Političen list za slovenski narod. Po pošti prejenian velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta v 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. A Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna pet;t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/jS. uri popoludne. JŠtev. O. V Ljubljani, v petek 9. januvarija 1891. Letnik XIX. Značajev nam treba. Vse živi danes v izredni negotovosti. Dan za dnevom nam donaša nepričakovanih dogodkov, na katere popreje niti misliti nismo mogli. Tako ime¬ novano javno mnenje, ki je večinoma odločevalno, je prav po ceni na prodaj. Odkar je liberalizem od¬ stranil krščanski nravni zakon kot normo iz javnega življenja terna njega mesto postavil kori s to - lovje, izginjajo vedno bolj častite krščanske kre¬ posti ter se umikajo prevladujoči sebičnosti. Iz ko- ristolovja sklepajo se zakoni, osnujejo in razdirajo se pogodbe, zasebne in državne. Doma še sme mož biti veren, toda kakor hitro prestopi hišni prag, nima se nič brigati za vero. Šole, javni uradi sploh, javno življenje, vse je brez konfesijonalnega značaja. Sedaj ne velja več kristijan, marveč le človek. Židovsko-liberalno časopisje trosi take krive nazore in postavodajalni zbori obdajajo jih z zakonitim si¬ jajem. Ako pa človek nima za svoje delovanje višjih ozirov, nego sebičnost, tedaj tudi presoja vse iz tega nizkotnega stališča. Odtod vedno bolj razširjajoči se upor proti božji in človeški veljavi, odtod vsestran¬ ska nezadovoljnost, ker se ne izpolnjujejo vse želje. Ti tožni pojavi, ki kakor rak razjedajo na sedanjem socijalnem življenju ter se vedno globeje širijo v človeško družbo, napolnjujejo misleče ljudi s stra¬ hom za prihodnjost ter so glasen opomin vsem člo¬ vekoljubom, da naj se potrudijo rešiti, kar je sploh še mogoče rešiti. Pred vsem nam treba versko- nravne vzgoje, ki bi svetu dajala prepotrebnih mu — značajev; ljudij, ki se bodo zvesto in trdno ozi¬ rali na dobro, katerih ne omajajo sape javnega mnenja in katerih ne zvabi duh časa v svoj požrešni in mamljivi vrtinec. Značaj pa se vzgoji, ako se vzgajata razum in volja človekova. Kar človek spozna za pravo, od tega i v viharjih ne odstopi, to je vodilo njegovi volji. Značajen človek ne govori samo o svojih pravicah, on pozna tudi svoje dolžnosti. Odkod naj pa človek zajema trdne, neomajne zakone svojemu nravstvenemu delovanju? Brez dvoma mu jih podaja jedino le versko prepričanje; ako tega nima, vodi in mora človeka voditi jedino le osebna korist. Razumen vodnik spremljal je nedavno hribo¬ lazce na visoko goro. Mej potom turist zabavlja svojemu vodniku zaradi njegove vernosti. Na nekem samotnem kraju ob groznih propadih obstane vodnik ter reče tujemu gospodu: Gospod, ako vas oropam in vržem v propad, ste vi izgubljeni; močneji sem kakor vi, torej bi se ne mogli braniti. Svetni kazni bi se lahko izognil, zakaj dokaza bi nobenega ne bilo. Toda meni pravi vest: Bog te vidi, in njegovi kazni ne uideš. Zato je pred menoj varno vaše živ¬ ljenje in vaše imetje. Ko bi pa bil takih mislij, kakor ste vi, ravnal bi drugače". — Najbrže da je tujec po teh besedah mislil si, kakor je rekel bo- gatajec Rousseau svojemu tudi brezbožnemu prijatelju, ki je vpričo služabnika glasno zabavljal o veri: »Ni- kar tako glasno ne govorite vpričo mojega služab¬ nika, sicer ne bom več varen svojega življenja pred njim". Rousseau-jev služabnik je preslišal te besede, j a preslišali jih niso, jih skoro niso mogli oni mili- i joni sedanjih nezadovoljnikov, ki se pod zastavami ; soeijalizma in nihilizma zbirajo v mogočno armado, ki naj preobrne sedaj obstoječi veljavni svetovni red. Ti milijoni ne zakrivajo svojih načel, očitno jih spoznavajo pred svetom, a ne pozabijo tudi po¬ vedati, v kakšni šoli da so se navzeli teh načel. „Vzeli ste nam nebesa", kličejo kapitalistom po svojih listih, „ daj te nam torej zanje zemljo, sicer si jo bomo sami osvojili!" LISTEK. Suženjstvo v Afriki. (Predaval P. Ksaver Geyer dne 30. decembra v Ljubljani.) (Dalje.) Izlam se dalje peča z neusmiljenim suženjstvom. Dogaja se, da se paganski zamorci bojujejo med seboj, ropajo svoje sosede ter prodajejo kot sužnje; a to delajo le izjemoma. Drugače pa je pri Arabcih in mohamedovcih; ti iščejo dobička v trgovini s sužnji in imenujejo suženjstvo sveto napravo. Jaz trdim naravnost, da z izlamom v Afriki stoji in pade suženjstvo. Akoravno koran na neka¬ terih mestih priporoča usmiljenje s sužnji ter opro- ščenje sužnja imenuje Bogu ljubo delo, vendar dela razloček med prostim in sužnjem, belim in črnim. Po verskem prepričanju mohamedovcev je vsak črnec od Boga za suženjstvo ustvarjeno bitje, in vse de¬ žele, kjer žive črnci, so človeška lovišča. Večkrat sem govoril z mohamedovci o suženjstvu; skušal sem jih prepričati, da je protinaravno, človeka ugra¬ biti in prodati. Nisem jih mogel prepričati. Nekoč sem vprašal učenega kadija (sodnika): „Ali ni krivično ugrabiti zamorca?" »Ne, tako je bilo že ob času prorokovem." „Ali ni krivično, človeku uzeti prostost?" »Črnci nimajo pravice do prostosti. Ti niso ljudje, kakor mi, in imajo drugačne duše; po na¬ ravi svoji vedno le slabo mislijo. Kupil sem si pred dnevi sužnja za 45 tolarjev in ga poslal na delo, včeraj pa mi je utekel. Ali ni to slabo? Taki so vsi sužnji." »Morda ti je suženj utekel, ker si bil neusmi¬ ljen ž njim?" „Ne; bil je kakor sin v hiši." »Morebiti pa je hotel prostost, katero si mu uzel?" »On nima pravice do prostosti; rojen je za su¬ ženjstvo, kakor vol za plug." »In ko bi tebe kdo prodal, ali bi bil zado¬ voljen ?