Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Y Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ” Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. ^tev. £>. V Ljubljani, v četrtek 8. januvarija 1891. Letnik XIX. Vladna izjava o češkem urad¬ nem jeziku. Omenili smo že včeraj v listu, da je dnč 5ega t. m. cesarski namestnik grof Thun odgovoril na interpelacijo dr. Riegra glede notranjega uradnega češkega jezika. Ta okolnost ni važna le za Cehe, važna je za Avstrijo sploh, ker od razvoja čeških razmer je odvisno, kaka da bo prihodnja vlada av¬ strijska. Med drugim je rekel grof Thun: Deželni zbor želi, da bi mu bila predložena določila o ustanovitvi sodišč v kraljestvu češkem na podlagi zapisnikov dunajske konference z dne 19. januvarija 1890. Na to vlada z ozirom na se¬ danje stališče češko-nemških spravnih pogajanj ne more odgovoriti nič določnega; kakor hitro pa se bode vse za to potrebno vkrenilo, bo vlada za svoje nadaljno delovanje vprašala slavni zbor za njegovo menenje o tej zadevi. — Glede revizije določil o uporabi deželnih jezikov pri sodnijskih uradih in dr¬ žavnih zastopnikih s strankami in samostojnimi uradi na češkem bode vlada še-le tedaj stopila v nadaljne obravnave, kadar bodo dovršene osnovane spremembe glede omejitve sodnih okrajev. — V vsa¬ kem oziru pa hoče vlada, braneč enotnost češke zemlje in jednakopravnost obeh narodov v deželi ustreči vsem opravičenim zahtevam, kakor bo to zahtevala njena služba. Kakor se vidi iz tega posnetka odgovora na¬ mestnikovega, vlada ni s svojo izjavo povedala nič gotovega. Spolnilo se je, kar so že pred več tedni pisali dunajski židovski listi, da bo vlada sicer od¬ govorila na znano interpelacijo, a tako, da ne bo žalila čuta nemške narodnosti na Češkem. Odgovor vladin ne more ustreči nobeni češki stranki. Izjava vlade je bila izročena odboru 27 poslancev za spravne predloge; ta odbor ima nalogo, odgovor na vse strani premotriti in vspehe svojih razgovorov predložiti zboru v obliki določenih predlogov. Vzlasti naj ta odbor ne pozabi cesarskega kabinetnega raz¬ glasa iz 1. 1848., s katerim je obem deželnim na¬ rodnostim zagotovljena popolna jednakopravnost v uradu ne le nasproti strankam ampak tudi kar se tiče notranjega poslovnega uradnega jezika. Ta raz¬ glas je namreč v veljavi tudi po sedanjih osnovnih državnih zakonih, ki jednakopravnost zagotavljajo vsem avstrijskim narodom. Osupnil je češke zastopnike tudi dostavek vlade, da hoče v tem oziru ustreči zahtevam Čehov, »kakor bo to zahtevala njena služba". Kajti ravno s tem izgovorom se je vlada branila kakor povsod drugod tako tudi na češkem, češ da z ozirom na višje avstrijske interese v tej ali onej zadevi ne more ustreči sicer samo na sebi opravičenim zahtevam ka¬ kega naroda. V sedanjih razmerah češki zastopniki od tega odgovora niso mnogo pričakovali in prav so imeli, zakaj odgovor bi jih še bolj ohladil s svojo mrzlo neodločnostjo in temno negotovostjo. Vlada obeta v svoji izjavi, da hoče varovati celokupnost dežele, kakor zahtevajo Cehi, a v tem oziru mora vsaka avstrijska vlada stati na istem stališču. — Večjega pomena je odstavek v odgovoru, kjer vlada obljubi, da hoče še deželni zbor vprašati za njegovo mnenje, predno konečno odloči o tej zadevi. Torej bo vse odvisno od večine deželnega zbora češkega; ne¬ izogibna potreba je, da češki zastopniki delujejo v soglasji in sporazumljenji s konservativnimi vele¬ posestniki. In v tem oziru zadeva največja krivda Mladočehe, ki s silo in z brezozirnostjo odvračajo od češkega naroda konservativne veleposestnike, ki so bili do sedaj vsikdar pravični zahtevam češkega naroda. Obžalovati je torej, da v tem trenotku, ko bi Cehi vzlasti potrebovali podpore konservativnih ve¬ leposestnikov, najzanesljivejši od njih, vodniki nji¬ hovi odstopajo iz političnega življenja. Pomenljiv je bil trenotek, ko je v začetku se¬ danjega zasedanja deželnega zbora češkega naznanil deželni maršal zbornici, da je svoj mandat odložil knez Karol Schvvarzenberg. Naj se namreč navajajo vzroki, katerikoli, gotovo je, da je odstopil zaradi obravnav o češko nemški spravi. Dvoje je pri tem mogoče. Ali se namreč knezu ni dopadlo, ker s spravnimi obravnavami niso mogli do nikakih sklepov, ali pa je v teku posvetovanj dobil v tem oziru druge misli. Tudi Schwarzenberg je dal vladi besedo, da bo zastopal določene spravne točke, ker sedaj od- । stopi, s tem kaže, da se hoče rešiti dane besede, bodisi zato, ker ga njegovi staročeški somišljeniki zapuščajo, bodisi ker je spoznal, da so se z vlado vred pri teh obravnavah Čehi vsedli Nemcem na limanice. Najnovejša izjava vlade zopet kaže Čehom, da imajo pomoči pričakovati le sami od sebe, treba torej, da se vsi sloji češkega naroda združijo k skupnemu delu; le tedaj bo mogoče vlado prisiliti do ugodnejših odgovorov za češki narod. Dolenjska železnica. (Konec.) Vendar naj bi se pa ta nevarnost, ki izvira iz tega sklepa, paralizovala s pogodbo, kojo misli c. kr. generalno vodstvo državnih železnic skleniti s pre- mogokopno družbo v Trbovljah kot lastnico kočev¬ skih premogokopov. Po tej pogodbi, ki se ima še le skleniti, bil bi za obrestovanje in razdolžitev gledč vprašalnih pri- joritet znesek 235.640 gld. zagotovljen, ako bi že- leznični dohodki za obrestovanje in razdolžitev po¬ trebne svote ne pokrili. Ako bi dohodki dolenjskih železnic — pravi železniški odsek dalje — ne mogli pokriti obresto- vanja in amortizacije prijoritet, služil bi v ta namen dohodek v znesku 235.640 gld., kojega bi dobivale dolenjske železnice iz omenjene pogodbe in pravi slednjič, da je ta dohodek dolenjskim železnicam tako garantovan, kakor sploh kak dohodek garan- tovan biti more. Taka kombinacija bila bi na videz brez