mS\ sx J?- , i% korittl delav- L ob. Kapitalizem s svojim strupenim dihom zastrupil tudi miliearske oficirje. Brez kapi- štienega absolutizma se ne bi bili imeli tisti saki z ludlowskim umorom komu prikupiti, in nikogar ne bi bili mogli pričakovati, da izbriše larantu* 3 * grehe, če ustrežejo njegovim željam. Ves svet v Coloradu je videl, da so tam kapi- sti gospodarji, in da jim od guvernerja pa do a vse služi. Ves svet je videl, da k oni milost in prokletstvo. Tudi miličarski Bitji so to videli. Kapitalizem jih je bolje Nal kakor država; kapitalizem jih je v svojem 'kresu korumpiral. Če se pa lahko dožcne, kje korupcija pričenja, jo teže uganiti, kje se bo tečala. I miličarskimi oficirji vred bi 'bilo najbolje briti tudi črne barone pred vojno sodišče. ostojna r i tropiiont one pijift {TED", j in Kiaajin j zdravilu^ m samo ai :t„ JOLI ;a. ■ va trpi Inejša ‘ i«!- ljudi '» užuje & e čfi stva tilno^ bost h t živa« e i trpi** Potop Arabica. k tes>'- i ne sS " li P okI •o j« ŠKO V0 n zdr 3 '* še tr 16 pV VI/ Napetost med Zedinjenimi državami in Nem- se je nevarno povečala. Ladja Arabic, last Vhite Star Line in eden največjih potni¬ ca parnikov na svetu, je žrtev nemškega pod¬ brškega čolna. Bila je torpedirana, ko se je ^iala iz Liverpoola v Ameriko. basi so, kakor poročajo rešeni potniki, rešil- ^ naprave izborno funkcionirale in je storila po- ‘ksa ladje od kapitana od zadnjega mornarja No dolžnost v najpopolnejši meri, je vendar /koliko oseb utonilo, in zdi se, da sta med njimi p ameriška državljana. , Kapitan in vsi potniki trdijo, da ni dobila Na niti najmanjšega svarila. Parnik je bil na tratni poti iz Anglije, odkoder prav gotovo ni JN ne orožja ne municije v Ameriko. Torej ka- *fts vse na to, da je bil torpediran v nasprotju 1 Mednarodnim pravom, in da se je zgodilo prav škarje predsednik Wilson v svoji noti imeno- "namenoma neprijazno dejanje.” Vlada v Washington preiskuje zadevo, kar je Nebno; sicer pa nič ne govori, kar je zelo do- ?' znamenje. Predsednik Wilson hoče vedeti, H L tli torpediranje zgodilo vendar v kakšnih Nšujočih okolščinah, n. pr. da bi bila Arabic ^ftirana od bojnih ladij, ali pa da bi bila vse- 110 dobila kakšno svarilo, pa da je bežala. Predsednikova rezerviranost in temeljitost v 1 bdevi je tolažljiva, ker vodi do zaključka, da e ,f ori vlada Zedinjenih držav najbrže nič ne- j'-"Tjenega. Vendar pa si ni mogoče utajiti '■'ki, da je položaj zelo kritičen, kajti torpedi- Ne Arabica izgleda kakor odgovor Nemčije na Država Georgija. Zopet so na jugu linčali človeka. Skoraj čudno je, da se ljudje še zgražajo zaradi tega. V južnih državah so pojmi “demokracije” že davno taki, in praksa linčanja je skoraj oficielno priznana. Zlasti ni nič nenavadnega, če obesijo zamorca; ako je tam ernokožec osumljen kakrš¬ negakoli zločina; je to na jugu že toliko, kakor da je njegova krivda dokazana. Tisti, ki opravijo krvniško delo, veljajo za junake. Če se uvede preiskava, ne pride nič na dan. Kaj bi se torej linčarji ženirali ? Zakaj jih ne bi drugi posne¬ mali? — Zdaj so v državi Georgia obesili Leo Franka. On sicer ni bil zamorec, ali bil je Žid. Za pleme¬ nite meščane juga je eno kakor drugo skoraj enako zlo. Leo Frank je bil obdolžen, da je umoril dek¬ le po imenu Mary Phagan, ki je delala v tovarni, v kateri je on bil superintendent. Na podlagi procesa se lahko pravi, da mu krivde niso doka¬ zali. Bilo je nekoliko sumljivih momentov, ali sum ni dokaz. Edina priča, ki ga je obremenje¬ vala, neki zamorec, je bil sam precej sumljiv malopridnež. Toda sodišče ga je obsodilo na smrt. Zadnje dni pred določeno eksekucijo ga je guverner Slaton pomilostil in mu izpremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Storil je tako, ker se iz procesnih aktov ni mogel prepričati o Frankovi krivdi in si ni hotel nakopati na vest odgovornosti za smrt človeka, ki je bil morda nedolžen. Nekoliko dni nato je guverner Slaton demisioniral. V svoji državi namreč ni bil več varen življenja in odkar je podpisal pomilošče- nje za Franka, ni imel nobene mirne minute več. Njegovo hišo je morala braniti milica, nekje so ga celo “in efigie” obesili in pripeli na figuro, ki ga je predstavljala, da je guverner Slaton “izdajalec”, in takorekoč javno so grozili, da ga bodo linčali, ako ga dobe v pest. Franka so prepeljali na kaznilniško farmo v Middleggville. Tudi tam je bilo treba milice, kajti sodrga je pretila, da potegne pomiloščene- ga moža iz ječe. Kmalu, ko je prišel v svoj novi “dom”, ga je ponoči napadel drug kaznjedec in ga tako močno ranil na vratu, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Zdravniki so ga rešili, rana se pa še ni popolnoma zacelila. Sedaj je njegovo trpljenje končano. Zadnje dejanje njegove tragedije se je odigralo po skrb¬ no premišljenem načrtu, in če ne naravnost s po¬ močjo uradnih mest, po vsaj s pomočjo never¬ jetne uradne brezbrižnosti. Ko to pišemo, še ni znan nobeden izmed sa¬ mozvanih sodnikov in rabljev. Ali o tem ni dvo¬ ma, da ni treba iskati krivcev v tistih krogih, ki se navadno označujejo z besedo “mob”, ampak da spada ta sodrga med takozvano najboljšo družbo. To kaže predvsem organizacija napada, ugrabitve in “justifikacije”; to kaže tudi vsa izvedba, in to kažejo sredstva, s katerimi se je izvršila divjaška lopovščina. Družba