LJUBLJANA 1967; LETNIK VI; ŠT. 5—6;
CENA 2,40 DIN; POŠTNINA PLAČANA
V GOTOVINI

vsebina

Leonardo da Vinci

Vikingi so že zdavnaj odkrili Ameriko
Kako se je rodila železnica
Kdor potrpežljivo čaka — tudi dočaka
Naš mali oddajnik

Bosanska »Vodenica« (nagradni izdelek)

Vlagomer

Traktor

Kmečki voz (nagradni izdelek)

Priključka za traktor JMT — plug in krožna brana
Jeralni predalčnik
Robot »Robi« (IV.)

Z biciklom na smučišča

Letalski modeli: material, gradnja, vrste in startanje (4)
Model letala

Škatlica s pločevinastim pokrovom
Površinska napetost tekočin
Scraper

čolniček za preizkušanje spretnosti
Čuvaj svojo kamero

Nagradna križanka, nove uganke, strip itd.

LEONARDO DA VINCI

Leonardo da Vinci. Lastna podoba,
Torino

Leonardo da Vincija prištevamo med naj¬
večje genije italijanske renesanse. (Pod tem
pojmom razumemo preporod stare grške in
rimske umetnosti in znanosti. Renesančna kul¬
tura je dosegla največji razmah v Italiji v
glavnem v 15. in 16. stoletju. V tej dobi je bil
dosežen nesluten razcvet znanosti iz vseh pod¬
ročij umetnosti).

Leonardo da Vinci (izg. Vinči) 1452 do 1519
je bil hkrati slikar, kipar, graditelj, izumitelj
in tudi teoretik renesanse. Kot inženir je pro¬
jektiral mnogo gradenj, ki pa se niso ohranile.
Tudi od njegovih kiparskih del ni nič ohra¬
njenega, poznamo le njegove skice za spome¬
nik knezu Francescu Sforzi, ki ga je upodobil
kot konjenika. Ohranilo pa se je večje število
skic, ki kažejo, da se je Leonardo intenzivno
bavil tudi s tehniko in da je na tem področju
dosegel pomembne uspehe .

Leonardo je preživel rano mladost v bližini
mesta Firenze. Nedvomno je to bogato mesto,
polno prelepih palač, cerkva in čudovitih ki¬
parskih in slikarskih del razvilo v njem na¬
gnjenje do vsega lepega. V družbi, s takrat
slavnim slikarjem Verocchijem in drugimi na¬
prednimi mladimi ljudmi tistega časa, je pričel

.pridobivati znanje o slikarstvu, tiskarstvu, ar¬
hitekturi, geometriji, prirodoslovju in glasbi.
Pričel se je ukvarjati tudi z matematiko, astro¬
nomijo in geografijo. Rad se je družil z naj¬
bolj izobraženimi ljudmi v Firenzi in z njimi
razpravljal o svojih načrtih. Takrat se je zlasti
zanimal za anatomijo, t. j. nauk o zgradbi člo¬
veškega telesa. Pravilno je razlagal, da so mi¬
šice vzvodi, srce hidravlična črpalka, oko pa
leča.

Leonardo se je kot znanstvenik in izumitelj
naglo razvil zlasti potem, ko je prišel na dvor
milanskega kneza Sforze. Iz te dobe izvirajo
njegovi načrti različnih vojaških objektov,
orožja in strojev. Takrat je nastal načrt prve¬
ga tanka in strojne puške. 2e takrat, se
pravi pred Galileijem, je bil prepričan, da ni
Zemlja središče vesolja, ampak da kroži okrog
Sonca tako kot ostali planeti našega sončnega
sistema.

Zaradi vojnih dogodkov je Leonardo za¬
pustil Milan in je živel po raznih dvorih v
Evropi. Vedno je snoval nove zamisli in na¬
črte. Njegova ustvarjalna fantazija ni poznala
meja. Bil je prepričan, da bo nekoč človek s
pomočjo znanosti zavladal nad kopnim, vodo
in zrakom.

129

Na podlagi opazovanj ptičjega leta in
zgradbe ptičjega telesa je znasnoval načrte za
letalne stroje, težje od zraka. Risal je skice le¬
tal, ki jih poganja moč človeških mišic, po¬
zneje pa je zamislil letalo na pogon z zračnim
vijakom. Papirnati modeli, ki jih je gradil po
svojih načrtih so tudi res leteli. Bil je torej
gotovo eden prvih letalskih modelarjev. Bojda
je zgradil tudi letalo, na katerem je sam po¬
letel, vendar o tem ne vemo nič zanesljivega.

Tudi drugi tehnični izumi so za tisto dobo
naravnost presenetljivi. V njegovih zapiskih
najdemo skice prvih montažnih hiš, tovarne
za valjanje pločevine, stroja za rezanje navo¬
jev, rezkalnega stroja in ročnega bagra. Bil
je prvi, ki je postavil magnetno iglo na os in
tako izumil kompas. Zamislil je diferencialni
pogon motorja in pripravo za merjenje moči
vetra. Narisal je tudi potapljaški zvon in veli¬
ko podmornico. Seveda takrat ni bilo mogoče
uresničiti vseh teh načrtov. Večina jih je osta¬
la na papirju. Leonardo pa je tudi sam skrival
številne načrte, ker ni hotel, da bi jih ljudje
izrabili v uničevalne namene.

Leonardo je bil že v svojem času priznan
in slaven slikar. Žal, je le malo slik ohranje¬
nih do današnjih dni. Eno njegovih najbolj
znanih del je Zadnja večerja, ki jo je naslikal
na steno obednice v nekem samostanu. Zaradi
vlage je slika močno poškodovana. Svoj čas so
celo prebili vrata skozi steno, na kateri je sli¬
ka. Tudi nespretni restavratorji so naredili
več škode kot koristi. V novejšem času so sli¬
ko obnovili na podlagi ohranjenih Leonardovih
skic. Najznamenitejše delo pa je portret Lise
Gherardini, žene gospoda Gioconda iz Firenz.
Ta znamenita slika je znana v svetu
pod imenom Mona Lisa ali La Gioconda. O

njej so napisane številne študije. Da Vinci jo je
slikal polnih šest let. Sliko je vzel s seboj, ko
je na povabilo kralja Franca I. odpotoval v
Francijo, saj je bil osebno zelo navezan nanjo.
Kralju je vendarle uspelo, da jo je odkupil za
12000 frankov. Kralj je obesil Mono Liso v
Louvre, kjer visi še dandanes in vzbuja obču¬
dovanje tisočev obiskovalcev te znamenite ga¬
lerije slik in kipov.

Po dobro ohranjeni ribsi, na kateri je upo¬
dobil samega sebe leta 1510 (avtoportret), vidi¬
mo, da je bil umetnik z oseminpetdesetimi le¬
ti že starček. Njegovo življenje je bilo izpol¬
njeno z nenehnim trdim delom, ki je predčas-
sno izčrpalo njegove telesne sile. Med njego¬
vimi zapiski lahko beremo tole resnico: »Do¬
bro doživeto in izpolnjeno življenje je dolgp
življenje.« (Zanimivo je, da je bil Leonardo
levičar in je pisal od desne proti levi, tako da
lahko beremo njegove zapiske le v ogledalu.
Šele pozneje se je navadil enako dobro pisati
tudi z desnico.

Zadnja leta svojega življenja je preživel
Leonardo v Franciji. Tu je izdelal številne na¬
črte, med njimi tudi načrt kanala z velikimi
bazeni za dviganje ladij. Veliko število njego¬
vih skic se je ohranilo, še več pa je izgublje¬
nih in vsako izgubljeno delo' pomeni veliko
izgubo. Leonarda so še za življenja slavili kot
slikarja in konstruktorja, čeprav takrat niso
doumeli pomena in daljnosežnosti njegovih
idej in tehničnih zamisli. V zadnjih letih je
telesno opešal, njegov orjaški duh pa je ostal
čil in ustvarjalen vse do zadnjega dne. Umrl
je 2. maja leta 1519.

Med teoretičnimi spisi Leonarda da Vincija
je zlasti pomembno njegovo delo v slikarstvu.

TIMOVI MALI OGLASI

PO UGODNI CENI PRODAM PRECEJ PROSPEKTOV RAZNIH ZNAMK AVTOMOBI¬
LOV IN TURISTIČNE PROSPEKTE NEKATERIH DEŽEL V NEMŠKEM JEZIKU.

MILAN VAMBERGER — Maribor, Gosposvetska 9

PRODAM ALI ZAMENJAM DIESEL MOTORČEK 2,5 ccm 3  ZA MOTORČEK NA ŽA-

RILNO SVEČKO 2,5 do 5 ccm 3 . ^ ..

DUŠAN HABE — Tribuče 46, p. Črnomelj

130

Vikingi so že zdavnaj
odkrili Ameriko

Navadno pravimo, da je Ameriko odkril Krištof Kolumb. V nekem smislu je to tudi
res, saj je Evropa šele po Kolumbovih potovanjih in po potovanjih njegovih naslednikov
spoznala novo celino in jo pričela tudi naseljevati in izkoriščati. Ni pa res, da pred Ko¬
lumbom ne bi nihče iz drugih celin stopil na ameriška tla. Danes vemo, da so že davno prej
prišli Kitajci v stik z ameriško celino in da so se drzni nordijski morjeplovci Vikingi že ka¬
kih 500 let pred Kolumbom celo večkrat izkrcali na ameriških obalah. Vikingi novo odkri¬
tega sveta niso kolonizirali. Bilo jih je premalo, imeli so le majhne ladjice in slabo orožje.
Evropski osvajalci pa so že kmalu po Kolumbovem odkritju podjarmili cele narode v No¬
vem svetu, kar jim je omogočila boljša vojaška organizacija in bolj učinkovito strelno orož¬
je. V novo odkrito deželo pa jih je gnal predvsem pohlep po zlatu in drugem bogastvu.

Vikingi so bili svoj čas prav gotovo najdrz¬
nejši in najsposobnejši pomorščaki. Živeli so
na norveških, danskih in švedskih obalah.
Evropa jih je poznala kot hudo nevarne po¬
morske gusarje. V plovbi po morju jim takrat
nihče ni bil kos.

Danes natanko vemo kakšne so bile vikin¬
ške ladje, ker so eno popolnoma ohranjeno na¬
šli blizu Osla na Norveškem. To so bili prav¬
zaprav veliki odprti čolni, dolgi 20 ali več, ši¬
roki pa 5 metrov. Bili so dobro grajeni in na
kljunu in krmi lepo okrašeni. Te barke niso
imele krova in so bile zato stalno izpostavlje¬
ne valovom. Imele so eno samo štirikotno ja¬
dro, s katerim pač niso mogli izkoriščati na¬
sprotnih vetrov in so lahko pluli le z vetrom
v krmo. V brezvetrju so veslali z dolgimi vesli.
Na boke čolnov so obesili velike ščite.

V zimskem času se seveda niso mogli po¬
tepati po morju. Takrat so bili čisto spodobni
Poljedelci in živinorejci, s pomladjo pa so po¬
tisnili svoje barke v morje in se podali na
dolge raziskovalne, bolje rečeno roparske vož¬
nje. Pri tem so mimogrede odkrili kako novo

deželo kot na primer Ameriko. Najbrž niso
imeli Amerike v programu; tja jih je zanesel
verjetno slučaj in veter. Pa o tem pozneje.

Vprašali boste: kako je mogoče pluti po oce¬
anih v takšnih čolničkih pa še brez kompasa
in znanja navigacije. No, čolni spet niso bili
tako majhni, saj so mogli naložiti do 30 ton
tovora ali do 90 vojščakov. Pravijo tudi, da
je drznemu sreča mila. (Sicer pa ne bomo ni¬
koli izvedeli, koliko vikinških čolnov je po¬
goltnilo morje). Kar pa se tiče navigacije so
bili to izkušeni pomorci. Orientirali so se po
soncu in po zvezdah, razdalje so merili z »dne¬
vi plovbe«, bojda so celo znali izračunati zem¬
ljepisno širino po dolžini sence.

V obdobju svoje največje slave med de¬
vetim in enajstim stoletjem so Vikingi stra¬
hovali kar velik del Evrope. Po Seini so pri¬
pluli vse do Pariza, skozi Gibraltarsko ožino
so zapluli v Sredozemlje do Bizanca in čez
Črno morje do Kaspija. Ogrožali so Irsko ter
odkrili Island in Grenlandijo. Eden izmed teh
pustolovcev je nekega dne stopil na ameriška
tla.

131

Njegovo ime poznamo. To je bil Leif Eric-
son. Marsikaj vemo tudi o njegovih prednikih.
Njegovega deda Thorvalda so skupaj z druži¬
no izgnali na Island, ker je nekoga ubil. Thor-
vald je postal na Islandu pošten kmetovalec,
tembolj divji pa je bil njegov sin Erik Rdeči.
Ta je pobil kakega pol ducata ljudi, zato so
ga izgnali z otoka. Izkrcal se je na neznani
obali, kjer je bilo mnogo ledu in hudo malo
zelenja. Za skromno poljedelstvo je bil prime¬
ren le košček obale na jugozahodnem delu

otoka. To je namreč bila Grenlandija, naj¬
večji otok sveta. Ko mu je potekla doba iz¬
gnanstva, se je Erik vrnil na Norveško in or¬
ganiziral množično izseljevanje v novo deželo,
Id jo je (najbrž za reklamo) imenoval Zelena
dežela — Greenland. Kar petintrideset ladij
z dva tisoč ljudmi in nekaj sto glavami živine
je povedel na Grenlandijo. Tja je prišlo le
štirinajst ladij. Severni viharji so terjali svo¬
je. Kljub temu je ostala vikinška naselbina na
Grenlandu, ki je pomenila Vikingom bazo za
nadaljnja potovanja.

132

Eden od otrok Erika Rdečega je bil že ome¬
njeni odkritelj Amerike, Leif. Ko je odrasel,
je opremil ladjo s petintridesetimi možmi po¬
sadke in odrinil proti neznani deželi na za¬
hodu. Z Grenlanda do Amerike pravzaprav
res ni tako daleč. Že po štirih dneh so odkrili
pust in leden otok, ki ga danes imenujemo
Nova zemlja. Po nadaljnjih treh dneh so se
izkrcali na obali gozdnate dežele. Zdi se, da
je to'današnja Nova Škotska. Vikingi so torej
stopili na tla ameriške celine. Leif, ki ga je
zgrabila odkritelj ska strast, se tudi tu ni za¬
drževal. Ugoden veter je iznova napel jadro
in po dveh dneh je pristal na otoku, poraslem
z bujno travo, pozneje imenovanem Nantuc-
ket. Zatem so zapluli v rokav zaprtega morja
in dalje po reki polni prekrasnih lososov,
končno, pa so se izkrcali na bregu mirnega
jezera. Tu je sklenil sin Erika Rdečega prezi¬
miti. Na obalah je v izobilju rastel prvovrsten
les, ki je bil Grenlandcem nadvse potreben
za gradnjo ladij in bivališč. Našli so celo
grozdje. Skratka — za Grenlandce pravi raj.
Vikingi so pili vinček in pletli iz žilave trte
močne sidrne vrvi. Leif je to deželo imenoval
Deželo Vinskih trt — Vinland. Prebivalcev
Vikingi niso srečali. Zdelo se je, da dežela ni
naseljena. Možje so čez zimo živeli od lova in
ribištva, spomladi pa so naložili barko z le¬
som in odrinili domov v mrzlo in neprijazno
Grenlandijo. Zdi se, da je že takrat veljalo:
»Povsod lepo, doma najlepše«. Leif je po smrti
Erika Rdečega postal poglavar grenlandske ko¬
lonije in ni potoval nikamor več.