dvombe deželi ugodna in vsekako pripravna, razgnati po¬ misleke, ki jih je deželno poroštvo po vsej pravici vzbudilo. Kakor pravi ekspose železničnega odseka, mora se smatrati, da je zagotovljeni dohodek po pogodbi LISTEK. Suženjstvo v Afriki (Predaval P. Ksaver Geyer dne 30. decembra v Ljubljani.) (Dalje.) Naš misijon obstoji od leta 1846, in dežela Kranjska je poslala več svojih vrlih sinov v ta mi¬ sijon. Prvi provikarij je bil o. Maks Ryllo Š. J., ki pa je kmalu umrl v Kartumu. Njegov naslednik je bil dr. Ignacij Knoblehar, rodom s Kranjskega. Bil je odločen in pogumen mož, govoril več jezikov, ter je pridobil misijonu naklonjenost Avstrije in pokro¬ viteljstvo presvetlega cesarja. Z mnogimi tovariši je prodrl do Sudana; v Kartumu je sezidal veliko mi¬ sijonsko hišo in zasadil jako obširen vrt. Ustanovil je misijonsko postajo Sv. Križ ob Belem Nilu za zamorski rod Dinka in postajo Gondokoro za rod Bari. Obširno in večkrat je bilo opisano, kar je dr. Knoblehar s svojimi tovariši storil za krščanstvo med zamorci, oproščenje ubogih trpinov iz sužnjosti in poznanje onih dežela. Vsled neugodnega podnebja jih je mnogo pomrlo, in dr. Knoblehar sam v Na- polju, potujoč v Rim. Dr. Knobleharja hiša z vrtom še stoji v Kar¬ tumu, a je orožniea Mahdijeva. Še danes živi Knoble- harjevo ime med prebivalstvom, ob vsem Nilu je še znano ime Abuna Soliman. Tako mi je nekdo pri Assuanu rekel: »Abuna Soliman kan ragiol hadid" (Abuta Soliman je bil mož iz železa); drugi mi je klical: „galbu nassea" (njegovo srce je bilo veliko); tretji je rekel: »kan pascha" (bil je paša, to je, velik gospod). V neki hiši sem celo Knoble- harjevo podobo videl na steni. Knoblehar je prvi pričel zatirati suženjstvo; še sedaj žive zamorci, ka¬ tere je on oprostil. Naravno je, da so ga sovražili arabski trgovci s sužnji. Mi sedaj pogumno nadaljujemo delo svojih sprednikov. Mahdijeva revolucija pa je veliko škodila na¬ šemu misijonu. Tri misijonske postaje so uničili, več stotin krščenih zamorcev so prodali v sužnjost, mučili misijonarje in sestre; še danes po osmih letih je osem članov misijona v Mahdijevem suženj¬ stvu v Omdurmanu. Reveži hodijo bosi v sami srajci in morajo delati kot sužnji. Kakor Mahdijevci v Sudanu, tako so se vzdig¬ nili Arabci na Zanzibaru in v Vzhodni Afriki, ko je pričel tam rasti evropski vpliv. Vstajo proti nemški naselbini so provzročili mohamedanski Arabci. Največja ovira krščanskim misijonom in krščanski omiki v Afriki pa je izlam. So ljudje, ki trdijo, da je mohamedanizem podlaga omiki v Afriki. Ti pravijo: Prebivalci v Afriki v sedanjem stanji niso zmožni za krščansko vero in omiko; morajo se s čim drugim pripraviti. Naj torej najprvo postanejo mohamedovci, izlam jih bode povzdignil na višjo stopinjo in tako pripravil za krščansko omiko. To so prazne besede. Prvič ni res, da bi sploh Afričani ne bili sposobni za krščansko vero in omiko. Večina rodov je sposobna za višjo omiko, in sicer so sposobnejši oni rodovi, kateri še ne poznajo izlama. Dalje je nespametna trditev, da more izlam Afričanom biti podlaga krščanske omike. Reči se more: Izlam je v prvem času dosegel neko omiko v Siriji, Severni Afriki, Španiji. Mesta Kordova, Kairo, Bagdad, Damask so bila v srednjem veku ognjišča izlamske kulture. Toda izlam ni te kulture ustvaril sam iz sebe, temveč le s svojo vnanjo močjo in pomočjo tujih življev je zgradil neko navidezno poslopje kulture, ki pa ni moglo biti trajno. Kje je c. kr. generalnega vodstva avstrijskih železnic š premogokopno družbo v Trbovljah v znesku 235.640 gld. za pokritje primanjkljaja določen, ki bi nastal iz čistega dohodka nasproti svoti dežel¬ nega poroštva. Misliti bi se tudi moralo, da bo ta znesek za to zadostoval. Tem bolj čudno se nam zdi, ako železnični odsek v svojem poročilu nadalje pravi: „ Železnični odsek mora se torej načeloma iz¬ reči, da ni pričakovati, da bi dežela vsled prevze¬ tega poroštva imela dolgo vrsto let (!) plačevati tisto svoto, za katero naj se poroštvo pre¬ vzame in da tudi ni pričakovati, da bi morala de¬ žela v daljši dobi (!) znaten donesek vsled tega poroštva posestnikom prijoritet izplačevati. N i- kakor se noče trditi, da bi prve dve ali štiri leta morda ne imela dežela kakega doneska izplačati/ Priznati se nam mora, da ta razpravljanja uni¬ čijo vse nade, koje je vzbudil železnični odsek glede dohodkov iz pogodbe na zakladanje s premogom, in le preveč opravičujejo pomisleke, koji se v tem pro¬ testu razpravljajo. Vkljub temu dohodku, ki je tako garantovan, kakor sploh kak dohodek garantovan biti more, morala bo vendar dežela, če že ne dolgo, vsaj nekaj let za ono svoto skrbeti, za kojo naj jamči in bode morala, če že ne več časa, vsaj nekaj časa večje svote izplačevati. To se pa žalibog strinja z mnenjem podpisanih, da bo treba precej velik deficit pokrivati. Po njihovem računu nastal bi, ako se primerja gori izkazani primanjkljaj v znesku 278.303 gld. z dohodki iz pogodbe na zakladanje s premogom v znesku 235.640 gld., še vedno deficit v znesku 42.663 gld., ko j ega bi morala dežela plačati. „Vsekako bodo/ tolaži železnični odsek dalje, „to le predplačila, ki se bodo ob svojem času vrnila/ A v tem pa davkoplačevalec, iz čegar žepa naj bi šla ta predplačila, ne najde nobene tolažbe; kajti plačati bo moral ta predplačila, a brez upanja, da bi mu eventualna vrnitev kedaj kaj koristila. Ta bojazen se je pa še s tem povikšala, ker prej navedena razpravljanja v poročilu železničnega odseka glede razmer, ki se tičejo premogokopa v Trbovljah, ne kažo jasno položaja in ker se od voj¬ vodine Kranjske zahteva do privatne delniške družbe za 75 let tako zaupanje, kakeršnega bi si niti de¬ žele zahtevati ne upale. Ne glede na vse to pa bi