papirnata vesoljska plovila

Žiga Leskovšek

VESOLJSKA

STRELA

Potrebščine: lepilo za papir, škarje, oster nož ali britvica,
sponke za papir, ravnilo

Navodila

1. Prerišite ali fotokopirajte vesoljsko plovilo. Glede na to,
da je idealna velikost plovila približno za 20% večja od
načrta, ki je objavljen v TIMU (na strani 239), vam
predlagamo, da načrt v bližnji fotokopirnici povečate za
20%.

2. Pobarvajte temnejše ploskve na plovilu. Izberete si
lahko poljubne barve, lahko pa tudi upoštevate dogovor¬
jene barvne oznake: krila vesoljske strele so oranžne
barve, široki barvni trakovi na vsakem krilu pa svetlo
zelene barve; trup plovila je prav tako obarvan z oranžno
barvo, ozke ravne črte, ki razmejujejo zaščitne ploskve na
trupu so zelene, kabina pa je temno modre barve;
z oranžno barvo pobarvajte tudi spodnji del krilne zas¬
nove.

3. Izrežite krilno zasnovo (skica A) in trup plovila (skica
B). Pri izrezovanju bodite čimbolj natančni. Vzemite izre¬
zano krilno zasnovo in z ostrim nožičem ali britvico na
nepobarvanem delu zarežite štiri vreznine, ki so ozna¬
čene na načrtu s štirimi kratkimi neprekinjenimi črticami.

4. Preganite krilno zasnovo po osrednji črtkasti liniji.
Pregib naredite tako, da bo črtkana linija ostala v pregibu
lista (skica C).

5. Razprite krilno zasnovo in zelo pazljivo zapognite krili
po drugih dveh črtkanih linijah. Tokrat krili zapognite
navzven, tako da bosta liniji ostali vidni. Pri prepogibanju
uporabljajte ravnilo (skica D).

6. Preganite zgornji dve krili po obeh črtkanih linijah,
zadnji dve krili pa po eni črtkani liniji (skica E).

7. Vstavite zavihke v vreznine, ki ste jih zarezali na
nepobarvanem delu krilne zasnove (skica F).

8. Zalepite osrednji pregib (skica G).

9. Preganite pobarvani trup plovila po črtkanih linijah
(skica H).

10. Trup plovila prilepite na krilno zasnovo. Z lepljenjem
pričnite od zadaj, vendar ne zalepite pokrova in lepite
naprej proti konici plovila (skica I).

11. Zaprite in zalepite zadnji pokrov trupa (skiva J).

12. Pritrdite štiri sponke za papir na mestih, ki so ozna¬
čena na skici K.

13. Tridimenzionalna skica vesoljske strele je na skici L.

TIM 6 • 201  • 88/89

TIM 6II

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi
pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton
Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Mat¬
jaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar
Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za
drugo polletje je 17500 din, posamezen izvod stane 3500
din • Revijo naročajte na naslov; TIM, Ljubljana, Lepi
pot 6, p,p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-
603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo
sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skup¬
nost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlova¬
nje Slovenije,

' 553 ?

nas

pogovor

Tale številka Tima vas bo pričakala ob vrnitvi z vse
prekratkih zimskih počitnic, če jim ob tej letošnji »zimi«
še lahko tako rečemo. Saj, če bo šlo tako naprej, bo
treba v bodoče po sneg na Kilimandžaro ali na severni
pol. No, pa šalo na stran. Poglejmo, kaj ste nam pisali
v preteklem mesecu.

Tomaž Potočnik iz Hotavelj je naš zvesti bralec, čeprav
je lani zapustil osnovnošolske klopi, Tim naroča na dom,
in kot pravi, ga vsak mesec z veseljem prebira. »Sedaj
objavljate nadaljevanje Merilni instrumenti za mlade
elektronike, vendar nikjer v Ljubljani ne najdem indikator¬
jev zanje. »Avtor sestavkov mi je zagotovil, da jih je
v vsaj dveh ljubljanskih trgovinah, v Iskri na Titovi in
Mladem tehniku na Cojzovi 2 večkrat mogoče dobiti.
Treba bo večkrat povprašati. Fotokopije načrta za NF
ojačevalnik mu bomo poslali po pošti.

Jernej Borko z Lukovice pri Brezovici nam je poslal
oceno Tima, v kateri meni, da je sicer dober, da pa bi bil
po njegovem boljši, če bi: bilo v njem manj elektronike,
sploh nič ugank, ki po njegovem v tako resno revijo ne
sodijo in moti ga še ker ne objavljamo načrtov  v merilu
1 : 1 .

Zanima ga tudi, kje bi lahko dobil kalup za D V čoln
z motorjem moči 5ccm. Ker je napol Ljubljančan, naj se
oglasi v sekciji za brodarsko modelarstvo pri Zvezi tehni¬
ških organizacij Ljubljana, Kersnikova 4. V prihodnji
(sedmi) številki pa bo objavljen tudi članek izpod peresa
večkratnega državnega prvaka v tekmovanjih s takimi
čolni, kjer bo tudi govor prav o tem, kje se da sposoditi
kalup za D V čolne.

Obširno pismo s tehtnimi predlogi za izboljšanje revije
nam je poslal Tadej Koleša iz Radanjske vasi pri
Stični. Njegove pripombe bomo obravnavali na prihod¬
njem uredniškem sestanku odbora. Omenja, da se priprav¬
lja na izdelavo makete space shuttla. Načrt zanjo smo
pred leti objavili tudi v naši reviji, tako, da me čudi, da ga
je spregledal, saj je naš naročnik že dobrih osem let.
Oglas bomo objavili, ostala vprašanja pa smo poslali
sodelavcu Viliju Prinčiču, ki mu bo odgovoril osebno.

Marko Kosi iz Šentvida pri Ljubljani prosi za načrt
vodenega letalskega modela Galeb, ki smo ga objavili
v prejšnji številki. Na strani 137 (levo zgoraj) je natis¬
njena skala za povečavo, s pomočjo katere bo lahko sam
povečal načrt tega relativno preprostega modela (ravne
črte na risbi). Pozor! Prerez rebra je že v merilu 1:1.

Za konec vas vabim, da se bolj živahno odzovete na
našo rubriko Matematični vozli, saj vas čakajo lepe prak¬
tične nagrade. Brus pride v vsaki hiši prav, pa četudi za
brušenje jezika.

Urednik

TIM 6 • 202  • 88/89

prva

igrača

ZGODOVINSKI

PARNIK

Z MISSISSIPPIJA

kajuto. Prav zato spadajo parniki z reke Mississippi
danes že k zgodovinskim veteranom, in mi - ljudje
dvajsetega stoletja - kar občudujemo njihovo sta¬
rodavno lepoto. Po naslednjem navodilu si lahko
takšen poenostavljen parnik napravite tudi vi.

Na sliki 1 vidite že sestavljen majhen parnik. Ladij¬
ski trup si izrežite iz mehkega lesa - lipovine ali
balze (glej sestavnico št. 1). Da bi bil grez manjši,
ga z dletom toliko izdolbete, kot kaže slika 2. V trup
zvrtate luknje za osem pokončnih nosilcev (sestav-
nica št. 2), ki jih naredite iz lesene palčke s preme¬
rom 2-4 mm, in sicer tolikšne, da bodo segali
40mm nad palubo. Ostale dele kajute izdelate iz
kosov mehkega lesa in iz furnirnih deščic, lahko pa
tudi iz kosov in deščic balze. Vse te dele nalepite
drugega nad drugim tako, kot kaže slika 2 s per¬
spektive.

V Ameriki je na koncu preteklega stoletja, ko so se
že davno polegli boji belcev z Indijanci, povsod na
obsežnem porečju reke Mississippi pogosto od¬
mevalo glasno klicanje »mark tvvain«. Besede mark
twain pomenijo v prevodu nekaj kot dobro zname¬
nje ali varna globina, klicali pa so jih mornarji
krmarju ali kapitanu na parniku. Na takšnem par¬
niku je bil za krmarja tudi mladi, svetovno znani
pisatelj Mark Tvvain, ki si je izbral svoje pisateljsko
ime prav po tem klicu. Napisal je mnogo lepih knjig,
kot Prigode Toma Sawyerja, Pustolovščine Huc-
kleberyja Finna idr. Ali ste jih že brali?

Mornarji so stali na prednjem delu ladje, spuščali
v vodo svinčnico in tako merili globino vode. Velika
in široka reka Mississippi takrat še ni imela nasipov,
na mnogih mestih je tekla čez številne slapove in
kamnite pragove, ponekod tudi po zelo ozkih in
majhnih plitvinah, ki so jih morale ladje prepluti.
Zaradi teh ozkih plitvin niso imeli takratni parniki
gonilnih koles ob straneh ladijskega trupa (kot
parniki na globokih rekah), ampak zadaj. Ladijski
trup je bil plitev, imel pa je višjo in raznoliko

0

BREZ BESED

TIM 6 • 203  • 88/89

TIM 6 • 204  • 88/89

ENOSEDEŽNI

HITROSTNI

BOB

Pred vami je načrt za zimski izdelek
- enosedežni hitrostni bob. Izdelava
ni tako zelo zamotana in se je bo
lahko lotil vsak malo bolj izkušen
modelar. To namreč ne bo model,
ampak pravi bob, saj se bo z njim
lahko vozila vsaka oseba, ki se količ¬
kaj razume na tak način vožnje po
snegu. Toda o vožnji več na koncu,
sedaj pa se kar lotimo načrtov in
izdelave.

Za izdelavo potrebujete precej letvic
(smrekovih ali iz kakega drugega
lesa) debeline 2x2cm, precej leso-
nitnih plošč za prevleko boba, nekaj
desk dolžine 110 cm in debeline
1 cm, nekaj desk za sedež, dve cevi
0 2-3 cm za krmilo, dva vijaka dol¬
žine okoli 10 cm ter debeline 1 cm,
dve matici, deset podložk, dve moč¬
nejši letvi 4 x 5 x 98 cm in jekleno plo¬
čevino za drsne dele boba. Pločevina
naj bo vsaj 2 mm debela in 5 cm
široka ter 100 cm dolga. Za pritrditev
potrebujete lesne vijake, sploh z vi¬
jaki pritrdite vse druge sestavne dele
iz lesa, za lesonit in oblazinjenje se¬
dežev pa boste potrebovali 10 mm
dolge žebljičke. Za oblazinjenje poiš¬
čite kos penaste gume in dva kosa
usnja ali platna velikosti 10x35cm
in 40x15 cm. Za lakiranje vozila bo¬
ste potrebovali posodo z lakom in
čopič. Od ostalega orodja boste po¬
trebovali še risalni pribor, žago, vr¬
talni pribor, izvijač, kladivo in čopič.

IZDELAVA

Najprej po skici št. 1 izrišete na no¬
silno letev 4 x 5 cm dva kosa št. 1 - to
bo drsna letev. Nato ju izžagajte in
pooblajte. Nanju pritrdite tri nosilce,
ki bodo povezovali drsne letve
z »ogrodjem«. To so deli št. 6. Pri tem
si lahko omislite še oporne trikotnike
št. 7. Nato pa nastavite na spodnjo
stran (krivulja, na drsno ploskev) je¬
kleno drsno pločevino, v katero ste
prej izvrtali 5-6 lukenj, skozi katere
boste sedaj privili lesne vijake k drs¬
niku. Ko ste to storili, drsne površine
dobro opilite, da bo vozilo čim lažje

drselo. Ko je tudi to urejeno, pove¬
žete po dva in dva nosilca s tremi
deščicami 5x 1 cm in sicer z zunanjo
širino 55 cm. Pri tem morate paziti, da
sta drsni letvi čimbolj vzporedni.

Tako dobite že drsni sistem kot pri
navadnih saneh. Zatem privijte
55 cm na širino desk, ki bodo dno
ohišja. Na zadnjem delu naj te deske
molijo 12 cm čez rob drsnih letev,
njihova dolžina pa je 110cm. Ko je
dno gotovo, izžagajte na zadnjem
koncu na obeh straneh bodočega
sedeža dve odprtini za krmila veliko¬
sti 5x15cm, njun razmak je 36cm,
od zadnjega konca dna pa sta po¬
maknjeni 5cm. Nato privijete tik ob
teh odprtinah dve deski (kos 5), ki ju
povečate s pomočjo skice in vanju
izvrtate luknje s premerom 12 mm. Ti
deski naj bosta vsaj 2-2,5 cm debeli,
ker nosita sedež in krmilo. Nato izde¬
lamo pravokotnik 36x33 cm, ki bo
dno sedeža. Te 1 cm debele deske
pritrdimo skupaj z dvema letvicama
2x2cm in sicer na obeh stranskih
robovih, tako da sta letvici na zgornji
strani. Na to dno sedeža pritrdite še
naslonjalo (pod takim kotom, kot je
na skici). Sestavljeno je iz dveh letvic
2x2cm (št. 2) in iz tretje prečne
letvice ter deske 9x1x35cm, ki jo
boste pozneje - prav tako kot dno
sedeža - oblazinili. Nato pride na
vrsto najtežje delo: iz letvic 2 x 2 cm je
treba izdelati in priviti na dno ogrodje.

Po skicah št. 1, 2 in 3 izžagate vse
letve in sicer nekaj daljše, ker bo
potem treba prilagoditi njihova
oglišča legi, v kateri bodo letvice pritr¬
jene. Najprej nastavite in nekoliko
pritrdite na dno pokončne letvice, in
sicer na vsako ogljišče po eno. Pritr¬
dite jih bolj rahlo, da jih boste potem
lahko enakomerno nagnili ven, ko
boste nanje pritrjevali pravokotnik,
sestavljen iz štirih letvic 2 x 2 cm v ve¬
likosti 60x120cm. To so hkrati naj¬
širše in najdaljše mere vozila. Na te
pa spet pritrdimo štiri letvice, od kate¬
rih po dve in dve povežemo s peto
letvico, ki je pravokotna na dolžino
vozila. Tako je ogrodje gotovo. Sedaj
morate samo še izrezati za vsak če¬

tverokotnik in trikotnik dovolj velik
kos lesonita, s katerim nato prekrijete
vozilo (glej izdelek št. 5; skica). Vse
plošče pribijete na ogrodje z majh¬
nimi žebljički. Naslednje delo bo laki¬
ranje izdelka. Bob vsaj dvakrat dodo¬
bra prelakirajte, medtem ko se suši,
pa lahko izdelate krmila. Za to potre¬
bujete dve cevi s premerom 2-3 cm.

Cevi sta dolgi 60 cm in na dolžini
35 cm imata luknji s premerom
12 mm. Ko se vozilo posuši, oblazi¬
nite sedeže. Najprej na sedež polo¬
žite 5 cm debel kos penaste gume,
nato pa ga prekrijete z usnjem ali
platnom ter pritrdite na obode sedeža
z majhnimi žebljički. Prav tako storite
z naslonjalom. Preostane vam le še
to, da pritrdite z vijakom krmili (št. 4),
kot kaže skica št. 4. Privijte jih le
toliko, da se bo ročica pod ročnim
pritiskom rada premaknila, sama od
sebe pa ne. Končno svoj novi bob še
preizkusite.

Za to vozilo je nujno potrebna precej
teptana proga, ki nima preveč kuc-
Ijev, ker boste sicer vozilo hitreje kje
poškodovali; proga naj bo lepo valo¬
vita, čeprav strma. Tudi upravljanje je
sila preprosto: če hočete zaviti v levo,
potegnete levo ročico in se rahlo
nagnete v levo. Enako storite pri za¬
voju v desno. Vendar morate z roči¬
cami upravljati z občutkom, kajti prav
lahko se zgodi, da vas ob premoč¬
nem uporabljanju ene od ročic pre¬
vrne. Zavirate pa z bobom tako, da
rahlo ali močno potegnete obe ročici,
kakor pač zahteva teren. Sicer pa se
boste vožnje z bobom naučili takoj,
ko boste nekajkrat sedli vanj in se
zapeljali po strmini. V začetku se raje
še ne spuščajte preveč hitro, kajti ob
»srečanju« s kakim drevesom po¬
stane ta stvar lahko precej nevarna.

Seveda s takim bobom lahko tudi
tekmujete. Vendar mora biti več bo¬
bov ali pa vsaj več voznikov, ki dir¬
kajo z enim bobom. Kakorkoli pa ste
se že zmenili, vam želimo čim več
veselja pri delu in seveda še več pri
vožnjah.

TIM 6 • 205  • 88/89

TIM 6 • 206 • 88/89

modelarstvo

GUMENJAK

JAK-20

Šolski kovinski dvosedežni enokrilec JAK-20 je
nastal v letu 1949, Zamenjati bi moral tedaj že
nekoliko zastarela letala PO-2 in UT-2. Ker pa je
imel prototip letala JAK-18 izredno dobre letalne
sposobnosti, so kasneje pri serijski izdelavi dali
prednost temu, danes bolj znanemu letalu.
Osnovni tehnični podatki: razpon kril 9,56 m,
dolžina letala 25 m, teža praznega letala 470 kg,
največja dovoljena teža obremenjenega letala
700 kg, motor A1-10 z navorom 59 kW, največja
hitrost 160 km/h.

Navodila za gradnjo modela.

Načrt je narisan v naravni velikosti, vse neozna¬
čene mere pa so v milimetrih.

Obris vseh delov prek mrežastega papirja prene¬
site na risalni papir in jih pazljivo izrežite. Izrezane
dele boste pri gradnji seveda uporabili kot šablone.
Celoten model je zgrajen iz lahke balzove deščice
debeline 1 mm, le glava je zlepljena iz koščka balze
debeline 5 do 10 mm.

Izrežite dva kosa trupa (del 1). Oba dela zlepite po
vsej površini in ju zlepljena položite na ravno desko.
Trup obtežite in pustite, da se suši do drugega dne.
Za krilo (del 2) zlepite dve deščici po dolžini pod
topim kotom tako, da bo spoj na mestu, ki je
označeno na načrtu s prekinjeno črto. Zlepljeno
deščico namočite v vodo, na mestu spoja pa jo
podložite z letvico prereza 3x3.  Kraja obtežite in
pustite, da se krilo posuši. Izrežite natančno obliko
krila, naletni rob zaoblite, odtočni rob pa zgoraj
klinasto zbrusite.

Izrežite vodoravno višinsko repno ploskev (del 3) in
navpično smerno repno krmilo (del 4) ter ju obde¬
lajte podobno kot krilo. Odtočni rob navpične repne
ploskve zbrusite z obeh strani, tako da bo profil
someren.