Čudežna dežela Vinland pa je vendarle mi¬
kala Vikinge. Prvi je odrinil Leifov brat Thor-
vald. Ni imel sreče. Na neki obali so jih na¬
padli Indijanci in Thorvald je bil v spopadu
ubit Bil je prvi Evropejec, ki je umrl od in¬
dijanske puščice.

Njegov brat Thorstein je odrinil proti novi
deželi, da bi poiskal bratov grob, vendar ni
dosegel dežele Vinland. Viharji so ga skoraj
vse poletje nosili sem in tja po Atlantiku. Ko¬
maj je našel oporišče in kmalu nato umrl.

Po Thorsteinovti smrti se je podala na pot
njegova žena Gudrid, ki je vzela za moža po¬
gumnega Norvežana Thorfinsa Karlsefnija.
Karlsefni se je odločil poiskati legendami Vin¬

land. Leta 1003 so odšli na pot s tremi lad¬
jami. Odkrili so kar precej novega sveta. Pri¬
šli so prek Davisovega prehoda do Medvedjih
otokov, nato na obalo Labradorja in na otok
New Foundland. Vikingi pa so se vedno bolj
zapletali v spopade z domačini — indijanci.
Karlsefni še je nazadnje odpovedal misli, da
bi naselil novo deželo in se je vrnil na Gren-
land leta 1006.

Že naslednje leto je odšla na pot nova
ekspedicija iz družine Ericson. Med njimi je
bila tudi sestra bratov Ericson, Freydis, ki je
podedovala kruti značaj svojega deda. Na¬
ščuvala je brate drugega na drugega, da bi se
polastila ladij in dragocenega lesa. Freydisini
pristaši so obkolili kolibo bratov in brez mi¬
losti pobili vse, ki so bili v njej. Bilo je tride¬
set mož in pet žensk. Freydis se je res vrnila
domov s polnimi ladjami lesa, toda brat Leif
je izvedel za zločin in obsodil Freydis in nje¬
nega moža na smrt. Še danes lahko beremo v
nordijskih sagah (pripovedkah) o potovanjih
in doživetjih pogumnih Vikingov.

Sage pa niso edini vir podatkov o vikinških
odkritjih. V sami Ameriki so našli toliko do¬
kazov, da ni mogoče dvomiti o tem, da so
Vikingi potovali v Ameriko okoli leta 1000 in
še pozneje.

Na obalah Nove Škotske in Nove Anglije
včasih še sedaj najdejo v zemlji vikinško
orožje. Sledi vikinških potovanj so odkrili v
Kensingtonu in celo v daljnji Minnesoti. Na
neki steni blizu Bostona so našli napis v sta¬
rogermanskih pismenkah imenovanih rune.
Napisano je »Nam Thorfins«, kar pomeni, da
je ta kraj odkril Thorfins Karlsefni. V nekih
indijanskih grobovih so našli konice puščic ter
srebrne in bronaste predmete, ki so nedvom¬
no vikinški. Še bolj zanimivo je, da je slavni
nemški raziskovalec Alexander Humboldt na¬
šel v brazilskih pragozdovih pleme Indijancev,
ki so svetlih las, modrih oči in bele polti. Ne¬
kateri mislijo, da so to potomci Vikingov. Tu¬
di na razvalinah starega mesta v džungli so
našli napis v runah, kar kaže, da so tudi tu
bili pred stoletji Skandinavci.

Vikingi so torej bili prvi v Ameriki — to
pa prav nič ne zmanjšuje pomena Kolumbo¬
vega odkritja.

Po raznih virih — D. M.

133

Stephensonov prvi vlak na progi Liverpool—Manchester

Kako se je rodila železnica

Danes se nam zdi, da sta železniški tir in
lokomotiva z vagoni neločljiva celota. Danes
je to tudi res, vendar pa v začetku ni bilo ta¬
ko. Tir je starejši od železnice. Prvo progo s
tirnicami so položili v Angliji že leta 1630.
Tirnice so bile lesene. Po njih so vlekli konji
težke tovore premoga iz angleških premogov¬
nikov. Prve železne tirnice je bojda položil
neki Jon Curr. Delavci, ki so menili, da jim
bo ta tehnična izboljšava pojedla že tako pičli
kruh, so progo razdejali. Mnogo pozneje so
bile po ulicah večjih mest napeljane železne
tirnice, po katerih so konji vlekli tramvajske
vozove. To še ni bila železnica. Parna lokomo¬
tiva in železniška proga imata mnogo očetov.
Prvi zelo okoren parni stroj je patentiral An¬
glež Thomas Savery leta 1698. Njegov rojak
Newcomen je ta stroj izboljšal, tako da ga je
bilo mogoče uporabiti za črpanje vode iz pre¬
mogovnikov. Leta 1769 je Francoz Nicholas
Cugnot zgradil trikolesno dvocilindrsko loko¬
motivo, ki je dosegla hitrost počasne hoje, a
se se je na nekem ovinku prevrnila.

Prvo kolikortoliko uporabno lokomotivo pri¬
pisujejo Angležu Richardu Trevithicku leta
1804. Lokomotiva je imela en bat, ki je po¬
ganjal velikanski vztrajnik, ta pa je prenašal
moč na zobata gonilna kolesa. Dosegla je hi¬
trost nad 8 km/h, vendar ni dolgo vozila, ker
je bila pretežka za šibke železne tirnice, ki so
se lomile pod njo.

George Stephenson, ki ga imenujejo očeta
železnice se je rodil leta 1781 v revni družini
v mestecu Wylamu. Njegov oče je z bomo
mezdo kurjača parnega stroja, ki je črpal vo¬
do iz wylamskega premogovnika, preživljal
osemčlansko družino. Mimo njihove koče je
tekla lesena proga, po kateri so konji vlekli to¬
vore premoga iz rudnika v pristanišče. Takrat
ni bilo šol za rudarske otroke; še nedorasli so
morali v rudnik. Tudi malemu Georgeu je bila
namenjena enaka usoda. Bodoči veliki inženir,
ki je položil temelje sodobni železnici, je ostal
nepismen vse do svojega osemnajstega leta.
Najprej je skupaj z drugimi rudarskimi otroki
prebiral nakopani premog, kmalu je napredo-

134

val do gonjača konja, ki je vlekel košare pre¬
moga iz jame, s štiriindvajsetimi leti pa je po¬
stal pomožni kurjač pri parnem stroju svojega
očeta. Kmalu je znal stroj razstaviti, namazati
in sestaviti. Nekatere dele stroja je celo izbolj¬
šal. Po sedemnajstih letih je bil izvrsten meha¬
nik, vedel pa je, da brez znanja ni napredka,
zato se je vpisal v večerno šolo. Ko mu je bilo
dvajset let, je mogel (čeprav s težavo) brati
znanstvene knjige. Takrat si je doma uredil
delavnico in kot mnogi drugi pred njim, seveda
brezuspešno skušal zgraditi perpetuum mo-
bile.

Se zelo mlad se je oženil, toda žena mu je
kmalu umrla in zapustila sina Roberta. Zapo¬
slil se je kot mehanik v neki pletilnici, pozne¬
je pa se je vrnil v premogovnik, kjer je uprav¬
ljal svoj stari parni stroj. Ni mu šlo lahko, saj
je moral preživljati starše, bolehnega sina in
sestro Eleonoro, ki je skrbela za otroka. V
prostem času si je služil denar s popravlja¬
njem ur.

Slednjič se mu je ponudila ugodna prilika.
Bližnji rudnik je zalila voda, kar je delalo
hude preglavice inženirjem. Stephenson je
preuredil rudniško parno črpalko in izčrpal
vodo v tednu dni. Postavili so ga za strojnika,
pozneje pa za glavnega strojnika vseh premo¬
govnikov v okolišu.

V tistem času je pričel graditi lokomotivo,
ki sicer ni bila čisto prva (v nekem angleškem
rudniku so že imeli lokomotivo, ki jo je gonilo
zobato kolo, segajoče v luknje tirnice), bila pa
je bistveno boljša od vseh dotedanjih loko¬
motiv.

Stephenson je leta 1814 zgradil dvocilindr-
sko lokomotivo, ki je ob hitrosti 4 milje na uro
vlekla 30 ton premoga v breg. Izpušno paro iz
cilindrov je prvič speljal v dimnik, kar je iz¬
boljšalo vlek in s tem boljše in popolnejše iz¬
gorevanje goriva. Že naslednje leto je zgradil
še boljši stroj, ki so ga imenovali »Puhajoči
Billy«.

V nadaljnjih letih je zgradil Stephenson še
več lokomotiv, drugo boljšo od druge. Leta
1818 je zgradil že osem milj dolgo rudniško
železnico. Njegova slava je rasla, bližal se je
čas prve javne železnice.

Leta 1821 so se odločili, da bodo povezali
mesteci Stockton in Darlington s progo. Gra¬
ditelji so sprva mislili na vlak, ki bi ga po
tiru vlekli konji, nekateri pa so predlagali
mirujoč stroj, ki bi vlekel vagone z jekleno
vrvjo. Stephenson in njegov glavni pomočnik

George Stephenson (1781—1848)

Pease pa sta imela drugačne načrte. Začela sta
graditi kar tri lokomotive za novo železnico.

Po triletnem delu pod Stephensonovim vod¬
stvom je bila železna cesta narejena. Dne 27.
septembra 1825 je pred očmi tisočev razbur¬
jenih gledalcev nova lokomotiva popeljala
vlak 36 vagonov z nad 700 potniki. Vlak je
dosegel še isti dan za tiste čase nezaslišano
hitrost 21 km na uro.

Se preden je bila ta železnica dokončana,
je Stephenson že delal načrte za zares veliko
podjetje, namreč za progo Liverpool—Man¬
chester. Po šestletni gradnji so to progo izro¬
čili prometu leta 1830.

Graditelji proge so se morali boriti z mno¬
gimi težavami. Veleposestniki, ki so menili,
da bo ta novotarija škodovala poljem in živini,
so naščuvali najemnike, da so z vilami in ko¬
sami napadali geometre, ki so začrtovali traso
nove proge. Stephensonovi ljudje so morali
pogosto opravljati merilna dela ponoči, ker so
jim naščuvani kmetje včasih razbili instru¬
mente.

Za tiste čase je bila gradnja takšne želez¬
niške proge veliko delo. Železnico so morali
speljati čez 6 kilometrov dolgo močvirje, kopali
so številne useke in vrtali predore, izmed ka¬
terih je bil najdaljši dolg dva kilometra. V
celem je bilo treba zgraditi 63 mostov.

Stephenson je bil sicer glavni inženir grad¬
nje, vendar ni bilo gotovo, ali bodo odkupili
njegov tip lokomotive. Na razpis se je namreč

135

priglasilo precej graditeljev parnih strojev.
Določeno je bilo, naj se lokomotive izkažejo
v medsebojni tekmi; zmagovalec pa bi prido¬
bil pravico še naprej izdelovati lokomotive za
železnico.

Stephenson je prijavil lokomotivo z ime¬
nom »Rocket«, ki sta jo zgradila skupaj s si¬
nom Robertom. (Sin je malo pred tem diplo¬
miral za inženirja). Slavna lokomotiva »Ro-
cket« je resnična predhodnica vseh poznejših
lokomotiv, saj se bistveno ne razlikuje od
njih. Imela je kotel, sestavljen iz mnogih tan¬
kih cevi, kot jih imajo tudi današnje parne
lokomotive; oba cilindra pa sta bila postav¬
ljena pod poševnim kotom, medtem ko sta ci¬
lindra pri modemih lokomotivah v vodoravni
legi.

Na tekmi je seveda »Rocket« odnesla prvo
mesto. Z enim vagonom, v katerem je bilo 30
potnikov, je dosegla hitrost 46,7 km na uro.

Otvoritev liverpoolsko—manchesterske želez¬
nice

Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Ste¬
phenson je imel v žepu pogodbo in 500 funtov
nagrade, poleg tega je užival veliko slavo in
to po pravici, saj je bil takrat največji že¬
lezniški inženir.

V nadaljnjih letih je Stephenson skupaj
s sinom gradil železnice po vsej Angliji, nad¬
zirala pa sta tudi mnoge nove gradnje v Ev¬
ropi. Železniška mreža se je namreč nenavad¬
no naglo širila po vsem civiliziranem svetu.
Stephenson je skupaj s sinom vodil tudi naj-
večjo angleško tovarno lokomotiv. Stephen-
sonove železniške delavnice so pošiljale loko¬
motive skoraj v vse dežele, celo v Indijo, Av¬
stralijo, Argentino in Južno Afriko. Tudi prve
lokomotive, ki so stekle v Severni Ameriki, so
izšle iz delavnic Stephensonove družbe.

Stephenson je umrl slaven in čaščen leta
1848 na svojem posestvu v Chesterfieldu.

O naglem razvoju železnice pričajo tudi tile
podatki:

Leta 1859 je bilo na svetu 100.000 km želez¬
niških prog, leta 1866 500.000 km, leta 1909 -
milijon kilometrov, sedaj pa je na svetu že
blizu poldrug milijon kilometrov železniških
prog.

136

Ws3$m

Kdor
potrpežljivo
čaka —
tudi
dočaka

To so bile prve besede, ki so bile prenese¬
ne na daljavo z Morsejevim telegrafom.

Samuel Morse sodi v vrsto ljudi, ki imajo
največje zasluge za razvoj prenašanja vesti na
daljavo. Morse je izumil elektromagnetski te¬
legraf in prvi vzpostavil žično zvezo med dve¬
ma mestoma. Za prenašanje govora, t. j. besed
na daljavo, je Morse sestavil tudi posebno abe¬
cedo sestoječo iz pik in črt, ki jo še danes
imenujemo Morsejeva abeceda in ki je največ¬

jega pomena za ves dosedanji sistem obče¬
vanja na daljavo v svetu.

Morse se je rodil 27. aprila 1791 v Charle-
stonu v Ameriki. Po zaključenem šolanju se je
najprej posvetil slikarstvu in je kot slikar por¬
tretist dosegel lepe uspehe; poleg tega pa ga
je zanimala elektrika, ki je takrat veljala za
posebno čudo. Na kolumbijski univerzi je po¬
slušal predavanja o elektriki.

137

Da bi spopolnil svojo izobrazbo v slikar¬
stvu, se je podal na potovanje po Evropi in
obiskoval znamenite umetniške galerije v
Franciji, Italiji in Angliji. V Franciji je spo¬
znal sistem telegrafa imenovanega »semafor«.
To je bil optično-mehanični telegraf z visoki¬
mi stolpi, s katerim so dokaj hitro prenašali
vesti v daljavo. Leta 1832 je izvedel za iznajd¬
bo elektromagneta in takoj pomislil, da bi bilo
mogoče uporabiti električni tok in elektro¬
magnet za prenos vesti. Tako se je rodila ide¬
ja o elektromagnetnem telegrafu.

Morse je takoj pričel uresničevati svojo za¬
misel. Opustil je slikarstvo, da bi se pridružil
»vojski ljudi, ki jih čaka propad in neuspeh«,
kakor so takrat imenovali raziskovalce. Ne¬
utrudno je delal na svojem izumu in živel pri
tem precej revno. Prvi model telegrafa je iz¬
delal v zimi leta 1835—36. Leta 1837, torej pred
130 leti, je izvedel prvo javno demonstracijo
svojega telegrafa. Prijatelji so bili navdušeni,
še posebno mladi Veidl, amater-mehanik in
sin lastnika železarne. Veidl je predlagal oče¬
tu, naj bi finančno podprl Morsejev izum. Sta¬
ri Veidl pa je bil posloven človek in se ni ho¬
tel lotiti stvari, dokler se ne bi prepričal, da
je zares važna in koristna. Zahteval je dokaz
o vrednosti nove naprave za sporočanje na
daljavo.