v tem času, ko je socijalno vprašanje že tolikrat ovirajoč in poražeč v obrat velike industrije poseglo, zaupanje v privatno delniško družbo, bodi-si ta še tako solidna, ako je od nje blagor in gorje cele kronovine odvisno, bil vendar predrzen korak, ki bi se težko dal opravičiti. Železniški odsek tolaži z rezervnim zakladom, o kojem govori člen IV. zakonovega načrta, in pravi, da je določen za slučajne zadrege podjetja. Zakon pa te misli nič ne omenja, ampak na¬ tančno določuje, za kak smoter se sme ta rezervni danes kultura izlama? Stopimo v Kairo, veliko mesto izlama v pravem pomenu besede, in iščimo kulturo današnjega izlama. Kaj najdemo v Kairi ? Nikjer samostalnega delovanja, nobene vednostne navdušenosti, nikjer politične ali zemljepisne vede, nobene volje, da bi narave moči služile človeku; zato so povsod železnice, brzojavi itd. v evropski upravi, ker mohamedovci sploh niso sposobni, da bi izkoristili te iznajdbe krščanskega duha. Zato vi¬ dimo po izlamskih mestih, da prebivalci sanjajo o duševnih plodovih mohamedovske preteklosti in kr¬ ščanske sedanjosti, da se mehanično na pamet uče sure iz korana, in da se priprosto ljudstvo trudi in muči za vsakdanji kruh. To je sedanja kultura izlama! Nekdanja kultura izlama je podobna opijumu, ki narode začasno navduši in omami, a potem prepusti neozdravljivemu spanju. To spanje danes spita izlam in njegova omika. Nemogoče je, da bi izlam mogel biti trajna podlaga omike črnim rodovom. Vzroki, da izlam propada, so raznoteri. Izlam je vera meča; z mečem se je oslavil, meč je bil glavno sredstvo njegove politične propagande in ob¬ stanka. Povsod, kjer so izlamu vzeli meč, to je, po¬ litično moč, je propal. Ker so Turčiji vzeli politično samostojnost, je zaklad rabiti, a med temi se ne nahaja pokritje za¬ ostalih obrestij in amortizacijskih obrokov pod po¬ roštvom dežele izdanih prijoritet, in dopis deželnega predsedništva z dne 29. oktobra 1890, št. 3212, se tudi ne strinja z mnenjem železničnega odseka, ker govori le o načrtih za slučajno potrebne razširje- valne zgradbe, naprave in druge investi¬ cije za dolenjske železnice, ne pa o pokritji defi¬ cita, za kojega garantuje dežela. Patrijotična dolžnost sili tedaj podpisane, da v interesu dežele Kranjske in njenih davkoplačevalcev proti deželnemu poroštvu v znesku 296.953 gld. za 75 let zato protestujejo, ker je to breme, kakeršnega bi primeroma revna dežela Kranjska nikakor ne mogla nositi, in ker korist, ki se ima s tem doseči, ni v nikakem razmerji z zahtevano žrtvijo. Podpisani izrekajo tedaj udano prošnjo: Visoko c. kr. deželno predsedništvo blagovoli ta ugovor visokemu c. kr. ministerskemu predsed- ništvu z najbolj udano prošnjo predložiti: Visoko c. kr. ministersko predsedništvo naj blagovoli ne pri¬ poročati kranjskega deželnega zakona o poroštvu čistega dohodka na dolenjskih železnicah Najvišjemu potrjenju. Politični pregled. V Ljubljani, 8. januvarija. dež®!®. Glasovi o vladni izjavi v češkem de¬ želnem zboru. Obširneje o tej izjavi poročamo čitateljem na drugem mestu; tu objavimo le gla¬ sove, s katerimi so razne češke stranke sprejele to izjavo. Dr. Rieger, nezadovoljen z odgovorom, je omenil, da bo svojo misel o tej stvari povedal v prvi seji spravne komisije. Sploh se čutijo Staro- čehi žaljeni s tem odgovorom, ker se jim glede oblike ne zdi dostojen deželnega zbora, ker se skli¬ cuje na neko privatno vednostno delo, ki pa je za javnost brez pomena. — Mladočehi so polni zasmeha zaradi odgovora. Dr. Gregr je zaklical Staročehom : „Sedaj ste dobili odgovor, kakoršnega ste vredni. To vas bo vsaj zmodrilo/ Prijatelji srednje, Skar- dove stranke, so se izjavili, da od vlade sicer niso pričakovali povoljnega odgovora, vendar niso mislili, da se bo vlada tako odločno postavila na Cehom nasprotno stališče, kakor je to storila s svojim od¬ govorom. — Nemški češki poslanci pravijo, da je odgovor vlade formalno korekten, vendar bi si bili želeli Nemci jasnejšega odgovora, vzlasti kako vlada misli, da bo v prihodnjosti z notranjim uradnim je¬ zikom; konstatujejo pa, da vsi od vlade priobčeni razglasi govore zato, da se ohrani nemški jezik kot uradni jezik za medsebojno poslovanje sodišč. Deželni odbor poljski je sklenil, da v imenu deželnega odbora pozdravita namestnik maršalov vitez pl. Kamiec in deželni odbornik dr. Werescynski škofa iz Vilne Hryniewickega. Znano je, da je bil Vilnski škof Hryniewicki od ruske vlade vsled nje¬ govega odločno katoliškega mišljenja in delovanja odstavljen in prognan v Sibirijo, čez nekaj let pa je bil vsled pogajanj z rimsko stolico pomiloščen s tem pogojem, da ne sme bivati na ruski zemlji. Došel je torej te dni na Poljsko, prišel je tudi v Lvov, kjer ga je poljska dežela sočutno pozdravila po svojih zastopnikih kot vrlega katoliškega in polj¬ skega spričevalca. Veliko - dunajsko slavlje. Dne 6. t. m. obhajali so slovesno na Dunaju spojitev mesta Du¬ naja z njegovimi predkraji. Slovesnost je bila bolj uradna in prisiljena; svobodno ljudstvo se je ni propala in postala „bolni mož“, ker bolan je izlam, bolna je njegova kultura. Izlam ne pozna enakopravnosti med mohame¬ dovci in drugoverci; ako tako trpi, kakor danes v Turčiji, v nasprotji je sam s seboj, zatajil je svoje načelo, in sultani v Carjigradu so le sence onih kalifov, ki so bili „senca božja na zemlji". Izlam je vera puščave, kjer je rojen, vzrastel in si priboril največje zmage. Ko je izlam stopil iz puščave, da bi se meril z močjo krščanske kulture, je podlegel; sama dotika z evropsko kulturo mu je nevarna. Izlam je največji sovražnik krščanstvu v Afriki. Podnebje, surovost domačih rodov in divjost živali) niso naši glavni sovražniki, temveč izlam. Kjer se je izlam vkoreninil, je