Ra \ ,'2i '1 AfisSU A -vS ral '■v,. 18 . N vHj H lici za koristi delav¬ nega ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do vsega kar produciralo. This paper is devoted lo the interests of the ivorking class. Work- e rs are entitled to ali what they produce. V ?5o 0fl „ Štev. (No.) 410. esed o Izobrazbi, m v 1 *».. 1 **., 1 2 a,. 1 *a.. 1 za.. laki. Ameritii m 00. Il„ aškem, ^ jeziku i i , 11 iskarni >riLNlČA5j|J lil s ’ PrihraJ ’. To ali 'Paraj J Projearee” je nekolikokrat naglašal, da za slovenske delavce v Ameriki poleg organi- ; ije za delavski boj najnujnejša potreba izob¬ ilja. Tudi razni dopisniki so se zelo odločno iz- jali v tem zmislu. In na stotine delavcev je na jjo žalost praktično občutilo, kakšno škodo je storila stara domovina, ker jim ni dala po- |bne izobrazbe, da bi si z njo nekoliko lože kr- pot po svetu. ORGANIZACIJ A ZA BOJ. Bojna organizacija je za Slovence v tej de- j pač prva potreba. Saj so skoraj vsi naši ki, kar jih pride v Ameriko, delavci, ali pa jo tukaj postati delavci. Tudi kmečki sin. jje doma premišljal, kako bo nekoč oral in [podaril na gruntu, gre v Ameriki, če ga je |d/pogmala sem, v jamo ali v plavž iskat dela. ■m je bore malo in zato se lahko pravi, da ■prašanje Slovencev v Ameriki delavsko vpra- ije. Delavska strokovna in politična organi- ija ,ki mora vsemu delavstvu pomagati do jših socialnih razmer, je torej pQglavitna na- ameriških Slovencev. Poleg tega je po našem prepričanju izobraz- najvažnejši problem. Ker se nočemo igrati ce, povemo odkrito, da se nam zdi izobrazba zaradi uspešnega socialnega boja delavcev [vse nujna. Kajti neveden človek je najboljši :kt. izkoriščanja; duševno suženjstvo je ved- spojeno z materijalnim suženjstvom. Omi- delavec pa spoznava vzroke svoje bede in udi sposoben, da se bojuje proti njim. ČEMU IZOBRAZBA? samostojna ivec, imo one tropin«,I pijittl :o, st., joii Znanje je že samo po sebi dobiček za člo- i. Kdor se je kaj lepega in dobrega naučil, j, - to veseli, da zna, česar prej ni znal. Tudi nima od tega nobeno vidne, neposredne ma- l ■ORTEli". i;*jalne koristi, ima užitek v znanju in v za- Tno in Kiiajijti svojega znanja. Znatiželjnost označuje elo- ibolj tdraviln,ifto naturo; tudi ona ga dviga nad žival, ki iojiim sam k# tjavendan. Nič slučajnega ni, da se je člo- od davnine zanimal za najglobokejša, naj- iožlanejša in najskrivnejša vprašanja. In raz- [vanje skrivnosti je krčilo pot napredku, j Vedno pa je znanje tudi pogoj materijalne- | uspeh a.; zlasti za delavstvo, ki ne more reči: ij denar dela zame. In za napredek našega, lavskega. naroda v Ameriki je pomnožitev jdskega znanja neobhodno potrebna. Slovenci — in sploh Jugoslovani v Ame- - morajo z malimi izjemami opravljati naj- liša dela, pri katerih največ trpe in dobivajo jjnižje plače. Le južni Italijani, Grki, zamorci ■avljajo še slabša, dela; nihče pa ne more trditi, je to posledica prirojene, v plemenu ležečo osobnosti. Več kot dovolj imamo dokazov eliki nadarjenosti naših ljudi. Toda prilike dobili, da bi bili razvili svoje prirodne da- o, in zato morajo trpeti proklestvo pomanj- jive omike vse svoje življenje. Boljša izobrazba bi pomenila zanje boljši b ub. boljše bojevne pogoje, boljši napredek, I Ijše prilike za njihovo otroke. OMIKA IN UGLED. lo garantu ul Priznajmo si tudi, da ni mnogo naselbin, lije katerih hi se lahko reklo, da uživajo Slovenci, (vati, Srbi in Bolgari poseben ugled. Posa- 'zne izjeme se najdejo; poznamo n.pr. kolonije, katerih so si Slovenci brez vsiljevanja prido- vodilno vlogo, delavstvo drugih narodov se ira okrog njih. Ali nobena izjema ne ovrže 'avila. Če pa vprašamo, kako so nastale te erae, dobimo značilen odgovor: V takih ko- lijah čitajo Slovenci, udeležujejo se sej, deba- ajo, in delavci drugih narodnosti spoznavajo, se lahko kaj nauče od njih, pa jim zaradi njih jše omike molče priznavajo vodstvo. li s°. h. I Junaki in prekucnili — slava in sramota Zedinjene države so neodvisne. Vsaj zapi- i» it 1 w \$ no je tako; ameriški patriotje trdijo to, pa- idstva trp 1 vadnejša reka in, ■eih lj'f poslužuj' , n e d* '1 redstva čistila« slabost? ) vživaiv ji t«te bo a® tudi ? jstvo j e irf, 0 v# K njo«® ^ lotje drugih dežel verjamejo to. Tudi velik del enO v ’ neriškega ljudstva verjame to. Mi smo nekoliko drugačnega mnenja. Nikjer svetu ne vidimo neodvisnosti. Ameriško ljud- vo, ki ni odvisno od angleškega kralja, kakor vojne za. svobodo, je odvisno od raznih doma- h veličanstev 4 la Rockefeller sen., Rockefeller ta., Morgan, Carnegio i. t. d. i. t. d. Ameriški kapitalisti, brez dvoma mogočni ji, so odvisni; če se ne bi evropski narodi otepali na povelje svojih kronanih rabljev, bi f šlo Morganu mnogo mnogo miljonov krasnega i’ (bička. In poleg Morgana še marsikomu. Od fropskega, torej tujega položaja ,so odvisni aši kapitalisti. Državna zveza je neodvisna . Njena vlada neodvisna. Kaj še! Tako je neodvisna kakor jabolko od rf, vesa, na katerem raste. ,^i Nemčija in Anglija se davita; vzajemno si 0 li’č p ušata uničiti trgovino, pa se prepirata zaradi Iz tega je brez težave lahko sklepati, da bi si naš narod z boljšo izobrazbo pridobil tudi večji ugled v tej deželi, kar bi bilo gotovo zelo potrebno. Američanom lahko predavamo o svoji zgo¬ dovini, literaturi, umetnosti cele noči; s tem lah¬ ko dosežemo trenoten uspeh, ali splošno spošto¬ vanje našega naroda se ne bo s tem prav nič po¬ večalo; kajti jutri je pozabljeno, čemur se danes aplavdira. Naposled pa imajo Amerikanci res dosti drugih skrbi in se ne morejo intenzivno zanimati za muze vsakega naroda in narodiea. 'Sodili nas bodo tako, kakor nas bodo poznali; it: izobrazba imponira. “Hunki” bi kmalu utih¬ nili, če bi naši sosedje spoznali, da imajo opra¬ viti z ljudmi, ki ne žive v barbarstvu in ki vedo nemara v marsikaterem ozivu tudi kaj več od njih. LJUDSTVO HOČE IZOBRAZBE. Da prideta po taki poti ugled in priznavanje sama po sebi, so lahko spoznali sodrugi v raznih krajih. Eden naših dopisnikov nam n. pr. piše: “Skupaj živimo delavci raznih narodov. Vsak eita svoje liste, potem si pa pripovedujemo, kaj piše ta, kaj oni list. In tovariši — med njimi Francozi! — mi pravijo: Vaši časopisi so boljši od naših.” Iz neštevilnih dopisov pa spoznava¬ mo — in nedvomno spoznavajo to tudi uredniki drugih listov — da je želja po boljši izobrazbi med našim ljudstvom zelo velika in da bi veliki večini gotovo zelo ustregel, kdor hi storil kaj resnega za ta namen. Toda — kaj bi se moglo storiti! Amerika je velika ir. naše ljudstvo je raz¬ treseno po vseh koncih in krajih. To je velika težava. Ali na težave mora biti človek priprav¬ ljen pri vsakem novem delu. Nekoliko je stvar vendar olajšana s tem, da so Jugoslovani veči¬ noma zbrani v skupnih naselbinah; le malo je tistih, ki so brez rojakov tovarišev med tujimi ljudmi. KNJIŽNICA. Prvo in najvažnejše sredstvo izobrazbe je •knjiga. Malo število ljudi ne more vzdržavati velike knjižnice; velika organizacija bi to latu ko storila. Eden prvih ciljev izobraževalnega dela bi bil torej ta, da se ustanovi dobra cen¬ tralna knjižnica, ki naj bi imela vsaj popularne knjige v dveh izvodih in bila razdeljena v dva oddelka; eden bi moral biti trajno v centrali, drugi pa bi moral vedno v partijah potovati. Vsa¬ ka naselbina bi dobila za gotov čas partijo knjig; po tem času bi se pa menjale, tako da imela sča¬ soma vsaka naselbina vso biblioteko med svoji¬ mi člani. Cenejših knjig bi bilo lahko tudi po več izvodov v cirkulaciji. PREDAVANJA. Drugo redstvo so predavanja. Sistematično prirejevana predavanja nadomeščajo v Evropi ceol v največjih mestih visoke škole za ljudstvo. Seveda bi bilo tudi tukaj lože. če bi imeli večino Jugoslovanov v enem ali dveh velikih mestih. Ali razmere moramo sprejeti take, kakršne so. Predavatelji, ki bi sodelovali pri tem delu, bi si morali napriti neprijetnosti potovanja; ali ta sitnost se z dobro voljo in z gotovo porcijo po¬ žrtvovalnosti premaga. Treba pa bi bilo za to reč dobre metode in sistema. Tako se ne bi mogla prirejati taka predavanja, kakor politični shodi. Uspešna bi mogla biti le tedaj, če bi se prirejale serije pre¬ davanj, kurzi o gotovih panogah znanja. Preda¬ vatelj bi moral ostati v naselbini po teden dni, tu patam tudi po potrebi dlje časa, da poiaolnoma obdela poglavje, katero je na programu. Le ta¬ ko bi imeli slušatelji dobiček in bi si trajno po¬ množili znanje. Razume se pa samo ob sebi, da bi se morala taka predavanja razlikovati od političnih sho¬ dov tudi v tem, da bi bil na njih zagotovljen mir, da bi predavatelj lahko nemoteno opravil svojo nalogo in da bi slušatelji lahko nemoteno sledili. Program za taka predavanja bi se moral skrbno izdelati. Nemara bi bilo drugo leto že mogoče prirejati po dva tečaja: Enega za “no¬ vince”, druzega za tiste, ki so se že prvo leto udeleževali predavanj. Z leti bi se sistem lahko še razširil. Predavanja bi lahko podpirale sli¬ ke, zemljevid, preparati, skioptikon i. t. d. TUDI UMETNOST. Poleg strogo znanstvenega dela bi bilo vred¬ no vzeti še dve reči pod skupno streho: Petje in dramatiko. Kjer so Slovenci, tam se poje. Kjer¬ koli so naše naselbine, hočejo ljudje igrati “tea¬ ter”. Ali priznajmo, da smo v obeh ozirih zelo ubožni; tega so seveda krive razmere. Za petje prmanjkuje učiteljev, not i. t. d.; za dramatiko je neizmerno dobre volje, ali premalo ljudi, ki poznajo gledališče in njegovo tehniko, literatu¬ ro in kritiko; režiserjev ni, “dramaturgov”, ki bi znali ločiti dobro od slabega. S centraliziranjem teh panog bi se lahko od- pomoglo marsikateremu nedostatku. Velika orga¬ nizacija bi lože nabavljala note, pridobila uči¬ telje in sčasoma vzgojila nove, izobrazila reži¬ serje za diletantske zbore, svetovala pri izberi iger, zasedanju vlog i. t. d. Ker ne gre za delo, ki se opravi v enem letu, ampak ki naj gradi dalje in dalje, bi tako lijhko prišli tudi do popol¬ ne gledališke družbe, ki bi, kadar bodo tla do¬ volj zorana, lahko potovala po naselbinah in pri¬ rejala vzorne predstave, da bi imel naš narod resničen umetniški užitek od njih in da bi se naš ugled med drugimi narodi resno povzdignil. BIOGRAF. .. Baviti bi se bilo tudi z vprašanjem premič¬ nih slik. Vsa Amerika je polna kinematografov, in ni treba misliti, da bo ta industrija izumrla. Toda, kdor obiskuje te showe, mora priznati, da “še prodaja tam večinoma strup, fotografirana hi¬ navščina, premična laž, kapitalistična morala. Pa vendar bi taki zavodi lahko storili neizmerno veliko dobrega z .znanstvenimi, zmeljepisnimi potovalnimi, prirodoslovnimi, industrijskimi sli¬ kami, z uprizarjanjem umetniško vrednih del i. t. d. Čez noč se ne da napraviti nič. Ali sčasom bi izobraževalna organizacija sama lahko uredila nekoliko stalnih biografov v velikih in par po¬ tovalnih za manjše naselbine. Razuntega pa bi velika organizacija tudi vplivala na podjetja, ka¬ kor vplivajo danes kapitalistične in druge orga¬ nizacije, da kažejo njim na ljubo mehkosrčne kapitaliste na eni, pa pijane, nehvaležne štraj- karje na drugi strani in se človeku krči srce v pršili, ko vidi, kako aplavdirajo delavski otro¬ ci, delavske žene,o pogostoma delavci sami poli¬ cistom in miliearjem, kadar gredo v sliki nad štrajkaše. MISEL NA OTROKE. Mnogo nadarjenih sinov in hčera je v naših delavskih družinah. Čaka pa jih večinoma ena¬ ka usoda, kakor njihove starše. Toda poleg ru¬ darjev, kovinarjev, tesarjev, zidarjev potrebuje¬ mo tudi profesorje, inženirje, zdravnike, učite¬ ljice i. t. d. Daši so prilike v Ameriki za študiranje ne¬ koliko ugodnejšee, kakor v Avstriji, vendar ne zadostuje sam talent. Z razmeroma majhnimi podporami pa bi se mnogim našim mladeničem in dekletom pomagalo do višje izobrazbe; oni bi prišli na boljše stališče, vsi skupal pa bi imeli dobiček, da bi dobili večje število duševnih de¬ lavcev, katerih nam sedaj primanjkuje. IN NARODNA BODOČNOST? Izpregovorimo pa še nekaj malega o narodu. O vseh mislih, ki jih je sprožila vojna v Evropi, no bomo govorili. Vsi bi nekaj radi; malokdo ve jasno, kaj želi, še manj jih je, ki bi vedeli, kaj storiti. Gotovo je, da ne more narod sam v sedanjih razmerah ničesar storiti zase. Ne vdajajmo se iluzijam, ki jim prepogostoma sledi kruto raz¬ očaranje, ter mu pa topa brezupnost, ki ubija moč voljo. Resnico si je treba priznati, tudi ka¬ dar je najgrenkejša. Če pride komu odkoderkoli nepričakovana pomoč, je že dobro. Ali najvarneje hodi tisti, ki se zanaša nase. Zato je treba predvsem ja- eati svojo moč. Sedanji dogodki so našli narode popolnoma nepripravljene. Spoznajmo vsaj to, in recimo si, da je treba skrbeti vsaj za bodoč¬ nost, ako ne moremo v sedanjosti storiti tega, kar bi radi. Morda se še kaj obrne na dobro in najbolje. Ako se ustanovi Jugoslavija, ji ne bo boljša izo¬ brazba ameriških Jugoslovanov nič škodovala. Ker pa to nikakor ni v naših rokah — saj spo¬ znavajo to že največji entuziasti — je vendar dobro, če se vprašamo, kaj tedaj? Vsakovrstne eventualnosti so mogoče. Jugoslovani lahko osta¬ nejo natančno tam, kjer so. Lahko dobe v Av¬ striji košček avtonomije. Lahko pridejo pod hegemonijo Nemčije. Lahko se še bolj razko¬ sajo, če pogoltne Italija kos Primorja. Ali naj so zgodi karkoli — zgodovine ne bo konec. Na bodočnost je treba misliti na vsak način. O tem pa gotovo ne more biti dvoma, da bo, če pridejo Jugoslovani pod Nemčijo, ali ee ostanejo pod Avstrijo, ali če se razdele med to inAvstrijo, ali če pridejo magari pod Rusijo, v Ameriki svobodnejša izobrazba, kakor tam. Kdor hoče to misel nekoliko dalje razvijati, bo lahko spoznal, da bi na ta način ameriški Jugo¬ slovani lahko veliko več storili za boljšo bodoč¬ nost svojega naroda v Evropi, kakor z najlep¬ šim ' entuziazmom in z najskrivnostnejšimi za¬ rotami. DELO ZA BODOČNOST. Ako bi se posrečilo zbrati ameriške Jugo¬ slovane za višjo izobrazbo, bi organizacija, ki bi izvrševala to nalogo, lahko vzela vse duševno delo pod svojo streho. Naloga, ki jo opravljajo v Evropi Slovenska Matica, Matica hrvatska, Srpska Matica, Glasbena Matica, Socialna Mati¬ ca i. t. d. i. t. d., bi se lahko centralizirala in dobili ti, četudi začetkoma v skromnih merah, pravo Jugoslovansko Akademijo, ki bi svoj na¬ rod tukaj povzdignila in s svojim delom oplo¬ dila tudi delo v starem kraju. Tudi jugoslovansko vseučilišče v Ameriki ne bi bila tedaj več utopija. Kamen na kamen — in lahko bi dogradili tudi to palačo. # če je združitev Jugoslovanov v en narod cilj, ki je vreden dela — po našem mnenju je — tedaj bi ravno na ta način lahko največ storili, da se uresniči. Skupno bi morali delati; to bi nas praktično zbliževalo. Tisti strašni predsodki Srbov proti Hrvatom, Hrvatov proti Srbom i. t. d., ki so storili v Evropi silno škodo, se v Ame¬ riki ublažujejo in s skupnim delom bi se lahko popolnoma odpravili. Ameriški zgled bi napra¬ vil moralno velik vtisk v Evropi. In v taki tes¬ nejši vzajemnosti bi se tudi našla naravna pota, da se prekoračijo tiste zapreke, ki se ne dajo z nobenim dekretom spraviti s sveta. Za vse to je treba dela; mnogo dela, požrt¬ vovalnega, v začetku zelo težkega dela. Ali iz¬ vršljivo je. Za delo je treba organizacije. Vprašanje je: Ali je za organizacijo in po¬ tem za delo dosti volje? Ce je, se lahko izvrši vse. pravil pomorske vojne, zaradi blokade, zaradi podmorskih čolnov. In nam, ki smo neodvisni, grozi ta tuji pre- pir, da nas potegne vrtinec vojne vase. Lusita- nija je bila angleška ladja, submarinka, ki jo je potopila, je bila nemška. In zaradi potopa Lusi- tanije grozi vojna -— Ameriki. Tako smo neodvisni. Toda rekli nam bodo, da cepimo dlake, dasi mislimo, da bi bila vojna med Zedinjenimi drža¬ vami in Nemčijo že nekaj več kakor dlaka. Vzemimo torej neodvisnost tako, kakor jo jemljejo tisti, ki “ne cepijo dlak”. Zedinjene države so neodvisne. Priznavamo, da je njih relativna samostojnost boljša kakor odvisnost od kakšne evropske krone. Zedinjene države so dosegle svojo neodvis¬ nost z revolucijo. Sklep kongresa v Philadel- phiji, ki je sprejel Jeffersonovo izjavo neodvis¬ nosti, je bil puntarski. Priborila se je neodvis¬ nost na bojišču. Vsakdo ve, da je bil uspeh vojne odvisen od faktorjev, ki bi bili tudi lahko izostali. In recimo, da bi bila IVashingtona do kraja zasledovala tista nesreča, ki je bila nekaj časa ameriški armadi za petami. Kaj bi bilo zapisano v zgodovini, če bi bila zmagala vlada Jur ja III. s pomočjo hesenskih in drugih nemških najemnikov? In kako bi se sedaj slavila tista doba? Zedinjene države bi bile angleški dominium kakor Kanada in bi pošiljale svoje kontingente v Evropo na pomoč Kitehenerjevi armadi. Veliko- britanski patriotizem bi bil edini pravi patrioti¬ zem. Noben Flag-day se ne bi praznoval; povsod bi vihral Union Jack in namesto ameriške himne bi se ob vsaki potrebni in nepotrebni priliki igral God save the King. Mase pa bi z enakim navdu¬ šenjem ploskale kraljevski himni, kakor aplav dirajo danes pesmi o zvezdnatem in progastem praporju. •V zgodovini bi bilo zabeleženo, da so bili angleški generali pravi, veliki junaki. Tisti Američani, ki so izdajali svoje rojake, vohunili, kazali “regularnemu” vojaštvu pota, ga oskrbo¬ vali z živili, bi bili pravi, zvesti patrioti, ki se niso dali zapeljati od demagogov in izdajalcev. Oni, ki jih danes slavimo za junake in osvo¬ boditelje, bi bili puntarji, prekucnili, veleizdaj- niki. Veljavna zgodovina bi pisala njih imena tako kakor imena. Caserio Santo, Lucheni, Prin- čip, itd. Po ameriških mestih ne bi bilo spomenikov neodvisnosti; ulice ne bi imele imen tedanjih kongresnikov in revolucionarnih generalov. Po¬ vsod pa bi stali iz mramorja izsekani ali v bron vliti angleški zmagovalci. Uspeh je odločil, ne stvar. Uspeh je prinesel slavo, neuspeh bi bil prinesel sramoto. To morajo imeti pred očmi tudi tisti, ki se dandanes bojujejo za svobodo. Uspeha je treba. Za uspeh je treba moči. Na povelje velikega kneza Nikolaja so obe¬ sili nekoliko visokih ruskih častnikov, ki so za lep denar prodajali Nemčiji ruske načrte. Vpraša se le, če so obesili prave izdajalce in če so obesili vse izdajalce. 