Krilo, vodoravno in navpično repno ploskev dvakrat
prelakirajte z redkim čistim lesketajočim se nape¬

njalnim nitrolakom. Kot ponavadi vsako plast laka
skrbno zgladite s finim brusnim papirjem, ko se
dobro posuši. Krilo na mestu preloma razrežite
z britvico, poševno zbrusite stični ploskvi in krilo
zlepite pod kotom, kot je prikazano na sliki.

Tudi trup zbrusite na natančno obliko in zaoblite
vse obodne robove. Oba dela glave 5 izrežite iz
koščkov balze debeline 5 do 10 mm in ju prilepite
k trupu. Ko se posušita, ju zbrusite na pravilno
obliko. V levo polovico glave izvrtajte z okroglo
jekleno žagico odprtino za plastični tok vretena
elise s premerom 150 mm (del 6). Oselise mora biti
pri pogledu s strani pomaknjena za 2° navzdol. Tok
vretena potisnite v glavico in ga zalepite.

Trup dvakrat prelakirajte z nitrolakom. Ko se lak
posuši, ga skrbno zgladite z drobnozrnatim brus¬
nim papirjem. Kabino označite s tankim modrim
papirjem za prevleke, ki ga na trup zalepite z lakom.
Zvezde izrežite iz tankega rdečega papirja in jih
nalepite z obeh strani trupa in na navpično repno
ploskev - tudi nanjo z obeh strani. Zvezde prav tako
nalepite spodaj in zgoraj na obe polovici krila.
»Stezo« na krilu ponazorite s trakom tankega čr¬
nega papirja. Gibljive dele krila, višinskega vodo¬
ravnega in smernega navpičnega krmila zarišite
s črnim tušem. Zvezde obrišite s tanko črto redkega
belega nitroemajla.

Podvozje (del 17) upognite iz jeklene žice premera
0,6 do 0,8 mm. Kolesi (del 8) premera 15 do 18 mm
sta lahko plastični s kakšne igrače ali pa ju zbrusite
iz balze debeline 3 mm. Potisnite ju na podvozje,
konca žice upognite s ploščatimi kleščami in od¬
večno žico odščipnite. Iz ostanka žice upognite
podvozje - ostrogo zadnjega kolesa (del 9).

Na trupu natančno označite zareze za krilo, vodo¬
ravno repno ploskev, podvozje sprednjih in zad¬
njega kolesa, jih izrežite z britvico in očistite z je¬
kleno pilo. S spodnje strani zalepite na trup spred¬
nje in zadnje podvozje. Spoje prelepite s trakovi
tanke najlonske tkanine ali papirja (na načrtu so te
površine označene črtkano). Iz pisarniškega pa¬
pirja izrežite nogice (del 10), jih upognite na mestu,
ki je na načrtu označeno s prekinjeno črto, in
prilepite na noge podvozja. Zadnje kolo (del 11)
izbrusite iz balze debeline 1 mm in ga namestite na
podvozje. Tudi pri zadnjem kolesu si lahko poma¬
gate s kolesom kakšne igrače.

V zareze na trupu potisnite krilo in ga zalepite.
Medtem ko se krilo suši, s sprednje strani nepre¬
stano preverjajte njegov pravilni položaj. Z zadnje
strani potisnite v trup vodoravno repno ploskev in jo
prav tako zalepite. Nazadnje na trup nalepite še
navpično repno ploskev - smerno krmilo, ki naj bo
na odtočnem robu za kakšne 3 mm obrnjeno na
levo.

TIM 6 • 207  • 88/89

Lopatice propelerja (del 12) obrežite z nožem, da
bodo imele premer 115 mm. Konce lopatic očistite
in obrusite s finim smirkovim papirjem tako, da bo
elisa ostala v vodoravnem položaju, ko jo boste
potisnili na vreteno. Na vretenu propelerja (del 13)
iz jeklene žice premera 0,8 do 1 upognite kljukico
za obešanje gumice. Vreteno z zadnje strani potis¬
nite skozi tok v glavico, nataknite propeler, konec
vretena upognite do pravega kota in odvečno žico
odščipnite.

Pogonsko gumico tvori spiet elastik prereza
1 x 3 mm dolžine okrog 240 mm. Splet obesite na
trup in model s spodnje strani podprite v težišču. Če
je sprednji del prelahek, ga obtežite s koščkom
svinca (del 14), ki ga vtisnite in zalepite zadaj
v glavico.

Z britvico narežite krilca, kot je označeno na načrtu.
Krilca na levi polovici krila (pri pogledu na model
z zadnje strani) upognite za kakšna 2 mm navzdol,
desno pa za kakšen milimeter navzgor.

Za prvi polet splet gume zavrtite le do polovice.
Model bi moral leteti v širokem levem krogu. Veli¬
kost kroga določite sami z obračanjem repnega
smernega krmila. Če se model pri startu vzpenja,
zmanjšajte naklon levega krilca, če pa pada v spi¬
rali proti zemlji, naklon levega krila povečajte. Pro¬
totip modela teže 11 gr je vse od prvega starta letal
brez težav in je s tristokrat obrnjeno gumico letel
tudi do petnajst sekund.

PTIČJE

HIŠICE

Žolnam bo prijetno v hišicah iz izdolbenega, lahko
obdelavnega lesa. Te hišice zahtevajo dosti dela,
vendar se v naravi dobro obnesejo in detlom je
v njih kar všeč. Vhodna odprtina naj meri najmanj
90mm, notranji prostor naj bo visok najmanj 35cm,
površinadnapribližno20 x 20 cm.Tehišice moramo
obesiti visoko na stara drevesa, če je mogoče kar
na deblo, najmanj 6 m nad zemljo. Vhodna odprtina
mora biti obrnjena proti jugu ali vzhodu, da bi bila
varna pred vetrom.

Hišice za sove izdelamo iz desk in imajo vhodno
odprtino tik pod streho. Biti morajo dovolj prostorne
-površina najmanj 20 x 30 cm, vhodna odprtina ob
strani 15cm, višina hišice 20 do 35cm in ne sme
vanje zatekati voda, tako kot v druge hišice tudi ne.
Obešamo jih prav tako visoko na debla starih
dreves, za nekatere sove pa jih lahko pritrdimo na
hiše ali na podstrešja.

Vedeti moramo, da nima smisla obešati hišic, če ne
skrbimo, da se kdo naseli vanje. Zato si istočasno
s hišicami pripravimo tudi razpredelnice, v katere
zapisujemo, v katere hišice so se vgnezdili kateri
ptiči in katera je ostala prazna. Če ugotovimo, da so
ptiči poselili najmanj 75% hišic, lahko še naprej
obešamo takšen tip hišic, če pa jih je bilo malo
zasedenih, se moramo zamisliti, zakaj je tako. Že
majhna napaka lahko ptiče odvrne. Vsako jesen
vse hišice temeljito pregledamo, očistimo in poško¬
dovane popravimo. Ptičja hišica prav tako potre¬
buje pravilno vzdrževanje kot katero koli človeško
prebivališče.

Predlagamo vam, da se spehodite po vrtovih in
sadovnjakih. Gotovo boste našli v večini izmed njih
obešene ptičje hišice. Z izjemami, seveda, bodo to
same hišice za škorce - hišice, v katerih meri
površina dna 15 x 15cm, vhodna odprtina pa je
velika 5cm. Nič nimamo proti škorcem, v gozdu in

TIM 6 • 209  • 88/89

na polju uničijo lepo število škodljivcev. V sadovnja¬
kih in vrtovih pa več škodijo, saj jih je toliko, da
v resnici ne potrebujejo posebnega varstva. Druge
vrste ptičev so v tem pogledu mnogo na slabšem,
zato pri pripravljanju gnezdnih hišic mislite predv¬
sem nanje.

V naših vrtovih spadajo k najbolj koristnim ptičem
sinice. Zato je treba po vrtovih obesiti dovolj hišic za
sinice, za manjše vrste z 28mm veliko vhodno
odprtino (v hišici se ne morejo naseliti vrabci), za
večje vrste pa z odprtino 35 mm v premeru.
S takšno hišico se zadovoljijo tudi brglez, plezav-
ček, muhar in najmanjši od naših žoln, mali detel.
Navodila za izdelavo skorajda ne potrebujete, saj
slike dovolj zgovorno kažejo način dela in gradivo
- les ali pa vezana plošča, kajpada.

V naših gozdovih, parkih in v velikih sadovnjakih so
zaželeni gosti ne le žolne, ampak tudi divji golobi
(duplar), v toplejših krajih smrdokavra in zlato¬
vranka, vsekakor pa znameniti lovci na miši - po¬
stovke in majhne sove. Zato tudi zanje pripravljamo
ustrezne hišice, ki pa jih nadomestijo vse bolj
dragocene gozdne dupline v starih drevesih.

ŠKATLICA

VŽIGALIC

Potrebujete darilce, ki bi ga lahko na
hitrico izdelali sami? Pripravite škat¬
lico vžigalic, polo belega papirja, koš¬
ček barvastega papirja, ostanke
blaga in lepilo. Zgornjo in spodnjo
ploskev škatlice prelepite z belim pa¬
pirjem, nato pa na zgornjo narišite
figurico npr.: podobo živali. Na naši
sliki ima le-ta glavo iz pliša, nos in oči
■pa iz barvastega papirja.

TIM 6 • 210  • 88/89

Bojan Rambaher

OPTIČNA STEZA
ZA

KONSTRUIRANJE

OPTIČNIH

NAPRAV

Daleč je že tisti čas, ko se je v začetku 17. stoletja
sin optika Lippersheya igral z lečami, ki jih je
izmaknil v očetovi delavnici. Na različne načine si
jih je postavljal pred oči in nazadnje pred seboj
nenadoma zagledal ostro in povečano sliko pokra¬
jine pred hišo. S svojim odkritjem je stekel k očetu in
ta je kmalu sestavil prvi daljnogled, ki so ga po
državi nastanka imenovali holandski.

Danes optičnih naprav že dolgo več ne izdelujejo
na tak zastarel način, ampak le-te nastajajo na
konstrukcijskih mizah oziroma na tako imenovanih
optičnih stezah. Preprosta izvedba te naprave bo
gotovo koristila tudi mnogim izmed vas kot pomoč
pri konstrukciji optičnih naprav v domači delavnici.
Pripravili smo vam torej dokaj preprost načil te
naprave. Na njej boste lahko izmerili žariščne točke
leč in določili njihovo optimalno uporabnost.
Osnovni del optične steze je dovolj dolgo in hkrati
zelo točno vodilo. Sestavljeno je iz dveh kovinskih
kotnikov (železni ali jekleni kotnik), katerega prerez
tvori obliko enakomerne črke »L« s 25 mm dolgo
stranico. Debelina kovine je 2 mm. Za domačo in
šolsko uporabo zadošča vodilo dolžine 700 mm.
Najbolje je, da ustrezen material kupite kar v trgo¬
vini.

Po sliki 1 kotni profil spojite z deščicami C, ki so
izdelane iz plastične mase ali vezane plošče tako,
da bo zunanja širina vodila po vsej dolžini natančno
70 mm. Dimenzije deščic C so 90 x 64 x 10 mm. Za
medsebojno pritrjevanje deščic uporabite vijake
M3 x 15 mm z ugreznjeno glavo. Vijak zavijte v de¬
sko tako globoko, da ne bo gledal nad površino
(slika 2).

Jezdece (nosilce optike) izrežite in upognite iz
milimetrske pocinkane pločevine. Majhne koščke
tega materiala dimenzij 110x110mm boste našli
na odpadu ali pa pri kleparju, za katerega smo
prepričani, da vam jih bo rade volje brezplačno
odstopil.

Mrežo s slike 3 prenesite na pločevino in razpeto
obliko (seveda z nožicami vred) izrežite. Pri upogi¬
banju postopajte po navodilih na sliki 4. V primežu
do pravega kota upognite najprej površini b in d,
nato pa navzdol še površino c. Delajte pazljivo, ker
mora biti notranja razdalja med temi površinami
70 mm s toleranco ± 0,1 mm. Samo tako bo jezdec

drsel po vsej dolžini vodila dovolj tekoče in brez
zastojev. Nazadnje upognite še opornike a. S fino
pilo odstranite ostružke z vseh robov in jih zaoblite.
Na sliki 6 (naris) in na sliki 7 (pogled od strani)
vidite, kako morate jezdece nasaditi na vodilo.
Potrebovali boste več jezdecev, ki se bodo med
seboj razlikovali po premeru odprtine v sredinskem
delu in seveda tudi po namenu in delovanju.
Osnovni namen optične steze je zagotovitev vodo¬
ravne in navpične soosnosti vseh optičnih sestav¬
nih delov. Iz tega jasno sledi, da morajo odprtine
v jezdecih ležati izredno natančno v osi naprave in
v isti višini.

V prvem jezdecu izvrtajte okroglo odprtino premera
50 mm (slika 6-D). Ta nosilec je namenjen za leče
večjega premera in za stekla očal.

Na sliki 9 vidite, kako je treba pritrditi optični del na
nosilec. Skozi tri pomožne odprtine na obodu optič¬
nega dela- leče, ki jo nameščate, potisnite tri vijake
M3x10mm, na njih pa namestite varovalne pod-
ložke, ki jih izdelate iz plastične izolacije električne
žice. Na vijak nataknite še kovinsko podložko in
zategnite matico. Pod varovalne podložke vtaknite
lečo in z veliko mero občutka zategnite matice.
Hkrati lečo namestite tako, da se bo sredina leče
prekrila s sredino odprtine na jezdecu. Pritrjeno
optiko dobro vidite na fotografiji.

Lahko si izberete tudi nekoliko bolj preprost način
pritrjevanja optičnih delov, ki je prikazan na sliki
številka 8. V tem primeru lečo oblepite z lepilnim
trakom F, ki ga z ene strani narežete. Narezane
dele upognite in prilepite na kolut G. Kolut G je
izrezan iz tršega črnega papirja. S koščkom lepil-

TIM 6 • 211  • 88/89

nega traku nato kolut G s pritrjeno lečo nalepite na
nosilec D. Ta način pritrjevanja se pravzaprav še
posebno dobro obnese pri lečah manjšega pre¬
mera.

Nadaljnji sestavni del optičnega vodila je nosilec
zamenljive zaslonke. Na nosilec D s premerom
osnovne odprtine 36 mm pritrdite vrtljivo zaslonko

11 (razmerje 1:1). Ker je torej narisana v naravnem
razmerju, jo lahko kar izrežete in prelepite s črnim
papirjem. Če ne želite razrezati TIM, pa prerišite
zaslonko z načrta s kopirnim papirjem.

Ko ste izdelali zaslonko J, izrežite v njej ustrezne
odprtine. Pozor! Natančno se morate držati nave¬
denih premerov, ki niso izbrani po naključju. Vsaka

TIM 6 • 212  • 88/89

naslednja odprtina namreč prepušča dvakrat več
svetlobe kot prejšnja!

Z vijakom in parom širokih podložk pritegnite za¬
slonko J k nosilcu D in poskusite zavrteti zaslonko.
Vrtenje ne sme biti nasilno, ne pa tudi preveč
tekoče. Zaslonka mora ostati v zaželjenem nastav¬
ljenem položaju! Nazadnje preverite še to, če so pri
obračanju zaslonke sredine vseh odprtin na za¬
slonki v optični osi nosilca D.

Naslednji jezdec E ima bolj preprosto obliko (slika
5). Uporabljamo ga kot zaslonko oziroma nosilec
manjše optike, na primer za nasaditev senčnika kot
projecirne površine. Premer odprtine zaslonke je
7 mm. Senčnik izgotovite tako, da obliko dela 10
prerišete na bel pisarniški papir in ga izrežete.
Črtkane površine prelepite z belim lepilnim trakom,
oba stranska in gornji zavihek pa prepognite navz¬
noter. Del obtežite in pustite, da se posuši. V senč¬
niku nastane žepek, v katerega potisnite gornji del
jezdeca E (glej sliko).

Vse gornje dele jezdecev prebarvajte s črno mat
barvo, da odstranite morebitne efekte. Črno pre¬
barvajte tudi zaslonko, če je niste izdelali iz črnega
papirja. Vodila steze in spodnjih delov jezdecev ne
smete barvati, ker mora jezdec popolnoma gladko
drseti po vodilu (kovina na kovino).

Z notranje strani (30 mm od sprednjega roba) mo¬
rate nalepiti na kotnik A papirnato merilo B (glej sliki
1 in 7), ki vam olajša določanje in odčitavanje
medsebojne oddaljenosti posameznih jezdecev in
s tem leč.

S tem je optična steza izdelana. Nanjo lahko name¬
stite leče iz vaše zaloge ali tiste, ki ste jih v ta namen
kupili v trgovini, in začnete eksperimentirati po
vzoru mlajšega Lippersheya. Z nekoliko sreče bi
lahko videli povečano sliko sosedovega vrta. Vse¬
kakor pa vam priporočamo, da se oborožite s potr¬
pežljivostjo. Seznanjeni še z osnovnimi teoretič¬
nimi podatki boste lahko določali vrednost leč in
merili optične naprave (daljnoglede, mikroskope in
podobno).

Bojan Rambaher

REKLAMNA

RAKETA

JUBILANT

Za potrebe šole, krožka ali kluba
morate večkrat pripraviti reklamno
akcijo, bodisi za kakšno prireditev ali
prodajo vaših izdelkov. V ta namen je
nadvse pripravna reklamna raketa
Jubilant. Izdelana je večinoma iz ma¬
terialov iz steklenih vlaken, predv¬
sem zato, da bi znižali težo rakete in
poenostavili delo pri gradnji, hkrati pa
pospešili priprave pred startom.

Za delo torej v glavnem potrebujete
lahke umetne materiale. Glavo (del
1) in spodnji del trupa (del 4) izdelajte
iz steklene tkanine teže 110gr/m 2 .
Oblikovano in otrdelo cev pod vodo
prebrusite s smirkovim papirjem zr-
natosti 240. Površino še enkrat pre¬
mažite in prebrusite, pri pazljivo
opravljenem predhodnem delu pa to
ni potrebno. V spodnji konec dela
4 izžagajte vodilo bajonetnega za¬
klopa motornega reduktorja.

Trup 2 in motorni reduktor (del 5)
navijte iz steklene tkanine teže
110gr/m 2 , cev motorja, vodila (del 6)
in pripadajoče tubuse motorja (del 7)
pa iz steklene tkanine teže 30 gr/m 2 .
Pri delu uporabite plastična jedra.
Površino prepojite s smolo in ovijte

s folijo debeline 0,15 do 0,30mm
glede na premer cevi) in ovijte z ela¬
stiko prerezal x 4 mm. Ko se cev strdi
in snamete folijo, površino cevi zloš-
čite in razmastite.

Stabilizatorje (del 3) zlepite iz vezane
plošče debeline 0,8 mm in odrezkov
smrekovih letvic prereza 8 x 2mm, ki
jih obrusite, kot je prikazano na na¬
črtu. Na načrtu je narisana različica
s štirimi stabilizatorji, vendar raketa
Jubilant leti zelo pohlevno tudi takrat,
kadar ima samo tri stabilizatorje.

S smolo ali lepilom izdelajte in zale¬
pite tri motorne cevi in jih nalepite
v cev reduktorja (del 5). Ko se vsi deli

dobro strdijo, zbrusite zgornji in
spodnji obod reduktorja v ravnino.
Spodaj med motorne cevi zalepite
matico M3 za varovalo motorja, vanjo
pa pri lepljenju zavijte distančni vijak
M3. Ko se material strdi, vijak odvijte,
spodnji obod prekrijte s folijo ali voš¬
čenim papirjem, reduktor položite na
ravno podložko in v motorne cevi ter
reže med njimi in zunanjo cevjo (del
5) nalijte smolo. Ta se enakomerno
razlije in zalije spodnji del reduktorja.

V zunanji del cevi 5 zalepite bajonetni
zaklop iz jeklene žice premera 3 mm.

V motorne cevi zgoraj vlepite oporne
kroge iz balze ali vezane plošče,
v skrajnem primeru tudi iz lepilnega
traku.

K spodnjemu delu trupa 4 prilepite
stabilizatorje (del 3). Ko se lepilo
posuši, spoje premažite s smolo,
tako da lahko pozneje med stabiliza¬
torji in trupom oblikujete oble pre¬
hode. V glavo rakete (del 1) in valjasti
del trupa 2 zalepite vezno elastiko
prereza 1 x 4 mm in dolžine okrog
500mm. Spoj na obeh delih prevle¬
cite z odrezki steklene tkanine. Spod¬
nji del trupa s stabilizatorji nataknite
na valjast del trupa in oba dela zale¬
pite. Takoj nato nalepite na model
vodila (del 6).

Ko se model dobro posuši, ga pre¬
barvajte z barvnimi emajli različnih
odtenkov. Glavo rakete ali raketo do
polovice trupa zapolnite s plasteli¬
nom, da bo težišče čim višje, pri
čemer bo tudi linija poleta mnogo
stabilnejša.

TIM 6 • 213  • 88/89

■‘OK-BFAk^-

Model ima presenetljivo majhno
težo, le okrog 80 do 90 gr. Če bi radi
v raketi prevažali težji tovor (bom¬
bone in podobno), lahko nosilnost
rakete povečate tako, da nanjo prile¬
pite dva do štiri kontejnerje za do¬
datne motorje (del 7).

Pristajalni pripomoček je padalo pre¬
mera 500 mm, izdelano iz tanke folije
in prebarvano z raznimi odtenki bar¬
vastih vodoodpornih tušev. Iz rakete
s pomočjo vzmeti mečemo letake
z reklamnimi gesli, ki so izdelani iz
trakov krep papirja. Na eno stran
letaka morate prilepiti smrekovo le¬
tvico preseka 8 x 2 mm in še dodatno
pritrditi nanjo majhno svinčeno utež.
Priporočljivo je, da si izdelate več
motornih reduktorjev, ki jih v miru
napolnite v delavnici, pri izstreljeva¬
nju pa jih zamenjate s preprostim
odvitjem vijaka. Široka podložka, ki jo
k reduktorju pritiska vijak M3, prepre¬
čuje, da bi pri izstreljevanju motor
zletel iz reduktorja.

Bojan Rambaher

GUMENJAK
PRAGA E-211

Prototip letala Praga E-211 je nastal
takoj po koncu druge svetovne vojne
na Cehoslovaškem, vendar kasneje
ni prišlo do redne proizvodnje. Praga
E-211 je bilo dvomotorno letalo z rav¬
nim, vrh trupa nameščenim krilom
s kabino za pilota in tri osebe.
Razpon kril letala je bil 12,5 m, dol¬
žina 8,5 m. Teža praznega letala je

TIM 6 • 214  • 88/89

bila 910 kg, maksimalno obteženo pa
je tehtalo 1400 kg. Največja hitrost
letala je bila 250 km/h, potovalna
200 km/h, doseg letala pa 1000 km.
Model gumenjak Praga E-211 je se¬
stavljen iz koščkov balze debeline
3 do 4 mm, 1 mm, ter vezane plošče
debeline 1 do 2 mm.

Gradnja

Načrt je izrisan v naravni velikosti,
vse neoznačene mere pa so v mili¬
metrih.

Vse dele prerišite na risalni papir ali
karton in kar se da pazljivo izrežite.
Te šablone prenesite na balzo
ustrezne debeline. Izberite kvalitetno
in čimlažjo balzo. Pri prerisovanju
pazite na smer letnic lesa, ki so ozna-
žene tudi na delih na načrtu. Za lep¬
ljenje si izberite lepilo, ki se hitro suši.
Trup 1 izrežite iz balze debeline 3 do
4 mm. Od zadnjega roba krila proti
repu ga enakomerno zbrusite na de¬
belino 2mm. Z obeh strani ga zgladite
s finim brusnim papirjem in ga po
robu zbrusite na natančno obliko.
Z modelarsko žagico pazljivo izža-
gajte odprtino za krilo. Oba ojači-
tvena dela prednjega trupa (del 2)
izdelajte iz vezane plošče debeline
1 mm. in ju s strani nalepite na prvi del
trupa. Robove zaoblite z brusnim pa¬
pirjem.

Sredinsko navpično smerno repno
krmilo (del 3) in dve stranski repni
ploskvi (del 4) izrežite iz lahke balze
debeline 1 mm, jih z obeh strani zgla¬
dite in zaoblite robove. Iz balze debe¬
line 1 mm izdelajte na enak način še
vodoravno repno višinsko krmilo (del

5) in oba končna dela 11 višinskega
krmila, vendar ta dva dela nista ob¬
vezna.

Krilo (del 6) izžagajte iz balze debe¬
line 3 mm in ga zbrusite na natančno
tlorisno obliko, prikazano na načrtu.
Spodnjo stran krila zgladite, zgornjo
pa obdelajte z modelarskim obličem
in zbrusite profil, ki je prikazan na
načrtu. Gondole motorja (del 7) prav
tako izdelajte in izbrusite iz balze
debeline 3 mm. Pazite, da bodo
imele pravilno obliko zareze za krilo.
Obe kolesi glavnega podvozja z blat¬
nikom (del 8) izdelajte iz vezane
plošče debeline 1 mm. Obrusite ro¬
bove. Sprednje podvozje (del 9)
z modelarsko žagico izrežite iz ve¬
zane plošče debeline 2 mm. Tudi ta
del po robu zbrusite in zaoblite ro¬
bove.

Vse dele dvakrat prelakirajte s čistim
modelarskim napenjalnim ali povr¬
šinskim lesketajočim se nitrolakom.
ko se posuši, pa vsako plast dobro
zbrusite z drobnozrnatim smirkovim
papirjem.

TIM 6 • 215  • 88/89

K-BFA

Prototip letala je bil pobarvan z alumi¬
nijasto sivo barvo, okrasni deli pa so
bili modre barve. Razpoznavni zanki
letala na krilu so bili črne barve. Da
model ne bi bil pretežak, ga raje
pustite kar v barvi lesa. Pobarvajte le
modne dopolnilne dele ter razpoz¬
navne znake. Na obeh stranskih nav¬
pičnih repnih ploskvah je bila nari¬
sana češkoslovaška zastava, kot jo
vidite na načrtu. Okna v kabine in
gibljive dele krila narišite s črnim tu¬
šem ali redkim črnim nitrolakom.
Krilo na sredini razrežite z britvico.
Stični površini zbrusite postrani in
obe polovici zlepite, kot je prikazano
v načrtu. Ko se lepilo posuši, stik

okrepite tako, da prek njega nalepite
še ozek trak tankega papirja za pre¬
vleke.

Z zgornje strani nalepite na trup vo¬
doravno repno ploskev in nanjo še
vse tri repne ploskve. Medtem ko se
lepilo suši, neprestano preverjajte
medsebojni položaj sestavnih delov.
Na stranski navpični ploskvi nalepite
še oba vodoravna končna dela.

V zarezo na trupu potisnite in zalepite
krilo, v zareze na krilu pa motorne
gondole. Pazite na vzporednost s tru¬
pom in na njihovo natančnost name¬
stitve, da ne boste imeli pozneje te¬
žav z uravnoteženjem modela.
Z obeh strani zalepite blatnike glav¬
nega podvozja s kolesi. V sprednji
del trupa z jekleno žagico naredite
zarezo, v katero boste potisnili spred¬
nje podvozje. Nazadnje v trup vta¬
knite in dobro zalepite še količek (del
10) za izstreljevanje modela. Količek
naj bo iz bambusove paličke premera
okoli 1,5 mm.

TIM 6 • 216 • 68/89

Pred prvim poletom s prsti podprite
krito modela v težišču, ki je narisano
v načrtu in model uravnotežite s po¬
močjo koščka svinca, ki ga po potrebi
vtisnete in zalepite v trup. Pri spušča¬
nju postopajte po običajnih navodilih.
Velikost kroga kroženja modela dolo¬
čite s premikanjem navpičnih repnih
površin, za miren polet pa premikajte
vodoravni repni stabilizator. Če ste
bili pri sestavljanju natančni, pri po¬
letu na bi smeli imeti težav.

Model spuščajte s pomočjo gumice
prereza 1 x 2 ali 1 x 3 mm, ki naj bo
dolga kakšnih 200 mm. Model je, vsaj
na začetku poleta, dokaj hiter, zato
pazite na gledalce in prijatelje. Če
boste s prijatelji tekmovali, katero
letalo leti dlje, potem morate smerne
ploskve urediti tako, da bo letalo le¬
telo naravnost. Pri spuščanju vam
želimo obilo sreče.

MLADI TEHNIK

Stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat
izbor orodij in materialov za modelar¬
stvo in druge ljubiteljske dejavnosti

Pregovor pravi, da »brez orodja in
gradiva ni obrti«, zato smo se letos odločili,
da bomo v sleherni številki objavili seznam
nekaterih artiklov, ki so vam na voljo
v naših trgovinah Mladi tehnik. Seznam bo
prišel še posebej prav tistim, ki so daleč od
Ljubljane, saj bodo nakup lahko opravili
tudi po pošti, vendar pod pogojem, da bo
vrednost naročila večja od 20.000
dinarjev.

MLADI TEHNIK vam priporoča:

Letalske modele v kompletu:

»Caric«, »Prvak«, »Vilin konjič« (kačji pa¬
stir - sobni model). > Lahor«. »Cirus«.

Na voljo je začetniški model rakete
s kompletom raketnih motorjev (3 kosi).

Plastične makete letal v merilu 1:72:
Italijanske ESCI

Lesene modele čolnov
Komplet modelarskega orodja
Balzo 10 x 100 cm debelina od 0,8 do
15 mm)

Letvice iz lipovine 2 x 2 do 20 x 20 mm,
dolge 100 cm

Modelarsko acetonsko lepilo
Nitrolak 150 g

Dleta za rezbarjenje (komplet 6 dlet)
Modelarski vrtalnik MINI 20W (12-15V)
Usmerhik za MINI 20W
Bogat izbor ročnega orodja za
modelarje in samograditelje.

Elektrotehnični material: vtiči in vtičnice
za akustične aparate, bananski vtiči in
puše, stikala, tipke, kontrolne svetilke,

transformatorji, gumbi za potenciometre,
krokodil sponke itd.

Spajkalnik 25W
Spajkalnik 60W
Stojalo za spajkalnik
in še mnogo drugega...

Računalniški terminal 168B

Pirograph - pisalo za les

Obiščite nas ali pa nam pošljite vaše
naročilo po pošti. Ne bo vam žal!

NAV Y SKYH ftWK A-4E

.. TWA SABENA DOUGLAS DC-3 -

MLADI TEHNIK, Cojzova 2, Ljubljana,
vam nudi bogato izbiro elektronskega
materiala

TIM 6 • 217  • 88/89

Martin Sever

IZ  ZGODOVINE

MEROSLOVJA

NA

SLOVENSKEM

1. nadaljevanje
Doba antike

Zanimivo je, da je najstarejši meroslovni predpis
v Svetem pismu stare zaveze. V tretji Mojzesovi
knjigi, imenovani Levitikus, beremo v devetnajstem
poglavju (35. 36.) naslednje: »Ne delajte nič krivič¬
nega v sodbi pri dolgostni meri, pri tehtnici in pri votli
meri; pravična tehtnica, poštene uteži, poštena efa
in pošten hin bodi pri vas.«

Efa je bila prostorninska mera za suhe snovi in je
merila 45 litrov, hin pa je bila votla mera za tekočine
in je vsebovala 7,5 litra.

V Svetem pismu je tudi prvi zapis o kontroli meril, in
sicer v 1. knjigi letopisov v poglavju 23, ki opisuje,
kako je David urejal službe v templju, in kjer beremo
zadolžitve »sinov Levijevih« takole (29); »in naj
skrbe za razporedbo kruhov in za belo moko k je¬
dilni daritvi, bodisi od nekvašenih mlincev ali pa kar
se peče v ponvi ali kar se praži, in za vsakršno težo
in mero.«

Ocenjeno je, da so ti zapisi nastali okoli leta 700
pred našim štetjem.

Pravo in organizirano meroslovje pa je nastajalo že
znatno prej v močnih in kulturno razvitih ter dobro
organiziranih državah. Merjenja so zahtevali raz¬
vita trgovina, nanjo vezana številna potovanja in
morjeplovstvo ter normalno poslovanje državne
oblasti.

Kitajci so imeli merstvo med prvimi zelo razvito,
vendar o njihovih meroslovnih dosežkih zelo malo
vemo. Ohranjena je stara Kitajska utežna pramera,
izdelana iz žada. Vsa je popisana z meroslovnimi
predpisi (slika 6).

Predpisi razlagajo mersko reformo cesarja Sih
Huang Tija (249-210). Ta je združil več kitajskih
provinc v centralno vodeno državo, ki je imela
enotno pisavo in enotni merski ter denarni sistem.
Mnogo ohranjenih dokazov o visoki stopnji merilno-
tehnične kulture imamo iz dežele, ki se je razprosti¬
rala na plodnih obalah Evfrata in Tigrisa.

Več kot 6000 let stari sledovi pričajo, da so tam
razvili 160 kilometrov dolg namakalni sistem. Ta
sistem so vzorno vzdrževali dvatisoč let. Tega ne bi
zmogli brez visoko razvitega zemljemerstva in dru¬
gih merilno-tehničnih disciplin. Britanski muzej
hrani kamnito utežno normalo v obliki speče gosi.
Tehta 60,555 kilograma, kar predstavlja dva ta-

Slika 6. Kitajska utežna pramera iz žada (desno) in
babilonska utežna mera normala iz bazalta (levo).

Slika 7. Utežna pramera v obliki speče gosi iz leta okrog
2260 pred našo dobo.

Slika 8. Mere po človeškem telesu pri Egipčanih.

kratna talenta (slika 7). Normala nosi napis kralja
Urningisa. Ta kralj je vladal stari državi Lagaš, ki je
ležala med Evfratom in Tigrisom. Utežna normala
je po današnjih ocenah nastala leta 2260 pred
našim štetjem.

TIM 6 • 218  • 88/89

Babilonci so imeli prvi v zgodovini človeštva enoten
merski sistem, ki ga je predpisoval vladar. Imeli so
celo posebne pramere, slično kot je to danes.
Arheologi so odkrili pramero za dolžino, izdelano
2000 let pred našim štetjem. To je bakrena palica
dolžine 110,35 centimetra z maso 41,5 kilograma.
Na palici so zareze, ki so označevale takrat predpi¬
sane dolžinske mere.

Babilonci so imeli urejene tudi utežne mere. Na sliki
6 je predstavljena babilonska utežna pramera iz
bazalta. Pramera predstavlja tretjino mine. Na pra¬
men so v klinopisu napisana meroslovna navodila
v več jezikih. Ta navodila je dal napisati kralj Darij
veliki (521-486), tvorec velikoperzijske države. Na¬
pisi so v staroperzijskem jeziku, ki je bil uradni jezik,
v elamitskem jeziku, ki je bil najbolj razširjen med
trgovci, in v babilonščini, jeziku pokrajine, kjer je bila
pramera v rabi. Trgovina je mersko tradicijo visoko
razvitih kultur ob Evfratu in Tigrisu ter Babiloncev
prenesla naprej na Egipčane in Feničane, kasneje
pa tudi na Grke.

Egipčani niso imeli tako dodelanega sistema mer
kot Babilonci, vemo pa, da so s telesnimi kaznimi
strogo kaznovali trgovce, ki so goljufali pri tehtanju.

Miloš Macarol

MALI TRAČNI
GENERATOR NA
ROČNI POGON

DODATNA OPREMA
IN EKSPERIMENTI
S TRAČNIM
GENERATORJEM

ELEKTROSKOP ZA KONTROLO
POLNJENJA

Iz tanke aluminijaste folije izrežimo kvadrat s stra¬
nico 2cm. Oblikujmo ga v drobno kroglico in
s šivanko potegnimo skoznjo nit, ki ima na koncu
debelejši vozel, da se kroglica ne more sneti.
Vzemimo košček selotejpa in pritrdimo nit na
gornji rob posode tako, da bo kroglica prosto
visela tik ob spodnjem robu lonca. Brž ko bomo
začeli vrteti ročico, se bo kroglica začela odmikati
vse dlje in dlje, dokler ne bo obtičala v določeni
legi (slika 7). Ta kroglica je v bistvu elektroskop, ki
kaže, kako v kovinski posodi s prilivom električnih
nabojev raste napetost. Ker je sprva dobila enake
naboje kot jih ima lonec, jo vse močnejše odbojne
sile odmikajo od lonca. Če  prenehamo z vrtenjem
ročice, bomo opazili, da se kroglica komaj opazno
začne počasi premikati nazaj k loncu. To je znak,

Imeli so dobro organizirano službo faraonskih me¬
rilnih uradov. Pomembno egipčansko merilo je bila
tehtnica, ki so jo najraje hranili v svetiščih, da je bila
v varstvu bogov.

Sistem dolžinskih mer je v starem Egiptu temeljil na
merah človeškega telesa (slika 8). Kot merske
enote so bili v rabi dlan, laket in čevelj. V laktih so
merili življenjsko pomembni vodostaj Nila. Vsako¬
letne poplave Nila so terjale vedno nova merjenja
poplavljenih zemljišč. Egipčansko zemljemerstvo
je bilo zato zelo visoko razvito.

da se lonec sam po sebi počasi prazni. Delno se
prazni z rahlimi razelektritvami prek iskrišča,
delno pa tudi na robovih, ki so njegova edina hiba.
Če bi gledali na uro, bi lahko zelo točno ugotovili,
koliko časa je potrebno za polnitev lonca na
najvišji potencial in koliko časa za njegovo izpraz¬
nitev.

Prosto viseča kovinska kroglica nam torej zelo
točno pokaže vsako trenutno stanje generatorja,
zato ne bo odveč, če jo imamo kar stalno pripeto
na kovinskem loncu. Reagira tudi na vsako raze¬
lektritev in nam pokaže, da so razelektritve na
večje razdalje sorazmerno šibke, saj prihaja do
malenkostnih izgub energije, medtem ko razelek¬
tritve od blizu z močnejšo iskro porabijo domala
vso energijo. Ta skromna napravica nam torej
nudi veliko možnosti za eksperimentiranje in pro¬
učevanje raznih pojavov.

POIZKUS Z VEČJO KOVINSKO
KROGLICO

Iz ALU folije naredimo večjo kovinsko kroglico
in jo na isti način obesimo ob kovinski lonec. Med
vrtenjem ročice se bo kroglica pozitivno naelek¬
trila, toda, ker je težja se bo tudi bolj počasi
odmikala od posode. Približajmo ji roko. Ta je
zaradi povezave z zemljo negativno naelektrena,
zato se ji bo kroglica približala, ji oddala svoj ter
prevzela njen naboj in še isti hip jo bodo pritegnili
pozitivni naboji na loncu. Ta postopek se nenehno
ponavlja, posledica tega pa je, da bo kroglica
ritmično poskakovala sem in tja in glasno udarjala
ob stene kovinskega lonca, dokler ne bo porabila
vseh nabojev. Če bomo vijak na iskrišču odvili čim
dlje in mu nadeli še plastični pokrovček vložka

TIM 6 • 219  • 88/89

za flomaster, da bomo tako preprečili sleherno
razelektritev prek njega, bo takšna kroglica kar
precej dolgo poskakovala. Ker je lahka, porabi za
to delo kaj malo energije.

Ta poskus lahko izvedemo tudi tako, da z roko
poprimemo nit in spustimo kroglico točno v sre¬
dino iskrišča. Brž ko bomo z drugo roko zavrteli
ročico, bo kroglica začela poskakovati med
obema poloma, se pravi med posodo in vijakom.
Poizkusi s prosto visečo kroglico so v bistvu
poizkusi z elektrostatičnim nihalom, ki ga prak¬
tično lahko uporabimo tudi kot električno kladivce.
Temu smo namenili naslednji poizkus.

ELEKTRIČNI ZVONEC

Kdor ima pri roki majhen kovinski zvonček, lahko
naredi naslednji poizkus:

Na nit, ki je prilepljena na gornji rob posode,
namesto aluminijaste kroglice navežemo matico
3 milimetrskega vijaka. Nato vzamemo v levo
roko zvonček, ga na 2cm približamo matici,
z desno roko pa vrtimo ročico generatorja. Kovin¬
ska matica bo takoj začela živahno nihati in ob
hitrih zaporednih udarcih bo zvonček prijetno
zvenel. Če bomo zvonček preveč približali loncu,
bo »nanj« preskočila iskra, kroglica pa bo za hip
obstala. Zato držite zvonček nekolikor dlje od
lonca!

ELEKTRIČNA ROPOTULJA

To je zabavna naprava, ki nudi veliko poučnih
opazovanj (slika 8). Napravimo si jo po priloženi
skici. Zanjo potrebujemo: 50mm dolg kos pro¬
zorne embalažne škatlice od zobnih ščetk,
2 manjša kosa medeninaste pločevine, 20 mm
dolg kos aluminijaste palice s premerom 20mm,
dva 30 mm dolga matična vijaka 3 M in nekaj
drobnih kroglic iz aluminijaste folije. Aluminijast
valj je v bistvu prevoden podstavek, ki bo olajšal
izvedbo raznih poskusov. Po vzdolžni osi napra¬
vimo 15 mm globoko izvrtino. Sam sem napravil

izvrtino z 2,5 milimetrskim svedrom in vanjo vre¬
zal 3 milimetrski navoj. Lahko pa to poenostavite
in napravite le izvrtino s 3 milimetrskim svedrom.
Iz priložene fotografije je razvidno, kako ropotuljo
priključimo na generator. Ta je sicer nekoliko
drugače oblikovana, kajti lahko si jo izdelate na
razne načine. Najbrž ste tudi opazili, da je naša
posoda zelo primerna za eksperimente, kajti zgo¬
raj ima ravno površino in tako lahko posamezne
pripomočke postavimo kar nanjo, ne da bi jih bilo
potrebno posebej povezati s pozitivnim polom. Če
natančno opazujemo delovanje ropotulje, bomo
opazili, da med poskakovanjem kroglic tu in tam
preskajujejo tudi drobne iskre. Pri močnejših ra¬
zelektritvah se zaradi medsebojnega izničenja
nabojev kroglice za trenutek umirijo, a še isti hip
jih novi naboji znova razžive.

Snemite z ropotulje podstavek in priključno žico.
Poprimite z levo roko ropotuljo za pločevinasti del
in se med delovanjem generatorja z vijakom na
nasprotni strani približajte gornjemu robu lonca.
Še preden se ga boste dotaknili, bodo kroglice
začele poskakovati. Morda vas bo kdaj pa kdaj
v prstih nekaj rahlo zbodlo; to je znak, da je
preskočila iskra. V najslabšem primeru je fiziolo¬
ški učinek močnejše iskre približno tak kot zbod¬
ljaj z iglo v prst, ko vam jemljejo kri.

POIZKUSI Z GLAVNIM ISKRIŠČEM

Če boste iskrišče opremili s kovinsko pušo in ga
premaknili na razdaljo 50 mm, boste med vrte¬
njem generatorja še zmerom slišali preskakova¬
nje isker. Te so sicer zelo drobne in jih pri
dnevni svetlobi ne vidite. Zato pa je toliko bolj
zanimivo opazovati razelektritve na tej razdalji
v popolni temi. Tu gre namreč za čudovit pojav
ionizacije v obliki usločenega snopa vijoličastih
žarkov, ki se ob puši zožijo, na sredini in ob

TIM 6 • 220  • 88/89

Slika 9

DčBČLčJSA ALU-FOLIJA
OBLEPLJENA OKROG LETUICC

kovinski posodi pa močno razširijo. To je pre¬
vodna pot ionov oziroma naelektrenih zračnih
molekul in po tej poti od trenutka do trenutka
siknejo razelektritve v obliki tankih isker, ki so
zlasti vidne ob puši. Ta pojav je vredno opazovati
v temi, in sicer ob različnih razdaljah iskrišča. Bolj
ko bomo zmanjševali razdaljo iskrišča, ožji bo
snop omenjenih žarkov in močnejše bodo iskre.
To je zelo tipično prav za manjši model genera¬
torja.

Mnogo močnejše iskre kot s kovinsko pušo do¬
bimo s kovinsko kroglo, toda žal le v razdalji do
10mm. Kovinsko kroglo lahko nadomestite tudi
z masivnim aluminijastim valjem, ki ga izdelate iz
istega profila kot smo si izdelali podstavek za
eksperimentalne pripomočke. Ta se celo bolje
obnese, ker ima sorazmerno oster rob, zato omo¬
goča preskoke vidnih isker tudi v razdalji 15mm.

Slika 11

STANIOLNO ISKRIŠČE

Pri tem generatorju se neverjetno dobro obnese
večdelno staniolno iskrišče (slika 10). Z nadrobno
razdelbo postane še toliko bolj zanimivo, kajti
razelektritve zmerom uberejo najbolj prevodno
pot; ker se pogoji prevodnosti zraka neprestano
menjajo, bomo ob vsaki razelektritvi imeli dru¬
gačno svetlobno krivuljo.

Za staniolno iskrišče potrebujemo 160mm dolgo
in 40mm široko letvico iz akrilnega stekla. To
vzdolžno prelepimo s 35 mm širokim trakom iz
tanke staniolne folije in sicer tako, da bo ob obeh
daljših stranicah ostal tanek, prazen rob. Ko se
prelepek dodobra osuši, z ravnilom in kulijem
vrišemo mrežo z razmakom 3mm, nato pa vse
vodoravne in navpične črte izvlečemo z ostrim
rezilom. Na vsaki črti napravimo z rezilom dva
potega, tako da bo na vseh črtah kovinska pre¬
vodnost prekinjena. Ko smo gotovi, na obeh
koncih letvice prilepimo krog in krog 20mm širok
trak iz nekoliko debelejše staniolne folije. Iskrišče
je s tem gotovo. Na enem koncu ga poprimemo
z levo roko, z drugim koncem pa se med vrtenjem
generatorja približamo gornjemu robu kovin¬
skega lonca. Še preden se ga bomo dotaknili, bo
ob rahlem prasketu na letvici živahno zasvetila
krivulja drobnih, a zelo svetlih iskric. V sorazmerno
hitrem zaporedju ji bodo sledile nove, vselej
malce drugačne krivulje isker. V zatemnjenem
prostoru so efekti takšnega iskrišča še bolj izraziti.
Če imate na glavnem iskrišču pri teh poskusih
nadeto kroglo, jo je treba samo malce odmakniti,
pušo morate odstraniti, na vijak pa nadeti plastični
pokrovček. Na priloženi sliki 11 je razvidno, kako
iskrišče priključite na oba pola.

(se nadaljuie)

TIM 6 • 221  • 88/89

Matej Pavlič

MALI TIMOV ELEKTRO¬
TEHNIČNI PRIROČNIK-5

TIM 6 • 222  • 88/89

Jernej Bohm

RDEČA

LUČ

Nisem miličnik in zato ne morem
reči, koliko lahko današnja na¬
loga prispeva k prometni varnosti
kolesarjev. Zadovoljil sem se
s tem, kar lahko opazimo pri na¬
ših sosedih, ki nas, žal prekašajo
tudi na področju prometne var¬
nosti. Govor bo o rdeči luči na
kolesu.

S to lučjo sem se nekoč že ukvar¬
jal. Tedaj so mi učitelji zapisali
prve ocene iz elektrotehnike.
Prav dobro se spomnim, da
v šolo niti enkrat nisem prišel
brez kolesa, če je bilo potrebno,
sem ga del poti tudi nesel. Tisti, ki
smo kaj dali na svojega jekle¬
nega konjička, smo poskrbeli za
primerno opremo. Toda tehnolo¬
gija mi ni »dovoljevala« profesi¬
onalnih rešitev, tako da sem iskal
predvsem razne elektromehan¬
ske rešitve. Današnja naloga bo
v tem pogledu mnogo bolj pre¬
prosta.

Kolo naj bi bilo, po naših promet¬
nih zakonih, opremljeno z rdečo
lučjo. Bolj varni (in imenitni) bo¬
ste, če bo ta luč na kolesu utri¬
pala. Kolo bo morda prav kmalu
postalo bolj popularno (upajmo,
da ne tako kot v kaki azijski dr¬
žavi). Če mi ne verjamete, pa
vprašajte očeta, kaj misli o ceni
bencina. Po novem tudi vožnja
z mopedom ne bo več tako pri¬
jetna. Obvezna bo čelada, dovo¬
ljena največja hitrost pa 25 km/h
(po kolesarski stezi).

Opis delovanja
elektronskega vezja

Izbirate lahko med dvema vari¬
antama.

Oglejmo si najprej shemo na prvi
sliki. S črko G je označen dinamo
na kolesu, z Ž pa tista rdeča
lučka na vašem kolesu, ki naj bi
odslej utripala. Graetzov mosti¬
ček G1 in kondenzator C2 poskr¬
bita za napajalno napetost vezja.

Ta se bo močno spreminjala, pač
odvisno od tega, kako hitro poga¬
njate pedala kolesa ali kako hitro
si upate po strmini. To v ničemer
ne moti delovanje A-stabilnega
vezja, ki ga sestavljajo elementi
U1, R1, R2 in C1, ker je skoraj
neobčutljivo na napajalne spre¬
membe. Z uporoma in konden¬
zatorjem določimo hitrost in dol¬
žino utripanja svetlobe, ki jo
ustvarja žarnica. Vezje bomo to¬
rej uporabili za krmiljenje »sti¬
kala« s katerim prekinjamo elek¬
trični tokokrog žarnice. Nalogo
elektronskega stikala opravljata
Graetzov mostiček G2 in tranzi¬
stor T1. Stikalo krmilimo s po¬
močjo opto sklopa U2 in pripada¬
jočimi upori R3, R4 in R5.

Postavlja se vprašanje, zakaj je
potrebno tako zamotano krmilje¬
nje tokokroga žarnice. Priznam,
šlo bi tudi enostavneje, toda...
Prostor nam omejuje dejstvo, da
dinamo proizvaja izmenično
električno napetost in da ogrodje
kolesa služi kot skupni napajalni
vodnik. Da bi poenostavili elek¬
troniko, ta za svoje delovanje po¬
trebuje enosmerno električno
napetost, bi morali ohišje žarnice
izolirati od površine, na katero je
pritrjeno in po vsej verjetnosti
napeljati še dodaten vodnik. To
vse skupaj pa je mnogo bolj za¬
motano in drago od predlagane
rešitve. Zelo preprosta bi bila tudi
rešitev v primeru, ko bi uporabili
le eno (npr. pozitivno) polperiodo
napetosti, ki jo proizvaja dinamo.
Toda spet mora konstruktor teh¬
tati prednosti in pomanjkljivosti.
Iz dinama bi v tem primeru črpali
skoraj pol manj energije, kar bi,
ne da bi zamotali električne
sheme, pomenilo ustrezno
zmanjšanje svetilnosti žarnice.
Upam, da poznate Graetzov
usmerniški stik. To je vezava šti¬
rih diod. V podrobnosti delovanja
se tokrat ne bomo spuščali, za¬
dostuje naj opomba: če kratko

povežemo sponki » + « in » -«
(na G2), sklenemo tudi sponki
»N« (G2), oziroma vključimo
»stikalo« (žarnica zagori). Pre¬
vezo ustvarimo, ko tranzistor T1
popolnoma odpremo. Tranzistor
T1 krmilimo s pomočjo tranzi¬
storja, ki se »skriva« v opto
sklopu U2. Ta tranzistor je popol¬
noma zaprt le v popolni temi, ker
je njegova baza preko upora R5
povezana z emitorjem. Zopet
bom zelo kratek v razlagi. V pri¬
meru, da svetloba pokuka v tran-
zistorjevo »drobovje«, se vse
spremeni in tranzistor »postane«
upor. Prav zato so vsi polprevod¬
niki (tranzistorji, diode, integri¬
rana vezja) skrbno »skriti«
v ohišjih iz kovine, neprosojne
plastike ali keramike, razen če
želimo svetlobni pojav izkoristiti
(fototranzistor, fotodioda). Tak
primer je tudi foto sklop, kjer
lahko s pomočjo svetleče diode
posvetimo na bližnji tranzistor.
Poglejte v shemo in si zamislite
situacijo, ko med bazo in kolektor
tranzistorja T1 pritisnemo neko
majhno upornost (npr. 1000 oh-
mov): tranzistor T1 se bo popol¬
noma odprl. Foto sklop nam je
omogočil določeno neodvisnost
načrtovanja med krmilnim (T 1) in
generatorskim delom (U1) vezja.
Tako načrtovanje je v praksi zelo
pogosto in je kar prav, da smo se
z njim spoznali.

Gre pa seveda tudi drugače, kar
poglejte na shemo na drugi sliki.
Graetz G3 in kondenzator C4
predstavljata usmernik; U3, R6,
R7 in C3 pa A-stabilni multivibra-
tor. Tu preko izhoda U3 krmilimo
rele in ne opto sklop. Rele preko
svojega kontakta (a) krmili toko¬
krog žarnice. Še nekaj pojasnil.
Dioda D1 varuje izhod U3 pred
napetostnimi udari, ki se pojavijo
(inducirajo) v navitju releja. Svo¬
jevrstno zaščito predstavlja tudi
upor R9. Daleč najbolj nevaren
za žarnico je trenutek, ko jo
»prižgemo«. Zaradi upora R9
žarnica ne ugasne, ko se odma¬
kne kontakt releja, pač pa se le
močno zniža njena svetilnost.
Nitka v žarnici se ohladi od kakih
2500°C (bele barve) na 600°C
(temno rdeče barve) in ne na
20°C (oziroma temperaturo oko-

TIM 6 • 223  • 88/89

lice. Upornost žarilne nitke se
torej ne zniža na najmanjšo
možno vrednost in ob ponovnem
vklopu steče skozi žarnico bi¬
stveno manjši vklopni tok. Tako
se življenjska doba žarnice
močno poveča. Podobno se uga¬
šajo tudi žarnice v semaforjih! In
čemu upor R8? V trenutku, ko
rele prekine tokokrog žarnice, se

relativno močno razbremeni di¬
namo. To pomeni, da se
ustrezna energija preusmeri na
belo luč. V končni fazi bi ta luč, če
ne bi z uporom R8 preprečili raz¬
bremenitve dinama, rahlo utri¬
pala.

Teh zadnjih dveh lastnosti vezje
na prvi shemi nima, ker tam opi¬
sana pojava nista tako izrazita.

Žarnice ne priključimo na polno
napetost dinama. Žarilna nape¬
tost je manjša za padce napeto¬
sti na diodah usmernika G2 ter
tranzistorja T1. Prednost prvega
vezja je v uporabi nemehanskih
elementov ter neslišnem delova¬
nju. Rele pač »prede«, je pa
vprašanje, koliko se to sliši ob
vsem ostalem ropotu.

Sl. 1. Shema za krmiljenje utripa¬
joče luči (1. varianta)

Kondenzatorja 100 V, 10%, polie¬
ster:

G2 4 x 1N4002(ali Graetzov mostič
C1000)

Upori 0,25W, 5%:
R1 1,8 M£2)

R2 1,5MJ1
R3 330 Sl
R4 22, Si
R5 220kfi

C1 100nF U1 LM555

C2 220 pF U2 BSX35

Ostalo: Ž žarnica 6 V/50 mA

T1 BFJ46 G dinamo kolesa

G1 4 x 1N4002(ali Graetzov mostič

Sl. 2. Shema za krmiljenje utripa¬
joče luči (2. varianta)

Upori 0,25W, 5%, če ni drugače
označeno:

R6 1,8M Si

R7 1,5MJi
R8 120 Ji/0,5 W
R9 150 Ji

Kondenzatorja 100V, 10%, polie¬
ster:

C3 100nF
C4 220pF

Ostalo:

G3 4 x 1N4002(ali Graetzov mostič
C1000)

U3 LM555

A rele IEVT MHR313105
Ž žarnica 6 V/50 mA
G dinamo kolesa

TIM 6 • 224  • 88/89

Izdelava

Na voljo imate torej dve možno¬
sti. Za katero se boste odločili, je
odvisno od tega, katera vam je
bolj tehnično sprejemljiva in
praktično dosegljiva. Z materi¬
alom bi ne smelo biti posebnih
težav. Če vam frekvenca utripa¬
nja žarnice ne bo všeč, spreme¬
nite vrednosti uporov R1 in R2
oziroma R6 in R7. Elemente pri-
spajkajte na majhno tiskano
vezje, ki ga zlahka pritrdite

v ohišje bele svetilke, ki jo izde¬
luje tovarna Rudi Čajevec. Sve¬
tilka je plastična in zato narav¬
nost idealna za predlagano
vgradnjo. S svedrom premera
1 mm (takoj, ko boste to namera¬
vali storiti, vam bo jasno, kje),
izvrtajte v ohišje luči luknjico,
skozi katero speljete žico (priklju¬
ček Y), ki vodi do rdeče luči.
Priključka X in Z sta dosegljiva
kar v ohišju bele licu, le malo se
morate znajti.

MERILNI

INSTRUMENTI ZA
MLADE

ELEKTRONIKE

-13

vhod B

ELEKTRONSKI
KOMUTA¬
TOR ZA
OSCILOSKOP

Ker imajo verjetno le redki med vami
doma enokanalni, še redkejši pa dvo-
kanalni osciloskop, tokrat objavljamo
načrt vezja, ki omogoča opazovanje
dveh različnih žarkov na enokanal-
nem osciloskopu in tako nadomešča
dvokanalnega. Vezje na sliki 1 , ki mu
pravimo komutator, ima nalogo, da
dva različna signala A in B, enega za
drugim, izmenično zelo hitro priklap¬
lja na Y-vhod osciloskopa. Pogoj je,
da imata signala A in B različni eno¬
smerni komponenti, saj lahko le
v tem primeru opazujemo signala
ločeno in »razvlečeno« v navpični
smeri. Glede na frekvenco takt-gene-
ratorja, ki vzbuja komutator, imamo
dve možnosti: situacijo, ko je frek¬
venca takt-generatorja večja od frek¬
vence opazovanega signala, kaže
slika 2a, sliko 2b pa dobimo v pri¬

nci y-vhod
osciloskopa

Slika 1:

Shema elektronskega komuta¬
torja za osciloskop

meru, ko je frekvenca takt-genera¬
torja za 25 Hz večja od frekvence
opazovanega signala in je sinhronizi-

Slika 2:

Sliki na zaslonu enokanalnega os¬
ciloskopa H-313 sovjetske proiz¬
vodnje, ki ga ljubljanski Slovenija¬
les po dokaj sprejemljivi ceni pro¬
daja na svojem oddelku za učila

TIM 6 • 225 • 88/89

Slika 3:

Shema usmernika za elektronski
komutator

rana z generatorjem žagaste napeto¬
sti v osciloskopu. Iz obojega sledi, da
je pri opazovanju signala z večjo
frekvenco bolje uporabiti takt-gene-
rator z nižjo frekvenco, pri opazova¬
nju signala z manjšo frekvenco pa je
bolje uporabiti večjo komutacijsko
frekvenco.

. S 1.

V našem komutatorju je za takt-ge-
nerator uporabljeno CMOS vezje CD
4001, ki daje frekvenco okrog
100 kHz, s stikalom S, pa ob vzpo¬
redni priključitvi kondenzatorja C 4  to
frekvenco lahko zmanjšamo na
50 Hz. Amplitudo signalov A in B na¬
stavljamo s potenciometroma P, in
P 2 ,  njuno medsebojno razmerje pa
s potenciometrom P 3 . Napetostno
ojačenje komutatorja je okrog 2 in je
enakomerno vse tja do 1 MHz. Po¬
raba komutatorja je okrog 9 mA, kar


\-C=>


na y-vhod
ose. —


Tr, V

ca a.
U) o

(D

U)
V>  O

o 'o
iz  </>
£ O
<D

vhod 8

vhod A

<u
a p

® >

omogoča uporabo dveh baterij, ven¬
dar je izdelava usmernika s slike
3 priporočljivejša in daljnosežno gle¬
dano tudi ekonomičnejša.

Izdelava komutatorja

Vezje komutatorja naredimo na ti¬
skanem vezju, ki ga v naravni veliko¬
sti prikazuje slika 4. Na ploščici je
prostor tudi za vse elemente usmer¬
nika - razen transformatorja. Izde¬
lava ni problematična, prav tako ne
vgradnja v primerno veliko ohišje. Na
čelno ploščo moramo montirati po¬
tenciometre P,-P 3 , puši (najboljše
BNC) za vhoda A in B, ter stikali S-, in
S 2 . Varovalka V, kabel za omrežje in
izhod komutatorja naj bodo na zadnji
strani ohišja.

Uporaba komutatorja

Ta je zelo enostavna. Vhoda A in
B povežemo z ustreznimi točkami
vezja, ki ga opazujemo, izhod komu¬
tatorja pa priključimo na Y-vhod eno-
kanalnega osciloskopa. S preklopni¬
kom S-i menjamo frekvenco takt-ge-
neratorja.

Uporaba osciloskopa se zaradi prik¬
ljučitve komutatorja nič več ne spre¬
meni in z njim delamo ravno tako, kot
da opazujemo samo en signal. Če
ima osciloskop možnost zunanje sin¬
hronizacije, ga po želji lahko priklju¬
čimo na A ali B vhod komutatorja.

Material

P-i, ^2» ^6’ ^7 ~ 4,7 kQ
R 3 , R 3  — 680 tl
R 4 , - 2,2 kQ
R 3 , R 9  — 1,5kQ
R,o-390kQ
R 1t  - 110Q/0,5W
P,, P 2  - potenciometer 100 kQ/!ine-
arni (z gumbom)

P 3  - potenciometer 4,7kQ/linearni
(z gumbom)

C-i, C 2  - 470nF (folijski)

C 3  - 25 pF (keramični)

C 4  - 100nF (keramični)

C 5 , C 6  - 33|.iF/25V (elektrolitski)

G - Gretzov mostič B40C800
D„ D 2  - 1N4148 (1N914, BA 511)
T-i, T 4  - BF 244 (ali podoben FET
tranzistor)

T 2i  T 3  - BC 212 (ali podoben PNP
tranzistor)

IC 4  - CD 4001 (s podnožjem DIL-
14)

Tr - transformator za zvonec (12 V)
V - varovalka 100mA (z ohišjem)
S 4  - enopolno vklopno-izklopno
stikalo

S 2  - dvopolno vklopno-izklopno
stikalo

2 priključni puši (BNC konektor)

2 testni sondi (za osciloskop)

1 m mehkega koaksialnega kabla
(mikrofonskega)

TIM 6 • 226  • 88/89

elektronika

Matej Pavlič

REGULATOR
SMERI
IN HITROSTI
ZA MALE
ELEKTRIČNE
ŽELEZNICE

Slika 2.

Tiskano vezje regulatorja v merilu
1:1

0 -D

1 L  L

S Tr k 7

R 1  R 3

[]

O

R 6

R S

0

Slika 1.

Shema regulatorja smeri in hitro¬
sti za male električne železnice

S,Tr

Slika 3.

Montažna shema regulatorja v me- T

rilu 1:1 2

TIM 6 • 227  • 88/89

Iz vaših pisem je mogoče sklepati, da
je marsikdo med vami pod novoletno
jelko našel katerega od kompletov
malih električnih železnic. Ker ti kom¬
pleti ne vsebujejo transformatorja, je
treba za napajanje uporabljati po tri
4,5-voltne baterije, ki so precej
drage. Druga njihova slaba lastnost
pa je, da se hitro izrabijo, saj se
z vlakci (razen redkih izjem) prav
tako radi igrajo tudi očetje in ne le
njihovi sinovi. Transformatorje in
usmernike, ki bi nadomeščali bate¬
rije, je tovarna Mehanotehnika iz
Izole nehala izdelovati že pred
dvema letoma. Kot nam je povedal
prodajalec v trgovini Mehanotehnike
na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, jim
podobne usmernike občasno ponudi
nek obrtnik, vendar jih kljub visoki
ceni (okrog dvajset starih milijonov)
takoj zmanjka.

Zaradi vsega tega smo se odločili, da
vam predstavimo načrt za izdelavo
elektronskega regulatorja hitrosti in
smeri za vašo malo električno želez¬
nico. Hitrost vrtenja motorja v loko¬
motivi se običajno regulira s precej
velikim in robustnim žičnim potenci¬
ometrom, ki mora zdržati precej ve¬
like tokove. Spreminjanje smeri vož¬
nje pa je navadno rešeno z dvojnim
preklopnikom, ki omogoča obračanje
polaritete napajanja.

Naš regulator je precej boljši in za
uporabo elegantnejši. Posredna re¬
gulacija je dosežena z uporabo tran¬
zistorjev (slika 1). Izvor napajanja
daje pozitivno in negativno napetost,
saj ima transformator Tr v sekundar¬
nem navitju še srednji izvod. Med + in
— sponko je priključen potenciome¬
ter P, ki vzbuja enkrat tranzistor T,
(NPN), enkrat pa tranzistor T 2  (PNP).
Emiterja obeh tranzistorjev sta spo-

Matej Pavlič

DRUGA PLAT
MATEMATIKE -
6

ORIENT PO

PROPADU

GRČIJE

jena skupaj preko keramičnih upo¬
rov, ki predstavljata zaščito pred krat¬
kim stikom. Motor M, ki dobiva glede
na položaj drsnika potenciometra
P enkrat pozitivno, drugič pa nega¬
tivno napetost, se v prvem primeru
vrti v levo, v drugem pa v desno stran.
Ko je drsnik potenciometra P v sred¬
njem položaju, ne prevaja noben
tranzistor in zato motor M miruje.
S potenciometrom P torej lahko regu¬
liramo smer in hitrost vrtenja motorja.
Če kdo (slučajno) ne želi spreminja¬
nja smeri, naj izpusti elemente C 2 ,
R 4 , R 5 , R 6  in T 2 , transformator Tr pa
ima lahko le eno sekundarno navitje.

Izdelava

Vezje elektronskega regulatorja se¬
stavimo na ploščici vitroplasta s ti¬
skanim vezjem (slika 2). Na ploščico
so prispajkani vsi elementi razen
tranzistorjev, potenciometra in trans¬
formatorja. Tranzistorja preko sljud-
nih podložk montiramo na hladilno
rebro s površino najmanj 300cm 2 , še
bolje pa je tranzistorja montirati kar
na zadnjo steno ohišja, ki ga nare¬
dimo iz 1,5-2 mm debele aluminija¬
ste pločevine. Tranzistorja morata
biti med seboj popolnoma galvansko
ločena oziroma izolirana, sicer ju
bomo uničili. Potenciometer P je
lahko drsni ali vrtljivi. Montiramo ga
na zgornji del ohišja, lahko pa ga
vgradimo v majhno škatlico in ga
z ostalim vezjem v ohišju povežemo
s trožilnim kablom, preko katerega
bomo lahko laže upravljali vlakec.
Priključka za motor M vežemo na
sponki, na kateri so bile prej priklju¬
čene baterije, ki jih sedaj ne bomo
več potrebovali. Za vse tiste, ki želijo
vizuelno kontrolo vklopa, sta vzpo¬
redno s sekundarjem transformatorja

Ko se je nadvlada Grkov na Bližnjem
vzhodu z nenadno rastjo islama kon¬
čala in so Arabci osvojili dele zahod¬
norimskega cesarstva do Sicilije, Se¬
verne Afrike in Španije, je namesto
grščine in latinščine postala glavni
jezik arabščina. Boj med različnimi
tradicijami pa se je nadaljeval in gr¬
ška kultura je bila med islamsko vla¬
davino ves čas prisotna. Center ma¬
tematičnega raziskovanja seje s pro¬
padom rimskega imperija premaknil
v Indijo in'pozneje nazaj v Mezopota¬
mijo. Prvo dobro ohranjeno indijsko
znanstveno delo so knjige »Siddhan-
tas«, ki vsebujejo v glavnem astrono¬
mijo, epicikle, šestdesetiške ulomke
in tabele sinusov. Izmed matemati¬
kov tistega časa sta najbolj znana
Ariabhata (okoli leta 500) in Brahma-
•gupta (okoli leta 625), ki sta se po-

Tr vezana upor R 7  in svetleča dioda
D 5 , ki jo montiramo na ohišje ob
vklopno-izklopnem stikalu S. Vezje
mora biti obvezno vgrajeno v ohišje,
saj je-sicer vsak neroden dotik lahko
usoden. Pred prvim vklopom še en¬
krat prekontrolirajte vse povezave,
položaj elementov, odpravite pa tudi
morebitne nezaželjene stike med
komponentami. Vezalne žice naj
bodo iz mehke izolirane bakrene ple¬
tenice.

Material

R 1f  R 4  - 100Q

R 2 , R 5  - 2,2kQ

R 3 , R 6  - 5Q/6W (keramični)

R 7  - 1,2 ali 1,5kšž
P - potenciometer 2,2kQ/linearni
(drsni ali vrtljivi - z gumbom)
C,, C 2  - 220uF/25V (elektrolitski)
D^D, - BY 234 (BY 235-238)

D 5  - LED dioda (z ohišjem)

T 4  - BD135 (BD137, BD139) (s
sljudno podložko)

T 2  - BD 136 (BD 138, BD140) (S
sljudno podložko)

S - dvojno vklopno-izklopno sti¬
kalo

Tr - transformator 220 V/2 x 14 V
- 30 VA

V - varovalka 0,6 A (s podstavkom)
K - kratkospojnik

svečala astronomiji, aritmetiki, alge¬
bri in trigonometriji. Okoli leta 1150 je
živel v Ujjainu matematik Bhaskara,
ki je napisal knjigo »Lilavati«. Delo, ki
je več stoletij pomenilo osnovo arit¬
metike in merjenja na vzodu, je dal
cesar Akbar leta 1587 prevesti v per-
zijščino, leta 1832 pa so ga izdali
v Kalkuti.

Najbolj znan dosežek hindujske ma¬
tematike je naš sedanji decimalni si¬
stem mestnih vrednosti. Prvič se je
pojavil na plošči iz leta 595, kjer je
letnica 346 zapisana s pisavo deci¬
malnega sistema mestnih vrednosti.
Sistem se je po karavanskih poteh
prenesel na mnoga področja Bliž¬
njega vzhoda. Simboli, ki so jih upo¬
rabljali za izražanje mestnih vredno¬
sti števil, so bili zelo različni. Naš
vsakdanji sistem »arabskih« številk

TIM 6 • 228  • 88/89

izvira iz sistema »ghubar«, ki so ga
uporabljali zahodni Arabci v Španiji
(slika 1).

Islamska matematika je dosegla svoj
prvi vrh z Mohamedom ibn Musa
Hvarizmijem iz Kive (okoli leta 825).
Napisal je več knjig o matematiki in
astronomiji. Čeprav so originali
v arabščini izgubljeni, obstaja latinski
prevod iz 12. stoletja. Naslov pre¬
voda »Algorithmi de numero Indo-
rum« je našemu matematičnemu je¬
ziku dodal izraz »algoritem«. Nekaj
podobnega se je zgodilo z Mohame¬
dovo algebro z naslovom »Hisab al-
jabr al-muqabala« (Veda o redukciji
in krajšanju). To algebro, o kateri se
je ohranil arabski tekst, so na Zahodu
spoznali po latinskih prevodih, in be¬
seda »al-jabr« je postala nič drugega
kot znanost o enačbah. Delo obrav¬
nava linearne in kvadratne enačbe.
Tudi Mohamedove astronomske in
trigonomoetrične tablice za sinuse in
tangense so bile kasneje prevedene
v latinščino.

Ko so okoli leta 1000 v Severno
Perzijo pridrli Turki Seldžuki in je
klonil tudi Bagdad, so se razvile zelo
ugodne okoliščine za prepletanje
aleksandrijske znanosti s tistim, kar
je bilo izvirno hindujsko in kar je
prodrlo v Indijo iz kitajske kulture po
budističnih zvezah. Do tistega časa
se je muslimanska znanost že utrdila
na univerzah v Sevilji, Kordovi in
Toledu v mavrski Španiji. Eden naj¬
pomembnejših astronomov v Kor¬
dovi je bil al Zarqali (Arzahel,
1029-1087), ki je avtor toledskih
planetnih tabel. Trigonometrične ta¬
blice iz tega dela, ki so jih prevedli
v latinščino, so imele precejšen vpliv
na razvoj trigonometrije v dobi rene¬
sanse. Astronom in filozof, Omar Ha-
jam (1038-1123), avtor dela »Rubai-
yat«, je leta 1079 vpeljal reformo
starega perzijskega koledarja, ki ima
napako enega dneva v 5000 letih
(medtem ko se v našem gregorijan¬
skem koledarju pojavi napaka enega
dneva vsakih 3330 let)! Omar je napi¬
sal »Algebro«, ki predstavlja precej¬
šen dosežek, saj vsebuje sistema¬
tično preučevanje kubičnih enačb.

Ko so Mongoli leta 1256 oplenili Ba¬
gdad in je njihov vladar zgradil novo
znanstveno središče, je tam spet na¬
stala ustanova, kjer bi lahko združili
in primerjali celotno orientalsko zna¬
nost z grško.

\rri oTvai.

1 1  > A ‘t  (Trt S 9 0

1^15-^7850

Slika 1. Na sliki vidimo, kako so se
počasi spreminjali znaki za šte¬
vilke, kakršne uporabljamo danes.
V prvi vrsti so znaki, ki so bili
v uporabi v Iraku okrog leta 1000,
v drugi vrsti so arabske številke iz
istega obdobja, v tretji vrsti so
znaki, ki so se uporabljali v Za¬
hodni Evropi okrog leta 1360, peta
vrsta pa prikazuje številke, upo¬
rabljane v Italiji okrog leta 1400.
Slednje so se do današnjega časa
le malenkost spremenile.

Pomembna osebnost tedanje dobe,
vendar v Egiptu, je bil Ibn al Haitham
(Alhazen, 965-1039), največji musli¬
manski fizik, čigar »Optika« je imela
velik vpliv na Zahod.

*

Težko je reči, kdaj ja na Zahodu
izginilo gospodarstvo rimskega ce¬
sarstva in se umaknilo novemu fev¬

Slika 3. Kitajski magični kvadrat iz
časa okrog leta 1590. Kitajci so se
vsestransko in zelo živo zanimali
za zaporedja števil.

niča. Računar je opravil svojo na¬
logo tako, da je položil na ustrezne
kvadrate paličice enakih dolžin,
prostorčke, ki so ponazarjali
prazne stolpce na kasnejšem ra¬
čunalu, pa je pustil prazne.

cesarstvu vzeli vse pravice na vzhod¬
nih in južnih obalah Sredozemskega
morja. Za več stoletij so zelo otežili
trgovske odnose med Bližnjim vzho¬
dom in krščanskim Zahodom. Za¬
hodna Evropa se je vrnila v polbar-
barsko stanje.

V prvih stoletjih zahodnega fevda¬
lizma matematike niti v samostanih
niso kaj prida cenili. Uporabljali so jo

I4 I6 34 30 I2 5
28 6 15 I7 26 I9
I 24 33 35 8 I0

dalnemu redu. Večina znanstvenikov
meni, da je konec starega zahod¬
nega sveta nastopil z razširitvijo
islama, ko so Arabci bizantinskemu

O

27 29 2 4 13 36
9 II 20 22 31 I8
32 25 7 3 2I 23

TIM 6 • 229  • 88/89

ama) razpored binomskih koefici¬
entov, imenovan tudi Pascalov tri¬
kotnik, iz nekega dela, tiskanega
okrog leta 1303. Gre za to, da je
vsak spodnji element vsota zgor¬
njih dveh.

v glavnem za računanje pomemb¬
nejši datumov. Izjema je bilo delo
Britanca Alcuina, ki je v latinščini
napisal zbirko nalog z naslovom
»Problemi za bistrenje uma«. Mnogi
od teh problemov izvirajo iz starega
Orienta, na primer: »Pes lovi zajca, ki
ima 150 čevljev prednosti. Pes skoči
9 čevljev daleč, ko skoči zajec 7 čev¬
ljev. Po koliko skokih ujame pes
zajca?« Drugi primer je še bolj znan:
»Čolnar mora prepeljati čez reko
volka, kozo in zeljnato glavo, v čolnu
pa je poleg čolnarja prostor le še za
enega. Kolikokrat mora peljati čez
reko, da ne bo koza pojedla zeljnate
glave niti ne bo volk požrl koze?«
Zaradi prej omenjene brezizhodnosti
in stagniranja na vseh področjih, so
nekatera močnejša mesta začela
vzpostavljati trgovske stike z Orien¬
tom, ki je bil tedaj še vedno središče
civilizacije. Genova, Piza, Benetke,
Milan in Firence so postala po¬
membna trgovska središča za trgo¬
vanje z arabskim svetom in s Seve¬
rom. Italijanski trgovci, ki so jim sledili
tudi učenjaki, so obiskovali Orient in
preučevali njegovo civiliziacijo. V tisti
čas sodijo tudi znamenita potovanja
Marca Pola. Prvi od trgovcev, kate¬
rega potovanja so imela pomemben
vpliv na razvoj matematike v Evropi,
je bil Leonardo, imenovan tudi Fibo¬
nacci. Po vrnitvi je leta 1202 napisal

delo »Liber Abaci«, leta 1220 pa še
»Practica geometriae«, kjer je opisal
informacije in dognanja, zbrana na
svojih potovanjih. S širjenjem trgo¬
vine se je zanimanje za matematiko
počasi širilo v severna mesta. V za¬
četku je bilo to zanimanje predvsem
praktično in so aritmetiko ter algebro
zunaj univerze več stoletij poučevali
le samouki učitelji računanja, ki klasi¬
kov sploh niso poznali. Tudi teore¬
tično matematiko so gojili le shola¬
stični filozofi, ki so preko branja del
Platona in Aristotela prišli do nekate¬
rih zaključkov o naravi gibanja, konti¬
nuuma in neskončnosti. Znana mi¬
sleca in pisca srednjega veka, sv.
Avguštin in sv. Tomaž Akvinski, sta
se dokopala do pomembnih dognanj,
ki so bila matematično precej zani¬
miva.

Po padcu Konstantinopola leta 1453
se je zanimanje za originalna grška
dela povečalo. Johannes Muller in
Georg Peuerbach sta prevedla in na¬
tisnila nekaj dosegljivih rokopisov
Ptolomeja, Apolonija, Herona in Arhi¬
meda. Bolonjska univerza, ki je bila
v tedanjem času med največjimi in
najbolj znanimi, je začela iz vseh
krajev Evrope privlačevati številne
študente, da bi poslušali predavanja
in sodelovali v javnih razpravah. Kot
študenti te univerze so posebno
znani Luca Pacioli, Albrecht Durer in
Nikolaj Kopernik. Iznajdba tiska in
odkritje Amerike ste žaljo po osvojitvi
klasičnega znanja in njegovem nad¬
grajevanju še stopnjevala. Bolonjski
matematiki so se zelo trudili z reševa¬
njem enačb tretje stopnje, vendar je
univerzalno rešitev uspelo »najti«
šele učenemu milanskemu zdrav¬
niku Hieronimu Cardanu. Ta je glavni
del rešitve dobesedno ukradel svo¬
jemu prijatelju Tartagliji, vendar je ta
isto storil tedaj že umrlemu matema¬
tiku Scipiju del Ferru. Enačba se kljub
peripetijam, ki so sledile objavi, ime¬
nuje Cardanova rešitev. Poleg nje so
bili odkriti še decimalni ulomki in lo¬
garitmi.

Tudi astronomija se je s teorijami
Kopernika, Tycha Braheja in Ke¬
plerja začela znova prebujati. Poja¬
vilo se je novo pojmovanje vesolja.
Čeprav italijanska mesta po odkritju
morske poti v Indijo niso bila več ob
glavnih poteh za Orient, so še vedno
ostala pomembna središča.

(se nadaljuje)

timova

fantastika

MUHA

Kmalu po poldnevu si je moški
snel Geigerjev števec in ga pre¬
vidno odložil na ploščato skalo
poleg bujne in vabljive travne za¬
plate. Nekaj časa je poslušal ob¬
časno slabotno šumenje in nato
izključil napravo. Nesmiselno je
bilo trošiti baterije, da bi poslušal
le zablodele kozmične žarke in
preostanke radioaktivnosti. Do¬
slej ni našel ničesar pomembnej¬
šega, niti sledu uporabne rude.
Sedel je in si privoščil obilno ko¬
silo: trdo kuhana jajca, kruh, sadje
in termovko črne kave. Čeprav je
bil lačen, je kot človek, ki živi v na¬
ravi, jedel urejeno in ni smetil okoli
sebe. Ko je pojedel zadnji grižljaj,
se je pretegnil in oprl na komolec,
da bi posrebal še zadnji požirek
kave. Razmišljal je, kako mu je po
šesturnem pešačenju skozi div¬
jino počitek izredno prijal.

Medtem ko je zleknjen okušal
močni napitek, je nenadoma zastal
in se zazrl predse: natanko pred
njegovimi očmi je ležala pretkana
past za nepazljivce, ki je bila
spretno razpeta med dvema veji¬
cama in z mahom obraslo skalo,
razprostirajoč svoje vlažne, sre¬
brne niti v smrtonosno mrežo. To
je bila nagonska stvaritev mojstr-
skeg inženirja, skoraj popolna lo-
garitmična spirala, ki se je blago
pozibavala v slabotnem vetriču.
Pazljivo je proučeval mrežo in z ra¬
stočim zanimanjem zasledoval
posebno nit, ki je bila pritrjena
samo na koncih in je vodila od
svilene blazinice v središče mreže
navzgor k skalni razpoki. Vedel je,
da je tam skrit gospodar pasti in da
z zadnjo nožico na svoji preprosti
telegrafski žici čaka na željene tre¬
sljaje, ki bi naznanili, da seje žrtev
brezupno zapletla med lepljive
niti.

Globoko v temni razpoki so se
zlovešče kot dragulji svetlikale
pajkove oči. Da, bil je doma in je

TIM 6 • 230  • 88/89

potrpežljivo oprezal. Vse deluje
tako učinkovito, je utrujen od na¬
porov in obilnega obeda premi¬
šljujoče razglabljal o tem malem
čudesu pred sabo. Kako je mo¬
goče, da delček protoplazme,
borna pičica belega živčnega
tkiva, ki sestavlja pajkove mož¬
gane, za stoletja prehiti Evklidova
spoznanja? Pajki so starodaven
rod. Že zdavnaj pred tem, ko je
začel človek delati čudeže s po¬
močjo subtilnih abstrakcij točk in
črt, so se v vetriču nekega predz¬
godovinskega poletja pozibavale
spiralne mreže, ki se prav v niče¬
mer niso razlikovale od mreže, ki
je bila razpeta pred njim.
Pomežiknil je in še enkrat pazljivo
pogledal. Mesarska muha se je,
kot če bi jo pričaral čarodej, poja¬
vila od nikoder. Bleščeča, kot ko¬
vinsko modro lesketajoč dragulj,
se je spustila naravnost na mrežo.
Bila je izjemno lep primerek, je
ugotovil. Velik, skladno oblikovan
in izjemno bogato obarvan.
Presenečen je opazoval žuželko.
Zakaj je ne obide običajen pre¬
plah? Zakaj se obupno in divje ne
bori in v grozi predirljivo ne
brenči? Begalo ga je, da je na
pajčevini počivala z nenavadno
brezbrižnostjo do lastneg ujetni¬
štva.

Bila je vsaj ena pametna razlaga:
nemara je bila muha bolna, ali pa je
podlegla parazitom in je umirala.
Plesni in povsod navzoči kroglasti
črvički niso prizanašali niti najbolj
plodnim vrstam. Muha je bila tako
nenaravno mirna, da se pajek
sploh ni zavedal svojega krilatega
ulova in je še naprej dremal v svo¬
jem senčnem gnezdu.

Medtem ko jo je opazoval, je me¬
sarska muha nenadoma, neumno
in nenaravno, močno trznila. Za
hip je naglo gibanje zameglilo po¬
gled na močna krila in zaslišal se
je visok, brenčeč glas. Možak je
vzdihnil in le malo je manjkalo, da
ni posegel vmes. V resnici pa
sploh ni bilo pomembno, kdaj se
bo muha izdala. Pajek bi se prej ali
slej podal na redni obhod. Moški je
za razliko od večine ljudi tudi ve¬
del, da je pajek star človekov prija¬
telj in neutruden pobijalec mr-
česne golazni. Ne bi bilo prav, če
bi ga spravil ob večerjo in mu
raztrgal mrežo.

Pajek se je za trenutek ustavil ne¬
kaj centimetrov pred plenom in
s svojimi, kot diamant žarečimi
brezčutnimi očmi, ocenil položaj.
Moški je vedel, kaj bo sledilo. Pa¬
jek bo brez obotavljanja naskočil
plen, do skrajnosti omalovažujoč

navadno muho, ne glede na njeno
velikost; omotal bo žuželko brez
žela in zob s svilenimi nitmi in jo
odvlekel v svoje skalnato gnezdo,
kjer jo bo lagodno požrl.

Toda namesto da bi pajek neu¬
strašno napadel, se je pazljivo pri¬
bliževal plenu. Videti je bil nego¬
tov, celo nemiren. Očitno ga je
motilo, da je bila muha tako nena¬
vadno mirna. Videl je, kako so se
premikale njegove čeljusti, ki so
bile koničaste kot šivanke, kar ga
je smešno spominjalo na žensko,
ki vije roke v mučni neodločnosti.
Pajek se je omahujoče plazil na¬
prej. Vsak trenutek se bo obrnil,
brizgnil curek svilene niti preko
muhe in jo nato s spretnim obrača¬
njem zadnjih nog ovil v sijočo ko¬
preno.

Tako je bilo tudi videti, saj je pajek
zadovoljen s podrobnejšim ogle¬
dom, pozabil na strah, se obrnil in
usmeril svoje predilne bradavice
proti negibni žuželki.

Nato je možak zagledal nekaj
vznemirljivega in neverjetnega.
Opazil je kovinski blesk, ko je iz
mušje glave kot fantastičen rapir
šinil nekak členkast podaljšek. Iz-
prožil se je z bliskovito natanč¬
nostjo, predrl pajkov zadek in tako
med njima oblikoval grozljivo vez.
Moški je pogoltnil slino, ves napet
od nejevere. Mesarska muha, na¬
vaden smetiščni mrčes, z razteglji¬
vim sesalnim želom! To je bilo
vendar nemogoče. Njen jeziček je
samo sesalna blazinica, name¬
njena srkanju tekočih snovi. Toda,
ali je to na koncu koncev sploh
muha? Žuželke pogosto posne¬
majo ena drugo, on pa takih po¬
drobnosti ni več dobro poznal. Ne,
mesarske muhe ni mogoče zame¬
njati. Poleg tega pa je bila to prava
muha, s krili in vsem drugim. To¬
liko je že vedel, pa naj je bil star ali
ne.

Ko je pajka zadelo nenavadno
kopje, je odrevenel. Trenutek za¬
tem je očitno paraliziran otrpnil.
Njegov otekli zadek se je stiskal
kot drobna pest, ko je muha vsrka¬
vala njegove življenjske sokove
skozi tanko, drhtečo cev.

Dvignil se je na kolena, v želji, da bi
imel povečevalno steklo in vse
skupaj bolj natančno pogledal.
Njegovim prenapetim očem se je
dozdevalo, da nagnusni izrastek
sploh ni šinil iz ustnega predela,
ampak skozi nekakšno izredno
majhno zaklopno odprtino med
mrežastimi očmi, kjer je bila pri¬
prta komaj vidna kvadratasta lo¬
puta. Toda to je bilo vendar nesmi¬
selno. Verjetno je bil le kakšen

odblesk in glej: podaljšek se je
tresoče umaknil. Zdaj gotovo ni
bilo nobene odprtine več, pajek pa
je kot zgrbljena in bedna lupina še
vedno stal na svojih tankih noži-
cah.

Sklenil je, da mora to edinstveno
muho ujeti. Če že ni bila nova vr¬
sta, je bila zanesljivo zelo redka.
Na srečo je bila trdno zapletena
v mrežo. To, da je ubila pajka, ji ni
moglo prav nič pomagati. Moški je
poznal jekleno trdnost prožnih
niti, vsako od teh napetih spiral pa
je prekrivalo izredno močno lepilo.
Redkokaterim žuželkam, in še to
samo tistim najmočnejšim, se je
posrečilo kdaj osvoboditi. Pazljivo
je iztegnil palec in kazalec. Samo
počasi! Muho mora rešiti, ne da bi
jo pri tem zmečkal.

Skoraj je že prijel žuželko, ko je
zastal in se nepremično zastrmel
vanjo. Bil je vznemirjen in nekoliko
prestrašen. Prav na vrhu modrega
mušjega zadka je svetlo utripala
žareča lisa, ki se je bleščala celo
v slepeči sončni svetlobi. Ujeta
žuželka je piskajoče, komaj slišno
cvilila. Za trenutek je pomislil, da
je to kresnica, vendar je to misel,
prezirljivo zaradi lastne neumno¬
sti, opustil. Seveda, kresnica je
pravzaprav hrošč, tisti stvor tam
pa to prav gotovo ni bil.

Ves razburjen se je ponovno nag¬
nil naprej, toda ko se je s svojimi
prsti muhi približal, je ta z lahkoto
poletela navpično navzgor, dviga¬
joč za seboj celo piramido napetih
pajčevin in z lahkoto kot padajoči
kamen, napravila luknjo v mreži.
Toda moški je bil pripravljen.
Živčno je zamahnil z napol odprto
dlanjo proti žuželki in zadovoljno
zamrmral, ko jo je ujel.

Ujetnica je bila v njegovem nestrp¬
nem prijemu izredno živahna in je
tako divje brenčala, da je osupnil.
Zavpil je, ko mu je ostra, žgoča
bolečina prešinila dlan. Nehote je
razprl pest. Zarisala se je bleščeča
modra črta in njegov ulov je, leske¬
tajoč se v soncu, odletel. Za hip je
na temnem nebu še opazil nenava¬
den, kresničast odsev, slepečo is¬
kro, nato pa ni bilo ničesar več.
Pogledal je na rano in bridko za¬
klel. Bila je škrlatne barve in okrog
nje so že nastajali majhni me¬
hurčki. Nobenega uboda ni odkril.
Očitno je bilo, da žuželka ni upora¬
bila svojega žela, ampak ga je le
poškropila po koži s strupom, naj¬
verjetneje s kislino! Zapravil je
pravo odkritje, žuželko, katere
znanost verjetno še ni poznala. Če
bi bil bolj pozoren, bi jo morda ujel.
Zlovoljen in nerazpoložen je neje-

TIM 6 • 231  • 88/89

voljno vstal in pospravil jedilni pri¬
bor. Segel je po Geigerjevem
števcu, ga vključil, naredil korak
proti oddaljeni skalnati gmoti in
obstal kot vkopan. Tiho, komaj
slišno šumenje v napravi je prera¬
slo v pravcato hrumenje, nekak¬
šen elektronski plaz, ki je lahko
pomenil samo nekaj. Stal je tam,
proučeval travnati grič in popol¬
noma zmedeno zmajeval z glavo.
Namrščil se je in odložil števec. Ko
je odmaknil roko, je divje praske¬
tanje takoj utihnilo. Čakal je, napol
sklonjen in s praznim pogledom
v očeh. Nenadoma sta se v njego¬
vih očeh zarisala dvom in spozna¬
nje, ki ga je preželo s strahom. Kot
mačka se je prikradel k šumeči
napravi, iztegnil roko in počasi pri¬
bližal opečeno dlan. In Geigerjev
števec je ponovno divje zapraske-
tal.

male

železnice

Vojko Travner

GRADNJA

HOe

MAKETE

(nadaljevanje)

Električne drogove sem izdelal iz
okroglih lesenih paličic, ki služijo na¬
badanju ražnjičev in se dobijo v vseh
večjih trgovinah s prehrano. Za dro¬
gove sem pripravil pet takšnih paličic,
ki sem jih odrezal na primerno dol¬
žino in obrusil (slika 1). Drogovi imajo
premer 4 mm in za pritrditev na ma¬
keto sem v nosilno ploščo izvrtal luk¬
nje s 4,2mm svedrom in sicer 10mm
globoko. Torej je ostalo še 5 mm ne-
prevrtane plošče (slika 2). Drogove
sem nato pobarval s temno-rjavo
tempero, kateri sem dodal še kanček
črne. Barval sem jih v dolžini 95mm,


> POBARVATI

_ J

Slika 1

i >
i '

i 'drog

I 1

Slika 3

TIM 6 • 232  • 88/89

kolikor gledajo iz makete. Potem sem
izdelal še nosilce za žičke. Za to sem
uporabil 1,5mm debelo žico, ki sem
jo primerno ovil okoli droga in na
vsakem koncu napravil po en zavi¬
hek navzgor za izolatorje. Potem
sem te nosilce črno pobarval, kjer so
izolatorji, pa sem nanesel belo tem¬
pero (slika 3). Medtem, ko so se
drogovi in nosilci sušili, sem uredil še
skalnati del hriba. Tega sem izdelal
že prej, preostalo je le še barvanje.
Najprej sem vso skalno steno obar¬
val z belo tempero, preden se je ta
posušila, pa sem dodal še malo črne
(ponekod več, drugje manj) in zatem
na nekaterih mestih še nekaj rjave.
Počakal sem, da se je »skalovje«
posušilo, in nato še malo popravil
barvne nianse. Tudi drogovi in noslici
so se medtem že posušili in tako sem
lahko nosilce nataknil na drogove.
Razlika med višino droga in nosilcem
je 12mm.

Lotil sem se še električne povezave
vseh elementov na maketi s spon¬
kami pod njo in od tu dalje še s ko¬
mandnim pultom. Za vse povezave
sem uporabil kar telefonsko žico (Ti),
ker so tokovi majhni. Žičke sem spe¬
ljal do vseh tirnih odsekov, signala,
hišk in javne razsvetljave. Za javno
razsvetljavo sem uporabil prav
takšne lučke, kot so opisane v eni od
prejšnjih številk o elektrifikaciji. Za
osvetljevanje notranjosti hišk, pa
sem uporabil majhne 12V žarnice,
z napajalno napetostjo od 8 do 12 V!
Na vrsti je bila »pozidava« makete,
torej postavitev hišk in drugih objek¬
tov. Pri določanju velikosti hišk sem
moral upoštevati razpoložljiv prostor
na posameznih delih makete. Najprej
sem se lotil načrtovanja in izdelave
železniške postaje (glej fotografijo).
Za vzorec mi je služila podobna po¬
staja iz FALLER-jevega kataloga.
Nato sem izdelal remizo (garažo za
lokomotivo), skladišče, cerkev, kape¬
lico, transformatorsko postajo, rezer¬
voar za dizelsko gorivo, manjši sta¬
novanjski blok (še ni na maketi),
vodni hram za polnjenje parnih loko¬
motiv z vodo s podstavkom, dvigalo
z bazenom za premog in manjšo
hišico, ki stoji na vrhu hriba. O gradnji
teh stavb bom pisal v naslednjem
sestavku.

Ko so bile hiške gotove, sem jih sproti
pritrjeval na maketo. Ene sem prile¬
pil, druge pa privijačil. Potem sem
uredil okolico stavb: travo sem »po¬
sejal« vse do hišnega zidu, pobarval
dovozne poti, pritrdil ograje FALLER
in popravil še nekatere malenkosti na
hišah.

Na vrsto je prišla izdelava dreves,
smrek in grmovja ter njih postavitev
na maketo. Nekaj tega rastja sem

H0e*6,H0'+l

_2a.

VIŠINA RAMPE POTNIŠKE POSTAJE

Slika 6

HOeMtjHCMfi

TIR

RAMPA

-St_

HOeM5,HO*Z4
RAZMAK MED TIRNICO IN RAMPO

Slika 8

kupil, drugo pa izdelal sam. Drevesa
sem izdelal na sledeč način: v tujini
sem kupil raznobarvni naravni mah
(islandski, norveški...) ki sem ga
uporabil tudi za grmovje. Enake pali¬
čice, ki sem jih uporabil za električne
drogove, sem porabil tudi za dre¬
vesna debla. Najprej sem jih narezal
na različne dolžine od 5 do 12cm,
nato pa jih obarval s sivo, svetlorjavo
in rjavo tempero, pač odvisno od
vrste drevesa. Krošnjo sem napravil
iz že prej omenjenega mahu, ki sem
ga na gosto natikal na deblo (slika 4).
Krošnja iz mahu je tako gosta, da ni
potrebno izdelovati vej. Mah sem na
deblo lepil z lepilom Magnetin.
Smreke, ki so na maketi, sem kupil
v tujini (KIBRI, KLEINBAHN, FAL-
LER in druge).

VIŠINA RAMPE TOVORNE POSTAJE

Slika 7

Po postavitvi vseh ograj, drevja in
grmovja sem v že prej izvrtane luknje
prilepil električne drogove. Ko se je
lepilo posušilo, sem med drogovi po¬
tegnil »električno napeljavo«. Za to
sem uporabil zelo močan modelarski
sukanec, ki je že sam po sebi temno
rjavo obarvan in ga je zelo težko
strgati. Napeljavo sem speljal od
transformatorske postaje prek vseh
drogov do železniške postaje, na
drugem koncu makete. V ta namen
sem na streho železniške postaje
prilepil krajši električni drog s štirimi
izolatorji, kar je lepo videti na fotogra¬
fiji železniške postaje. Modelarski su¬
kanec, ki služi namesto električnega
vodnika, sem na nosilce na drogovih
enkrat ovil in istočasno pritrdil s kap¬
ljico magnetin lepila.

Zatem sem na maketo pritrdil še sve¬
tilke za javno razsvetljano. Na me¬
stih, kjer stojijo svetilke, sem izvrtal
luknjice premera 3mm, skoznje vta¬
knil priključne žičke svetilk in svetilke
namazal z lepilom, ter jih vtaknil v luk¬
njice, v dolžini 10mm. Svetilke so
tako visoke 8cm. Na mestih, kjer je
podest (pred železniško postajo), je

TIM 6 • 233  • 88/89

višina svetilke 84 mm nad osnovno
ploščo.

Podeste pred železniško postajo in
pri remizi sem izdelal iz 4 mm debe¬
lega pertinaksa. Na eni strani sem ga
z grobo pilo pod kotom obrusil, da je
dostop nanj bolj položen (slika 5).
Tudi pertinaks sem lepil na maketo
z lepilom Magnetin.

Signal, ki stoji ob tiru v remizo, je
izdelek tovarne KLEINBAHN
z dvema lučkama (rdeča, zelena) in
tremi žičkami, ki jih povežemo s ko¬
mandnim pultom.

Zdaj pa o podrobnostih na maketi in
opremljanju s figuricami, ki dajejo
maketi življenje. Figurice, ki so
v kompletih od 5 do 8, so izredno
drage. Zato denarja zanje nikar ne
razmetavajmo, ampak kupimo le ti¬
ste, ki so res nujno potrebne za pope¬
stritev makete. Sam sem uporabil
naslednje komplete: potniki na želez¬
niški postaji, železniško osebje, de¬
lavci ob progi, delavci na cesti, kur¬
jači in vlakovodje, delavci na cesti,
kmetje, otroci, sedeče figurice in še
mnogo drugih. Seveda nisem porabil
vseh figuric iz vseh kompletov.
Vsega skupaj jih je na maketi 21.
Postavitev figuric je predvsem od¬
visna od namena makete.

Iz koščkov balze sem izdelal še
kovčke, razne pakete in zaboje ter
majhen kompresor za vrtalni stroj, ki
ga uporabljata dva delavca ob sig¬
nalu (to na fotografijah še ni raz¬
vidno). Kot vse ostalo, sem tudi figu¬
rice na podlago lepil z Magnetinom.
Pri gradnji makete miniaturne želez¬
nice uporabljamo najrazličnejše že¬
lezniške stavbne objekte. Vsi pa se
pridržujejo istih standardov, ki veljajo
za višino podestov, ramp in razdalje
od tirnic. Te si poglejmo na naslednih
slikah; mere so v milimetrih (slika 6,7
in 8).

Na koncu preizkusimo delovanje ma¬
kete in odpravimo morebitne po¬
manjkljivosti ali napake. O čiščenju in
vzdrževanju maket je bilo že dosti
napisanega, zato samo še tale na¬
svet: pred vsako vožnjo vlaka je po¬
trebno pregledati električno nape¬
ljavo, stanje kolesnih mehanizmov
na lokomotivah, stanje tirnic in te
dobro očistiti s koščkom trdega lesa,
po potrebi pa z zelo finim brusnim
papirjem, vendar na rahlo! Enkrat na
leto, če veliko vozimo, pa večkrat,
namažemo kretnice in to samo z gra¬
fitom, ker se nanj ne prijemlje prah in
druga nesnaga. Grafit najlaže nastr¬
gamo s svinčnika in ga nanesemo na
gibljive dele vzvodov kretnice (po¬
krov, ki je pritrjen z dvema vijakoma
odvijemo, da nam je notranjost lahko
dostopna). Naslednjič pa o gradnji
hišk in drugih objektov na maketi.

TIM 6 • 234  • 88/89

MATEMATIČNI

VOZLI MATEJA ŠAJNA

SEDEM

NOVČIČEV

Najprej si povečano preriši osem-
krako zvezdo s spodnje strani slike.
Postavi novčič v en vrh zvezde in ga
zakotali po črti do naslednjega vrha.
Nato postavi drugi novčič v katerega
koli izmed praznih vrhov in ga spet
zakotali po črti do najbližjega praz¬
nega vrha. To ponavljaj, dokler nisi
porabil vseh 7 novčičev in je ostal
prazen le en vrh zvezde.

Naloga se zdi lahka in tudi v resnici je
lahka, pa vendar veliko reševalcev
v prvem poskusu odkrije, da, če upo¬
števa pogoje naloge, šestega ali sed¬
mega novčiča že nima več kam po¬
staviti. Kaj pa ti?

REŠITEV iz TIMA št. 4:

Štiri. Nastavimo razmerje:

5 10

: 3 = -

in rešimo enačbo po x. Rešitev lahko
utemeljimo takole: skrivnosten fak¬

tor, naj bo že katerikoli, ki povzroči, daje

1

x 5enako3,morabitivsebovantudi

2

1

v produktu x 10. Ta faktor izraža
3
5

razmerje - 3
2

REŠITEV iz TIMA št. 4:

Pravilno bi bilo prodajati za dva tiso¬
čaka skupaj. 3 slabše in dve boljši
banani. Poljubno količino mešanega
blaga smemo torej prodajati po 5 ba¬
nan za dva tisočaka, če ohranimo
razmerje 3 : 2 med bananami različ¬
nih vrst.

Med 60 bananami bi torej moralo biti
36 cenejših in 24 dražjih. Ker pa jih je
bilo po 30 vsake vrste, je bilo 6  boljših
prodanih za ceno slabših. Izguba je
torej enaka 6  kratni razliki med ce¬
nama banan.

Nagrado za pravilno rešitev matematičnih vozlov iz 4. številke TIMA, komplet brusil tovarne
umetnih brusov SWATY iz Maribora, prejme: Edvard Turk, Sp. Vidale 28, 68295 Tržišče

Bojan Rambaher

ELEKTRONSKI MIKROSKOPI

V laboratoriju slišimo enolično brne¬
nje zračne črpalke, somrak prostora
pa razsvetljuje zelena svetloba za¬
slona elektronskega mikroskopa,
pod_ katerim se nahaja cela vrsta
rdečih kontrolnih žarnic in številčnih
podatkov. Prišli smo v pravem tre¬
nutku, ko se tehnik pripravlja na proji¬
ciranje prvega preparata - nekajce-
ličnega vlakna lupine zrna - na za¬
slon. Pri tridesetkrat™ povečavi po¬
sameznih celic še ne vidimo. Opera¬
ter počasi povečuje povečavo. Slika
lupine zrna že zapolnjuje ves zaslon.
Pogledamo na kontrolno ploščo mi¬
kroskopa in opazimo, da smo že prišli
do tritisočpetstokratne povečave.
Slika je že večja kot trikratna upo¬
rabna povečava (to je povečava, ki
nam še posreduje nove podatke) naj¬
boljših svetlobnih mikroskopov.
Operater še naprej povečuje sliko in
imamo občutek, da se nam objekt
z zaslona približuje. Pri deset tisoč
kratni povečavi lahko opazujemo tudi
najmanjše podrobnosti ovojnice
zrna. Operater z mirno roko premika
mikrometrski vijak na komori vzorca

TIM 6 • 235  • 88/89

Rastrski elektronski mikro¬
skop JSM-T-300 japonske
firme Jeol. Mikroskop je do¬
datno opremljen z analizator-

Koralna vejica

s pritrjenimi se¬
menkami. 350
kratna povečava.
Povečava dveh se¬
menk, ki sta na pre¬
hodni sliki ozna¬
čeni s puščicama.
2000 kratna pove¬
čava.

Cvetni prah kak¬
tusa aylostera albi-
spilosa. 500 kratna
povečava.

Poenostavljena shema dela rastrskega elek¬
tronskega mikroskopa, (elektronskooptični
valj)

1 - elektronski curek s katodo, 2 - snop elek¬
tronov, 3 - elektromagnetne leče, 4 - odklon¬
ske cevčice, 5 - vzorec, 6 - komora vzorca,
7 - detektor sekundarnih elektronov, 8 - slika,
9 - generator vrstičenja

TIM 6 • 236  • 88/89

in na zaslonu vidimo, kako se objekt
premika - navzgor, navzdol, desno,
levo, se vrti in se nagiba. Sedaj ope¬
rater sliko izostri, nastavi s pomočjo
posebnega gumba še kontrast in jas¬
nost, ter pripravi mikroskop za sne¬
manje. Na zaslon priklopi fotografski
aparat in pritisne na sprožilec. Tisti
hip je prizor z zaslona posnet na
poseben visoko občutljiv film, iz kate¬
rega razvijejo slike, kijih za raziskave
lahko uporabljajo mnogi sodelavci.
Ko je leta 1897 britanski znanstvenik
J. J. Thomson predložil svetu dokaze
o obstoju elektronov, ni nihče niti
slutil, da bo uporaba pospešenega
elektronskega snopa v specialno
konstruiranih napravah - elektron¬
skih mikroskopih - ljudem odgrnila
zaveso z do tedaj nepoznanega
skrivnostnega sveta ultramikrosveta.
Ampak zakaj tega ne moremo doseči
s svetlobnim mikroskopom? Zato,
ker je svetloba sestavljena iz elektro¬
magnetnih valov, ki imajo določeno
dolžino. S svetlobnim mikroskopom
kratkomalo ne moremo med seboj
ločiti dveh točk, katerih medsebojna
razdalja je manjša, kot je polovica
dolžine svetlobnega vala. Če bi lahko
premagali to oviro, bi lahko znanstve¬
niki v mikroskopih svetlobni sij nado¬
mestili z elektronskim sijem s stotisoč
krat manjšo valovno dolžino, kot je
valovna dolžina svetlobe.

Sliši se pravzaprav preprosto, ven¬
dar pot do teh dosežkov ni bila tako
enostavna. Poleg mnogih drugih
stvari je bilo treba rešiti predvsem
naslednjo težavo: kako skoncentri¬
rati elektrone v tanek snop, ter ga
nato voditi po potrebi in želji. To je
uspelo nemškemu fiziku Ernstu Ru¬
ski, ki je kot prvi leta 1933 sestavil
elektronski mikroskop. Skonstruiral
je elektromagnetne leče, s katerimi je
bilo mogoče premer elektronskega
žarka zoževati ali širiti, tako da so
imele natančno takšno vlogo kot ste¬
klene leče v svetlobnem mikroskopu.
Žarnico kot vir svetlobe je v elektron¬
skem mikroskopu zamenjala wol-
framova nitka, iz katere se pri viso¬
ki temperaturi sproščajo elektroni.
Čeprav je bil prvi elektronski mikro¬
skop pripravljen za izdelavo že leta
1939, se je resnični razvoj elektron¬
skih mikroskopov začel šele po drugi
svetovni vojni. Danes v praksi upo¬
rabljamo predvsem tako imenovani
transmisijski ali prosojni elektronski
mikroskop, oziroma njegovo izpe¬
ljanko - rastrski ali vrstični elektronski
mikroskop. Oba uporabljata za pri¬
kaz slike preparata na zaslonu po¬
spešen in z elektromagnetnimi le¬
čami voden snop elektronov, ki se¬
vajo iz katode. Ločita pa se med
seboj po načinu tvorbe slike.

Transmisijski elektronski mikroskop
uporablja za tvorbo slike pospešen
elektronski žarek, ki »sije« skozi pre¬
parat, medtem ko rastrski elektronski
mikroskop za tvorbo slike uporablja
tako imenovane sekundarne elek¬
trone, ki se odbijajo od površine pre¬
parata, ko nanj pade prvotni snop
pospešenih elektronov žarka.

V nadaljevanju članka vas bomo po-
bliže seznanili z delovanjem novej¬
šega rastrskega elektronskega mi¬
kroskopa.

Kot že veste, je pri rastrskem elek¬
tronskem mikroskopu vir elektronov
vvolframova nitka - katoda, ki jo raz¬
žarijo na temperaturo približno
2900°K. Pri tej visoki temperaturi
teži del elektronov k temu, da bi
premagal vezne sile v atomu in izsto¬
pil iz kovine. Te elektrone imenujemo
primarne elektrone. Katoda je hkrati
sestavni del elektronskega curka, ki
iz elektronov napravi usmerjen snop.
Snop elektronov preleti valjasto
anodo in zaradi napetosti 1000 do
50.000 voltov med obema elektro¬
dama dobi pospešek. Hkrati pridobi
tudi ogromno energijo.

Premer brzečega snopa elektronov
zmanjšajo silnice polja elektomag-
netnih leč. Tako »izdelan« žarek
elektronov pride pod vpliv tako ime¬
novanih odklonskih cevčic, ki omo¬
gočajo, da se žarek pomika po povr¬
šini vzorca vrsto za vrsto, podobno,
kot na primer orjemo njivo.

Iz delovnega prostora, skozi kate¬
rega šviga elektronski žarek, mo¬
ramo izčrpati zrak do visokega vaku¬
uma, drugače bi prihajalo do trkov
med elektroni in molekulami plina.
Tako bi nastali mikronaboji, ki bi pok¬
varili kvaliteto slike, katoda pa bi pod
vplivom visoke temperature zgorela.
Ko pospešen elektronski žarek pade
na površino vzorca, pride do cele
vrste pojavov: nastane rentgensko
žarčenje, tvorijo se svetlobni žarki,
tako imenovana katodoluminiscenca
in tako dalje. Del elektronov se pre¬
bije skozi vzorec, del pa se od njega
odbije. Vsi ti pojavi so nadaljnji vir in¬
formacij o vzorcu, ki ga preiskujemo.
Najpomembnejši pojav za tvorbo
slike površine vzorca pa je vsekakor
nastanek tako imenovanih sekundar¬
nih elektronov, ki se sprostijo iz ovoj¬
nih atomov vzorca, potem ko nanje
pade pospešen snop elektronov. Da
bi bil signal močnejši, je površina
vzorca ponavadi metalizirana, najpo¬
gosteje pravzaprav pozlačena. Me-
talizacija poteka v specialno oprem¬
ljenih napravah, kovinska prevleka
pa je tako tanka, da ne zmaliči in ne
zakrije niti najmanjših podrobnosti.
Število sekundarnih elektronov, ki se
odbijejo od površine vzorca potem,

ko nanje pade snop elektronov, je
odvisno od reliefa površine vzorca.
Detektor prestreže signale sekun¬
darnih elektronov, jih ojači in privede
na zaslon.

Bralci, ki se zanimajo za elektroniko,
že vedo, da se tudi na televizijskem
zaslonu premika žarek elektronov vr¬
sto za vrsto prek celega zaslona.
V elektronskem mikroskopu delujeta
dva snopa elektronov. Eden tipa vr¬
ste po površini vzorca, drugi pa vrste
po občutljivi površinski plasti za¬
slona. Gibanje obeh žarkov je ča¬
sovno usklajeno in natančno sinhro¬
nizirano. Množica sproščenih elek¬
tronov z določene točke površine
vzorca ustreza odgovarjajoči točki na
zaslonu. Slika na zaslonu se odlikuje
z veliko globinsko ostrino in jo lahko
posnamemo tudi s fotoaparatom.
Rastrski elektronski mikroskopi so
lahko opremljeni tudi s posebnimi
aparaturami za analizo signalov rent¬
genskega žarčenja. Tako prirejeni
aparati, imenovani elektronski mikro-
analizatorji, lahko ugotovijo tudi iz
zelo majcene površine vzorca vse
podatke o njegovi sestavi, zgradbi in
obsegu posameznih sestavnih prvin.
Iz tega razloga so elektronski mikro-
analizatorji med najpomembnejšimi
pomočniki znanstvenikov v geolo¬
ških, kemijskih, metalurških in drugih
laboratorijih.

Ugotovitve raziskav in izkušenj pri
gradnji elektronskih mikroskopov so
uporabili tudi pri konstrukciji elektron¬
skega litografa - naprave, ki jo upo¬
rabljajo pri proizvodnji mikroelektron-
skih čipov. Kapaciteta in zmožnosti
elektronskih mikroskopov se nepre¬
stano večajo. Naprave, ki so nastale
s kombinacijo transmisijskega in ra¬
strskega elektonskega mikroskopa,
so na primer zmožne ločiti dve točki,
ki sta med seboj oddaljeni samo dve
milijoninki milimetra (dva nanome¬
tra), in pri tem dosegajo milijonkratno
povečavo!

Dejstvo pa je, da to še zdaleč ni
zadnja stopnica razvoja elektronskih
mikroskopov, ki jih strokovnjaki še
kar naprej izpopolnjujejo. Leta 1987
so za te dosežke dodelili kar dve
Nobelovi nagradi. Prvo je dobil že
omenjeni nemški fizik Ernst Ruska za
konstrukcijo prvega elektronskega
mikroskopa, drugo pa švicarska fi¬
zika H. Rohrer in G. Binning za kon¬
strukcijo novega tipa rastrskega
elektronskega mikroskopa, ki deluje
po novem principu. Ta mikroskop se
odlikuje po veliki natančnosti tudi pri
atomsko neravnomerni površini
snovi. Skratka, kmalu lahko pričaku¬
jemo, da bomo videli stvari, o katerih
so še pred kratkim strokovnjaki samo
upali, da jih bodo kdaj opazovali.

TIM 6 • 237  • 88/89

ELEKTRONSKI ELEMENTI

- KONDENZATORJI

V elektrotehniki sodijo konden¬
zatorji v vrsto pasivnih ali nesa¬
mostojnih elementov. So mno¬
žični sestavni deli predvsem
v elektroniki, takoj za upori, po
uporabnosti pa jih še prekašajo.
Njihova poglavitna naloga je, da
hitro polnijo in praznijo električno
energijo enosmernega toka, od¬
visno od njihove kapacitivnosti,
ki jo merimo v mikrofaradih (mili¬
joninkah farada, skrajšano piF),
še manjši pa so v pikofaradih
(bilijoninkah farada, skrajšano
pF). Temeljno pravilo je, da kon¬
denzatorji ne prevajajo enosmer¬
nega toka, medtem ko prepuš¬
čajo izmenični tok, odvisno od
njihove kapacitivnosti.

Klasični kondenzatorji so nare¬
jeni tako, da kositrno folijo dva¬
krat navijejo v svitek, torej na čim
manjši prostor, vmes pa vstavijo
neprepustno ali nevtralno plast

- dielektrik, ki je iz poliestrske
folije.

Kondenzatorjev je zelo veliko
vrst: poliestrski, metalizirani poli¬
estrski, polikarbonatni, polipropi-
lenski. Tako že ime pove, iz česa
so sestavljeni. Večji so aluminij¬
ski elektrolitski kondenzatorji za
radijsko in televizijsko industrijo.
Posebne vrste so keramični kon¬
denzatorji, izdelani prav tako, kot
že ime pove, iz keramike. So
napetostno neodvisni in imajo
majhne izgube pri višjih frekven¬
cah.

Brez kondenzatorjev ne morejo
tudi enofazni asinhronski motorji.
Ustvarjajo pomožno fazo za za¬
gon. Kovinske izvedbe s polipro-
pilenom dajejo kondenzatorjem
samoobnovljivost, kar jim zago¬
tavlja dolgo dobo trajanja.

Spet drugi, posebni kondenza¬
torji, so v rabi kot avtomobilski

- za dušenje iskrenja pri vžigal-
nih sistemih bencinskih motorjev
ali pri napetostnih stabilizatorjih
(naprave, ki vzdržujejo napetost
v stalni vrednosti).

Podobni so kondenzatorji za od¬
pravo radiofrekvenčnih motenj,
ki jih montiramo blizu omrežja ali

pri elektronskih porabnikih ozi¬
roma pri viru motenj. Tudi telefo¬
nija ne more brez kondenzator¬
jev. Prilagojeni so tej panogi
tako, da jih je več združenih
v eno ohišje.

Vsi do sedaj navedeni konden¬
zatorji imajo stalno kapacitiv-
nost, so pa tudi kondenzatorji,
predvsem sljudni s spremenljivo
kapacitivnostjo. To dobimo s pre¬
mikanjem enega sistema plošč
v drugega. Kapacitivnost se tako
za malenkost spremeni.

Največji kondenzatorji so za
izboljšanje faktorja moči. Večina
električnih naprav namreč potre¬
buje za svoje delovanje poleg
delovne tudi jalovo energijo, kar
ima za posledico dodatni strošek
pri odjemu energije. To so asin¬
hronski motorji, koiektorski mo¬
torji na vrtilni tok, transformatorji,
dušilke, indukcijske peči, varilni
aparati, fluorescenčne svetilke in
še mnogo drugih. Poleg stroškov
za energijo pa nam jalova moč
dodatno obremenjuje prenosne
linije in druge elemente stikališč,
koristi pa nič. Takšno stanje
lahko izboljšamo s kompenzacijo
jalove energije tako, da induktiv¬
nim porabnikom na kraju samem
vežemo vzporedno velike po¬
sebne kondenzatorje.

V zvezi z drugimi pasivnimi ele¬
menti, npr. upori, ali aktivnimi,
kot so tranzistorji, že predstav¬
ljajo debeloplastna hibridna
vezja določeno pomanjšanje in
koncentracijo elementov. Tod so
kondenzatorji pravzaprav že
v manjšini. To so RC vezja, med-
frekvenčni ojačevalniki, nape¬
tostni ojačevalniki, modulatorji,
oscilatorji, aktivni RC filtri,
vhodna-izhodna naročniška
vezja za telefonijo in drugi.
Tankoplastna hibridna vezja so
nadaljnja stopnja zmanjševanja
debeloplastnih hibridov. Doma
izdelana tehnologija (proizvodni
postopek) omogoča izdelavo
enostavnih do visokoplastnih ve¬
zij za najrazličnejše namene. Po¬
polno miniaturizacijo in koncen¬
tracijo pa predstavljajo čipi - ta¬
bletke. Tod so kondenzatorji po¬
polnoma drugače narejeni in si¬
cer na temelju večplastnosti.

V povezavi z upori in aktivnimi

elektronskimi elementi, kot so
tranzistorji in diode, predstavljajo
že nekaj časa novo elektronsko
revolucijo. To je povsem nova
tehnologija velikih razsežnosti, ki
jo imenujemo mikroelektronika.
Tu je nanizanih več milijonov pa¬
sivnih in aktivnih elektronskih
elementov na velikost nohta do¬
jenčkovega mezinca, ali v novej¬
šem času že na velikost glave
bucike. Marjan Kralj

TIM 6 • 238  • 88/89

timovi

oglasi

NUJNO kupim ravne tire in kret¬
nice HO sistem. Cena po dogo¬
voru.

Jernej Reberšak
Petrovče 182
63301 Petrovče
tel. 063/776-143

PRODAM Schneider CPC 464 z ze¬
lenim monitorjem + palica quick
shatturbo II in 16 kaset s programi
+ carinska deklaracija in 16 številk
Moj mikro. Pokličite 063/35-839 ali
pišite na naslov:

Peter Marš
Pohorska 4
63000 Celje

KUPIM tranzistorje: BC 177 (PNP),
BC219 (NPN), BC 184 (NPN),
BC213 (PNP), AC 540 (NPN) ter
diodo AA121 in kondenzator
10 nF.

Florjan Pinter
Rovte 12
64244 Podnart

(vsak dan popoldan, razen srede
in torka - tel. 064/70-260)

PRODAM vrsto zanimivih načrtov
s področja zabavne elektronike!
Za spisek načrtov priložite
znamko.

Andrej Vodenik
Goriška 1
63000 Celje

PRODAM napravo za daljinsko vo¬
denje MULTIPLEX FH4 z motor¬
nim jadralcem ter komande MO¬
DUL MULTIPLEX PROFI.

Stanislav Kolarič
Pliberškova 19
62000 Maribor
tel. 062/631-776

KUPIM IC L200 za vertikalno mon¬
tažo in CD 4011.

Marko Petje
Zabukovje 34a
tel. 068/47-327

PRODAM dvokanalno DV napravo
(oddajnik, sprejemnik, 2 servome-
hanizma) komplet.

Rajko Grčar
Finžgarjeva 29
69000 Murska Sobota

PRODAM sprejemniški (450 mA)
in oddajniški (9,6 V/500 mA) aku¬
mulator in 2 kanalno DV napravo
ARISTO-CRAFT z dvema servo-
motorjema in ustreznim priborom.
Vse je novo in nerabljeno.

Zbiram gradivo za maketo SPACE

SHUTTLA. Pomagaj, sodeluj!

Tadej Koleša

Radanja vas 3

61296 Šentvid pri Stični

tel. 061/785-037

PRODAM DV napravo Simprop
SAM, z mikserjem, pultom, mikro
sprejemnikom, akumulatorji, pol¬
nilcem, pribor lahko tudi s servo-
motorji. Prodam tudi OFF-ROAD
buggy, karoserija JEEP, merilo
1:12, pogon zadaj, diferencial,
vzmetenje, motor RS 540, akumu¬
latorji RED AMP, regler, lahko z na¬
pravo ROBBE KOMPAKT. Prodam
tudi folijo za pokrivanje modelov
in nekaj drugega materiala.

Anton Govže

tel.: 061/861-308 zjutraj od 7.-8.
061/556-419, zvečer od 20.-22.
ure.

KUPIM drevesa, semaforje loko¬
motive iz starih časov, vagone,
tračnice in hiše.

Štefan Kmet
Brod 33 a

68000 Novo mesto
tel.: 068/26-587

NUJNO KUPIM ali si sposodim za
določen čas TIM letnik XVIII (18).
Cena po dogovoru. Kupim še 9V
motorček.

Prodam pa več elementov po HO
sistemu.

Tomislav Gone
Tomšičeva 2
69220 Lendava
tel.: 069/75-492 (zvečer)

ZELO UGODNO prodam računal¬
nik COMMODORE C 128 D z 10
dvostranskimi disketami in pro¬
grami, literaturo, joystickom in
presenečenjem. Prodam pa tudi
monitor 12 zelene barve. Vsi zgo¬
raj navedeni opisani elementi so
ocarinjeni. Končna cena po dogo¬
voru.

Edvin Sovine
63254 Podčetrtek 24
tel.: 063/82-064

UGODNO prodam elise za 0,8 ccm
letalske motorje. Cena 5000 din.
Toni Debevec
Jezero 1 A
61352 Preserje

papirnata vesoljska plovila

TIM 6 • 239  • 88/89

PRODAM napravo za daljinsko vo¬
denje modelov SIMPROP ELEC¬
TRONIC Super Star 12: oddajnik
s pultom, sprejemnik, stikalo, ba¬
terije, 2 servomotorja.

Branko Dežman
P. Medetove 10
64202 Naklo
tel.: 064/47-801

PRODAM večjo količino potenci¬
ometrov in elektrolitskih konden¬
zatorjev, liter vodikovega perok¬
sida (35%), slušalke za vvalkman
30 Ohmov, in nekaj kvalitetnih na¬
črtov električnih dirkalnih čolnov.
Kupim pa: dva ali več (po možno¬
sti enako rabljenih) elektromo-
torčkov vrste: jumbo 550, EFM
6 ali Mabuchi 550, nekaj vodnih
elis 0  40 x 36 mm (Bestell Nr. 1476

- Robbe), motorček 3880 S,
4 vezja: LM 358, 2,5 ccm GLOW
PLUG.

Prodam še zvezni regulator (40 A)
domače izdelave z vodnim hlaje¬
njem, uglašen za sistem Robbe
(Futaba). Regulator je kvaliteten in
nerabljen. Menjam za željeni mate¬
rial. V pismu navedite ceno!

Tadej Sterk

Na Zavrteh 5 61230 Domžale

TIM 6 • 240  • 88/89

zanke
in uganke

Pavle Gregorc

POVEZANE PREMETANKE

Besedi, ki ju zahtevata opisa pod posamezno šte¬
vilko, sta premetanki - sestavljeni sta iz enakih,
vendar drugače razporejenih črk. Poleg tega je zadnja
črka prve besede obenem prva črka druge besede.
Primer: ROMAN - NORMA. Besedi vpišite v vrstico
tako, da skupno črko vpišete le enkat in sicer v debe-
ieje obrobljeno polje.

1 zgodnja spomladanska cvetlica zlatičnica - objekt,
v katerem bivajo turisti, 2 na risbi začrtana smer projekti¬
rane proge ali ceste - lepotna vrtna rastlina, 3 pri nekate¬
rih primitivnih plemenih žival ali predmet, ki ga častijo kot
začetnika plemena - cerkvena pevska skladba brez
spremljave glasbil, 4 ime te številke - levi pritok reke Ob
v Zahodni Sibiriji, 5 tekmec, nasprotnik - delavec v livarni,
6 sol borove kisline - prostor v naravi, na katerem
postavijo šotore, 7 noga nad kolenom, stegno - ceremo¬
nija, javno slovesno dejanje, 8 televizijski zaslon - diktat.
Navpično brane črke v debeleje obrobljenem stolpcu
dajo priimek irskega matematika in fizika, ki je skupaj
z Grassmanom razvil teorijo hiperkompleksnih števil
v matematiki in metodo operatorjev v mehaniki (Wil-
liam Rovvan, 1805-1865).

REBUS

KOMBINACIJA S PREMETANKAMI

-ENO-

-TAN-

-ANT-

-SAR-

-ELA-

-ANA -

Na črtice v levem stolpu vpišite po eno črko tako, da
dobite skupaj z natisnjenimi črkami vsakokrat be¬
sedo znanega pomena. Opisi teh besed so spodaj
navedeni v pomešanem vrstnem redu: plinast ogljiko¬
vodik, sestavina zemeljskega plina (C 2 H 6 ) - desni pritok
Donave, ki teče skozi bavarsko mesto Munchen - ime
slovenskega pisatelja Zupančiča, avtorja dela »Sed¬
mina* - afriška država ob Gvinejskem zalivu z glavnim
mestom Akkra - ime zagrebške humoristke Eržišnikove
- že umrli slovenski strokovnjak s področja stomatologije
(Jože).

Sedaj iz črk vsake besede v levem stolpu sestavite
novo besedo in jo vpišite na črtice v isti vrstici. Opisi
za te besede so spodaj navedeni v pravem vrstnem
redu.

Svod nad nami - ime hrvaškega realističnega pisatelja
Kovačiča - zgornji del stopala - vrhnje žensko oblačilo
v Indiji - tovarna smuči, športnega orodja, jadrnic in letal
v Begunjah na Gorenjskem - skupno ime plemen s tibe-
tansko-burmanskim jezikom v gorovju med Asamom in
Burmo.

Ob pravilni rešitvi sestavljajo navpično branje začet¬
nice besed v obeh stolpcih priimka dveh skandinav¬
skih raziskovalcev. Prvi je bil danski pomorščak, ki je
raziskoval po njem imenovano morje med Azijo in
Severno Ameriko (Vitus), drugi pa je bil Norvežan, ki
je leta 1888 prvi prečkal južni del Grenlandije, v letih
1893-96 pa je potoval z ladjo Fram proti severnemu
tečaju (Fridtjof).

Kaj se skriva v stavku

Z METKO IMAVA TEKMO, KDO BO PREJ ZAGLEDAL
HALLEYEV....

Katera besede prida na pikčaste črte, ste hitro ugotovili.
Kakšna pa je besedna posebnost tega stavka?

Povratnica

To me priznati
kar malo je sram,
od devetih planetov
le tega poznam.

V verzih poiščite besedo, ki vam bo povedala, za kateri
planet gre!

NAGRAJENI REŠEVALCI SLIKOVNE KRIŽANKE
TIM št. 5/88-89

MIHA MOHORIČ, Dole 3, 65280 IDRIJA
ALEŠ KIMOVEC, Tomšičeva 39, 61234 MENGEŠ
PETRA LEPOŠA, Šalovci 21, 69204 ŠALOVCI

Premi brusilnik in 35 kosov različnega pribora v majhnem plastičnem
kovčku. Miniaturno, natančno orodje z velikim številom vrtljajev z
elektronskim krmiljenjem, uporabno za natančno brušenje, posnemanje,
dolbenje, rezkanje, vrtanje, poliranje in podobno.

PB 140

• moč 115 W

• število vrtljajev 5000 - 25000/min

• napetost 220 V

• vpenjalni stročnici 2,4 mm in 3,2 mm

• masa 75 dag

Iskra

orodje za vsake roke

Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov: Iskra ERO, Prodaja,
Trg revolucije 3,61000 Ljubljana ali na naslov filiale Iskra Commerce:

61000 Ljubljana, Kotnikova 6, tel. (061) 325-587

62000 Maribor, Partizanska 11, tel. (062) 20-251, teleks 33317