krščanska propaganda skoro nemogoča. Paganski zamorci nas spoštujejo in častč, mohamedovski pa nas sovražijo in zaničujejo ter nas imenujejo „pse“ in „les pekla". Jako težko se mo- hamedovce spreobrne. Izlam le škodi Afričanom. Tudi v moralnem oziru je izlam jako nevaren. Za¬ morci ob Belem Nilu, kakor rod Dinka, iz katerega je črni duhovnik, žive v monogamiji in sploh po¬ šteno, kakor ne v vsaki krščanski družini na kmetih; nasprotno pa nobeden mohamedovee ni zadovoljen z jedno ženo, ako ima dovolj imetja. (Dalje sledi.) vdeležilo, kajti znan mu je pomen te spojitve in te slovesnosti. Liberalci sicer slavo pojo vladi in vzlasti odločnemu in za združenje zaslužnemu ce¬ sarskemu namestniku, glasno povzdigujejo židovsko- liberalno večino dunajskega mestnega in deželnega zbora, da se je njih naporom posrečilo združiti, kar je bilo do sedaj nenatorno' ločeno. Ljudski prijatelji pa vidijo v tej spojitvi široko polje, kjer bodo ži¬ dovski spekulantje zopet delali dobre kupčije na škodo delavnega ljudstva; s to združitvijo so si ži¬ dovski liberalci za nekaj let zopet vtrdili svoje oma¬ jane pozicije za nadvlado v mestnem zboru dunaj¬ skem in združeni kristjani bodo imeli še posla do¬ volj v manjšini boriti se za koristi trpečega ljudstva na Dunaju. Vnanje držav©. Srbija. Bolgarska vlada je prognala srbskega anarhista Pelagiča preko mej na Srbsko. Srbsko oblastvo ga je pa takoj prijelo in zopet poslalo z vojaškim spremstvom v Bolgarijo. Kako to, da srbska vlada svoje anarhiste tako vsiljuje v Bolgarijo? Ali se ne pravi to nagajati sosedu? Ali nima zapora za take nebodijihtreba doma v Srbiji ? Rusija. Kakor se poroča iz Peterburga, skle¬ nila je ruska vlada zgraditi novo železnico iz Ka- mienieca v Novosieiico. Nadalje se bo zgradilo leta 1891. krasnovodsko pristanišče ob Kaspiškem morji. Ruska vlada uvideva, da je potreba v razvoj pro¬ meta prepresti deželo z mnogimi železničnimi pro¬ gami. Francija. Zadnje volitve so se za republi¬ kance vseskozi ugodno dovršile; zakaj ohranili niso v njem le svojih dosedanjih sedežev, marveč še pri¬ dobili so jih deset. Da se republikanski listi hvalijo s tem volilnim vspehom, umeje se pač samo ob sebi. Portugal. Portugalsko zbornico je minoli petek slovesno otvoril kralj sam. Kraljevi nagovor omenja miru v deželi ter izraža upanje in željo, da bi se ta mir še bolj utrdil po dovrženih diplomat¬ skih obravnavah. Z Anglijo se je sklenila šestme¬ sečna pogodba z ozirom na njune afriške interese. Nadalje izraža kralj upanje, da se bo nezaloženi državni dolg konsolidoval. Previdna in modra uprava bo omogočila napraviti ravnotežje v proračunu s štedljivostjo, zakaj novih davkov ni mogoče nalagati. Naposled je omenil kralj nekaterih predlogov o pre- osnovi notranje uprave. Nadaljno delovanje držav¬ nega zbora se bo pričelo dne 2. aprila. Belgija. Ko je diplomatski kor povodom no¬ vega leta čestital belgijskemu kralju Leopoldu II., pripomnil je ta, da se ni bati vojne še mnogo let. — Da bi se le prej razorožile vse države in da bi se utrdil pravi prijateljski, ne pa oboroženi mir, pod katerega težo vzdihujejo narodi. Anglija. Angleški liberalni unionistje se močno vesele, da ni imela konferenca v Boulognu takoj ni- kakega vspeha v sporazumljenje obeh irskih strank. Chamberlain, vodja levega krila liberalnih unioni¬ stov, je v svojem govoru v Birminghamu rekel, da je homerula „tako mrtva, kakor kraljica Ana, in vsi konji in jezdeci kraljice jej ne bi mogli pomagati več na noge/ In „Times“ pravijo, da ste ona sama in njena stranka rešeni more, ki jima je pretila s poginom, zakaj lepe sanje za homerulo so minule. To veselje je pa morebiti vendarle nekoliko prenag¬ ljeno, zakaj iz Londona se poroča 3. januvarija to-le: Kakor se govori, bodeta se Parnell in O’ Brien prihodnji teden zopet posvetovala v Boulognu o ir¬ skem vprašanji. Zdaj je šel Parnell v Dublin, da se tu posvetuje z Harringtonom in drugimi tovariši. Kakor se vidi, delalo se bo v Boulognu na to, da odstopi Parnell, ki je začel uvidevati, da je nadalje¬ vanje boja med irskima strankama za irsko vpra¬ šanje le nesrečonosno. Zdaj zahteva Parnell le, da naj bo vodja irski stranki ali O’ Brien, ali Dillon, le Carthy ne. Potem bo Parnell do prihodnjih sploš¬ nih volitev v parlament miroval in si pridobil prej¬ šnjo veljavo s tem, da se bo poročil z O’Sheo. Severna Amerika. Tu je nedavno navstal med Indijanci upor, ki se širi med njimi od dne do dne. Pokončanje celih rodov je le še vprašanje časa. Komur prizanese mraz, lakota in bolezen, pade pod krogljami in sabljami vojaških čet. Kakor se poroča preko Novega Jorka, spoprijeli so se bili ne¬ davno spet Indijanci in čete. Zvezne države name¬ ravajo s svojimi vojaki tabor sovražnikov popol¬ noma obkoliti ter jih z gladom prisiliti, da se jim bodo udali. — Bogati Abrahamovi potomci v San Franciscu so sklenili opomoči zatiranim židovom na Ruskem. V ta namen so določili zaklad 50.000 funtov šterlingov in nameravajo še nakupiti v Me¬ hiki milijon oralov zemlje ter z vsem tem obla^o- dariti svoje zatirane brate, ki se bodo naselili iz Rusije v Severni Ameriki. Oral zemlje velja v Me- hiki jeden dolar. Tako, mi smo dobili iz Amerike trtno uš, Amerika dobi iz Evrope pa Žide. Katera je večja nesreča za dežele? Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 3. januvarija. (Razmišlje- vanja o novem letu. — Deželnozborsko zasedanje. — Razno.) Predposlednje deset¬ letje, v kojem ima češki narod zabeležiti najslav¬ nejši čin svoje novodobne povestniee — svoj pre- , porod, poslovilo se je od nas z letom, koje mora । mere na Hrvatskem in opisujoč krivde, koje mad? sv. Treh Kraljev vrši se jako slav- leto v vitežkem redu križevnikov z že izza davnih dob. Vsled starih tra- baje v teh dneh prvi križevniki iz smatrati vsak rodoljub kot najnerodovitnejše, da, -leto največjih nezgod. Leto 1890. zapisano je v spominu češkega naroda s črnimi pismeni, in v marsikakem oziru se je nemilo dotikalo njegovih usod. Tekom dvanajst mesecev 1. 