“ »Ko bi me bil Bog določil za sužnja, moral bi biti zadovoljen." Kakor razvidite iz teh besed, prepričani so mo¬ hamedovci, da je Bog sam črnce določil za sužnje. Zato imenujejo zamorce »abid“ (sužnje) in njihove dežele »belad el-abid“ (dežele sužnjev). Akoravno so že evropske šege mnogokje se vdomačile med mohamedovci, vendar imajo še prejšnje nazore o suženjstvu. Dasiravno mnogi mohamedovci v Turčiji, Egiptu in drugje nosijo evropsko obleko in govore evropske jezike, vendar niso predrugačili svojih na¬ zorov o tem vprašanji. Postave proti suženjstvu na primer v Turčiji in Egiptu so le posledice pritiska Večinoma so vsi ti vzgojeni v brezverski šoli, v šoli, ki ne more vzgajati značajev. Tu si niso pri¬ svojili nobenih trdnih načel in sirenini glasovi uporne stranke jih brez težav izvabljajo za seboj in zato se ni čuditi, da se od dnč do dne grozno množi število onih, ki se pogubnih socijalističnih naukov vedno iskreneje oklepajo, češ: izgubiti ni¬ mamo ničesar, pridobiti pa vse. Da bode človeštvo zopet narod poštenjakov, narod vrlih mož, treba mu šole, ki bo vzgoje- vala kremenite značaje, ki jasne glave razumevajo svojo nalogo, jo izvršujejo z neupogneno voljo ter blagih src delujejo ne le za svojo, marveč tudi za ljudsko srečo. — To pa doseže jedino šola, kjer ima prvo in najvplivneje mesto On, ki je vir vsaki človeški sreči, to doseže le verska šola, za katero se je torej vsakemu pravemu človekoljubu boriti z vsemi silami. — V tej značajnosti in jedino v njej zagotovljen je obstanek vzlasti manjšim na¬ rodom na svetu, ker s tem si ohranijo svojo indi¬ vidualnost ter niso v toliki meri izpostavljeni tujim vplivom. V tej značajnosti, ki dohaja iz versko- nravne vzgoje, ima tudi narodič slovenski zagotovljen svoj obstanek za prihodnost, katerega naj mu pri¬ pravljajo vzlasti oni njegovi sinovi, ki ga zastopajo v zakonodajnih zbornicah. Tovarna za cement v Mojstrani. (Konec.) Po večkratnih opominih deželnega odbora je župan na Dovjem naposled odgovoril dne 10. maja 1890: »Vsled odloka z dne 5. maja sl. deželnega od¬ bora se naznanja, da je v seji dne 14. julija 1889 sklepal občinski odbor in še nekaj druzih posest¬ nikov; odbornik Andr. Vilman sklepa ni potrdil, zapisnika nismo naredili. krščanskih držav. Na videz se mohamedovci ne vde- ležujejo trgovine s sužnji iz strahu pred krščan¬ skimi državami; ko bi imeli proste roke, lotili bi se javne trgovine. Načelno nobeden mohamedovee ne zavrača suženjstva. V Sudanu je izlam pod vlado Mahdijevo v naj¬ strožji obliki, in ravno tam najbolj cvetč trgovina s sužnji. Arabski rodovi Baggara, Djellaba, Danakla, Arab Homr itd. se pečajo jedino le s trgovino su¬ žnjev. Po več sto jih jezdi skupaj na konjih, vel¬ blodih in oslih v zamorske pokrajine. Tu obkolijo zamorske vasi in zahtevajo otroke; kdor se ustavi, tega pobijejo, zdrave in trdne povežejo ter odve¬ dejo, le starce puste. Tako v kratkem času ginevajo cvetoče vasi. Na potu pa se dogajajo grozni prizori. Tako je bila med sužnji, s katerimi so odpeljali tudi našega črnega duhovnika, dvajsetletna zamorka, katero so ugrabili možu. Takoj po porodu je reva morala ž njimi, noseč otroka na rokah. Ker pa je otroče vedno jokalo', priskočil je Arabec, odtrgal materi otroka, zgrabil ga za pete in z glavo trešči ob drevo, da se je razletela. Solznih očij gleda mati razmesarjeno truplo svojega otroka, pade v omedlevico in obleži. Sužnje, ki vsled utrujenosti ne morejo dalje, postrelč ali pa puste na mestu, kjer lakote poginejo. Pota teh trgovcev so posejana s kostmi izstradanih sužnjev. Navadno pomre na potu tretjina ujetih sužnjev. (Konec sledi.) Pogodba s P. Amannom se je pozneje skle- ' nila. Neko popoldne je prišel g. P. Amann in še J trije drugi gospodje in so nas devet od- ; b omiko v skupaj spravili in smosklenili, ker nismo mislili, da s a hi i n e s m e m o pro¬ dati skupne lastnine; pogodbo smo tudi podpisali, kakor kaže protokol. Ta pro- tokol nam je gospodov jeden harekaval". Tu bi mogli dostaviti še precej zanimivosti, ki j pojasne kupno pogodbo. Tako so nam zatrjevali i verodostojni možje, da so bili gospodje odborniki 1 isti dan jako dobre volje, da bi bili od veselja ; skoraj klobuke metali v zrak, da prvotno ni bilo ■ na kupni pogodbi onega dostavka, v katerem se ■ občina zaveže, da bode prodala tudi oni svet, kjer i bi pozneje našli mavec. In res se dobiva mavec, j kakor so nam zatrjevali možje, na dveh krajih nad j Dovjim na levem bregu Save. Pij Amann je mej tem že vložil prošnjo, da sme zgraditi tovarno za cement, akoravuo kupna ’ pogodba ni bila pravomoena, ker je deželni odbor j preklical svoje dovoljenje in ni potrdil prodaje. | Tako naznanja mej drugim c. kr. okrajno glavar- j stvo v Radovljici bivšemu županu Jos. Šetini na j Dovjem : »Z odlokom z dne 15. julija 1890 je g. Pij Amann ■ dobil dovoljenje, da sme v Mojstrani ob Bistrici soz ; dati tovarno za cement; v ta namen mu je priznana lastnina parcel. (Tu slede imena 25 posestnikov. Op. vred.) Pij Amann pa mora na korist imenovanih po¬ sestnikov z Dovjega in Mojstrane pri okr. sodišču v Kranjski Gori vložiti 70kratni katastralni čisti do¬ hodek razsvojenih zemljišč v znesku po 30 kr. Proti temu odloku more se v 14 dneh vložiti pritožba na c. kr. deželno vlado". Kakor se nam je zatrjevalo, prosilo je nad 30 posestnikov po svojih odposlancih dva znana go¬ spoda odvetnika, naj bi naredila ugovor proti temu odloku, pa dotična gospoda menda nista imela časa (!) za to, in tako je »stidmark" stegnila svoje roke po novem kosu slovenske zemlje. Iz odloka c. kr. okrajnega glavarstva hočemo navesti še nekaj razlogov, s katerimi je podprlo svojo razsodbo. Glase se: „Tovarna za cement se bode zgradila na mestu, kjer je bil plavež" kranjske industrijske družbe. Posestniki na Dovjem in v Mojstrani, posebno pa čebelar in lastnik ribiške pravice v Bistrici, M. Ambrožič, izražajo bojazen, da bode voda vsled to¬ varne onesnažena in zrak onečiščen, da bode občina j imela več troškov za cerkev, šolo, ceste itd., da । bode P. Amann pokupil še sosedna zemljišča in pre¬ povedal pašo. Kolikor se pomisleki tičejo tovarne, ni se moglo na-nje ozirati, ker je taka industrija po postavi do¬ voljena. Lastnik ribištva po § 19. zakona z dne 30. maja 1869 nima pravice ugovarjati proti porabi vode za industrijske namene. Dalje tovarna ne bode škodila zraku in tudi ne rastlinstvu, kakor trdi M. Ambrožič. Občinski odbor na Dovjem je imenovana zem¬ ljišča z dovoljenjem deželnega odbora prodal, novi lastnik pa je zemljišča ogradil ter plačal 800 gld. Z ozirom na to, da vodne postave dovoljujejo razlastitev, da se porabijo vodne moči potoka Bistrice, dalje z ozirom na to, da bi tovarna za cement mnogo koristila v narodnogospodarskem oziru, da so ražsvojena zemljišča bila le pašniki, ki so po 70kratnem čistem dohodku vredni le 38 gld. 57 kr., dočim P. Amann plača 800 gld., in z ozirom na to, da je podjetnik imel že velike troške, dovoljuje se razsvojitev itd." Tako se ob kratkem glase vsi spisi, ki se tičejo tovarne za cement.v Mojstrani. Prva in največja krivda zadeva bivši občinski zastop, ki ni natančno sporočil deželnemu odboru, kaj je prodal. Dalje je graje vredna na eni strani malomarnost, na drugi sebičnost. O stvari bodemo prilično še govorili. Politični pregled, V Ljubljani, 9. januvarija. dežele« Časniki o vladni izjavi glede češkega uradnega jezika. Časniki, stoječi na različnem stališču, tudi različno presojajo vladino izjavo. — „ Fr emdenblatt “ piše: Vlada je izpregovorila, ker je morala izpregovoriti. Sklicala se je na dogo¬ vore. Ni pa pozabila tudi poudariti dolžnosti svoje službe in enotnost dežele. Na to jedino opravičeno stališče postavilo se je češko jezikovno vprašanje. Na tem mora tudi ostati brez ozira na namene in potrebe kake stranke. Odgovor je nepristransk in to je njegova najlepša stran. — Brnski „Hlas" piše: Odgovor vladin po svoji obliki kakor tudi po svojem obsegu pomenja osodepolen preobrat pri češko-nem- škem pogajanju. Po tem odgovoru soditi, vladi ni mnogo do tega, da se ugodno reši spravno poga¬ janje. Pred vsem je vlada izbrala za svoj odgovor deželnemu zboru češkemu obliko navadnega dopisa cesarskega namestnika deželnemu maršalu, v kate¬ rem so naznačeni nazori vlade o zahtevah Skardove resolucije. Ta pot ni dostojna za deželni zbor češki, obseg odgovora pa še hujše razplamti razdražene strasti na Češkem ter uniči tudi zadnje ostanke staročeške stranke. Dokler bodo na Dunaji tako ravnali, ni mogoče misliti na kako češko-nemško spravo. — „Hlas Naroda", glasilo Staročehov, pravi: Kdor hoče prav soditi o vladnem dopisu, ne sme prezreti, da je ta dopis le pričetek daljših obravnav o no¬ tranjem uradnem jeziku. — Teh mislij je tudi du¬ najski „Vaterland“, ki stoječ na avtonomnem stališču, poudarja, da je storjen korak na pričetem potu dalje, ker se s tem dopisom vsa ta deželna zadeva prenese z Dunaja v Prago pred deželni zbor češki. — „Grazer Volksblatt" piše: Ko smo zaslišali razna mnenja, vtis svoj o njih izrazimo z besedami: Grof Taaffe je pomolil Čehom z levo roko bilko, nemškim liberalcem na Češkem pa z desnico močno rešilno vrv. Nemško-avstrijske carinske obravnave so se zopet preložile do 12. t. m. Videti je, da je zastopnikom obeh držav premagati marsikatero te¬ žavo, predno pridejo do povoljnsh sklepov. Deželni zbor dolenje-avstrijski je v tem oziru izrazil svoje veselje, da se osnuje med Avstrijo in Nemčijo tes- neja trgovinska zveza, vendar je temu pristavil upanje, da se bodo pri teh razpravah ozirali vzlasti na koristi dolenje-avstrijske obrti, ki je vzlasti raz¬ vita na Dunaji. Občinske volitve v Prostejevem na JHoravskem. Nepričakovano zmago dosegli so Cehi pri občinskih volitvah v Prostejevem, kjer so zmagali z vsemi svojimi kandidati v tretjein razredu in s polovico svojih kandidatov v drugem razredu. Ako zmagajo v prvem razredu Nemci, imel bo ob¬ činski svet 15 čeških in 15 nemških mestnih od¬ bornikov. Želimo, da za to nemško trdnjavo v češki zemlji razpadejo tudi druge ter da na Moravskem tudi v veljavnost pride toliko hvaljeni zakon o jed- nakopravnosti, vkljub kateremu morajo tri četrtine Cehov služiti v manjšini jedni četrtini Nemcev na Moravskem. Vsasaj® držav®* Rim. Pogajanje med Vatikanom in rusko vlado se še vedno ni pričelo, odkar je preminulo. V diplo¬ matskih krogih se govori, da se francoski poslanik pri Vatikanu, grof Lefebvre de Behaine, ki se je nedavno povrnil v Rim s svojega dopusta, mnogo prizadeva, da bi se obe stranki sporazumeli, ali da vsaj ne bi pogajanje med njima popolnoma pre¬ minilo. Črna Gora. Ministerski predsednik Petrovič je izdal ukaz, v katerem naznanja, da bo imenovala vlada poljedelstvene komisarje, ki bodo popotovali po deželi in se prepričali, kak vspeh imajo zadnje poljedelstvene naredbe. — Nikolaj L, knez črnogorski, je bil namreč o svojem času zaukazal, naj se po¬ primejo Črnogorci vinoreje in sade oljke, kjer je za to ugodna zemlja. Bolgarija. Omenjali smo že o bolgarskem proračunu za 1891. leto. Toda sobranje ga je kon¬ cem svojega zasedanja nekoliko izpremenilo. Vsled te izpremembe znaša prebitek le 270.467 frankov. Vojaški proračun znaša 20,617.435 frankov, t. j. tri milijone manj, kakor preteklo leto. Tri milijone bodo prištedili s tem, da se