za ta “zanimivi” atentat se je pri¬ peljala nekako po polnoči v avtomobilih — eni pravijo, v petih, drugi trdijo, v osmih -— v bliži¬ no jetnišnice. Potem je šla peš do cilja. Spo¬ toma je porezala vse brzojavne in telefonske žice. Pri vratih je nekdo pozvonil. Superintendent je prišel pogledat, a ko je odprl vrata, so ga takoj napadli in uklenili. Enako so storili wardenu. Ljudje z nastavljenimi revolverji so stražili. Drug oddelek je medtem pohitel naravnost do celice, v kateri je bil Frank. Potegnili so ga iz postelje; niso mu niti dovolili, da bi se oblekel; eni so ga vlekli za noge, drugi za roke, nekateri za lase. čez stopnice so ga pahnili. Tako so ga odvlekli da avtomobila, in potem je izginila vsa partija. Okrog osmih zjutraj so našli Frankovo trup¬ lo viseče na drevesu blizu mesta Marietta, kjer je svojčas živela Mary Phagan. Ko je prišla vest v mesto, je nastalo pravo romanje na pro¬ stor zločina. Skoraj vse prebivalstvo, moški, ženske, otroci, se je vsulo tja. In vpričo obeše¬ nega trupla so se odigrali prizori, katerih ne bi živ krst verjel, ee bi našel njih opis v romanu. Pljuvali so na truplo, trgali koščke srajce “za spomin”, otroke, ki niso mogli dobro videti, so pa vzdigovali, da so se tudi oni navžili krasne scene. Naposled so hoteli še mrtvo truplo masa- krirati. Tedaj pa se je oglasil mister Newton A. Morris, bivši višji sodnik države Georgia. V ci¬ viliziranih krajih bi se ljudje čudili,da se višji zadnjo ameriško noto. In predsednik AVilson je dejal že v svoji prvi noti, da ne opusti Amerika nobene besede in nobenega dejanja za varstvo ameriških državljanov. Nihče ne more želeti, da bi Zedinjene države s prekrižanimi rokami gledale, kakšne zločine si dovoljuje Nemčija zoper nevtralne. Na drugi strani pa imajo vsi prijatelji miru sedaj najres¬ nejšo nalogo paziti, da ne zbezlja temperament in ne odnese razuma s seboj. Od vojne ne bi imela Amerika nobene koristi. sodnik sploh udeležuje take scene; v južnih drža¬ vah pa spada to očividno v področje ondotnega slavljenega “viteštva”, na katero je ta kulturna svojat ponosna, kakor da jo je treba smatrati za izvoljeno ljudstvo. Višji sodnik je torej pripo¬ ročil, da se ne stori mrtvemu truplu nič žalega več, ampak da se dovoli koronerju uradovati. O svojem predlogu je dal formalno glasovati, in polagoma, očitno neradi, so začeli ljudje dvi¬ gati roke. Kljub temu je še ta in oni brcnil trup¬ lo ali pljunil nanj. To se je godilo, ko so bili že okrajni uradniki navzoči. Naposled so položili truplo v avtomobil in ga odpeljali v Atlanto. * To ni povest iz davne preteklosti, ne spomin na “sveto femo” srednjeveške Nemčije. To ni dogodek iz centralne Azije ali Afrike. V naših dneh se je to zgodilo, v prvi četrtini glorioznega dvajsetega stoletja, v slavnih, kul¬ turnih Zedinjenih državah. Ni se treba praskati in ščipati. To niso sanje; resnično se je tako zgodilo. In da bi bilo vse dopolnjeno, ne bi bilo treba nič druzega več, kakor da bi se izkazalo, da je bil Frank res ne¬ dolžen, kar je sam trdil do zadnje ure. Smo li res kulturni? Zdi se, da je bilo prav dvajsetemu stoletju namenjeno, da razkrije vso ironijo te besede. In prav linčanje pomiloščenega moža v Georgiji spa¬ da med najkrvavejše kulturne satire. Seveda, edini zločin zoper kulturo v Zedi¬ njenih državah ni ta brutalno barbarični dogo¬ dek. Meščansko časopisje igra s svojim sedanjim zgražanjem zelo neodkritosrčno vlogo in ne sme se zamolčati, da je samo, ee ne največ, pa vendar prav veliko krivo, da je tako zverinstvo še mo¬ goče v Zedinjenih državah. Kaj pravi to časopisje, kadar je linčan kak¬ šen zamorec? — Nič. Kratko poročilo objavi, to je vse. In v teh poročilih je nekakšno tiho vabilo, naj store gentlemeni v prihodnjem slu¬ čaju zopet tako. Je li že kdo čital v tem kul¬ turnem časopisju resno obsodbo linčanja? Ob, bi se urednik “velikega” lista vznemirjal zaradi kakšnega nigrskega življenja!... In če je res, da vpliva časopisje na javnost, da jo vzga¬ ja — in do gotove mere je to vsekakor res •— tedaj ne morejo biti sadovi vzgoje drugačni, ka¬ kor vzgoja sama. In oblasti! Kdaj se je že storilo kaj resne¬ ga, da bi se napravil linčanju konec? Vedno se v takih slučajih gleda skozi prste in ves svet ima občutek, da nima nobena oblast resne volje, da bi napravila tej bestijalnosti kraj. “Tako je ljud¬ sko mišljenje,” “to je ljudska justica” — tako se glase fraze, s katerimi se opravičuje ta infa- mija. Na jugu zadostuje včasi, da se zamorec upa nagovoriti belo žensko; vrv je zanj takoj priprav¬ ljena in drevje raste tam za zamorske vislice. Kdor se vpričo vsega tega dela, kakor da se čudi linčanju Leona Franka, mora biti v hinavščini že zelo utrjen. In naposled — je li res le na jugu tako? Niso li v sodobni zgodovini Zedinjenih držav za¬ pisana imena McKees Rocks, Ludlow, Calumet, Roosevelt, Bayonne i. t. d.? Niso li bili tam de¬ lavci ,delavske žene, delavski otroci linčani? Ni li bil pred kratkim Lawson justično linčan? Niso li to takorekoč vsakdanji dogodki v Ameriki? Ali tu bi človek zaman iskal zgražanja in obsod¬ be v meščanskem časopisju. Štrajkarji postre- ljani ?Oh, that’s ali rigbt! Da, linčanje Franka je bilo bestijalno. Ali bila je le naravna posledica vsega tega, kar se neprenehoma godi. Bilo je dejanje vladajoče anarhije, in nič na svetu ne more biti bolj smeš¬ no, kakor če Amerika oficielno bojkotira anar¬ histe in jim brani naselitev v Zedinjenih drža¬ vah . Čemu take zabranitve, ko imamo v deželi anarhijo na vseh koncih in krajih, anarhijo, ki neprenehoma vrši “propagando dejanja”, anar¬ hijo, ki triumfira? Na jugu pač ne morejo govoriti, da dela so¬ cializem ljudi surove. Saj je tam tudi socialist v nevarnosti, da ga linčajo. Večina južnih držav se še baha, da tam “ni tal za socializem”. Ali za barbarstvo, za bestijalnost so tam tla. In to barbarstvo se brani socializma, ker sluti, da bi našlo v njem svojega najresnejšega nasprotnika. Vest o dogodku v Georgiji gre po svetu. To je razlika: Ako linčajo zamorca, napišejo “sve¬ tovni časopisi” morda dve vrstici; o linčanju Franka bodo pisali dolga poročila in uredniške članke. Sveta fema v Georgiji je blamirala Ze¬ dinjene države vpričo tistega sveta, ki se imenu¬ je civiliziran. In zato bo Američanom malo hu¬ do pri srcu. Ali dokler bo v tej deželi preganja¬ nje delavcev važnejše kakor zatiranje faktične anarhije, dokler bo imela Amerika več eneržije proti proletarskim organizacijam in stavkarjem, kakor proti plemenitim linčarjem in gentlemen- ski sodrgi, ne bo takih dogodkov konec in ne bo kulture. Na svetu je ni dežele, o kateri bi smela Amerika izza takih dogodkov zaničljivo govoriti. Paradna policija. Policija je na svetu, da skrbi za varnost pre¬ bivalstva. Mi smo sicer bolj skeptične nature in misli¬ mo, da je v praksi policija za mnogo drugih reči na svetu. V Chicagu je bilo nekoliko zanimivih procesov, ki se bodo Še nadaljevali, in tu se je pokazalo, da so policisti raznih stopenj včasi za sprejemanje podkupnin od goljufov, vlomilcev, jasnovidcev in podobnih gentlemanov na svetu. Državni pravdnik jih hoče tudi krive prisege dokazati. Če udrihajo policijski koli po delavskih gla¬ vah, je to varnosti prav malo podobno. Tako bi se lahko še marsikaj naštelo, kar ni z varnostjo nič v sorodu. Ali teoretično je skrb za varnost prebival¬ stva naloga policija. To ve gotovo tudi mister C. E. Smvelyj ki je načelnik redarstva v Los Angeles . Toda njemu ta naloga očividno ne za¬ dostuje, kajti izdal je ukaz, da mora vsak služab¬ nik svete Hermandade, pa naj bo kapitan ali pa navaden policeman, salutirati ameriški zastavi, kjerkoli jo vidi. Amerika je res še razmeroma mlada, ali da ži¬ vimo tako v otroški dobi in da smo še tako otročji, tega človek ne bi bil verjel. In le otroška doba more razlagati tako nedoslednost. Gospod Snively najbrže niti ne ve, da je z ameriškega stališča skrajno nedosleden. Po eni strani se hoče Amerika popolnoma emancipirati starih evropskih predsodkov in odklanja njene aristokratične navade. Po drugi strani se pa praktično še bolj pogreza v predsodke kakor stara Evropa. Kajti salutiranje emblemu, simbolu — in zastava ni nič druzega — se more le z zelo na¬ zadnjaškimi predsodki opravičiti. Razunte'ga pa ne more tako salutiranje ni¬ kakor spadati v delokrog policije in se absolutno ne strinja z njeno službo, če ni policija le za pa¬ rado. Mister Snively sicer pravi, da zahteva salu¬ tiranje samo eno sekundo; ali v resni policijski službi je tudi sekunda lahko važna. Kjer je več zastav, bo pa tudi več sekund, in takole na Flag day ali pa Decoration day ne bo smel policist, če gre po ulici, odmakniti roke od klobuka. Policijski načelnik v mestu, kakršno je Los Angeles, vendar že nekaj pomeni. Dejali, bi, da ne more biti za take službo vsak puhloglavec sposo¬ ben. Ali če čitamo take ukaze, nas obhajajo veliki dvomi o talentih tega šefa. Modern poli¬ cist bi moral biti tudi precej psihologa; toda če bi se mister >Snively kaj zanimal za psihologijo, bi bil razumel, da bo njegov ferman zmanjšal sposobnost policistov za njih glavno službo, ker bo indirektno od njih zahteval, da bodo nepre¬ nehoma iskali ameriške zastave. Polieist ima pa tudi le dvoje oči, in kdor gleda eno, ne more videti drugega. Zločinci so z ukazom policijskega načelnika pač lahko najbolj zadovoljni. Če pride že do skrajnoisti 1 _da zasači policist lumpa, ne bo temu treba nič druzega, kakor potegniti zastavo iz žepa, in “oko zakona” bo — moralo salutirati. Velike naloge, pa majhni ljudje — to postaja res že pravilo v Ameriki. Lawsonov uspeh. V senzacionalni sodni zadevi John R, Law- sona, ki je bil zaradi umora, s katerim ni imel prav nič opraviti, obsojen na dosmrtno ječo, je naposled dosežen prvi uspeh. Lawsonu je do¬ voljen nov proces. Razuntega je 'najvišje sodišče države Colorado izdalo ukaz, ki prepoveduje sodniku Granby Hillyerju voditi razprave v pro¬ cesih, ki so uvedeni zoper rudarje zaradi dogod¬ kov ob velikem štrajku. Ta uspeh .je dosegel odvetnik John Lawsona in rudarske organizacije, Horace N. IIawkins, ki je v svoji vlogi zlasti povdarjal, da je bil IIillyer, preden je bil izvoljen za sodnika, pravnik jam¬ skih baronov in da ga zato ni smatrati za nepri¬ stranskega. Afera Lavsona in obtoženih rudarjev s tem seveda ni končana. Ali ta prvi uspeh se vendar ne sme podcenjevati, kajti če bo drugo sodišče sodilo po pravici iu ne po predsodkih, mora biti rezultat drugega procesa povsem drugačen. Velike moralne vrednosti je že to, da je na¬ pravljen kraj nezaslišanemu škandalu. Kajti ne glede na vnebovpijočo krivičnost prve sodbe, je bil že to silen škandal, da je Hillyer kljub ugo¬ vorom in protestom vztrajal na tem, da sodi v slučajih, v katerih ni mogel živ krst verjeti v njegovo nepristranost. Šele višje sodišče mu je moralo povedati, da ne more danes veljati za nevtralnega mož, ki je 'bil še včeraj v službi jamskih magnatov. Višje sodišče mu je moralo prepovedati to, kar bi mu bil moral prepovedati vsaj obzir na svoj ugled, če že ne vest. Da se je to naposled zgodilo, je v tej neokusni zadevi vendar nekoliko tolažbe. 8 proletarec GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Bajič se je večkrat ozrl nazaj na svojo ma¬ ter. Ko je vidci, da ji postaja pešpot že težavna, je velel vozniku, naj postane. Stara majka je zopet sedla k Hvalibogovskemu, ki je bil tudi že na vozu. Spreten pripovednik bi moral biti, kdor bi umel t-očno in po vrsti povedati vse, kar je družba počela tisto noč pod Konj-planino. Burno je po¬ zdravila Cumurpašo, dosti glasneje in iskreneje nego v hanu Vilarja, ki ji tega ni zameril, saj je bil Bierkopf starejši in je že tretje leto bival v teh krajih. In kako se je umel po pravilih, priuče¬ nih v kadetnici, priklanjati in prilizovati! Vilar se mu je kar čudil. Pred načelnikom se je nekako skrčil v ponižnosti; pred damami je bil sama u- danost in na obe strani je metal sladke preraču- njene besede, pomasljene in pošvrkane z ocvirki nežnočutja. In kar je posebno hvalevredno, tudi pozneje, ko je bil že vedel za načelnikovo preme- ščenje, ni izpremenil svojega podložniškega vede¬ nja. ‘In ta človek tako surovo ravna z delavci in z menoj!’ je pomislil Vilar. Razkazala sta družbi vse kolibe in kar se je nahajalo v njih. Ko so bili vse pregledali, se je vsak lotil svo¬ jega opravka. Mik je šel peč janjca; pomagala mu je Katica. Vilar in Bierkopf sta poskrbela, da se urede postelje za dame in pripravi miza. Go¬ spa Etelka in Bajiceva mati sta si dali opravka v kuhinji; kmalu je prišel tja tudi Buzduga; te¬ daj ju je zapustila Bajiceva mati in šla na tra- tino. Drugi so šli k Oskovi, kjer je hlapec Marko Krpica kar z roko lovil postrvi. Bajič se je držal svoje žene, čeprav se je ona bolj zanimala za na¬ čelnika nego zanj. Neprestano mu je igral na ust¬ nicah nasmeh, njegove oči so krotko govorile: Hudo je bilo, pa zdaj bo bolje! Znočilo se je, in družba se je zbrala na raz¬ svetljenem hodniku uradniške kolibe. Tam je zaužila bogato večerjo. Pod streho so se oglasile podgane. Dame so se zgrozile ob čopljanju in štrkljanju nad stropom. Gozdar jih je potolažil, da se ni ena ne pokaže družbi, dokler gore luči. Proti koncu je Mik odprl zlatoglave steklenice, in Katica je napolnila kozarce. Tedaj se je dvignil stotnik Hvalibogovski, potrkal na kozarec ter na¬ pil kot najstarejši pl. Pesterju, ki mora žalibože zapustiti Tuzlo — “Ah!” je zlobno vzkliknila Katica, ter se nasmešljivo ozrlo na sestro. Govornika je med¬ klic zmešal; popraskal 'se je za ušesom in par hi¬ pov moral srepo gledati v luč, preden je mogel najti pravo nit in mogel nadaljevati: “— Tuzlo, kjer je toliko storil za našo kulturo in za po- vzdigo ubogega bosenskega ljudstva na polju šolstva, poljedelstva, živinoreje in — in kmetij¬ stva sploh.” Bajič, sedeč med materjo in Vilarjem, je prvo dregnil z nogo, drugega s komolcem, porog¬ ljivo zroč v kozarec na mizi. Dalje je govornik želel načelniku, da hi tudi na svojem mestu, v Banjaluki, vztrajal na tisti poti, katero si je za¬ črtal v Tuzli v prid bosenskega ljudstva in člo¬ veštva sploh. Prosil je, naj se mu ne zameri, da vzame gospodu generalu iz ust ugodno sodbo, ki mu jo s hvaležnostjo izreče tuzlanski vrhovni vojaški poglavar povodom načelnikove odhodni- ce, ki se bo slavila čez par dni v kazini. Toda takega vzor-uradnika se t reba spominjati na vseh koncih in krajih širne Bosne, njegovo slavo treba raztrobiti v svet, ki z občudovanjem pa tudi z zavistjo gleda na bosenske stvari, na na¬ predek, na naše delo sploh. “Sploh je to star osel!” je Vilarju jedva slišno zamrmral Bajič, ko je bil končal Hvali¬ bogovski s solzami v očeh svoj hvalospev. Go¬ vornik je skočil k načelniku, trknil z njim, ter ga objel. Drugi so vstali in pohiteli trčit s slav¬ ljencem. Samo Bajič in njegova mati sta ostala na svojih sedežih. Načelnik je to opazil, globo¬ ko se je priklonil in trknil je tudi z njima čez mizo. Potem je bled in razburjen odgovoril na napitnico, kako neizmerno ga veseli vseobče spo¬ štovanje in priznanje, ter obljubil, da se hoče tu¬ di na svojem novem mestu potruditi, da bo vršil svojo dolžnost in korakal naravnost k vseobčemu cilju, ki se imenuje vzdig Bosne iz večstoletnega barbarstva. S težkim srcem zapusti Tuzlo, no dolžnost ga kliče. Preseli se sicer v drug okraj, toda njegovo srce ostane pri odkritosrčnih tuz- lanskih sotrudnikih na kulturnem polju. “Hm,” je zahrknilo Bajičev! materi v grlu in nagnivši se k Vilarju, je zašepetala: “Naj vzame Vrag svoje srce s seboj! Kaj ga nam tre¬ ba tukaj!” I Potem je Buzduga pohvalil načelnikovo na¬ klonjenost napram orožnikom, dalje je Lisinski opozoril na težko stališče, ki ga imajo okrajni načelniki v Bosni, kjer je združena politična in sodnijska oblast v eni osebi, a on — načelnik •— je vedel s svojo energijo in bistrim umom izrav¬ nati vsa nasprotja, naj so se pojavila tu ali tam. Zato ostane nepozaben vsem! “O, gotovo, gotovo!” ji kimala stara gosna: poleg nje se je sugal jen sin ,ter objemal z obe¬ ma rokama svoji koleni. S široko odprtimi očmi je v lahnem, ironičnem nasmehu strmel na druž¬ bo. Pred vsemi drugimi ga je zanimala žena. Gospa Ljubica je čutila, da ji ne bo mogoče živeti brez tega toliko slavljenega človeka, ki je storil toliko dobrega in pametnega, M ostane vsem v najboljšem spominu in sam pusti svoje srce v Tuzli. Njen duh je bil tako omejen, da ni vedela, koliko hinavstva in laži se kriva za sladkimi in gorečimi besedami. Prišel jenapo- sled človek, bogat, zelo ugleden, v visoki sužbi, in ona se ne sme odzvati njegovi ljubezni javno in na stežaj, kakor bi rada, in ne sme z njim v široki svet. Kako grozna je človeška družba! Srce ji pravi, da je njeno mesto na strani tega ljubljenega načelnika, in vsi zakoni se ji proti- vijo, vsa družba razstilja trnje na njeno pot. Zrla je topo na mizo in da bi prikrila razburje¬ nost, je poigravala z vilicami in noži, ki so ležali pred njo na belem prtu. Bajič je pošepetal Vilarju: “Poslušaj jih, kako lažejo! Ti njih govori so skovani vsi po eni ša¬ bloni, vsak jih ume blebetati, ker jih je že toli- krat slišal. Tri leta sem že tukaj, pa vedno go¬ dejo tisto hvalisajočo pesem, ki pravi, kako dela¬ mo za kulturo. Pri prihodu in pri odhodu naj¬ nižjega uradnika ali častnika se zapoje ta pesem. In če pride odličen tujec k nam v posete, ga po¬ vabijo v kazino, kjer sliši pesem o bosenskem napredku in o naših zaslugah. Odlični tujec vse verjame-in si hvaležno zabeleži; ko pride domov, piše hvalisajoče članke v novine; ako je prehodil vso Bosno in Hercegovino, napiše celo knjigo pri- . jetnih doživljajev in hvali napredek, dasi mimo vojašnic, stražnic in kazin ni videl ničesar in ni govoril z nobenim domačinom. Prijatelj, k na čelnikovi odhodnici v kazino nama ne bo treba iti, ker to, kar govore tukaj, bodo govorili tudi tam. ’ ’ Vilar je hotel reči, da je imel i on krive poj¬ me o Bosni, sodeč po tem, kar je čital v novinah, a zdajci se je vzpel dolgi brigadni adjutant za napitnico. 'Skraje je bil njegov glas meketajoč in jecljav, potem se je okrepil in je izbruhnil v gromovit orkan. Tako je govoril: “Jaz hvalim gospoda načelnika pl. Pesterja posebno zato, ker je umel kot najvišji uradnik gojiti — e-e-a — neskaljeno soglasje med vojaštvom in uradni- štvom. Gospoda moja, le k slogi je moč in zma¬ ga. S svojim očarljivim, kavalirskim — e-e-e — fascinujočim vedenjem je umel gospod načelnik privezati nase vojaka in nevojaka. To soglasje, oziroma — hočem reči — skupno stremljenje vseh činiteljev, kar jih je poslala najvišja oblast v za¬ sedene dežele, nam je porok, da se v kratkem završi naše vzvišeno poslanstvo, ki so nam ga za¬ črtala nebesa sama, namreč naš zmagonosni po¬ hod do Soluna. Slava takšnemu načelniku, ki gre za našo vzvišeno idejo z dušo in telesom z na¬ mi do uspehov in končne zmage! Hip — hip hurra!” Ta napitnica je tako učinkovala, da so vsi častniki z gozdarjem, s Katico in gospo Etelko vred vstali, stopili pred slavljenca in trikrat zapo redoma zavpili: ‘ ‘ Hip — hip — hurra! ’ Gospe Ljubici je ginjenost prikipela do vrha. Hotela je vstati in dvigniti kozarec v pozdrav, pa zadjci se ji je zazdelo, da ji zastaja igra živcev, vse okrog nje-se potaplja v temo, glava, težka in bleda, sili na mizo. Takrat je priskočil k njej Ba¬ jič prav v trenutku, ko se je brez opore in moči nagnila na stran in se onesvetila. Prestregel jo je in zgrudila se mu je v naročje, kakor pade mrtvo telo. Dražba se je prestrašila, postavila kozarec na mizo, zagnala vik in krik. “Vode! Vode!” je vpila gospa Etelka, ki je omedleli odpenjala bluzo. “In vun na trato! Tu je soparno, zakajeno, ni čuda —” je silil Lisinski. “Pod milo nebo — kajpada — na sveži zrak — tam bo precej dobro,” je svetoval Bierkopf. “Vse je pripravljeno na trati. Prosim, go¬ spoda!” je hitel Vilar. “Koci so pogrjeni, sve¬ tilke prižgane. Le vun — vun!” “Oh, bojim se, da še to ni poslednja kome¬ dija, ki jo uprizori ta nesrečna ženska mojemu Saši,” mu je mimogrede pošepetala stara gospa. “To je resnična omedlevica, ne navidezna, kakrš¬ ne so v navadi pri ženskah. In globoki so njeni vzroki. ’ ’ Bajič, Katica in gospa Etelka so zanesli Lju¬ bico na trato. Vsi so se porazstavili krog nje. Sveži zrak in hladni obkladki na glavo so poma¬ gali; pri omedleli se je kmalu pokazala tista za¬ vest, ki jo imamo v sanjah: stopila je iz neznane teme misel v glavo in iz meglee se ji je pojavila v slabih obrisih načelnikova postava in zbudila se ji je zavest, da leži brezsilna in ne more k nje¬ mu. In slišala je kakor v sanjah njegov glas: “Zakaj nismo ostali zunaj? Čemu smo šli na za¬ tohli hodnik? Milostivi gospe je škodovala tista zatohlina. Saj bi se bil danes pri neznosni vro¬ čini sam skoraj onesvetil. ” Pri teh besedah je odprla oči in videla, kako so vsi prikimali načel¬ niku. “OP laže in vsi lažejo!” je nekaj zavpilo v njeni duši. Zopet je zamežala in prišla ji je misel, kako krasna in lahka bi bila smrt, ko bi prišla tako tihotapski. Zakaj se ni preselila v kraj večne nezavesti, ko se je nahajala že na poti tja? Zakaj se je morala zopet zbuditi v to ne¬ znosno življenje? “Milostivi je škodovala dolga pot, zato je obnemogla,” je vedoma lagal Lisinski. “I kaj pa! Dolga pot, soparica, stisnjeni zrak in napsled vaš vik in krik,” je ponovil za drugimi Hvalibogovski, vedoč, da laže. “In pa tiste — e-e-e — grozne podgane nad nami,” je zemeketal pl. Merks. “Vedno sem se bal, da nam ne pade cela druhal na mizo.” “Kako lažejo, kako lažejo! Vsa njih kultu¬ ra se opira na laž in prevaro,” si je mislil Vilar. “V tem neprijetnem slučaju celo ne morejo dru¬ gače. Tu je laž plemenita in dobra reč.” In domislil se je Bobojedčevega izreka: “Istino re¬ ci, pa uteci!” Prej brezbarvna lica gospe Ljubice so po ma¬ lem zopet zagorela v zdravi rdečiči. Pogledala je in jeno oko se je ujelo z Bajicevim, ki je klečal pri njej, sklonjen čez njeno glavo. Njegovemu prisiljenemu in žalostnemu nasmehu se je sramež¬ ljivo posmejala, kakor bi ga hotela prositi odpu¬ ščanja, da mu je s svojo omotico provzročila takš¬ no sitnost. Pa precej je odvrnila oči od njega, ter pogledala na svetilke, ki so brlele po pritlič¬ nih drevesnih vejah. “To je bilo neumno od nas, da smo toliko ča¬ sa zasedeli v tistem banu. Mari smo se šli kopat v bistro Oskovo. Kako bi se bili osvežili in sprali prah raz sebe! Tako se pa niti umili nismo, ko smo prišli sem. Od tod vsa ta neprilika. No se¬ daj je že dobro, kaj ne, milostiva?” je z naj* meč jim glasom govoril pl. Pester, stoječ pri nje¬ nih nogah. “Sam ve, da ni dobro in da nikdar več ne bo. Sam nosi slutnjo smrti v glavi, pa laže,” je mi¬ slila Ljubica. “O, prosim, gospod načelnik,” je rekla Ka¬ tica, “mi smo se umile v sobah obeh gospodov uradnikov.” “On sam se je umazal z velikim grehom, ki ga ne izmije z nobeno vodo,” je pošepetala Baji- čeva mati Vilarju. Ljubica se je obrnila na stran, ter se pri tej priliki zazrla v stroge, ostro presunljive taščine oči. “Samo ta starka ni sposobna za laž. Ona ume čitati angelu in vragu na dnu duše, toda tu¬ di ona noče govoriti. Moj greh je takšen, da se mora pokriti z lažjo ali pa z molkom, ki je tudi až.’ si je mislila. “Mari bi odkrito govorili o njem. Ko bi vsaj eden glasno izrekel: Takšna in takšna je sedaj Ljubica, ki je nekdaj v strastni ljubezni do Bajiča bežala iz očetove hiše. Ko bi mu vsi prikimali, padli bi mi vsi ožiti v nič, in glasno bi privrelo moje široko priznanje iz trpe¬ če duše. To bi olajšalo mojemu srcu. A ta priza¬ nesljivi molk me duši in mori.” Gospa Etelka ji je položia nov obkladek na glavo. Gospa je omedlevico prebolela in zadre¬ mala. “Pst -— pst —” je šepetal Bierkopf. “Zdaj bo dobro. Nežne dame bi se bile morale odpočiti — odpočiti po dolgi poti in ne skakati po tratini in begati za ribami.” Čez opl ure je Ljubica sedla. Zaželela je postelje, ker ni marala ostati v družbi, ki bi z obžalovanjem govorila o njeni nezgodi, katere se je sramovala. “Oprostite, gospoda, ker sem nehote kalila zabavo. Jutri bo zopet vse dobro, kakor je bilo dosle, in veselili se bomo pod Konj- planino,” je rekla, ter podala soprogu roko. Z njegovo in gospe Etelke pomočjo je vstala. Od¬ vedla sta jo v kolibo, kjer so bile za vse štiri dame pripravljene postelje. Kmalu za njo je odšla tudi Bajiceva mati k počitku. V taboru izletnikov so brž pozabili na ne- priliko, ki je zadela Bajičevo sopročo. Neumorni Mik je s svojo norčavostjo in šaljivostjo zdramil ves tabor iz otopelosti. Umel je zbijati imenitne šale: žvižgati ,piskati, peti, posnemati živalske glasove, oponašati različna narečja, kar je vse¬ lej učinkovalo in provzročilo grohot. Ko so še vsi molče ležali vznak, kakor bi štele zvezde, je zdadjci iz sredine razprostrtih kocev poletel v gorske stene petelinji glas: Kikeriki! — na zad¬ njem zlogu podaljšan in končajoč se s tremi pretrganimi, rahločutnimi kurjimi čivki, ki naj bi opozorili slušateljstvo na nekaj še neizreče¬ nega, kakor opozarja naš sentimentlani pisatelj in pesnik na koncu duhovito-sentimentalnega stavka s tremi pikami na nekaj neizrekljivega, o čemer naj premišljuje blagovoljni čitatelj sam. Vsi izletniki so udarili v grohot, vsi so šinili po- koncu, kakor bi bil vanje izpustil električni tok: eden je sedel, dragi se je obrnil na stran, ter se naslonil na komolec. Katica ni mogla odoleti čudnemu petelinjemu kliku: pobrala je svoj koc, ga vlekla nad Mikovo glavo in ga tam razpro¬ strla. “Producirajte se dalje, gospod poročnik, le¬ po vas prosim! Glejte, kako smo zbegani! če¬ mu pa smo šli pod Konj-planino? Da tukaj pro¬ dajamo dolgčas? Pa res!” je poprosila z joka¬ vim glasom. Podobno so prosili tudi dragi. Mik je bil itak Židane volje in bi bil tudi brez mole¬ dovanja izvajal svojo umetnost, pa — le prosijo naj! Ko se mu je zdelo, da je zadosti prošenj, je zatisnil z levim kazalcem nosnico, dva prsta desnice je vtaknil v usta in tako imenitno je začel piskati, da so se vsi dragi valjali od sme¬ ha. Po kratkem odmoru se je v gališko-židov- skem narečju pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo veselje. Potem si je prižgal sval- čico ; mahom jo je obrnil, to je, vtaknil je goreči konec v usta in pušil, potem jo je vtaknil v nos¬ nico in pušil z nosom. .*“Oprosti, prijatelj Mik,” se je oglasil ob vseobčem smehu Hvalibogovski, “ti si vrl čast¬ nik, a izgi-ešil si svoj poklic. Da vstopiš k cir¬ kusu, si petkr-at bolje plačan, kakor pri vo¬ jakih.” “E-e-e!” je vzkliknil pl. Merks, ki je menil, da nobena še tako sijajna plača ne odtehta east- ništva. Bil je-namreč z domu zelo bogat. Mik je zalajal nanj, a tako po pasje, da je šejk, dremajoč pri nogah svojega gospodarja, pozorno dvignil glavo in presunljivo zarenčal. “Potolaži vraga, saj nas še raztrga!” je re¬ kel pl. Pester Buzdugi. Orožnik je pomiril šejka, položivši mu roko na glavo. Začel je hvaliti njegove pasje spo¬ sobnosti. “To je zvesta in zanesljiva žival,” je govoril. “V temni noči bi lahko zaspal v bližini hajduškega tabora; šejk bi me zbudil in branil do poslednjega dihljaja. In moja ro¬ ka tudi nekaj zaleže. Desne roke ne bom imel, kadar se mi ponesreči ta moj najboljši prijatelj. Z njegovo pomočjo bi na ledu podkoval samega vraga.” Šejk je iztegnil glavo, se obliznil, ter s pasjim nasmehom pogledal po družbi, kakor bi razumel, kaj govori gospodar o njem. Potem je legel in položil glavo na prednji šapi, pazno poslušajoč in mežurkajoč z očmi. “Velike sposobnosti tiče v njem. Vse nas razume, le govoriti ne ume. In kako razločuje našega dobro oblečenega človeka od Bošnjaka!” / je hvalil Buzduga. * f “Pa pravijo, da pes laja na poštenjaka in na ^ {|f lopova,” je rekel Bajič. 11) 1 ■“To vem, da ni rahločuten,” se je oglasil Vilar, ker mu je presedala pasja hvala. Buzudga se jo porogljivo posmejal. “Go. spod inženir bi v Bosni rad imel rahločutne pse ki bi lizali roke našim nasprotnikom.” “Nič psov — čemu pse? Civilizacijo bi rad istinito civilizacijo, ne takšne, ki je maska za laž in prevaro. Primerjal bi Bosno široki reki, polni skal, vrtincev, pragov in plitvin, ki ovirajo plo- ‘ ! ''p J vitev. Mi bi morali očistiti in urediti strugo, da bi po njej res kdaj lahko prišli globlje na Bal. kan. Toda mi samo ribarimo v kalnem —” “Kako ribarimo v kalnem?” ga je brzo pre krnil pl. Pester. Ni mogel umeti, kako more k ki je nastavljen v bosenski službi, le namignit; z neugodno kritiko. “Morda s tem, da trebimo fF Konj-planino ? ’ ’ “Ne, gospod načelnik,” je mirno odvrnil,,p cf inženir. Tisti hip se je zavedel, da ne govora S s prijateljem, ampak z visoko postavljenim go|^ i spodom, ki je soodgovoren za vso upravo in prft e katerim treba izbirati besede, čeprav je ta go spod že na odhodu. Spotšljivo je sedel, ter na - - - ^ i daljeval: “Gozdov ne očitam deželni upravi v Res me je včasi skoraj strah, ko slišim na vsel straneh peti sekiro. Zdi se mi, da mi govore t pragozdi očitajoče: ‘Živimo po nepremagljivi! [k vekovitih zakonih, in glej, tu je prišel človel in smrtne udarce zadaja tej slavi!’ Kakor b zadevala ostrina sekrie v moje srce in bi pre< mojimi očmi uničevali v smrt obsojen narod, talf ko mi je •—” ‘Ubožček!” se je oglasila za njim Katica pobezavši ga z izpuknjeno bilko v uho. “Srceva 1 1 ' Kuharica se nikdar n A & S boli, gospodine Franjo? solzi, kadar kolje kuro.” Inženirja pi premotil glasen zasmeh v dniž bi. Nadaljeval je: “Po dragi strani se mi p; teh goščav nič ne zdi škoda, ker zato so se tak i i0 , se ri 10. F ji# 1 razrastle, da jih naposled izrabi človek, in sice ? i S 1 naj oni prej mleje, ki prej pride. Domorodn i> prebivalstvo, oziroma otomanska vlada, ni pr« : ^ ' ,. ■ inženir, “pač pa pomoči od merodajnih činite-jv »jsik hočejo širiti z žganjem, v katerem naj bi se ut«- ^ * Z1 pila Bošnjaku prirojena pogumnost, tudi jaz ni mam smisla,” se je zavzel Bajič za svojega pri- j® jatelja. “Kar se tiče mržnje do dela — ta n 1 mah izgine, kadar dobe Bošnjaki zemljo v svojo , lost, kakor se je to zgodilo onkraj Drine r h Srbiji.” * Primc ljev. Ker ni mogoče obdelovati zemlje z leseni plugom, naj bi kupila deželna vlada za vsako vas > 3 011 nekaj železnih garnitur. Ljudje se jih kmala privadijo in spoznajo njih ceno. Kolonistov p» zato ni treba.” “Vi ne poznate upornosti ljudstva proti no¬ vim napravam.’ “Poznam, gospod stotnik. Upornost ne izd- ra iz sovraštva proti koristnim novotarijam, par pa iz sovravtva proti tujcem, ki so toliko tali, nič dali in vse vzeli. Svet je sedaj tako urejen in toliko prosvetljen, da tiči v vsakem mislecem človeku dober kos upornosti. In mi¬ sleča bitja so naposled tudi Bošnjaki. S človeko¬ ljubnostjo jih treba pridobiti, nepodpihovati z bojnimi psi.” “Prav dobro, gospod inženir!” je kliknil* Bajiceva mati, ki je v nočni jopi stopila k okna Vilarjeve sobe, ter poslušala pomenek na trati- Pl. Pester se je nasmešljivo ozrl v okno. Namig na bojne pse je provzroeil, da se je dvignil Buzduga, oprl na komolec in všeipljko rekel: “Paslušajte — tu govori gospodin Fra¬ njo, ki vse zna in ve, naš filantrop iz gozda, j ^ tiha voda, pristaš nazorov največjega agitatorja ^ c kaluderja Joviče.” “Joviča ima svoje nazore, jaz svoje,” j e J'-. \^ l(1 pikro odgovoril Vilar. “Kar je slabega na j;. V, 1 _ i.: • t,) ‘h,. N njem, je zakrivila naša uprava, ki je ubila t« ^ široko pamet, mesto da bi jo bila vzela v svoj« K« službo.” —(Nadaljevanje.) Vojna, draginja in mezde. llv ala. P0S %1. ’ kl °%;i Zoblje y kal n ei^5 , 8a Je W K e jih p [olonisto 1 drugi iz slovenskih krajev, &sti Primorci in Ljubljančani * gotovo spominjajo tega miro¬ vnega, poštenega organizator- ter ljubeznivega prijatelja z •ajprijetnejšim spominom. Vsem tei ga je žal, ter izražamo so- š!je organizaciji na tej veliki Iz- fcbi, ki zadene zlasti naše južne baje. Blag spomin dragemu sodrugu Albinu! tva pr oti nost E e 1 karija , toliko' e se®' l ei v f, osti. i S žl» Ti odpik° fa ‘ J e # ... *' v