1890. zbralo se je toli nesreč na našem narodnem telesu, da pra¬ vega rodoljuba navdaje s pravo bolestjo narodova prihodnjost. Slučaji nemškega nasilstva zoper češke manj¬ šine povodom ljudskega štetja so tako v nebovpijoči, da se to povsem more nazivljati barbarstvo in bes¬ nost. Kar so izvajali in kako so postopali občinski uradi na različnih mestih, zlasti v Liberci, Budje- jovicih, Brnu i. dr., je ironija na javni red. Liberški ■<5ehi so bili v obsednem stanji, češki delavci so solznimi očmi in tresočo roko popolnjevali štetveno polo pod nadzorstvom poslujočih nemških tovar¬ narjev. To vse se dogaja v dobi občanske svobode! Nasilje, pritisk, grožnje pomnožujejo voje kulturnega naroda. Kaj nam bode prineslo 1. 1891.? Veselo in radostipolno se povsem ni pričelo. Najveselejši do- godjaj, koji se nam pojavlja na obzorji v letošnjem letu, je deželna jubilejna izložba. Praga bode zopet postala ognjišče ne samo češko-moravske domovine, temveč vsega širnega slovanstva v obče. Iz Hrvatske, Srbske, Slovenskega, Bolgarske in Ruske priprav¬ ljajo se k nam slovanski gostje, da se uverijo, česa smo ustvarili odličnega v vedi, umeteljnosti in in¬ dustriji, rokodelstvih in narodnem gospodarstvu, in gotovo nas bodo obveseljeni in poučeni zapustili. Praga bode letos zopet zablestela v neobičajnem lesku. Pogled po minolem stoletji ni baš nevesel. Ponosno sme vsak zreti na to stoletje, kako je narod vzrastel in postal močan v najhujših dobah, v vednem boji za vsako ped zemlje, za vsako drobti¬ nico pravice. Ta trdna, neupognena volja, ki se ne straši ni sovragov, ni zaprek, in bistri politiški um, ki je Cehe, prej slabotne, učinil mogočne in na¬ predne, bode veslo češki ladiji tudi na valovih no¬ vega leta. »Da, nad močjo češkega naroda" — pravi „Hlas Naroda" — „ne smemo obupati 1 To je naša vera in nadeja! Misel mi-njo nas mora krepiti i v trudu sedanjih politiških dogodjajev. Nas ne opušča na¬ deja, da bode narod kmalu spoznal moč svojo v pravem njenem jedru. Certi sunt denique fines!" Daleč ni čas, ko se bodo Cehi z negoljufnimi dokazi uverili, da ne z burnim radikalizmom, temveč povsem z odločnostjo domoljubne zavednosti m6či je dospeti do cilja. To vse bodo doživeli še oni, ki se doslej ne probujajo iz vročinskih sanj 1. 1890! Čudni so vtisi, s kojimi je bil danes zopet otvorjen deželni zbor češki po več nego mesečnem prestanku, toda sama kratka doba mu je odmer- j jena. Zasedanje bode trajalo samo štiri tedne. Ker j je usoda sprave vsled sedanje politiške konstelacije I odločena, nam torej to zborovanje ne bode prineslo I nobenega novega presenečenja. Zato je pa pomenljivo to zasedanje za transakcijo gledd čeških strank. Zmešnjav je polno. Ko se je dr. Ed. Gregr izjavil : za združenje s »klerikalci", proglasil je dr. Herold j na poslednjem shodu, da mladočeška stranka nikoli ne izroči novodobne šole. Tudi glede značajev no¬ vih nastajajočih strank vlada zmešnjava pojmov, slično je razmerje novih strank plemstva. Mladočehi bodo gotovo izvajali zopet obstruk¬ cijo z jednakim nasilstvom ko prej, in vse važnejše deželne zadeve morajo se umikati neblagi spravni politiki. To zasedanje mora se pa tudi baviti s pro¬ računom za 1. 1891., — gospodarske koristi pa ostanejo ondi, kjer so, v odsekih. Ostrupljeno je vzdušje deželnozborsko, ostrupljen je ves vzduh na Češkem; kakor neprozorna megla, kakor ponočna mora tlači nas politična atmosfera. Kak razloček med lanskim in letošnjim dežel, zborovanjem ! Proračun mestnih šol za 1. 1891. znaša, in sicer za češke šole potreba 803.455 gld. in za nemške 112.112 gld., torej vkupe 915.569 gld. , Ker pa dohodki teh šol znašajo 82.193 gld., kaže j se za 1. 1891. primanjkljaj — 833.376 gld ! j Slavnost nostno vsako rudečo zvezdo dicij prišli so Palestine v Prago v prvi polovici 13. stoletja in bili gostoljubno sprejeti od nemških vitezov. Tu so se potem trajno nastanili in bili zelo čislani od kraljev ■čeških, vzlasti blažene Nežice Pfemislovne; na to •so se hitro razširili ne samo po češkem, Moravskem 'in Šleziji, temveč po Poljskem, Avstrijskem in Ogr¬ skem. Prvi velemojster temu redu na Češkem je > bil Vojteh z Štemberka (f 1248). Dandanes nosijo ti križevniki kot redovniško znamenje rudeč križ z rudečo zvezdo. V spomin torej svojega prihoda na Češko, kjer delujejo malone celih 700 let v pastiro- vanji in podpiranji ubozih, zbirajo se redovniki v predvečer sv. Treh Kraljev pri svojem velemojstru, da mu skažejo po starodavnem običaji svoje spo¬ štovanje. dekana ki naj bi nam tudi v prihodnje ne odrekel svoje pomoči kot prijatelj dobrega šolstva. (V cesarjeviča Rudolfa bolnišnici) usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem je bilo v minolem letu 1168 bolnikov raznih stanov, in sicer 9 s Če¬ škega, 1 iz Bosne, 3 iz Galicije, 1 s Hesenskega, 11 iz Italije. 879 s Koroškega, 86 s Kranj¬ skega, 14 s Hrvaškega, 12 s Primor¬ skega, 3 z Moravskega, 11 z Gorenje- in Nižje- Avstrijskega, 1 s Poljskega, 2 s Pruskega, 1 s Saksonskega, 3 s Solnograškega, 1 iz Sirije, 1 iz Šlezije, 9 iz Slavonije, 35 s Štajerskega, 8 s Tirolskega, 21 z Ogrskega, 2 z Virtemberškega. Po veri je bilo 1134 katolikov, 24 protestantov, 9 | nezjed. Grkov, 1 zjed. Grk. Število dni: 21.461. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je bilo 74 Kranjcev. (František Ondriček) priredi prihodnjo soboto v Gradcu koncert. Ta slovanski umetnik je že nekaj let ljubljenec Dunajčanov. V treh tednih je priredil štiri koncerte, in vedno so bili razprodani vsi pro¬ stori. Iz Gradca odpotuje Ondfiček v Nemčijo, Dan¬ sko, Norveško in Švedsko. (Vabilo) k »pevskemu večeru", katerega priredi »Litijsko pevsko društvo" na korist društvene zastave v nedeljo, 11. t. m., v gostilni »pri Mostu" (g. Sajovica) s prav odbranim vsporedom. Podpor¬ niki vstopnine prosti; neudje pa plačajo po 30 kr. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vse prijatelje petja vabi tem potom k prav obilni vdeležbi ODBOR. (Žalostni položaj suplentov.) Od nekega stro¬ kovnjaka prejel je te dni brnski „Hlas“ dopis, v katerem dopisnik z živimi bojami riše žalostni po¬ ložaj učiteljev-suplentov. Ker vprašanje ni brez po¬ mena, objavljamo dotični dopis doslovno: »Tedaj ste še vedno suplent? Ali Vam nisem prorokoval pred petimi leti, da ne bodete ušli osveti, če bo¬ dete dali mojemu sinu iz grščine dvojko? Glejte, in zgodilo se je! Moj sin je že nadporočnik, ob¬ iskuje plzenjsko pivnico, Vi pa že deseto leto po¬ žirate v temni krčmi — sline". — Tako me je ogovoril one dni, škodoljubno se smejoč na ulici mož, ki bi mi moral celo biti hvaležen, da je vsled negativne zasluge moje preskrbel tako dobro v kratki dobi svojega sina. Premišljujoč o tej zadevi bil sem ves razburjen. Kaka je vendar usoda člo¬ veška! Ondi ima dvajsetletni mladenič, kojega je slab uspeh prepodil z gimnazije, na leto 800 gld. stalne letne plače; tu 351etni mož, koji je študiral 15 let in dostal najhujše državne izpite, rodbinski oče, kateri mora tudi noči žrtvovati v popravljanje dijaških nalog, ta mož dobiva za svoj trud mesečno 49 gld. 50 kr. (na leto 594 gld.) podpornega pri¬ spevka. Izobraženo občinstvo ne ve nič o teh raz¬ merah ; vsaj je neki sloveč poslanec v državnem zboru rekel, da so suplenti nepreskušeni profesorji. Tako je bilo še pred desetimi leti, ko je država imenovala ljudi brez popolnih izpitov prave pro¬ fesorje in jim v plačilo »pridnosti in dobrih nrav¬ nosti" izročala še častni urad okrajnih nadzornikov. Zdaj ne najdemo ni jednega suplenta brez vseh iz¬ pitov, samo podporni prispevek 49 gld. 50 kr. na mesec nas spominja prvotnega pomena »suplenta", ustanovljenega »za čas potrebe". Tako se spre¬ minjajo časi! Ljudje, ki so v prvi vrsti poklicani, da se brigajo za šolske zadeve, za nas ne storč nič, nasprotno se pa zelo nad tem izpodtikajo, da go¬ spodje profesorji nikamor ne hodijo in ne podpirajo narodnih stvarij. Istina je, da je ves idejalizem na srednjih šolah v Avstriji radi sedanje suplentske mizerije zginol. More li filolog, kateri deset let, more li matematik, ki »supluje" 15 let za 49 gld. 50 kr. na mesec, vnemati pri svojih dijacih lju¬ bezen do predmeta, ki je učitelja storil nesrečnega? Pesimisti vendar ne morejo vzgojevati idejalistov! Toda gorjč narodu, gorje državi, ako mladež vzrašča brez idejalov ! Le tako naprej 1 (Slovanska stvar na Francoskem) je precej že napredovala, vendar bode še dolgo trajalo, predno bode francosko časnikarstvo poučeno točno o smotru Na jeden mah ni moči, kakor se pravi, vreči iz sedla vse te nemške in madjarske dopisnike ter poročevalce, kateri so se vsilili skoro do vseh pariških informacijskih agencij in vredništev. Radi tega je tem pomenljivejša vsaka posamična izjava francoskih listov proti Slovanom. Danes priobčimo posnetek članka, katerega je pariški »Siecle" objavil o Hrvatih povodom naložene globa časopisu »Obzor". „Le Siecle" ožigosa tiskovne raz- Dnevne novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je dne 6. t. m. izročil kot pooblaščenec razišlega se ljubljanskega pevskega zbora v čitalnici bivši njegov denarničar I gosp. Oton P e 1 a n državno dolžno obveznico, • glasečo se na 100 gld. — Prapor narodne edi¬ nosti v kviško držeča družba sv. Cirila in Metoda zabeležuje ta odlikujoči jo dar, ki je jasen znak enako plamteče domovinske ljubavi tudi pri sicer za trenotek neenako mislečih darovalcih. Ob nesložnosti storjeni složnostni sklep tega daru nam je torej »bonum omen" za ono prihodnjost, v koji nočemo več kruto med seboj razdruževati sami, kar je usmiljeno združil naš Stvarnik. (Kranjska gimnazija.) Deželni zbor kranjski je v seji dne 22. novembra 1890 z obžalovanjem vzel na znanje, da naučno ministerstvo ne uvažuje upravičenih in tolikrat ponovljenih prošenj za ob¬ stanek gimnazije v Kranji, kakor je na. pr. to sto¬ rilo glede gimnazij v Bolcanu, Freudenthalu in Prahatcu. Deželni odbor je v tem smislu predložil prošnjo c. kr. deželni vladi, naj bi posredovala pri naučnem ministerstvu, da dobi Kranj zopet zavod, katerega potreba za Gorenjsko je bila že tolikrat dokazana. (Deželni odbor kranjski) je vzel na znanje sklep zdravstvenega zastopa idrijskega, da bode pre¬ bitek 2% doklade na neposrednje davke obresto- nosno nalagal in svoječasno zgradil okrožno bolniš¬ nico in hiralnico. (Moravška občina) je imenovala gosp, deželnega predsednika barona A. Winklerja častnim ob¬ čanom. (Ljubljanska čitalnica) je imela sinoči izvan- redni občni zbor; prenarejenih je bilo več paragrafov društvenih pravil in na podlagi novih pravil je bil ‘ izvoljen začasni odbor, dokler niso potrjena nova ■ pravila. Izvoljeni sj gg.: Dr. vitez Bleiweis, predsednik; odborniki pa dr. V. Gregorič, Fr. Ravnihar, dr. Hudnik, Avg. Skaberne, Friderik Soss, Fr. Drenik, Anton Dečman, Evgen L a h in Karol Pirc. (Tržaški Slovenci) so te dni zgubili dva vrla rodoljuba. Umrl je v najlepših letih gospod Hinko Viličič, c. kr. carinski oficijal in blagajnik čital¬ nice, priljubljen med odličnimi krogi in nižjim ljud¬ stvom. Pogreb njegov je bil veličasten. — V Skednju : pri Trstu pa je umrl gospod S ancin-Nemec, ■ značajen in jdelaven mož v 1. okraju tržaškem, j Naj v miru počivata! s (Ljudsko štetje.) »Sudst. Post" poroča: Iz ' konjiškega okraja se nam piše, da je šolskemu nad- ! zorniku Ambrožiču proti odškodnini izročeno j ljudsko štetje v mnogih občinah imenovanega okraja. 