Morse in Veidl sta se polna upanja z vso
vnemo lotila spopolnjevanja aparature. Pri¬
pravljena je bila tudi brzojavna abeceda ob¬
stoječa iz pik in črtic, kakršna je v rabi vse
do današnjih dni. V treh mesecih je bilo vse
pripravljeno. Poiskus naj bi se izvršil v to¬
varni starega Veidla. Okoli tovarne so nape¬
ljali okoli tri milje dolgo žico, ki je vezala
oddajnik s sprejemnikom. V eni sobi je bil
Morse pri oddajniku, v drugi sobi pa je pri
sprejemniku sedel mladi Veidl in čakal, da
sprejme sporočilo. Stari Veidl je sestavil spo¬
ročilo in ga izročil Morseju, takoj na to pa je
odšel v drugo sobo, da se prepriča, če bo spo¬
ročilo res prišlo po žici. »Če sprejmeš tele¬
gram«, je rekel sinu, bom prepričan, da sloni
vaša ideja na zdravi podlagi.« Kmalu se je za-
čulo trkanje telegrafa — sprejemnika, trak se
je polagoma premikal, igla pa je puščala na
njem sledove črtic in pik, ki so pomenile:
»Kdor potrpežljivo čaka — tudi dočaka«.

Pozneje je dobil Morse od Kongresa Zdru¬
ženih držav kredit za gradnjo prve brzojavne
proge Washington—Baltimore. Leta 1844 je bi¬

la izročena prometu prva javna telegrafska
linija.

Dragi bralci, vam pač ne bo treba tako dol¬
go čakati na svoj mali aparat za učenje Mor-
sejeve abesede. Poglejmo najprej, kako je
Morse sestavil svojo abecedo.

138

SL-

Slika 1

Zdaj pa se lotimo izdelave našega aparata.
Potrebujemo slušalko in mikrofon navadnega
telefona ter stikalo, oziroma taster. Slušalko
in mikrofon lahko kupite v prodajalnah to¬
varne »Iskra«, taster pa vzemite od kakega
starega telegrafa. Ako tega ne najdete, je do¬
bro tudi mikrostikalo od električnega zvonca
(gumb), ki ga dobite v vsaki trgovini z elek¬
tričnimi potrebščinami. Kupite še baterijo 4,5
V pa imate vse, kar je potrebno.

Mikrofon in slušalko postavite kakor kaže
slika 1. Razdaljo med obema, od katere je od¬
visna barva tona, določite sami, vendar naj ne
bo večja od 2 cm. S tanko žico povežite ele¬
mente v serijo. S pritiskom na taster začne si¬
stem oscilirati zaradi povratne moči.

Piko morsejeve abecede dobite s trenutnim
pritiskom na taster, za črto pa je treba pritisk
malo zadržati. Pri tastiranju je treba paziti,

M SL

da bodo razmaki med pikami in črticami ene
črke kratki, a enako dolgi, med črkami pa
malo daljši.

Druga slika kaže električno shemo našega
aparata. M je mikrofon, Sl slušalka, B bate¬
rija, S taster.

Ako želite, lahko montirate ves aparat v
plastično ali leseno škatlo. Tako bo mnogo lep¬
ši in pripravnejši. Vsi deli bodo združeni v
zaključeno celoto.

Sporočite nam, kako vam je delo uspelo in
kako napredujete v tastiranju.

Znanje Morsejeve abecede utegne kdaj ko¬
ristiti, saj je mogoče oddajati Morsejeve znake
tudi na druge načine, na primer optično z ma¬
lim reflektorjem žepne svetilke, seveda le na
krajšo razdaljo. V. Ivkovič

NASI NAGRAJENCI

Nagrado za parnik na kolesa, objavljen v prvi številki letošnjega letnika dobi Lojze
RODIČ, učenec 5. razreda osnovne šole v Trebnjem.

Nagrado za aneriod iz druge številke prejme Vlado KOPAČ, učenec 8. razreda os¬
novne šole v Rakovcih pri Murski Soboti.

Oba nagrajenca bosta prejela po pošti zbirko knjig in sicer:

Lojze RODIČ: Brodarsko modelarstvo, Rakete, Stroji, Skozi tovarno, Letala, Luna — leto 1;
Vlado KOPAČ: Brodarsko modelarstvo, Svetleje od 1000 sonc, Luna — leto 1, Jaz robot,
Rakete, Stroji.

Nagrajence za nagradne izdelke iz tretje in četrte številke TIM-a bomo objavili v
sedmi številki. Vse, ki nam bodo sporočili, da so izdelali nagradni izdelek, prosimo, da
naj ga po možnosti prineso ali pošljejo uredništvu, ker verjetno ne bomo mogli vseh obi¬
skati.

131

Naš mali oddajnik

Naši naročniki in bralci so v pismih cesto
izražali željo, naj bi TIM prinesel načrte za
radijski oddajnik. Načrtov za pravi oddajnik
res ne bomo priobčili, ne samo zato, ker so
to dokaj drage naprave, ampak predvsem za¬
to, ker imamo za kakršnokoli oddajajnje
posebne predpise.

1 2 3

Oddajnik, o katerem danes pišemo, ima
domet največ nekaj deset metrov in zato ne
bo motil in tudi ne bo potrebno zanj nikako
dovoljenje. Pobudo za to napravo mi je dalo
pismo Jožeta Prezlja iz Podgorja pri Kamni¬
ku, ki bi rad imel brezžično zvezo z bratran¬
cem čez cesto. Podobne želje pa ima tudi
Vilko Bohinc iz Brezovice in še nekateri drugi.

Naš oddajnik je amplitudno moduliran z
ogljenim mikrofonom iz telefonske slušalke.
Spremenljivi kondenzator ima maksimalno
kapaciteto 750 pF. Zadostuje del kondenzator¬
ja 2 X 500 pF, ki mu paralelno vežemo stalni
kondenzator. Za napajanje uporabimo submi-
niaturno baterijo 22,5 V iz aparata za nagluš¬
ne. Takšne baterije izdeluje tovarna »Zmaj«

SLIKA 2

SLIKA 1

1. Začetek tuljave

2. Odcep na 9. navoju

3. Konec ali 36. navoj

140

v Ljubljani. Za naš oddajnik je potreben vi¬
sokofrekvenčni transistor, da bo lahko oscili¬
ral na območju srednjih valov. V poštev pri¬
dejo transistorji CK 722 ali OC 6/3 in podobni,
nikakor pa ne nizkofrekvenčni transistorji tipa
OC 72, GT 72, 71, 70 in podobni.

Oscilacijska tuljava ima 36 navojev lakira¬
ne žice premera 0,3 mm. Navita mora biti eno¬
stavno, navoj poleg navoja. Tuljavnik ima ob¬
liko valja s premerom okoli 80 mm. Naredimo
ga iz kartona. Tuljavo čvrsto pritrdimo na apa¬
rat, ker služi hkrati tudi kot okvirna antena.
S povečanjem premera tuljave povečamo tudi
domet oddajnika, vendar moramo v tem pri¬
meru zmanjšati število navojev, ako hočemo
ohraniti domet. Opozarjamo pa vas, da
utegne večji domet motiti radijske zveze, kar
je prepovedano, zato ga nikar ne povečujte.

Odcep na tuljavi je treba izbrati tako, da
dosežemo največjo izhodno jakost. Pri našem
oddajniku bo najugodnejši odcep na devetem
navoju v smeri od kolektorja transistor ja.

Sprejemali bomo kar z našim domačim ra¬
dijskim aparatom. Z vrtenjem gumba za iska¬
nje postaj bomo našli v srednjevalovnem ob¬
močju mesto, kjer ni nikakega sprejema. Z
drugim gumbom (potenciometrom) naravnamo
primerno jakost tona in pustimo aparat vklju¬
čen v tem položaju. Sedaj vključimo naš od¬
dajnik v nekem drugem prostoru in poizkuša¬
mo s spremenljivim kondenzatorjem najti
isto valovno dolžino, kot jo imamo na radij¬
skem sprejemniku. Na določenem položaju
kondenzatorja bomo začuli značilni pisk, ki
je znak, da smo v bližini sprejema. Začnimo
z glasnim 'štetjem (ena, dva, tri itd.) in prila¬
godimo oddajnik s spreminjanjem položaja
kondenzatorja 750 pF. Anteno, oziroma tuljavo
oddajnika usmerimo proti sprejemniku, tj. ra¬
dio aparatu. V začetku bo bržkone nekaj te¬
žav, a ne bodite razočarani. S potrpežljivim
eksperimentiranjem boste našli najugodnejši
položaj oddajnika proti sprejemniku.

Seznam materiala:

1. Mikrofon ogljeni (iz telefonske slušalke

2. Visokofrekvenčni transistor OC 613 ali
drugi

3. Spremenljivi kondenzator 750 pF ali 500
pikofaradov

4. Kondenzator 50 pF/50 V

5. Upor 150 k ohma

6. Baterija 22,5 V

7. Tuljava-antena I. V.

NAGRADNI IZDELEK

Bosanska »vodenica«

Pri nas poznamo vodne mline, katerih ko¬
lesa so prilagojena našim vodam. Nekatere na¬
še reke imajo veliko količino vode in soraz-
meroma majhen padec. Najbolj karakteristi¬
čen primer takšnih mlinov so mlini na Muri.

Vodno kolo ima zelo široke lopatice, kajti
voda teče zelo počasi. Pravo nasprotje tem
vodnim kolesom pa so vgrajena vodna kolesa
podobna peltonovi turbini pri bosanskih »vo¬
denicah«. Ta kolesa so majhna, največja ni¬
majo niti meter v premeru. Vodo napeljejo na
ta kolesa kot pri peltonovi turbini skozi cevi.

Izdelajmo si maketo bosanskega mlina, ki
nazorno prikazuje stopnjo razvojne poti pel-
tonove turbine. Maketa bo lep okras pa tudi
koristno učilo.

Material

Od materiala si moramo priskrbeti naslednje:

— vezano ploščo debeline 5 mm 100 X 200 mm,

— vezano ploščo debeline 4 mm 100 X 250 mm,

— smrekovo letvico 5 X 5 X 250 mm,

— paličico lizike,

— nekaj koščkov lipovega furnirja,

— cev od kemičnega svinčnika,

■— nitrolak, razredčen 5 dkg,

— žebljičke ali bucike,

■—• lepilo OHO-KOL ali drugo.

141

\12 2] 3

142

Orodje

— komplet za žaganje vezane plošče,

— stekleni papir,

— sveder 0 4 in 0 3,5 mm,

— čopič za lakiranje.

Izdelava

(Glej načrta na str. 142 v reviji in na pri¬
loženi prilogi.)

1. Iz vezane plošče izdelamo osnovno plo¬
ščo, ki mora biti debela 5 mm. Na tej plošči
izžagamo tudi zareze za letvice 5 in za del 2.
Na označeno mesto bomo prilepili spodnji no¬
silec osi 10. Stranice in robove zgladimo s
finim steklenim papirjem. Sedaj izdelamo se¬
stavne dele 2, 3, 4, in 6. Na delu 4 naredimo
luknjico za os rotorja 13. Vse te dele zbrusi¬
mo in končno zalepimo na svoje mesto. Lah¬
ko tudi pritrdimo z manjšimi žebljički ali z
odščipnjenimi bucikami. Na svoja mesta za¬
lepimo tudi letvice 5X5 dolžine 60 mm, no¬
silec hišice — mlina. Nato počakamo, da se
vse dobro posuši.

2. Izdelamo stranice in streho hišice. Stra¬
nice 14, 15, 16 zalepimo na robove dela 4 in
pustimo, da se posušijo. Za vsak primer zbi¬
jemo stene še z majhnimi žebljički. Sedaj iz¬
žagamo sestavne dele korita 7 in 8, ki jih vle-
pimo med stranici 2 in 3 in z zgornjim robom
na dele 4 in 6.

3. Streha 17 je iz vezane plošče debeline 2
mm ali iz lipovega furnirja debeline 1 mm.
Stranico strehe 18 pa izdelamo iz vezane plo¬
šče debeline 4—5 mm. Streho sestavimo in zle¬
pimo posebej. Ko bo streha suha, jo samo po¬
veznemo na zidove mlina in zalepimo stičišča
z lepilom. Streho lahko prekrijemo z majhni¬
mi ploščicami furnirja, kakor to vidite na na¬
črtu. Prekrivanje začnemo pri spodnjem
robu in oblepljamo do vrha. Vsaka vrsta fur¬
nirja mora prekriti spodnjo vrsto za 2—3 mm.
Velikost teh furnirjev je 5 X 20 mm.

4. Rotor mlina je iz vezane plošče debeline
5 mm, v katerega ob robu zažagamo zarteze
pod kotom 45°. V te zareze bomo prilepili lo¬
patice rotorja, ki so velike 10 X 7 mm. Po
vplepljenju lopatic 12 v telo rotorja 11, stra¬
nice zbrusimo tako, da bodo lopatice v isti
ravni s telesom rotorja. Os rotorja 13 izde¬
lamo iz paličice lizike. Na paličico nataknemo
rotor. Rotor naj bo oddaljen od konca osi 8
mm. Izdelamo še spodnji ležaj osi 10 iz ve¬
zane plošče. V središču izvrtamo luknjico 0
4 mm, ter prilepimo na podstavek. Os najprej

potisnemo v luknjico na delu 4, se pravi na
dnu hišice, spodnji konec pa vtaknemo v
spodnji ležaj 10.

Rotor se mora z lahkoto sukati okoli svoje
osi.

5. Dovodno cev 9 izrežemo iz starega ke¬
mičnega svinčnika in ustrezno debelini te cevi
prevrtamo steno 2 v koritu pod kotom pri¬
bližno 45°. Cev na spodnjem delu spilimo pod
kotom 45°. To se lepo vidi na stranskem risu
načrta.

Površinska obdelava

Vse sestavne dele še enkrat zbrusimo s fi¬
nim — obrabljenim steklenim papirjem, po¬
tem pa lahko pričnemo z lakiranjem. Korito
na notranji strani lahko prebarvamo s črni¬
lom ali s plavo tempera barvo. Vse ostale se¬
stavne dele pa dvakrat ali trikrat lakiramo z
razredčenim nitrolakom. S tem smo pravza¬
prav končali z delom. Maketa bo še lepša, ako
naredimo večji podstavek in okolico mlinčka
obdamo z mavčno malto ali papirno maso in
z drobnimi kamenčki. Tako bo naš mlinček
videti tak kakor v naravi in kakršnega ste
lahko videli na fotografijah ali razglednicah,
ki prikazujejo te vodenice v naravnem okolju.

Arpad Salamon

TIMOVI MALI OGLASI

Prodam lanski letnik TIMA z
vsemi prilogami za 10 N dinarjev.
Janez Šega
Zaplana, p. Vrhnika

★

Prodam popolnoma nov nemški
letalski motorček 2,5 ccm, tipa Tai-
fun Tornado. Cena 180 N din.

Janez Presker
Maribor, Vrbanska 28 b.

★

Kupim rabljen pomožni motor
za kolo, lahko je tudi z manjšo
okvaro.