bo okrajšala vojaška služba, častnike manj premeščali in manj oboroževalo moštvo. Italija. Italijanska vlada gleda zopet, kje bi dobila kaj denarja na posodo, da si opomore iz tesnega finančnega položaja, zakaj državni dohodki znašajo 1500 milijonov; od teh se bo porabilo 600 milijonov v pokritje obrestij državnega dolga, 500 milijonov se bo porabilo za vojaštvo in mornarico; torej ostane še 400 milijonov, kar pa ne bo nikakor zadostovalo za druge proračune javnih del, pouka, pravosodja itd. Do zdaj so pokrivali primanjkljaj mnogokrat s tem, da so načeli glavnico. Porabili 50 cerkveno in samostansko premoženje, pokojninske blagajnice, obligacije železničnih blagajnic itd. Zdaj 51 bodo pomagali le še z denarjem različnih bratov¬ ščin. In potem bodo ostali le še novi dolgovi. Dav¬ kov sevčda se ne more več nalagati italijanskemu narodu, ki je že tako preobložen z davčnim breme¬ nom. Da se torej pokrije primanjkljaj, ni druge poti, kakor da se izposodi potrebna svota pri kateri evropski državi. Nekateri krogi menijo, da bo do¬ bila italijanska vlada potrebno svoto na Francoskem na posodo. Franciji prijazni krogi so posebno za to izposojilo, zakaj ž njim bi se prijateljske razmere še bolj ukrepile in zagotovile. — Težko, da bi Francija posodila Italiji potrebno svoto, ko je že Knjige družbe sv. Mohorja. (Ocenili Cirilovei.) (Dalje.) 4. „Domači ž i v i n o zdra v n i k“, spisal Fr. Dular, je naslov knjigi, katero je že dolgo po¬ grešal slovenski kmet, po katerej bode segel odslej marsikateri živinorejec z upom in nado. Taka knjiga je tembolj potrebna, če pomislimo, kaka sredstva je uporabljal naš oratar pri zdravljenji obolelega ži- vinčeta in jih še uporablja. Tej občni potrebi je za¬ dostil letošnje leto v družbi sv. Mohorja veščak ter je spisal knjigo, iz katere bode zanaprej preprosti kmet sam lahko zajemal pomoč v nesreči, ne da bi mu trebalo letati okoli nevednih mazačev. — Po¬ glejmo to zanimivo knjižico nekoliko natančneje. Vsebina: pisatelj je postavil na prvo mesto svojemu spisu predgovor, govoreč splošno o živinoreji; dalje sledi uvod, kjer razpravlja o bolezni sploh in nje¬ nem izviru, vzroku in zdravljenji. Pametno, da je začel pisatelj s takim navodilom in pojasnjevanjem! — Na to preide pisatelj na glavni predmet ter raz¬ pravlja v prvem delu bolezni začenši z notranjimi hibami. V drugem delu nam podaja glavne nauke o zunanjih boleznih in našteva njih hladila, v tretjem in zadnjem delu uči o postavnih napakah pri živinski kupčiji. Slednjič dod4n je knjižici »Do¬ datek", obsegajoč glavna pravila o domačej lekarni prav, tudi na to naj naš kmet gleda! Vsebina in razvrstitev Kažeta, da se je pisatelj oziral na vse¬ stranske potrebe našega živinorejca. Kar se tiče predmeta, stvari same, ne moremo presojati; to na¬ logo prepuščamo strokovnjaku. Glede- jezika nekoliko: Priznati moramo, da ima pisatelj skozi in skozi pravilno pisavo, jezik mu kaj gladko teče; kar pove, pove po domače preprosto, in to ima še tem večjo veljavo, ker se je tudi v terminologiji držal kolikor mogoče domačih izmej naroda vzetih izrazov. Knjigo lepšajo tudi slike in pojasnjujejo, česar ne pove do¬ volj jasno beseda. Ker so take knjige za kmeta velike važnosti, upamo, da nas razveseli pisatelj kmalu z drugo knjigo tiste stroke. 5. »Slovenske Večernice" za pouk in kratek čas. Kakor nam kaže naslov, imajo »Slov. Več." namen ljudstvo poučevati v lahko umevnej besedi v tem in onem ter je prijetno zabavati z raznovrstnim gradivom, pač težavna a sveta naloga. Reči moramo, da so jo kakor navadno, povoljno rešile, kajti prinesle so nam toliko in raznovrstnega berila, da vsak čitatelj dobi, kar bi ga utegnilo za¬ nimati. Tu poučujejo v mičnej besedi slovensko mater, kako jej je negovati najdražji zaklad, svoje otročiče ter je varovati dušne in telesne škode. Tam turobno slikajo grozoviti propad, v katerega telebne prej ali slej človek udan nesrečnemu žganju. Vidijo raztrganega cigana ter mu privoščijo lepo besedo, slikajo sočutno brezmejno revo ubogih gluho- nemcev ter jim skušajo nakloniti srca čitateljev. Spis se vrsti za spisom, drug zanimivejši od dru- . gega, seveda vse primerno zahtevam našega ljud¬ stva. — Pa preidimo k posamnostim! »Štirinajst dnij širom sveta", spisal dr. Ivan Križanič, str. 1 — 26. Pisatelj nam živo riše pot iz Maribora črez Dunaj na Velehrad, v Olomuc, Prago, od ondot pa nazaj črez Line, Freistadt, Išel, Aussee , v Maribor. Povsodi ve povedati kaj znamenitega, j posebno navdušeno govori o Poljakih in Hanakih. Dalj časa se mudi na Dunaju Velehradu in v Pragi. Zanimive so nekatere anekdote, katere je vplel med spis, posebno slovo dijaka od očeta. V j resnici ganljiv prizor! Spis preveva vseskozi pravi i verski duh ter se čita z rastočo pozornostjo. Taki potopisi nam jako ugajajo. O jeziku bi imeli pri¬ pomniti, da pisatelj preveč kolje stavke, prav po nemško, tudi rabi nekoje manj znane in tuje be¬ sede n. pr. gleštati, štuliti, candrava megla, stre- šinja za krajec pri klobuku itd. Manj znanim be¬ sedam naj bi se dodale znane v oklepaje! Temu sledi »Žganjar", povest, spisal P. B. Veli¬ mir str. 27 40. Žalostna podoba iz vsakdanjega življenja! Tone Vodopivec podeduje po svojem očetu lepo domačijo, pol grunta, vse nezadolženo, in polno mošnjo starega denarja. Sprva skrbi vzajemno s svojo dobro ženo za povzdigo hišne blaginje, a kmalu začne popivati in cele noči posedati poleg žganja. Ne meni se niti za odgojo svojih otrok, niti za polja niti za živino, vse mu je le grlo. Slednjič prične še pretepavati in kleti svojo ženo Marijanieo, ki mora celo pred njim iz hiše bežati