1 Ce je to res, moramo izraziti svoje obžalovanje, da j je kaj tacega mogoče, ker šola nima ničesar opraviti I z ljudskim štetjem. Ali je morda nemštvo v ne- > varnosti ? 1 i (Umrla) je te dni v Novem Vinodolskem na '■ : Hrvaškem v 93. letu svoje starosti gospa Katarina ■ i vdova Vončina, mati dr. Leona, bivšega seme- j i niškega profesorja v Ljubljani, Ivana, oddelnega i načelnika pri deželni vladi v Zagrebu, in župnika j I Julija. Vsi trije sinovi so že umrli in stara ženica i I je sama ostala od tega rodu pri sinahi svoji gospej 1 Milki, ki je svekrvi svoji ljubeznivo stregla. j ' (S Primskovega) pri Kranju se nam poroča: j I Dne 5. t. m. smo imeli pri nas redko slavnost j otvorjenja nove šole. Ob 8. uri zjutraj je preč. g. I i dekan A. Mežnarec daroval sv. mašo, katere so se I vdeležili blag. g. okr. glavar dr. M. Gstettenhofer, in težnjah avstrijskih Slovanov, šolska mladina z učiteljem in mnogo ljudstva. Po sv. maši je šla šolska mladina in več ljudstva v župnišče, kjer se bode toliko časa poučevalo, da bode sezidano novo šolsko poslopje. V prelepem govoru je preč. gosp, dekan otrokom in starišem razložil pomen tega dne in dolžnosti do šole, cerkve in druge gosposke ter končal z »živio“-klicem na presvetlega cesarja. — Da se je šola v tako kratkem času ustanovila, moramo v prvi vrsti zahvaliti gosp. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —6 7°, za 4*1° pod normalom kr. (12) Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. jarska nadvlada prizadeva Slovanom, končuje na¬ stopno : „Tiskovni zakon je isti v Translitvaniji kakor v Cislitvaniji in na Nemškem. Toda nikoli se ga ni ■posluževal grofTaaffe takim načinom proti irredenti, in knez Bismarck proti socijalistom, kakor Madjari proti slovenski žurnalistiki. In v tem slučaji se gre povsem za svobodo tiska, dočim se tiče osebne var¬ nosti. Ne gre se tu za politična vprašanja, dasi bi bila taka razprava jako zanimljiva. Uporniki iz leta 1848, separatisti iz leta 1866 obsojajo tu najlojal- nejši avstrijski narod, oni narod, ki je pred 40. leti otel cesarstvo s tem, da je hitel proti Pešti; Mad¬ jari obsojajo hrvatski narod, in za kak zločin? Ker je priobčil razžaljivo notico za sadovske zmagovalce." — Počasi se jasni, ali enkrat bode vendar dan, ko bode vsa Evropa uvidela ono madjarsko viteštvo, kakor je spoznala že nemško liberalnost. 60 75 75 75 65 09 42 20 CEBELNO-VOSCENE SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. Tujci. 6. januvarija. Pri AfaZid«: Silberstein, trgovec, iz Berolina. — Bich- ler, kotlar, iz Velikovca. — Terpotic, vodja, iz Trbovelj. — Bamberg iz Berolina. — Steinbriick, trgovec, iz Gradca. — Hirschenberger iz Ljubljane. — Pupis iz Ajdovščine. — Polaeek, tr¬ govec, z Dunaja Pri .'l >nu: Eisler, trgo¬ vec, iz Kaniže. — Polacer, trgovec, izMestre. — Tschep- per, trgovec; Manio, pevec; Herzog, potovalec, vsi z Du¬ naja. 90 107 103 997 307 114 9 5 56 Dunaj, 8. januvarija. Za umršega Leuchten- berga je zaukazano osemdnevno dvorno ža¬ lovanje pričenši z 9. dnem januvarija. Dunaj, 8. januvarija. Kakor poroča „Wiener-Zeitung“, imenovan je ministerski svetnik Rumber za predsednika, deželnemu nadsodišču v Pragi. Dunaj, 8. januvarija. Avstrijsko - ogrska banka je določila diskont na 4 1 / 2 %- Vkupna dividenda 1890. 1. znaša 47.30 za akcijo; kupon druzega polletja 1890. 1. pa 32’30. Dunaj, 8. januvarija. Dunajsko prebival¬ stvo je štelo 31. decembra brez predkrajev in vojaštva, kakor tudi brez Stanovnikov v dvorni palači 809.443 oseb; torej se je po¬ množilo od 1880. 1. za poldrugi odstotek. Praga, 7. januvarija. Deželni zbor je rešil danes v peturni seji točki 20. in 21. predloge o deželnem kulturnem svetu. Mlado- češki govorniki so jako kritikovali predvče- nočevati zunaj po ulicah vkljub velikemu mrazu. V noči. 11. decembra so našli v krogu angleške milje do 150 ljudij brez strehe spečih kar na cesti. V nekej odprti drvarnici se je nastanilo 60 mož, žen in otrok. V sijajnih mestih je pač tudi mnogo bede in gorja. — Vsled prehudega mraza poginil je y mestu Kataniji orjaški slon, ki ga je bil italijanski kralj dobil lansko leto v darilo od Neguša ter gaje sam potlej podaril imenovanemu mestu, katero ima že pd nekedaj v svojem grbu naslikanega slopa. — biogen sedanjega časa. Iz Slezije po¬ ročajo listi koncem preteklega leta: Te dni je umrl v Hermsdorfu Diogen sedanjega časa. Mož, ki je dočakal visoko starost, hranil se je le s slaniki in pil vodo. Srajce in nogovic ni imel nikoli na sebi, tudi v najhujšem mrazu ne. Dne 18. decembra so ga našli mrtvega na njegovih papirjih, ki so mu bili za posteljo. Mož je zapustil precejšnje premo¬ ženje. Židovi in nihilistje. Glavni vzrok zadnjega nihilistovskega rogoviljstva so Židovi, ki pospešujejo njihovo puntarsko delovanje z obilimi denarnimi podporami. In to je tudi glavni vzrok, zakaj da je ruska vlada ukrenila zadnji čas tako ostre naredbe proti židovom. — Poštni promet v Londonu, Zadnje božične praznike so pošte v Londonu sprejele in odposlale 50 milijonov pisem in kart, kakor tudi 2 milijona zavojev. Posla je imelo 21.000 pismonoš in druzih uradnikov. — 2 3.0 00 ok kobiličinih jajc so nabrali v začetku meseca novembra do srede me¬ seca decembra v okolici smirnski. 