Miha Arnež

Sp. Jarše 14, p. Domžale

.

ajmmmmummmmmmmmmmmnmmmmmmmmummmmmmmmmmmnmmmmm

143

VLAGOMER

Preprost vlagokaz kot napovedovalec je vre¬
menska hišica, ki je bila opisana v prvi šte¬
vilki TIM-a. Priprava, ki jo danes predlaga¬
mo, je že nekoliko bolj podobna vremenoslov-
skemu instrumentu. Ima kazalec in lestvico
(skalo), zato bomo z njo lahko vsaj na pre¬
prost način izmerili stopnjo vlažnosti ozračja.
Gre torej za vlagomer ali higrometer. Bistven
del je tudi pri tem instrumentu nitka, ki vpija
vlago iz zraka in se pri tem razteza oziroma
krči. V poštev pride tanka črevesna struna,
dolg las (ali več las skupaj) ali konjska žima.
(Poskusite, kaj se bo bolje obneslo). Lase ozi¬
roma žimo morate najprej dobro raztolščiti v
bencinu, da bo lažje vsrkavala vlago. Glede na
količino vlage v zraku lahko predvidevamo,
kakšno bo vreme v bližnji prihodnosti. Ako
je v zraku mnogo vlage, tj. vodnih hlapov,
smemo pričakovati deževno vreme. Že manjša
ohladitev namreč izzove zgostitev (kondenza¬
cijo) vodnih hlapov v kapljice (dež).

Ohišje našega vlagomera je okrogla ploče¬
vinasta škatlica, kakršnih je povsod na pre¬
tek. Ako ne najdete škatlice primernega pre¬
mera (7—8 cm), lahko odrežete del konzervne
škatle. Točno v središču dna izvrtajte ali pre¬
bijte majhno luknjico; malo večjo okroglo luk¬
njico (premera 5 do 6 mm) prebijte s prebi-
jačem na obodu škatlice. Natančno nasproti te
luknje (tudi na obodu) pa naredite s šilom
dve majhni luknjici za pritrditev vzmeti. Se¬
daj položite škatlico na lepo obdelano naj¬
manj 5 mm debelo deščico in jo občrtajte s
svinčnikom. Na deščici odmerite dolžino 180
mm, potegnite črto (srednjdco skozi središče
škatlice in narišite celotno obliko deščice, kot
jo vidite na sliki. Deščico izžagajte z rezljačo

in dobro obrusite in zgladite rob. Škatlico pri¬
bijte na deščico z dvema majhnima žebljič¬
koma tako, da se bo rob škatlice točno ujemal
z robom deščice. V sredini zgornjega dela de¬
ščice, 1 cm od gornjega roba, zabijte nekoliko
močnejši žebljiček, na katerem bo pritrjen en
konec strune oziroma lasu. Na dno škatlice na¬
lepite bel risalni papir v obliki kroga in ga
prebodite v središču točno tam, kjer je luknjica
v dnu. Iz tega središča načrtajte s šestilom
krožno črto skale. Sedaj poiščite kratek debe¬
lejši žebelj s široko glavico. Odščipnite ga na
primerno dolžino in s pilo spilite novo konico.
Odrežite 5 mm dolg košček lesene ali plastične
cevke, ki naj ima tolikšen notranji premer, da
se bo cevka s kar najmanjšim trenjem vrtela
okoli žeblja. Na rob cevke nalepite z lepilom
OHO 40 mm dolg kazalec, ki ste ga prej izre¬
zali iz risalnega papirja. Cevko s kazalcem na¬
taknite na os (žebelj), žebelj pa zabijte skozi
luknjico v dnu škatlice tako globoko, da se bo
cevka s kazalcem zlahka vrtela okoli osi. V
luknjico na spodnjem delu oboda zataknite
spiralno vzmet. Vzmet naj bo iz tanke jekle¬
ne žice, dolga naj bo okoli 15 mm. Zdaj je tre¬
ba le še montirati higroskopsko nitko (las, ži¬
ma). Nitko privežite na gornji žebljiček, po¬
tegnite jo skozi okroglo luknjico na obodu,
ovijte jo enkrat okoli cevke in jo privežite
na prosti konec spiralne vzmeti tako, da bo
vse skupaj rahlo napeto. Higrometer je s tem
že narejen, treba bo določiti le še skalo. Hi¬
grometer držite nekaj časa nad loncem, iz ka¬
terega izhaja para. Zaznamujte točko na ka¬
teri se je kazalec ustavil. Nato opazujte, kam
kaže kazalec ob najbolj suhem vremenu in za¬
znamujte tudi to točko. Razdaljo med obema
točkama razdelite na enake dele in dodajte
še en ali dva dela v smeri suhega vremena.
Cevka s kazaicem se bo namreč zaradi razte¬
zanja in krčenja nitke vrtela okoli osi. Da bo¬
ste že na prvi pogled videli, kako kaže vreme,
narišite s tušem na ustreznih mestih pod ska¬
lo vremenske znake, kakršne vidite na sliki
(sončno, delno oblačno, oblačno, dež). Ako vam

TIM — MALI OGLAS

PROSPEKTE NEMŠKIH AVTOMOBILOV
ZAMENJAM ZA ZNAČKE.

Franc Trček, Bevke 69
p. Vrhnika

144

bo vlagomer dobro deloval, ga poskusite pri¬
merjati s kupljenim higrometrom. Morda bo¬
ste na ta način lahko zapisali na skalo tudi
odstotke vlažnosti zraka.

Za obešanje priprave si naredite malo obe¬
šalo iz pločevine in ga pribijte z dvema tan¬
kima žebljičkoma na zadnjo stran deščice.

Vlagomer obesite med okno, na verando
ali na balkon, nikakor pa ne v kuhinjo, sicer

vam bo kazal dež vedno, kadar bo na štedil¬
niku vrela juha.

Seveda lahko pripravo tudi olepšate. Deščico
pobarvajte z lužilom in jo prekrijte s prozor¬
nim lakom. Lepo je, ako ostane struktura lesa
vidna. Zunanjo stran oboda škatlice lahko po¬
barvate z nitrolakom v barvi, ki vam je všeč.

D. M.

145


146

TRAKTOR

Traktor je osnovni stroj za vleko v kme¬
tijstvu. Zaradi močnega motorja ga lahko
uporabljamo v razne namene, predvsem pa
za vleko. Sam traktor v kmetijstvu ne po¬
meni veliko, če nimamo tudi priključkov.
Priključimo lahko brano, plug, kosilnico, in
druge, za obdelavo zemeljske površine, važne
pripomočke.

Za izdelavo malega modela traktorja ne
potrebujemo niti veliko materiala, niti orod¬
ja. V tretjem in četrtem razredu lahko mo¬
del uporabljamo kot učilo, ko govorimo o se¬
stavnih delih traktorja.

Material

Smrekova letvica 10 X 15 X 110 mm,
smrekova letvica 10 X 10 X15 mm,
palice lizike 3 kom,
smrekovo deščico 100X70X10 mm,
tempera barvice,
razredčen nitrolak 5 dkg.

Orodje

Komplet za rezljanje,
sveder premera 3,5 in 4 mm,
lepilo,

stekleni papir,
ploščata pila.

Izdelava traktorja

1. Šasijo (podvozje) traktorja izdelamo iz
letvice 10 X 15 mm po načrtu. Letvice pre¬
vrtamo s svedri na tistih mestih, ki so ozna¬
čena na načrtu. S steklenim papirjem vse
stranice zbrusimo, nato jih navlažimo in po

sušenju še enkrat obrusimo s finim papir¬
jem.

2. Motor izžagamo iz drugega dela letvice
10 X 15 mm in ga obdelamo tako kot podvoz¬
je. Po obdelavi ga prilepimo na podvozje (oz¬
načeno s črtkasto črto. Skozi luknjici na delu
1 in 2 potisnemo 35 mm dolgo palčico lizike
(4).

3. Nosilec prednjih koles izdelamo po na¬
črtu iz letvice 10 X 10 mm.

Nosilec prilepimo pod prednji del podvoz¬
ja 5 mm od roba. Nosilec prevrtamo s 4 mm
debelim svedrom.

4. V izvrtano luknjico v podvozju prile¬
pimo 20 mm dolgo paličico iz lizike (6). V
stičišču motorja (2) in podvozja (1) izvrtamo
pod kotom 45° luknjico premera 3,5 mm. V
to luknjico vlepimo še eno palico lizike (5),
ki je dolga 20 mm.

5. Iz smrekove deščice izžagamo kolesa (7)
in (9) ter vse obdelamo s pilo in s steklenim
papirjem. Ako imamo na voljo strtižnico, lah¬
ko kolesa v celoti izdelamo na stružnici ali
pa jih samo končno obdelamo. Sredi vsakega
kolesa izvrtamo luknje premera 3,5 mm za
osi.

6. Za osi (8, 10) uporabimo okrogle palice
od lizik. Te paličice odrežemo na določeno
dolžino in jih potisnemo v kolesa.

7. Pred montiranjem koles, traktor pre¬
barvamo s tempera barvo, ko je barva suha,
lahko lakiramo z namakanjem v lak (ako
dela ves razrted skupaj), sicer pa s čopičem.

8. Osi potisnemo v kolesa, os pa še skozi
luknjici na prednjem in zadnjem delu trak¬
torja. Kolesa se morajo rahlo sukati v svo¬
jih ležiščih. (Glej načrta na strani 146 in 148).

Šalamon Arpad

147

148


Nagradni izdelek

Kmečki voz

Z izdelavo tega modela bomo razširili na¬
šo kolekcijo prometnih sredstev. Voz je eno
najstarejših prevoznih sredstev, kar jih po¬
znamo. Šele odkritje kolesa je omogočilo raz¬
voj sredstev za prevoz blaga in ljudi. Zaradi
tega bi se lotili izdelave modela voza.

Orodje, ki ga potrebujemo

— komplet za rezbarjenje,

— stekleni papir,

— sveder 0 3,5 in 0 4,

— ploščata pila,

— čopič.

149

150

Delovni postopek

1. Izdelamo sestavni del 1, izvrtamo luknje,
zbrusimo s steklenim papirjem in zalepimo
dele 2 in 3. Luknjice za dele 2 moramo po¬
ševno izvrtati! Vlepimo tudi del 4.

2. Iz smrekove letvice izdelamo del 5, ga
očistimo s steklenim papirjem in poševno vle¬
pimo paličici 2. S spodnje strani izvrtamo luk¬
njico 0 4 mm samo do polovice letvice. Vle¬
pimo tudi del 4.

3. V del 6 po obdelavi in izvrtanju lukenj
vlepimo dele 3, 4, 7.

4. Kolesa 8, 9 izžagamo iz deščice debeline
5 mm ter jih s pilo ali na stružnici lepo zgla¬
dimo. Na stružnici naredimo tako, da že iz-
žagana kolesa sestavimo z matičnim vijakom

M 4 ter vijak stisnemo v čeljusti stružnice. Na
ta način lahko dobimo natančno narejena
kolesa.

5. Vse sestavne dele večkrat lakiramo s
prozornim nitrolakom.

6. Model sestavimo tako, da dele 4 na
prednji in zadnji prečki 1,5 zvežemo s su¬
kancem kakor se vidi na načrtu. Kolesa na¬
taknemo na osi 3 in jih zavarujemo s koščki
bužir cevi.

7. Iz leskovih palic debelenine 10—20 mm
odžagamo par kosov dolžine okoli 180 mm
in jih položimo na voziček. Del 7 vtaknemo
v spodaj izvrtano luknjico na delu 5 in naš
voziček je gotov.

Arpad Šalamon

PRIKLJUČKA ZA TRAKTOR I M T

1RAKTORSKI PLUG IN KROŽNA BRANA

V LANSKI, 8. ŠTEVILKI TIM-a SMO OBJAVILI NAČRT ZA GRADNJO TRAK¬
TORJA. ŽE TAKRAT SMO OMENILI, DA IZDELUJE ISTA TOVARNA VRSTO PRI¬
KLJUČKOV ZA TE TRAKTORJE. NAČRT ZA PRIKOLICO SMO OBJAVILI ŽE V
LANSKI 9—10. ŠTEVILKI TIM-a. DANES OBJAVLJAMO ŠE DVA PRIKLJUČKA
IN SICER PLUG IN KROŽNO BRANO.

Plug izdelamo iz letvic in nekaj pločevine.
Po skici (na nasl. str.) ga ne bo težko narediti.
Osnovne dele 2, 3, 5, 8 zlepimo in pustimo,
da se posuše. Plužnik izrežemo po priloženi
skici iz aluminijeve ali kake druge pločevine.
Po črtkani črti ga upognemo in pritrdimo na
nosilnik. Izdelamo še črtalo. V letvico 2X3 mm
vrežemo z žago za rezljanje odprtino v ka¬
tero namestimo črtalo, ki smo ga izrezali iz

pločevine. Črtalo prilepimo na nosilnik. Pri¬
trdimo še vlečni kavelj in plug je gotov.

Tudi krožna brana nam ne sme delati
težav. Ogrodje iz delov 2, 4, 5, 6 in 8 zlepimo
iz letvic. Velikost in mere so v načrtu. Iz
pločevine izrežemo krožnike ter jih v sredini
prevrtamo. Krožnike nataknemo na skupno
os 9. Za enakomerno razdaljo med krožniki
nam rabijo narezani delci cevke kemičnega

151

2  ^

1  C

plu znrk

pločevina

ročica

lefvica

3x5

crfalo

pločevina

nosilec črfaia

I efvica

2x3

nosilnik

3x5

kavelj

žebelj

rocica

lefvica

3x5

gredelj

//

3x5

vlečni kavelj

ploc e vi n a

Kos.

Predmet"

Poz

Material

Mere

Risal :

Datum:

K r š f a l v i

Geza

I. 12.1967

ur ed ni čfv
T l M

Plug

152

6  £

5  <

8

20

ra z sl o j

10

pvc cevka

z i c a

o s

nosilec osi

I e f v i c a

pločevin

3x5

18

k r o 1  ni k

prečni nosilec

I e-f v i c a

3x5

oporne vezi

kavelj

-D- L- d  '

z i Č n i k

2x3

r o c i c a

gred

e f v i c a

3x5

3x 5

(OS-

vlečni kavelj

p I o c e v i n a

predmet

Poz.

Mafen a I

Mere

risa I

d a f u m :

k i š f a I v i

g e z a

1 . 12 . 1967

ured ni sf vo
f i m

krožna brana

153

svinčnika ali koščki ovoja PVC žice. Pritrdi¬
mo še vlečni kavelj in brana je gotova.

Za pritrditev obeh priključkov k traktor¬
ju nam rabi naprava, ki je bila opisana pri
načrtu za prikolico. Za dviganje in spuščanje
brane ali pluga pa si moramo izdelati še po¬
sebno napravo in jo pritrditi na traktor. Na-

PVC

pravo izdelajte po gornji skici in jo pritr¬
dite na levi bok traktorja pod sedež traktori¬
sta, na del 4. Ko potegnemo kočico navzdol
potegneta oba veznika, katera smo pritrdili z
žebljem 4 na del 3, plug navzgor, obratno pa
navzdol.

Vse delele, razen pločevine, pobarvamo in
prelakiramo s prozornim lakom. Izdelka sta
gotova. Obilo veselja pri delu.

Geza

— Zabava je končana

Jeralni predalčnik

Pri izdelovanju izdelkov iz lesa, je dosti¬
krat treba odrezati letev v pravem kotu, vča¬
sih pa tudi v kotu 45°. Da bi lahko letev čim
pravilneje odžagali, uporabljamo preprost, to¬
da zelo koristen pripomoček, imenovan jeralni
predalčnik ali razžagovalno korito. Tak pre¬
dalčnik je še posebno pripraven za prirezo-
vanje levega in desnega 45 stopinjskega kota
na letvah, kadar želimo iz njih sestavljati
okvire za slike.

Tak predalčnik ali korito si lahko sami iz¬
delate iz trdega in suhega lesa. Od letve, širi¬
ne 60 mm in debeline 20 mm, odrežite 300 mm
dolg kos. Od letve, širine 70 mm in debeline
10 mm, odrežite 2 kosa iste dolžine. Spojne
ploskve premažite s toplim mizarskim klejem
in jih zlepite kot kaže načrt. Nato obe stra¬
nici še pritrdite na dno korita z lesnimi vija¬
ki s prirezanimi glavicami. Ko je predalčnik
izdelan in dobro posušen, zarežite vanj vodilne
zareze za žago. Zarezane naj bodo točno pod
označenim kotom, da se bodo letve, katere
boste prirezovali, pozneje pravilno prilegale.

Pri razžagovanju položite letev v korito in
jo primaknite k sprednjemu kotu proti sebi,
ali še bolje h koritu od sebe, ker boste v to
smer potiskali žago. Pri žaganju letvico dobro
tiščite k robu in hkrati navzdol, da se vam
korito ne bo premikalo. Ne bo odveč, če korito
s primežem ali kako drugače pritrdite na
mizo.

MI-RA

154

155

Peter Burkeljc:

ROBOT

»ROBI«

V.

V prejšnji številki TIMA smo govorili o
izdelavi rok. Robot je s tem dobil svoje glavne
dele in bi ga lahko že končali. Vendar se nam
zdi, da ni pravega robota brez anten in ker
je naš Robi še posebna izjema, mu bomo iz¬
delali gibljive antene.

Predvideli smo tri antene: dve namesto
ušes in ena na vrhu glave.

Izdelava anten je preprosta; potrebujemo
le varilno žico in okroglo radirko za pisalne
stroje ter seveda elektromotor. Dober je vsak
elektromotor, ki deluje. Ako ga še nimamo, si

kupimo najcenejši motor EMT-1, ki ga izde¬
luje »Mehanotehnika«. Načrt je risan v merilu
1 : 1 in lahko izdelamo antene točno po načrtu.

Potrebujemo naslednje orodje: risalni pri¬
bor, rezljačo s priborom, vrtalni stroj s svedri,
spajkalo s priborom, pilo za les, raskavec.

Za izdelavo moramo imeti še: elektromotor
EMT-1, 2 radirki za pisalni stroj (okrogli), va¬
rilno žico 0 2 mm, vezani les 3 mm, košček
luknjičaste gume (spužve), vijake M 3 X 35 mm
z maticami, lepilo in košček polivinil 'cevke
0 3 mm.

IZDELAVA

Najprej izvrtamo v stene glave tri luknje;
dve na sredini stranic, kjer so običajno ušesa,
eno pa na sredini zgornje stranice. Iz vezane
plošče izdelamo vodilo 4, na' katerem izvrta¬
mo luknjo s premerom 2 mm. Enak premer
imajo tudi druge luknje na glavi. Vodilo pri¬
lepimo na sredino prednje stranice glave ta¬
ko, da stoji os antene navpično (glej skico!).
Ko se lepilo suši, izdelamo iz varilne žice an¬
teno 1. Anteni 2 izdelamo najprej eno polovi¬
co. Potisnemo jo skozi luknjo v stranici, na¬
taknemo na žico podložko 8, radirko 3 in še
eno podložko 8, nato potisnemo žico še skozi
luknjo na nasprotni stranici. Potem izdelamo
še drugo anteno.

Radirka ima večjo luknjo (0 4 mm), zato
moramo natakniti na žico še košček cevke
kemičnega svinčnika, ki bo to razliko zmanj¬
šala in bomo lahko radirko prispajkali na os
antene. Izdelamo anteno 1 in jo potisnemo

Kosovni seznam:

lepilo, izolirana žica 0 1 mm.

156

skozi luknji v glavi in vodilu. Na spodnji ko¬
nec antenine osi prispajkamo cevko in ra¬
dirko. Tako je ena izmed anten gotova.

Sedaj prispajkamo podložke 8 na obeh kon¬
cih osi antene 2 tesno ob stranici glave, ven¬
dar se mora os prosto vrteti, sicer nam motor
ne bi mogel vrteti anten. Radirko 3 pa pri¬
spajkamo k osi tako, da se obod naslanja tes¬

no na radirko antene 1 (glej skico!). Tako do¬
bimo torni prenos.

Izdelati moramo še stojalo za motor 7,
ploščo 5 in gumijasto podlogo 6. Z vijaki bomo
privili stojalo za motor k plošči 5, vmes pa
bomo prilepili podlogo 6.

Na motor nataknemo polivinilsko cevko,
ki nam poveča trenje med osjo motorja in ra-

157

158

dirko. Motor prilepimo na ploščo 7. Na mo-
torjeve priključke prispajkamo žice, ki nam
rabijo za dovod toka. Preskusimo delovanje
motorja, in antene se bodo pričele vrteti. Do¬
vodne žice napeljemo skozi trup in noge v
spodnji del Robija. Robi je sedaj že precej po-
polen, manjkajo le še oči, klešče in stikalna
plošča, da bi lahko deloval tako, kot smo si
zamislili.

Izdelava oči je zelo preprosta, saj je treba
le izvrtati dve luknji na mestu, kjer naj bodo
oči. Luknji naj imata premer enak kot je
premer kovinskega dela žarnic. Potrebujemo
še dve kovinski ploščici, ki ju prispajkamo na
notranjo stran glave k žarnicam. Tudi na žar¬

z

Da, da, čisto prav ste prebrali. Z vašim bi-
ciklom se boste lahko prav imenitno smučali
celo po strmih rebrih, seveda ne s kolesi, am¬
pak s smučkami. Svoj bicikl morate torej ne¬
koliko predelati, da bo dober za na sneg. Na¬
redili bomo iz njega vsaj začasno novo snežno
vozilo, ki bo nekak križanec med smučmi in
biciklom.

Morda najdete nekje star, že zavržen bi-
cikel, ali samo njegovo ogrodje, ki bo čisto
uporabno za predelavo v snežno vozilo. Ako
ue, pa lahko predelate svoj še dober bicikel,
saj ga s tem ne boste pokvarili; na spomlad
ga boste lepo spremenili spet v bicikel.

Od bicikla potrebujemo samo ogrodje s kr¬
milom in sprednjimi vilicami ter sedlo. Od¬
stranimo torej obe kolesi z blatniki vred, pe¬
dala z glavno osjo, zavore in druge pritikline
in okraske. Poleg ogrodja so nam potrebne še
štiri polomljene smučke, od katerih pa mora¬

nice prispajkamo žice, ki bodo dovajale tok
žarnicam. Žice nato vodimo skozi vrat, trup
in noge v spodnji del Robija.

Za izdelavo luči oziroma oči potrebujemo
naslednje orodje: vrtalni stroj s svedrom, spaj-
kalo s priborom, rezljačo s priborom ter plo¬
ščato in okroglo pilo za kovino.

Material: dve žarnici, dve podložki, ki ju
izdelamo iz medenine in imata notranji pre¬
mer enak premeru kovinskega ohišja žarnice
in 2,5 m s polivinilom izolirane žice. Načrta
tu ne potrebujemo, dovolj je le skica, ki po¬
kaže, kako prispajkamo žice in podložko
(Stran 157).

biciklom na smučišča

jo biti krivine še uporabne. Dve krivini naj
merita po 40 cm, ena naj bo dolga 65 cm, ena
pa okrog 1 meter.

Če tega ne moremo dobiti iz odpadnega
materiala, si moramo podobne krivine izde¬
lati sami. Ko smo si vse to pripravili, se lahko
lotimo sestavljanja novega vozila. Namesto
sprednjega kolesa vdelamo v vilice okrog 65
cm dolg kos smučke s krivino. Za pritrditev
uporabimo os sprednjega kolesa z vijaki vred.
Za zvezo s smučko si izdelamo primemo ko¬
vinsko, dvakrat pravokotno ukrivljeno spono;
v srednjem delu izvrtamo 4 luknje za pritr¬
ditev na smučko z lesnimi vijaki, v obeh kraj¬
ših zavihanih krakih pa izvrtamo po eno luk¬
njo za os, ki jo pritrdimo v vilice. Ta smučka
pa ne sme biti pritrjena trdno, ampak se mo¬
ra gibati, tako da se med vožnjo prilagaja
tlom. Zato vstavimo med oba kraka vilic pri¬
merno dolgo železno cev, ki nam bo držala

159

LESENI

VALJ

SPONI

LESENI VLOŽEK

LESENA

VLOŽKA

NAZOBČANA

PLOŠČA

l/W\Al

160

kraka narazen, s konca osi pa na obeh straneh
privijemo po dva vijaka, ki se tesno tiščita,
da ne moreta popustiti, vendar pa dopuščata,
da se smučka prosto giblje v vilicah. Lahko bi
to zvezo napravili tudi tako, da bi od spred¬
njega kolesa uporabili pesto z osjo in kroglič¬
nimi ležaji. Pesto z osjo bi trdno pričvrstili na
smučko, os pa na vilice kakor pri biciklu. Za
zadnji del vzamemo okrog en meter dolgo kri¬
vino smučke, ki jo pritrdimo na ogrodje na¬
mesto zadnjega kolesa. Spredaj je ta smučka
pritrjena s primerno spono na ležišče pedalov,
kamor smo prej vdelali kos okroglega lesa.
Nanj privijemo z obeh strani z lesnimi vijaki
spono, ki smo jo prej privili na smučko. Po¬
dobno pritrdimo smučko tudi zadaj v ležišče
zadnjega kolesa.

Upoštevati je treba, da vse tri točke, v ka¬
terih je ogrodje bicikla pritrjeno na smučke,
namreč ležišče pedalov in obe osi koles niso v
isti ravni, oziroma višini, zato naj ima želez¬
na spona, ki veže os zadnjega kolesa s smučko
ustrezno daljša kraka. Lahko pa si pomagamo
tudi tako, da pribijemo na zadnjo smučko pri¬
merno visok podložek iz trdega lesa, nanj pa
privijemo spono.

Vozilo bi bilo s tem že gotovo. Za varno
vožnjo pa moramo misliti tudi na zavore, ker
s samim krmarjenjem ne moremo veliko vpli¬
vati na hitrost kot pri smučanju. Zato si iz
dveh krajših kosov smučk napravimo par prav
kratkih smuči, tako da nam segajo zadaj le do
konca pete, spredaj pa se ob koncu čevlja že
začne krivina. Na zadnjem koncu obeh smučk
pritrdimo po vsej širini železno ploščo, ki ima
zadaj čez rob smučke zakrivljene zobe. Take
smučke si s preprostimi vezmi pritrdimo na
čevlje. Ob vožnji z njimi rahlo drsamo po sne¬
gu in vzdržujemo ravnotežje, zlasti pa nam
rabijo za zaviranje. Zaviramo tako, da smuč¬
ko spredaj privzdignemo, zadaj pa s peto pri¬
tisnemo ob tla, da se zobje ostro zarežejo v
sneg. Ti zobje so namreč dolgi le toliko, da se¬
gajo s konci do ravnine smučne drsne ploskve,
zato ob ravni drži vožnje ne zavirajo Tako za¬
viranje je uspešno tudi v večjih strminah.

Za vožnjo nam ni treba posebnih spretno¬
sti. Kdor je količkaj vajen smuči ali kolesa,
se bo že prvi dan spretno vozil tudi s takim
vozilom.

Zdaj pa hitro na delo, da izrabite še to
zimo!

Franc Mlekuž

Peter Burkeljc:

Letalski modeli:
material, gradnja,
vrste in startanje

4. nadaljevanje

Za stabilnost modela pri letu je važen
lom krila. Tudi pri pravih letalih ima važno
vlogo. Tako imajo šolska letala, ki morajo
biti zelo stabilna, večji lom krila, ki je ved¬
no pozitiven, kar pomeni navzgor. Akrobat¬
ska in lovska letala imajo le majhen, ali
pa celo negativen lom — navzdol.

Prav tako je tudi v modelarstvu. Prosto
leteči modeli morajo biti najbolj stabilni, za¬
to imajo največji lom navzgor. Radijsko vo¬
deni modeli, posebno akrobatski, imajo manj¬
šo stabilnost in imajo manjši lom. Vezani
modeli, ki lete v krogu, pa ne potrebujejo
loma navzgor, saj tudi niso stabilni.

Na sliki 6 vidite glavne vrste lomov kril
v modelarstvu. Lom 6a je galebji lom, ki se
v modelarstvu le redko uporablja. Le neka¬
tere vrste hidro-modelov morajo imeti tak¬
šno obliko krila, zaradi pritrditve plovkov na
krila. Enojni V lom, ki ga vidite na sliki 6b,
najpogosteje uporabljamo pri enostavnih, po¬
sebno pri začetniških modelih. Primeren je
za gradnjo, saj lomimo krilo le enkrat, ven¬
dar ni najbolj stabilen.

161

Na sliki 6 c vidite dvojni lom, ki ga po¬
gosto uporabljamo pri tekmovalnih modelih,
posebno pri jadralnih modelih in gumenja¬
kih. Najboljši od naštetih je trojni lom na
sliki 6d, ki je sicer težji za izdelavo, vendar
pa je pri tekmovalnih modelih najpogostejši.
Idealen bi bil lom v polokrogli obliki, ki ga
kaže slika 6e, vendar ga je izredno težko
izdelati, zato se ga je do danes lotil le malo¬
kateri modelar. Ta lom omogoča najboljše
rtezultate.

Ravno krilo na sliki 6f se uporablja pri
vezanih modelih in pri novejših R/CC mode¬
lih.

Lom navzdol uporabljamo le pri vodorav¬
nih repih. Na zadnjem svetovnem prvenstvu
z radijsko vodenimi modeli so ga uporabljali
nekateri modelarji.

Poleg loma je pri krilu važna Še oblika
krila. Na sliki 7 vidite razne oblike kril, ki
pa še niso vse, saj modelarji skušajo najti
najboljše krilo tudi z drugimi kombinaci¬
jami. Najpogostejša je pri začetnih prosto
letečih modelih pravokotna oblika, ki je tudi
najenostavnejša za izdelavo in tudi najmanj
zamudna. Vidite jo na sliki 7a. Boljša in tudi
lepša je trapezasta oblika krila, ki pa je
težja za izdelavo in tudi več časa porabimo
zanjo, slika 7b. Pogosto uporabljamo kombi¬
nacijo obeh, ki je nekoliko manj zamudna
in še dovolj dobra, slika 7c.

Na sliki 7d vidite elipsasto obliko krila,
ki je najtežja za izdelavo, a je aerodinamič¬
no najboljša.

Le nekoliko slabša je kombinacija pra¬
vokotne in elipsaste oblike krila na sliki 7e.
Pri tej obliki smo dobili vse lastnosti elipsa¬
ste oblike, pridobili pa smo tudi na času pri
izdelavi. Doslej smo govorili le o običajnem
krilu. Krilo pa je lahko še nagnjeno naprej,
kot vidite na sliki 71 Takšno obliko največ
. uporabljamo pri maketah jadralnih letal. Pri
novejših radijsko vodenih modelih je precej
pogosta oblika krila, ki jo vidite na sliki 7g.
To je puščičasta oblika, ki je pogosta pri
reaktivnih letalih.

Obliko na sliki 7h večkrat uporabljamo
za hitrostne modele in se imenuje delta ob¬
lika po grški črki delta.

Gradnja krila

Gradnja krila se prične z izdelavo reber.
Na kos vezanega lesa prerišemo z indigo pa¬
pirjem obris rebra in lego letvic krila. Lah¬
ko tudi kar prilepimo na papirju narisano
rebro na kos vezane plošče.