3 PROLETAREC GOSPODINFRaNJO’ ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKL Grbonog se ni dal dolgo prositi. Zaigral je z nogama in mlado in staro se je začelo zbirati v kolo, prijemale so trde in grčave roke za bele in mehke. Kolovodja je stopil na čelo vrste. Zazvenele so strune, ubrale se noge in začele u- darjati po glasbi. Glasovito je zapel Grbonog in za njim vsi drugi: Majka Maru kroz tri gore zvala: “Jesi P, Maro, ubelila platno?” Vilar je zamišljeno gledal v dolgo vrsto in skoraj zavidal je tem ljudem za njih preprosto zabavo. Spomnil se je podobnih zabav na Sloven¬ skem. Kako so vse prisiljene, pa tudi robate so, ker ni nič domačega in narodnega v njih. Kar je bilo narodnega, vse so že v starih časih pogazili tujci ali pa zatrla vera, ko je začela z askezo. Kolovodja je uredil vrsto prav njemu nasproti, kakor bi se vse vršilo le njemu v proslavo. Vi¬ teško se je vedel Grbonog. Prosto roko si ic za¬ taknil zadaj za pas, z drugo je držal brhko Srb¬ kinjo za roko. Kako je tolkel z junaškima opan¬ koma ob tla, kakor bi zabijal tope kolce ali tep¬ tal dušmane v prah ali brcal po poljskih miših! Kakšne posunke in kretnje je delal s kodrasto glavo, sijajočo v zmagoslavni radosti! In jutri bo prav z istim zmagoslavjem vihtel sekiro, ker delo smatra za čast, kakor se mu zdi častno, igra¬ ti v kolu na prvem mestu. Največjo pozornost je obračal Vilar na žen¬ ske, ki so mu sramežljivo vračale njegovo pazlji¬ vost. Zlasti sta se mu dve mladoomoženi Srbki¬ nji zdeli veličastni, kar se tiče bogate obleke ter važnega in samozavestnega nastopa. Posebno so mu sijali v oči zlati dukati starega kova, našiti na fesič in nanizani na zlati vrvici krog vratu. Na koncu vrvice je visel čez prsi dragocen me¬ daljon, delo dalmatinskega ali pa celo beneške¬ ga zlatarja. V prvih letih okupacije se je pri vsa¬ kem kolu videlo takšno dragoceno žensko nakit- je in zelo so po njem hlepele avstrijske gospe. Bolj ko vse nakitje je zanimala Vilarja Da¬ nica. Kako čedno je umela drobne ti z lahkima nogama! Plešoč sredi dveh moških, je gledala na konec svojih opančic, kakor bi bile tam zapisa¬ ne note za razvedrilno igro, ki jo je igrala krot¬ ko, pohlevno in poglobljena v lepe misli. Lahno poskakujoč in nihajoč, se je nesla, kakor bi pla¬ vala na zlatih oblakih. Včasi je dvignila žarke oči ter jih uprla v gospodina Franja, češ: Oh, ko bi ti čutil mojo srečo! Čudil se je, da se je vedla v tej množici ljudi tako svobodno in od¬ krito in mu je njeno srce brez bojazni letelo na¬ proti, dočim je tako skrbno čuvala svoje naj¬ slajše občutke takrat, ko sta bila malone sama v hanu. Gospodin Franjo menda še ni vedel, da si ljrrdje plesa niso izmislili zato, da bi skakali in telovadili, ampak zato, da plešoč kažejo vse¬ mu svetu to, kar tli v srcu, in da je nastal prav iz najbolj prazničnih občutkov. Vedel pa je, da že čuti del njene sreče, kadar ujame njen globoki pogled. Kolaši so dopeli, strune so izzvenele, vrste razgretih ljudi so se razmaknile. Danica mu je prinesla zopet kave. Dotaknivši se njene roke, je segel po čašici. “O gospodine Franjo, dobrotnik ti naš! Bla¬ gor onemu, ki se ga dotakne tvoja roka — uh! ” je zdajci vzdihnil kraj njega Bobojedac. Med plesom se je bil tiho priplazil in pocenil kraj Vilarja. “V tvojih prsih leži kepa zlata in ti od¬ luščiš, odkrušiš, pa daš,” je beraško zajavkal bedni katolik. Vilar se je posmejal deklici v obraz, ker prav sedaj mu je dobro del Bobojedčev slavospev. Mešaje kavo ji je, odvrnjen od sitnega zajedal- ca, tiho rekel: “Danica, i ti hraniš grudo zlata v svojem nedrju . . . Bi li odkršila, oddrobila?” Tisti hip ni znal vladati ne glavi ne srcu. V sladki omotici bi bil govoril kdove kakšne ne¬ umnosti, da ni Danica, boječ se dražbe in svoje nove, nepričakovane velike sreče, zbežala od njega. Tedaj je stopil predenj handžija Pero z lepim kosom pečenega purana in s kolačem na krož¬ niku. “O, o Pero, lepa ti hvala za vse!” je vik- nil Ante in razprostrl roki. “Daj, podaj! Gladen človek ne pozna stida, ne razbira dlake.” “Ni pečenka za Bobojedea, boleli bi ga zob¬ je,” ga je zavrnil handžija. Bedni katolik se je zvito namuzal. “Zardel bi od sramu, toda gladen želodec ne posluša pri¬ dige. ” Vilar je vzel krožnik na naročje in začel razrezavati. V slast mu je šla bela pečenka. Pe¬ ro, stoječ kraj njega, je zadovoljno zrl nanj. “Izborno kuhinjo imaš, handžija,” je po¬ hvalil inženir, Pero pa je pojasnil, da se pečenka ni pekla na njegovem ognju, poslala sta mu jo moža onih dveh bogatih Srbkinj, ki sta igrali v kolu; sama ga nista upala pogostiti, izbrala sta njega, handžijo, za posredovalca. Vilar se je za¬ hvalil, jedel, kimal z glavo ter nadaljeval: “Se ni do golega obubožana Bosna, dokler si človek na kmetih še lahko privošči toliko blagodat. Res izborna jed, kar topi se v ustih. Na, Ante, poku¬ si i ti pa povej, kako ti ugaja!” Ponudil je Bo- bojedcu kost in pol kolača, za kar je ta zajeda- lec pograbil z obema rokama. “Moder si, gospodine Franjo,” je odgovoril Ante, prekanjeno zroč na dar, “zato eitaš na o- brazu, kakšno tajnost skriva človek v sebi. Baš sem želel izreči svojo sodbo o puranu in kolaču. Glej, pregovor pravi, da dva psa ne moreta mir¬ no glodati na eni kosti, a midva se nič ne pre¬ pirava, ker sva poštena človeka.” Vilar se je posmejal premetenemu skledoli- zu, čigar siromaštvo je vpilo v nebo. Okrenil se je k Peru ter rekel: “Veseli me, da vas vidim složne pri delu in pri zabavi. Morda ni bilo vse¬ lej tako. Boga ne razume tisti, ki misli, da se moramo zaradi njega prepirati in sovražiti. Spo¬ znali ste sedaj, kako potrebna vam je sloga.” “Ljudska sloga prodira planine,” je zamiš¬ ljeno odgovoril handžija. “Na kratko govoriš, Pero, pa kratke besede so vse modre in jasne,” se je vmešal Bobojedac. “Prej so se pri nas ljudje dostikrat stepli, z no¬ ži in handžarji so se zbili; odkar nam pa vlada modri amidža, ne pride do pobojev. Mirno se sni¬ demo in razidemo. Danes teden smo imeli v Morančanih cerkveno slavnost, sarajevski škof je prišel tja. Vse se je trlo ljudstva. Množica se je razpoložila po vrtovih, igrala kolo, gostila se, pi¬ la rakijo in prepevala. Vnel pa se je prepir med dvema kmetoma. Že sta zaigrala z očmi kakor hajduk in segla po nožih, pa takrat je stopil med nju orožnik, oni Mijo Kovačevič iz Puračiča, ki je bil tudi navzoč. Tisti je stopil k nemirnežema, pri¬ jel vsakega za šop las in par kr at je trčil z gla¬ vama skupaj — tako-le. ” Ante je pokazal, kako je trčil orožnik, potem je nadaljeval: “Mijo Ko¬ vačevič je pa tudi dober govornik. Ko je spra¬ vil onadva narazen, je ogovoril zbiani narod z be¬ sedami: ‘Kaj bi se trkali in prepirali, saj smo med svojimi. Vsi smo sami katoliki in nismo kak¬ šna zmes Turkov, ciganov in čifutov.” “Vse nas živi en Bog, i Turkom, ciganom in čifutom da, kar potrebujejo,” je odgovoril hand¬ žija. “Zato sodim v svoji glavi, kjer vrta kolikor toliko pameti, da i one ljubi kakor nas, ki trdi¬ mo, da je naša vera edinozveličavna. ” “Vsi to trdijo, pa nihče ne ve. A Mijo Ko¬ vačevič je dober človek in modro je storil in go¬ voril. Tudi med orožniki se nahajajo pošteni ljudje. ’ ’ Pero se je pazljivo zazrl v hosto. “Dobri so kakor poletna toča. Ne govori o volkovih, da se ne pojavijo. Ako bi vedeli, da je tukaj zbranih nad deset ljudi, gotovo bi prišli. Pa Atifa Saraj- lije ni doma, zato ne vedo. Če mačka ni doma, igrajo miši kolo. A slabi časi nikdar ne vpraša¬ jo, kdaj naj pridejo.” Po teh besedah se je sta¬ rec pomešal med množico, ki se je iznova zbira¬ la v kolo. “Pero, ali pojdeš v kolo?” mu je zaklical Grbonog. “Hajdi v kolo, kdor je za kolo! Moji beli lasje kažejo na bridko smrt kakor sneg na mrzlo zimo. Kaj bi jaz v kolu?” je rekel handžija. m šeh v han. “Hajdi ti, Ante!” je velel kolovodja. “Daj oslu orglice v gobec in vse se mu bo smejalo,” je odgovoril Bobojedac. Zabrnele so tamburice in kolaši so zapeli: Žito žela lijepa devojka, sama žela, sama i vezala. K njo j dolazi čoban od ovaca, pa govori lijepoj devojci: Aj, borati, lepoto devojko! Bi 1’ ja tebi žito povezao? Odgovara lijepa devojka: Ako hočeš, čoban od ovaca! Opet veli čoban od ovaca: Aj, borati, lepoto devojko! Bi 1’ ja tebi bunar ogradio? Odgovara lepota devojka: Ako hočeš, čoban od ovaca! Opet veli čoban od ovaca: Aj, borati, lepoto devojko! Bi 1’ ja tebi hladak napravio? Odgovara lijepa devojka: Ako hočeš, čoban od ovaca! Opet veli čoban od ovaca: Aj, borati, lepoto devojko! Bi 1’ ja tebi lice obljubio? Al govori lijepa devojka: Ajd’ ne luduj, čoban od ovaca! Ako si mi žito povezao, tvoje s’ ovce po njem travu pasle; ako si mi bunar ogradio, tvoje s’ ovce na njem vodu pile; ako si mi hladak napravio, tvoje s’ ovce u njem plandovale. Vilar je zopet strmel v dolgo vrsto. Zdelo se mu je, ko da se mu kolaši venomer priklanja¬ jo in ga pozdravljajo. No Danice sedaj ni bilo v vrsti. Ko je vsa razgreta stala pred Vilarjem in zaslišala njegove besede: Bi li odkršila, oddrobi¬ la od grude zlata, ki ga hraniš v svojem nedrju? — se je nekaj vnelo v njenem srcu, česar se od- sihdob več ni mogla iznebiti. Vžgalo se je solnce in je posijalo v temo njene zavesti. Ta prikup- ljivi mladi tujec, ki ga vsi imenujejo dobrega in poštenega, hvali ga celo njen brat, ki je neizpro¬ sen sovražnik vseh tujcev, ta se je je dotaknil in nekaj neznanskega je izpreletelo vse njeno bitje. Njegove besede so se ujemale z njenimi sanjami. Presunil jo je meč prve ljubezni in postalo ji je tesno v hrumeči družbi. Vzela je konvico in tekla k Oskovi. Sedla je na kamen v senco stare jelše. Ob nenadnem velikem spoznanju ji je radosten vzhit zaigral po vsem životu. V tem je sedel mladi Švaba pred rajajočimi kolaši, ne vedoč, kakšen ogenj je zanetil s svo¬ jimi nepremišljenimi besedami v prsih nedolžne deklice, o kateri je bil prepričan, da ne pozna še nobene nedeviške misli. Tudi v njem je pred Da¬ nico zavalovila kri. Zroč na kolaše, se je naslajal z nekim prijetnim občutkom, izvirajočim iz sploš¬ nega radostnega razpoloženja vse dražbe. Odigra¬ vala se je v njem in pred njim pastirska idila, kakršne prej še nikdar ni bil deležen. In zdelo sc mu je, kakor bi bil v tej idili on sam tisti, “eo-i ban od ovaca’, ki je silil v lepo devojko, naj od- krši in oddrobi od grade zlata, ki ga hrani v svo¬ jem nedrju. 25. Ko so bili doplesali kolo, je zopet zahrumelo kraj hana. V neki gruči so peli, v drugi so šepe¬ tale ženske, možje so se pogovarjali o hudih ča¬ sih, o zanikarni turški carevini in o hudem sever¬ nem stricu, otroci so igrali svoje posebno kolo na poti pred hanom ali pa se podili in kričali med gručami. Vilar je sedel zamišljen v ono, kar mu je tako razvalovilo kri, z očmi je iskal Danico, no ta je še vedno sanjarila ob Oskovi. Bobojedac, ki je sedel kraj njega in ves čas vrtel prazni čibuk med prsti, se mu je zdaj in zdaj zvesto zazrl v o- braz, kakor bi hotel razbrati njegove želje in jim mahoma ugoditi. Ker se Vilar ni zmenil zanj, ga je oni prijel za rokav ter tihoudano rekel: “Go¬ spodine Franjo, verjemite mi: čeprav prosim, tor¬ be ne nosim. Duhana nimam, pošel mi je . . .” Vilar mu je ustregel, vrhutega je mignil Vazku in. mu naročil, naj prinese i Bobojedcu kave. Ko se je bedni katolik videl tako pogoščenega, je zakrilil z rokama in tiho zapel svojo pesem: Dobro mi je i boljem se nadam, u čem hodam, u torne i spavam, kad večeram, račku se ne nadam. Bože mio, što sam ti skrivio! Po polurnem odmoru je Grbonog zopet zbral svojo čredo v kolo. Peli so nastopno pesem: Leti soko preko Sarajeva, traži hlada, gde če hladovati. Sedaj je bila tudi Danica v vrsti. Vilar je videl, da deklica ni s tisto dušo pri plesu, kakor je bila prej, dasi so bile njene kretnje brezhibne. Njeni ustnici sta bili zaprti, ni vrela iz njih pol- noustna pesem po taktu godbe in telesnih kre¬ tenj, njene oči so gledale v tla in le enkrat so se dvignile motne in zastrte v mrak sramežljivosti k njemu. Prepričan je bil, da je bila to pristna sramežljivost, ne ponarejena zato, da prija moš¬ kemu, ne takšna priučena, kakršno kaže nevesta, ki je že davno izgubila cvet, pa se pači in pri¬ siljeno vede. Na fesu in na vratu ni imela zlatni¬ ne, toda zdel se mu je njen obraz kakor žarko solnce in njen vrat kakor bela mesečina. Iz zamišljenosti ga je probudil Vazko, ki mu je, dotaknivši se njegove rame, pošepetal: “Go¬ spodine Franjo, poznaš li Drljačino Luco?” Vilar se je radovedno okrenil k dečku. “Sli¬ šal sem o starem Drljači. Luče ne poznam. ” “Tista, ki igra prva na desno od Danice. Med devojkama igra njen ženin Luka Brnjavčič, sin imovitega in svobodnega kmeta iz Moračan. Njegov oče se pa brani vzeti Luco v svojo hišo. Sporočil je njeni materi: ‘Pošlji par volov, potem naj pride sama!’ “Ima li Drljačka par volov?” “Jok — enega vola ima in kravo, ki se je oteletila spomladi. Prodala je tele in porabila ves denar, Suljagi pa je ostala tretjino od teleta na dolgu. Zažugal ji je, da jo bo tožil in pognal s kmetije. ” Vilar se je zazrl v jedrnato, nekoliko zatepe- no Luco in v jakega mladeniča robatih potez, ki je v kolu vodil z eno roko Luco, z drugo pa Da¬ nico. “Dolg in tuga sta brat in sestra; vedno gre eden za drugim,” je rekel. “Smili se mi deklica, ki je izgubila očeta.” Bobojedac je povesil mrke bike. “Težko je bosemu iti preko strnišča, še teže je človeku, ki nima denarja,” je vzdihnil. Čez hip je pristavil: “Z denarjem nevesta je iz zlata, brez denarja jc rešeto blata. Neprestano se gledata kakor koz¬ ja rogova, a to ne pomore, če se je ona rodila gola kakor repa. Golih kosti še pes noče, kaj bi jih maral stari Brnjavčič.” ‘Krepko se ume izražati bedni katolik,’ si je mislil Vilar. Ker je rad poslušal prosjaškega mo¬ drijana, je vprašal: “Pa čemu se je Luca obesila na bogatega Luko, če sama nima kaj pod pal¬ cem?” “Kakor meni so ji lakomne oči pri kolaču, pri pogači in dukatih žoltih. ” Inženir je nekaj pomislil, potem se je obrnil k Vazku. “Koliko je dolžna Drljačka svojemu gospodarju na tretjini od teleta?” “Še danes poravna svoj dolg. Drvarji so na¬ brali in ji danes prinesli toliko, da je dosti,” je odgovoril deček. “To mi ugaja, to je lepo!” Po končanem plesu so ljudje zopet zahrume¬ li. Ko pa je sivi Trkul.ja začel brenkati na gusle, so se nekoliko pomirili. Mnogi moški so obstopili guslarja, ker starčev ubiti glas ni bil daleč sli¬ šen. Tudi Vilar, ki je sedel blizu, ni mogel povsem razbrati vsebine junaške pesmi, dasi se je sklo¬ nil, oprl komolec ob koleno, podprl glavo in zve¬ sto vlekel na uho. Dragega ni razumel nego to, da je Trkulja pel o nekem kralju, ki je pisal ‘knjigo’ (pismo) in jo poslal nekemu junaku ‘na koleno.’ Nameraval je stopiti bliže, toda lepo so¬ glasje, v katerem se je doslej vršila zabava, je skalilo troje prestrašenih otrok, ki so zdajci pri¬ tekli po rebri doli. Zaripan deček, najstarejši trojice, ki ga zaradi preslabe obleke starši niso vzeli na veselico, je pokazal svoje predstvo s tem, da je vrh meje, zasedene po starih ljudeh iz Pi- liča, prvi in na ves glas zakričal v dražbo: “Be¬ žite, pravoslavni ljudje, zaptije so navalili na na¬ šo vas!” Drugi deček pod oguljenim fesičem, no v čedni beli oblečici, ni odlašal, izpopolniti raz¬ burljivo novico in je skoraj obenem s svojim starejšim tovarišem zavpil: “Pri Mušiču so vdrli v hišo in zaplenili vse orožje.” Najmlajše bitje te trojice, šestletna dobro izpitana smrkolinka, ki je bila ob sovražnikovem navalu mimo srajčice po¬ zabila vso svojo toaleto doma, se je vrgla z obup¬ nim krikom: “Švaba, Švaba!” najbližji majki, I sedeči v meji, v naročje. Ob tej strašni besedi, ki je zanjo obsegala vse, kar je najhujšega n; lji in v peklu, je zastrmela v nekaj oddali, nedoločnega, grozovitega, na kar je vtak: : i: ; ček prstka v irsta, da si osladi pusti občuti, so dvignili glave ob neprijetni novici, \ prinesli otroci. Sicer so bili vajeni, da h stikala po domih za orožjem in mnogokrat potrebnem nadlegovala ljudstvo; preteki,, že leto dni, odkar v Piliču ni bilo več hišni iskav. Sedaj pa je zopet navalila in kakor ne brez uspeha. Guslar je umolknil; kdor pel na zemlji, je vstal. Možje so obstopili, ki sta zaposlena in prevzetna, ker sta pri¬ nesla vest, goreče pravila, kaj in kako se dogodilo. Popoldne je prikorakalo v vas p« nikov. Krenili so naravnost k hiši, jer bi® ca z Danico, Mušičem in Vazkom. Nikos bilo doma. Odprli so nezaklenjena vrata! rožnika sta ostala zunaj, trije so vdrli v ■ ; je starejši deček izza plota videl, kaj s,,» je osmelil ter pristopil bliže. Pripomnil d nikoma, da v tej hiši danes ni Pera ne Taj brata ne sestre in nikogar ni doma, na \ dobil takšno brco, da je ^strmoglavil za. češpljo. Vse so preiskali Švabe po veži ir, ■ Pogledali so vse lonce, prevrnili so šolsfa lo, prebrskali vse papirje in knjige. Napo«;, zlezla dva pod streho in od tam sta vrgla: dva handžarja in samopal. Eden pa je sta jablano in je vse zapisal. Potem so vzeli seboj in ker so se spustili navzdol, morajj čas priti v han. Ob tej povesti so se mož, gledali, ženske so za njimi iztegovale vrat vlekle na ušesa. Precej je vsa družba vede se je zgodilo in da pridejo hudi strici navi “Kaj iščejo pri meni?” je popolni® no govoril Mušič. “Te moje delavne roke i jele za marsikakšno orodje, nikdar pa še orožje z namenom, da bi poškodovale ko® mi povrnejo zemljico, ki so mi jo šiloma In rovnieo ter motiko naj mi dajo — to) orožje! čemu bo meni handžar in samf stara leta? Zvali so me pred tremi letina jo, pa kako naj vstanem, ko me je Bog tli ko posadil na zemljo? Pa tudi pri Joviči naJ f del orožja, odkar je pri meni. Bavil se je gami, učil je vaške otroke, dokler je sme krat mi je rekel: ‘Moje orožje je sedaj razsvetliti hočem glave bosenskim ljudem, pregledajo, pri čem so.’ I on ni imelprepo ga orožja pod streho.” Ko je Vilar zaslišal iz gruče ljudi glas, se mu je približal. Mož mu je bil za: jega siromaštva in mirnega značaja tak tičen in tako se mu je zdel odkritosrčen,! do pičice vse verjel. Smilil se mu je, a poi vedel zanj nobene, ako pridejo orožnik: Tedaj je tik ob svoji stra Zalomila je z rokama in razdal se je njei glas: “Moj brat ni skrival orožja. Odkri nosil, ko je bil čas za to, sedaj ga n teden tega, kar sem bila pod streho, in bilo orožja. Pero in moj brat — oba sta na.” Te besede so mu zbudile še večje ker mu je vzrastla misel, da se je dekli« noma zatekla na njegovo stran, samo k nj ga smatra za dobrega in pravičnega. O je, da se čuti onemoglega pred možmi redi kona. In orožniki so se pokazali r rebri. Z nimi bodali, svetečimi se v večernem soli trdno in oprezno korakali navzdol, mrko f na dražbo, ki se je tesneje strnila liki o’ dar zagledajo volka. Nekatere ženske so i z rokami, druge, ki so imem majhne oW sebi, so zbežale ter se napotile ob Osko da pridejo po ovinkih v Pilič. ‘Eto handžar, evo moja glava!” je pl vo kliknil Grbonog, zroč v brdo. “Čuvajte se zaptije kakor poleti str« zavpil Batinič in švignil s samozavestnim dom preko množice. Plašljivi Bobojedac se je ob nenadne« vu spomnil, kako so ga pestili tedaj, kol Sarajlija ubil svojo bulo, in prestrašil sej prisege. “Tem bodo trli orehe na glavi.I hodi v trnje! Težko Vlahu siromaku a T koji pare nema,” je zamomljal ter jo udrl« skami. Kar se tiče Mušiča, se lahko reče:! loncu, če se zadene kamen obenj. Orožn* veljnik je stopil naravnost k njemu. ‘‘Si 1 ro Mušič?” “Sem.” “Poznaš li ona handžarja in samop: veljnik je pokazal na orožje, ki ga je n« riš za njim. “Ne poznam.” “Poglej dobro!” “Vidim dobro, a ne poznam, bogme Spoznal boš v Tuzli. Dovoli, da pr- - •tvoj han!” Vilar se je prezirno nasmehnil. To zil poveljnik, ki je bil iz stražnice ob S* vem hanu in je inženirja že večkrat v;0< hip se je vzravnal v vojaški postoj t rekel: “Dovolite, gospod inženir, da p' 11 pravilih izvršim svojo dolžnost. “O, prosim, prosim,” je odgovoril ’* mu je igral še vedno čuden nasmeh na slil si je: Kaj morejo iztakniti v tem 1”' ( slopju, prozornem kakor prazna stekle* 1 No orožniki so iztaknili. V veži ni# našli, v izbi ničesar. Vazko je mora! P, lestvico; po tej sta zlezla moža skozi k je nahajala na zadnji strani hana, v pN in od tod sta po kratkem iskanju vrgla samopal. Moški so osupnil tri : ; ;>$!" w* JI JOB hik: I 1 PONOR? KO i KOI OSIPSVAT #!KfU ^tija sei tilliam h VTON KOI jpftjomna pi Vsi c in denarne f SMRTIM f Gorici je 29. g Cekovič, pr jsodrug, za France Mile sle i m. m. je um ; Cekovič, usl pe bolniške 1 >t o smrti pl sz sodruga : .stila. Saj sv lajša leta Spomnil se: jb one dobe, k i za razširjen ležnejšem 1 | = rine — na < ina Cekoviča i oblike in slik zelo čudnih i rala za stran visoko, krepi m se na nje- ira blago du i časih nas ta skupno dc delavci šli s [istega, ki se ■esnico. pobij Kem, vzpodbi fenu razredne boljših živi »fojev. Govor ti bila dovolj bda, bilo je .krepke pe bila omoč iČa naravn r krepka duši pest. In če je take citacije. Ko v neki vasi« riti o soci položaju i z vso sik 'is pestmi te: zarja m ske so prebledele. Danica je vsa F : : . ž j boš ti 'i! Koga bc Vpili so tal da naj s i je pa Cek na shod, \ ^ silovito krivljenim ' rav *l “Holzp ; a S( > se razi hm na ves Romska e > Potem 1 0r *R> če se vi ftav govorih 5 0v nenadni ■* ka ' Ker lak m en ' i io ", naen kra ;. J e bilo pote: l~ : , , govorom 9 te? K Jje bil; tlst i de: 4 i^oij, kV" , d k “Holz 4 ezus P e ša ;ie i(i m m ». h .Ll e g< y, *#* /ih e 8°Vor t;, bi na zaihtela. Mušič je stal miren. A i; ,h ^ Tak 0 pregledali zaplenjeno orožje; po prim fr ; ". «.‘ r n u. ted n je pokazalo, da je prav tistega kova. k a T, ki se je našlo v Piliču in se je rabilo A otomanski vojski. (Nada.- r Alj f! u bi ! Cek m s e Pl "‘til X i oj, , h A >> K. \, i, M 1 K ^ VtS «XM ■n 'I °c ’ Vi ° J in I "o s> x> :<*• S 0 Vf l V ■<; ' IV 5 * 11 t£s , 4 o t s, ni !"< y eii Bo ''Bili ,( V" '^01- Sil ! ^zba k ii je !ola V ; stri ci na PROLETAREC advertisemknt vstr. Slovensko rjitanovijeno 16. januvarja 1892. Inkorporirano 24. februva liK)3 v državi Kansas- Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan* Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberrj,.Kas* Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberrj Kan, Zapisnikar : LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontensie, Ksuus NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMA N, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SV A TO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: ffILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, g' tajnik* 7se denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Istorija iz kulturnega 20. stoletja. SMRTNA KOSA. V Gorici je 29. m. m. umrl so¬ ng Cekovič, priden agitator in est sodrug, za tuberkulozo. So¬ ng France Milost mu je v spo- sledeče vrstice v odevat • DapiSal ni j 'VP ?° v in m. m. je umrl v Gorici sodr. klan Cekovič, uslužbenec goriške rajne bolniške blagajne. leti J Vest o smrti plemenitega nepo 10 Je BogJbnega sodruga me je globoko B’ 1 Jovicilalostila. Saj sva prebila skupaj ay il st jljmlajša leta in — najhujše 'kkr je s ; Ije. Spomnil sem se ob njegovi 1° je sefclirti one dobe, ko sva se skupno ki® Mj-ila za razširjenje ideye v naj- ifflel p%,fhvaležne j šem kraju slovenske imovine — na Goriškem. Spo- uče ljudijin na Cekoviča mi poraja pred .i je bil a|® oblike in slike onili časov, ko ačaja tatp v zelo čudnih razmerah skupaj ■'itosrčeiL»tirala za stranko. Vidim nje- nu je (1 ,.|v o visoko, krepko postavo, spo- oroinilirPj am se na njegov silni značaj, igovo blago dušo. V zelo ne- Inili časih nas je usoda prive- la na skupno delo. Bili so časi, so delavci šli s pestjo in kolom id tistega, ki se je drznil govo- i resnico, pobijati kapitalistič- sistem, vzpodbujati ljudstvo k ižuemn razrednemu boju za do- :o boljših življenjskih pravic pogojev. Govoriti takim dela v- n ni bila dovolj le prepričeval- beseda, bilo je mnogokrat tre- tudi krepke pesti. V tem ozi- je bila pomoč od strani sodr. ‘kovica naravnost dragocena, jo krepka duša, a imel je tudi ‘pko pest. In te se ni hal po - žiti, če je tako zahteval inte- ■s agitacije. Ko sem nekoč na odu v neki vasici pri Gorici za- 1 govoriti o socializmu in o raz- idnem položaju delavstva, so se vzoči z vso silo zagnali vame, ožili s pestmi ter kričali, da naj kam. "Kaj boš ti glista?! Molči 'rkolin! Koga boš tukaj slepa- i zagl se je njen žja, Odk edaj ga streho, ii - oba sta: še večje je de"' samo enega. r re ornem a| ol, mrki ila liki 3 nske so ajbne , Oskovi •a! 'Jf ,olet > st 1 javesf neie a* k 1 Jril?” Vpili so tako venomer ter traŠilE-fzabtevali. da naj se shod zaključi i# 8 , .j A OB J r p je pa Cekovič, ki me je ipremil na shod, planil po koncu ter tako silovito udaril s krat¬ ili zakrivljenim kolom (on mn .ie pravil “ ITolzpara.gr af”) po izi, da so se razbili vsi kozarci, ter pri tem na ves glas zavpil: Tiho, gromska strela ! Pa po¬ slušajte; potem boste že lahko odgovorili, če se vam bo zdelo, da se ni prav govorilo. Njegov nenadni nastop ni bii br.ez učinka. Ker je bil znan kot silen, jak in energičen človek, je postalo naenkrat vse tiho, tako da mi je bilo potem mogoče priti z mojim govorom do konca. Po¬ sledica tega je bila, da so nazad¬ nje ravno tisti delavci, ki so za¬ četkoma najbolj rjoveli, končno Priznali, da ni socializem zgreše¬ na ideja, in so pozneje tudi po¬ stali prepričani in vneti sodrugi. Cekovičev “Holzparagraf ” ni deloval brezuspešno. Bilo je potem še mnogokrat po¬ trebno nastopiti na enak način. Cekovič in njegov “Holzpara- gtaf” sta prišla na Goriškem na¬ ravnost v pregovor. Kam pojdemo v nedeljo na »hod? Kam naj bi se šlo nekoliko poagitirat?” Tako so se menili '»drugi med tednom ter ugibali, v katerem kraju bi bilo laže kaj storiti. Ali čim se je znalo, da se ■P' tudi Cekovič pripravljen ude¬ ležiti kakega shoda, so se vsi so¬ drugi (bilo jih je takrat, na de¬ belo vzeto, vsega skupaj pol tu- cata) veselo podali v najnevar¬ nejše klerikalne ali narodnjaške vasi. Cekovič pa ni bil znan le po svojem nezmotljivem paragrafu; uvaževan in znan je bil tudi po svoji vztrajnosti in delavnosti. Ni je. bilo iniciative, pri kateri ne bi tudi on sodeloval. Bil je ve¬ sten odbornik organizacijo; izvr¬ ševal je dolžnosti napram stranki z neverjetno vnemo in požrtvoval¬ nostjo. Po delu si ga našel vedno v prostorih organizacije, kjer je podučeval in dajal nasvete delav ceni, ki so iskali pri svoji orga nizaciji pomoči in opore. Bil je vsem v zgled in izpodbujo. Kruta proletarska bolezen — sušica (to bolezen si je nakopal kot mizarski delavec) ga je pah¬ nila v prerani grob. Zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otrok. Usoda proletarske družine v ka¬ pitalistični družbi . . . Danes ga ni več med nami. Šel je tiho od nas pogumni in 'pleme¬ niti vojak socialne vojske. Naj počiva v miru in naj mu bo lahka mati zemlja, ki ga krije . . . Mi, ki smo ga cenili in ljubili, prise¬ gamo ob njegovem grobu, da bomo kakor on do smrti izvrševa- i svojo proletarsko dolžnost. Naj pade na njegov grob žareča kri¬ zantema našega najplemenitejše¬ ga,, najiskrenejšega spomina! Vojna ne poraja strahot le na fronti, v zakopih in pri napadih. Bestialna je v vseh ozirih, v po¬ sameznostih včasi še bolj kakor v celoti. Neki londonski dopisnik popi¬ suje kaznovanje nekega angleš¬ kega vojaka, ker je pobegnil od svojega oddelka pred sovražni¬ kom : “Neko noč sem v bolnišnici go¬ voril s kaplanom, ki je bil na bo¬ jišču pri nekem odličnem angle¬ škem polku. Ta polk je odlično so¬ deloval v bojih na severnem Fran¬ coskem in je potem bil popolno¬ ma uničen. Kaplan leži v bolnišni¬ ci vsled živčnega napada, ki ga je zadel v strahovitih dogodkih na fronti. Kot primer mnogo tež¬ kih dolžnosti, ki jih je moral vr¬ šiti na bojišču, mi je pripovedo¬ val tudi o sledečem dogodku: Neko noč sem moral prebiti z an¬ gleškim vojakom, ki je imel biti prihodnje jutro ustreljen, in vse svoje življenje ne pozabim te no¬ či. Še sedaj ne morem spati, kaj ti vedno moram misliti na ta do¬ godek, in ne verjamem, da kdo vojakov, ki so bili pričujoči, poza¬ bi to noč. Vojak je bil -ustreljen, ker je pobegnil. Ni bil hudoben človek, toda živci so mu odpovedali, a naj¬ huje na vsem tem je bilo. da ga nihče ni mogel radi tega grajati. ■Vojaki na fronti vedo bolje nego zdravniki, da se tamkaj živci lah¬ ko naenkrat uničijo. Bil je ljub¬ ljenec polka in vendar je pobegnil pred sovražnim ognjem. Bil je to¬ rej poizkus bega pred sovražni kom in vojno sodišče ie ‘moglo’ iz Vojak nikakor ni hotel verjet: da bi to bilo res. Neprestano sem mu moral pojasnjevati, da ni zan nobenega upa več, a on mi je ved no odgovarjal: “Vsi vojaki so mo ji prijatelji, ni ga niti enega pri celem polku, ki bi hotel nam streljati, kajti vsi so že imeli svoj slabe trenutke in jih je ravno ta ko prijela slabost živcev, kako: mene. Zato me bodo tudi razume' li. V ostalem pa mi je tudi polkov nik naklonjen. Bil mi je vedno ka kor oče in gotovo ne pripusti nik dar, da bi bil usmrčen. Vse to je nezmisel. ’ ’ Ura je bila že štiri ziutraj, ko sem ga prepričal, da gre popolno ma resno za njegovo smrt. Toda tudi še potem je mislil, da bo vse to nekaka strašna igra, da bi mu zadali strah in da bo n o teni zopet prost, ko bo igra končana. Ko bi bil zakrivil zločin, bi usmrtitev ne bila tako žalostna, ker bi smrt pomenjala kazen. Tem strahovitej¬ še pa je bilo to, ko je ta vojak mo¬ ral umreti kot svarilni zgled za druge. Bil je pač slabič in v ar madi se smatra slabost za zločin vseh zločinov. Zjutraj je dobilo šest njegovih tovarišev povelje, naj oddajo svo je puške višjemu častniku. Puške so jim vrnili nabite. Čigava je bila nabita na ostro, ni mogel ni hče vedeti. Obsojenca so pripe¬ ljali iz zapora. Oni, ki ga je vo¬ dil, je skočil v stran, počilo je šest strelov in obsojenec se je zgrudil mrtev na tla. Puške so vojaki na¬ to zopet izročili častniku in so jih _ 1 debili potem očiščene nazaj, tako, KRVAV HUMOR. , flL 1 ut Češki listi poročajo: Nekoliko domobrancev iz brnske okolice se je nahajalo že dolgo v strelskih jarkih pri mestu K. Tožiti se jim je začelo po ženah in nekega dne je pisal eden izmed njih svoji stari’’, da naj ga obišče. Mani¬ ca so res prišli natovorjeni z buh- tami in drugimi dobrimi rečmi, prepričali so se o vernosti svoje¬ ga “starega” in se zadovoljni vr¬ nili. Tako so dobile tudi druge ko¬ rajžo in nekega lepega dne se jih je odpi*avilo osem “na fronto”. Tja so srečno prišle — toda nazaj niso mogle več. Vojaško poveljni- štvo je bilo namreč med tem su¬ spendiralo civilni promet na želez¬ nici v K. in ubogo ženice so mora¬ le ostati v strelskih jarkih oziro¬ ma vsaj blizu njih. Pošiljale so domov obupne “vojnopoštne do¬ pisnice” ter rotile domačega žu¬ pana pa orožniškega stražmoj- stra in gospoda fajmoštra, naj se zavzamejo za nje. Seveda so bile vse te prošnje popolnoma napa¬ čno adresirane. Toda trpljenje ni trajalo večno. Armada je pričela z operacijami v zapadni Galiciji, mesto K. je skoraj ostalo daleč za fronto in prvi civilni vlak je na¬ posled zdrdral proti zapadu. V njem so sedele tudi naše mamce, ki prisegajo, da ne gredo več kon¬ trolirat vernosti svojih častitih soprogov — vsaj ne dokler se bo¬ do nahajali na bojišču. KDO JE IZNAŠEL STRUPENE PLINE? Iz Pariza poročajo: Iz zaneslji¬ vega vira se je doznalo, da je iz¬ našel strupene pline, katerih se poslušajo Nemci v sedanji vojni, nemški profesor Avgust Luther. Za plačilo je dobil naslov vseuči' liškega profesorja. reči samo eno razsodbo. Najhuje pa je bilo, da ni niti hotel verjeti da ga morajo ustreliti. Eksekucija ob takih okoliščinah se v angleški armadi ne smatra to¬ liko za kazen, kakor za ostraši- tev drugih, in zato so vsi prijazni z vojakom, ki mora umreti. Podne¬ vi se je vršila razprava pred voj¬ nim sodiščem in ob 11. ponoči so poslali pome, da povem obsojene¬ mu vojaku, da mora zjutraj ob 7. umreti. da ni vedel nihče, čigava krogla je zadela tovariša. Edino “dobro” je bilo pri vsej tej žalostni stvari, da je bil vojak v listinah in seznamku izgub za¬ beležen kot nadel v vojni. Tafto ostane v spominu svoje rodbine kot junak in častniki in moštvo polka so prisegli, da ne izpovedo nikdar, kaj se je zgodilo ž njim in kako mu je bilo ime ...” Usmrtitev zaradi tega vendar ne postane človečnejša. Kranjska se pripravlja za italijanski obisk. Deželni odbor kranjski je razposlal sledečo okrožnico, ki pravi v glavnem sledeče: Upati je, da bo naša dežela obvarovana sovražne invazije. Vendar smatra deželni odbor kot svojo dolžnost, da za vsak slučaj določi pravee, po katerem naj se postopa, če bi kljub vsem nadam sovražna ar¬ mada prišla v deželo. Pred vsem vprašanje, kako se je obnašati v takem slučaju žu¬ panu. Nobenega povoda ni, da bi župan zapustil svoje mesto. Nasprotno: Z vsakega stališča je nujno priporočati, da ostane v takem slučaju župan na svojem mestu ter mirno izvršuje naprej svoje posle, ki spadajo v samo¬ stojni delokrog občinske uprave. Isto velja za občinske svetovalce in odbornike, ko j ih dolžnost je bolj kot kdaj podpirati župana v težavnih okolščinah. Ravnotako pa jo tudi priporočati celotnemu prebivalstvu, naj ostane mirno na svojih domovih. V danem slu¬ čaju naj županstvo in občinski odborniki v tem smislu vplivajo na prebivalstvo. Ni vzroka dvomiti, da bo tuja armada, če zasede našo deželo, spoštovala osebnost in imetje mir¬ nega prebivalstva,, ki se bo s svo¬ je strani skrbno varovalo vsake¬ ga sovražnega čina, prepustivši oboroženi odpor v to poklicani cesarski armadi, h kateri spada¬ jo zlasti tudi naši vrli c. kr. pro¬ stovoljni strelci. Po resnem vse¬ stranskem preudarku sodi dežel¬ ni odbor, da tisti najbolje pogodi in najzanesljiveje varuje sebe in svojo lastnino, ki ostane na svo¬ jem domu in se zanese na to, da bo tudi tuja armada skrbela za javni red in mir ter znala čuvati življenje in last mirnih prebival¬ cev, ki nimajo drugega smotra, kot vztrajati in varovati svoj za¬ sebni obstanek na domači zemlji. Zapustiti pa bodo vsekakor morali svoj dom še pred dohodom sovražne sile tisti moški, ki so podvrženi vojni (črnovojniški) dolžnosti. Semtertja utegne tudi vojaška oblast zaukazati izpraz¬ nitev posameznih krajev. Samo- posebi se razume, da je takim, kakor sploh vsem ukazom držav¬ ne oblasti zvesto slediti. Če bi vsled tega moral župan zapustiti svoje mesto, naj izroči za čas svo¬ je odsotnosti županske posle v to poklicanemu občinskemu sveto¬ valcu; če bi pa noben tak sveto¬ valec ne ostal v občini in bi na bila več mogoča odborova seja, da določi županu dočasnega na¬ mestnika, naj župan po svoji pre- vidnosti izroči začasno županstvo sposobni, zaupanja vredni osebi kot svojemu pooblaščencu. Izro¬ čitev naj naznani župan čimprej deželnemu odboru, predloživši mu zadevni zapisnik, ki ga je sestavil po doposlanem navodilu. Če bi bil deželni odbor prisiljen spremeniti svoj uradni sedež, se bo to župan¬ stvu po možnosti nemudoma pri¬ občilo. Končno se opozarja še na sle¬ deče: Če bi res prišlo do zasede - nja naše dežele po tuji armadi, bo to le začasno. Ne more biti dvoma, da se bo sovražnik v do¬ glednem času umaknil iz naše zemlje in smatrati je kot sigurno, da ostane naša dežela tudi v bo¬ doče, po sklenjenem miru, zdru¬ žena s krono naše prejasne cesar¬ ske hiše. Zvesto ljudstvo naj te¬ daj mirno in upapolno gleda v bodočnost in naj v morebitnem prihodu tuje armade ne vidi nič drugega kot mimogredoč dogo¬ dek, ki ne bo zapustil v deželi nikakršnih trajnih sledov.” Šušteršič in Lampe imata vse to črno na belem. Sveti Peter se jima je prikazal v sanjah in ji¬ ma je vse to povedal. če le nista pozabila, da imajo Italijani od papeža blagoslovlje¬ no orožje, Avstrijci pa le od škofa. Avstrija je poslala Zedinjenim državam noto, da naj ustavijo iz¬ voz vojnih potrebščin v dežele za¬ veznikov. Lansing je debelo gledal, obra¬ čal noto na vse strani, in dejal, da ne ve, kaj bi z njo počel. Nemčija hvali Avstrijo zaradi te note. Nemčija in Avstrija zbirata vojaštvo na rumunski meji in ho¬ četa nevtralno Rumunijo prisiliti, da dovoli prevoz orožja in streli¬ va v Turčijo. Sveta doslednost! Kranjske strokovne organizacije. Ljubljanski “Delavec” objav¬ lja sledeče z ozirom na abnormal¬ ne razmere zanimivo poročilo: V strokovni organizaciji nam je prineslo leto 1913. skoro 500 novih članov. Nadejali smo se, da bomo ob normalnih razmerah v letu 1914. zlasti napredovali, ker je prenehala vsaj deloma tri leta trajajoča industrijska kriza. Zasnovali smo takoj po novem le¬ tu živahno agitacijo, ki je i m ela jako lep uspeh. Nad 700 novih članov smo pridobili že v prvih mesecih. Mezdnih gibanj to leto ni bilo mnogo. Obnovili so pogodbo po dvamesečnem izporu tiskarji z uspehom; kamnoseki v Ljubljani so stavkali pri eni firmi štiri te¬ dne Jer dosegli 10% izboljšanje plač in zagotovilo polnih delav¬ nikov v zimskem času. Razentega so tudi mehaniki pri eni firmi s posredovanjem organizacije do 7 segli boljše plače. Mizarji v Ljub¬ ljani so podaljšali svojo mezdno pogodbo za eno leto, s tem, da obstoječe niso odpovedali. Jerme- narji so dosegli povišek plače za 10 do 20%. Obnovitev mezdne pogodbe so opustili tudi peki za adi slabe konjunkture. Delovanje organizacij je bilo v prvi polovici leta jako živahno. Tajništvo je prejelo leta 1914. na¬ znanila 176 zborovanj, 129 sej in 94 drugih sestankov. Organizacij¬ skih priredb sta se udeležila taj¬ nik sodrug Zore ali pa načelnik komisije v 115 primerih. Dopisov je dobilo tajništvo 185, odposlalo jih je pa 156. Tajništvo je obenem oskrbovalo za več organizacij ko¬ respondenco in organizacijo agi¬ tacije, vrhutega j(a izplačevalo potne in brezposelne podpore, ter dajalo najrazličnejša zadevna po¬ jasnila. •Vlog je napravilo tajništvo 46. Med njimi jih je šlo 5 na obrtno nadzorništvo. 7. tožba je zasto¬ palo tajništvo pred obrtnim so¬ diščem (6 z uspehom); interve¬ niralo je tajništvo pri podjetni¬ kih 9krat. Pod vodstvom tajni¬ štva so se tudi izvršile nadomest¬ ne volitve v obrtno sodišče ljub¬ ljansko. Obenem je vodilo tajni¬ štvo štiri plaeevalnice. Na deželni odbor kranjski je bila vložena spomenica, ki je za¬ htevala uvedbo brezposelne pod¬ pore za delavce, kakršno je uved¬ la mestna občina ljubljanska. O- menjamo tukaj, da je ljubljanska občina izplačala našim brezposel¬ nim delavcem lani do konca leta - 1914 okolo 1300 K, kar je bilo zlasti ugodno za brezposelne de¬ lavce, ker so morale organizacije znižati podpore. Vojna je naše organizacije ob¬ čutno zadela. Že pri prvi mobili¬ zaciji je bilo vpoklicanih več ne¬ go 500 članov, kar so pa poznejša prebiranja le nadaljevala. S pri¬ četkom vojn je nastala še večja brezposelnost in prav mnogo de¬ lavcev se je preselilo v kraje, kjer imajo več takozvane vojne industrije kakor pri nas. Naglašamo pa še posebej, da v tem poročilu nisu omenjali shodi, ki sta jih imeli zlasti mnogo že¬ lezničarsko in rudarska organiza¬ cija. # Število članov je zlasti nazado¬ valo v letu 1915., ker so bili zopet vpoklicani člani v vojaško službo ali pa opravljajo kot delavci raz¬ na potrebna dela za vojsko. Delovanje organizacij seveda s tem ni prenehalo. Daši se je zmanjšalo število članov, vendar opravljajo organizacije svoje ad¬ ministrativne naloge nemoteno dalje, kar je zlasti glede na njih podporne namene in posredovanje v službenih razmerah v sedanjem izrednem času marsikje jako blagodeljno vplivalo na medseboj¬ no razmerje v delavnicah in to¬ varnah. Na ladji “Kirkosivald”, ki j priplula iz New Torka v Mar¬ seille, so našli v sladkornih vrečah devet bomb. Eksplodirala ni no¬ bena . . . Ni li nemška vlada slo¬ vesno razglašala, da se civilisti ne smejo udeleževati vojne? Srednjeveška justica gospoduje v Avstriji. Sledeče lepe reči javljajo in azglašajo v Avstriji: Ker se v Avstriji sovražniki množe, je monarhija prisiljena, da znova napne vse svoje moči, a kljubuje številnim nasprotni¬ kom in se vzdrži. Primorana je pa tudi, da nastopa zoper izda¬ jalska dejanja z vso strogostjo, ki jo zahtevajo razmere, ter jih, mogoče, v kali zatre. Žrtev, ki jih polagajo zvesti državlja¬ ni v imetju in krvi na oltar domo- ine, ne smejo spraviti zločinska dejanja posameznikov v nevar¬ nost ali jih celo brezuspešiti. Za¬ to se ima strašilna moč postav pomnožiti ter z odgovornostjo izdajalca prod kazenskim za¬ konom združiti njegovo jam¬ stvo za škodo, ki vsled njegovega dejanja nastane državi. To je temeljna misel cesarske naredbe, ki je izšla v uradni “NViener Zei- tung. ” Kdor kot vojak ubeži k sovražniku (dezertira) ali kdor v mirni dobi protipostavno rabi o- ožje proti aystro-ogrski monar- iji ali ž njo zvezanim državam ali sovražni vojni sili z vohune- njem ali na drug način s svetom ali dejanjem pomaga, bo dolžan, zaradi svojega zločina jamčiti dr¬ žavi za škodo. Zločin mora biti izdajalsko dejanje. Ni potrebno, da je storilec dejanje izvršil v odkritem ali v skrivnem sporaz¬ umu s sovražnikom. Izdajstvo more zakriviti tudi tisti, ki s so- ražnikom ni v nikakšni zvezi, pa stori dejanja, ki sovražniku koristijo, ter tako pospeši njego- e vojne namene. To je temeljna poteza izdajalskega dejanja. Jamstvena obveznost obsega ško¬ do, ki jo je dejanje neposredno a- li posredno povzročilo. Poleg te¬ ga je državi v osveto za prekrši- tev prava priznati primerno od¬ škodnino, ki jo ima določiti, vpo- števajoč vse okolnosti, sodnik. Da se zahtevek države po odškod¬ nini za slučaj obsodbe obdolženca zagotovi, se more njegovo v Av¬ striji nahajajoče se premoženje že tekom kazenskega postopanja za¬ seči. Kazensko postopanje Je v vojnem času edino stvar vojaških sodišč ; ko na nastopijo mirne raz¬ mere, je tudi civilno kazenski sod¬ nik poklican, da postopa zaradi dejanj, izvršenih v vojni dobi. Z zaplembo izgubi obdolženec pra¬ vico, da bi, dokler je premoženje zaseženo, ž njim med živimi raz¬ polagal (daroval, prodajal itd.). Imovina umrle osebe se sme za¬ pleniti le tedaj, če je dotična ob¬ sodba že pravomočna in zapuščina še nj prisojena. Odločbe o zaple¬ nitvi je mogoče izpodbijati s pri¬ tožbo na višje sodišče.” Avstrija sega torej v vsakem pogledu po srednjeveških meto¬ dah justice; ona ne kaznuje le “krivca,” ampak tudi njegove so¬ rodnike. “Izdajalsko dejanje” se da sil¬ no raztegniti, zlasti če se pravi: “Ni potrebno, da je storilec de¬ janje izvršil v odkritem ali skriv¬ nem sporazumu s sovražnikom.” Po uradni naredbi je dovolj, če “koristijo njegova dejanja so¬ vražniku.” Denuncijacija, oseb¬ no sovraštvo, maščevanjaželjnost ima. tu najširše polje, če nisi brezpogojen hlapec vlade, si čez noč lahko izdajalec. Ako te do¬ be v roke, te lahko obesijo, v vsa¬ kem slučaju ti pa lahko konfisci- rajo bajto, če jo imaš in sploh vse, če kaj imaš. In to se vpeljuje v Avstriji brez parlamenta, enostavno s cesar¬ sko navedbo! Tako se z eno po¬ tezo peresa odpravljajo državni temeljni zakoni o varnosti osebe in imetja. Tako se krepi “ljube¬ zen do domovine.” Socialno-demokratičnemu stran¬ kinemu vodstvu in klubu sociali¬ stičnih poslancev v Nemčiji je bi¬ lo poslano “odprto pismo”, ki za¬ hteva obnovitev razrednega boja in boj za mir. Ko je bilo odprto pismo predloženo, je imelo 200 podpisov raznih strankinih funk¬ cionarjev, urednikov, strokovnih uradnikov, poslancev i. t. d. Medtem je število podpisov na¬ raslo na 500. Med podpisniki so poslanci Albrecht, Henke, Ilerz- feld, Horn, Knnert, Liebkneclit, Riitte, Stolle, Vogtherr, člani pru¬ skega deželnega zbora Hoffmann, Hoefer, Stroebel, potem pisatelji in uredniki dr. Laufenberg, Meh- ring, Block i. t. d. Kakor je videti, niso to baš naj¬ slabša imena. 4 proletarec PROLETAREC LIST ZA INTERES E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavt ka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovor u. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialističre zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Worl men’s Pubishing Gompany Chicago, Illinois. Subscription rafes: United States and Canada, $2.00 u year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half gear. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” * 4003 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS Za leto 1916. Narodni odbor socialistične stranke v Ameriki je že s svojim razglasom npozoril na to, da ima¬ mo prihodnje leto narodne voli¬ tve in da se je treba že letos pri¬ pravljati za. ta boj. Vsak zaved¬ ni elan stranke mora sprejeti ta oklic z velikim zadovoljstvom. Kapitalistične stranke ne daje¬ jo sgdaj takorekoe nobenega zna¬ menja življenja od sebe. Zbudile se bodo iz spanja pravičnega pri¬ hodnje leto, par mesecev pred vo¬ litvami. Takrat bodo začele njih politične mašine ropotati. Odme¬ valo bo zmerjanje od vseh strani, kakor da se je vsa Amerika lz- premenila v ogromno beznico. Sum in krik bo od dne do dne glasnejši, dokler ne bodo volitve končane. Potem bo hipoma zopet mir in predvolitveni sovražniki bodo dobri povolitveni prijatelji. Tako je bilo vedno v Ameriki, če vzamemo stvar točno, moramo reči, da tukaj sploh ni političnih strank. Le. politični bosi so tu, ki pa ne marajo resničnih stramc-, kajti če bi te živele, bi morali njih člani tudi kaj misliti in kaj govoriti. S tem pa bi se prelahko zgodilo, da bi se prekrižali raču¬ ni poveljnikov. Masa naj moiei, naj nič ne misli, naj se zanima za base bali in za Comie page v ča¬ sopisih, in naj uboga, kadar pri¬ de čas dela. Pa vendar se ne sme misliti, da ni sedaj nobenih političnih ra¬ čunov in kombinacij, nobenih vplivov in priprav. Danes ne moremo vedeti, s kakšnimi stran¬ kami bomo imeli opraviti prihod¬ nje leto. če se kandidat j e skre¬ gajo med seboj, nastanejo sece¬ sije in se čez noč porode nove stranke kakor svoj čas Roosevelto¬ va. Napišejo se novi programi, v katerih ho gotovo zopet polovica prepisana iz socialističnega* in nove ideje se bodo pridigale in nova gesla se bodo naglašala. Kaj¬ ti nihče ne more javno priznava¬ ti, da je le iz osebnih vzrokov za¬ pustil zastavo, na katero je prise¬ gal še pred štiriindvajsetimi ura¬ mi. Kdor pozna ustrojstvo naše družbe in ameriške navade, se ne bo dal bluffati s takimi tragiko medi jami. Vse, kar pojde v boj proti socializmu, bo leta 1916 ka pitalistično, kakor je bilo 1. 1912 Kapitalizem pa dela tudi sedaj ko je strankarsko življenje mr tvo; svoje niti tke in mreže pre de, mine polaga, arzenale napol njuje. Po državnih legislaturah dela in po mestnih zborih, po u redništvih in upravništvih, po gle dališčih in cerkvah, na piknikih in na religioznih predavanjih, v to¬ varnah in pisarnah in povsod. Na vse načine se vceplja ljudstvu “lo¬ jalno” mišljenje, to se pravi pod¬ reditev pod kapitalistični sistem Ta agitacija ne miruje nikjer in nikdar. Poglejte v šolsko berilo; nekje je skrita absolutna obsodba nevarnega socializma. Pojdite v cerkev; s prižnice se preklinja so¬ cializem. Obiščite gledališče; i- gra se zlagana klerikalno kapita¬ listična plemenitost.. . Učinki te agitacije so veliki! Zadnje tedne pred volitvami, ka¬ dar gredo kapitalistični agitatorji na shode, le pogrejejo, kar je že davno skuhano. Če ni socialistična stranka do tistega časa popolnoma priprav¬ ljena, je nemogoče, da bi dosegla uspeh. Zadnje tedne pred voli¬ tvami se ne more sejati sociali¬ zem ; takrat se more le organizi¬ rati boj z ljudmi, ki morajo ta¬ krat že biti socialisti. Kitchener zbira na Angleškem še zdaj re¬ krute; ali on upa, da bo vojna še trajala, ko bodo toliko izurjeni, da jih bo lahko poslal na bojišče; mi si ne bomo mogli izbirati dobe boja, ampak dan volitev je dolo' čen po zakonu in takrat ne smemo šele nabirati rekrute za stranko. O pravem času moramo biti pri¬ pravljeni. To se pravi, da se mo¬ ramo že sedaj začeti pripravljati in skrbeti, da bo naša armada do¬ volj močna, ko bo pozvana na bo¬ jišče. Prvo je povečati in organizirati armado. Naši klubi se ne smejo zadovoljiti s tem, da so na svetu, temveč morajo neprenehoma gle¬ dati na to, da pomnože svoje članstvo. Potem pa je treba iz elanov napraviti trdne socialiste, ki bodo vedeli, zakaj so rdeči in zakaj je treba voliti socialistično. Kjer so pristaši ali somišljeni¬ ki, a ne da bi bili organizirani, se morajo potruditi, da si ustanove klub, zakaj brez organizacije mo¬ rejo komaj svoje glasove ohraniti, delati pa ne morejo nič. Volilni listek pripada le držav¬ ljanu. Zato je treba, da se pra voeasno pobrigajo za državljan stvo vsi tisti, ki imajo že pravico do njega in da ne odlašajo tega dneva, ko bo prepozno. Sodrugi se morajo ozirati po naselbinah in vplivati na mlačne in počasne to - variše. Armada potrebuje tudi orožja; najpoglavitnejše je časopisje. Raz¬ širjanje Proletarca ni potrebno le v interesu lista, ampak tudi zato, da pride socialistična beseda čim več med ljudi in pokaže tudi in- diferentom, kako greše sami proti sebi in proti svojim otrokom, ee se ne brigajo za politiko, ali pa če celo podpirajo delavske sovraž¬ nike. Organizacije morajo porabiti vsako priliko, da se elani čimbolj seznanijo z načeli in zahtevami socializma. Glasovi pri volitvah so stranki potrebni; ali sami gla¬ sovi ne zaležejo dovolj. Treba nam je prepričanja delavcev. Proletarec, ki glasuje socialistič¬ no, mora tudi vedeti, zakaj je ta¬ ko glasoval in mora biti tako u- trjen, da ga ne premoti sladka hinavščina ali pa celo kozarec pi¬ va. Na klubskih sejah in pri raz¬ nih sestankih ie nadvse priporoč¬ ljivo debatirati o raznih socialnih vprašanjih. Tudi bi bilo zelo ko¬ ristno skrbeti za poučne shode. Ko mine letna vročina, se jih lah¬ ko mnogo priredi, če se razne na¬ selbine pravočasno dogovore, da ne pridejo potem vse naenkrat in se jim ne more ustrezati. Sodru¬ gi in organizacije naj mislijo na to, da je zima, ki pride, zadnja pred velikimi volitvami. Za spoznavanje socializma se lahko mnogo stori z literaturo. Na to ne bi smeli sodrugi nikdar pozabiti. Ako se z vsem delom pravočas¬ no začne, nam ne more izostati u- speh.. In vsak zaveden delavec ve, da nam je uspeh potreben v interesu delavstva, ki ne more pri¬ čakovati osvoboditve od nikogar drugega kakor od samega sebe. Kdor hoče žeti, mora pravočasno sejati. Bodimo sejavci sedaj ! POGLAVJE O NARODNOSTI. DOBRI DUH BRYAN. Demokrate je že začel obhajati strah zaradi Bryanovih kreposti Sedaj roma po Ameriki in si dela reklamo, kjer najde priliko. Zad¬ njič je n. pr. imel “spič” na zbo ru časnika? - jev. Povsod govori o kakšni čednosti. Tudi Ohio hoče osrečiti ;tam bo priporočal pro hibicijo. Javljajo pa že, da ga ne bo demokratična stranka \ne formalno pozdravila ne podpira¬ la pri tej stvari. V Ohio kontro¬ lirajo demokratično stranko libe¬ ralni elementi in ravno pri zad¬ njem glasovanju je bila prohibici¬ ja v / nekaterih krajih odpravlje¬ na. Voditelji niso torej nič navdu¬ šeni za njegovo agitacijo in so prepričani, da hoče Brjzan prav tako napraviti razkol v demokra¬ tični stranki, kakor ga je Roose¬ velt v republičanski. Ljubezen do domovine, ki se je porodila nekako v starogrški do¬ bi, pa se je po razsulu rimske dr¬ žave umaknila zvestobi do vladar¬ ja in veri, ter je šele v razmero¬ ma pozni dobi zopet prišla na dan, velja dandanes za tako plemenito čuvstvo, da smatrajo človeka,' ki ne poje nočindan njene slave, za barbarja, za bitje nižje vrste, ali celo za propalico. Pa ni bilo ved¬ no tako! Nemčija je danes dežela nekak¬ šnega vzornega patriotizma. Ven¬ dar pa še ni davno, ko je bila b - seda “patriot” psovka, in je po¬ menila približno toliko kolikor ve¬ leizdajalec. Mettemich je rohnel proti patriotom, mali nemški Kne¬ zi so jih preganjali in zapirali, častil jih ni nihče. ‘Srednji vek ni poznaj patrio tizma. Tupatam se je včasi zbu¬ dilo kakšno nejasno čuvstvo, ki mu je bilo oddaleč podobno, ali tega, kar se danes označuje za ljubezen do domovine, v splošnem ni bilo. Srednji vek je bil fevda¬ len in cerkven. Katoliška cerkev je oznanjeva la univerzalizem in s tem lcozma- politizem. Njeno stremljenje je šlo za tem, da se napravi iz vse¬ ga sveta ena sama domovina, eno samo papeževo kraljestvo. Vsaka posebna domovina je bila temu cilju na kvar. Cerkev je pozna¬ la le katoliške in nekatoliške de¬ žele; pravoverne in krivoverne. Zadnje je bilo treba izpreobrniti in podvreči papežu, božjemu na¬ mestniku na zemlii in edinemu pravemu vladarju. Vidni svet naj bi bil postal le odraz nevidnega, kjer ni nobenih deželnih meja in nobenih različnih narodov. Zato je bila dolgo latinščina ne le cerkveni jezik, ampak tudi splošni občevalni jezik izobražen¬ cev, jezik znanosti, literature in diplomacije. iZa univerzalnostjo so stremeli tudi svetovni vladarji. Obnovi¬ tev starega rimskega cesarstva in njega razširjenje po vsem znanem svetu je bilo cilj vseh častihlepnih in bojevitih monarhov, naj je bi¬ lo središče njihove moči v Nemči¬ ji ali pa Španiji. Vojne papežev s cesarji so bili konkurenčni boji v enakem prizadevanju za svetov'- nim gospodstvom. Kjer se ni mogel uveljaviti u- niverzalizem, tam je vzcvetel skrajni partikularnem. V deželi, iz katere se je v starem veku raz¬ širila svetovna rimska država, so se ustanovile male mestne drža¬ vice kakor nekdaj v stari Grški, pa so se med seboj bojevale, dasi so bile vse italijanske. Druga pro¬ ti drugi je klicala tudi tujce na pomoč. Podoben partikularizem je cve¬ tel tudi drugod kot posledica mestnega razvoja in fevdalizma. Cerkev s svojimi univerzalnimi ci¬ lji je postavljala izenačujoči koz- mopolitizem v prvo vrsto, in ta je izbrisal nacionalno zavest, nado¬ meščajoč ga z verstvom, ki je i- melo v srednjem veku ogromen vpliv; interesi ljudstva, ki so bi¬ li stlačeni v tesan krog, so ustvar¬ jali omejen lokalen patriotizem, ki je, poznal le domače mesto ali pa domačo grofijo. Zgodovina srednjega veka je vsa polna lokalnih bojev — med mestom in mestom, mgd mestom in kmečkimi kraji, med enim in drugim fevdalstvom. Po zglede ni treba hoditi daleč. Zagreb je bil razdeljen v Grič in Kaptol; prvi je bil civilno, drugi pa ško¬ fijsko mesto, in med obema so bi¬ li boji, ki niso glede na krutost nič zaostajali za turškimi vojna¬ mi. Narodnost pa je imela v tistih časih prav malo pomena. Države so se snovale in preosnovale veči¬ noma brez obzira na nacionalnost. Narodi — nabreč velikaši, ki so si lastili pravico, da so govorili v imenu narodov — so ponujali gospodstvo tujim vladarjem, od katerih so pričakovali, da bodo ščitili njihove interese. Tako so nastajale državne zveze, ki niso imele nobene narodne enotnosti; tako je vladal en vladar tukaj nad Slovani in Nemci, tam nad Slova¬ ni in Ma&jari i. t. d. Kolikor je prihajal pojm do¬ movine v poštev, je označeval go¬ spodstvo gotovega vladarja. Mo¬ narhi so potrebovali “lojalnost,” pokorščino, vdanost, zvestobo, ne pa patriotizma. Marsikaj se je v Evropi in po svetu izpremenilo v novem veku. Razpadle so se države in ustano¬ vile so se nove; vojne, revolucije in drugi dogodki so preobrazili lice političnega planeta. Ali na¬ rodnost se tudi danes ne vjema z domovino; dežela ne določa na¬ rodnosti, kljub temu, da se ozna¬ čujejo nacionalne države za prin¬ cip nove dobe in kljub temu, da so se nekatere države ustanovile za realiziranje tega principa. Avstrija je najpouenejši pri¬ mer. Kdor pove, da je Avstrija - nec, ni s tem prav ničesar povedal o svoji narodnosti. Kajti v tej državi živi toliko različnih naci¬ onalnosti, da jih je težko prešte¬ ti in skoraj nemogoče določiti; kajti nekatere se definirajo od raznih merodajnih ljudi na razne načine, in človek ne ve, katero definicijo naj sprejme. O Furla¬ nih pravijo eni. da so to Italija¬ ni, ki govore furlansko narečje, kakor govore Piemontezi piemon- teško, Sicilianci sicilsko i. t. d. Drugi pa trdijo z enako odloč- n os tj o., da so Furlani poseben na¬ rod, da imaio poseben jezik, po¬ sebno literaturo in da niso Itali¬ jani. Enako je s tirolskimi La- dini. Kaj je z Rusini? Sami o sebi niso edini. Eni se smatrajo za oddelek ruskega naroda; “Malo- rusi” so, oni drugi so pa “Veli - korusi.” Drugi zavračajo to razlaganje z ogorčenjem; trdijo, da so poseben narod, in da po¬ stane ločitev izrazitejša, so si da¬ li posebno ime: Ukrajinci. To diši pa.č bolj po zemlji kakor po narodnosti; tam, kjer žive av¬ strijski Rusini, ni Ukrajina. Tu je Bukovina, vzhodna Galicija, severovzhodno Ogrsko rej ne govori resnice. Ko je Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino, je oficielno ime¬ novala ondotne prebivalce Bo¬ šnjake. njih jezik pa bosanski ali pa celo “deželni jezik.” Pa Balkanu je bila narodna zavest zelo nedoločena in še dandanes so marskod verske vezi močnejši od narodnih. Zato je mnogo prebi¬ valcev brez ugovora sprejelo svo¬ jo “bosansko” narodnost, in ce lo Jagie je odobraval avstrijsko metodo, dasi je moral vsak tujec spoznati, da ni jezik, ki ga govo¬ re Bošnjaki in Hercegovci, nlc druzega kakor tisti jezik, ki ga sliši v Dalmaciji, na Hrvaškem, v Banatu, Bački, Srbiji, Črni Go¬ ri. Po dolgoletni agitaciji so mo hamedaimi še vedno večinoma “Bošnjaci,” le malo jih je, ki se imenujejo “Srbi Mohamedove vjere, ” še manj pa je med njimi “Hrvatov.” Je li njihova narod¬ nost res “bosanska?” Avstrija je “domovina” av¬ strijskih narodov. Ali avstrijske narodnosti ni. Pa tudi posamezne dežele, “ož je domovine” ne označujejo na¬ rodnosti. Ako te kdo vpraša, ka¬ tere narodnosti si, ne moreš odgo¬ voriti : Štajerec. Kajti štajerske narodnosti ni. S Štajerskega si doma, pa si lahko Nemec ali pa pravnikih, v agitaciji in p Državni tajnik nima realno J ga vpliva kakor ga ima iv-.. ‘ takega velikega lista. Delavstvo dela te liste V( j In v bojih med delom ir 1 lom služijo tako odločno K listom, da se jim no ko/č štrajku javno zahvaljujejo. 4 ' Tako pa bo, dokler ne : lavstvo v Ameriki spoznali/, silo greši v tem oziru sam., sebi. Le od delavstva je oU da je tako in da bi bilo lahko! no narobe. Kajti ee bi hov. bilo v kratkem času lahki sko časopisje veliko, kap; no pa majhno. Lahko \ delavsko časopisje veliki kapitalistično pa noben V časih delavskih bojev m se čitale neskončnih članke sanih s stališča kapitalistu: pak bi spoznavale prave dl interese. Kadar so volitve, kapitalistična agitacija « miljonov glav. Kadar za legislature in kongresi, ne slanci vpraševali le, kaj pjjl Iiearstovi in podobni listi, a J bi se morali zanimati za jih čita masa. Ali za vse to bi bilo pri potrebno, da bi bil delavec A :)! zače V 1, cl i sn,a j« v 'V” * -d« 1 1)6° : s vob°' { ;avrr« U in jolj v 1 t]l?. 'Ae Si 1 jj iieod' L drža; Uti “P o!i , jo vs ' Lin ki j' Slovenec. Tako je tudi s KoroS- ne jši kakor je. Zaupati cem ali Kranjcem. Tupatam so hoteli nekateri de¬ želno ime določiti za narodno. Ni še posebno dolgo, kar so se boje vali hudi boji meti “Kranjci” in “Slovenci.” Na. Češkem so bili zelo narodni ljudje globoko uža Ijeni. ako so jih Nemci imenovali “Čechen;” zahtevali so, naj jih imenujejo “Boehmen.” Torej pc deželi. Kajti češka dežela se i- sam sebi in ne .smel bi n more biti le to dobro, ki ja iz tabora “gospode.” .i nimaš dokaza, da je kapital njegov agitator pametnejši be; ampak s prokleto de ponižnostjo verjameš, da, metnejiši. Kapitalističen i modrejši, ni poštenejši, ni nejši od tvojega; ampak “j ski” je — in kako bi mo šiiti, da bi se moglo kaj m en uje v nemščini Boehmen. In venda r je resnica, da žive na Če I slcega ravnati gosposkemu škem tudi Nemci, ki jim je ta de- K vragu s to skromnost žela enako domovina, medtem so tem poniževanjem samega žive Čohi tudi na Moravskem, v če more delavstvo vzdržav Šleziji, na Dunaju, na Nižjem, Av- bi sovražne liste, bi ravni atrijskem. Tam so rojeni, tam je (lahko vzdržavalo svoje, deli' njihova domovina. Torej ne m.o-l njemu služeče časopisje, rejo. biti “Boehmen.” vendar pa | je kapitalistično časopisi so Cehi. | veliko, ker ga podpirajo delavstva, bi bilo delavsko I pisje lahko prav tako veliš svoje J Prav tako pa tudi z imenom svoje narodnosti ne morem ozmr I.CJT '“'T” l ' “ v.,. . , . » • i j bi citale te mase citi svoje domovine. Ce im kdo' pove, da je Srb, nikakor ne vem, ali je Šumadinec, Sriemac, Ličan, Črnogorec ali Banačan. “Ich bin ein Deutscher" — ... ni nikakršen odgovor na vpraša nje po domovini; mož je lahko Prus, Bavarec. Sakson, Avstrijec, I k ^ e j e moe lahko je doma iz Rusije ali pa iz' Švice. | PRAVICA — NE MILOŠI Za rezijanske Slovence je Ita¬ lija domovina. Ali naših narod-1 Mother Jones je dobi njakov gotovo ne veseli, če prav' Njeno srce je polno ljubezs tak rojak, da je Italijan. |zatiranih. S tem pa nikakorš ■kine* P 1 povzroi te jotialiant razglašali m pa oz; . tega sc jjorozevai , naposlt’ ,ji. drža jujejo zi t je bili tl in pla našiner evanje ž ■nhnila v io ozadj alistično ne bi im lit interc i bi bile rrmeti to mora en jo. Milit: Ivanje ritni nan vo. Gos 1 pa težk Militar: ga; on p i grmada jilitarizi peroti, dol šZnagub teeimi očn c. ki baje n ježe! Mi A r | sto nasprotniških. Z velikim in uspešnim skim časopisjem bi pa debi | kmalu zmagalo, tako kakor guje na bojiščih tista vojsl itn a močnejšo artilerijo. Usp vprašuje, kje je pravica, t Domovina in narodnost nista e - ceno, da razume socialne naka pojma; ne vjemata se. Eno šega časa. se ne določa z drugim. Torej so Listi poročajo, da se pelje! to različne reči. Jones v Cleveland in hoče vpS A če bi se danes po vsej Evropi na starega Rockefellerja, ustanovile narodne države, se ven- stopi za oprostitev Lavvsoni dar ne bi dosegla identičnost de spada med tiste velike zmot želnega in narodnega pojma. Še katerimi trpi delavsko gibab vedno bi živeli v germanskih cir- Ameriki. Na tak način se zavali Slovani, v slovanskih Ger-| lahko doseže posamezen usp liste u »nogami, al ime to- 1 mani i. t. d. In potrebe moderne-1 trenotno korist enega člo« ga življenja, ki povzročajo ne- ampak na škodo načela in o prestane selitve, ne dovolijo ni delavskega boja. kdar več absolutnega nacionalizi - Kaj ima stari ali pa mladi! ranja dežel. ckefeller opraviti s sodišči! Narodnost ni to, kar je domo- zakonu in po pravici nič: a:! (Dalje prib.) I s svojimi miljoni vpliva na« vina. ZAHVALA LISTOM. ‘Varšava ni važna,” pravijo Rusi, ko se pripravljajo, da jo zapuste. Ali bo važnejša, če se rnejo ? 1 V chicaških kapitalističnih li¬ stih je čitatelj te dni lahko našel natisnjena pisma, s katerimi se Building Material Association of Chicago zahvaljuje za veliko pod¬ poro, ki jo je dobila v času stav- binske stavke od dotičnih listov. Podjetniki se seveda zahvaljuje¬ jo, da je časopisje s svojim vpli¬ vom pomagalo napraviti mir v stavbinski industriji; ali mir bi bili kapitalisti lahko sami imeli, če ne bi bili provocirali konflik¬ ta in če bi bili izpolnili delavske zahteve. Torej jih ne veseli mir sam po sebi, ampak tak mir, ka¬ kršnega so dosesrli, mir, ki jim prinaša več uspeha kakor delav¬ cem. Kapitalisti torej dobro vedo, kaj pomeni zanje, če imajo časo¬ pisje na svoji strani. Seveda ni zahvalno pismo vse, s čimer pla¬ čujejo podjetniki zasluge Časo¬ pisja, kajti izdajatelji kapitali¬ stičnih listov so preveč praktični ljudje, da bi pisali za “slavo in božjo plačo.” Veliki listi ne bi bili tako veliki, ee ne bi bile bla¬ gajne. iz katerih zajemajo, veli¬ ke. Njihovo hujskanje, zavija¬ nje, izkrivljanje resnice tekom tesarskega štrajka je pomagalo podjetnikom —. enako tudi edi- torjem. Kapitalisti torej razumejo, kaj je časopisje. Žal, da se to ne mo¬ ro reči o delavcih. Poglejte v kateremkoli mestu Amerike zgo¬ daj zjutraj na ulične vogale, kjer se prodajajo listi; kdo jih največ pokupi? Delavci. In kaj kupujejo? Kapitalistične liste! Marsikateri ameriški list se ne bi bahal, da ima stotisoe in več iztisov dnevne naklade, če ne bi največjega dela te naklade po brali delavski čitatelji. Seveda ne pravimo, da bi se raznim Tri¬ bunam, Heraldom, Sunom, Exa- minerjem i. t. d. zadal smrtni u- darec, ako jih delavci ne bi ku¬ povali. Kajti od prodaje ne ži¬ vi to časopisje; saj se za cent ne dobi toliko praznega papirja ka¬ kor tiskanega. Mb se pa delavci, ki kupujejo to časopisje, kdaj vprašajo, kako je mogoče njegovo izdajanje in njegova velikost?... Če bi se vprašali in bi poizkusili priti vpra¬ šanju do dna, bi morali namreč spoznati, da ga plačujejo sami — na svojo škodo. Poglejte velikanske oglase v teh listih, ki obsegajo včasi celo, včasi še po več strani, dolarjev, tisoč dolarjev za en- šča v Coloradu bolj kakor koni. Njega prositi za pontM nje Lawsona, se pravi priznati! je njegov vpliv na sodišča oprt čen. Ta vpliv je povzročil o bo Lavvsona; če se ta vpliv porabi za njegovo oprostile': dobi Lavvson nikakor svoje Petsto | ce > ampak Rockefellerjevo lost. In to je velika razlika. nperjene i; in to se vse državi leja Zed B ni nova mjej gov jšnih časih. V mnogih poezije h ■ja. Toda In še nikč i aktualna ajboljše o 8j sočasno ajrazliene, Ljudje, sji dan v b »čutili, c reba napel čisli. alor je vi enčiji izk c nekaj i Bkovera r se prav h tega. kar * '■ Nemci kratno objavo ni nič posebnega. I Rockefellerjev vpliv se s t< Ali vi citate poročila in članke, povečava in utrjuje. Ako d pa ne mislite na to. da so tudi to niothcr Jones svoj namen, bo prepogostoina oglasi, zaviti v ob- ra ^ a us Peh plačati delavska liko članka, a še draže plačani nizacija v Coloradu. kakor očitni advertisement. Oprostitev Lavvsona mora Plačujejo pa ene in druge — uspeh boja proti RockerV- delavci. Zakaj tudi tisti denar, J ne P a uspeh Rockefellerjeve ki ga nakazujejo kapitalisti u-1 R L- Priboriti se mora, ne pa avstrijsk tsakovrs t uredi ra pičijo, 1 '■ Sevedi S^ovo ki Pdtt; ka, : “u vedo zma -T kolik ^gradu. l . Nejcih > odločen ^tiskajo J '^aršav n *>ja za : na za pravam listov, je le plod dela. Ali če je obstanek kapitalistič¬ nih listov neodvisen od njihove naklade, je njihov vpliv odvisen od tega, koliko ljudi jih čita. “List, ki ima dvajset strani o- glasov... ” hm, to je bogat list. Lahko ima veliko palačo sredi mesta in dvesto uslužbencev. Toda “list, ki ga vsak dan či¬ ta pol miljona ljudi” — vraga, to je vpliven list. Kar ta piše, je že treba tehtati. In tedaj se to tehta v mestnih zbornicah, v dr¬ žavnih legislaturah, v zveznem parlamentu, pri sodiščih, pri beračiti. PROSPERITETA PRIDE Halo! Pripravite denarne i nje. Sedaj je stvar gotova. > malo malo potrpljenja, pa s f pro nebesa v Ameriki. Clark, predsednik kongresne slanske zbornice je oglasil geli.j v Commercial klubu v Francisco: “Prerokujem, d*' v šestdesetih dneh vsaka o 5f ** Ameriki, ki hoče delati, pos** dostojno plačo.” . . . Besedo slišim, vera P 3 manjka. ^‘ttuvo ■ ‘-'usopis .j*' j j. Sa »je o hi^&je . iMi o peci; ,' ■% pravl i n-em Av gc ?stl /A*« % baprg- k ...: Vate j"ik t k ” r 8»y l)0 - doA PROLETAREC e ® °«ih.% de lav st J| 11 da bi tj J« e velik 0 $ ; no -i opiS3e ioS lk °nčnih a*| *SS ava e Pfav,.; ! dar 80 voliti 1 a-ntacij/f lv : H, J 1 Kongresi , ■vali le, jJ podobni W jn» zanimati “Utopila zedinjene Evrope”. r, pr vih začetkih vojne jc Pro- J c pisal, da bi morali evrop- narodi smatrati za cilj svoje razenju v zvezo evropskih jj V Rekli smo, da gre vsake- narodu neodvisnost in da po- flnl j,. svobodo, ali da ni ta ij 0( ] a zavarovana v absolutni odvisnosti in v ločitvi, ampak ■■'ko bolj v zvezi vseh. Sedanja sama najbolje potrjuje to Ne Srbije ne Belgije ni »ovala neodvisnost, ločitev držav je dala povod goviti “politiki ravnotežja”, s o jo vsi imenovali mirovno tiko in ki je bila v resnici naj- |j militaristična, najbolj mir ožajoea politika. Samostoj- s { je povzročila zveze posamez- r držav, te alianee so povzro- protialiance; vsaka zveza je razglašala za mirovno, na- \ (otno pa označevala za nevar- Iz tega so izhajale pretveze oboroževanje; ono je gonilo n. naposled so povsod štrleli noti. države so živele le da iclnjujejo zahteve militarizma, ■ilist je bil le zato na svetu, da delal in plačeval davke za vo- fco mašinerijo, in ko je bilo ipnjevanje že skoraj nemogoče, izbruhnila vojna. S .\'jeno ozadje je kapitalistično <5 perialistieno; o tem ni dvoma, če ne bi imel kapitalizem prav gnili interesov za grandiozni (tep, bi bile morale počiti puške zagrmeti topovi. Kajti milita jn mora enkrat dokazati svojo trebo. Militarizem je požrešen; izsesavanje ljudstva ni njegov jlavitni namen; to mu je bolj idstvo. Gospodovati hoče. Ta se pa težko doseže oh večnem L .Militarizmu ne zadostuje ijon' ste, bi ran« časopisje, no časopisje a podpirajo bilo delavsko ■a v tako vel se svoje liste i dh. n uspešnim m bi pa delt tako kak ih tista vojt i rtilerijo. Usi! - NE MILE ^ s je dobra polno ljubi pa nikakor, socialne boji , da se peljef d in hoče k velike zmote.) lavsko gib) k način se | samezen oso enega Sn\ načela in 1 in grmadno grobove. ulo svoje, deli In militarizmu ne bodo poreza- peroti, dokler more v vsaki jeli z nagubančenim čelom in z ičečimi očmi kazati na nevar- :. ki baje prihaja od vseh dru- dežel. Militarizem izgubi tla nogami, ako izginejo zveze, ki jjgperjene proti drugim zve- ; in to se zgodi, ako se zdru- vse države v eni enotni zvezi. Ideja Zedinjenih evropskih iv ni nova. Marsikaj, kar se njej govorilo in pisalo v je pravica, a e jš n 'h časih, je bilo res utopie- V mnogih takih rečeh je bilo poezije kakor stvarnega spo- Toda jedro je bilo zdra- In še nikdar ni bila ta misel ;o aktualna kakor sedaj, ajboljše dokaz je ta, da je ij sočasno in spontano oživela najrazličnejših krajih in kro- Ujudje, ki gledajo čez da¬ lji dan v bodočnost, so instink- io čutili, da je prišel čas, ko 'cfeilcrja'®^ 8 lla P e ^ s ^ e za uresn iSenje ev Law80»»' d '' 1 Kakor je videti, si je ideja tudi Nemčiji izkrčila pot. Že nekaj časa izhaja tam v (makovem revija “Das Forum”, se prav blagodejno razlikuje tega, kar se sedaj večinoma v Nemčiji. Kljub temu, da je tudi na Nemškem vojna cenzu¬ ra neusmiljena, vstaja “Forum” zelo odločno proti šovinizmu, pro¬ ti gojitvi narodnega sovraštva, proti nacionalni ošabnosti. V revi ji se zbira nekoliko pisateljev in umetnikov, nekoliko juristov in znanstvenikov. S svojo trezno pi¬ savo so zbudili pozornost preko meja Nemčije. & V eni zadnjih številk je Viljem Herzog objavil sledeči članek: Smo li imeli ali imamo kakšno sovraštvo do Anglije? Je li kaj takega razun pri lirikih po po¬ klicu in na enaki stopnji stoječih intelektualcih? Kako naj bi so¬ vražili Angleže kakor Macdonald, Kcir Hardie ali Russel, ki izkuša¬ jo brez strahu odvaditi razburje¬ ne množice terminologije vojne pijanosti? Mi ne sovražimo ne angleškega, ne francoskega, ne ruskega .naroda. Le tiste sovra žimo, ki so zakrivili to vojno. So vražimo jih, ker je bila njih bru¬ talna slabost nesposobna, da bi bila preprečila to vojno, v kateri nima nobena država kaj prido¬ biti. Povsod se najdejo “ideali sti”, ki so zablodili. V razuzda¬ nosti narodnega sovraštva kar prekipevajo. Na Angleškem kriče “Germaniam esse delendam’ (Nemčija se mora razdejati), na Francoskem: “Nobenega miru, dokler se ne razpusti Nemčija v svoje posamezne države. Potomec Victoriena Sardouja. po kulisnih efektih pohlepen politik, je za¬ hteval v neki brošuri z naslovom “Neodvisnost Evrope”, da mora¬ jo postati Cahe, Kelmorajn, Dfissoldorf in Krefeld belgijski, Alzacija, Lorena, Porensko He- sensko, Elberfeld in Essen morajo postati francoski; Gustave Her* ve je zahteval le da se vrne Šlez- vik Ilolštajn, Alzacija-Lorena in nemška Poljska. Podobne zahte¬ ve so se slišale tudi v Nemčiji — zlasti ob začetku vojne. Ne le šovinistični politiki, tudi glasoviti učenjaki in umetniki, ki v miru radi slišijo, če se imenujejo libe¬ ralne duhove, možje kakor Haeckel in Ostivakl so izkušali najti formulo za svojo pijanost. Po desetmesečni poplavi impe- ralističnih zahtev pa že vidimo splohnevanje. Na Angleškem, v Franciji, na Ruskem, v Nemčiji in kmalu pač tudi v Italiji se ho mo¬ ralo spoznati, da niso cilji pijanih nacionalistov dosegljivi, dri, da bi bilo zadnje pribežališče Evrope samomor, če bi se dosegli. Nobene možnosti ni več, da bi kdo v Evro¬ pi triumfiral kot sveta vladar. Nobeni državi ne pripada ta te¬ atralna gesta v 20. stoletju, kate¬ rega ideje o enakopravnosti, dasi so bile že večkrat težko kršene, so vendar tako močne,, da ne dopu¬ ščajo več brutalnega ponižanja posameznih. Nemški državni kancelar je iz¬ javil. da ni ta vojna za Nemčijo osvojevalna vojna. Vsi naši so¬ vražniki mislijo nasprotno. Z raz¬ širjanjem svojega nazora so raz¬ vneli strasti svojih narodov in do¬ segli sočutje skoraj vseh nevtral¬ nih. Torej le nesporazumi, ki bi se lahko pojasnili? Odstranimo jih! V vseh deželah ostanejo pač vojni hujskači, ki slave vojno samo na sebi in ki si ne obljubujejo kup¬ čije od svetovnega miru. tudi če bi bil mogoč. To so tisti domači junaki, ki cepljajo svojemu na¬ rodu misel ‘izvoljenega ljudstva’ in ga uče, da naj smatra drugi narod za manje vreden. Če pa začno narodi spoznavati, da niso te gonilne sile brez nevarnosti za njih lastno življenje, tedaj je upa¬ nje, da pridemo do jasnosti v Evropi z rešitvijo problema, ki je najvažnejši za bodoči mir, pa tudi že za njega pripravo: Svetovno gospodstvo ene drža¬ ve. ali zveza evropskih držav? 'Sovraštvo, ki je pred petdeseti¬ mi leti povzročilo krvave bitke med Bavarsko, Avstrijo in Pru¬ sijo, se ie končalo, ko se niso mogli več braniti Bismarckovega spoznanja, da potrebuje drug drugega. • Stremljenje po edinstvu se je zasmehovalo, prepovedovalo, o- značevalo za utopijo; njegove za¬ govornike so dvajset let prej to žili, obsojali, težko kaznovali Kljubovajo vsemu omračevanju in sumničenju je prodrla veli¬ ka ideja, je postala dejanje, in je naposled zrastla kot organizem, v katerem živimo sedaj. Zveza nemških držav je kronanje ideje, ki je triumfirala čez miljon težav in bojev; njeno uresničenje se ni moglo preprečiti, ker je bilo po¬ trebno. Preden se dalje poglobimo v opojno misel na Združene države evropske, si moramo najprej pri¬ dobiti jasnost, če so med posamez¬ nimi narodi nazori kakor o pri¬ mitivni pravici do vojne močno razširjeni in ,če morejo — ako se ob primernih prilikah takorekoč kot stimulancije potegnejo na dan — vedno nanovo povzročati strupene učinke Treba je, da se loči človeštvo po vojni v dve veliki stranki: V take, ki smatrajo vojno samo na sebi za blagoslov, in pa v take, ki smatrajo pač svrho vse politike le v tem .da se napravijo garancije za odstranitev vojne Naj se pusti, da odločijo narodi s plebiscitom. Povsod se nahajajo stremljenja, ki gredo po rešitvi gospodarskih, notranjepolitičnih problemov za tem ciljem, iz Anglije slišim gla¬ sove, ki govore o evropski zvezi držav kot edino možnem cilju te vojne: Nobenega ponižanja so vražnikov, ampak enakopravnost, V Nemčiji, v Holandiji, v Švici so se ustanovile organizacije, ki hočejo pripravljati tla za uresni¬ čenje evropske misli. Ti možje in te žene bodo pretrpele, da jih bodo vojni hujskači v vseh deže¬ lah zmerjali utopiste in apostole miru. Izpostavljeni bodo obre- kovanjiij, intrigam, zaprekam vsa ke vrste, in delali bodo dalje. Ker jih goni velika ideja. Rekli jim bodo. da ni sedaj — v vojni pro štora za take svet osrečujoče na¬ črte; lahko bodo odgovorili: Č se mora po nekem . . .*) stavku vojna pripravljati v miru, se ho čemo mi, ki ne stremimo po nobe' nih militarističnih krepostih, v času vojne oboroževati za mir. In sicer za mir, ki obljubuje trajnost, ker respektira interese vseh na¬ rodov. Ni treba, da bj človek podpisal absolutno vsako Herzogovo bese¬ do. Ali z idejami, ki jih razvija, se mora strinjati, kdor želi, da bi se grozote, enake sedanjemu kla¬ nju, odstranile iz zgodovine člo¬ veštva, Herzog se je že večkrat ogla¬ sil z zelo treznimi besedami, in zato razume človek, da je v levi- tah, ki jih čita tudi svojemu last¬ nemu narodu, več misli, nego jih je mogel izreči vpričo “svobode tiska.” ki vlada sedaj v Nemči¬ ji. Naposled tudi to. kar je na¬ štel svojim rojakom, ni brez po¬ mena. Ideja. Zedinjenih evropskih dr¬ žav pa zasluži na vsak način naj¬ večje zanimanje, ne le teoretično, ampak tudi aktivno. Izrekli so jo, kakor znano našim čitateljem, tudi socialisti nekaterih dežel v svojih resolucijah o vojni. . Največja blagodat bi bila ta¬ ka zveza za male narode. Če se bo zemljevid Evrope po sedanji vojni kaj izpremenil in kakšne bo¬ do izpremembe. to je še popolno¬ ma nerešena uganka. Toda če bi tudi meje ostale povsem take, ka¬ kršne so sedaj, bi se položaj ma¬ lih in nesamostojnih narodov ne¬ izmerno zboljšal.. Celo v Avstri¬ ji bi moral izginiti nacionalni pri¬ tisk, ki je doslej povzročal več¬ ne narodnostne boje na škodo vse¬ ga ljudstva. Evropska zveza bi morala ime¬ ti kakršenkoli forum, pred kate¬ rim bi se lahko vlagale tožbe za¬ radi kršenja enakopravnosti, ki bi morala najti zagovornike pri vseh tistih, katerim bi mogla žu¬ gati enaka kršitev pravic. Ustva¬ rila bi se enota skupnih intere-' sov. ki je stokrat močnejša od vsake sentimentalnosti in plato¬ nične simpatije. Ali če bi Slovenci dosegli samo¬ stojnost, bi morala biti Jugoslavi¬ ja najglasnejša prerokinja evrop¬ ske zveze. Dejali smo že in še se¬ daj trdimo, da bi bila Jugoslavi¬ ja, ako bi bila prepuščena svoji samostojnosti, žoga vseh evrop¬ skih imperializmov, kakor so bi¬ le balkanske države doslej pred¬ met rusko-avstrijske .konkurence in v resnici tako nesvobodne, ka¬ kor so bile svobodne na papirju. Avtonomija za vsak narod, ali zveza vseh narodov, to je cilj, za katerega se je vredno potruditi. To je obenem oblika, ki bi pre¬ prečila nove vojne, kolikor jih je v dobi kapitalizma najbolj mo¬ goče preprečiti. Sfc£ jpe==== *!■ Na želodcu bolni - * I Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite SeveraV——^ Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanoi, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno. Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vara priporočamo SEVERA’S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. Cena 75 centov. Čitajtc, kaj nam jo pred krat¬ kim pisala ga. Mart. Pagač, iz Moquah, Wis.: “Zahvaljujem so Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na želod* cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobeno slasti. Porabila sem eno steklenico Severovcga Življcnskcga Bal* zama ter so vso to nepriliko izginile. Prosim objavite mojo pismo v časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo.” I Vsi lekarnarji prodajajo Severovo Pripr«vl:< morete dobiti v vaši okoliše n. '»Vdevajte Severove. aročito jih od nas. W. F. SEVERA GO, si ^.- Ako jih no .udar Rapids, Iowa - si.tHnnmBmRiaHnMi V a POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite s'ovensko. *) Tukaj njeno. je bilo nekaj zaple- ali pa i s sodišči- ivici nič; » vpliva na )]j kakor v- ti za poni 1 ravi pri® 11 l sodišča 0P-’ povzročil i 3 ta vpil/ i oprosti^ cor svoj« f efellerje^- n razlil*- sfstf Avstrij sko- bodočnost. pliv Ah” P . natiicn- delavsk* °ona < Roeh^j fellefl* ira, ne a pr goto'*; ni*r- Tih' (ti o? 1 , ! irB °,. . poiR^vj % se P "vojnih P c L stavka. i, l5 ' 1 btfVŠi ( | vc b komaj c Ji (h 10 ' 'pjoti stavk ! £3tov, ki iv; l 80 l n stavke Jeranih i j delavcev i aadaljuje z oseže spora; f večina i?r ir enca ie pf ,jo zastopni Runcimi ligovske bo juje, da bo & Kljub tei asu zelo zna ■j je. Arma< fa municije. pjo orožje ir ijti premoga, jj. ki prevaža juaterijal, pc ( Vojna mor , svoje operae jirn in na v rji družba p si se vojna ribi kakor bi - in brez (len kopljejo dela) ir sicer ne m ■ rudarji v j lili, kako pril iin na dan. ija. mu je ti «so za voji rudarji prav lem Atkins a delavcev in 1 visno od njej; Ki priznati, d; ten položaj v pravice, kal pa bi se lilo, kakšna i z rudarji v " in delavc Jnli delo... Al lo o krup: k e Krupp [linji dobi je da ne bodo znižali plač. ® bile ustanovljene v protoP* medtem ko so delavci obija* Drugi morajo plačevati s svo-|da ne bodo zahtevali zvišanj* Delo države. Ko je izbruhnila vojna, bili na tem, da bi bili doset je državne prispevke za nja za vprašanja zdravstvi, novanj, vzgoje in splošnih veških potrebščin. Naj se li vse to zapostavi di vojnih izdatkov in zaradi nih stroškov, ki jih povzroči! kakor ne! Po vojni bo več UKOLIKO P ščine med delavci kakor prti naše prebivalstvo se bo boij čilo. zato mora tudi država ko več storiti, da zboljša žil ske pogoje. Naši otroci kakor marš z grenkobo v srcu preklinji bo edini gotovi uspeh vojne da se bo stopnja življenja & žal a in eksistenčni boj posti trši in okrutnejši. Več moramo izdajati za stvo mater, več za nego di kov, več za stanovanja, vet] javno zdravstvo. Kot narod ramo nositi stroške strašne I poselnosti, ki se pojavi kmalu bo sklenjen mir. In to se le zgoditi, če ima Internat Labour Party pravico do d« nih predlogov'. -Vojni izdatb smejo prihajati pred izdate socialne reforme. Stari, stari boj za svobode Ce zastopa ta program delavstva te dežele, se j bojevati zanj. Organizai morajo tesno strniti. Org.™- ti se morajo stroke po tovan* držav lorata ta pn zgostiti se morajo dustrija in politika ko v roko, da priba delavcem zaslužke, ki so . H pred vojno in da se gr. k novim pridobitvam. KROJAŠKA STAVKA V YORKU. Dne 12. t. m. je v New 1 10.000 krojačev, ki pripadaj! •. malgamated Clothing Workei*J America, ustavilo delo. Prcd^ nik organizacije Sidnev H:--* pravi, da so tovarniki znižah 7 i 35, v nekaterih slučajih J lo za 45 do 50 odstotkov, daal se s pogodbo iz leta 1913. za'- Bavarsko I ali Krupp * in bombe. *r prijatelj Uradno ne r Pjateljstva 1 krvni.” F delničar K w, ker nc sov ^ mogoče. Al * mu je gol kakor m hi bilo z 1 * Essen kal jae hi mog 1 in strojne “kod na ob< “'godilo Hi "senovi ari Milo ruski ." Gott sei! * tje patriot č’ higa nobc ~~ kaj je T(! st, da gi .j-^a stavk J® zvišanje - lr ažil 0 . L iglica v te ' ■.sicer še J 1 ! Pd del C* apeli r V' “Fra, ... SVe tujej i. , n . zahtev ^ to U! U Patr i°tiz ( “ Se *>e m smo 'nngoč Ut * tra )k. i \ juMiei ; i C bo izk C Pod 1 Alj z SeVed a ' u h V:.'! sr '-biti da 5 PROLETAREC ANGLEŠKI RUDARJI. 'A južnem Walesu na Angle- so premogarji zahtevali e plače. Podjetniki niso ho¬ ji ugoditi zahtevam, vlada je linčala mirno poravnavo e- |ualno s pomočjo razsodišča, la je, da se posluži novega ha o vojnih potrebščinah, a- ibruhne stavka. četrtek, 15. t. m. so premo- , odštevši dve jami, v ka- h dela komaj osemsto delav- I ustavili delo. To je bil od- or. Proti stavki je glasovalo [delegatov, ki zastopajo 11,- i elanov; ISO delegatov, ki so vali za stavko, zastopa 88,- organiziranih rudarjev. Tudi tel.ji delavcev so priporočali, bo nadaljuje z delom, dokler p doseže sporazum; kljub te¬ še je večina izrekla za štrajk. inferenca ie pač sklenila, da uidejo zastopniki delavcev z :erjem Runcimanom, predsed- m trgovske borze, in izreklo upanje, da bo stavka kmalu aha. Kljub temu je dogodek alesu zelo značilen. An manija zanj potrudila na vse na čine. Kljub temu: V nemškem Esse nu žugajo nemški delavci s štraj kom. Realni razredni interesi so močnejši od patriotične psiholo gije. Kako so vsi prisegali, da je v Nemčiji vojna nadvse popular na ! Pa vendar ni t^ko popular na. da bi mogla preprečiti zahte vo po boljši plači. Ni tako popu larna, da ne bi delavci zažugali s štrajkom, dasi je en dan štrajka v Essenu lahko nevarnejši kakor izgubljena bitka. MULIER TACEAT IN ECCLE SIA! Kardinal Gibbons se je v ne¬ kem pismu, poslanem nekemu de mokratičnemu političarju v New Jersev izrekel proti ženski vo¬ lilni pravici. To je popolnoma logično. Ka¬ toliška cerkev je vedno smatrala ženo za nekakšno slabše bitje. 0- na mora biti možu pokorna. V cerkvi mora ona molčati. Ker pa si prisvaja cerkev pravico prve besede in vladanje povsod, mora zahtevati, da naj veljajo njena >jna je. Armada potrebuje o* j in municije. Ali tovarne, ki, načela v vsem življenju, v hiši, v ujejo orožje in municijo, po- kuhinji, v politiki, v šoli. Če mo- ijejo premoga. Železnice in ra žena molčati v cerkvi, je po iki, ki prevažajo vojaštvo in polnoma dosledno, da mora mol- materijal, potrebujejo pre- čati tudi pri volitvah. In če ni Vojna monarica potrebu- 1 sposobna za duhovniško službo svoje operacije premoga, j je tudi nesposobna za zakonodaj- miru in na vojni potrebuje'no zbornico. nja družba SE premoga. Br< ’V tenu oziru ima cerkev s svo - '(inoga se vojna prav tako lah- jega stališča popolnoma prav. * zgubi kakor brez hrane, brez Žalostno je le, da večina žen ne or ?ai pv in brez denarja. To lo države, In pre- spozna tega, pa tišče v cerkve, kopljejo delavci. j kakor da bi šel od tam lift narav- dor sicer ne misli na to, nje- nost v nebesa. .o rudarji v južnem Walesu - mili, kako prihaja premog iz OKTOBRA BO KONEC VOJNE. očin na dan. In kdor ni ve-. - tega, mu je ta stavka poka-; Gospod kajzer je šel med pre¬ šo za vojno in za domo- roke. i rudarji prav tako važni ka-' Če je poročilo londonskega li- Tom Atkins ali pa lord Kit- sta “Times” resnično, so bili pri ler. njem nemški bankirji, ki so mu tavka se bo morda res, kakor baje povedali nekaj neprijetne- akujejo, kmalu končala. Njen ga, namreč da bi bilo finančno k pa ne velja le za današnji nevarno voditi vojno še eno zi- Če se kaže, kako važno je mo . Toda kajzer jih je potola- delavcev in kaj je vse lah- žil; naznanil jim je, da bo vojna odvisno od njega, tedaj je tre- meseca oktobra končana. Ban- ;udi priznati, da gre delavstvu kirji so dejali, da bi bile tudi te¬ mačen položaj v družbi in dru- daj finančne težave, če bi se voj¬ ne pravice, kakor jih uživajo n a že sedaj končala, če pa bi se es. i jih pM vojni 1» ci kafcob ircu F? j uspeh« živW dni toi! 1 P otem pa bi se tudi še lahko lislilo, kakšna moč bi bila to, bi z rudarji v Walesu obenem arji in delavci ostalih držav ivili delo ... Mnogo bi se lah- razmišljalo o tem. NEKOLIKO PUNTA PRI KRUPPU? iti pre« . J j* j MS' li;i Issen je Kruppovo kraljestvo, edanji dobi je za Nemčijo važ- jše kakor marsikatera nemška lava. Bavarsko n. pr. daje vo- ali Krupp daje možnarje, none in bombe'. Kajzer Viljem dober prijatelj v Essenu, ee- navadno ne razmetava svoje- prijateljstva ljudem, ki niso >olnokrvni.” Pravijo, da je jem delničar Kruppovega pod- tja; ker ne sovraži denarja, je že mogoče, Ali kar se tam iz- luje, mu je gotovo tudi toliko srcu kakor marke in tolarji. Kaj hi bilo z Nemčijo, ako bi idela Essen kakšna katastrofa, i se ne bi mogli več pošiljati ipovi in strojne puške in šrap- :li odtod na obe fronti? Lahko se zgodilo Hindenburgovi in aekensenovi armadi to, kar se zgodilo ruski v Karpatih. Ali — Gott sei Dank — v Nem- ■d 1 ji je vse patriotično, in vsaj od¬ iti ne žuga nobena nevarnost. Toda — kaj je to? V Bazel je rišla vest, da grozi pri Kruppu elikanska stavka. Delavci za- tevajo zvišanje plače, ker se je se podražilo. Kruppova Berta, i je kraljica v tej kanonski drža- hoče sicer še sama porabiti voj vpliv pri delavcih, to se pra¬ li najbrže apelirati na njih pa- riotizem. “Frankfurter Nach- .jj, ichten” svetujejo, naj se ugodi (ielavskim zahtevam; menda mi- y’V lijo, da je to uspešnejše, kakor ; |pel na patriotizem, in skoraj bi jTlekli. da se ne motijo v tem. ' l'i. Prepričani smo, da bo nemška , vlada vse mogoče storila, da se prepreči štrajk. Če bo pritisnila a vodstvo podjetja, da ugodi dc- avcem, če bo izkušala posredova- i, ali če misli postaviti tovarne opolnoma pod vojaško povelj- ' s l vo t tega seveda ne moremo ve¬ deti. Ali če se pomisli, da bije v p Essenu sedaj “srce Nemčije”, ni ji težko ugeniti, da se bo mati Ger !pfj tl’ podaljšala čez zimo; bi bil bank¬ rot v Nemčiji neizogiben. Odkod ima kajzer svojo zna¬ nost, ne vemo. Če bi bilo soditi po militarističnem položaju, bi morali precej dvomiti o zaneslji¬ vosti njegovega proročanstva. Lani, ko je vojna izbruhnila, so trdili, da mora biti najkasneje v treh mesecih končana; še par dni, pa bomo praznovali obletnico. In če si naslikamo položaj v glavnih potezah, vidimo, da je približno tak, kakršen je bil v začetku. Tudi danes se noče vdati nobe¬ na stranka; nobena država noče obupati, nobena ne izgubi nade, da naposled le zmaga. Sicer pa nasprotuje londonske¬ mu poročilu zopet berlinsko, ki pravi, da so imeli finančni mini¬ stri vseh nemških zveznih držav skupno konferenco, ter da so na¬ slikali državnemu zakladnemu tajniku dr ju. Helferichu gospo¬ darski položaj Nemčije v najlep¬ ših barvah. To torej zopet ne iz- gleda po bankrotu, in zakaj naj bi se tedaj tako podvizali z voj¬ no? Zadnjo zimo so se marsikaj naučili, kar bi lahko praktično poizkusili. Tudi razne nove iznajdbe za uspešen umor so baje napravili, in bila bi vendar škoda, če ne bi pogle¬ dali, kako se obneso pri resnič¬ nem ubijanju. Oktobra! Škodovalo sicer ne bi, če bi bil še malo prej konec, ali kakor doslej kaže, je za ok¬ tober malo nade — vsaj za le¬ tošnji. HUERTA. Koliko bo pri tej dobavi pro fita? In — koliko grobov in po habljencev? DELATI SE ZAČNE. Iz Johnstowna, Pa., javljajo: Po neki objavi ravnateljstva se bo pričelo po dveh letih brezposel¬ nosti zopet delati v dveh skupi¬ nah (šihtah) v delavnicah za va¬ gone Cambria Steel Co. Uradni¬ ki družbe so izjavili, da je prišlo pred par dnevi naročilo za 11,000 ton vagonskih osi. Družba je iz¬ javila, da se lahko od 15. do 20. julija oglasi k delu 500 mož. Ebensburg Coal Co., z glavnim uradom v Philadelphiji in rovi v Colver, Cambria County, je dobi¬ la včeraj naročilo za dobavo 10 tisoč ton premoga za argentinsko republiko. KAKO RASTE NEW YORK. LISTNICA UREDNIŠTVA. Lawrence, Pa.: Po končani rusko - japonski vojni se je po vsej Rusiji razvilo revolucionarno gi¬ banje. Revolucionarji so hoteli porabiti vladno oslabelost, da bi zrušili absolutizem. V prvi vr¬ sti se je pričelo po industrijskih mestih s stavkami, ki so kmalu dobile revolucionaren značaj. Vlada je odgovorila z obsednim stanjem in naglo sodbo. V mno¬ gih mestih je prišlo do ostrih bo¬ jev, do najsrditejšega v Moskvi. Vlada je sicer z vojaško silo za¬ dušila revolucijo, vendar je pa sama dobila toliko udarcev, da se je bala novega upora, in posledi¬ ca je bila znani oktobrski mani¬ fest, s katerim je car. priznal tr stavo in ukazal volitve za dumo. Tako je revolucija dosegla ven¬ dar indirekten uspeh. Leta 1910., ko je bilo uradno štetje, je imel Veliki New York 4,786.883 prebivalcev. Dne 15. ju ni ja letošnjega leta so jih vrhovni števci našteli 5,245.812. Odpade jih na Manhattan 2,331.757 Gprej 2,331.542), na Bronx 590.055 (prej 430.980), na Brooklyn 1 808.191 (prej 1,634.351), na Queens 394.851 (prej 284.041), na Richmond 100.058 (prej 85.969) Procentualno je največji prira¬ stek v okraju Queens, namreč 39. 50 odstotkov, absolutno pa v Brooklynu, namreč 373.840 duš. Znamenito je tudi naraščanje v Bromx, ki je štel 1. 1890 komaj 88,- 908 duš, deset let pozneje 200..- 507, zdaj pa 590.955. Tako rastejo mesta v času ve¬ leindustrije. Tako dobiva življe¬ nje nove oblike in zahteva nove pogoje, katerih individualistični kapitalizem kmalu ne bo več mo¬ gel ustvarjati. Z zavezniki so nekatera podjet¬ ja v New Yorku sklenila pogodbe za vojne potrebščine, ki teko do leta 1918. Menijo li zavezniki, da bo voj¬ na tako dolgo trajala? SiranKp. Jugosl. socialist, klubom v Ohio, ki so bili prizadeti v štrajku, na znanje! Tajniki jugosl. socialističnih klubov v Ohio, ki so bili prizadeti v štrajku in so vsled tega prene¬ hali z aktivnostjo, naj sedaj, ko je štrajk končan, izjavijo, če po¬ stanejo dotični klubi zopet aktiv¬ ni. To je potrebno, da se ve taj¬ ništvo zveze ravnati z ozirom na imenik klubov. Klubi, ki vzlie končanemu štrajku ne morejo oži- eti klubovega delovanja, ali pa katerih tajniki ne bodo javili, kdaj bi se to moglo zgoditi, se bodo smatrali za mrtve. Tozadevna poročila je poslati tajništvu zveze vsaj do 15. avgu¬ sta t. 1. Tajništvo J. S. Z. NOTA. Tem potom se obveščajo vsi ti¬ sti. ki se zanimajo ali so se zani¬ mali za Jugoslovansko zadružno tiskarno (South Slavic Coopera- prihodnjo zimo tive Printery), da je slednja v smislu zakonov države Illinois in Cook County razpuščena. Razpu¬ ščene tiskarne lastnik je sedaj Jugoslov. socialistična zveza. Tajništvo J. S. Z. Bivši mehiški diktator in ge¬ neral Victoriano Iluerta se bo moral zagovarjati pred veliko po¬ roto v San Antonio, ker je pre¬ kršil postave ameriške nevtralno¬ sti. Sedaj so ga postavili pod varščino $15,000. Nekaj časa bo še ostal v Fort Bliss v varstvu zveznega maršala Rogersa. ŠRAPNELI. Iz Philadelphije poročajo, da je dobila Baldwin Loeomotive Co. nalog za dobavo šrapnelov za o- semdeset miljonov dolarjev. Za izvedbo ustanovi J. P. Morgan posebno novo družbo. KONTESTANTOM. Ker naši kontestantje večinoma pošiljajo naročnine za polletne na¬ ročnike, in ker se je eden konte- stantov že pritožil, da ni pravilno, ker se šteje za polletnega naročni¬ ka en glas za celoletnega pa trije glasovi, je direktorij J. D. T. D. na svoji zadnji seji zaključil, da se v prihodnje štejejo gla¬ sovi enakomerno. Polletni novi naročnik se šteje v bodoče za en glas, celoletni pa za dva glasova. Kontestantje so dobili zadnji teden novega tovariša v osebi M. V. Smolsnika iz Mulberry, Kans. Koliko ima kateri glasov, povemo prihodnji teden. Listnica. John Bizjak, tajnik dr. št. 97. S. D. P. Z. v Baner, Pa. Vašega naznanila za društveno veselico nismo mogli priobčiti v zadnji iz¬ daji. Poslali ste prepozno. LISTU V PODPORO. Vencel Branisel, Murray, Utah, 45c; Martin Mutičie 25c, John Šibenik 25c, Val. Plešec 25e, Paul Česnik 25c, Joe Kunčič 25c, Fr. Šmida 25e, Andrej Ažman 25c, G. Kabaj 25c, John Mikše lOc, Joe Tekavčič lOc, Louis Bartl lOc, Fr. Šibenik 25c. Vsi v Collimvood, O.—Anton Bajc, Chisholm, Mimi., 50c. — Jos. Pavšek, Forest City, Pa., 50c. — Jugosl. soc. klub št. 32, West Newton, Pa., $2.00. — Jugosl. soc. klub št. 50 v Virdcn, 111., $2.00. — Jugosl. soc. klub št. 64, Livingston, lih, $5.00 — Čep pri FUšarju, Chicago, 111., 20c — Louis Gomizel 25c, Frank Čopi 25c, Louis Kranjc 25c, Andi-. Ko¬ vačič lOc, Joe Zakrajšek 15c, J. Hribar 25c, Anton Suša 25c, An¬ ton Tavčar 25c, Gregor Naglič lOc, Anton Mrak lOc, Joe Bavdek lOc, Andrej Drobež lOc, Frank Bavdek 25c, John Naglič 15c, Fr. Naglič lOc, August Samec lOc, Brivc lOc, FrankKaučič 15c. Vsi v Dunlo, Pa. — Jugosl. soc ,lub št. 96. Bear Creek, Mont., $4.30. -— Jugosl. soc. klub št. 4, LaSalle, 111. $5.00. — Dom. Golob in John Pti¬ ček vsak po 25c; oba v La Salle, 111. — Frank Novak, Los Angeles, Cah, 25e. Skupaj $26.25. Zadnji izkaz $371.19. Vsega do danes $397.44. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: ‘‘INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov; Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z. v mesecu juniju 1915, Država Mesto. Ark. Razdeljeno: S . o> 03 >i-H c3 a N c3 P p Ft. Smith . 27 ‘ ‘ Hartford. 10 Illinois Sesser. 14 ‘ ‘. Staunton. H “ Chicago 6 . 100 “ Springfield. 01 ‘ ‘ Chicago 20 . 25 “ La Salle . 22 “ Virden. 20 ‘ ‘ Zeigler. 25 “ Livingston. 61 Panama Witt . . . P 5.40 2.00 4.35 2.55 20.00 12.20 5.00 4.40 4.00 5.00 12.20 1.20 1.80 P 1.85 =i m o 0=3 1.85 N 2.70 1.00 2.95 1.45 10.00 6.10 2.50 2.20 2.00 2.50 6.10 .60 .90 S. S. Coop. Printerv. .. Organ. No. 92 Ziegler. Frank Podboj . Helen Badovicli. Michigan State ref d... Jul. Cristensen. 10.08 25.00 1.00 1.00 5.00 .25 Znamk na roki dne 1. junija. Dobljenih v juniju. . 864 .2000 2864 Razpečanih v juniju.1620 Na roki dne 30. junija. Izjemnih znamk na roki dne 1. junija Dobljenih v juniju. .1226 . 200 . 200 Dano klubom 400 65 Na roki dne 30. junija. 335 Dualnih znamk na roki dne 1. junija. 41 Dobljenih. 40 Dano klubom 81 5 Na roki dne 30. junija. 76 Tajništvo J. S. Z. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. 10.08 25.00 1.00 1.00 5.00 .25 Skupaj.1620 65 05 382.01 81.00 80.70 270.31 Dr. Richter^ Pain Expei!er za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od P. Ad. Richter & Co. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČI moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Izlnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ca vseh sodiščih, bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASHINGT0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon; Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ta notranje bolezni in ranocelnik. ■.•dnevniška preiskava brezplačne—pla¬ čati je le zdravila 1921 Blue Iata*4 Ave., Gkic&go. Ureduje od 1 do S p* pel.; »d 7 do 9 zvečer. Izven Ckiea^r« živeči bolniki naj pišejo slovensko. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 Bo. Fick St. Tel. Canal 14«» LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wi* Telefon 1199 «J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv« vino, smodke, i. t. d. Izvrstni pro«tor za okrepčilo. 8700 W. 26th St., Chicago, IU , Tel. Lawn dale 1761 Socialistične slike in kart«. “Piramida kapitalizma”, • slo¬ venskim, hrvatskim in angleihdba napisom. “Drevo vsega hudega” s llo- venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z anglei kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2o! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vie kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNI GO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, UL 8 PROLETAREC 21 MILJONOV UBIJALCEV. To je rekord vseh *rekordov! Cezar in Aleksander Veliki naj se gresta solit, križarske vojne naj se skrijejo in Napoleon naj se | predsednik tega sodišča obrne v svoji grobnici. Kakor poročajo iz Berlina, je Viljem Michaelis izračunal, da je 21,770.-1 nik ne more priznati veljavnosti nih izvedencev. Eden izmed njih nas je poučeval, da more le stro¬ kovni izvedenec dognati, ali je kakšna oseba duševno zdrava ali ne. Toda niti porotni zbor niti ne more priznati izjave tega strokovnega izvedenca. Niti porota niti sod- 000 mož v sedanji vojni. “Mož pravzaprav ni precizen izraz kajti osemnajst in devetnajstlet¬ nim pravimo pri nas fantje. Pa so še mlajšj v zakopih. Na stra- temu, kar je dejal strokovnjak, ki je štiri leta pomagal državi “reševati” ta slučaj. To preha¬ ja v paradoksnost, če pomaga državni zdravnik izdelavati ob' ni zaveznikov se jih bije po Mi- tožbo, potem pa izpoveduje proti chaelisovem računu 12,820.000, obtožencu kot strokovnjak. Upam na strani Nemčije, Turčije in Av¬ strije pa 8,950.000. Morda je v da najde državna zadonodaja po ta in sredstva, da.se vbodoče pre¬ računu kaj napake, toda v glav- preči kaj podobnega.” nem se to gotovo vjema. Te šte vilke tudi kažejo, da je zlagano tisto olepšavanjc, ki pripoveduje, da so izgube v sedanji vojni manj še kakor v pretečenih. 21 in tri četrt miljonov bojevnikov, čez dva miljone ubitih, čez sedem in pol miljonov vseh izgub — misli mo, da so te številke dovolj zgo vorne. Bog Mars mora triumf irati. Sko¬ raj 22 miljonov ljudi je pripravlje¬ nih, da ubijajo drug druzega! In po kasarnah jih je še nekoliko mi¬ ljonov, ki se vadijo za ta posel. Hej, če bi bilo teh 22 miljonov e- ne misli! če bi se zavedali, da ne streljajo ne puške ne topovi brez njihove volje. In če bi mi- Ijoni na eni strani vedeli, da je pri milj onih na drugi strani prav tako.... Na morju računajo, da imajo zavezniki 113, Nemčija in njeni tovarišici pa 56 bojnih ladij. Ve¬ likih križark imajo prvi 87, drugi 17, malih prvi 128, drugi 56, tor¬ pedo vk prvi 704, drugi 358, pod morskih čolnov prvi 179, drugi 40: drugih ladij prvi 231, drugi 239. To je bil hud poper; prav pa ima sodnik v tem. da je res para¬ doksno, ee se prepušča odločitev tistemu zdravniku, ki je sestavil obtožbo. To je ravno tako, kakor če bi bil tožnik obenem sodnik. Na drugi strani pa je seveda res¬ nica, da so duševne bolezni zelo komplicirane in .pogostoma jih ne more prav spoznati lajik, temveč le zdravnik. Ampak tudi ne vsak zdravnik; tudi tu je bilo že dosti strokovnjakov, ki so izrekali bolj napačna mnenja kakor priprosti razum lajika. Proti Thavvovi osvoboditvi je rekurjral zastopnik države in Thaw je bil dan pod varščino $35,000. Konec tega procesa ob¬ žalujejo razni advokati. ne strojne tehnike, vsled katere je postal osemurni delavnik nepotre¬ ben. Srečna Zelandija! Stari Rockefeller je res junak! Časopisi poročajo, da je šel v Cle¬ velandu, ko se je peljal tja, od vlaka pa do svojega avtomobila brez vsakega varstva. Kako velik mora biti strah, če se to smatra za veliko hrabrost! Norveški sodrugi so dosegli, da bodo z novim letom vsi kinemato¬ grafi podržavljeni, obrat pa bodo vodile 'občine. Še bolj potrebno bi bilo to v Ameriki! Židovske vojake v Rusiji so pre¬ mestili v kavkaško armado. Veli¬ ki knez Nikolaj jim svetuje, naj si osvoje — Palestino. AMERIKA IN NEMČIJA. To število ne bo pravilno, to kaže že postavka podmorskih čol-| banda. Pač na so nov, katerih imajo baje Nemčija, potniki, med njimi Predsednik Wilson še nikomur m povedal, kaj misli o nemški noti in kakšne korake namerava storiti. Položaj pa se je med tem časom še nekoliko zamotal. Nem¬ ci so namreč streljali na ladjo Orduna, ki se je vračala iz Angli¬ je v New York iu je že vsled tega precej jasno, da ni vozila kontra- bili na njej tudi Ameri Vlak. s katerim se vozi chieaški mayor Thompson in . njegovo spremstvo v San Francisco, je moral na progi ustaviti, ker je veter gospodu mavorju odnesel klobuk. Županov klobuk, to je velika reč! čat, da res nobenega tujca ni vi¬ deti. Gondole so izginile, saj ni¬ majo nikogar prevažati, mali par¬ niki,, ki nadomeščajo tramvaj, prevažajo le malo ljudi. Z oken in z balkonov so izginile cvetlice, pod arkadami sv. Marka so zapr¬ te vse trgovine, še golobje samo spe, ker ni tujcev, da bi jim ku¬ povali koruzo. Kakor čudež mol čečnosti in nepremičnosti izgle- dajo zdaj Benetke. Samo na Lidu so postavljeni dolgocevni topovi in zro ven na morje. A ti topovi, ki naj Benetke branijo, so mestu ravno tako nevarni, kakor bombe v avstrijskih letalcev. Ce bodo gr¬ meli topovi na Lidu, se bodo šest kilometrov na okrog tresli vsi te¬ melji in vsak Benečan sluti, da se bo podiralo mesto . .. James F. Stepina, predsednik. Christian R. Wa!ieck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. AMERICAN STATE M Michael Zimmer, „„ - Emanuel Berar,el ^ Ur- Anton I;j„.. . Abel Davis John Fucik A - v -Cer: Ieh John C. ^ Ji ®«. p ' >|f , c la sS ' aiL S rjan" ,|e<1 . J^ eVpn •oi 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste uli Ce CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... ODPRTO: Popolen vspeh. Kdo ve, ee bi bil Harry Thaw sedaj pameten, ee — ne bi bil miljonar ? Kogar ima Bog rad, ga napravi blaznega, kadar bi moral iti na vislice, pa mu vrne pamet, kadar bi moral ostati v blaznici. Koliko je razlike med rabljem in med velekapitalistom, ki pro¬ daja bombe? Avstrija in Turčija le 40, kar je o- kanci. čividno debelo zlagano. Tudi] drugih ladij, se je tekom vojne pre- j cej zgradilo, pa niso tukaj vštete. Toda brez obzira na to — kak¬ šno ogromno bogastvo tiči v teh plavajočih hišah in hišicah? In] čemu? EDISON ZA STRICA SAMA. Mornariški tajnik Daniels je povabil Edisona, da stopi na celo posebnega odbora izumiteljev, ki bi s svojim duhom služil deželni obrambi Zedinjenih držav. Edi¬ son se je odzval in z njim še večje število znamenitih izumiteljev. Pravijo, da ima Edison že ne¬ kaj gotovega, ali vsaj nekakšen projekt, ki bi bil v vojni velikan¬ skega pomena. Svoje iznajdbe pa ni hotel dati nobenemu milita¬ rizmu na razpolago; le Zedinje¬ nim državam je pripravljen poma¬ gati. Srce zaboli človeka, če vidi tu¬ di Edisona med tistimi, ki pomno- žujejo morilna sredstva. In ven¬ dar — kdo ga more grajati? Tudi on živi v kapitalistični družbi — in ta družba je nesposobna, da bi odpravila vojno. Dokler imamo ta sistem, se zapletejo države tu- Zadeva še ni v vsakem oziru jasna. Nekateri mislijo, da je bil prvi strel le svarilo, in ker se ni Orduna. takoj ustavila, je bila nemška ladja opravičena strelja¬ ti nanjo. S tem se pa ne vjema trditev drugih, ki pravijo, da je nemški čoln najprej izstrelil tor¬ pedo, in ko ta ni zadel, da jo streljal s topovi. Torpedo se se¬ veda ne bi mogel smatrati za svarilo. KAJ NAJ BOG STORI? jondonski škof je odredil, da se imajo tekom julija meseca vr¬ šiti molitve za zmago zaveznikov. nedeljo 25. julija se imajo vr¬ šiti slovesne službe božje, proce¬ sije, zborovanja in molitve pod milim nebom itd. Bonaventura Jegjič in Lampe pa molita za avstrijsko zmago, in papež za italijansko. O Bog, ubogi Bog! Srbi so zapustili Drač, podali so pa proti Italiji protest Franci¬ ji, Angliji in Rusiji. Ni H nekaj sumljivega v tej zvezi zavezni¬ kov? Pri zdravljenju bolezni bi se ne smelo gledati edino le na to, kako olajšati napad, temveč tudi kako popolnoma odstraniti bolezen. O lajšanje se gotovo visoko ceni od vsakega bolnika, toda ono navad¬ no ne trpi dolgo. Z boleznimi pre- naravnega sistema hudi popadi u- jedanja, ali kake druge nezgode, ki zahtevajo olajšanja. Navadno se doseže najboljši vspeh s Triner- jevim ameriškim zdravilno gren¬ kim vinom, v veliko slučajih pa zagotovi tudi popolen vspeh. Po¬ trebno je torej, da se rabi to zdra¬ vilo stalno, dokler bolezen ne izgi¬ ne in še potem se ga naj j'abi, ka¬ darkoli so pojavljajo slučaji prejš¬ nje bolezni. To zdravilo izčisti te¬ lo popolnoma, ga tudi ojači, da lahko opravlja svojo nalogo. Cena $1.00. V lekarnah. J-os. Triner, izdelovatelj, 1333—1339 So. Ash¬ land Ave., Chicago, 111. Pondeljek in v četrtek do 8| Zv , vse druge dneve pa do 5} p 0 J 'Prejemamo hranilne -Vloge in dajemo . . /0 obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, : pošteno izplača ali pa Vam vrne POŠILJAMO: Govorimo vse slovanske jezike. II v Največja slovanska tiskarna v Ameriki j = Narodna Tiskarna= 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, 11». Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Čeki Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. - “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni Kajzer je prevzel vlogo boga Vulkana. Telegrafiral je svoji sestri, da bo pretresel Evropo. Kaj si morejo misliti prebival¬ ci Marsa o prebivalcih zemlje, ee vidijo, kako se kadi v Evropi? Bolno grlo ozdravite, ee ga ovi¬ jete z obvezo namočeno v olivno olje in Trillerjev liniment. Rev¬ matizem in bolečine živcev ozdra¬ vite, ee drgnete prizadete dele s j samo Trinerjevim Linimentom.Ce- na 25 in 50c, po pošti 35 in 60e. 3 pristne pijače, 2 zdravilne. r-* VELIKA PONUDBA £ USTRELJEN. di Londonski Daily Chronicle po¬ roča, sklicevaje se na. uradni ilst Šlezije, da je bil v Moravski O- stravi dne 14. junija po sodbi on- Modcrni brezbožci nočejo ver-1 jeti v čudeže. To je zato, ker no poznajo zgodovine. Leta 1033. j'e bil Benedikt IX. rimski papež. Takrat je bil šestnajst let star, ali njegovi škandali — od po¬ silstva do umora — so bili že ta, | ko številni, da so rimski načel¬ niki sklenili, da ga zadavijo pred oltarjem tisti hip, ko bo držal Boga v svojih nečistih rokah. Vse je bilo pripravljeno. Atentat bi se bil moral izvršiti 29. ju¬ nija. Prav tisti trenotek, ko so ga hoteli napasti, je pa nastala tema, popolna tema, zarotniki so | se ustrašili, in sveti oče je bil re šen. Čudežu je manjkalo te to, da| se solnčni mrk lahko na sekun¬ do natančno astronomično izraču¬ na. del zavoja NEBO cigaret brez oglasa je sedaj vsak vreden 'h ceniš .gotovini in vi dobite tudi v vsakem % zavoju NEBOci-» “ Urni P«! 30 E novelist i Lfco povodu ijtiiajststo, i kjer [v tujih nvoi tjer bi. prieak i kjer preže ■ j;plen; izmil Videnega itljjja od ob j so bile sla! H potrebov: i nesrečo. Z miše : Parni jdaljil: od b: potem se je POZOR SLOVENSKI GOSTILNICAH!: Tukaj se Vam nudi prilika, da si prilrsi« ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa rad; jaz ne plačujem dragih agentov ali “mana^ opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v ji p ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropiuois vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijslej ki nosijo na steklenici napis: ‘‘IMPORTED”. Ta lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Krai.i čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilu jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo n Pišite po cenik Veno — velil b bi zahteval Saj se še on (ir.. Ladja j rede, po zah lijo, razni od trofejo. Č< t bo noben p tana naravne šili nam ne 1 «1 nikogar i-vse »vesti, in na mik. Suha p< A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., J0L2 'V i oficieln reki v Chic. arnik “Eas potopil, in e utonilo, i Imesla črna v Zedinji te uro se r Tudi vzrol garpt 'b centa vreden kupon. Sprednji del za¬ voja ir. kupone se lahko hrani za krasne dobit¬ ke. ako t J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka Ta ponudba nt* SBf d ._ P. Lorillard C®., New York City ^ Wr.V.*AVAV» c »W»VA°W F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantih V^ Važno uprašanje! So mi opravi najbolje in najceneje ŠE ENO PRIZNANJE. proti svoji volji v vojno, in Motnega vojnega sodišča ustreljen kakor pride najmiroljubnejši člo vek lahko v ^oložaj, da mora po- in delavec František Berka zaradi ve- leizdajniškili izrazov. Berka je bil grabiti za puško in ubijati, tako 45 ] e t s j, ar in baje ameriški držav- prihajajo največji duhovi lahko v y all — če -j e resnično, je s tem položaj, da služijo njih najimet- nejše iznajdbe človeškemu kla¬ nju. Saj je danes itak vse v služ¬ bi vojne, karkoli je ustvarila teh¬ nika znamenitega od železnice do telefona, od avtomobila do želez- nobetonskih stavb, od periskopa do zrakoplova. In dokler bo ka¬ pitalizem. bo vojna mogoča, in dokler bo vojna mogoča, ji bodo morale služiti roke in možgani. Dol s kapitalizmom 1 Kadar bo ta uničen, bodo duhovi lahko slu žili le kulturi. dokazano, da ne respektirajo av¬ strijska vojna sodišča niti ame¬ riškega. državljanstva. Seveda so bo morala stvar pre¬ iskati. ZMES. HARRY THAW. Zdi se, da je končan roman. Po lota v New Yorku je spoznala, da je Harry Tha\v pri zdravi parne-j verska blaznost, za katero jo tudi Nekega mladeniča so našli na ulici vsega zmedenega. Odpravili so ga v bolnišnico. Tam je žebral molitve. V kratkem je umrl. Nje¬ gova mati pravi, da ga ima Billv Sunday na vesti. Mladenič ni prej nikdar hodil v cerkev. Enkrat je slišal Billyjevo pridigarsko roh¬ nenje, in nenadoma je postal be¬ sen verski fanatik; prijela se gaje ti, sodnik mnenju in se je pridružil temu umrl. Thavv je bil izpuščen. V Ameriki protežirajo take Bil- V časopisu “Technik und AVirt scliaft” piše nemški obrtni nad¬ zornik Morgner glede vojne pre skrbe za delavstvo ob vojnem ča su: “Če prav, neglede na to, da kruti vojni čas ne sme poznati nobenih strank, je marsikdo v mirnem času različno sodil o strokovnem gibanju, zaslužijo vendar priznanje na polju pre¬ skrbe brezposelnih delavcev, ter je le želeti, da bi se razvijale po sedanjih načelih dalje. Popolno ma primerno je torej vojnemu ča¬ su, ee mestne uprave itd. delav sirim organizacijam, kakor se je to marsikje zgodilo, dovoljujejo prispevke k podporam za njihove brezposelne elane. ’ Konzularne starokraj! sodnijske - ,, vojaške ^ilwaukee.Wis., Splošna napaka. zadeve PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno,—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, lil BENETKE V NEVARNOSTI. Množica v sodni dvorani ga je lyje državni tajniki in podobne vi- šnrana pozdravljala, ko se je od- šoke glave. . . peljal, mu je pa sledilo šest avto-| anobilov z reporterji in fotografi V Bunkie, La., so z-opet linčali •V zadnjem prizoru se je pa pri- nekega zamorca, ker je baje ranil meril zanimiv konflikt. Sodnik Hindrick je izjavil: “Storil sem svoj sklep, ki je izraz mojega odkritosrčnega pre¬ pričanja. Pridružujem se izreku porote. Nekoliko besed pa hočem reči o mnenju državnih strokov- policista, ki ga je hotel aretirati.. Naša civilizacija! Francoski pisatelj Andre Mair rel popisuje v “Petit Journalu” vtise, ki jih je dobil, ko je ob za¬ četku italijanske vojne zapustil Benetke. Na palačah, pričah ve¬ like preteklosti, so vsa okna za¬ prta, vsa vrata zaklenjena. V hotelih je bolj tiho, kakor na po¬ kopališču, le zdaj in zdaj se pri¬ kaže kak portir, menda se prepri- M, A. Weisskopf, M. 0, Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland are. Tel. residence: Lavvndahe 899« Na tisoče ameriškega ljudstva trr ;: teškoeah v drobu in najnavadnejša ^ temi je konstipacija ali zapeka in njj komplikacije. Večina teh trpečih ljudi $ enoinisto napako, to je da se poslužuje p glic in razne čistilne medicine, ne da bi, prej prepričali, dali so taka sredstva ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno stvo, katero povzroča telesno slabost in i | človeka navadi na neprestano vživarj- vrste medicine, je škodljivo. Ako trpke zapeki ali na kaki komplikaciji t* teS ; vzemite sredstvo, katero vam bo ne pomagalo temveč bo obenem tudi P 0 ^’ ealo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO IA NESREČ. Menci Wr ' Michigan C 1 pravzaprav je stroške. I 2 plačati voz iti se ga udi e povsem ena ijal, je bil d »estern Elec ! je bilo lepe al slavo im se so se dobi a parada, j 'ijno se godi tovarnah dri * deklet. Te Panela kaj liš ■Metno, lahkot 'lilo vse rai ■ 1 ^at se je z< Pogoltnila ve: !/ fedi se je P'' deloma v r J^dji, v nižji Y v pasti. 1 ,*tala nober 'h kakšni st: v tej po asa ti, kakši K nemara L ' 5l var nad - . ,, Izdelano je iz rdečega vina in zdrg¬ nili zelišč — laksativno, okrepčujoče in <*! ^‘tati, če izl t. ' Sar tožiti. V Novi Zelandiji je sprejela so¬ cialistična stranka uvedbo šest- umega delavnika v svoj program, kar utemeljuje z razvojem moder- Edini slovenski pogrebnik | MARTIN BARETINČIC j JOHNSTOVVN, PA. 4 324 BROAD STREET *++++++++++++••»• TEL. 1475 y++++*+0* prijeten duh — ter je namenjeno v p 05 ' zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. ‘V lekarnah. 'I' Eastland J-1 ELE» v Praša Pih, Vftam kor /Pod 1 senati '■jparo H, ■ Učenih JOS. TRINER Chicago, izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Ako vas muci revmatizem ali neuralgične bolečine, skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomag3- 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. [•d. Di ... tiplje i .4 ^..taerim dl '^3? “Prt ie goto ;% , 0s °bje t ?• Kap ' 4 ]. v 0ll ia p V, ie *C ; aIi Parpj