23.000 ok je enako 29.000 kilogramom. — Koliko vina pridela Francoska. Minolo leto so pridelali francoski vinogradniki 27,416.327 hektolitrov, prej to leto pa 23,233.572 hektolitrov vina. Leta 1889 je dal hektar po 13, letošnje leto pa po 15 hektolitrov vina. Sicer je pa rastlo vino 1889. leta na 1243 hektarjih zemlje več, kakor zadnje leto. Leta 1889 se je plačeval hektoliter povprečno po 38, letos pa po 36 frankov. Umetalnega vina se je naredilo 1,946.729 hekto¬ litrov. — Lepe razmere so v protestantovskem Zurichu v Švici. Preteklo leto je ostalo od 8669 porojenih otrok 1322 nekrščenih, od 762 porok se jih je sklenilo 686 brez cerkvenih obredov, in 1053 umrlih ljudij so zagrebli brez duhovnika. Tržne cene v Ljubljani dne 7. januvarija. l>una|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 8. januvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld. Srebrna „ 5% „ 100 „ n 16% „ 5 °lo avstr, zlata renta, davka prosta . . Papirna renta, davka prosta. Akcije avstr.-ogerske banke ..... Kreditne akcije .. London.. Srebro . Francoski napoleond. Cesarski cekini . Nemške marke . Umrli s®: 4. januvarija. Terezija Šušteršič, hišna posestnica, 72 let, Kurja vas 8, kap. — Valentin Ape, lončarjev sin, 2 uri, Streliške ulice 8, slabost. 5. januvarija. Marija Strukel, slikarjeva žena, 32 let, Dunajska cesta 7, jetika. — Marija Verhove, gostija, 56 let, Kravja dolina 11, vsled raka. — Ana Pajk, delavčeva žena, 67 let, sv. Petra cesta 55, jetika. 6. januvarija. Alojzija Orel, zasebnica, 60 let, Gruberjeva cesta 1, otrpnenje pljuč. — Karol Gerdina, kurjačev sin, 8 let, sv. Martina cesta 11, meningitis. — Helena Brecelnik, mestna uboga, 95 let, Karlovška cesta 7, marasmus. 7. januvarija. Benedikt Špan, črevljarjev sin, 10 mesecev, Dunajska cesta 8, eklampsie. V bolnišnici: 6. januvarija. Jera Cimerman, gostija, 70 let, carcinoma. Raznoterosti. — Rop na železnici. Iz Poznanja se poroča: Na železnični progi Losow - Sebastopol so nedavno roparji okradli enega popotnika. V vozu II. razreda sta sedela agent Dreyfuss in trgovec G. K njima sta prišla še dva moža, ki sta se sumljivo okrog ozirala. Bržkone sta menila oropati spečega agenta Dreyfussa, ki je imel seboj navadno velike vsote de¬ narja. Jedina zapreka jim je bil trgovec G. Eden izmed sumljivih popotnikov je mimogrede pihnil G. omamljiv vzduh v obraz, na kar je ta kmalu zaspal. Mej tem sta čakala lopova, kedaj se bo G. vzdra¬ mil in prišel ven dihat sveži zrak. Ko se je to zgo¬ dilo, sta planila roparja na trgovca G., zavila mu glavo v kožuh ter preiskala njegove žepe. Ko sta zapazila, da ni to agent Dreyfuss, sta ga hotela pahniti na progo. A G., krepak mož, branil se je vspešno obema. Zdaj je zaklical ropar svojemu to¬ varišu: „Porini mu nož v trebuh!" Toda G. je ugriznil dotičnega roparja s tako silo v roko, da je hočeš nočeš izpustil nož iz roke. Mej tem mu je pa drugi ropar izvlekel iz žepa listovnico z 2000 rublji. Na to sta roparja poskakala izpred vagona poleg železničnega tira ter se izgubila v temi. — Hudazima. Iz Odese se poročakoncem me¬ seca decembra minolega leta: Vsled naenkrat na- vstalega mraza zmrznili ste dve osebi v mestu in osem ljudij na morji. 1400 novincev, ki so bili na primrznjeni ladiji „Orel“, rešilo se je po ledu peš grede na suho. Zaradi silnega mraza sta primrznila dva avstrijska, trije angleški in sedem ruskih par¬ nikov. Ker je dal eden angleških parnikov zna¬ menje, naj se mu pride na pomoč, šlo je več ruskih mornarjev po ledu na dotično ladijo. Neka manjša ladija je hotela med plavajočim ledom priti v pri¬ stanišče, a naenkrat jo je zalotilo ledeno pogorje ter jo bržkone pokopalo pod ledene plasti. — Finlandija. Velika kneževina Finlandija šteje po najnovejšem ljudskem popisu 2,338.404 duše. Izmed teh je le 3175 katoličanov. Sicer so vrli katoličani že večkrat skušali razširiti katoliško vero med prebivalstvom, a ruska vlada je to vselej šiloma zaprečila. — Uvažanje krompirja na Italijan¬ sko. Italijanska vlada je zaukazala, da je dovoljeno le umit in osnažen krompir uvažati na Italijansko. S to naredbo meni, da se bode Italija zavarovala pred nesrečonosno trtno ušjo. — Lov na kite. Minolo jesen so začeli loviti kite v vnanjem pristanišči v Kristijaniji. Dotični lovci so navadno le po letu lovili kite, in sicer v severnem ledenem morji, po zimi so pa mirovali. Zdaj jih pa tudi po zimi love in so že do 60 kitov ujeli Vsaka teh orjaških živali) meri več kot po 50 čevljev, največji kit meri celo 72. Vsak kit je vre¬ den 2000 mark. — P. Henrik a Denifla, podarhivarja sv. stola v Rimu, je imenovala francoska vlada za čast nika „de 1’ Instruction Publique“. To je odgovor I na prvi zvezek B Oartularium Universitatis Parisien- sis", katerega je spisal imenovani učenjak in bil tiskan na troške francoskega bogočastnega minister- stva. Tudi drugi zvezek se že tiska in v kakih osmih mesecih utegne priti že med ljudi. Za tretji zvezek omenjene knjige je pa tudi že toliko pri¬ pravljenega , da se bode začel takoj za drugim । zvezkom tiskati. _ Silna beda v Londonu. Zdajje za¬ vladalo zopet tako pomanjkanje med ubožnešim londonskim prebivalstvom kakoršnega že zdavna ne pamtijo. Število stradajočih znaša do 90.000 in so več.noma delavci brez zaslužka. Zavetišča za uboge so prenapolnjena in mnogo siromakov mora pre¬ rajšnjem prebrano vladno poročilo. Ko je skušal Vašaty prebrati mimsteiske jezikovne naredbe iz Kasererjeve priročne knjige, če¬ tudi mu deželni zbor ni v to privolil, navstal je silen nemir. . • n Moravska Ostrava, 7- januvarija. Po¬ greba ponesrečenih rudarjev se je vdelezilo 20.000 ljudij, največ delavci in poljedelci. Za pogrebom so šli tudi grof Vilček in sin, uradniki okrajnega glavarstva in uradniki rudniškega oblastva. Duhovnik, . ki je zako¬ paval nesrečnike, imel je pretresajoč nagrobni govor. Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Kalodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. 'IS® Neškodljivo celo aa najneznejše zobe. V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr.