta Čili  k a. Lastne imena so
imena ljudi, narodov, dežel, mest, vasi, gor,
rek. Občno  ime je ime, ktero se prilega več
rečem ali osebam: ©tabt mesto;  ©cl)ulet

učenec.  K občnim imenom spadajo tudi tiste,
ktere, kakor 3)iilcjj mleko,  Dbfi sadje,  ®oTb
zlato,  ©ant) pesek  i. t. d. iz več nerazloč¬
nih delov sostavljene reči pomenijo. Te
imena se imenujejo zborne imena  ©ammel*
namen.

§. 16. Pri imenih treba paziti na štiri
reči: 1) na spol  ba8 ®efd;Ie($t, 2) na števi¬
lo bie 3) na padež  bie (Snbutig, 4) na
sklanjanje  bie 5IMnbermtg.

1) Spol imen.

§. 17. Imena so v nemškem kakor v slo¬
venskem trojnega spola: možkega, ženskega
in srednjega. Kterega spola je ime, seje  treba
iz navade ali iz bukev naučiti, ker imena so
v slovenskem velikokrat drugega spola kakor
v nemškem; tako hrast  bie @i<be je v slo¬
venskem možkega, v nemškem ženskega spola;
vino  bet 5Bein je v slovenskem srednjega, v

7

nemškem pa možkega spola. To si vendar
vsaki lahko v pamet vtisne, da vse imena, ki
kako možko osebo pomenijo, so možkega, in
vse imena, ktere kako žensko osebo pomenijo,
ženskega spola; postavim: bet $aifet cesar;

SSatet oče;  trie ^aiferin cesarica;  t>ie
SObitter mati.

Nektere imena so v nemškem dvojega
spola, pa tudi dvojega pomena: bet SSanb zve¬
zek  (pri bukvah), ba§ 93anb vez;  bet SSauet
kmet,  ba§ SSauet kletka;  bet @$tlb ščit.
ba§ ©djilb znamenje  (nad štacunoj) i. t. d.

2) Število imen.

§.  18. Nemške imena imajo dvoje število;
edino in množno. Edino število se stavi, kdar
se govori od ene reči ali osebe; množno šte¬
vilo se stavi, kdar se govori od več reči ali
oseb; postavim: bet £if(b miza  je edino, bie
Stifdje mize  je množno število.

Slovenci imajo troje število, edino, dvoj¬
no in množno: hlapec dela bet .Stnecfjt cubeitet;
hlapca delata bie (jmei) jfrtedjte arbeiten; hlapci
delajo bie Jlne^te arbeiten. Kjer je v sloven¬
skem dvojno število, je v nemškem množno,
ker v nemškem dvojnega števila ni.

§. 19. Nektere imena nimajo množnega
števila, kakor:

8

1) lastne imena: Saiimdj Ljubljana;

2) skoraj vse zborne imena: SJlild) mleko;

3) imena, ktere pomenijo lastnosti; ^teijj prid¬
nost; jeza;  SSernvmft pamet.

Druge imena pa v edinem številu niso
navadne; Ulitem starši;  SBIottern k o z e; Seute
ljudje;  3J?oIfen sirotka; jtoftett troški;
Dflem velika n o č, vu zem;  $ftugflen bin¬
košti, Duhovo;  2Peiljnad>ten božič  i. t. d.

§. 20. Množno število se «na znanje da: fc
1. samo po Členu: Pet 35ecfel pokrov,

Ide ^edel pokrovi;  PaS 3)?ejfer nož,  Pie
!Diejfer noži;

2) samo po preglasu, tako, da se samo-
glasnice a, o, u v preglasnice a, o, u spreme¬
nijo : Pet SSater oče,  Pie 'Bdter očetje; Pet
Dfettpeč,  Pie Dfen p e či; Pie Hutter mati,  Pie
SJiutter matere;

3) po prilaganju glasov e, et, it, en: Pet
Sifdb m i z a, Pie Xifc^e m i z e; Pa§ 93ilp podoba,

Pie SSilPet podobe;  Pie ^ePet pero,  Pie gePern
peresa;  Pet giitjl knez,  die ^iitflen knezi.

Kako se beseda v množnem številu konča,
se je treba iz navade ali pa iz bukev naučiti-

3) Padeži imen.

§. 21. Vsako nemško ime se v edinem in
množnem številu da na štiri načine spremeniti:

9

bet 5Diann mož,  beS 9Jčanne§ moža,bent  SJianne
možu,  ben SJiamt moža,

Te, spremembe imen se imenujejo padeži
Subungen.

§. 22. V kterem padežu ime stoji, se
spozna iz vprašanja, namreč:

Ime stoji v pervem padežu, če se ž njim
odgovori na vprašanje kdo?  met? ali kaj?
»aS? postavim: učenec piše ber ©cfjitlet fdjteibt.
Kdo piše ? učenec bet @<JjuIet. Bukve so drage
ba§ 93u<Jj ift trener. Kaj je drago? bukve
baS 93udj.

V drugem padežu stoji ime, če se ž njim
odgovori na vprašanje či ga ? tncffcn? postavim :
biša mojega očeta je velika ba? ^au§ rneine?
33aterS ift grej?. Kaj je veliko? hiša; čiga hiša
je veiika? mojega očeta metne? SSatetS.

V tretjem padežu stoji ime,  če se ž njim
odgovori na vprašanje komu?  njem? postavim:
psu gredo kosti bem ,§unbe geijorcn bie .ftnocben.
Kaj gre? kosti gredo; komu gredo kosti?
psu bem Jgjunbe.

V četertem padežu stoji ime, če se ž njim
odgovori na vprašanje: koga?  men? ali kaj?
t»a8 ? postavim: sin ljubi očeta bet @obn liebt
ben 33ater. Kdo ljubi? sin ljubi; koga ljubi
sin? očeta ben SSatet. Brat piše list bet SStubet
[c^reibt einen SSrtef. Kdo piše? brat piše, kaj
piše brat ? list einen SBtief.

V nemškem so le štirje padeži, v sloven-

10

skem pa jih imamo šest. Od pervih štirih velja,
kar je od padežev nemškega jezika bilo rečeno;
peti in šesti padež pa vselej predlog pred seboj
imata, toraj je tudi predlog pred nemškimi
imeni; predlogi pa v nemškem imajo ali drugi
ali tretji ali četerti padež za seboj; postavim:
pri hišah  Sei ben <§&ujetn je v slovenskem
peti, v nemškem pa tretji padež, ker predlog
bei ima vselej tretji padež za seboj ;s perstom
mit betu 0tnger je v slovenskem šesti,  v nem*
škem pa tretji padež, ker tudi predlog mit ima
vselej tretji padež za seboj.

4) Sklanjanje imen.

§. 23. Kdar pri imenu vse štiri padeže v
obojem številu izrekujemo, se pravi, da
ime sklanjamo  abdnbcrn, in temu delu se
pravi s k 1 a n j a n j e 2tbdnbetung.

§. 24. V nemškem jeziku je več načinov
imena sklanjati. Po kterem načinu se ime
sklanja, se spozna iz končaja pervega padeža
v množnem številu. Nektere imena imajo v
pervem padežu množnega števila tiste zadnje
čerke, kakor v pervem padežu edinega števila.
Tem imenom se v drugem padežu edinega šte¬
vila samo soglasnica S pristavi; tretji in četerti
padež pa sta pervemu enaka. Te imena se
sklanjanjo po pervem sklanjanju.

11

Pervo sklanjanjei

1. 3)er (Ettgel angel

2. be8 @ngel§ angela

3. bem ©ngel angelu

4. ben (Sngel angela.

Po pervem sklanjanju se sklanjajo : 1) vse
imena možkega in srednjega spola, ktere se
na el, en in er končajo; postavim: ber 9lagel
žebelj,  ber ^afpel motovilo,  ber SSogel
P t i č; bet jfaben nit,  ber @aden v e r t, ber SBagen
voz;  ber 95ruber brat,  ber 58ater oče i. t.d.
2) zmanjšljive imena SSerfleinerungStcorter na
djen in Ietn, kakor: baS 3J?abc^eit deklica;
ba8 J?n(ibletn fantič  i. t. d.; 3) imena sred¬
njega spola, ki se končajo na samoglasnico e,
in imajo prednji zlog be ali ge, kakor: be§ 33e*
fc^Ičge okova,  ba3 ©ebtrge gore  i. t. d.

§. 25. Druge imena privzamejo v pervem
padežu množnega števila e ali er. V drugem
padežu edinega števila se jim pristavi eS, v
tretjem e, in četerti padež je pervemu enak. Te
imena se sklanjajo po drugem sklanjanju.

Drugo sklanjanje.

1. ber £ag dan

2. be§ Xage8 dneva

3. bem X«ge dnevu

4. ben Xag dan

ba§ 93ilb podoba
be§ S3ilbe§ podobe
bem ©ifbe podobi
baS OSitb podobo.

12

Po drugem sklanjanju se sklanjajo : 1) vse
imena, ki <se končajo na ling; postavim:
ber grfipng spomlad,  ber Simgling mlade-
nec  i. t. d.; 2) vse imena srednjega spola s
koncem iti§; postavim; ba§ ©eljeimniS skriv-
nost,  ^inbrrniS zaderžek  i. t. d.; 3) vse
imena s prednjim zlogom ge, če se ne končajo
s e, el ali er;postavim: ba§ ©efcufdj germovje,
ba§ ©eft^enf dar i. t. d.; 4) zravno teh se po
tem sklanjanju sklanja še veliko drugih imen;
kakor: ber Q(aljegulja,  ber n a ki  o,

ber ffiauni d r e v o, ber 35a$8 j a z b e c, ber <§unb
pes,  ber 9)tonb mesec, ber Ort kraj, ber
©cfculj čevelj;  — ber !D?atut mož,  baS ®rab
grob,  ber ®eift duh, baS ®wb bukve,  ba8
2)adj streha,  ba§ 2>orf vas, baS ®i jajce,
baS ^af8 sod,  baž $elb polje,  baS ®clb
denar  i, t. d.

§. 26, Še druge imena privzamejo v pervem
padežu množnega števila en ali n. Te imena
imajo en ali n tudi v drugem, tretjem in četertem
padežu edinega števila, in se sklanjajo po tretjem
sklanjanju

Tretje sklanjanje,

1. ber 3Kenf$ človek ber 9tffe opica

2. bf8 5Dtenfdjen človeka be8 2lffen opice

3. bem Sttenfcfjen človeku bem 3lffen opici

4. ben 5Jienf$en človeka ben 9lffe» opico.

13

Po tretjem sklanjanju se sklanja:

13  veliko imen možkega spola, ktere
imajo na koncu e; kakor: bet IBube fant,  bet
(Srbe dedič,  bet ejpafe zajec,  bet Šotne lev,  bet
3>ube j ud i. t. d.; 2) veliko enozložnih imen
možkega spola s soglasnico na koncu; kakor:
bet 93at medved,  bet gtnf Šinkovec,  bet
Sutfl knez,  bet .§elb vitez,  bet .§etr gospod,
bet ejjirt pastir,  bet ©pa$ vrabec  i, t. d.;
33 veliko iz ptujih jezikov vzetih imen, ktere
kak stan pomenijo, in soglasnico na koncu
imajo: bet Slbiutant pobočnik,  bet 9tb»ofat
pravdosrednik,  bet SDiOtiatd) samovladar,
bet ©olbat vojak  i, t. d,;  4) prilogi, kdar stojijo
mesto imen: bet gteifjige pridni,  bet gromme
pobožni,  bet SBeife modri  i. t. d.

Opomba 1. Nektere zmed imen, ktere se
sklanjajo po tretjem sklanjanju, dobijo v drugem
padežu edinega števila ttč, v tretjem in četertem
padežu pa imajo n; kakor: bet $unfe iskra,
bet ©lanbe vera,  bet Sflame ime,  ber S$tiebe
mir,  bet ©ebanfe misel,  bet SBitte volja,
bet 4?aufe kup,  bet ©$aDe škoda,  bet ©ame
seme,  ber SSud^abe č erka,  baa <§er$ serce,
ber ©djmerg bolečina.  V imenu ©(pmerj je
četerti padež pervemu enak.

Opomba 2. Imena: ba§ SSeit postelja*
baS 3«feft merčes,  baS DI;r uho,  baS .§emb
srajca,  bet 2)otn tern, bet ©ee jezero,  bet
©pom ostroga, ber ©taatderžava,  ber ©tral
lesk,  bet Utitertban podložnik,  bet ^Diamant

14

dem ant,  bet .JlajMUtt  kopun, bet 5ttff eft  go¬
rečnost, bet lepotija imajo v

drugem padežu edinega števila e§ in v tretjem
padežu e.

Opomba 3» Imena: ba§ 9luge oko,  bet
SSetter stric,  bet šBauet kmet,  bet Sladkat
sosed,  bet $PantofeI krevse,  bet 9Jiu8fel
miška,  baS (Snbe konec,  bet ©tac^el želo,
bet ©ebatter boter  in veliko iz ptujih jezikov
vzetih imen s koncem at in et; kakor: bet
kartat, bet SSatet i. t. d. in ptuje imena s
koncem or; kakor: bet SJMjofeffot, bet 2)oftot i. t. d,
dobijo v drugem padežu edinega števila 8 na¬
mesto e«, tretji in četerti padež sta pa pervemu
enaka.

§. 27- Imena ženskega spola naj se v
p er vem padežu množnega števila končajo, kakor
hočejo, v edinem številu nespremenljive osta¬
nejo. Vse te imena se sklanjajo po četertem
sklanjanju.

četerto sklanjanje.

1. bie grau gospa

2. bet $rau gospe

3. bet $r au  gospej

4. bie gtau gospo.

§. 28. V množnem številu imena no teh
dveh izgledih sklanjamo:

15

1. bie Sftenfdjen ljudje bie 33ilbet podobe

2. bet spletičen ljudi ber SSilber podob

3. ben 5Dienf(§en ljudem ben SSilbetn podobam

4. bie SMenfcben ljudi bte 33tlber podobe*

§. 29. Iz izgledov, po kterih se vse imena
sklanjajo, vidimo:

1) da je pri vseh imenih ženskega in
srednjega spola četerti padež pervemu enak;

2) da vse imena možkega in srednjega
spola, ktere v drugem padežu edinega števila
imajo eS, v tretjem e dobijo;

3) da vse imena ženskega spola v edinem
številu nespremenjene ostanejo;

4) da so v množnem številu vsi padeži
pervemu enaki, če se ta na n konča; če se pa
pervi padež ne konča na n, samo tretji padež
čerko n dobi.

§. 30. Lastne imena se na dvoje sklanjajo:

1) tako, da se samo člen sklanja, ime pa
nespremenjeno ostane: ber S)atoib, be§ S£babib r
bem 35a»ib, ben 2)a»tb;

2) tako, kakor se imena v nemškem
sklanjajo, toda brez člena in samo v edinem
številu. Kdar se lastno ime po nemškem sklanja,
se mora poprej gledati, kako se v pervem padežu
konča:

a) če se lastno ime konča s čerkami S,
f$, ji, x, i  ali n: ,§an§, 93o£, ©enefdj, 9lugufl,
Max,  Sorenj, 9lnna, dobi v drugem padežu en§ r
v tretjem in četertem enr

16

1. 5 tan ^ Franc

2. granjenS Franca

3. gcarjen Francu

4. ganjen Franca.

Če se ime konča s samoglasnico e, v
drugem padežu n8, v tretjem in četertem n dobi:
28eipe
23ei§en3
SBeifjen
SBeipen.

b) Vse imena, ktere se ne končajo z
gorej imenovanimi čerkami, dobijo v drugem
padežu 5, v tretjem in četertem pa se jim ali
n pristavi ali nespremenjene ostanejo:

^Setet (šato

šPetcrS (SatoS
pletem (Sato
$etern (5ato

§. 31. Kdar lastne imena v množnem
številu stojijo, nehajo biti lastne, m so občne
imena, ktere pa preglasnice nikoli nimajo;
sicer se jim pa pristavi v pervem padežu ali e
ali n ali en, ali se pa glasijo, kakor v pervem
padežu edinega števila.

Tretje poglavje.

člen.  ® e  f I e $ t 8 m o r t.

§. 32. V nemškem je dvoji člen: odločivni
in neodločivni ba§ befUmmte unfc t>a8 iiid?t bet
fttmmenbe ®ef4'fe^t8»ort.

17

Odločivni člen: bet/ bič, baS kaže, da
od kake znane reči ali osebe govorimo, in se
tako imenuje, ker to reč ali osebo od vseh
drugih reči in oseb loči: @ib mir ba§ SSudj
daj mi bukve, postavim tiste, ki jih imaš v
rokah, ali tiste, ki si jih prinesel, Neodločiv-
ni člen: eiit, eine, eiit pa kaže, da govorimo
od neznane kake reči ali osebe, postavim: gib
mit cin 93ud) daj mi bukve, to je, daj mi bukve,
ktere koli hočeš.

Člena slovenski jezik nima; nemškovavci
zaimek t a (ti j, t a, t o stavijo, kjer je v nemškem
odločivni člen; še večkrat številno ime en,
ena, eno,  kjer je v nemškem neodločivni
člen. Kdor pa hoče prav in lepo slovenski
govoriti, tega ne dela; le takrat, kdar bi se
bilo bati kake pomote, stavimo pred ime en,
ena, eno, ali pa neki, neka, neko;  bcr
2JJann iji ijiet getoefen mož (ne: ta mož) je bil
tukaj. CEin Sflann ifl Jjiet gemefen en ali neki mož
je bil tukaj.

§. 33. Odločivni člen se tako sklanja:

vilo, in se sklanja z imenom, ali pa brez imena,
kdar se že ve, ktero ime treba misliti:

Sprachlehi'e, deatsch u. sloveniseh’ 2

18

1} Z imenom:

ettteS

eiuetn

einm

možko

cin

žensko

eine

enter

einet

eine

srednje

ein

eineS

einem

ein

etner

eineS

einent

cinen

2) Brez imen  a.
eine
einec
etner
eine

eineS

eineS

einem

eineS

Izgled: Sin @$uler muf; fleifitg lernen učenec
se mora pridno učiti; ber Se^eer Ijat me^tete
@$uler, abet nur eirter ift fleifiig učenik ima več
učencev, toda le eden je priden.

§. 35. Prilogi so besede, ktere se imenom
prilagajo, da povemo, kakošne so reči ali osebe,
od kterih govorimo; postavim: bet gute 3u n 8 ?
ling dobri mladeneč. S prilogom odgovorimo
na vprašanje: kakošen? postavim: kakošen mla¬
deneč? dober.

Da je kaka beseda prilog, se tudi po tem
spozna, če se pred ime lahko postavi; tako:

Ceterto poglavje.

Prilog. SSeittjort.

19

ftomm pobožen je prilog,  ker pravimo bet
fromme 93?ann pobožni mož.

V slovenskem prilog ali pred ali za ime¬
nom stoji: v nemškem vselej pred imenom:
bic gtime 2Biefe zeleni travnik, travnik zeleni.

§. 36. Pri prilogih treba paziti:

1) na sklanjanje bie 9tbanbetung, in

23  na stopnje bie 93ergleidjunggf.ufen.

\)  Sklanjanje prilogov.

§. 37. Prilogi vselej v tistem spolu, šte¬
vilu in padežu stojijo, v kterem je ime, h
kteremu gredo: tako se reče: bet tun&e Xtfd>
okrogla miza. be§ tunben Xif$e8 okrogle mize,
ben tunben Xtf<$en okroglim mizam; etne gute
$ebet dobro pero; meijjeS ^apiet bel papir.
Kakor se iz teh izgledov vidi, se prilogi na
troje sklanjajo: a) z odločivnim členom, kdar
ima ime odločivni člen: bet gute 2)?aun dobri
mož; b) z neodločivnim členom, kdar ima ime
neodločivni člen: cine gute ^tau dobra gospa;
c) brez člena, kdar ime nima člena: jupet
SGein sladko vino. Kdar prilogi za imenom v
zvezi z  glagolom stojijo, se ne sklanjajo: ba8
Saffer ifi gefunb voda je zdrava.

a) Sklanjanje priloga z odločivnim členom.

§. 38. Kdar se prilog z odločivnim členom
sklanja, se pervi padež edinega števila veselej
konča s samoglasnicoj e;, bet gute, bie gute, baiJ

20

gute; tako tudi četerti padež ženskega in sred¬
njega spola: bie gute, bag gute; u vseh drugih
padežih obojega števila pa prilog k pervemu
padežu privzame soglasnico it: be8 guten i. t. d.

Edino število.

možko

bet gute 2Jtann
dobri mož
bc$ gutm SJtanneg
dobrega moža
bem guten -Kanne
dobremu možu
beri guten SOtann
dobrega moža

žensko
bie gute gwu
dobra gospa
ber guten grait
dobre gospe
ber guten gtau
dobri gospej
bie gute grau
dobro gospo

srednje
ba$ gute $inb
dobro dete
beS guten tfittbe£
dobrega deteta
bcm guten i?tnbe
dobremu detetu,
bač gute 5?inb
dobro dete.

M n o ž n o
bie guten 9J?anner

e v i 1 o.

dobri možje
ber guten SJianner
dobrih mož
ben guten SJiamtern
dobrim možem
bie guten SOtanner
dobre može

št

bie guten Srauctt
dobre gospe
bet guten Šrmten
dobrih gospa
ben guten gtauen
dobrim gospam
bie guten grauen
dobre gospe

bie guten Jbtnbet
dobra deca
ber guten ®tnb«
dobre dece
ben guten ibinbern
dobri deei
bie guten fttnber
dobro deco.

§. 39. Tako se prilogi tudi sklanjanjo,
kdar namesto odlocivnega člena te besede, zaim¬
ki in številnice pred imenom stojijo: biefer

ta, jenec uni, betjetiige tisti, berfelbe ravno tisti,
»eldjer kteri, memdjet niarsikteri, aCter ves,
rimfler nekaj, jeber vsaki i. t. d.: biefer gute3)?anr.

21

ta dobri mož, btefeš guten 2Jtanne§ tega dobrega
moža, bi e jem gutett Sltanne temu dobremu možu,
btefen guten SJtann tega dobrega moža. Po zaim¬
ku lit ati 4 et m ar si k t eri prilogi v pervem
in četertem padežu množnega števila imajo e
namesto en: mandje gute ©Hitler, ne mature guten
©djitlet marsikteri dobri učenci in raarsiktere
dobre učence.

b) Sklanjanje priloga z neodločivnim členom.

§. 40, Kdar neodločivni člen pred prilo-
gom stoji, dobi prilog v pervem padežu edinega
števila zadnjo čerko odločivnega člena ber, t>ie r
ba§, to je: v možkem spolu se pristavi r, v sred¬
njem 8, v ženskem pa nič: ein rotljer, eine rotlje,
cin rotbe§; četerti padež ženskega in srednjega
spola sta pervemu enaka: cine rotbe, ein rotljeS.
CJ vseh drugih padežih pa se soglasnica n pri¬
stavi: einc§ tatljen. V množnem številu ima
prilog zadnji glas odločivnega člena, to je: v
pervem padežu e ,  v drugem er, v tretjem en,
in v četertem e.

Edino število,

možko žensko srednje

!. ein rotljer 2lpfet einerotlje Siru etn rotljeS SStatt
rudeSe jabolko rudeča hruška rudeč list

2. eine8rotf)en-2l:pfeI$ einet rotOert 93trit eine$ rotf)en33latte$
rudečega jabolka rudeče hruške rudečega lista

3. einern totljen Slpfel etner rotljen 33irn einern rotljen SBIatte
rndečemujabolku rudeči hruški rudečemu listu

4. einen rotljen SIpfel eine rotfje ŠBirn ein rotfječ 331att
rudeče jabolko rudeČo hruško rudeč list.

22

M n ožn o št e vilo.

1. rotfse Štpfet
rudeče jabolka

2. rot^er Štafet
rudečih jabolk

3. rot|en Štpfetn
rudečim jabolkom

ft. roti) e s itpfet
rudeče jabolka

rotlje Strnett
rudeče hruške
rotljer SStrtten
rudečih hrušek
rotfjen 23tnten
rudečim hruškam
rottic SMrnen
rudeče hruške

rotlje 33Idtter
rudeči listi
rotljer 23tatter
rudečih listov
rotf>en 23lattern
rudečim listom
rotlje SSIatter
rudeče liste.

Tako se prilogi tudi sklanjajo, kdar šte-
vilnice dva, brci trije i t. d. pred njimi
stojijo.

§. 41. Z osebnemi zaimki petfottlic^e $ur*
tnotter: t<§ jaz, bu ti i t. d. in z lastivnimi
zaimki juetgnenfce ftfmoortcr: metu moj, bein

tvoj i. t. d. se prilogi v edinem številu skla¬
njajo, kakor z neodločivnim členom, v množnem
številu pa kakor z odločivnim členom.

'Edino število.

možko šensko srednje

Jttetn roti)er 8tpfel metne rotlje 33mt racin rotljeS SBlatt

moje rudeče jabolko moja rudeča hruška moj rudeči list

aneine« rotljen StpfelS meinet rotf)en 23trn ntetneS r. StatteS

mojega rudečega jabolka moje rudeče hruške mojega rudečega l'St a

metnem rot^en Slpfet ntetner rotfjen 23trn metnem r-SBlatte

mojemu rudečemu jabolku moj;rudeči hruški mojemu rudeeemu lisl u

metnen rotfjen Slpfel metne rotfje SBtrn mein rotfjeS SSlatt

moje rudeče jabolko mojo rudečo hruško moj rudeči list.

28

Mn ožno število.

metne rotfenšlpfel metne r. ©imen rneine r. ©latter

moje rudeče jabolka moje rudeče hruške moji rudeei listi

rnetner rotfen Sfcpfeln metner r. ©imen meinet r. ©(atlet

mojih rndečih jabolk mojih rudečih hrušek mojih rudečih listov

ntetnen miljen Šlpfeln meinen r. Sirtten meinen r.©lattern

mojim rudeeim jabolkom mojim rudečim hruškam mojim rudečim listom

metne rotfen 2lpfel metne r. ©imen nteine t. ©latter

moje rudeče jabolka moje rudeče hruške moje rudeče liste.

c) Sklanjanje priloga brez člena,

§. 42. Kdar se prilog brez člena sklanja,
ima u vseh padežih edinega in množnega šte¬
vila zadnji glas odločivnega člena.

Edino število.

24

Pri sklanjanju priloga z imenom brez člena
treba vediti, da v drugem padežu edinega šte¬
vila možkega in srednjega spola se namesto eč
tudi pravi en: fu§en SffieineS, fufjen 2Bajfer8 na¬
mesto fujjeg SEBeineS, 2Bnffer$, sladkega
vina, sladke vode,  in da prilogi, ki se
končajo s soglasnico m, v tretjem padežu edi¬
nega števila v možkem in srednjem spolu imajo
n namesto nt: »on »orneljmen, ne pa »orneljntem
©tanbe imenitnega stana.

2) S t o p n j e pril  ogov.

§. 43- S prilogom se pove, kakošno last¬
nost reč ali oseba ima. Prilog se pristavlja ali
brez primere oljne 93etgletdjung ali u višji, ali v
najvišji stopnji; postavim: bc3 grofje «§au§ ve¬
lika hiša,  ba§ gvojjere $>au8  večja hiša,
ba§ gropte e£jau§ največ  ja  hiša. Kdar se
imenu lastnost brez primere priloči, pravimo,
da je prilog, ki to lostnost pomeni, v pervi
stopnji; kakor: bet geborfame Jlnafte pokorni
fant.  Kdar se dve osebi ali reči med seboj
primerite, in se vidi, da kaka oseba ali reč
lastnost u višji ali nižji stopnji ima kakor druga,
se pravi, daje  prilog v drugi stopnji; kakor:
ber geljorfamete Jtnabe pokornejši fant,  to
je: bolj pokoren, kakor drugi fant, kteremu
se primeri. Kdar pa tri ali več oseb ali reči
med seboj primerimo, in eni zmed njih lastnost

25

v naj višji ali naj nižji stopnji priložimo, pra¬
vimo, daje  prilog v tretji stopnji; kakor: bet
geljorfamfie Jlnabe naj pokornejši fant,  kar
jih je; postavim, v šoli,

§. 44. Druga stopnja se v nemškem jeziku
naredi, če se k prilogo v pervi stopnji zlog er
*ali pa, če se prilog s samoglasnico e konča,
samo soglasnica r pristavi: meit širok,  roeitet
ši rji:  cnge ozek,  enger ožji.  Prilogi, kteri
se končajo z zlogi el, en, er, večji del v drugi
stopnji e pred I, n, r izveržejo: ettel ničemu-
ren,  eitler (jie eitelerj ni čem urnejši.

V tretji stopnji se pa namesto er druge
stopnje postavi ft: f$on lep,  bet fdjonfie naj¬
lepši;  e predi ft v tretji stopnji ostane le za
soglasnicami b, t, ft, S, %  fcj), j; fu^ sladek,
fujjiet, [ufjeft; pred vsemi drugimi soglasnicami
se e izverže: f^njer težek,  fc^metfi najtežji.

§. 45. Prilogi, kteri imajo glasnice a, o, u,
v drugi in tretji stopnji imajo večji del pre-
glasnice, to je: a, se spremeni v a, o v o,  u
v is; tako: alt star  ima filter starši,  dlteft
naj starši;  r fromm pobožen,  frommer po¬
božne  j ši,  frommji naj p ob o žnej  ši;  fung
mlad,  juttger mlajši,  jiingfi n a j m 1 a j š i i.t.d.

Preglasnic nimajo: bkfž bled;  tmnt pisan;
fat/I ž o 11 k a s t, falfclj lažnjiv; golu fen;
frob vesel:  gerabe raven; glfttt gladek;

fjoljl votel;  ijolb m i 1; .. fal)I plešast;  farg

26

skop; fnabb tik; laJjm  hrom, Io3 razuj-
zdan; matt  truden; morf#  perav, troh-
njen; nacft  nag; ^latt  raven; roSj  sirov;
tuitb  okrogel; fadjt  počasen; fanft  krotek;
fattsit; slab;ohlapen; f$Ianf  tenek;
šibek; jlutttffi mutast; fhnrtpf  tumpast;
»oU poln; toU  nor, hud, stekel; ftols
napuh nj en, ošaben; faul  len; jaljnt
k r ot ek i. t, d.

§. 46. Neki prilogi druge in tretje stopnje
ne delajo po navadnem pravilu, temuč imajo
nekaj posebnega; kakor:  gut  dober, fceffer
boljši; beft  najboljši; Sjo$  visok; l)oljet
višji, §od>fl  naj višji; na^e blizo, naljer
bližji, ndc^ji  najbližji; »iel  veliko, meljt
več, metji  največ.

§. 47. Nekteri prilogi so le v drugi in
tretji stopnji v navadi: bet minbere manjši,
minbejie; ber aujjere zvunanji,  bet aujjerfte;
bet imtcre notranji,  bet itincrfle; bet obere
gornji,  bet oberjle; bet untere spodnji,  ber
unterfle, bet »ctbere prednjji,  bet »otberfle;
bet bintere zadnji;  bet |interfte; bet mittlere
sred  n ji,  ber mittelfle.

§. 48. Druge in tretje stopnje nimajo tisti
prilogi, kteri pomenijo lastnosti, pri kterih
se višja stopnja ne da misliti; kakor; ft^rtftlic^
pismen;  intmblttb usten;  golben zlat;  bretecftg
trivoglast;  tobt mertev;  Ijeuttg današ¬
nji i. t. d.

— 27

§. 49. Druga stopnja se tudi naredi, če
se pred prilog postavi beseda: mef)tbolj ali
tnentget manj;  tretja stopnja pa se tudi naredi>
če se pred prilog postavi ena zmed teh besed;
feljr prav,  uberaug prav prav;  ungemein silno;
augneljmenb posebno i. t. d.

Peto poglavje.

Števil  ni  c a.

§. 50. Številnica je beseda, s ktero šte¬
vilo reči ali oseb naznanimo: jtoci $fet&e
dva konja;  jtoanjtg ©djiilet dvajset učen¬
cev;  »iele SKettf^e« veliko ljudi.

§. 51. Številnice se delijo 1) v odločivne
beftfmmenbe in 2) neodločivne ni$t beftimmenbe.
Odločivne številnice so tiste > s kterimi število
reči ali oseb na tanko povemo: funf ^reujec
pet krajcarjev;  neodločivne številnice pa so
tiste, s kterimi le množno število reči ali oseb
na znanje damo: tnandjer 3D2enfč^> marsikteri
človek.

1} Odločivne številnice.

§. 52. Odločivne številnice se delijo a) v
poglavitne številnice  <£>auptja1jlen b)
redovne  š te  vil  ni  c e £)ctmung§$abl«t; c) ple¬
menske številnice  ©attungSja^Ien;d)po-

28

navija v ne števil niče  SBiebfrljolungSjaljlen;
e)  m n o ž i v n e številnice  33et»ielfdltigung§*
jal)Icn.

§. 53. Poglavitne številnice so tiste, s
kterimi odgovorimo na vprašanje: koliko?
«)ie »iel?

©inet eden, groei dva, brei trije, »ier štirje,
ffmf pet, fed)3 šest, fteben sedem, ac^t osem,
ncun devet, jeljn deset, cilf enajst, jWo!f dva¬
najst, brei^eljn trinajst, »ietje&n štirnajst, funfjetjtt
petnajst, fed)$eljn šestnajst, ftebenjeljn sedemnajst,
a&tjeljn osemnajst, iteunje^u devetnajst, $wanjig
dvajset, etn unb jtoanjtg eden in dvajset, jtcet
trni? jmanjig dva in dvajset, brei§ig trideset,
»ierjig štirdeset, funfjig petdeset, fec^jig estdeset,
ftebcnjig sedemdeset, adjtjig osemdeset, neunjig
devetdeset, Ijimbert sto, jtvei^unbert dve sto,
taufeRD jezero.

§. 54. Zmed poglavitnih številnic se v
nemškem samo etn sklanja, in sicer tako, kakor
neodločivni člen; druge poglavitne številnice
pa se ne sklanjajo, le jtuei in brei se včasi v
drugem in tretjem padežu sklanjata, kdar
namreč imena ni zravno, ali kdar se ti padeži
drugači na znanje ne dajo; tako se pravi:
§wcien »on ben @<fnlent rcurben 93ud?er gegeben
dvema zmed učencev so bile bukve
dane;  bet -§etr bteiet «£>dufer gospod treh
hiš. Drugim poglavitnim številnicaai se v tret-

29

jem padežu en pridene, kdar imena ni zravno:
er faljrt mit SSiere« s štirimi se pelje,

§. 54, Redovne številnice so tiste, s kte-
rimi odgovorimo na vprašanje: koliki? bet
ttnebtelfle? Te številnice ne kažejo le števila,
temuc tudi red, v kterem reči ali osebe stojijo.

P er vi se reče nemški ber erfle; druge re¬
dovne številnice pa se naredijo, če se pogla¬
vitnim številnicam od jtoei d v a do tteunjeljn
devetnajst  zlog te pristavi: berjtoeite drugi,
bet britte tretji(nebrette), ber biette č eter  ti  i.t.d.
Od dvajset naprej se poglavitnim številnicam
pristavi zlog jie: ber smattjigfie dvajseti,  ber
bretjHfljle t ri d e s e ti i. t. d.

§. 55. Redovne številnice se sklanjajo
kakor prilogi.

§. 56. Plemenske številnice so tiste, s
kterimi odgovorimo na vprašanje kolikeri?
»ie bielerlet? Plemenske številnice se naredijo,
če se poglavitnim številnicam pristavi erlei:
einerlei enoji;  jmeterlet dvoji;  ftmferlei p e-
t e r i i. t. d.

§, 57. Plemenske številnice se v nem¬
škem ne sklanjajo.

§. 58. Ponavljavne številnice so tiste, s
kterimi odgovorimo na vprašanje: kolikokrat?
itnebicl 9)M? Ponavljavne številnice se neredijo,
če se k poglavitnim številnicam pristavi beseda,
mal: eittmal enkrat;  jtveimat dvakrat;  ^eljn?
mat desetkrat i. t. d. ••

30

§. 59. Ponavljavne stevilnice se ne
sklanjanjo.

§. 60. Množivne stevilnice so tiste, s kte-
rimi odgovorimo na vprašanje : kolikorno? tuie
»ielfad? ? Množivne stevilnice se naredijo, če se
poglavitnim številnicam pristavi fadj ali faltig;
etnfadj edini;  jt»eifa$ dvojni  i. t. d.

§. 61. Množivne stevilnice se sklanjajo
kakor prilogi.

2) Neodločivne stevilnice.

§. 62. Neodločivne stevilnice so: aflet
ves;  jeber vsak;  fetnet nobeden  mandjee
marsikteri; Diet veliko:  tvenig malo;
eintge eni;  etlic^e n ek t eri.

§. 63. Neodločivne stevilnice se sklanjajo
kakor prilogi brez člena. Toda v drugem pa-
dežu edinega števila možkega in srednjega
spola imajo vselej e3: feineS SNenfcfcen $reunt>
nobenega človeka  p r i j ate  Ij ; mandjeS
9)i«nne3 @iuc! marsikterega moža sreča.

V

Šesto poglavje.

Zaimek. Q  u rtoo  r t.

§. 64. Zaimki so besede, ktere stavimo
namesto imen, da ni treba zmiraj imen po¬
navljali; postavim, namesto da bi rekli: t)ie

31

©d?ule tfi t>en Jttnbetn fef;r nu§ftd), bemt in bet
©$ule erlernen bie .fttnbet fdjčne @ad?en, pravimo:
bie ©d)ule ifi beu .Stinbern fe^r niifjlid?, benn in
berfelben  erlernen fie fdjotte ©adjen. Sola
je otrokom prav koristna, zakaj v
nji se oni lepih reči naučijo.  Tukaj
besedi becfelhen nji in fte oni ste zaimka,
ker stojite namesto ©$ufe šola  in .ftinber
otroci.

§, 65. Zaimki se delijo 1) v osebne pet*
fonli^e; 2) lastivne juetgnenbe; 3) kazavnean*
jetgenbe; 4) nanašavne fcejielfenbe; 5) vprašavne
fragenbe gitetoorter.

1) Osebni zaimki.

§. 66. Osebni zaimki so tisti, kteri na¬
mesto kake osebe stojijo.

§. 67. Kdar govorimo, si mislimo tri osebe:
perva oseba je tisti, ki govori: id) j az za vse
tri spole; druga oseba je tisti, s kterim go-
v or im o: bu ti, tudi za vse tri spole; tretja
oseba je tisti, od kterega govorimo: er on za
možki, fte ona za ženski in e§ono  za srednji
spol. V množnem številu govorimo tt)tr m i za
pervo osebo, il)t vi za drugo osebo, in fte
oni,  one  za tretjo osebo.

§. 68> Osebni zaimki se tako sklanjajo:

32

Edino število.

unfer nas
ung nam
Mig nas

euer vas
eud) vam
eucb vas

iljrer njih
iljnen njim
fte je, njih.

Kjerkoli v slovenskem dvojno število stoji,
se v nemškem množno stavi: sem vama
povedal  id) ljube eucjj gefagt.

§. 69 Osebni zaimki so tudi povratni
juriicffufjrenb, kdar se povračajo na osebo, od
ktere se govorit id) farni anbetn belfeit, aber
audj mir felbfl zamorem drugim poma¬
gati, pa tudi sam sebi.  Povratni zaimek
ttetj£-o&ebe nima pervega padeža; v drugem
padežu se pravi fetner sebe,  v tretjem i n
cetertem fi<| sebi .  V slovenskem sebe, sebi,
se tudi takrat stavimo, kdar se zaimek na

33

pervo in drugo osebo povrača: i<$ Ijabe mt(b
gefdjnittcn sem se urezal;  bu miflfi bi$
toarmen se hočeš greti.

§. 70. Neodločivni osebni zaimki nic^t
Befiimmenbe perfbnltcj)e guttoorter tretje osebe so:
jentanb nekdo;  einer eden;  nientaitb nihče;
ntan £eden ali več ljudi brez razločka spola);
e8 £kdar se govori od reči); ettcaS nekaj.
3entanb in niemanb imata v drugem padežu e8,
v tretjem pa in četertem najbolje nespremenjena
ostaneta: t<§ felje iemanb vidim nekoga.

2) Lasti v ni zaimki.

§. 71. Lastivni zaimki so tisti, s kte-
rimi povemo , čigavo je kaj. Ti so: ntein
moj;  betn tvoj;  fettt n j e g o v; i^r n j e n ; unfer
naš;  euer vaš;  ifjr jih. Lastivni zaimek tijt
pomeni njen in njih;  zato če rečem: iijr JpauS
se ne ve, ali hočem reči: njena hiša ali pa
njih hiša.  V slovenskem imamo še lastivni
zaimek svoj, svoja, svoje,  kteri pomeni:
mein, betn, fein, ii)r, unfet, euer, iljt, ker stoji
za vse spole, števila in osebe, kdar se lastivni
zaimek povraca na pervi padež: i$ IjaBe meine
2lrBeit Beenbet jaz sem svoje delo dokon¬
čal;  bu Bifl mit beirtem 33atcr gefommen ti si
prišel s svojim očetom;  fte f^reiBt if?rem
93ruber ona piše sv oj emu bratu;  mir tjaBen
ttnierenSo^n entpfanflen mi. smo svoje  pla-

Sprachlehre, slovenisch u. deutsch- 3

— 34  -

čilo prijeli; tljt liebet eute Štttern vi svoje
stariše ljubite.

§. 72. Lastivni zaimki stojijo, kakor
prilogi, v tistem spolu, številu in padežu, v
kterem je ime, h kteremu gredo. V edinem
številu se sklanjajo kakor neodločivni člen, v
množnem številu pa imajo glasove odločiv-
nega člena.

Edino število.

možko žensko srednje

mein moj metne moja meitt moje

meinež mojega meiner moje rneineS mojega

metnem mojemu meiner moji metnem mojemu

nteinen mojega meine mojo mein moje

M nož no število.

• V nemškem za vse tri spole.

metne moji, moje
meiner mojih za vse tri spole
rneinen mojim „ „ „ „

meine moje „ * „ „

§. 72. Lastivni zaimki tudi brez imen
stojijo, in sicer:

1) kakor prilogi za imenom v zvezi z
glagolom, in takrat se ne sklanjajo: bet <§ut
ifi mein klobuk je moj;  bie <§utc ftnb mein
klobuki  so  moji. Kakor se iz teh izgledov
vidi, se v slovenskem lastivni zaimki tudi

35

takrat sklanjajo, kdar za imenom v zvezi z
glagolom stojijo;

2) kakor pravi prilogi, kdar se nanašajo
na spredej stoječe ime, in takrat se sklanjajo,
kakor prilogi brez člena: bein ©oljn ift fteifiig,
ntetnet trafle tvoj sinje priden, moj len;
beitt 93uc(j ifi neu, uteineg alt tvoje bukve so
nove, moje stare;

3) kdar lastivni zaimki kakor pravi pri¬
logi stojijo, na koncu lahko zlog tg privzamejo,
in takrat imajo vselej odločivni člen pred seboj,
in se sklanjajo kakor prilogi z odločivnim
členom: icf> Ijabe baU metnige getljan, tljut tijt
Dag eutige jaz sem svoj e storil, storite
vi svoje.  Ti lastivni zaimki nimajo nikoli
imena za seboj.

3) Kazavni zaimki.

§. 73. Kazavni zaimki so tisti, s kte-
rimi na kako reč ali osebo kažemo: Diefet .§ut
ifi mein ta klobuk je moj;  Diefet Ijat e$
gettjan ta je storil.  Kazavni zaimki so:
Diefet ta, jenet uni,  betjcnige, betfelbe tisti.

§. 74. diefet in jenet se sklanjata kakor
prilogi brez člena: Detjenige in Detfelbe pa sta
sostavljena, in Det se posebej sklanja, feni ge
in felbe tudi posebej, in obe besedi vkup se
sklanjate kakor prilog z odločivnim členom:

36

1) berjenige, betfelbe; 2) beSjentgen, beSfel&en;
3) bentjentgen, bentfel&ett i. t. d.

§. 75. Večkrat tudi odločivni člen ber, bte,
ba8 stoji namesto kazavnega zaimka, takrat pa
ima naglas, to je, ber, bte, baS se z močnejšim
glasom izgovori, da se vsaj z ušesi od člena
razloči. Jkdar pred imenom stoji, se sklanja
'kakor takrat, kdar je člen; kdar pa brez imena
stoji, ima v drugem padežu edinega števila
beffen tega, beren te, beffett tega;  v drugem
padežu množnega števila ima pa beret teh in
v tretjem benen tem.

4) Nanašavni zaimki.

§. 76. Nanašavni zaimki so tisti, kteri
se nanašajo na prej  imenovano reč ali osebo.
Nanašavni zaimki so: roeldjet, toelc^c , tnelcIjeS;
ber, bte, baS kteri, ktera, ktero; wer kdor,
maSkar,  in  stojijo vselej v tistem spolu in
številu, v kteremjeime, na ktero se nanašajo;
ne stojijo pa vselej v tistem padežu; postavim:
e§ ifi berjentge tceldjen rcit gejlem ge*

feljeit fiaben tisti mladeneč je, kterega
smo včeraj v idili.

§, 77. SBeldjer, tneldje, wel$e3 se sklanja,
kakor prilog brez člena; vendar v drugem
padežu ne more stati brez imena, in tedaj se
v edinem številu raji reče beffen k te rega,
bete« k ter e, beffen kterega  namesto roel^ež,

37

»el$er ,  »el$e8, in v množnem številu: beten
kteri  h namesto »el$er. 2)er, bic, bab kteri,
ktera, ktero  se sklanja kakor takrat, kdar
je kazavni zaimek, ima pa v drugem padežu
množnega števila beren, ne pa berer, 2Bet in »a8
se tako sklanjata:

2Ber kdor,  »aS kar
»ejfen kogar
»em komur
njen kogar, »a§ kar.

58a3 v drugem in tretjem padežu ni v
navadi; »er kdor,  »a§ kar  se nikoli ne na¬
našata na ime, ampak le na kaj občno rečenega,
iri velikokrat stojita namesto berjenige, »el$er;
biejenige, »elcjje; baSjenige, »el$e§: »er fJetjjig
Iernt, erfernt biele§ kdor se pridno uči,
se veliko nauči;  er fcbrteb atte§ auf, »a8 er
Ijorte vse je popisal, kar je slišal.

§, 78. Besedica fo ki šene  sklanja, in se
postavi v pervem in četertem padežu namesto
»eld)et: bie 20?agt>, fo unS begegnete dekla, ki
nas je srečala.  Zdaj se redkokrat tako
govori.

'l

5) Vprašavni zaimki.

§. 79, Vprašavni zaimki so tisti, s kte-
rimi po kaki reči ali osebi vprašamo. Ti so:
»er? kdo? »a§ kaj?  »el^er, »el$e, »elcfye8
kteri, ktera, ktero?»a8fiirein? kakošen

4cC

38

2Bet je možkega in ženskega, »a8 pa sred-
njega spola.

§. 80. 2Ber? in t»el$er? se sklanjata
kakor takrat, kdar sta nanašavna zaimka. V
zaimku tna§ ftit etn se saiho ein sklanja,
kakor takrat, kdar je neodločivnl člen.

V kterem padežu se vpraša, v tistem se
mora odgovoriti: 2Ber fiat t>a8 gef^viefien ? kdo
je to pisal?  JDet SStubet brat.  2Bem fi«
gefagt? komu si rekel?  bem 93ater očetu.
SBett Ijufi fiu koga si obiskal?  ben

SBruber brata.

Sedimo poglavje.

Glagol. 3eitWort.

§. 81. Glagol je beseda, s ktero povemo,
kaj osebe delajo, kaj se z rečmi ali z osebami
godi, ali v kterem stanu so; postavim: icfi Iefe
berem;  itfi toetbe gef^Iagen sem tepen;
bet S3aum filiifiet drevo  cvete. Glagoli se
lahko spoznajo: pred ktero besedo se osebni
zaimki t<b jaz;  im ti;  er, fie, eS on, ona,  ono
i. t. d., postaviti dajo, tista beseda je glagol;
postavim: tdj Tofie jaz hvalim, im lofift ti
hvališ:  er, fte lofit on, ona  hv  ali  i. t. d.

§. 82. Pri glagolih je treba paziti na šest
reči: 1} na zalog fiie gonit; 2) na naklon trie

39

3lrt; 3) na čas bie 3«it;4) na število bie 3 a ^i
5) na osebo bie ^erfon; 6) na pregib bie 216*
manblung.

13 Zalog glagolov.

§. 83. Kdar oseba ali reč, od ktere govo¬
rimo, sama kaj dela, pravimo, da je glagol v
djavnem zalogu in ber tljatigen $orm; postavim:
bet £unb betfolgt ben -£>afen p e s podi zajca;  bet
SBtuber fpringt brat skače;  kdar pa oseba ali
reč, od ktere govorimo, ne dela sama, ampak
pride od drugod, da se ž njo kaj godi, pra¬
vimo, da je glagol v terpivnem zalogu in ber
leibenben gotm;  postavim: bie @<6ulet »etben
som Seštet gepritftučenci so vprašani  od  uče¬
nika.  Kdar je glagol v djavnem zalogu, mu
pravimo d j a v ni g 1 a g o 1 tfdtigeS 3ciitJ)ott; kdar
je glagol v terpivnem zalogu, mu pravimo
te rp iv ni glagol  feibenbeS 3eiticort.

Djavni glagoli, kteri na znanje dajejo tako
djanje, ki na drugo osebo ali reč prehaja, se
imenujejo dj avn o p rehaj avni glagoli  ttjatlg
uberge^enbe3eittt)6tter; postavim: p o d i t i »etf olgen.
Djavni glagoli pa, kteri na znanje dajejo tako
djanje, ki na drugo osebo ali reč ne prehaja,
se imenujejo djavno neprehajavni glagoli
tljdtig nicljt ubetgefjenbe3ehwortet; postavim: ska¬
kati  fbtingen. Tisti glagoli, kteri ne kažejo ne

40

djanja ne terpljenja, ampak samo stan, v kterem
je kaka oseba ali reč, se imenujejo srednji
glagoli SD?itteIjettw6rter; postavim: c v e s t i f>lufyen.

Djavno neprehajavni in srednji glagoli ni¬
majo četertega padeža pri sebi; postavim: s k a-
kati  fpringen; cvesti  blu^en. Pri djavno preha-
javnih glagolih pa mora biti ceterti padež; po¬
stavim : poditi  betfofgen.

2) Nakloni glagolov.

§. 84. Glagoli imajo peteri naklon:

1) Kdar glagol tako naklonimo, da ozna¬
nimo , kaj se godi, pravimo, da je glagol v
znanivnem naklonu  in bet anjeigenben 2itt;
postavim: bet itnabe f^reibt fant piše;

2) Kdar glagol tako naklonimo, da ozna¬
nimo, da bi utegnilo kaj biti, pravimo, da je
glagol v pogojivnem naklonu  in bet bet*
binbenben 9trt; postavim: i$ rounfdje, bafS bet
Jlnabe fleifjig leme želim, dabisefantpridno
učil;  i<b tnutbe ben jftnaben lieben, tnenn ec fiei^igct
tnare fantabiljubil, če bi bil pridne  j ši;

3) Kdar glagol tako naklonimo, da koga
prosimo, opominjamo, ali mukaj prepovedujemo,
pravimo, daje  glagol v velivnem naklonu
in bet gebietenben 2lrt; postavim: gefje in bic
@d?ule idi v šolo;  tebe nit^t ju biet ne govori
preveč;

41

4) Kdar glagol tako naklonimo, da samo
kako djanje, terpljenje ali stan, v kterem je
oseba ali reč, in čas na znanje damo, pravimo,
daje  glagol v neodiočivnem naklonu
in oer unBefHmmten 2(tt; postavim: j^teiBen
pisati;  ermaljnet tnerben opominjan biti;
fieben stati;

5) Kdar glagol tako naklonimo, da je
prilogove podobe deležen, pravimo, daje glagol
v deležju  SJiittefraort; postavim: baS njeinenbe
<S?inb Bat nti<B jokajoči otrok me je prosil,
ali pa: toeinenb Bat micf) ba§ .Rinb jokajoč me
je otrok prosil;  gefangen toe^rte ftcb Bet
•ftrieget ttocB vojak, že vj et, seje  še  bra¬
ni 1; tceincnb je deležje zdanjega, gefangen
preteklega časa.

3) Časi glagolov.

§. 85. Čas je trojni ; zdanji, kteri kaže,
kaj se zdaj godi; postavim: id) fdjreiBe pišem;
pretekli čas, kteri kaže, kaj se je godilo; po¬
stavim: id; b fl Be geft^ricBen sem pisal;  prihodnji
čas, kteri kaže, kaj se bode godilo; postavim:
id; ttjctbc fdmBcn bom pisal.

Pretekli čas v nemškem jeziku je trojni:
1} pol pretekli čas, kteri se postavi, a) kdar
eno djanje še ni dokončano, ko se je že
drugo začelo; postavim: i$ fernte, alS er in ba8
3immertrat učilsemse,kojevhišostopiI;

42

b) kdar pripovedujemo, kaj se je zgodilo, če
pri tem na zdanji čas ne mislimo; postavim:
er fam gefletn ju mir unb fagte mit prišel je
včeraj k meni, in mi je rekel;  2) polno
pretekli Čas, kteri se postavi, kdar pripoveduje¬
mo, kaj se je zgodilo, če pri tem na zdanji čas
mislimo, ker je djanje zdaj dokončano; postavim:
©otipat bic SBeft erfd?affenBog j e svet st varil;
3) predpretekli čas, kteri se postavi, kdar pri¬
povedujemo, kaj se je zgodilo, pred ko se je
drugo djanje začelo; postavim: al§ id? metne
Olrbett fcoflenbet f?atte, gieng id? in ben ©attm ko
sem bil svoj e delo dokončal,  sem  šel
na  v e r t.

V slovenskem nimamo pol preteklega časa r
in namesto njega večji del polno pretekli čas
postavimo: idj lernte in id? Ijabe gelernt se pravi
slovenski: učil  sem  se. Včasi se namesto pol
preteklega časa tudi zdanji čas stavi: o n v č e r a j
k meni pride, in mi reče.

Prihodnji čas je dvojni: 1) prihodnji čas,
kteri se postavi, kdar od kakega prihodnjega
djanja govorimo; postavim; id> metbe fdjteiben
bom pisal;  2) prihodnje pretekli čas, kteri
se postavi, kdar govorimo od kakega djanja,
ktero se ima dokončati, pred ko se drugo djanje
začne; postavim: toenn id? baž 95ud? tnerbe gelefen
Ijaben, roetbe icfy e8 bir leitjen kdar bom bukve
zb ral, ti jih bom posodil.

V slovenskem imamo samo prihodnji čas;

43

namesto prihodnje preteklega časa postavimo
ali prihodnji ali pa zdanji čas; postavim:
kdar bom zbral, ali kdarzberem.

V nemškem je tedaj šest časov:

1} zdanji čas Cie gegenmartige 3«*»

2) pol pretekli čas bie baibtoetgangene 3*it;

3) polno pretekli čas bte botfig bergattgene 3eit;

4) predpretekli čas bte Idttgfl bergangette 3eit;

5) prihodnji čas bte fimfttge 3«*;

6) prihodnje pretekli čas bte Imtftig bet*
gangette 3«^-

4) Števila glagolov.

§. 86. Število ja v nemškem dvoje; edino in
množnobie einfacbe uttbbie mel)rfa$e 3al)i. Edino
število se postavi, kdar se govori od ene osebe
ali reči: idj lobe hvalim;  bct3 SBaffer ijl gut
voda je dobra.  Množno število se postavi,
kdar se govori od dveh ali več oseb ali reči:
toit lobett hvalimo;  bie <®cfyiilet ftnb fleifjtg
učenci so pridni.  V slovenskem imamo troje
število: edino, dvojno in množno. Kjer je v slo¬
venskem jeziku dvojno število, je v nem¬
škem množno': fanta pišeta  bie Qmei)^tta6ett
fc^teibett.

5) Osebe glagolov.

§. 87. Oseba, ktera kaže, od koga se
govori, je v vsakem številu troja. V edinem ste-

44

vilu pomeni id? j a z pervo osebo; trn ti pomeni
drugo osebo; er on, fte ona, e8 ono pomenijo
tretjo osebo. V množnem številu je tutr mi
perva, iljt vi druga, in fte oni,  one  tretja
oseba; postavim: icf> f4>rei&e pišem,  bu ftbreibft
pišeš  i. t. d. V tretji osebi obojega števila stoji
velikokrat ime namesto zaimka: bet SSater fdjteibt
oče pišejo;  bte 3Kutter betet mati molijo.

V slovenskem jeziku zaimka jaz, ti, on
i. t, d. ne stavimo, razvun če z večjo močjo
kaj povemo: jaz sem to rekel, ne moj
brat  tdj babe bag gefagt, nt$t ntein SBruber.

6} Pregib glagolov.

§, 88. Glagol tako premenjati, da se na
njem zalog., naklon, čas, število in oseba na
znanje da, se pravi glagol pregibati  abroattbeln,
in izgled, po kterem se glagoli pregibljejo, se
imenuje pregib  ^Ibroaitbluttg.

§. 89. K pregibanju glagolov so nam ne-
kteri glagoli potrebni, ktere pomožne  glagole
•fjilfgjeihcbtter imenujemo, ker nam druge gla¬
gole pregibati pomagajo. Taki pomožni gla¬
goli so: baben imeti;  feitt biti  in roetben po¬
stati.  Pomožni glagoli imajo tudi svoj pomen,
in stojijo velikokrat brez drugega glagola.

§, 90. Pomožni glagol Ijaben pomaga vse
djavne in veliko srednjih glagolov pregibati,
.fjaben se tako pregiblje:

45

Z na ni v ni naklon. Pogoj iv ni naklon.
Zdanji čas.

Edino število.

tdj> ^abe imam idj ^abe imam

bu £aft imaš bu ^abefi imaš

er l)at ima er I)abe ima.

Množno Število.

wir baben imamo ttrir ffaben imamo

iljr ^abet (babt) imate iljr Ijabet imate

fte Imben imajo ftc Ifaben imajo

Pol pretekli čas.

Edino število.

icfj Ijatte sem imel, a, o fdj fjatte bi imel, a, o
bu fjatteft si imel, a, o bu fmtteft bi imel, a, o
er Ifatte je.imel, a, o er Ijatte bi imel, a, o

Množno število.

t»ir fjatten smo imeli, e trtr jfdtten bi imeli, e
tftr Ijattet ste imeli, e tfjr pattet bi imeli, e

fte Ijatteu so imeli, e fte fjaften bi imeli, e

Polno pretekli čas*

Edino število.

t<$ ljube geftabt sem imel, a, o idj fjabe geljabt sem imel, a, o
bu fjafl gefjabt si imel, a, o b,u Ifabeft geljabt si imel, a, o
er fiat geljabt je imel, a, o er ijabe geljabt je imel, a, o

— 46  —
Množno število.

47

Množno Število.

j»tt tnerben !|aben
bomo imeli, e
% toerbet f)aben
bote imeli, e
fie vnerben štaben
bodo imeli, e

Wtr »erben fyaben
bomo imeli, e
ibr tterbet f)abett
bote imeli, e
fie merbeti tyabett
bodo imeli, e

Prihodnje pretekli čas.
Edino število.

\ 6 )  »erbe gejmbt Ijaben
bom imel, a, o
bu »irfl geljabt flabett
boš imel, a, o
er ttttb geljabt §aben
bo imel, a, o

td) tsetbe gebabt j>aben
bom imel, a, o
bu ttetbeji ge^abt Ijaben
boš imel, a, o
er toerbe gefmbt §abett
bo imel, a, o

Množno število.

tt>ir tnerben ge^abt fjaben

bomo imeli, e

ijjr ttterbet geljabt Ijaben

bote iipeli, e

jte tnerbett geljabt §aben

bodo imeli, e

mir tuerben ge^abt Ijaben

bomo imeli, e

tljr tnerbet ge^abt Ijaben

bote imeli, e

fte tnerben geljabt Ijaben

bodo imeli, e’.

Veli v ni naklon.

Edino število

Ijabe imej
Ijabe er naj ima

fr

množno število.

Ijabet imejte
Ijaben fte naj imajo.

48

Neodločivninaklon,

Zdanji Čas ^aben  imeti
Pretekli čas geljabt fjabcn
Prihodnji čas Ijabett hterbeu.

Deležje.

Zdanji Čas Ijabenb imajoČ

Pretekli Čas gelja6t imel.

Opomba. 1. Namesto id? ^dtte, bubattefi, er
fjatte i. t. d. se tudi pravi: id? mitrbe baben, bu
»urbefi ^aben, er tuiirbe b«beit i. t. d, in namesto
id? ^atte gebabt, bu Ijatrefl gebabt, er bdtte geljabt
i. t. d. se pravi: id? toiirbe gebabtbaben, bu tmirbeft
gebabt baben, er toiirbe gebabt baben i. t. d, Nikoli
pa se ne govori :wenn id? baben tuitrbe in gebabt
baben tourbe, temuč tcenn id? ^čitte in gebabt batte-

2. Glagol baben je pomožen glagol v nem¬
škem jeziku, ali v slovenskem jeziku glagol
imeti  ni nikoli pomožen glagol; v slovenskem
namreč pri vseh glagolih na pomoč jemljemo
glagol biti  feitt; postavim: id? babe gefd?rieben
pisal sem.

§. 91. Pomožni glagol feitt biti v nemškem
jeziku pomaga veliko srednjih glagolov pregi¬
bati. @ein biti se tako pregiblje:

Znanivni naklon Pogojivni naklon
Zdanji  čas.

Edino število.

tdj tun sem i $ fet sem

bu bift si bu fetji si

er tft je er fet je

«5

49

Množno število.

»ir ftnb smo »ir feien £fein) smo

if)r fetb ste iljr feiet ste

fie ftnb so fte feien (fein) so

Polpretekli  čas,

Edino število.

50

*

Množno število.

»ir ftttb ge»efen
imo bili, le
tlfr feib gevoefert
ste bili, le
fte ftnb ge»efen
so bili, le

»ir fetert Cfeitt) ge»efett
smo bili, le
iflt fetet gc»efen
ste bili, le

fte fetert Cfetn) ge»efen
so biti, le

Predpretekli čas.
Edino število.

tdf »ar ge»efert
sem bil, la, lo
bu »areft (»arfO ge»efert
si bil, la, lo
er »ar ge»efett
je bil, la, lo

te i)  »iire ge»efett
bi bil, la, lo
bu »areft fwdrft) ge»efert
bi bil, la, lo
er »tire ge»efett
bi bil, la, lo

Množno število.

»ir »aren ge»efen

smo bili, le

if)t »aret (wart) gctttefert

ste bili, le

fte »aren ge»efen

so bili, le

»ir »dren ge»efen

bi bili, le

tf» »aret (»art) ge»efen
ste bili, le
fte »dren ge»efen
so bili, le

Prihodnji  čas.
Edino število.

idj »erbe fein bom
bn »trft fein boš
er »irb fein bo

idj »erbe fein bom
bu »erbeft fein boš
er »erbe [etn bo

Množno število.

mir merben fetn bomo mir merben fetn bomo
iljr merbet fein bote itn merbet fetn bote

fte merben fetn bodo fte merben fetn bodo

Prihodnje pretekli čas.

Edino število.

idj merbe gemefen fein bom idj merbe gemefen fein bom
bu mirft gemefen fetn boš bu merbeft gemefen fetn boš

er mtrb gemefen fetn bo er merbe gemefen fetn bo

Množno število.

mir merben gemefen fetn
bomo

tljr merbet gemefen fettt
bote

fie merben gemefen fetn

bodo

mir merben gemefen fetn
bomo

tfir merbet gemefen fetn
bote

fte merben gemefen fetn
bodo

Velivni naklon.

Edino število. Množno število,

fet bodi fetb bote

fei er naj bode feten fte naj bodo.

Neodločivni naklon.
Zdanji Čas fetn biti
Pretekli čas gemefen fetn
Prihodnji čas fetn merben.

D e 1 e ž j e.

Zdanji Čas fetenb bivajoč

Pretekli Čas gemefen bil

52

Opomba. Namesto: id) more, bu ttjdrefi, er
ajate i. t. d. se tudi pravi: id> ititrbe fettt, bu njutbefl
fettt, er tritrbe fein i. t, d. namesto: :dj toare ge«
tcefen, bu todrefl getnefen, er wdre getuefen i. t. d.
se tudi pravi: idj tniitbe getoefen fein, bu murbefl
getnefm fein, er ttrnrbe geiuefen fetn i. t. d. Nikoli
pa se ne govori: tuemt i<f> fein tuitrbe in tnenn
id) getrefen fein nmrbe, temuč tner.n id) ware in
menn id) getoefen tuare.

§. 92. Pomožni glagol merbett biti, po¬
stati pomaga v nemškem prihodnji čas v
djavnem zalogu pregibati; v terpivnem zalogu
pa vse čase; v slovenskem namest tperben biti,
postati stavimo večji del biti. Glagol tnerben
se tako pregiblje:

Znanivni naklon. Pogojivni naklon.

Zidanji čas.

Edino število.

id? tt>erbe postanem id) »erbe postanem

bu rotrfi postaneš bu ttterbeft postaneš

er ttrirb postane er trerbe postane

Množno število.

tt)ir lrerben postanemo rtur tuerben postanemo
it>r roerbet postanete if)t tuerbet postanete

fte trerben postanejo fte to  er b en postanejo

53

Polpretekli čas.

id) tcutbe Oarb)
sem postal, la, lo
bu ttmrbeft Oarbft)
si postal, la, lo
et umtbe (tpatb)
je postal, la, lo

Edino število.

icf) tuurbe
bi postal, la, lo
bu nturbefi
bi postal, la, lo
et ttnttbe
bi postal, la, lo

Množno število.

ttttr »ut Deu
smo postali, le
iljr umrbet
ste postali, le
fie ttmtben
so postali, le

ttnr timtbeu
bi postali, le
tljr rourbet
bi postali, le
fte tpitrben
bi postali, le

Polno pretekli čas.

Edino število.

id) biti gctuotben
sem postal, la, lo
bu bift getsorben
si postal, la , lo
et tft getoorben
je postal, la, lo

idj fet getuotben
sem postal, la, lo
bu feift gerootben
si postal, la, lo
er fet getnorben
je postal, la, lo

Množno število.

»it ftnb gettjorben
smo postali, le
il)t feib ge»otben
ste postali, le
fte ftnb ge»orben
so postali, le

»ir feten ge»otben
smo postali, le
if)t feiet ge»otben
ste postali, le
fte feten ge»orben
so postali, le

Predpretekli čas.

Edino število.

icf) mat ge»orben
sem bil postal, la, lo
bu »atft ge»otben
si bil postal, la, lo
er »ar ge»orben
je bil postal, la, lo

ičf> trate ge»orbett
bi bil postal, la, lo
bu »areft ge»otbett
bi bil postal, la, lo
et trate getrorbett
bi bil postal, la, lo

Množno število.

»it traten getrorbett
smo bili postali, le
iljt tratet getrorben
ste bili postali, le
fte traten getrorben
so bili postali, le

trit traten getrorbett

bi bili postali, le

il)r tratet getrorbett
bi bili postali, le
fte »aren ge»orbett

bi bili postali, le

Prihodnji ca s.

Edino število.

id) »erbe »etben
bom postal, la, lo
bu trirft »etben
boš postal, la, lo
et »itb »etben
bo postal, la, lo

id) »erbe »etben

bom postal, la, lo
bu »etbeft »etben
boš postal, la, lo
er »erbe »etben
bo postal, la, lo

55

Množilo število.

»ir »erben »erben
bomo postali, le
if)r »erbet »erbett
bote postali, le
fte »erben »erben
bodo postali, le

»ir »erben »erben
bomo postali, le
ifjt »erbet »erben
bote postali, le
fte »erben »erben
bodo postali, le

Prihodnje pretekli čas.

Edino število.

id) »erbe ge»orben fetri
bom postal, la, lo
bu »irft gc»orben fein
boš postal, la, lo
er »irb ge»orbett fetrt
bo postal, la, lo

icfj »erbe ge»orben fein
bom postal, la, lo
bu »erbeft ge»orben fein
boš postal, la, lo
er »erbe ge»orben fcin
bo postal, la, lo

Množno število.

»ir »erben ge»orben fein

bomo postali, le

if)r roerbet ge»orben fein

bote postali, le

fte »erben ge»orben fein

bodo postali, le

»ir »erbett ge»orben fein

bomo postali, le

il)r »erbet ge»orben fein

bote postali, le

fte »erben ge»orben fein

bodo postali, le

Veli v ni naklon.

Edino število. Množno število.

»erbe postani »erbet postanite

»erbe er naj postane .. »erben fte naj postanejo

56

Neodločivni naklon.

Zdanji čas »»erben postati

Pretekli Čas getttotben fetn

Prihodnji čas »erben »erben

Deležj e.

Zdanji čas »erben

Pretekli čas ge»orben postal.

Opomba 1) Namesto: id) »ut be, bu »iitbefi,
er »ittbe i. t. d. se tudi pravi: id) »ittbe »etbett,
bu »ittbefi »erben, er »ittbe »erben i. t. d. in na¬
mesto : td) »ate gemorben, bu »dreft ge»orben,
er »dre ge»ovben i. t. d. se tudi pravi: »utbe

ge»orben fetn, bu »urbeji geojerben fein, er »ittbe
ge»orben fetn i. t. d. Nikoli pa se ne govori:
»etttt id) »erben »itrbe in »enn td) ge»efert fein
»ittbe temuc »etm id) »ate in »enn id) ge?
»efen »dre.

2j) Rdar je »erben pomožen glagol, se v
deležju preteklega časa ne pravi ge»orbert, am¬
pak »orben; postavim: er ift gelobt »orben on je
bil pohvaljen.

§. 93. Glagoli so ali pravilni ali ne¬
pravilni.

A. Pravilni glagoli.

§. 94. Pravilni glagoli se 1) ali tako pre-
gibljejo, da se jim v polpreteklem času te ali
ete, v deležju preteklega časa t ali et pristavi;

57

postavim: ladjen smejati se, letate, fleladjt; betent
moliti, betele, gebetet; 2) ali pa tako, da se v
polpreteklem času samoglasnica glagola spre¬
meni in se v deležju preteklega časa en pri¬
stavi; postavim: falten pasti, ftel, gefaGeit.

Glagoli, kterim se v polpreteklem času te ali
pa ete in v deležju preteklega časa t ali pa et
pristavi, so pravilni glagoli pervega reda;
tisti glagoli pa, kteri v polpreteklem času
samoglasnico glagola spremenijo in v deležju
preteklega časa en piistavijo, so pravilni gla¬
goli drugega reda.

1} Pravilni glagoli pervega reda.

§. 95. Pravilni glagoli pervega reda se v
djavnem zalogu po tem izgledu pregibljejo, če .
imajo pomožni glagol boben:

Znanivni naklon Pogojivni naklon

Z d a nj i čas,

Edino število.

ic| tobe hvalim td) lobe hvalim

bu lobeft G°bft) hvališ bu lobefi hvališ
et lobet (jobt) hvali et lobe hvali

Množno število.

tott lobett hvalimo tt>tr loben hvalimo

iljir fobet (lobt) hvalite iljt lobet hvalite
fte loben hvalijo « fte loben hvalijo

S 8

Polpretekli čas.

59

Predpretekli čas.
Edino število.

tdj f)atte gelobt
sem bil hvalil, la, lo
bu Ijattefl getobt
si bil hvalil, la, lo
er fiatfe gelobt
je bil hvalil, la, lo

tdj fjdtte gelobt
bi bil hvalil, la, lo
bu pttejl gelobt
bi bil hvalil, la, lo
er l)atte gelobt
bi bil hvalil, la, lo

Množno število.

totr fjatten gelobt
smo bili hvalili, le
iljlr Ijattet gelobt
ste bili hvalili, le
fte |atten gelobt
so bili hvalili, le

toir Ijatten gelobt
bi bili hvalili, le
iljr pttet gelobt
bi bili hvalili, le
fte Ijatten gelobt
bi bili hvalili, le

čas.

P r i h o d n j i
Edino število.

i<$ toerbe lobett
bom hvalil, la, lo
bu toirft toben
bos hvalil, la, lo
er toirb lobett
bo hvalil, la, lo

idj toerbe lobett

bom hvalil, la, lo
bu toerbeft loben
boš hvalil, la, lo
er toerbe loben
bo hvalil, la, lo

Množno Število.

toir toerben loben
bomo hvalili, le
tf)r toerbet loben
bote hvalili, le
fte toerben loben
bodo hvalili, le

toit toerben loben
bomo hvalili, le
if)r toerbet loben
bote hvalili, le
fte toerben toben
..bodo hvalili, le

60

Prihodnje pretekli čas.
Edino število.

tdj toerbe gelobt l)abett
bom hvalil, la, lo
bu ttnrft gelobt Ijciben
boš hvalil, la, lo
er tottb gelobt fjabett
bo hvalil, la, lo

id) tvetbe gelobt Jjabett
bom hvalil, la, lo
bu toerbeft gelobt Jjabett
boš hvalil, la, lo
er roerbe gelobt Jjabett
bo hvalil, la, lo

Množno število.

»ir »erben gelobt Ijaben

bom hvalili, le

ifr roerbet gelobt Ijaben

bote hvalili, le

jte toerbett gelobt Ijaben

bodo hvalili, le

lobe hvali
lobe er naj hvali

ttnr trerben gelobt Ijaben

bomo hvalili, le

tljr voerbet gelobt Ijaben

bote hvalili, le

fte roerbett gelobt Ijaben

bodo hvalili, le

naklon.

Množno število.

lobet hvalite
lobett fte naj hvalijo

Velivni
Edino število.

iSeodločivni naklon.

Zdanji čas lobett hvaliti

Pretekli Čas gelobt Ijaben

Prihodnji Čas loben tnerbett

D eležje.

Zdanji Čas lobenb hvaleč

Pretekli čas gelobt hvalil.

61

Opomba, Namesto: idj lobetc, bu loBetefi,
er loBete i. t. d. se tudi pravi: tdj voiirbe Ioben,
bu mutbeji lobctt, er tciitbe loku i. t. d. in na¬
mesto: id) ijatte gelobt, bu ^atteft geiobi, er ftatte
geloBt i. t. d. se tudi pravi: id) tmtrbe gelobt
Ijaben, bu rourbefi gelobt Ijaben, er vmttbe gelobt
Jjaben i. t. d. Nikoli pa se ne govori: menit
idj loBeii mitrbe in mctm id) gelobt IjaOcn murbe,
temuč menn td) loBete in menn id) gelo&t ljatfe,

§. 96. Pravilni glagoli pervega reda se v
djavnem zalogu po tem izgledu pregibljejo, če
imajo pomožni glagol fetn:

Znanivni naklon Pogojivni naklon

Z d a n j i čas.

Edino število.

id) begegne srečam id) begegne srečam

bu begegneft srečaš bu begegneft srečaš

er begegnet sreča er begegne sreča

Množno število.

mir begegtten srečamo mir begegnett srečamo
itjr begegnet srečate it)r begegnet srečate

fie begegnen srečajo Jte begegtten srečajo

62

Polpretekli čas.

r

Edino število.

td) begegnete
sem srečal, la, lo
bu begegneteft
si srečal, la, lo
er begegnete
je srečal, la, lo

td) begegnete
sem srečal, la, lo
im begegneteft
si srečal, la, lo
er begegnete
je srečal, la, lo

Množno število.

ttnt begegneten
smo srečali, le
iljr begegnetet
ste srečali, le
fte begegneten
so srečali, le

mir begegneten
smo srečali, le
il)r begegnetet
ste srečali, le
fte begegneten
so srečali, le

Polnopretekli čas.
Edino število.

idj bin begegnet
sem srečal, la, lo
bu bift begegnet
si srečal, la, lo
er ift begegnet
je srečal, la, lo

id) fei begegnet
sem srečal, la, lo
bu feift begegnet
si srečal, la, lo
er fei begegnet
je srečal, la, lo

63

Množilo število.

»ir ftrtb begegnet
smo srečali, le
tffr fetb begegnet
ste srečali, le
fte ftnb begegnet
so srečali, le

»ir fetett begegnet
smo srečali, le
tl)t feiet begegnet
ste srečali, le
fte feten begegnet
so srečali, le

Predpretekli čas.

Edino število.

id) »ar begegnet id) »are begegnet

sem bil srečal, la, lo bi bil srečal, la, lo
bu »areft (»arft) begegnet bu »areft (»drft) begegnet
si bil srečal, la, lo , bi bil srečal, la, lo
er »ar begegnet er »are begegnet

je bil srečal, la, lo bi bil srečal, la, lo

Množno število.

»tt »aren begegnet
smo bili srečali, le
tfr »aret (»art) begegnet
ste bili srečali, le
fte »aren begegnet
so bili srečali, le

»tt »dren begegnet
bi bili srečali, le
tljt »dret (»art) begegnet
bi bili srečali, le
fte »dren begegnet
bi bili srečali, le

64

Prihodnji čas.

Edino število.

tdj toerbe begegnen
bom srečal, la, lo
bu ttttrfi begegnen
bcš srečal, la, lo
er nnrb begegnen
bo srečal, la, lo

idj toerbe begegnen
bom srečal, la, lo
bu trnbeft begegnen
boš srečal, la, lo
et toetbe begegnen
bo srečal, la, lo

Množno število.

toir ttterben begegnen
bomo srečali, le
tlfr toerbet begegnen
bote srečali, le
fte tcerben begegnen
bodo srečali, le

»it nterben begegnen
bomo srečali, le
tljr tuerbet begegnen
bote srečali, le
fte tnetbcn begegnen
bodo srečali, le

Prihodnje pretekli čas.

Edino število.

idj tuerbe begegnet (etn
bom srečal, la, lo
bu ttnrfl begegnet fetn
boš srečal, la, lo
er wtrb begegnet fein
bo srečal, la, lo

tdf nterbe begegnet fein
bom srečal, la, lo
bu tuerbeft begegnet fetn
boš srečal, la, lo
er tnerbe begegnet fetn
bo srečal, la, lo

65

Množno število.

wir voerben begegnet (etn
bom srečali, le

ttJerbet begegrtet fetrt
bote srečali, le
fte htetbett begegrtet feitt
bodo srečali, le

Velivni naklon.

Edino število. Množno število.

begegne srečaj begegrtei srečajte

begegne er naj sreča begegrtert fte naj srečajo

Neodlocivni naklon.

Zdanji Čas begegnen srečati

Pretekli Čas begegnet fein

Prihodnji Čas begegnert tnerben.

Delež j e.

Zdanji čas begegnenb srečavaje

Pretekli Čas begegnet srečal.

Opomba. Namesto: tdj Begegnete, bu Begegnet
teft, er Begegnete i. t. d. se tudi pravi: idf roitrbe
Begegtten, bu rourbeji Begegnen ,  er rombe Begegnen
i. t. d. in namesto: rotite Begegnet, bu roarefi

Begegnet, er rošre Begegnet i. t. d. se tudi pravi:
idj roiirbe Begegnet feitt, bu rourbejt Begegnet fein,
er rourbe Begegnet fein i. t. d. Nikoli pa se ne
Sprachlehre , sloveniscli n. deutsch. 5

wir roerben begegnet feitt
bomo srečali, le
ilft roerbet begegnet fein
bote srečali, le
fte rocrben begegnet fetn
bodo srečali, le

66

govori: »cim itjj fcegegrtett »utbe in fcegegnet
fcin »ittbe , temuč: »ernt id) htgeguete in ht>
gegrnt »dre.

§. 97. Pravilni glagoli prvega reda se v
terpivnem zalogu po tem izgledu pregibljejo :

Znanivni naklon, Pogojivni naklon.

Zdanji čas.
Edino število.

id) »erCe gelobt

sem hvaljen, na, no
bu ttmft gelobt
si hvaljen, na, no
er ttntb gelobt
je hvaljen, na, no

idj »erbe getobt
sem hvaljen, na, no
bu »erbeft gelobt
si hvaljen, na, no
er »etbe gelobt
je hvaljen, na, no

Množno število.

»it »erben gelobt
smo hvaljeni, ne
i|)r »erbet gelobt
ste hvaljeni, ne
fte »erbcn gelobt
so hvaljeni, ne

»ir »etben gelobt
smo hvaljeni, ne
tljt »erbet gelobt
ste hvaljeni, ne
fte »erbett gelobt
so hvaljeni, ne

67

Polpretekli čas.

Edino število.

idj tvutbe (jtnarb) gelobt tdj tt>urbe gelobt
sem bil hvaljen, na, no bi bil hvaljen, na, no
bu tourbeft (jttmrbfO gelobt bu tcurbeft gelobt
si bil hvaljen ,  na, no bi bil hvaljen, na / no
er ttmtbc Qt>arb) gelobt er hnttbe gelobt
je bil hvaljen, na, no bi bil hvaljen, na, no.

Množno število.

nur rourben gelobt

smo bili hvaljeni, ne
iljr rnirbet gelobt
ste bili hvaljeni, ne
fte UMttbcn gelobt
so bili hvaljeni, ne

Edino

t<f> bitt gelobt h>orb»n
sem bil hvaljen, na, no
bu bift gelobt ttorben
si bil hvaljen, na, no
er tft gelobt toorbett
je bil hvaljen, na, no

tt>ir tnurbett gelobt
bi bili hvaljeni, ne
tljr tourbet gelobt
bi bili hvaljeni, ne
fte ttmrben gelobt
bi bili hvaljeni, ne.

i

tekli čas.
število.

iti)  fet gelobt rcorben
sem bil hvaljen, na, no
bu feift gelobt toorben
si bil hvaljen, na, no
er fet gelobt »orben
je bil hvaljen , na, he.

*

68

Množno število.

»tr ftnb gelobt borben
smo bili hvaljeni, ne
iljr feib gelobt »orben
ste bili hvaljeni, ne
fit  ftnb gelobt »orben
so bili hvaljeni, ne

»tr fcien gelobt »orben
smo bili hvaljeni, ne
iljr feiet gelobt »orben
ste bili hvaljeni, ne
■ fte [eten gelobt »orben
so bili hvaljeni, ne.

Predpretekli čas.

Edino število.

* ,  i

id> »ar gelobt »orben idj »dre gelobt »orben
sem bil hvaljen bil, la, lo bi bil hvaljen bil, la, lo
fot »arefi(»arft)getobt »orben bu»dreft(»drft)gelobtworben
si bil hvaljen bil, la, lo bi bil hvaljen bil, la, lo
er »ar gelobt »orben er »dre gelobt »orben
je bil hvaljen bil, la, lo bi bil hvaljeni bil, la, lo

Množno število.

»ir »aren gelobt »orben »ir »dren gelobt »orben '>
smo bili hvaljeni bili, le bi bili hvaljeni bili; le
iljr »aret (»art)ge(obt »orben ifjr »dret (»drtjgelobt »orben
ste bili hvaljeni bili, le bi bili hvaljeni bili, le
pe »aren gelobt »orben fte »dren gelobt »orben

so bili hvaljeni bili, le bi bili hvaljeni bili, le.

69

Prihodnji čas.
Edino število.

id) toetbe getobt toerbett
bom hvaljen, na, no
bu totrft gelobt toerbett
boš hvaljen, na, no
er tottb gelobt toerbett
bo hvaljen, na, no

i$ toetbe gelobt toerbett
bom hvaljen, na, no
bu toerbeft gelobt toerbett
boš hvaljen, na, no
er toetbe gelobt toerbett
bo hvaljen, na, no.

Množno število.

tott toerbett gelobt toerbett
bomo hvaljeni, ne
tf)t tocrbct gelobt toerbett
bote hvaljeni, ne
fte toerbett gelobt toerbett
bodo hvaljeni, ne

tott toerbett gelobt toerbett
bomo hvaljeni, ne
tf)t tcerbet gelobt toerbett
bote hvaljeni, ne
fte toerbett gelobt toerbett
bodo hvaljeni, ne.

Prihodnje pretekli čas.

Edino število.

idj toetbe. gelobt toorbett fem tc§ toerbe gelobt toorbett fettt
bom hvaljen, na, no bom hvaljen, na, no
bit totrfi gelobt toorbett fettt bw toerbeft gelobt toorbett fettt
boš hvaljen, na, no boš hvaljen, na, no
er toirb gelobt toorbett fettt er toetbe gelobt toorbett fettt
bo hvaljen, na, no . bo hvaljen, na, no.

70

Množno število.

»ir tt>erbengetobt toorbenfeitt »irtoerben getobt »otben fetn
bomo hvaljeni, ne bomo hvaljeni, ne

tvcrbet gelobt tvorbett fetn tt)r »erbet getobt »orbeu feitt
bote hvaljeni, ne bote hvaljeni, ne

fte »etben gelobt toorbeit fein fte »etbett gelobt tootben fetn
bodo hvaljeni, ne bodo hvaljeni, ne.

Velivni naklon.

Edino število.

Množno število.

»etbe gelobt

bodi hvaljen, na, no

»etbe cr getobt

naj bo hvaljen, na, no

»erbet getobt

bote hvaljeni, ne
»etbett fle gelobt
naj bodo hvaljeni, ne.

Neodločivni naklon.

Zdanji Čas getobt »erbett hvaljen, na, no biti
Pretekli Čas getobt »orbett fetn
Prihodnji čas »erbcit getobt »etbett.

Deležj  e.

Pretekli Čas getobt hvaljen.

Opomba. 1) Namesto: id) ttritrbe gelobt, bu
ttmrbefi gelobt, er miirbe gelobt i. t. d. se tudi
pravi: »urbe gelobt toerben, bu mutbefi gelobt

merbett, er murbe gelobt roerbett i. t. d. in namesto:

71

idj> mate gelobi rnorben, bu marefl gelobt metbett, er
rnxe  gefobt Ujorben i. t, d. se tudi pravi:
tciitbe gefobt ttjctben fein, bu »iitbefi gelobt rnorben
fein, et murbc gelobt tootben fein i. t. d. Nikoli pa se
ne govori: wenn idj gefobt njerben tniitbe in njenn
i<Jj gelobt morben fein njutbe, temuč: menn idj gelobt
tpttrbe in gelobt toorben »are.

2) V slovenskem se namesto terpivnega
zaloga velikokrat djavni zalog z zaimkom se
postavi: e§ »itb getragen se nosi;

3) Nemci radi besedo ntan s tretjo
osebo edinega števila stavijo, kdar se ne
govori od kake posebne osebe: v slovenskem
večji del namesto ntan tretjo osebo množnego
števila stavimo, včasi pa tudi edino število,
toda v djavnem zalogu z zaimkom se: postavim:
man fagt pravijo, man Itefi se bere.

II. Pravilni glagoli drugega reda.

§. 98, Pravilni glagoli drugega reda so
deseteri, in toraj se dajo v deset razdelkov
spraviti.

Pervi razdelek.

§. 99. Pravilni glagoli pervega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica i v polpre¬
teklem času znanivnega naklona v a, pogo-
jivnega naklona v a, v deležju preteklega časa
v n spremeni:

— 72  —

73

Opomba. Glagola btngen najeti  in fcbinben
oder  ati  imata v pol preteklem času u in u:

bung biutge gebungett
fdjunb fc^utibc gefdjunben

*

Drugi razdelek.

§. 100. Pravilni glagoli drugega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica i v polpre¬
teklem času znanivnega naklona v a, pogo-
jivnega naklona v a, v deležju preteklega časa
v o spremeni:

Opomba. Glagoli beginnen, genrinttett, rinnen,
jtnnen v polpreteklem času pogojivnega na¬
klona navadno imajo 6 namesto S: begimne, ge*
' toottne, tijnne, fonne.

n

Tretji razdelek.

§. 101. Pravilni glagoli tretjega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica e v drugi in
tretji osebi edinega števila zdanjega časa zna-
nivnega naklona in v drugi osebi edinega
števila velivnega naklona v t ali v ie, v polpre¬
teklem času znanivnega naklona v a, pogo-
jivnega naklona v a, v deležju preteklega časa
v o spremeni:

— 75  —

Opomba 1. Tako se tudi pregiblje :  gebdteu
roditi,  gebiert, gebier, gebar, geMte, geboren.

2. Kdar etfdjreefen pomeni ustrašiti,  se
pregiblje po izgledu loben: etfdjrecft, etfdjteefe,
erfdjredte, erfc^tedt: tako tudi tietbetben, kdar

'pomeni skaziti:  »erberbt, »erbetbe, fcerbetbie,
»erberbt,

3. Nekteri zmed glagolov tretjega raz¬
delka v polpreteklem času pogojivnega na¬
klona namesto d imajo navadno d, drugi u;

6 imajo;

befeplen befapte berofsle

bergen bdrge bbtge

— 76  —

Šterti razdelek.

§. 102. Pravilni glagoli štertega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica c v drugi in
tretji osebi edinega števila zdanjega časa zna-
nivnega naklona in v drugi osebi edinega šte¬
vila velivnega naklona v i ali ie, v polpretek-

— ,77

Tako se tudi pregibljejo sledeči trije gl a
goli, kteri v neodločivnem naklonu imajo sa-
moglasnico t:

sedeti

P e ti razdelek,

§. 103, Pravilni glagoli petega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica a v drugi
in tretji osebi edinega števila zdanjega časa
znanivnega naklona v d, v polpreteklem času
znanivnega naklona v u, pogojivnega naklona
v u spremeni:

Opomba. 1. SJialjlett mleti  ima v deležju
preteklega časa gmablett: majjlett pa malati
ima gemaf)It.

2. ©c^affcn se tako le takrat pregiblje,
kdar pomeni stvariti;  kdar po kaj drugega
pomeni, se pregiblje po izgledu [obetu

Šesti razdelek.

§. 104. Pravilni glagoli šestega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica a v drugi in
tretji osebi edinega števila zdanjega časa zna-

79

Opomba, Glagoli falten v gube zlagati,
faften soliti,  fpaltert cepiti  imajo v deležju
preteklega časa geljalten, gefaljeit, gefpalteit;
razun tega se pregibljejo po izgledu (oben.

Tudi nekteri glagoli, kteri imajo samo 1 -
glasnice ou, u ali o, imajo v polpreteklem
času te:

bauett tjaut ^teb fitebe gebauett
sekati

80

Opomba. Glagol fdjroten debelo mleti
ima v deležju preteklega časa gefeljtoten; razim
tega se pregiblje po izgledu lobett.

Sedmi razdelek.

§. 105, Pravilni glagoli sedmega razdel-

Opomba. Kdar bleidjen pomeni beliti,
ftbletfett pokončati  in tyei$cn meči  ti,  se
pregibljejo po izgledu loben.

Sprachlehre , slovenisch u. 'deutsch.

6

82

83

Opomba, .fjeipen imenovati  ima: Jjtep,
Jjiejje, geljetfjeit, ne geljiejjett.

Deveti razdelek.

§. 107. Pravilni glagoli devetega razdelka
so tisti, v kterih se it  v pol preteklem času
znanivnega naklona v o, pogojivnega naklona
v o, v deležju preteklega časa v o spremeni:

/

84

Opomba. 1) Namesto fcfjnieben se navadno
govori f^nauben.

85

2) Tudi glagoli lugen lagati,  trugert
goljufati,  fdufen pijančevati  in faugett
sesati  se tako pregibljejo: log, I5ge, gelogen;
trog, IrSge, gettogen; foff, ffiffe, gefoffen; fog,
fijgc, gefogen.

3} SBtegm se samo tedaj tako pregiblje,
kdar pomeni vagati: koliko to vaga?

Deseti razdelek.

§. 108. Pravilni glagoli desetega razdelka
so tisti, v kterih se samoglasnica t, e, a, d
v pol preteklem času znanivnega naklona v o,
pogojivnega naklona v o, v deležju preteklega
časa v o spremeni:

Opomba. 1) Glagoli fe^ten, f(e#ten, quel*
len, fc^meljen, f<$iueflen, etlof^en imajo v drugi
in tretji osebi edinega števila zdanjega časa
znanivnega naklona in v drugi osebi velivnega
naklona t: ftdjt, flidjt, quit( i. t. d.

2) Glagol betuegen, kdar pomeni majati,
premajati, ganiti koga;  glagol ppegen,
kdar pomeni navado imeti;  glagoli quetfen r
f<$meljen, kdar promenijo namakati,

87

topiti, nabirati vodo; lofdjm, kdar po¬
meni  gasiti,  se pregibljejo po izgledu lobetn

B. Nepravilni glagoli.

§. 109. Nepravilni glagoli so sledeči.

Opomba. Glagola fettben in toertben se tudi
pregibljeta kakor lobett: fcnbete, wpnbcte.

4. tljim tl)at ttyate getljan

storiti

88

5. butfett smeti, fomtett moči, miigen h teti, muf en
morati, foEett dolžen biti, mtffett ve diti,
mottett hteti se tako pregibljejo :

Zdanji čas.
Znanimi naklon.

P o g o j i v n i naklon.

Edino število.

tcf) burfe bu burfcft er burfe

idj fontte bu fonttefl er fonne

89

Pol preteki čas znanivnega naklona: idj
burfte, fontite, močite, mufite, fotlte, muffte, molite.

Pol pretekli čas pogojivnego naklona: ic£
burfte, fflitnte, močite, mufite, follte, tpuffte, molite.

Deležje preteklega časa:  geburft,
gefonnt, gemoc^t, gemuft, gefotlt, gemujft, gemotlt.

§. 110. Glagoli vzamejo v deležju pre¬
teklega časa zlog ge: gelobt hvalil. Tega zloga
pa ne vzamejo:

1) vsi iz ptujih jezikov vzeti glagoli,
kteri se na teren končajo: bojieren učiti  ima
i$ fjabe bojiert učil sem;

2) vsi glagoli, kteri so sostavljeni z ne-
razločivnimi zlogi be, beun, emp, ent, er, ge, »er,
nerab, berun, jet: begefj en želeti  ima i$ ljube
begeljtt želel sem;

90

3) Vsi glagoli, kteri so sostavljeni z be¬
sedami: liurd), Vinter, fr&et, tim, rntter, 9od, offett,
frol), če se naglas ne opira nate besede, temuč
na glagole: fcur^mac^en preb udeti  ima i $
Ija&e bur<^«?ač^t prebudel sem;

4) Nekteri glagoli sostavljeni z besedo:
tntS: miSlingen napak se prevreči  ima
miSlungen: e8 ifi mit miSlungen napak se mi je
preverglo.

§. 111. Sostavljeni glagoli so tisti, kteri
so iz glagola in kake druge besede sostavljeni;
postavim: auSfuljtett izpeljati.  Sostavljeni

glagoli se pregibljejo kakor nesostavljeni;
etfa^rett skusiti  se  pregiblje kakor fafyrat:
erffiljtf, etfitljr, erfu^re, erfaljtett,

Kdar se pri sostavljenem glagolu v go¬
vorjenju naglas ne opira na glagol, temuč na
razločivno besedo, ktera je glagolu pridjana,
se v nesostavljenih časih ta beseda za glagol
postavi, če se govor na ravnost s pervimpa-
dežem začne; postavim: auSfitfjren izpeljati;
id) fuljre au§ izpeljam, id) au§ izpeljal

sem, filtre ctu8 izpeljaj; kdar je pa pred glago¬
lom kaka vez ali nanašaven zaimek, se razlo-
čivna beseda ne postavlja za glagol, temuč
stoji po navadi pred glagolom: alg id) au3futytte
kdar sem izpeljal, bet .flmdji, tveldjet aušfuijrts
hlapec, kteri je izpeljal. Deležje preteklega
časa vzame pri takih glagolih zlog ge med

91

razločivno besedo in glagol: id) ^at>e auSgcfit^vt
izpeljal sem; v neodločivnem naklonu zdanjega
časa sebesedaju postavlja med razlo čivno besedo
in glagol: id) mitnfdje uušjugeljen rad bi šel vun.

Kdar se pa glas ne opira na besedo, ktera
je glagolu pridjana, temuč na glagol, se pri-
djana beseda od glagola ne loči, deležje pre¬
teklega časa nima zloga ge in v neodločivnem
naklonu se beseda ju spredej postavi: id) toibev'
fe£e mid) ustavim se, i<b wtbetfe§te jnid) ustavil
sem se, tpit>etfej 3 e bid) ustavi se; idj fjafce mid)
U)ibetfe§t ustavil sem se; id) Sufi, ntidj ju
tpibetfe^en volja me je ustaviti se.

§. 112. Glagoli burfert smeti,  tjeifjen ve¬
leti,  Ijetfen pomagati,  fjoren s lišati,  fbnnen
moči,  laffen pustiti,  mogett hteti,  mujjen
morati,  follen dolžen biti,  feljeu viditi,
motleu hteti,  Idjrett učiti,  lernen učiti  se  se
v neodločivni naklon zdanjega časa stavijo
namesto v deležje preteklega časa, kdar poleg
neodločivnega naklona drugega glagola stojijo:
id) Ijabe ttid)t fommen butfen nisem smel priti,
ne: idj Ijabe nidjt fommen geburft; idj babe iljn
fc^teiben Jjeijjen ukazal sem mu pisati, ne:
Ijabe il)n fd)teiben getjeijjen; id) Ijabe iljm acfern
Ijelfen, ne: i$ Ijabe iljm acfevn gebolfen i. t, d.

§. 113. Povratni glagoli jutucffuljKttbe
3eitmbtter so tisti, kteri še oseben zaimek v
tretjem ali četertem padežu zravno sebe imajo;

«2

postavim: id)  bilbe mir cin si domišlujem;
id)  beftnne mi(b se spomnim.  Vsi povratni
glagoli imajo pomožni glagol Ijabert: id)  Jjabe
mir eingebilbet domišljeval  sem  si.

Opomba. V nemškem se pri povratnih
glagolih osebni zaimki: mir, bit, ftdj, mi$, bičb,
ft<$; un3, eu<b, ftčf) stavijo; v slovenskem pa
se za vse osebe in števila povratna zaimka si,
se rabita: tu bilbefi bir ein si pomišljuješ;
ifjr bilbet eud) ein si d orni š ljuj  et  e.

§. 114. Brezosebni glagoli so tisti, kteri
imajo le tretjo osebo edinega števila; postavim:
eS  bonnert germi.  Ti glagoli se pregibljejo s
pomožnim glagolom Ijaben: e§ ljat gebonnert
germelo je.

Osmo poglavje.

Narečje. 9leben toor  t.

§. 115. Narečje je beseda, ktera kaže,
kako, kdaj in kde se kaj godi; postavim, če
pravim: mcin SSruber fdjreibt feb o n moj hrat lepo
piše, povem, kako moj brat piše; če pravim:
meine ©djioefler fpinnt jegt  moja sestra zdaj
prede, povem, kda moja sestra prede; če
rečem: unfer Jtnecljt acfert bort  naš hlapec tam
orje, povem, kde naš hlapec orje. Besede
fcbbn lepo, jc^t zdaj,  tort tam so narečja.

98

Narečje je podobno prilogu: prilog kaže,
kakšna je oseba ali reč; narečje pa, kakšno
je djanje ali kdaj ali kde se godi; če pravim:
Cer 9 ute SDienfdj fdjreibt dobri človek piše, je
dobri  prilog; če pa pravim: Cer ^ttabe
gut fant dobro  piše, je dobro  narečje,

§. 116» Narečja so dvoje: a) ene kažejo,
kako se kaj godi: Cer 93oget fingt f o n ptica
lepo  poje; b) druge pa kažejo, kdaj ali kde
se kaj godi: Cer 33ogeI jtugt- j e § t Cort  auf Cern
SSattme ptica zdaj  tam  na drevesu poje,

§. 117. Narečja pervega reda, t. j. tiste,
ktere kažejo, kako se kaj godi , se v priloge
spreobernejo, če se jim e pristavi: fc|ott, Cer
fd)one. Narečju drugega reda pa, t. j. tistemu,
ktero kaže, kdaj ali kde se kaj godi, se mora
večji del zlog tg in e pristaviti: Cort tam,  Cer
Cort4ge tam o sni.

§. 118. Narečja pervega in nektere dru¬
gega reda imajo tudi stopnje kakor prilogi.

Druga stopnja se naredi, če se pristavi
zlog er, ali pa samo r, kdar ima narečje na
koncu čerko e:faul leno;  fauler bolj leno;
t»eife modro,  tpeifer bolj modro.

Tretja stopnja se naredi, če se pristavi
zlog e ji, ali pa samo p, kdar ima narečje na
koncu čerko e: fdul leno,  faulejl naj bolj
leno;  u>eife modro,  njeifefl naj bolj modro.
Tretja stopnja pri nekterih narečjih dobi

94

velikokrat zlog -  ertS ali pa zlog en: ljo<$flen3,
ndc^flenS; am beflen, im geringflen, gum f^onflen.

§. 119. Nektere narečja ne delajo druge
in tretje stopnje po navadnem pravilu, temuč
imajo nekaj posebnega: gern rad ima Iieber,
am lieBflen; balb skoro  ima e^et,  am c^cjten;
nalje blizo  ima naljct, am na^fien.

Deveto poglavje.

Predlog.  93 o rw  o 1 1.

§. 120. Predlogi so besede, ktere kažejo,
v kaki zvezi so osebe ali reci med seboj; če
rečem: ber <§unb ifl itt bem ^aufc pes je v
hiši; bet ^unb ifl bot bem ^aufe pesje pred
hišo; bet J^unb ifi tjinter  bem ^aufe pesje
za hišo;  bet <§unb fommt au$ bem $aufe pes
pride iz hiše; bet ^unb geljt g e gen ba§ ^auS
pes gre proti  hiši, povem, v kaki zvezi sta
pes in hiša, in besede tn v, bot pred,  l)intet
za, au8 iz, gegen proti  so predlogi.

§. 121. Predlogi imajo to lastnost, da
ime ali zaimek, pred kterim stojijo, mora v
odločenem padežu stati: nektefi predlogi ho¬
čejo za seboj imeti drugi, nekteri tretji,
nekteri četerti padež; je pa tudi predlogov,
kteri zdaj drugi, zdaj tretji padež za seboj

95

imajo; nekteri pa zdaj tretji, zdaj četerti pa-

dež za seboj imeti hočejo.

§. 122. Predlogi, kteri imajo drugi pa-

dež za seboj.

anflatt aliflatt namesto:  anflatt beS$atfevS
ali pa an begitaiferS fiatt namesto cesarja;
flatt beg 23rubet3 namesto brata;

Ijalben, Ijalbet zavoljo;  Ijalben se postavi,
kdar ime ima člen; ^fllbet pa, kdar ime
nima člena: bet 3lrmut Ijatben zavoljo
uboštva; @<$etne§ Ijalbet zavoljo videza;
nteinetljal&ett, befttetfjalbett, feinet^albett i. t. d.
pomenijo: za mojo, za tvojo, za jegovo
voljo i. t. d.;

aujjetbalb zvunaj:  au§erljalf> beg ©artenfl
zvunaj ograda;

innet^alb notri  v:imtet^aI6 bet ©tabt notri
v mestu;

obetfialb zgoraj:  obet^alb beg SDotfeg nad
vasjo;

untetljalb spodaj;  unterljalb be8 3Dorfeg pod
vasjo;

ftaft, laut, betmoge po,poleg:  ftaft, laut,
»etmoge be3 faifttli^en SefeljleS po cesar¬
skem povelju; laut fettteS 93tiefeg po je-
govem listu;

m i 11 e I g, mittelft, »erinittelfl  p o,  s:  fcerntih
telflbeSgčttli^ettflBeiftanbeS z božjo pomočjo;

96

ung e«<$ t et dasiravn o: ungeadjtet fettteS 9Wcb*
tljumS, fetnež 9letcl)tijmn8 ungeacbtet ift er
bod? glucffidj dasiravno je bogat, ni

srečen;

to e g en zavoljo:  toegert fettter 2Jiutter ali feiner
SDJuttet toegen zavoljo svoje matere; na¬
mesto toegen metner, toegen betner, toegen
fetnet i. t. d. se pravi tudi meinettoegen,
beinettoegen, feinettoegen i. t. d. za mojo,
za tvojo, za jegovo voljo;
untoeit, unfern ne daleč:  untoeit beg Jpaufeg
ne daleč od hiše;

tod^renb med:  todljtenb ber Šlrnte med želvo;
unt — to Ule n za voljo:  um ©otteS toilfen za
božjo voljo. Drugi padež se vselej med
mn in toihftt postavi; um metnettoiffen, mn
beinettoiflen, um feinettvitlen i. t. d. pome¬
nijo: za mojo, za tvojo, za jegovo

voljo i. t. d.

bie Sfeit, jenfett takraj, unkraj:  biegfeit
DeS 93erge8 takraj gore; jenfeit ber ©trafje
unkraj ceste.

§. 123. Predlogi, kteri imajo tretji pa¬
dež za seboj:

au§ iz: au8 bem >§aufe iz hiše.;
au $ er raz vun:  aufiet bem SSruber razvunbrata;
bet pri:  bei bem 93ater pri očetu;
btnnen  v:  bittnen a<^>t SEageit v osmih dneh;

97

entgegen naproti, nasproti: er ift fetnem
t^mrnbe entgegen gegangen je svojemu prija¬
telju naproti šel; bcmgetnbe entgegen sovraž¬
niku nasproti; entgegen za imenom stoji;
gegcnufcer nasproti:  metn .§au§ fle^t feinent
©arten gegenubet moja hiša njegovemu ogradu
nasproti stoji; gegenufcer tudi za imenom
stoji;

gentafj  po:  bem SSefeljle bed ©aterS gemaf? po
očetovem povelju;

innet znotraj;  inner bem^aufcznotraj v hiši;
mtt s: mtt bern SSater s očetom;
nad)  po: nad) bem 9)?tttag§malj[e po obedu;
n d d> ft celo poleg:  nadjft mtt celo poleg
mene, tik mene;

nebft  s:  nebji jetnent ©rubet s svojim bratom
vred;

feit  od: feit bem ^rufjfHtcfe od zajterka;
sott  od:  »on bet @tabt od mesta;
ju k : ju bem ,5tned)te k hlapcu;
jutotbet soper:  ben gottli^en ©enoten jumibet
soper božje zapovedi.

§. 124. Nekteri predlogi imajo drugi ali
tretji padež za seboj :

I d n g § ob : 5ang§ beS Ufer§ ali Idngd bem Ufer
ob bregu;

H,ugoIge poleg,  po:  ju$ofgebeineS©etlangenS
ali pa beinem ©crlangen ju $olge poleg
tvoje želje;

Sprachlehre, sloveniscli u. deufsch. (

98

ttofc ukljub : trojj beS 33erbote§ ali trofc bem
SSerbote ukljub prepovedi.

§. 125. Predlogi, kteri imajo četerti padež
za seboj :

bar$ skoz;  burd) bctt 2Balb skoz log;
fut za: fiir meine Sftutter za mojo mater;
g e g e n proti:  gegen ben proti sovražniku;
oljne brez:  oljne §reanbe brez prijateljev;
a nt okoli;  um bte ©tabt okoli mesta;
toibersoper:  totbet ben0i e iH& soper sovražnika.

§. 126. Predlogi, kteri zdaj tretji, zdaj
četerti padež za seboj imajo.

Tretji padež se postavi na vprašanje: kde
M)0? četerti pa na vprašanje; kam moljin?
a n pri,  k:  bag ejjaug faljt an bem 33a$e hiša
stoji pri potoku; mir geljctt att ben ftlufg
idemo k potoku;

a u f na : ber .§ut ifl auf bem Sifdje klobuk je
na mizi; lege baS SBudj auf ben £ifdj deni
bukve na mizo;

Ijintet  za:  ber ©arten ifl binter bem«§aufeograd
je za hišo; er fe£te fid) Ijinltt ben Slifd) za
mizo se je vsedel;

neben poleg;  er ft&t neben feinem Gruber
poleg svojega brata sedi; fie W>erben iljn
neben feinen SSater begraben poleg njegovega
očeta ga bodo pokopali;
in v: er jtfjt in bem .jpaufe v hiši sedi, er geljt
in baS JpauS v hišo gre

99

ii 6 e t n a d, p r e k: ubet ben SBolfen ifi cin Ijeitetet
.§immel nad oblaki je jasno nebo; i<$ gelje
iiber ben 99erg idem prek gore;
untet pod:  bet ^unb Iiegt unter bem £tf$e pes
leži pod mizoj; er iji unter ben ©tein ge«
fatten pod kamen je padel;

^ o r pred:  er jlel?t Dot Dem OSater pred očetom
stoji; er tritt »or ben 33ater pred očeta
stopi;

jtDtfdjen med:  jmif^en bem ^aufe unb bem
©arten ift bet «§of med hišoj in ogradom
je dvor; er fteftte ben ©tubi jtpif^en bie
beiben £ifdje postavil je stol med obe mizi.
§. 127. Nekteri predlogi se s členom, pred
kterim stojijo, v eno besedo okrajšajo, tako
da se jim le zadnja čerka člena pristavi: a) na¬
mesto an bem, in bem, »on bem, ju bem se go¬
vori ant, trn, »orn, jum; b) namesto ju bet se
govori jut; c) namesto an bad, auf bad, but$
bad, fiit bad, in bad se lahko reče and, aufd,
but$d, furd.

Deseto poglavje.

Vez. 23inbet»ort.

§. 128. Vez je beseda, ktera veže dve ali
več besedi, dva ali več stavkov govorjenja:
id> Ijabe beinen SSater unb beinen Dnfel gefeljen

100

unb mit tfjnen gefprodten vidil sem tvojega očeta
in tvojega strica, in sem ž njima govoril: unb
in je vez, ker veže besede: oče in stric, in
pervi stavek z drugim stavkom.

§. 129. Najpoglavitnejše vezi so sledeče:

1) unb in: bte Shitter unb bte ®$mefier mali iu
sestra; aud) tudi; fomoljl — al§ aud) kakor —
tako tudi: fonjo^I metu fBrubet alS a it d) meiit
Dnfel kakor moj brat, tako tudi moj stric;
nid)t nur — fonbern aud) ne le — ampak tudi:
ttidjt nur bet ©atleti, fonbern au$ ber 9lcfer ne le
ograd, ampak tudi njiva;

2) entmeber — ober ali — ali pa: entmeber
er ober id) ali on — ali pa jaz; mebet —nod)
ne — ne: mebet ber tfne$t nod> bie 3)iagb ne'
hlapec ne dekla;

3) menn ako; mo nid}t ako ne;

4) jmat sicer; obgletd) dasiravno;

5) inbern ko; al§ ko; nadjbem po tem;

6) beitn zakaj; meil ker; barum toraj;

7) butnit da;

8) abct ali; aUein pa;bod? vendar i. t. d.

Enajst« poglavje.

Medmet.  (Smpf in b ungSro  o r t.

g. 130. Medmet je beseda, s ktero ob¬
čutek na znanje dajemo : tako juddte j uh a j, je

101

medmet, ker s to besedo svoje veselje na
znanje dajemo.

V nemškem so medmeti: lja, Ijo , Ijeijja,
o mff,  pfut, « i* d.

Tretji razdelek.

Vezanje besed v stavke.

Pervi razdelek.

Od stavka.  $8 e m @ a e.

§. 131. Več besed tako zvezanih, da z
vsemi vkup eno misel izgovorimo, se imenuje
stavek; če rečem; Der ©cfjmfet lenti učenec se
uči, so tri besede tako zvezane, da vkup eno
misel izgovorijo. 2>er ©djuler lenti učenec se
uči, je toraj stavek.

§. 132. V vsakem stavku morata biti dva
dela: oseba ali reč, od ktere se kaj pravi, in
to , kar se od osebe ali reči pravi. Pervemn
delu se pravi naseba  ©ubjefi, drugemu pa
p o ve din a 'jhdirifai. Naseba in povedina ste
večji del s pomožnim glagolom feitt biti zve-

102

zane, in temu glagolu se takrat pravi Zvez
SSetbtnbmtgštoort. Zvez nikoli ne more mankati,
velikokrat je v glagolu; tako: bet Jtnecfjt ar*
beitet hlapec dela, je toliko kakor; bet Jtnedjt
iji arbettenb hlapec je delajoč,

§. 133- Naseba, povedina in zvez so tedaj
stavku potrebne reči; zakaj brez nasebe ne
bi se vedilo, od koga se govori; brez pove-
dine ne bi se vedilo, kar se od koga govori;
in brez zvezi ne bi se vedilo, da te reči vkup
le eno misel na znanje dati imajo; če rečem:
bet ifi klobuk je — ni povedine; če pa
rečem: bet <§ut fdjtoatj klobuk čern — ni zvezi;
če pa rečem; iji fibtoatj je čern — ni nasebe,
§. 134. Razvun nasebe, ktera je v pervem
padežu, povedine 'in zvezi stojijo v stavku ve¬
likokrat še druge besede, s kterimi še bolj
razločno povemo, kar se od pervega padeža
govori; postavim v stavku: ber ©$ljn bež ©art*
netS gab mit gefient ettte fd?otte SSIunte vertnarjev
sin mi je dal včeraj lepo cvetlico — imamo
razun pervega padeža ber ©oljit sin,  povedine
in zvezi, ki ste v glagolu gab, tudi drugi
padež bež ©artnerS vertnarjev,  tretji padež
ntir meni,  četerti padež SBIume cvetlica,
prilog frčite lepo  in narečje gefient včeraj.

§. 135. Če v stavku ni nič drugega, kakor
naseba, povedina in vez, pravimo, da je gol
stavek nadter @a§; če pa stavek razvun teh

103

besed še druge besede v sebi ima, pravimo,
da je izobražen stavek auSgebilbeter @afc: bie
IBluine tie$t cvetlica diši, je gol stavek; bie
buntett ©luinen bufteit Ijeute iit bern ©artett te<§t
attgetteljm pisane cvetlice na vertu denes prav
prijetno dišijo, je izobražen stavek.

§. 136. Včasi se kaki besedi v stavku pri-
dene drugi stavek, kteri poglavitni stavek bolj
na tanko razloči, in takemu stavku se pravi
podaljšani stavek ein erroettetter @a£; postavim:
bte ©$ulet ,  toeldje ffet^tg Iernten, murbcn gelobt
učenci, kteri so se pridno učili, so bili po¬
hvaljeni, je podaljšan stavek, ker je besedi
©djiilet učenci  drugi stavek pridjan.

Stavku, kteri se px*idene, se pravi pridjani
stavek Sfte&enja§; stavku pa, zavoljo kterega je
pridjan, se pravi poglavitni stavek «§auptfa§.
Če rečem: bte ©$uler, t»eld)e fleijjtg lerntett,
tnurben gelobt učenci, kteri so se pridno učili,
so bili pohvaljeni, je stavek meldje fleijjig Iernten,
kteri so se pridno učili, pridjani stavek; bie
©c^ulet tourben gelobt učenci so bili pohvaljeni,
pa je poglavitni stavek.

§. 137. Velikokrat sta dva stavka z bese¬
dami aI8, ba ko, tnetl, inbem ker, obfdjon da-
siravno ali z drugimi vezmi tako zvezana, da
moramo drugi stavek pričakovati, kdar smo
pervega slišali. Stavku, kteri predej stoji, se
pravi prednji stavek 93otberfa§; tistemu pa.

104

kterega pričakujemo, se pravi zadnji stavek
9ta$fa§; postavim; »etl mir ber Jtnabc fd>on fo
oft gelogen fyat, famt icfy iljm niebt glauben ker
se mi je fant že tolikokrat zlagal, mu ne
morem verjeti.

Drugo poglavje.

Pravila besednega vezanja.

§. 138. Oseba ali reč, od ktere se kaj
pravi, in ktera se naseba imenuje, stoji vselej
v pervem padežu na vprašanje kdo?  mer? ali
kaj?  toa§ ? postavim; bie >§mtbe beUen psi
lajajo; bet 93aum bliil )t  drevo cvete. Kdo laja?
psi; kaj cvete? drevo.

§. 139. Glagol, kteri od pervega padeža
kaj pravi, stoji v tisti osebi in v tistem številu,
v kterem je pervi padež; postavim: i<$ fomme
pridem; ber 3ttajtn fomrnt mož pride; meine
$reunbe fommeit moji prijatelji pridejo.

Kdar v Slovenskem od oseb govorimo,
ktere posebno spoštujemo, stavimo glagol v
množno število, dasiravno od ene osebe govo¬
rimo; v nemškem pa edino število stavimo,
kakor je bilo rečeno; postavim: ber 33ater

fommt oče pridejo; ber Jgierr s j3farrer Ijat e8 gefagt
gospod fajmošter so rekli.

§. 140. Člen mora vselej v tistem padežu
in številu stati, v kterem je njegovo ime; po-

105

stavim: bcS .fiinbeS otroka; bem .Jtinbe otroku;
ben .ftinbern otrokom i. t. d.

§. 141. Prilog -  mora stati v tistem spolu,
številu in padežu, v kterem je njegovo ime;
postavim: ten fleifjtgett @d)uler pridnega učenca;
etn guteg Jtinb dobro dete i. t. d.

§. 142. Zaimki in številnice, kdar se
imenu pristavljajo kakor prilogi, morajo v tistem
spolu, številu in padežu stati, v kterem je ime:
biefeS jvinb to dete; biefe Hinber ta deca; baS
erfie 93u$ perve bukve; ben erjlen OSu^ern pervint
bukvam i. t. d.

§. 143. Imena morajo v tistem padežu stati,
<v kterem se vpraša:

2Bet ijl ein grr§er

Kdo je velik zaklad?

2)er Šreunb prijatelj.

SBcffm £reue erfennt mati itn Unglitde?

Ciga zvestoba se spozna v nesreči?

35e3 SreunbeS prijateljeva.

SBetn bttrfen mir »ertrauen?

Komu smemo zaupati?

2)em prijatelju.

S3en fipfct man ijocb?

Koga zlo čislajo?

35m gmmb prijatelja.

106

Tretje poglavje.

Od reda, v kterem besede v stavku
stojijo.

§. 144. Red, v kterem besede v stavku
stojijo, veliko pripomore, da se prav razume,
kar govorimo.

V stavku, kteri ni po vezi ali po zaimku
s kakim drugim stavkom zvezan, je navadni
red besed, da se pervi padež z vsim, kar
ga bolj na tanko popisuje, na pervo mesto
postavi, in po tem odlocivni glagol z vsim,
kar je zavoljo njega v stavku, če je glagol v
uesostavljenem času; če je pa čas sostavljen,
kakoršen je polno pretekli, predpretekli in
prihodnji čas, se postavi za pervim padežem
pomožni glagol, diugi del glagola pa se po¬
stavi na konec stavka; postavim: bie roobb

tljatige @onne enccirmet bie (grbe dobrotljivo
solnce greje zemljo; mein ©rubet mirb bit ba§
33u$ ubergeben moj brat ti bo bukve oddal.

Kdar vprašamo, prosimo, zapovedujemo,
se stavi na pervo mesto odločivni glagol;
in če je kaka vprašavna beseda v stavku, se
ta stavi pred glagol: ifi bein SSruber ju -§<tufe?
je tvoj brat doma? leii)e mit biefeg SSutb, posodi
mi te bukve; roarum fagtefi bu mit nicbt bie
SBaljtijieit? zakaj mi nisi povedal resnice?

107

Drugi del.

Pravopis ali nauk nemški jezik prav pisati

Pervo poglavje.

Občne pravila pravopisa.

§. 145. Pri pisanju nemških besed veljajo
te dve pravili:

Pervo pravilo: Piši nemške besede, kakor
se po najboljšem izgovoru izrekujejo.

Drugo pravilo : Kdar se iz izgovora ne
mt>re beseda pisati, ravnaj se po občni navadi.
Navada uči:

a) Kako se dolga samoglasnica zazna-
Bifenuje: ali tako, da še dvakrat piše, ali
tako, da se za njo stavi brezglasen c ali
b ali pa nič : Stal jegulja (riba); $te&er trešlika;
Kblfe šilo; StDel blagost;

h) ali treba pisati t ali ify, r ali <$8 ali g&;
Sion glas, SJjonil; Stdjjt sekira, Stcbfel rama,
flugg hitro ;

c) kako se pišejo besede, ki imajo en
glas, pa vsaka drugi pomen: Seijre nauk,
iteeve praznoba.

108

Drugo poglavje.

Raba velikih c e r k.

§. 146. Velike čerke pišemo

1) V začetku govora;

2) Za pikoj (.), za vprašajem (?) in
klicajem (!), kdar vprašanje in klicanje stavek
tako popolnoma končata kakor pika: 5)ie 9teligion
ifl ber grofite @d?a£ tet 9ftenf<$en. ©ie gte§t Xtofi
tn ba3 tninbe Jjert unb <§eiterfeit in ba8 tru&e
Sluge. Včra je naj večji zaklad ljudi. Ona vliva
tolažbo v ranjeno serce in jasnost v megleno
oko. ©tub mir nid)t fhrbltd)e SJienfdjen? 91$, wie
mcnigc benfen baran! 3$ miti mi$ intmer ber
©terMi$feit ctimtern. Ali nismo umerjoči ljudje?
O, kako malo jih misli na to! Vedno se hočem
umerjočnosti spomniti.

3) Za dvopičjem (:), kdar svoje lastne
ali pa besede koga drugega nespremenjene
postavimo: ber ^eifanb fagt: „Stebet ettregeinbe"
zveličar pravi: »Ljubite svoje sovražnike.*

4) Pri pesmih se vsaka versta z veliko
čerko začne:

Unf$ulb unb betlornc
tfommt nič^t meljr in (Smigfeif.

Nedolžnost zgubljena
In ura zam’jena
Ne pride nobena.

109

5) V nemškem mora pri vseh imenih perva
čerka velika biti; tako tudi pri vseh besedah-,
ktere namesto imena stojijo: bie pero;
ba8 ©^teiben pisanje; ba§ 2)iein moje; ba8
@ute dobro;

6) Velika čerka stoji od začetka tistih
prilogov, kteri so izpeljani od lastnih imen:
bie Stbelungifcfje (Sptacbleljre Adelungova slovnica;

7} Pri prilogih, ktere v pismih pred
imena stavimo, da koga častimo: Jtaifcrli<5?c
SJicijejlat Cesarska svetlost; ©nabiger -petr Mi¬
lostni gospod;

8) Pri zaimkih: ©ie, 3^ 3b r ^ 3$*^

31jte*t, ©icfelben i. t. d. v pismih,

kdar se na tistega nanašajo, kteremu pišemo.
Zaimka ftd) in felbft se pa z malo Čerko pišeta,
dasiravno se na osebo nanašata, kteri pišemo;

9) Številnica (Etn se večji del z veliko
čerko piše, da se od neodločivnega člena cin
razloči: biefe8 ifi ein 93aum, ben id) nur (Sin
SOial in meincnt Sebctt gefefjen Ijabe to je drevo,
kterega sem le enkrat v svojem življenju vidiL

Tretje poglavje.

Raba posameznih  čer  k.

I. Od  s a m o g 1 a s n i c,

§, 147. Pri pisanju samoglasnic veljate tes
dve pravili :

110

I. ) Za dolgoj samoglasnicoj piši eno soglas-
nico: «§afe zajec; ©$<if ovca;

II. ) Za kerpko samoglasnico piši dvojno
soglasnico: fatten pasti; <§amtttet kladivo.

Tedaj ne sme stati dvojna soglasnica ne
za dolgoj samoglasnicoj, ne za dvojoglasnicoj, ne
za soglasnicoj: SSIume cvetlica, 5t$ei§cn pšenica,
^erj serce, ne pa: SSIutnme, 2Bei|en,

Dvojna soglasnica tudi ne sme stati, kdar
beseda ima dve razni soglasnici za kerpkoj sa¬
moglasnicoj : Suft zrak, furj kratek, SBelt svet,
nepa:Sufft, futtj, SS?eIlt.

Namesto ff in $$ se piše <f in £: leden lizati,

vročina, ne pa: feffen,

Soglasnice d),  fdj, f in © se nikoli dvojno
ne pišejo, soglasnice 6, & in g pa v prav malo
besedah: (š&be odtek (v morju), SBtbbet oven,
3)cggc angličanski pes, Shigge velika bandera
(na barki), dgge brana.

§. 148. Dolge samoglasnice pa se tudi
zaznamenujejo

1) tako, da se samoglasnice a, c in o
dvojno pišejo;

2) tako, da se za dolgim i stavi brez¬
glasen e:

3) tako , da se za dolgoj samoglasnicoj
brezglasen 1) stavi, kar se godi pred
I, m, n in r.

111

§. 149. Dolgi a se dvojno piše v bese¬
dah : 9tat jegulja *(riba)> 9lat orel, 21a§ merha,
^aat las, @aat setev, ©taar mrena v očesu,
bet @taat deržava.

Dolgi e se dvojno piše v besedah: 2ttmee
vojska, armada, 3tttee sprehajiše, SBeere jagoda,
SSset greda, -§eer truma vojšakov, Jtlee detelja,
lecr prazen, fflžeet morje, @d>nee sneg, ©ee
jezero, ©cele duša. >

Dolgi o se dvojno piše v besedah : 2oo8
vadla, los v lotrii, 39ioo8 mah, SSoot ladjica,
©$oo5 naročje.

§. 150. Dolgi i se tako zaznamenuje, da
se nm brezglasen e pristavlja : SSiene bcela, SDteb
tat, Steber merzlica , ^Itege muha, ^riebe mir,
Olieb ud, J£rieg boj, SBtefc travnik, in veliko
drugih, kterih se je treba iz navade učiti.

§. 151. Brezglasen Ij se piše

1} pri dolgem a v besedah: SOjle šilo,
90jnen prededje, SBaljn pot, tir, SSafjre nosilo,
S)rabt pletka, daljne bandera, faljren peljati se,
petelin, leto, fatjt plešast i. t. d.