pri svoji zaveznici Nemčiji tako zadolžena, da jej noče nič več posojati. Nemčija. »Reichsanzeiger" objavlja cesarski ukaz, vsled katerega se bo osnoval posebni odsek v posvetovanje o preosnovi pouka na nemških višjih šolah. Nekateri višji krogi trdijo, da bo cesar tudi v tem odseku izrazil svoje nazore o šolstvu. Mala izprememba na nemških srednjih šolah se je že iz¬ vršila, zakaj uaučni minister je zaukazal, da naj se pri zrelostnih izkušnjah že prihodnjič opuste latinski sestavki in prevodi v grščino iz nemščine. Francija. Iz Boulogna se poroča: Kakor se zagotavlja, dovršile so se konference med Parnellom in O’Brienom. Nekateri krogi menijo, da bodo imele te konference dober vspeh za irsko vprašanje. O’Brien ostane še nekaj dnij v Boulognu in se je združil z Justinom in Mac Carthyjem. Parnell in somišljeniki njegovi so se pa povrnili na Angleško. Portugal. Te dni se je vršil v Lisaboni de¬ lavski kongres, katerega se je vdeležilo kakih 300 delavskih zastopnikov. Sklenilo se je soglasno, da se ne bo delalo prvi dan majnika t. 1., marveč vršili se shodi v dosego osemurne delavne dobe. Anglija. O položaji katoliške cerkve na An¬ gleškem podaje »Catholic Directory“ te-le podatke: Na Angleškem je bila preteklo leto ena nadškofija in 14 škofij, v Škociji en nadškof in štirje škofovi namestniki. V Angležih in Ircih je bilo 41 „perov“, boronov pa 53. Razven tega šteje katoliška cerkev mnogo družin tako imenovanih »gentri", t. j. stare imenitne rodovine brez plemenitaškega naslova, ki se niso deloma nikoli izneverile katoliški cerkvi, de¬ loma pa v najnovejšem času zopet stopile v vrsto angleških katolikov. Med udi kraljevskega tajnega sveta je devet katolikov, med njimi sedanji minister notranjih zadev in angleški poslanik v Garjigradu. V spodnji zbornici je 76 katoliških poslancev. Javnih cerkva in kapel na Angleškem in v Skociji je 12 do 1300 in katoliških mašnikov okoli 2800, torej še enkrat toliko, kakor leta 1850, ko so uvedli na An¬ gleškem katoliško hierarhijo. Izvirni dopisi. Z Dovjega, 6. januarija. Dandanes smo tudi pri nas jako veliko napredovali, če prav smo skoraj v zadnjem kotičku kranjske dežele, in sicer zato, ker pridemo s kulturonosci v dotiko. Pomislite, da imamo, kakor pri vas v®Ljubljani, napise ob cestah in potih. Seveda niso ti napisi dvojezični, ne, zato smo mi predaleč od bele Ljubljane, še manj pa edino slovenski, če prideš z železniške postaje ali dolu po cesti, naletiš na pragermanske besede, ki so na kaki deski nabite, a deska zopet na kolu. Vseh imen nam pa tudi nemčurske srake niso mogle germahizovati in zato tudi najdeš tu ali tam kako slovensko zrno med nemškimi otrobi. Take napise nam je prineslo in oskrbelo neko turistiško društvo. S takimi nemškimi napisi se pokaže kakemu nem¬ škemu „bisagarju“ iz rajha, kam naj se obrne; druzega namena nimajo te čačke, kakor da občini sramoto delajo, in pa da se še celo kedo odkrije pred takim strašilom, če si ni dobro ogledal poprej motovila. Če bi bili mi tako muhasti, kakor ste pri vas v slovenskem glavnem mestu in tudi še kje drugod, prekucnili bi taka strašila, ker pred tem spakom se menda tudi še živina plaši, kakor se bo , morebiti pri kamniški železnici. Te naprave bi imele edino svoj pravi pomen, ko bi kazale našim kroš¬ njarjem in kramarjem pot v naša sela in vasi. Kar mrgoli tacih prodajalcev tukaj pri nas. Razpis trgo¬ vinskega ministra v dogovoru z ministrom notranjih zadev in finančnim ministrom z dne 23. grudna 1881, št. 2049, natanko določuje, kako naj kroš¬ njarji in kramarji strogo pazijo na postave, toda malokdo se zmeni pri nas za postavo! Naši kra¬ marji ponujajo blago od hiše do hiše, a ne vedno od vasi do vasi, ker ostajajo v eni in isti vasi tudi leto in dan. Da vsled tega škodo trpe stalni kupče- valci v dotični vasi, umevno je samo ob sebi. Po¬ misliti moramo, da plača stalni trgovec od 10 do 25 gld. ali še več davka na leto, dočim tak kramar ali kramarica plača le 5, k večjemu 8 gld. davka ; na leto, pa si prisvaja večjo pravico, kakor navadni j trgovec. In ti krošnjarji navadno več stržijo, kakor j stalni trgovci v manjših krajih po deželi. Pa ne ' samo nosijo, tudi vozijo svojo robo od kraja do kraja, kar pa je protipostavno. So pa tudi nekateri, ki tr¬ žijo brez vsacega dovoljenja. Pa vrnimo se zopet k naši nemški gospodi, ki bilo lepo število rejenih prašičev, gotovo nad tri sto ; to vrže že precej denarja, in vse to potegne kmet. Bes je to, ali nekaj druzega sem tam zvedel. Lju¬ bljanska zavarovalnica za prešiče je „falirala“. Tako so nas strašili mesarji, rekoč: „Čemu mi bo pa ta kaša (ikre); naj ti dam 60 gld. za prase, pa je ikrasto: vse mi vzemo in samo kožo bom imel za 60 gld.“ — Na vprašanje, kako je to, saj se prašič zavaruje in potem nimam jaz ne ti nobene škode, odgovoril mi je mesar, da je že dve leti, kar je za¬ varovalnica „falirala“! Jaz: Saj sem bil pred 5 meseci tudi tukaj prodal, pa sem zavarovalnino plačal. Mesar: Zdaj vzamem 50 kr. sam in samo to imam, ako je prašič bolan. Jaz: Zakaj niso pre¬ mijo povišali na 1 gld., če niso mogli izhajati; saj je bila to vendar dobrota na obe strani? Mesar: Zato, ker so se kmetje branili zavarovalnino plače¬ vati. Jaz: Zakaj pa niso po časnikih naznanili, da „falirajo“? Mesar: Zato, ker jih je sram to po¬ vedati. Ker so mi še nekateri drugi mesarji to po¬ trdili, bi bil skoraj verjel. Ko sem prašiče prodal, v klavnico gnal in kakor vselej zavarovalnino plačal, potožil sem onemu ■ vživa milost od vseh strani. Najprej jim je treba preskrbeti in pripravni kotiček, kjer naj bi mirno po nemški šegi živeli, na škodo in stroške sloven- j skega kmeta. Seveda pravijo ti nemški modrijani, da se le Slovenci od Nemcev živijo. Slovenec naj bi na svoji zemlji še poljuboval palico, s katero ga bijejo. Kakor se vidi, misli pri nas neki Nemec iz rajha napraviti pravi babilonski stolp, kjer bode opeko pekel ali pa otrobe mlel iz krede. Mož je precej prebrisan; za ta namen odmenjeno zemljo ogradil je že poprej, predno je bila njegova last¬ nina. Seveda mu je pomagal pri tej reči neki na¬ rodnjak, ki je ljudi strašil pred nekim parkljem, češ, da bodo morali drago plačati, ako tujcu ne preskr¬ bijo pripravnega kotička na svoji rodni zemlji. Go¬ tovo je tudi on preskrbel, da se je na »planke" na¬ bila lepa prepoved, najprej v nemškem, potem pa v slovenskem jeziku, da čez »planke" ne sme nihče več zlezti. Je že prav storil ta mož, da je postavil »Verbotener Eingang“ na prvo mesto in nižje doli »prepovedani ulaz“; vidi se, da mož dobro pozna slovenskega kmeta, ker se redko zgodi pri nas, da bi zlezel po noči kam „uzmat“. Zato je ta imenitni gospod pravo ukrenil in kranjska obrtnijska družba tudi ve, da je prav tako. Seveda bi se vse to ne zgodilo pri nas, ko bi tudi neki mož iz naše oko¬ lice ne pomagal nemštvu graditi mostu do adrije. Ta mož je pobiral pooblastila zadnji čas in .strašil ljudi, da so dovolili, naj si nemški srakoper znese gnezdo med nami. Zato je pa tudi dobil bržkone za tabak. Ob priliki zopet kaj. Z Dolenjskega, 6. januvarija.*) »Gorje ti, ubogi kmet, gorje!" Take misli so me naudajale v soboto na ljubljanskem svinjskem trgu. In zakaj? Saj je *) Priobčimo ta dopis na izrečno prošnjo, ker smo že j dva enaka vrgli v koš. Op. vred. i gospodu, ki zavarovalnino pobira, kako se vedejo : mesarji, kaj pravijo o zavarovalnici itd., ni dal go¬ spod nobenega odgovora. To mi je spet dalo misliti, da menda res ni pri tej zavarovalnici vse v redu. Zato sem rekel: Če tukaj nič ne izvem, hočem pa drugje poprašati ter odidem. Ker do zdaj še nismo brali, da bi bila zava¬ rovalnica »falirala", in ker je veliko tacih svinje- rejeev, ki le po enkrat v letu svinje na trg pripe¬ ljejo, torej o tacih izpremembah nič ne zvedo, zato prosim, naj slavno oskrbništvo klavnice po časnikih, kakor tudi na trgu samem naznani, da zavaroval¬ nica ni še »falirala", da še živi in deluje. Mesarji so zdaj jako dobro organizovani. Pri j kupovanji nobeden ne skazi drugemu kupa. Kmet j je res povsod revež. Zelo nerodno je tudi to plačevanje od prašičev na mitnici. Ce peljem prase, ki tehta komaj 50 klg., plačam od njega ravno tako 2 gld. 40 kr., kakor od onega, ki tehta 200 klg., in vendar vrže prvi ; komaj 15—18 gld., drugi pa do 70 gld. in več. j Ker pa se ne more določiti teža prašiča na mitnici, I naj bi se pa raji ta plača pobirala pri klavnici, in . ker mora od mestne tehtnice vsakdo plačati, naj jo rabi ali ne, moral bi na tej tehtnici vsakdo tehtati in po teži prašičevi tudi plačati. Ce kdo prašiče »čez" prodd, to nič ne de. Zidanova tehtnica pa bi potem čisto odpadla, ker je nepotrebna. Tam mora plačati in pri Židanu zopet. Černuto? Saj je mestna tehtnica pravična, ali ne? — Ne dajte se smešiti! Kmetje nismo tako prebrisani, da bi vse mestne mreže videli, v katere se lahko vjamemo. Mesar pravi: „Pri Židanu tehtaj, ta je bolj pravična teht¬ nica." Kmet uboga, pa plača 15 kr. od komada, tam na mitnici je pa že prej plačal. Pri nas je zdaj pasji kontumac potekel. Vpra- z detetom v naročiju po snegu. Sirota zboli in umrje, a Tone se oženi v drugo, pa dobi mesto prejšnje skrbne matere in vzgledne gospodinje grdo pijanko, ki mu vrlo pomaga tirati voz pod pot. Po¬ sestvo pride kmalu na boben. Žena mu umrje radi premnoge pijače. Vodopivec še živi nekaj let — po vasi se klati in prosi, kar priprosi, popije na žganju. Neko zimo so ga našli mrtvega v hlevu. Jednega sina so mu ubili, a drugi je končal v jetniei. Hčerka Marijanica se je takrat na begu svoje matere tako prehladila, da je ostala ves čas svojega življenja hroma. — To je konec nekdaj imovite in srečne hiše Tonetove. Predaleč bi nas zapeljalo, ko bi ho¬ teli posamezne osebe posebej označiti. Le to naj pripomnimo, da je povest jako sposobna čitatelja odvračati od groznega žganja. Jezik je gladek in pravilen. »Mutci", spisal J. Vrhovec str. 40 — 52. Pi¬ satelj nam kratko, pa vsakemu razumljivo razlaga, i kaj so mutci, kako jih je mogoče toliko izvežbati, da rnogo pravilno govoriti, čitati, pisati, učiti se krščanskega nauka in druzih vednosti itd. Da čita- telj spozna, „koliko premore krščansko usmiljenje s svojim betežnim nesrečnim" bližnjim in koliko izda prava človeška potrpežljivost, pelje ga v šolo, kjer se mutci uče govoriti, k nunam iz reda »Naše ljube Gospe". Kako živ pogovor se uname tu, da-si med mutci! Spis nam jako ugaja, oblika je dovršena, jezik krasen. Temu slede »Vice", legenda, zložil Jož. Mart. Kržišnik. »Stariši! Dobra odgoja je Vašim otrokom naj¬ večji zaklad", spisal R. Čuček, str. 54— 67. Pi¬ satelj nam v petih točkah kolikor mogoče jasno razlaga, kaj je odgoja, kako se odgoja otrok v prvih treh letih, kako od konca tretjega leta do početka šolske odgoje, kako med obiskovanjem ljudske šole in naposled kako se naj odgoja pozneje popolnjuje in dovrši. Spis nam je dobrodošel, ker se ozira na dejanjske razmere priprostega ljudstva, posebno pa takih starišev, katerim ni mogoče dati svojim otro¬ kom višje odgoje. »Drvar", pesem, zložil Janko Leban. Snov pesni ni nova, kajti jo je že opeval Ovidij v svojih metamorfozah. Zdi se pa nam. da se je pesnik preveč, če ne popolnoma naslanjal na jednako iz Ahacelnovih pesnij. »Cigani", narodopisna črtica spisal J. Ste- klasa str. 68—89. Kdo še ni videl umazanega ci¬ gana na cesti, kako neusmiljeno pretepava ubogo kljuse in vendar malokdo vč, odkod so pravo za pravo cigani, kakšno imajo zgodovino, če sploh ka¬ tero imajo, kdaj so se naselili v naše kraje in odkod, kakošno je njih zasebno življenje, kakšne pojme imajo o Bogu, o smotru človeškega življenja itd. Na vsa ta vprašanja točno odgovarja pričujoča črtica in bo zato večini Mohorjanov ugajala. Od začetka je spis nekoliko preučen za naše ljudstvo. Temu sledi pet narodnih pesnij, koje je zapisal Janko Barle v Podzemlju pri Metliki, namreč: »Trije hajduki", »Tri device", »Grešnik", »Sv. Anton", »Uboga duša". Vredne so, da se otmo pozabljivosti, ker bistre um in blaže srce. »Oče Cene, uzor dobrega gospodarja in možaka- poštenjaka", životopis, spisal J. Podboj. Prav hva¬ ležni smo gospodu pisatelju za ta vseskozi vzoren životopis. S takim spisom se silno veliko koristi; življenje svetnikov se nekaterim zdi prevzvišeno, življenjepise škofov in duhovnikov radi bero, a ne vedo, v čem bi jih posnemali. Ako pa vidijo pred seboj razgrneno blago življenje vrlega poštenjaka izmed svojih, prišlo jim bo nehote na misel: »Zakaj pač ti nisi tak ?“ In taka misel rada privabi dobre sklepe, sveta dela. Temu spisu bi še želel enako¬ vrstno sestrico: Popis vrle matere slovenske. Tako »Duhovni Pastir". Pisava je tu pa tam šegava, s čimer spis le pridobi na veljavi in zanimivosti. »Škorčeva povest", spisal A. Koder, str. 111 do 119. Povest sama na sebi je pripravna za naše ljudstvo, vendar smo zapazili, da je tu pa tam malo neverojetna. Temu je pridejanih deset zgodovinskih povestic, spisal J. St. str. 120—125, namreč: »Cesar Jožef II. in postiljon", »človek brez žolča", »Amadej III. in njegov gost", »Cesar Jožef II. in berač", »Trije vladarji", »Odgovor ruskega generala", »Odvažnost (zakaj ne srčnost?) ruskega kmeta", »Pameten svet", »čevljar in plemenitaš", »Pet hlebov*. H koncu slede „Kratkočasnice in smešnice iz vsakdanjega življenja", nabral A. Benedik. Prav je, da slovenske večernice tudi tako berilo prinašajo svojim čitateljem, kajti s tem se nekako pomladd in pozive. (Dalje sledi.) Sanje nastane: Ali bo konjač z lahko vestjo prišel po plačilo, ker je tako pridno lovil pse? Kader si hotel in kjer si hotel, srečal si lahko psa in vesel si moral biti, če te ni iz vasi spremil, za spomin pa zobe zasadil v noge. Presrečni psi, ki imajo tako prizanesljivega nadzornika. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval za pogorelce v Brezovem Dolu pri Ambrusu 500 gld. (Prevzvišeni gospod knezoškof) so obiskali bol¬ nega blag. g. deželnega glavarja dr. Jos. Poklu¬ karja, kar je bilo njemu in obitelji v veliko tolažbo. Tem povodom zopet izražamo toplo željo, naj Bog še dolgo ohrani življenje občespoštovanega in zaslužnega gospoda. (Osebna vest.) Dvorni svetovalec Anton grof P a e e , zet našega blag, gospoda deželnega pred¬ sednika, je imenovan deželnim predsednikom v Bukovini. (K ljudskemu štetju.) Z ozirom na našo notico v štev. 4, da se je moralo vse osobje, ki biva v to¬ varniških prostorih v Goričanih, zapisati za Nemce, dobili smo danes usten popravek. Dotični gospod nam je namreč zagotavljal, da vodja ni nikomur ukazal tega. Na to odgovarjamo, da se nam je ona vest poročala kot popolnoma zanesljiva in da smo se iz štetvenih pol sami prepričali, da so vdova gospa Gerčarjeva in njena gspdč. hčerka in druge tam bivajoče slovenske družine zapisane za Nemce : katere pa je nekoliko včst pekla, zapi¬ sali so „ deutsc h-kraineriseh (Župna cerkev v Kočevji) več ne zadošča svo¬ jemu namenu, ker je pretesna in v slabem stanju. Vsled tega je v začetku decembra m. 1. c. kr. in- žener g. T. Val ka iz Novega Mesta izrekel mnenje kot veščak, da streha ne bode nosila velike teže snega. Ker pa je 5. t. m. v Kočevju palo mnogo snega, zaprli so cerkev za nedoločen čas. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) nam poroča: Častito obmizje pri Haiderju v Brežicah je zbralo za družbo 3 gld. Zabeležujoč ta domovinski čin se brezdvojbeno strinjamo z darovalci v tej misli: Kako je Slovencu radost le takrat popolna, kadar se veseleč ne pozablja bele svojega rodu. (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 11. t. m. se bode v ljubljanski čitalnici predstavljala veselo¬ igra v štirih dejanjih „Zakotni pisar"; spisal pl. Winterfeld, poslovenil J. Kalan. (Čitalnice ljubljanske) odbor je imel včeraj sejo, v kateri se je tako-le konstituiral. Predsednik: dr. vitez B 1 e i w e i s; podpredsednik dr. G r e g o r i č; tajnik E. Lah; blagajnik K. Pirc, gospodarski odsek: Fr. Drenik, K. Pirc in A. Skabrne; veseliški odsek: A. D e č m a n , dr. V. G r e g o r i č, dr. M. Hudnik, E. Lah in K. Pirc. — Či¬ talnica priredi dne 2 4. januvarija: mali ples; 1. februvarija paVodnikov ples, oba z vojaško godbo. Veseliški odsek bo začasno skrbel za primeren program postni sezčini. — Društvu slov, biciklistov se dovoli dvorana za besedo s plesom dne 17. januvarija, tukajšnjim pravnikom pa za plesne večere. Spremenjena pravila se bodo vladi takoj predložila. — Na znanje se vzemo ne¬ katere druge manj važne slučajnosti in odobre se nekatere spremembe med društvenik’. (Sneg in mraz.) Že nekaj dni z malimi pre¬ sledki naletava droben sneg ne le v našem mestu, temveč tudi po deželi. Poroča se nam, da je Reka , bila včeraj proti Zagrebu in proti naši strani po- ! polnoma zaprta. V Trstu in na Krasu je te dni I palo nenavadno mnogo snega. Vsled burje je na • Krasu hud mraz, kakeršnega ne pomnijo že več ' let. Nenavaden mraz je tudi drugod. Tako n. pr. je ' bilo včeraj v Parizu 7, Monakovem 14, Peterburgu : 21, v Moskvi celo 30 stopinj C. mraza. I (V Celji) so našteli, kakor je poročala „Tages- \ post", 6219 prebivalcev, torej 880 več, kakor pred ' desetimi leti. (C. kr. kmetijska družba kranjska) je štela ' leta 1884 le 450 udov, koncem leta 1890 ima že J nad 1500 članov, torej se sme šteti med najmnogo- i brojnejše kmetijske družbe v Avstriji, a kar se tiče denarnega prometa, je pa gotovo prva, ker znaša letos blizo 130.000 gld. Upajmo, da se bode ta za gospodarski napredek našega naroda toliko važna družba tudi v novem letu tako ugodno razcvitala. (V Spodnji Idriji) ustanovilo se je po vsestran- ! skem delovanji tamošnjih domoljubov „Bralno dru¬ štvo". Takoj pri pričetku oglasilo se je do 40 udov. i Pričakovati pa je, da jih pristopi v kratkem še , dokaj več. V društveni odbor bili so pri občnem [ zboru dne 6. t. m. izvoljeni naslednji gospodje: 1 Janez Kenda, predsednik; Andrej Svetličič, pred- i sednika namestnik; Leopold Punčuh, tajnik; Leo- ■ pold Žnidaršič, blagajnik. Sedež društvu bode pri , gospodu Leopoldu Žnidaršiču, kateri je prepustil sobo v društvene namene brezplačno. (V ruski vojski) se še spoštuje vera. »Civilta Cattolica" piše o tem: Ko vstopi novinec v vojaško službo, naučiti se mora vsak „deset božjih zapoved", „Očenaš“, „vero“, ter imena svetih zaščitnikov polka in kompanije. Uči se katekizma in večkrat na teden se mu čita o dolžnostih krščanskih. Vsak vojščak je dolžan biti ob nedeljah pri božji službi, na to morajo z vojaško strogostjo paziti službujoči čast¬ niki. Bataljoni imajo svoje kapele, včasih celo kom¬ panije. Postijo se vsak teden v sredo in petek, de¬ den teden štiridesetdanskega posta so za posamezne bataljone in eskadrone posebne duhovne vaje in vojaki morajo iti k izpovedi ter prejeti presv. obha¬ jilo. Ob Veliki noči je dolžan vsak vojak, od pro¬ staka do generala in carja samega, z listkom se iz¬ kazati, da je prejel sv. obhajilo. To velja tudi za katoličane, katerih je mnogo med carjevo telesno stražo. — Kako je pa pri nas? (Sveti oče Leon XIII.) je poslal katoliškemu armenskemu patrijarhu v dar lepo podobo, ki pred¬ stavlja sv. Leona Velikega. Naslikal jo je rimski umetnik Cingolani. Svetnik, ogrnjen z grškim pla¬ ščem, se pripravlja pisati sv. Flavijanu znamenito dogmatično pismo, ki se je čitalo na kalcedonskem zboru leta 451, na kar so zbrani očetje zaklicali: »Peter je govoril po Leonu." (Bogoslovna fakulteta) v Lionu je prejela lep dar od sv. očeta, to je sedem velikih zvezkov regest od Klemena V., katere je pod vredništvom benedik¬ tincev v Monte Cassino izdala vatikanska tiskarna. Začelo je prinašati proučevanje vatikanskih arhivov, katere je v pospeševanje prave vede odprl veliki papež Leon, zaželjene sadove. Telegrami, Dunaj, 9. januvarija. V deželnem zboruje bil pri generalni razpravi sklenen ubožni zakon. Cesarski namestnik je opomnil, da vlada po¬ zdravlja zakon, ki pa v mnogih točkah na¬ sprotuje državnemu zakonu. Kar se tiče po¬ biranja 200.000 gld. ubožnega davka du¬ najske borze, pridrži si vlada odlok, ker j niso še končana doticna pogajanja na osred¬ njih mestih zaradi kratkega časa. I Praga, 8. januvarija. Spravna komisija se je posvetovala danes o obravnavi zad¬ njega vladnega dopisa. Dr. Rieger je pred¬ lagal, naj se vladni dopis takoj pretresa, Nemci so pripomnili, da ostanejo pri tem, naj se najprvo obravnava predloga o ku¬ rijah, kakor je bila sklenila komisija. Po dolgotrajnih obravnavah je bil sprejet predlog princa Schwarzenberga, vsled katerega naj se pretresa postava o kurijah brez ozira na vladni dopis in pododsek posvetuje mej tem časom o vladnem dopisu. Nemci so glaso¬ vali proti temu predlogu, kakor tudi proti predlogu poslanca dr. Mattuša,. naj bi se pododsek takoj posvetoval, da bi se vladno naznanilo razpravljalo lahko že v januvariji. Schmeykal je pripomnil, da se Nemci ne bodo vdeleževali posvetovanj pododseka. Na to se je pričela glavna razprava o predlogi o kurijah, pri čemur je predlagal baron Scharschmid, naj si izvolijo poročevalca. Mladočeh Trojan je opomnil, da bo njegova stranka dobila pota in sredstva, s katerimi bo zaprečila postavo. Krakov, 9. januvarija. Dva tajnih zvez sumljiva vseučiliščnika sta izročena kazen¬ skemu sodišču. Novi York, 8. decembra. Pet najpogla¬ vitnejših čet upornih Indijancev je prišlo v Pineridge, da bi se podvrgli. Meni se, da bodo kmalu tudi ostali Indijanci to storili. Dunaj, 9. januvarija. Kakor poroča „ Wiener- Zeitung“, podelil je cesar sekcijskemu načel¬ niku bogočastnega ministerstva, Hermannu, povodom njegovega umirovljenja komturni križec Franc Jožefovega reda, dvornemu svet¬ niku in kancelijskemu ravnatelju poslaniške zbornice, Blumenstocku, viteštvo s pridevkom Holban, imenoval minist. svetnika Rittnerja za sekcijskega načelnika bogočastnega mini¬ sterstva in podelil ministerskemu svetniku bogočastnega ministerstva, Davidu, ime in značaj sekcijskega načelnika. Umrli sa: 6. januvarija. Avgust Avbel, pekov sin. 18 let, sv. Petra cesta 7, jetika. 7. januvarija. Terezija Kozina, šivilja, 50 let, Gradišče 11, jetika. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —6 5°, za 39” pod normalom Priznano najboljše Izišla je knjiga: j Izpovedan ja TAXIL: o prostomisleca. Odgovorni vrednik; Ignacij Žitnik. H' g 4' F 18 pol 8°. IM. Cena 60 kr., po pošti Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. •H o čebelno-voščene sveče , priporoča Oroslav Dolenec (io_3) v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. Tisk ,,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.