Narisano rebro izžagamo, vendar brez
utorov za letvice. Rebro nato točno obdela¬
mo. Na dveh mestih rebro prebodemo z bu¬
cikami in ga pritrdimo na kos vezane plo¬
šče, slika 8a. Rebrno zarišemo s svinčnikom
in ga izžagamo. Nato obe rebri spnemo in
ju obdelamo, da sta popolnoma enaki. Speli
ju bomo skozi luknjice bucik. Najbolje ju
obdelamo, če ju stisnemo v primež, slika 8b.

Tako dobimo šabloni za izdelavo reber.
Eno šablono polagamo na material iz kate¬
rega bomo izdelali rebra. Pritrdili jo bomo
z bucikami skozi že narejeni luknji in zari¬
sali. Ponovi se slika 8a. To ponavljamo tako
dolgo, da narišemo vsa rebra in še nekaj
za rezervo, če bi se nam med izdelavo kako
rebro polomilo.

Rebra izrežemo ob zunanjem robu z rez-
ljačo ali ostrim nožem. Nato vsa rebra spne¬
mo skozi luknje bucik tako, da je spredaj in
zadaj šablona. Dobili smo paket reber, ki ga
lahko najenostavneje obdelamo, slika 8c.

Paket vpnemo v primež in ga s pilami in
steklenim papirjem obdelamo. Paziti mora¬
mo, da ne bodo srednja rebra večja, zaradi
površne obdelave, slika 8d.

Nato odstranimo in zažagamo vanje uto¬
re za letvice, spnemo rebra ponovno v pa-

162

183

ket in izdelamo še utore v rebra. Naj lepše jih
izdelamo, če jih zažagamo in nato s tanko
pilo za les obdelamo.

Rebra za enostavno pravokotno krilo so
gotova.

Pri trapezastih krilih mcframo rebra izde¬
lati posamezno, če je zoženje hitro. Tu mo¬
ramo že za dvoje reber izdelati šabloni. Se¬
veda je to zamudno. Pri blagih prehodih si
pomagamo tako, da izdelamo prvo in zadnje
rebro in zanju po dve šabloni. Nato izdela¬
mo po dve prvi in zadnji rebri. Nato vzame¬
mo večjo šablono in po že opisanemu postopku
narišemo toliko reber, kolikor je reber med
prvim in zadnjim. Nato sestavimo paket in
rebra obdelamo. Tudi tu obdelamo najprej
rebra brez utorov in šele nato z utori. Pazi¬
ti moramo, da pri snemanju šablon rebra ne
zamešamo med seboj. Iz preostalih dveh ša¬
blon izdelamo rebra še za drugo polovico kri¬
la, ki pa mora biti zrcalna slika prvi polovici,
sicer krila ne bosta enaka. Glej sliko 8e.

Pri krilu, ki ima obliko elipse, moramo iz¬
delati posamezna rebra.

Ko smo rebra izdelali, sledi sestavljanje
krila. Na ravno šablonsko desko položimo na¬
črt krila. Vse letvice, ki jih bomo potrebovali
za nosilce, očistimo z raskavcem in jih odre¬
žemo na primerne dolžine. Pri nekaterih eno¬
stavnejših gradnjah zlepimo glavni nosilec ta¬
ko, da dobimo potrebni »V« lom ipodela (sli¬
ka 9a). Srednji nosilec nato z bucikami pri¬
trdimo na desko. Bucike ne zabijemo skozi
nosilec, temveč ob njem! (Slika 9b). Zadnji no¬
silec obdelamo v trikot tako, da zaključimo
obliko rebra. Če je rebro uvito, moramo zadnji
nosilec primerno podložiti (slika 9c). Na me¬
stih, kjer bomo prilepili rebra, moramo v zad¬
nji nosilec zarezati utore za rebra, ki naj bo¬
do 2—4 mm globoki (slika 9d). Tako izdelan

zadnji nosilec pritrdimo na desko. Bucike za¬
bijemo kar skozi nosilec.

Začnimo z vstavljanjem reber. Če smo iz¬
delali utore v rebrih natančno, bodo rebra lepo
stala na svojih mestih in jih ne bo treba pri¬
trditi z bucikami. Ko je vse sestavljeno, pri¬
trdimo še sprednji nosilec. Tako sestavljeno
polovico krila lahko zalepimo. Odstranimo
najprej sprednji nosilec, prilepimo vsako reb¬
ro posebej, razen sprednjega rebra, ob lomu
krila in prilepimo še sprednji nosilec (slika 9e).

Lahko izdelamo še krivini in eno prilepimo
na svoje mesto. Ko je lepilo suho, vzamemo
krilo iz šablone in po enakem postopku izde¬
lamo še drugo polovico krila. Na mestu, kjer
je krilo lomljeno, ga moramo ojačiti. Ojačanje
izdelamo iz vezanega lesa in ga prilepimo k
vsem nosilcem. Širina ojačenih delov je od¬
visna od debeline ali višine nosilca (slika 9f).

Tako smo izdelali ogrodje krila, ki ga še
očistimo lepila in že je pripravljeno za pre¬
krivanje.

Po istem postopku izdelamo tudi vodoravni
in navpični rep.

Seveda je bila tu opisana le najenostavnej¬
ša gradnja krila. Pri krilu z več lomi moramo
izdelati več delov, ki jih potem sestavimo.
(Pri dvojnem lomu tri dele, pri trojnem lomu
pa štiri dele).

Pri krilu, ki ima več srednjih nosilcev, mo¬
ramo pritrditi najprej spodnje nosilce, potem
zadnji nosilec, nato vstavimo rebra in šele
nato gornje nosilce ter sprednji nosilec. Oja¬
čen j a vlepimo med nosilce.

Pri delu v modelarstvu je toliko različnih
vrst gradenj krila, da vseh ne bi mogli opi¬
sati. Skoraj vsak modelar ima nekaj svojega,
kar uporablja pri svojih modelih.

(Nadaljevanje prihodnjič)

TIM — MALI OGLASI

Prodam nov električni vlak »Piko« za 70 N din; češki mehanski vlak za 25 N din;
kovinsko sestavljanko-Mehanotehnika za 10 N din; vse številke lanskega TIM-a za
10 N din; knjige Winetou I. in II. del za 15 N din; Zaklad v srebrnem jezeru za 90 N
din in igro LUDA za igranje nogometa za 20 N din.

Bojan Posavec — p. Radomolje 109

★

Kupim brnilec ali ustrezno količino lakirane žice za gradnjo brnilca.

Vili Krpič — Gor. Slaveči 71, p. Kuzma, Pomurje

164

Sliko 9

165

2

tn

+

10

101

1.-1

Škatlica

datum

podpis

21.10.19^71

166

Škatlica

s pločevinastim
pokrovom

Prav neprijetno je, kadar moramo razne
majhne predmete na primer drobne vijake,
žebljičke, vzmeti, gumbe, peresa iskati po
predalih in škatlah, kjer je vse pomešano
in neurejeno. Svetujemo vam, da bi vse
drobne predmete uredili in sortirali v pri¬
merne škatlice, ki si jih sami izdelate. V
tej številki imate načrt in navodilo za iz¬
delavo takšnih škatel. Zanje ne potrebujete
niti mnogo materiala, niti posebnega orodja.
S temi škatlicami lahko opremite omaro za
orodje v šolski delavnici, prav tako s pridom
pa jih lahko uporabite tudi doma.

Najprej izžagajte iz vezane plošče 30 mm
širok trak. Dolg naj bo približno 350 mm.
Uporabili ga boste za stranice škatle. Ako
nimate tako dolge vezane plošče, lahko iz¬
delate vsako stranico posebej in tako pora¬
bite tudi majhne odrezke vezanih plošč. Pa¬
zite, da bo pas v vsej dolžini enako širok. S
steklenim papirjem ga lepo obrusite po ro¬
bovih in tudi po obeh ploskvah, nato pa od¬
merite dolžino stranic tako, da boste upošte¬
vali tudi 1 mm za debelino žagice. Razža¬
gajte pas po črtah in obrusite robove. Pre¬
verite, če so stranice enako dolge, zabijte v
daljše stranice na obeh koncih tanke žeb¬
ljičke, namažite robove krajših stranic z le¬
pilom in zbijte okvir škatlice. Okvir mora
biti točno pravokoten. Položite ga na močno
lepenko, občrtajte ga s svinčnikom in odre¬
žite lepenko z nožem ob jeklenem ravnilu.
Dobili ste dno škatlice. Dno nalepite na
okvir in postavite škatlico v stiskalnico. Ako
je nimate obtežite škatlico s kakim težkim
predmetom, na primer z debelimi knjigami
ali z opeko.

Medtem, ko se škatlica suši, izdelajte
škrobov papir in ga razrežite v liste, kot
kaže načrt. Uporaben je vsak lepo obarvan
papir, da le ni predebel (knjigoveški pa¬
pirji).

Pokrov škatlice je iz aluminijaste ploče¬
vine, lahko pa uporabite tudi lepo poravnan
kos pločevine od konzerv. Pokrov izrežite
s škarjami za pločevino. Robove zgladite s
fino pilo. Na označenih mestih naredite s
šilom majhne luknjice za žebljičke. Pokrov
pravokotno upognite po črtkanih črtah v
primežu ali med dvema deščicama. Pazite,
da bo razdalja med enim in drugim pravo¬
kotnim delom 131 mm, sicer ne boste mo¬
gli zapreti škatlice.

Ko boste drugi dan vzeli škatlico iz sti¬
skalnice, bo že dovolj suha. Po potrebi še
enkrat zgladite robove in ploskve s finim ste¬
klenim papirjem. Že pripravljene kose škro-
bovega papirja namažite z redkim toplim
klejem in jih prilepite najprej na obe daljši,
potem pa še na krajši stranici. Papir naj
prekrije zgornje robove stranic, spodnje ro¬
bove papirja pa prilepite na dno (na zuna¬
nji strani).

167

Pokrov namestite na škatlico in zabijte
skozi luknjice majhne žebljičke. Škatlico bo¬
ste na teh tečajih lahko odpirali in zapirali.
Škatlica je gotova. Če boste izdelovali po več
škatlic v šolski delavnici si delo porazdelite
med seboj. Ena skupina naj riše na vezane
plošče, druga žaga, tretja brusi, četrta izre¬
zuje škrobov papir itd. Delitev dela omo¬
goča hitrejše, temeljitejše in uspešnejše delo.
Tako boste kar hitro naredili več škatlic.

Arpad Šalamon

Površinska napetost tekočin

Na površino tekočin delujejo sile, ki sku¬
šajo površino zmanjšati. Te sile imenujemo s
skupnim imenom površinska napetost.

Tekočina, ki izteka iz medicinske kapalke
(pipete), nikakor ne teče kot neprekinjen cu¬
rek, ampak v obliki kapljic, ki prihajajo ena
za drugo iz ustja cevke. Ako položite šivanko
pazljivo na vodno površino, se ne bo potopila
na dno, ampak bo mimo ležala na površini, če¬
prav je gostota šivanke desetkrat večja od go¬
stote vode. Ako postavimo čisto stekleno cev¬
ko zelo majhnega premera v vodo, se voda v
cevki dvigne. Ta pojav imenujemo kapilarna
elevacija. Ako pa postavimo cevko v živo sre¬
bro, se živo srebro ne bo dvignilo v cevki, am¬
pak znižalo. To pa imenujemo kapilarno de¬
presijo.

Ti in še mnogi drugi sorodni pojavi so v
zvezi z mejno površino med tekočino in neko
drugo snovjo. Pojavi na površini tekočin torej
kažejo, da je površina v stanju neke napetosti.

Ali lahko to dokažemo? Prav lahko. Napravite
obroček iz tanke žice s premerom nekaj centi¬
metrov. Čez obroček zavežite tanko nitko, ki
bo imela v sredini zanko, tako kot to vidite na
sliki. Ako obroček z nitko vred potopite v
milnico in ga izvlečete, boste videli, da se je
ves obroč prekril s tanko opno iz milnice, v
kateri zanka prosto plava (slika a). Ako sedaj
z iglo prebodete opno znotraj zanke, se bo
zanka raztegnila v pravilen krog (slika b).

Razlaga tega pojava je preprosta. Na po¬
vršino opne iz milnice delujejo sile površinske
napetosti. Preden ste opno znotraj zanke pre¬
drli, so bile te sile na vsej površini enake; čim
pa je bila opna v zanki predrta, so delovale
sile le zunaj zanke in so zanko zvlekle v ob¬
liko kroga. Sile, delujoče v opni, kažejo puščice
na sliki b. Sile površinske napetosti so pri
tem poskusu jasno vidne. Seveda smo upora¬
bili milnico mesto čiste vode le zato, ker z
milnico lažje naredimo opno v obročku. I. V.

obroč

188

IZDELAVA

Peter Burkeljc

MODEL

LETALA

Danes bomo izdelali enostavno letalo iz
stiropora, letvice in vezanega lesa. Izdelava
je tako preprosta, da ga lahko izdelajo že
pionirji v 5. razredu osemletke. Vsi glavni
deli letala so risani v naravni velikosti, le
enostavne ravne ploskve so označene z me¬
rami (Glej prilogo!).

Z modelom lahko na koncu leta priredimo
šolsko tekmovanje. Za gradnjo potrebujemo
stiropor debel 15 mm, letvico 5X5 mm, kos
vezanega lesa 5 mm, ploščico rezanega fur¬
nirja 1,5 mm, košček svinca in lepilo KOL III
ali Jubinol ali pa Mekol belo lepilo. Aceton-
sko lepilo navadno stiropor topi, zato ni
primerno. Od orodja potrebujemo risalni pri¬
bor, rezljačo s priborom, zelo oster nož ali
britvico in raskavec.

Trup sestavljajo deli 1, 2 in 3. Del 1 je iz
vezane plošče in ga moramo izžagati ter ob¬
delati. Del 2 je letvica, ki jo odrežemo, oči¬
stimo z raskavcem in prilepimo k delu 1.
Zadaj jo poševno odrežemo, tako kot vidimo
na načrtu. Del 3 izdelamo iz funidja tako, da
teko letnice pravokotno na dolžino dela. Ta
del prilepimo k trupu; paziti moramo, da bo
prilepljen pravokotno na trup.

Krilo je sestavljeno iz dveh popolnoma
enakih delov. Odrežemo ju iz stiropora. Z ra¬
skavcem, ki smo ga napeli prek deščice, ob¬
delamo oba dela krila v profil, ki ga vidimo
na načrtu. Paziti močamo, da obdelamo obe
polovici krila tako, kakor se vidi predmet in
njegova slika v zrcalu. Krilo po sredini, kjer
obe polovici zlepimo malo obrusimo, da do¬
bimo »V« lom, ki letalo pri letu stabilizira.
Nato obe polovici zlepimo. Konica enega kri¬
la mora biti 60 mm nad podlago, če je druga
polovica položena na podlago. Vodoravni rep
5 izdelamo iz 6 mm debelega stiropora, ki smo
ga dobili tako, da smo stanjšali stiropor, ki
nam je ostal. Enako izdelamo tudi navpični
itep 6.

K trupu prilepimo najprej navpični rep 6,
nato vodoravni rep 5 in končno še krilo 4.
Paziti moramo, da so vsi deli prilepljeni pod
pravim kotom!

Na načrtu je težišče modela označeno s
krogcem in črkami CG. Na tem mestu pod¬
premo krilo in če je rep ali nos pretežak mo¬
ramo na nos prilepiti svinec, ali ga pa ne¬
koliko odbrusiti. Tako izdelan model že lahko
štartamo.

(Načrt je na prilogi).

169

Peter Burkeljc

Scraper

Med bagre za plitvi odkop zemlje sodijo
buldožerji in scraperji. Buldožerji zemljo le
potiskajo, scraperji pa jo nalože in odpeljejo,
da jo lahko enakomerno raztrosijo. Imamo
več vrst scraperjev. Nekateri imajo lastni po¬
gon, druge pa vleče traktor. So enoosni ali
dvoosni.

Naš model (katerega načrt je objavljen
na prilogi), je nekoliko poenostavljena oblika
scraperja z lastnim pogonom. Sestavljajo ga
trije deli: pogonski del s kabino, ogrodje in
korito za tovor.

Model, ki ga poganja elektromotor, bomo
vodili prek žice, prav dobro pa nam bo služil
tudi brez motornega pogona. Načrt na prilogi
je risan v merilu 1 :1 in ga ni treba poveče¬
vati. Izdelava je enostavna in primerna za 7.
razred osemletke ali za delo v krožkih.

Za gradnjo potrebujemo: vezani les debe-
ljine 4 mm, varilno žico 0 2 in 3 mm, pločevi¬
no 1,5 do 2 mm, vijake M 3 X 30 mm, belo
lepilo (jubinol, mekol), motor EMT-1 z re¬
duktorjem.

Potrebujemo pa še orodje: risalni pri¬
bor, režij ačo s priborom, vrtalni stroj s pribo¬
rom, spajkalo s priborom, kladivo, klešče, pilo
za les, rašpo, pilo za kovino, raskavec, indigo
papir, izvijač, čopič in posodico za lak.

Nekatero orodje, ki ga nismo tu navedli,
bomo omenili med besedilom, natančni se¬
znam materiala pa je v kosovnem seznamu.

Gradnjo modela scraperja bomo razdelili
na tri dele.

1. GRADNJA VLAČILCEV

Najprej izdelamo vse sestavne dele vla¬
čilca. Iz vezanega lesa izžagamo dele 6, 12 in
19 dvojno, vse ostale pa enojno. Najprej izde¬
lamo dno 1 in izvrtamo vse potrebne luknje.
Privijemo vijake M 3, ki služijo za vodilo kr¬

milnemu mehanizmu. Iz pločevine izdelam®
krmilni mehanizem 2 in 3 ter vez 4. Na plo¬
čevino prispajkamo cevko, ki bo za vodilo
osi kolesa 16. (Podobno izdelavo krmilnega
mehanizma smo opisali pri robotu).

Oba dela krmilnega mehanizma povežemo
med seboj z vezjo 4, ki jo izdelamo iz 2 mm
varilne žice. Paziti motamo, da bosta osi koles
v isti osi, ko je vez na svojem mestu. Na dno
1 prilepimo stranici 12, ki rabijo za name¬
stitev osi zadnjih koles 15.

Posebej zlepimo kabino iz dveh stranic 6,
okrova motorja 7 in 8, prednjega okna 9,
strehe 10 in stene 11. Kabino obdelamo z ra-
skavcem. Predno jo prilepimo na dno 1, mo¬
ramo dokončno izdelati vodilo prednjih koles.
Od zavornih žic, ki so pri biciklu odslužile,
porabimo vsaj 800 mm dolgo cev z ustrezno
dolžino pletene žice. Žico prispajkamo h kr¬
milnemu mehanizmu 3 in jo nato potisnemo
skozi cev, ki jo pritrdimo k dnu 1 s pritrdi-
lom 5. Cev nato potisnemo skozi luknjo v
steni 11. Kabino lahko prilepimo na svoje'
mesto. Ako ne nameravamo izdelati vodljivi
model, seveda ne potrebujemo žice in cevi.

Izdelamo podstavek za motor 25, ki ga s
šamijem 26 pritrdimo k dnu 1. Sarnir ku¬
pimo v trgovini s kovinskimi izdelki. Na pod¬
stavek pritrdimo motor EMT-1, ki se mora
prosto gibati, da lahko z lastno težo pritiska
na kolo 27, ki smo ga trdno nasadili na os 15.
Na os motorja nataknemo kos polivinil cevke,
da zvečamo trenje med osjo in kolesom. Na
priključke motorja prispajkamo s polivinilom
izolirano žico in jo vodimo do vodilne cevi.

Prilepimo zadnjo stranico 13. Na ploščad
14 privijemo vijak M 3 in ploščad prilepimo
k vlačilcu.

Izdelati moramo še nosilec za korito 19, ki
ga prilepimo na označeno mesto k vlačilcu.
Da bo nosilec močnejši, mu vlepimo opore 29.

Iz varilne žice 0 3 mm izdelamo vodili
23 in 24 ter osi 22 in 20. Vagico 21 izdelamo iz
pločevine in jo prispajkamo na os 20. Na na¬
sprotnem koncu osi 20 prispajkamo podložko.
Z vodili povežemo os 2 in vagico tako, kot
nam kaže načrt. Vlačilec je gotov.

2. IZDELAVA NOSILCA KORITA

Izdelava nosilca korita je preprosta. Iz
vezanega lesa izžagamo dve stranici 30, dve
opori 31 in steno 32. To vse zlepimo in očisti¬
mo z raskavcem. Iz varilne žice 0 3 mm iz-

170

.

delamo dve osi 33. Ena os bo za ležaj koritu,
na drugo pa bomo nataknili kolesa 17.

Ko je nosilec korita gotov, ga prebarvamo.

3. IZDELAVA KORITA

Korito sestavljajo dela 34 (dvakrat), 35, 36,
37 in 38, ki so iz vezanega lesa, del 39, ki je iz

delan iz letvice 3X3 mm, vez 42, ki je iz va¬
rilne žice 0 2 mm in dva vijaka M 3 X 20 mm
za dela 40 in 41.

Korito zlepimo in obdelamo z raskavcem.
Tako izdelan model prelakiramo z lakom rde¬
če rumene barve. Ko je lak suh, sestavimo
model.

171

Najprej nataknemo na osi vlačilca 15 in 16
kolesa 17, nato pritrdimo z matico in proti-
matico nosilec korita k vlačilcu tako, da se
bosta dela prosto gibala okoli vijaka 18. Nato
pritrdimo korito na nosilec z osjo 33.

Vodilo 24 pritrdimo k vijaku 41, vez 42 pa
nataknemo na os 20 in jo pritrdimo k vi¬
jaku 40.

Tako se nam bo korito pri spuščanju avto¬
matično odpiralo, pri dvigovanju pa zapiralo.

Model je izdelan. Potrebujemo le še ročko
s krmilnim mehanizmom, ki je bila že ob¬
javljena v enem prejšnjih letnikov TIM-a, pa
jo bomo ponovno opisali v naslednji številki.

Čolniček
za preizkušanje
spretnosti, ki je
lahko tudi pivnik

Te zanimive igrače za preizkušanje spret¬
nosti na morete kupiti. Ker je preprosta, si jo
boste z lahkoto izdelali sami z materialom in
pripomočki, ki jih prav gotovo imate doma.

Vzemite kos vezane plošče ali katerekoli
deščice debeline kakih 5 mm. Iz nje izža-
gajte z rezljačo dva kosa polokrogle oblike
v meri in obliki kot kaže načrt. Najbolje bo,
če izžagate oba kosa hkrati. Položite obe deščici
drugo na drugo, ju z dvema tankima žebljič¬
koma začasno spojite, narišite obliko na zgor¬
njo deščico in jo izžagajte. Nato oba kosa, do¬

kler sta še spojena, čimbolj točno obdelajte s
pilo in brusilnim papirjem. Vzemite močnejši
karton, prenesite nanj dolžino ovalnega oboda
izrezane deščice in zarišite širino čolnička. V
ta karton vsekajte z luknjačem dve luknjici.
Premer luknjic določite ustrezno krogijicam,
ki jih boste uporabili. Najprimernejše bodo
šibre ali krogljice od ležajev premera 4 do 5
mm. Razumljivo, luknjice morajo biti nekoliko
večje, da bo šla krogljica lahko skozi.

Med obe stranici čolnička vložite točno na
sredino pregradno deščico, katero zalepite in
pritrdite s tankima žebljičkoma na obeh stra¬
neh. Na to upognite karton na krivino stranic
in ga dobro zalepite z močnim klejem; če bo
potreba, ga na konceh še pritrdite z žebljički
z zelo majhnimi glavicami. Izdelani čolniček
zbrusite s finim brusnim papirjem in ga še
prebarvajte z lakom.

Namen igrače je razvijanje spretnosti, ki jo
lahko preizkušate vsak zase ali pa v medse¬
bojnem tekmovanju. Ko namreč čolniček za¬
vrtite, se bodo krogljice med vrtenjem zaradi
centrifugalne sile trkljale po ukrivljeni ploskvi
čolnička navzven. Najspretnejši tekmovalec bo
tisti, ki mu bo uspelo eno ali pa celo obe krog-
ljici spraviti skozi luknjici.

Če boste čolnič zavrteli, krogljice ne bodo
dosegle luknjic. Če pa boste čolnič premočno
zavrteli, bodo krogljice zletele čez rob. V pri¬
meru, če bi krogljice pri vrtenju le preveč
uhajale čez robova Čolnika in bi bila mož¬
nost za zadevanje majhna, zalepite čez oba
robova zgoraj 3 do 4 mm široka trakova iz
kartona, ki bosta preprečevala uhajanje krogljic
čez rob pri močnejšemu vrtenju. V medseboj¬
ni tekmovalni igri si lahko sami določite pra¬
vila. Najbolje bo, če vsak padec krogljice
skozi luknjo štejete za točko. Točke posamez¬
niku prištevate, najspretnejši in zmagovalec
bo tisti, ki bo v dogovorjenem številu rund
dosegel največ točk.

Če se boste te igre naveličali, bo čolniček
lahko rabil kot pivnik — zibka. Narežite
ustrezne kose pivnika, ki naj bodo enako ši¬
roki in za 3 do 4 cm daljši od čolnička. Na¬
pnite jih na obod (dno) čolnička, na konceh
medsebojno zlepite, konce zapognite čez ro¬
bova in pritrdite z lepilnim trakom. Ko bo
prvi vrhnji list umazan, ga odtrgajte in ko
bodo porabljeni vsi, jih lahko obnovite.

Čolniček bo torej za zabavo in za praktič¬
no rabo.

MI-RA

172

1ES.PI0ŠCA KADTON

Čuvaj svojo kamero

Ce hočeš, da ti bo kamera dobro in dolgo
rabila, ne puščaj je nezaščitene kjerkoli. Us¬
njena torbica čuva kamero pred udarci, toda
le delno pred prahom, vlago in sončno pripe¬
ko. Kamera ima zelo precizne in občutljive
mehanizme, ki ne prenesejo hudih pretresov.
Udarec na objektiv lahko povzroči stalno ne-
ostrino posnetkov. Kadar pričvrstiš kamero v
torbico, se prepričaj, če si to res dobro opra¬
vil. Zelo pogosto se dogaja, da kamera pri sne¬
manju pade iz torbice v vodo ali v prepad in
gre tako zaradi majhne površnosti v izgubo.
Spomni se včasih, da ji bo koristilo, če ji z
mehko krpico odstraniš umazanijo in prah.

Zabeleži si osvetlitev!

Veliko posnetkov je neuporabnih zaradi ne¬
pravilne osvetlitve. Tu nam bo sicer v pomoč
svetlomer, toda vedno bo prav prišlo, če
boš znal pravilno osvetliti tudi brez njega.
Občutek za pravilno osvetlitev si boš kaj hitro
privzgojil, če boš pri snemanju sproti beležil
podatke o osvetlitvi. Vedno nosi s seboj maj¬
hno beležnico, v kateri beleži naslednje po¬
datke:

1. motiv — (predmet, ki ga boš posnel)

2. film in njegova občutljivost

3. datum in čas snemanja

4. svetlobne razmere — vreme

5. uporabljena zaslonka

6. čas osvetlitve

Ko bodo kopije posnetkov gotove, prepiši
njihove podatke na hrbtno stran. Tako boš
na osnovi teh beležk lahko primerjal in ugo¬
tovil, zakaj posnetek ni uspel in katera osvet¬
litev bi bila pravilna. Pri ponovnem snemanju
to upoštevaj, kmalu boš opazil, da ti pravilna
osvetlitev ne dela več težav.

Tistim, ki še nikoli niso fotografirali, pa bi
želeli, da jim bodo posnetki takoj uspeli, naj
upoštevajo naslednje: Snemaj v sončnem vre¬
menu — uporabi zaslonko 8 — čas osvetlitve
pa naj bo Vi25 sekunde. Kamero drži mimo
v rokah! To velja za film srednje občutljivosti,
na primer 18 DIN.

Dobri reportažni posnetki

vedno okrog nas. Izberi zanimivo dogajanje in
ujemi le njegov najbolj zanimiv hip v objek¬
tiv kamere. Pri tem pazi na to, da ni bila
opažena prisotnost tvoje kamere. Za tak po¬
snetek se mora snemalec izvežbati, predvsem
pa mora že prej pripraviti neopaženo svojo
kamero: oceniti daljavo, brž nastaviti metražo,
oceniti pravilno osvetlitev in zaslonko. O kva¬
liteti dobrega in zanimivega posnetka nato od¬
loča le izbira pravega momenta, hiter dvig
kamere k očesu in nato mirna sprožitev. V
začetku bo dosti premaknjenih posnetkov, ko
pa se boš nanje privadil in izvežbal pozornost
svojega očesa, ne bo nobenega problema več.

Ni nujno, da si vedno s telesom obrnjen
proti motivu, ki ga želiš neopaženo posneti.
Tudi z bočnega položaja boš uspel ali pa s
posnetkom »okrog vogala-«, če uporabljaš zr¬
calno kamero. Ne pritisni na sprožilo, če opa¬
ziš, da nekdo gleda v kamero! Na taikem po¬
snetku bo takoj vidno, da je dogajanje zmotila

Nikdar ne smeš biti v zadregi kaj boš po¬
snel, kajti težje je vprašanje, kako boš posnel
nek motiv. Zanimivih motivov je brez števila

Motiv je statičen; za določanje oddaljenosti
in osvetlitve imamo dovolj časa

174

prisotnost fotografa. Čim ljudje opazijo, da
jih nekdo snema, se brž spremenijo in motiv
zgubi svojo pristnost, ki je povsod cenjena,
posebno še v fotografiji.

Če so motivi dinamični, se pravi taki,
ki hitro menjajo svoj položaj ali pa so v nag¬
lem gibanju, se moraš za njihovo snemanje
še posebno pripraviti. Osvetlitev mora biti
kratka, daljava pa naprej določena na tisto
mesto, kjer predvidevaš, da bo potek gibanja
najbolj zanimiv. Ne bo prav nič odveč, če pri
reportažnem snemanju brž posnameš nekaj za¬
porednih posnetkov, od katerih boš pozneje
izbral najboljše.

Kakšen film?

Kakor nimamo fotografskega aparata, ki
bi ga lahko uporabljali za vsa področja sne¬
manja, tudi nimamo enotnega filma, ki bi nam
omogočil vedno dober posnetek. Najbolj ob¬
čutljiv film še ni najboljši, kajti vemo, da ima¬
jo taki filmi grobo zrno, ki onemogoča kva¬
litetno povečavo.

Visoko občutljive filme (25, 27 DIN) bomo
uporabili le takrat, kadar hočemo nekaj po¬
sneti v zares slabih svetlobnih razmerah. To
so motivi v temni notranjosti, nočni posnetki,
posnetki v cirkusu in gledališču in športni
posnetki, kadar zaradi globinske ostrine že¬
limo uporabiti zaprto zaslonko.

Največ uporabljamo srednje občutljive fil¬
me (17—20 DIN), ki lepo podajajo tonske vred¬
nosti in imajo razmeroma drobno zrno. Taki
negativi dopuščajo tudi velike povečave. Pri
snemanju slabo osvetljenih motivov moramo
seveda uporabiti bolj odprto zaslonko ali pa
podaljšati čas osvetlitve, če nam to dovoli ka¬
rakter motiva (statični posnetki, pokrajina).

Nizko občutljive filme (10—15 DIN) upo¬
rabljajo tisti fotografi, ki želijo napraviti ve¬
like povečave ali pa določen izrez iz nega¬
tiva. Zrno se pri teh filmih ne opazi. Mlade¬
mu fotoamaterju zato priporočamo:

1. Uporabljaj film srednje občutljivosti

2. Razvij ga v drobnozrnatem razvijalcu

3. Uporabljaj vedno isto vrsto filma; spo¬
znaj njegove lastnosti in jih izkoristi

4. Če si boš sam polnil kasete, kar je cene¬
je, pazi da kaseta ne propušča svetlobe
in da ne praska po filmu. Slabo kaseto
vrzi v smeti!

Negativ takoj v vrečko!

Površnost ni lepa lastnost, najmanj pa v
fotografiji. Če hrani fotoamater svoje negative
Po žepih ali v predalih in škatlah, ne bo v fo¬
tografiji imel uspeha. Povečave iz teh nega¬
tivov bodo takoj pokazale, da avtor ni imel
smisla za red in čistočo. Takih povečav je še
zelo veliko v kolekcijah posameznikov in krož¬
kov, ki se potegujejo za nagrade pri razstavah.
Samo malo pozornosti je potrebno, pa se bo
tehnična izvedba fotografije takoj izboljšala.

Zato svetujemo:

1. Pazi da v vodi, v kateri film izpiraš, ni
peska.

2. Ne suši filma na prepihu in v prašnem
prostoru.

3. Z mehko krpico odstrani madeže s hrbt¬
ne strani filma. Pazi, da ne poškoduješ emul-
zijsko stran.

4. Film razreži in ga takoj vloži v celofan¬
sko vrečico. Na vrečici označi vsebino in po¬
datke o filmu.

5. Pri povečavanju vzemi negativ iz vre¬
čice in ga po uporabi ponovno vloži na svoje
mesto.

Motiv je dinamičen; oddaljenost in osvetli¬
tev moramo že prej pripraviti in kratko
osvetliti (1/500 sek)

Če boš tako ukrepal, si boš prihranil veliko
časa in truda z retušo povečave, ki jo moramo
kljub vsej pazljivosti z negativom opraviti pri
vsaki povečavi. Mnogo lepih posnetkov žirija
zavrne prav zaradi slabe tehnične izvedbe
(napake pri povečavi) in zaradi pomanjkanja
retuše (pike, črte).

175

Sledi v snegu

Prišla je zima in zapadel je sneg. Človek
bi mislil, da je pokril vse znake življenja, ki
se je predalo zimskemu spanju. Če pa gremo
na kratek izlet v okolico mesta ali vasi, tja
prek poljan proti gozdnim obronkom ali pa
proti obalam reke in potoka, bomo našli do¬
volj dokazov, da zima ni prizadela življenja
narave. V snegu bo polno sledi tega življenja!
Nekatere sledi so drobne in samotne, druge
pa močneje vtisnjene v snežno odejo in raz¬
nih oblik. Ko jih boš opazil, jih boš morda
že poznal, morda pa ne boš vedel, čigava je
sled. Če si pravi fotoamater, boš imel s seboj

tudi kamero, s katero boš vse znano in nezna¬
no posnel. Iz kolekcije teh posnetkov napravi
diapozitive s katerimi boš v razredu priredil
zanimiv »quiz« pod naslovom »Čigava je sled?«
Če sam ne boš znal tega ugotoviti, ti bo ne¬
znanko pomagal razvozljati lovec ali pa logar.

Kako pa se boš opremil za tako snemanje?
Posnetek sledi terja dokajšnjo ostrinsko glo¬
bino, zato bo potrebno zapreti zaslonko. To bo
seveda zahtevalo daljšo osvetlitev in morda
celo uporabo stojala. Predvideti moraš tudi,
da se bo stojalo globoko vdiralo v sneg, ki ga
moraš zato močno poteptati na mestu, kjer bo
stala kamera. Zelo bo koristna uporaba ru-
menice, ki bo modre sence v globinah sledi

Odgovori
na pisma bralcev

Jadran Mavrič — Ilirska Bistrica — Načrta
polarnega vozila nimamo na zalogi. Razmnožili
bi ga le, ako bi se javilo več naročnikov. Cepa
TIM-a je ista, tudi če ga naročiš direktno pri
upravi revije.

Peter Štirn — Vrhnika — Seveda lahko
uporabiš pri parniku iz prve številke tudi ko¬
lo, kakršnega si skiciral v pismu.

Štora j Bizjak — Kobarid — Načrt za dia¬
projektor imamo v mislih. Če bo mogoče, ga
bomo objavili še v letošnjem letniku. Z izde¬
lavo smodnika pa se raje ne bomo ukvarjali.

Milan Kranjc iz Kranja vprašuje, kako naj
popravi TV stabilizator za televizijski spre¬
jemnik. Popravilo TV stabilizatorja je zelo
zahtevno delo, zato to raje prepusti TV servi¬
su. Ako pa bi vendar želel kaj več izvedeti o
stabilizatorju, si pomagaj z revijo Elektroteh¬
nični vestnik; v eni izmed številk te revije je
bil stabilizator nadrobno opisan.

Dušan Vavpotič iz Ljubljane pošilja shemo
transistorskega sprejemnika in sprašuje ali bo
transistor deloval. Po poslani shemi bo delal
vsak nizkofrekvenčni transistor. Treba je eks-
sperimentirati.

Jelušič Vladimir, VP Bjeljina želi načrt
za miniaturno radio-relejno traso. Svetuje¬
mo, da naj popraša na uredništvu revije
Radioamater.

Bojan Kaišer iz Hoč ima baterijski spre¬
jemnik na štiri elektronke »Tesla« in želi
načrt tega aparata. Ne moremo ustreči, ker
nimamo takih načrtov, tudi ne vemo kate¬
ra tovarna ga je izdelala in koliko je apa¬
rat star.

Anton Zafred iz Volč želi vedeti, kako
bi uporabil različne stare elektronke. Elek¬
tronko 6X4 lahko uporabiš za usmerjeval-
ko pri radijskem sprejemniku. Elektronka
6X6 je zelo dobra izhodna elektronka,
ECC 85 pa je dvojna trioda in jo lahko
uporabiš za ojačevalno stopnjo.

Franci Podovšovnik iz Črne na Kor.
vprašuje, ali lahko uporabi elektronke EAF
42, EL 41 in ECA 42 za baterijski sprejem¬
nik, opisan v št. 5 lanskega letnika TIM.
Elektronke v tem sprejemniku serije D so
baterijske in je za njihovo delovanje po¬
trebna baterija. Elektronke serije E imajo
anodno napetost 300 V in kurjavo 6,3 V.
Uporabljamo jih v sprejemnikih s transfor¬
matorjem na omrežno napetost. Takšen
sprejemnik seveda ni prenosen. Slušalke
2 X 100 O so nizkoomske in za ta namen
niso uporabne. Spremenljivi kondenzator
lahko uporabiš.

Milan Čemezel iz Zadrž pri Šmarju pri
Jelšah želi načrt za varilni transformator.
Svetujemo, naj popraša na Zavod za va¬
rilno tehniko v Ljubljani.

176

temneje upodobila. Se bolj nenavadne učinke
dosežeš z uporabo oranžnega filtra.

Če je le mogoče, snemaj v sončnem vre¬
menu. To ne bo samo v prid krajše osvetlitve
in uporabe bolj zaprte zaslonke, temveč bo
stranska sončna svetloba povzročila v sledi
sence, in bo posnetek bolj razločen in plasti¬
čen. Uporabi film srednje občutljivosti, ki ga
moraš nujno razviti v drobnozrnatem razvijal¬
cu,, če hočeš ohraniti drobne detalje v robovih
sledi. Za nazorni prikaz velikosti sledi, vtisni
poleg nje sled svojega čevlja. Smer sledi uje¬
mi v diagonalo formata, oziroma fotografsko
povedano — uporabi diagonalno kompozicijo.
Sled gre namreč v večini primerov v dokaj
ravni črti. Ujemi jo v diagonalo iskala, ker bo
na posnetku bolje učinkovala na gledalca.

Morda bo to tvoj novi »hobby«, ki ga boš
lahko nadaljeval poleti, ko boš zasledil sledi v
pesku ali blatu. Te sledi bodo videti popolno¬
ma drugačne, kot na snegu.

Vlastja

Čigava je sled?

— Si to ti,
Ančka?

POSETNICA

IVAN GLAZER

Ivan dela v tovarniškem oddelku za elek-
trolitično nanašanje kovin na predmete. Kaj
je po poklicu?

AVTOMOBILSKE OZNAKE

NI.

VK.

ZG.

CE.

VŽ.

KŽ.

DU.

Vsaki avtomobilski omaki na levi pripišite
kraj, ki ji pripada. Ob pravilni rešitvi dajo po
vrsti brane zadnje črke krajev še mesto v se¬
verni Dalmaciji z avtomobilsko oznako Sl.

177

Mreža

Opisi za posamezne besede so podani v po¬
mešanem vrstnem redu in morate sami ugo¬
toviti, kam spadajo. V pomoč je nekaj črk že
vpisanih v lik. Vpisati morate besede nasled¬
njega pomena:

Utežna mera za zlato in drago kamenje —
velik prostor za prireditve, hala — izdelovalec
vate — strokovnjak za montažo strojev in na¬
prav — zakoličena smer za cesto ali železnico
— težak, cenen material za obtežitev ladij ali
zrakoplovov — zvezda premičnica — kratka
nit — nauk o atomih — pozitivna elektroda —
skupno ime za različne bituminozne snovi, ki
jih uporabljamo za izdelavo tlaka — najsve¬
tlejša zvezda v ozvezdju Orla — ladja na parni
pogon — sovjetski astronavt, ki je kot prvi
človek stopil iz rakete v vesolje (Aleksej) —
začetek tekme — častnik — vdolbina na njivi
po oranju — jadransko pristanišče v srednji
Italiji — umetnik, ki ustvarja s čopičem in
barvami — gibajoči del elektromotorja — za¬
poredje v matematiki.

»Obrnjeni rebus«

»Obrnjeni« ali polindromni rebus rešujemo
kot navadnega, le rešitev beremo nazaj (od
desne proti levi).

178

VSILJIVCI

FIZIK - BIOLOG - KLEPAR - ARHEOLOG
PENTODA - TRIODA - DIODA - ELEKTRO¬
DA

PERM - TRIAS - JURA - KREDA
ZEMLJA - LUNA - VENERA - MERKUR
KVADRAT - ROMB - ELIPSA - TRAPEZ
POMOL - REMORKER - ŽERJAV - DOK

iz  vsake gornje četverice izločite pojm, ki
ne sodi zraven. Primer: k četverici KRIP-
TON — RADON — RADIJ — KRESON ne
spada RADIJ, ki ni žlahtni plin, ampak radio¬
aktivna prvina. Po vrsti brane začetne črke iz¬
ločenih besed dajo znanega nemškega astro¬
noma, ki je postavil tri važne, po njem imeno¬
vane zakone in sestavil poseben daljnogled
(Johann, 1571—1630).

GRŠKE ČRKE

IJ.

p.

v

Y.

A.

Q.

N.

Uganite imena grških črk na levi in jih
vpišite na pikice v ustrezni vrsti. Po vrsti bra¬
ne začetne črke dajo še eno grško črko. (y)

Rešitev ugank
iz prejšnje številke

NAGRADNA KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. guma, 5. obok, 9. snob,
13. televizija, 15. radar, 17. anis, 18. posest, 20.
valj, 21. mecen, 23. ne, 24. AED, 26. IA, 27. ra¬
cak, 29. RD, 31. naris, 34. OA, 35. ton, 37. LK,
39. narta, 41. stik, 44. Venera, 47. stil, 48. torij,
50. matematika, 52. rast, 53. okop in 54. Raša.

ZLOGOVNICA

1. Poganstvo, 2. transparent, 3. vagabund, 4.
planetarij, 5. harmonika, 6. kristjanija, 7. kon¬
takt.

ENAKI KONCI

1. Fulton, 2. Dalton, 3. Pelton.

NAPREJ IN NAZAJ

1. rotor, 2. kisik, 3. radar, 4. kajak.

V OBSERVATORIJU

Gornji sliki se razlikujeta v 20 podrobnostih. Poišči jih!

179

Nagradna

križanka

VODORAVNO: 1. priprava za določanje
strani neba, 6. svetlikajoča se kamenina, ki se
da kaliti na tanke lističe, 11. oznaka za tujo
utežno enoto libro ali funt, 12. konop, 13. ze¬
meljski plin, ki spremlja naftne vrelce, 14.
kratica za »železniško podjetje*. 15. ilovica,
17. tehnično izobražen človek, 19. kositer, 20.
zgornji del stopala, 22. pritisk. 23. skladišče;
polog v banki, 24. prebivalec balkanske drža¬
ve z glavnim mestom Atene, 25. srednji del
besede KOCA, 26. zdravilo, 27, kompozicija že¬
lezniških vagonov in lokomotive, 29. vstaja,
puč, 31. orodje za žaganje, 34. sanje, 35. lunina
mena (prvi ali zadnji), 37. požirek, 38. zadnji
del besede SLEČ, 39. precizni mehanik, 40.
kožna bolezen, 42. kemični znak za erbij, 43.
rdeče barvilo iz košenilje, 44. ovčje usnje.

NAVPIČNO: 1. preprosto orodje, zagozde,
2. krogla, 3. začetnici umetniškega imena slo¬
venskega pisatelja Lovra Kuharja, 4. okrajšano
ameriško moško ime Arthur, 5. Zemlja, 6. spoj,
kontakt, 7. snov za ličenje, 8. soglasnika v be¬
sedi JENA, 9. lahko vojaško motorno vozilo,
10. žgani apnenec, 13. matematični znak za
enakost, 18. gozdni delavec, ki izdeluje hlode
in drug okorel les, 19. posebna zlitina za elek¬
trične kuhalnike, 21. trčenje, 23. padavina, 27.
v skalnatem terenu izkopan prehod za cesto
ali progo, 28. sestavni del optičnih in fotograf¬
skih aparatov, 29. radioaktivna kemična prvi¬
na, surovina za pridobivanje atomske energije,
30. kuhalnik, 32. grenilo, 33. glavno mesto af¬
riške države Gane, 35. življenjska tekočina v
srcu in žilah, 36. del vodovodne napeljave, 39.
pamet, razum, 41. soglasnika besede NOC.

Magični

Lik

Vodoravno in navpično: 1. gorivo, ki na¬
staja pri suhi destilaciji črnega premoga, 2.
ovoj, 3. z merjenjem določena višina kake
točke, 4. nauk o ravnotežju sil in teles v miro¬
vanju, 5. ročno orodje za šivanje, 6. zelo stru¬
pen plin zelene barve (Cl), 7. levi pritok reke
Ren iz severozahodnega dela Švice.

180

STARŠI! KUPITE OTROKOM KNJIGI:

JULES VERNE:

OTROKA KAPITANA ORAN A

SKRIVNOSTNI OTOK

PREDNAROČILA SPREJEMA TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE.
CENA V PREDNAROČILU ZA OBE KNJIGI JE 80 N DIN. KNJIGI
BOSTA NATISNJENI LETOS.

$kr*Jp*r

BOSANSKA »VODENICA« (nagradni izdelek, navodilo v reviji na str. 141)