2} pri dolgem e v besedah: beljtien poteg-
nuti, (Sijte čast, fe^Ien mankati» leljteit učiti,
meljt več, neljnsm vzeti, i. t. d.

33 pri dolgem o v besedah: Strgrcoljn sum-
ljivost, 93oljne bob, boljten vertati. votel,
bofjlen po kaj iti, Sol)n plačilo, ©Zof) n mak,

112

SRo^t  zamorec, oljne brez, Dfjt uho, ©obtt
sin, U)o^tten stanovati i. t. d.

4} pri dolgem u v besedah: piše,

SRuljm slava, griža, ©d)ulj čevelj , ©tuljl

stol, Uljt ura i. t. d.

5) Prt dolgem d v besedah: 2t|re klas,
gdbmi kvasiti se, vreti, Skdljne griva, natjren
živiti i. t. d.

G) pri dolgem d v besedah: <§6fj!c pečina,
©1)1 olje, nerfdfnten spraviti koga s kim i. t. d.

7) pri dolgem it v besedah: fuljlm čutiti,
filtre« peljati, v  fiil)! hladno, žKitljfe mlin i. t d.

§. 152. Cerka t) se piše 1) namesto t v
nekterih besedah, ki so iz ptujih jezikov vzete:
©^Ibe zlog, 25;rattn kervovar; 2) v nemških
besedah se zdaj več ne piše. Prej sejeta čerka
pisala, kjer je z drugo samoglasnico delala
dvojoglasnico : (Setjet jastrob, dvlc^en otrobi,
fdjretten kričati namesto ©eter, Jtfeien, fcbreien,

§. 153. Kdaj se d in it morata pisati, se
iz izgovora lahko spozna: Hdtttg kralj, ne
Jtenig; Stiitcfe komar, ne 3)?tcfe. Kdaj se pa d
piše, se iz izgovora tako lahko ne spozna:
to se naučimo 1) če pazimo na korenino; tako
pišemo : bte <§dl?ue kokoti, baS ^drcljen lasec,
fdHen podreti, ker te besede so izpeljane od
jp«l)n, £aar, fallen; 2) iz navade; tako pišemo:
aijnlicl) podoben, 211)re klas, 93dr medved, gdljuen
zehati se, dldfe sir, Satane solza i. t. d.

113

II. Od s o g 1 a s n i c.

§. 15i. Soglasnica c se piše v nemških
besedah le pred $ in f, kakor: 2>a$ streha,
ttecfe« dražiti. V besedah, ki so iz ptujih jezikov
vzete, se c velikokrat za f piše: ©ommtff&t
komisar; @eccetat sekretar i. t. d. Drugi tudi
v teh besedah pišejo f : Jtommifiar, ©efcetat i. t. d.
Samo v besedah, kjer bi se bati bilo, da se
c ne bi po krivem, postavim kakor f, izgo¬
varjalo, vsi j pišejo: kupčija, ne

^omitterc, ki bi se lahko kakor itommerf izgo¬
varjalo.

§. 155. Soglasnica x  in sostavljene so-
glasnice $3, g3, 13, (fS imajo vse en glas, glasijo
namreč kakor v slovenskem ks ;navadapa hočet

1) da se 4$ piše v besedah : rama,

93u$fe puška, $>a<$8 jazbec, 3)et$fel oj niče,
dtbe^fe martinec, glad^S predivo, lisiea,

£>$3 vol, fe$§ šest, SŠkčfcS vosk,

rasti i. t. d,;

2)  da se g8 piše v besedah; flug8 hitro,
feelugfen golufati i. t. d.;

3) da se ?3 in 43 pišeta v besedah: linfs
na levo; gadfen kokodakati i. t. d.

§. 156. Soglasnica t in sostavljene soglas-
nice t>t in imajo vse en glas, glasijo namreč
kakor slovenski t: navada, pa hoče,

Sprachlehre, slovenisch u, deutsch. 8

114

1) da se bt piše v besedah: ©tabt mesto,
perebt zgovoren, gejanbt poslan, toeTOanbt v rodu,
v žlahti i. t. d. V besedah Perebt, gefanbt, toer*
toatibt je zlog bet v bt okrajšan;

2) da se tl) piše v besedah: &ljal dolina,
£ljaler tolar, tljun storiti, %ffan  rosa, Sljetf
del, tljeuer drago, X^ter živina, Xljoit il, £ljor
neumnež, vrata, Strane solza, £ljvon kraljevski
sedež, Sljurm zvonik, Sitnem dih, ,5?otlj blato,
Sotlj lot, SDiutlj pogum, Sfloilj težava, 3taflj
svet, roti) rudec, Sffiermutfj pelin i, t. d,

§. 157. Soglasnice to, f, in pij imajo eden
glas, glasijo namreč kakor slovenski f; na¬
vada pa hoče,

1) da se piše to v besedah: SSater oče,
SSettec stric, SSielj živina, 33ogeI ptič, 93ogt
župan , SSolf ljudstvo, 93etldjen vijolica in v vseh
besedah aostavljenih s toot, »otf, toiel, toter in
toer: tooreilig prenaglo, tooflfommen popolnoma,
toiefleidjt morebiti, toietfujjig štirinogat, toetlieten
zgubiti. Ptuje besede se pišejo s to, če ga s
seboj prinesejo: 93iftte obiskanje, 93ieline gosli,
SBefpet večernica; v teh besedah se to kakor u?
izgovarja;

2) pij se le v ptujih besedah piše: ^Ijilofoplj
modrijan, pbantafieten blesti i. t. d. V kerstnih
imenih se zdaj navadno f piše: 3ofVf Jožef,
atbolf Adolf i, t. d.

'§. 15 Q . Du se piše, kdar se sliši glas fto,
kakor: Oual muka, Sequem zložno, Hhictlc
vir i. t. d.

§. 159. 9tt) se le v ptujih besedah piše:
9tljeumati8mu§ trganje v udih i. t. d.

§. 160. f in § imata en glas; navada pa hoče,

1) da se f piše od začetka besede, v sredi
besede pa od začetka zloga za dolgo satnogla-
snico ali za dvojoglasnico, kdar se f mehko,
kakor slovenski z, izgovarja: fagen reči; tafen
divjati, teifen na pot se podati. Dolgi f ostane,
dar se za njime izverže: raft namesto tftfet;

2) da se 6 piše na koncu besede, kdar
se mehek f sliši, ko se besede podaljšajo:
2)?au§ miš, Sftaufe miši. § se tudi v izpeljanih
besedah tedaj piše, kdar se e izverže: 9to§d?ett
rožica od Slcfe roža; 2Bed)§Ier menjavec od
tce^feln menjati i. t. d.

§. 161.'č in ff imata en glas, glasita nam¬
reč kakor slovenski s; navada pa hoče :

1) da se 9 piše na koncu besed, kdar se
za dolgo samoglasnico ali pa za dvojoglasnico
ojstri glas. esa,  kakor glas slovenskega s,
sliši, ko se beseda podaljša: grof? velik,
noga; Strič pridnost, id? njetp vem i. t. d. V sredi
besed se p piše, kdar se za dolgo samoglas¬
nico ali z dvojoglasnico ojstri glas esa,  kakor
glas slovenskega s, sliši in za njim samoglas-
nica stoji: SSitfje pokora; flrifjtg priden i. t. d.

1 i 6

2) ff se le v sredi besed piše za kerpko sa-
moglasnico, kdar se ojster s sliši, in za njo
samoglasnica stoji: ©ajfe ulica, gluffe reke,
fceffet bolje i. t. d. Na koncu besed in v so-
stavljenih besedah se namesto ff piše [g: bafg
da, ©enofg tovariš, 0d)lof3uljt ura v gradu i. t. d.

Opomba. 3)a§ in bafS se morata dobro
ločiti: ba§ je člen ali kazavni ali nanašavni
zaimek, feajg pa je vez in pomeni da: baS SSudj,
fcag et mit gegeben Dat, ijt fo liljmidj, bafS
e§ jebetmaun ju lefen auratben miidjte, bukve,
ki mi jih je dal, so tako podučne, da bi jih
slehernemu brati svetoval.

€;etei*to poglavje.

Odd e litvi zlog  ov.

§. 162. Pri pisanju se večkrat primeri*
da se beseda, ktera ima več zlogov, ne more
vsa v eni versti zapisati; toraj se mora beseda
prelomiti, in kar ostane, od začetka spodnje
verste postaviti. Konec verste, kjer se beseda
prelomi, se naredi delitveno znamenje %fyV'
fuuggjeic^en: * ali pa -.

§. 163. Poglavitno pravilo pri delitvi zlogov
je: Deli zloge v pisanju tako, kakor se v go¬
vorjenju delijo.

117

§. 164» Iz tega poglavitnega pravila se
izpeljujejo posebne pravila:

I. Za nesostavljene besede:

13  kdar stoji soglasnica med dvema sarao-
glasnicama, se soglasnica vzame k drugemu
zlogu: SSaster oče, 23u«bm fantje;

2) kdar ste dve ali več ločivnih soglas-
nic med dvema samoglasnicama, se le poslednja
k drugemu zlogu vzame : fal s len pasti, @rb*fert
grah, ffinf=tig prihodnje;

3)  Sostavljene soglasnice <b, gr, pf, pij,
j$, fl, tf i. t. d. se imenujejo neločivne so¬
glasnice, in še nikoli ne ločijo, ampak če za
njimi samoglasnica stoji, se obe k drugemu
zlogu denete: brauj<$m potrebovati, 9l*gtam
Zagreb, fctjim ' pfett zabavljati,

ljudje i, t. d.

4) Ptuje besede se delijo po nemškem

izgovoru: Dan »ge^Iuum evangelij.

II. Za sostavljene in izpeljane besede:

1) Kakor je beseda sostavljena^ tako se
tudi deli: gelb * Ijerr vojvoda; ©d)ul*Ijau3 učil¬
nica i. t d.; tako tudi ab*anbern sklanjati,
besferen ogledati, feer * adjten zaničevati i. t. d.;

2) Zadnji zlogi ©nbfiI6en, kteri se s so-
glasnico začnejo, ne privzamejo druge soglas¬
nice : fterbdi$ umeidjiv, 3ung4ing mladeneč i,t. d.;

3)  Zadnji zlogi, kteri se s samoglasnico
začnejo, kakor: if$, ci, in, ig i. t. d, vza-

118

mejo s seboj soglasnico, ki pred njimi stoji:
,5?aife*rin cesarica, obe s lig blagoroden i. t, d.;

4) Pri nekterih sostavljenih besedah se
jemljete soglasnici t in t, ki ste zavoljo lepšega
glasa vmes djani, k prednjemu zlogu: bar*um
zato, metnet* Ijalbra za mojo voljo, i. t. d.

Peto poglavje.

Pravopis sostavljenih besed.

§. 165. Vsaka iz pravih dveh nemških be¬
sed sostavljena beseda se piše kakor ena beseda:
gelbljett vojvoda, ©eelforger duhovni pastir.

Sostavljena beseda pa se mora vendar
vsaksebi pisati:

a) kdar vsaka beseda posebej častitljiv
priimek kake imenitne osebe ali ime dežele
znamenuje:8ihfM8tf$of pokneženiškof, ©adjfetu
^oburg (dežela na nemškem);

b) kdar se je bati, da se ne bi razumelo,
kar se piše, ali da se glas prav nebi  postavil:
(Irb^udett herbet zemlje (ne ersbffttcfen stisniti);
(ErMajfet kteri erbšino zapusti (ne dtsfelafjet);

c) kdar bi tri enake soglasnice vkup prišle,
če bi se dve besedi skupej pisale:

rjuha na posteljo; SBrenn * Sfčeffel kropiva.

§. 166, Kdar so tri besede sostavljene ali
pa več, se zadnji dve vkupej pišete, druge

119

se pa po znamenju (j}  ločijo: 28acf^oIbet«

S3ranntweiu brinjovec. Kdar so pa besede maj-
hine, se tudi po tri skupej pišejo: Dber*
auffeiser prednji preživec.

§. 167. Kdar ste dve ptuji besedi sostavljeni,
ali pa ena ptuja in ena nemška, se znamenje (»)
med nje stavi: Sufb^cdlefjium sodnji zbor;
•Ronftfloml t  Slattj konsistorijalni svetovavec.
V prav navadnih besedah se pa znamenje (*}
tudi opuša: SHotmalfc^uIe normalna šola.

Šesto poglavje.

Prepone. UnterfcbeibungSjei^ett.

§. 168. Prepone so znamenja, ktere sta¬
vimo v pisanju, da ločimo stavek od stavka,
in ktere kažejo, kje imamo bolj ali manj v
branju postati in se oddahniti. Brez prepon
se ne bi moglo razločno brati; postavim stavek:
gtijj Iitbt t>a§ @piel mdjt a6cr t>a§ Semen se brez
prepone ne more prav razumeti ; če se pa za
besedo ©piel postavi prepona (,), se ve, da
Fric ljubi igro, in ne učenje.

§. 169. Navadne prepone so: vejica 93 eU
jhid) (,),  nadpičje ©trid^uttft (;),  dvojopičje
©o^elpunft (:),  pika@d)iuf§pun!t (.),  vprašaj
gragejei^en (?) in klicaj 21u3rufimg3sei$cn (!).

120

§. 170. Vejica se stavi:

1) Pred in za pridjanimi stavki in bese¬
dami: SSruber, Jjaft bu rneine >§anb tukaj,

brat, imaš mojo roko;

2) Pred vsemi nanašavnimi zaimki in
pred mnogimi vezmi, kakor: bafg, al8, fonbetn,
ttjeil, tpemt, bemt i. t. d. Postavim: berjentge ijl
ntdjt gut, t»eld?er jicf> nicj}t bemiiljt nocb beffet ju
trjerben tisti ni dober , kteri se ne trudi še boljši
biti. 5Blr miifSen gegen unfete Stltetn banffcat feitt,
toeil fte ung »iel ©uteS enceifen proti svojim sta-
rišem moramo hvaležni biti, ker nam veliko
dobrega skazujejo. 3$ tnutbeben Grmeti t>iel@ute§
Hjun, toetrn tej) ret$ toare ubogim bi veliko do¬
brega storil, ko bi bil bogat;

3) Kdar več besed enega plemena za¬
pored stoji, postavim, več imen, več prilogov,
več glagolov, in niso z vezjo unb ali obet med
seboj zvezane, se stavi vejica med njimi:
3$ liebe bie geljorfamen, flet§igen, aufmerfjamm
unb artigen Jtinber ljubim pokorne, pridne?
pazljive in priljudne otroke;

4) Med kratke prednje in zadnje stavke:
3Benn idj fann, fo uwbe id) fommen če bom
mogel, bom prišel. *

§. 171. Nadpičje se stavi:

1) Med prednji in zadnji stavek, kdar
sta dolga;

|

— 121  —

2) Med stavka, ktera sta eden drugemu
nasproti;

3) Med stavka , ktera se eden na drugega
nanašata, posebno, kdar se drugi stavek
začne z vezmi: ober, cifleitt, baljet i. t. d,

§, 172. Dvojopičje se stavi:

1) Kdar je prednji stavek precej dolg,
se stavi med prednjim in zadnjim stavkom
dvojopičje;

2) Kdar kdo svoje besede ali pa besede
koga drugega izreče, tako kakor so bile poprej
rečene: 3$ fagte euct): @eib fhijjig, fonfl: tuerbet
i§t belobt roerben rekel sem vam: Bodite
pridni, sicer ne bote pohvaljeni, (šfjrifhjg fagt;
Štebet eure $etnbe. Kristus pravi; Ljubite svoje
sovražnike;

3) Kdar se posamezne reči naštevajo, po¬
sebno za besedami: al8, n&mlid), fclgenbe i. t. d.
Postavim: @8 gibt jeljit 9lebet!)eiTe, ttamlicb: ba8

ba8 ©ef^IecbtSicort i. t. d. Deset plemen
besed je, namreč: Ime, člen i. t. d,

§. 173. Pika se stavi:

1) Na koncu popolnoma končanega stavka
ali govora, kdar se kaj novega začne, kar ne
gre k pervemu stavku;

2) Pri okrajšanih besedah; u. f. i. t. d.
unb fo meiter in tako dalje; Jjpett g. gospod*

122

§. 174. Vprašaj se stavi, kdar se na rav¬
nost kaj praša: 2Bie alt btfl bu? Koliko si

star? Kdar se pa ne praša na ravnost, ampak
se le pripoveduje, da je kdo vprašal, se vpraša}
ne stavi: (Sr fragte mi$, trne alt i$ fet vprašal
me je, koliko da sem star.

§. 175. Klicaj se stavi:

1} Za medmeti, kdar te besede same stojijo:
c$!o tceijlkdar pa občutek ves stavek obseže, .
se klicaj na koncu celega stavka stavi: 91$,
t»el$’ etn @$merj! Oh, kakošna bolečina!

2) Za vsemi stavki, kteri se morajo s po¬
sebnim potisom brati: 2Gie grofi ift be§ 9ttlmd$#
ligert ®ute! Kako velika je dobrotljivost vse-
gamogočnega!

Sedmo poglavje.

V pisanju navadne o krajšanj  a.

§. 176. Včasi se navadne prav znane besede
v pisanju okrajšajo, to je, izpuša se več čerk
ali zlogov. To se godi tako:

1) Včasi se piše samo perva čerka besede;
kakor : namesto leto; I. namesto Ite§ beri;

g. 58. namesto jun: 58cifpiele v izgled i. t. d,;

2) Včasi se piše več čerk, in se le zadnje
opušajo:2n:, namesto ^mu gospa; Jlr. namesto
.jtreu&er krajcar i. t. d.;

3) Včasi se piše perva in zadnja čerka
besede, in se ali vse zmes ležeče čerkeispušajo,
ali vsaj samoglasnice : 2Dr. namesto SDoftor dohtar;
<£rit, namesto .§errn.

§. 177. Pri okrajsanju besed pazi na te
dve pravili:

1)  Za vsakim okrajšanjem se stavi pika;

2) Kdar se beseda okrajša , se mora pika
staviti za soglasnico in ne za samoglasnico:
sprof. namesto ^rofeffor in ne $vofe. i. t. d.





. it

Ufi



Natisnil L, G r u n d,