okP»' sii, i! ►sp 1 lodi". Ip ,Z ‘li a s voi e ’ DRAGINJA V LJUBLJANI. V / J e U zel» : '‘Slov. Narod” piše: Nevolja tedi draginje na ljubljanskem % je splošna, zakaj le malokdo * zmaguje take cene, kakršne se- ^j zahtevajo prodajalke. Sedaj Prihaja novina na trg, a če je kdo ®isli, da bodo cene zmernejše, se h zelo zmotil. Občna želja je, naj ^ vnovič ustanove prodajne cene b brezobzirno preskrbi, da se jih bodo držali ljudje, ne samo pro- tejalei, ampak tudi kupovalci. *foti dražiteljem, kupovalcem in ^dajalcem se naj energično po- %a. Za jajca zahtevajo kmetice ko je največ jajc, po 14 T.arjev za eno, dasi bi smele ža¬ lovati le 12 vinarjev. Če kupo- **lka zahteva nižjo ceno, pa po - bije kmetica košaro in pravi: ■vso na prodaj! Kdor prinese na k ?, mora prodati po ustanovlje¬ na cenah. Enako je z mlekom ® drugimi živili. Bojazen, da bi Wje ne prinesli živil na trg, je ■jj a zna. Kaj pa bodo ž njimi? Kmetovalci potrebujejo ravnota- k° denar kako meščani živila. A Neznani ropot in grom moder¬ nega orožja ni prepodil in prepla¬ šil le ljudi v krajih, kjer vrvi metež bitk, preplašila se je tudi žival. Stanovniki mirnih gozdov beže z doma, ki odmeva peklen¬ skega ropotanja, jeleni in srne divjajo, ne glede in ne vede kam, medvedi in volki se prikažejo v krajih, kjer so bili še neznani. O ptičih pripovedujejo tudi, da se umikajo grmenj'u topov in da so se ognili pri selitvi na jug vseh krajev, ki so prizorišče bojev. Pravijo pa tudi, da so izginili iz mirnih krajev orli, jastrebi in vrane, da letajo na polja smrti. Volkovi se bližajo dostikrat voja¬ kom. Listi prinašajo poročilo, ka¬ ko so rešili galebi angleško ladjo pred zasledujočim torpedom: Ga¬ lebi so spremljali ladjo, ker so dobivali od mornarjev ostanke jedi. Okoli prve ure popoldne so posedali ptiči mirno po ladji. Ne¬ kega dne zapazi mornar, kako ne¬ mirno obletavajo ptiči nekaj na morju, in to v času, ko so imeli navadno, svoj popoldanski poči¬ tek. Stvar, ki je vzbudila rado¬ vednost ptičev, je bil periskop podmorskega čolna; ladja je po¬ dvojila svojo hitrost in se rešila. Tako so plačali ptiči svoje kosilo. Ko beži velika divjačina iz goz¬ dov, frfota in se skriva med gr¬ movjem, se zajec pritisne plaho k tlom. dosti manjše divjačine so povozili topovi, marsikaj so po¬ strelili vojaki. Veliki lovi bodo za več let uničeni. Pa kaj to! Iz več krajev na Nemškem poročajo o škodi, katero dela na polju pri- begla divjačina. Ker je lov pre¬ povedan, se je pomnožila divja¬ čina v Vzhodni Prusiji in v delu Alzaškega. V gozdih zgornje Pfalce so se razmnožile veverice, ki delajo veliko škodo. S Slova¬ škega poročajo, da dela divjačina škodo tudi po vinogradih, zajci in kunci so poškodovali trsje bolj kakor slana in trtna uš. Pri Klo- bovku je neki uničeno 60 do 70 odstotkov vinogradov. — Čudno vendar, da si ne bil smel kmet pomagati napram škodljivcem. Najvišji avstrijski sodni dvor je odločil, da je ona cena blaga prava, ki krije pridobitne stro¬ ške. Toda pridobitnih stroškov nima samo blago, marveč tudi člo¬ veška delovna moč. Učenjaki goje posebno statisti¬ ko o kmetijstvu, s katero dokazu¬ jejo, da vsaka žetev odtegne do¬ ločene snovi zemlji, ki jih treba nadomestiti, če ne maramo, da zemlja opeša. Jako koristna, plo¬ dovita veda je to, ki posebno po¬ spešuje poljedeljstvo!. Fiziologi so natančno izračuna¬ li, kakšno hrano potrebuje tovor¬ na živina, kadar dela in kadar počiva, kadar dela normalno in kadar mora delati s posebnim na¬ porom, da ostane sposobnejša za delo. Tudi živalski organizem i- ma. svojo statistiko. Vsako de Io se da izmeriti v kalorjah, vsa¬ ka kalorja izvršenega dela zahte¬ va kot nadomestilo kalorje hrane. Tudi človeška delovna sila ima svojo statistiko, fiziološko in e- konomsko. Fiziologija kaže, ko¬ liko treba dati delajočemu vsak dan, da bo mogel delati jutri ka¬ kor je delal danes. Ekonomija uči, kako velike morajo biti me¬ zde, da utegne človek plačati ce¬ ne dotičnih potrebnih živil. Mno¬ go lepih razprav so o življenskih stroških delavčevih napisali Que- telet, Ernest Engel, Lujo Brenta- no in drugi učenjaki. Med mezdo dela in ceno blaga je neko neraz- družljivo razmerje, nerazdružlji- vo seveda le v ideji, ker delavci, ob sedanji mezdi in sedanjih ce¬ nah niso več v ravnotežju, se iz- rabljujejo, pešajo, postajajo za delo bolj in bolj nezmožni in umi¬ rajo, to je, nehajo biti delavci. Oče ekonomije, Adam Smith, je že zasledoval medsebojnost med delavsko mezdo in žitnimi cenami ter jo dognal. Grozovita veda je to, ki ne vidi v človeku najprej nič drugega kot delavsko silo, ki se ne ozira na to, da je sin, oče, meščan, človek, ki navaja zanj prav tiste metode kakor za njive in tovorno živino, ki primerja njegove pridobitne cene ravnotako kakor blagovne. Grozovita je, vendar pa nad vse hvalevredna, zakaj določa mini¬ mum, ki ga človek ne more po¬ grešati, da si ohrani golo življe¬ nje •— več bo skrb bodočnosti. Ta veda je, potrebna, ker delav¬ stvo v kapitastični družbi veei- poma ne doseže minimuma. Ob¬ enem je pa tudi končno jako mo¬ ralistična veda, ki vzpodbuja me¬ ščansko družbo, da se sama vpra¬ ša, ali svojim članom zagotavlja vsaj obstanek kakršnega imajo rastline, vsaj animalske živi jen¬ ske potrebščine. Sedaj imamo vojni čas vse ži vi v pomanjkanju in požrtvo¬ valnosti, rastlina, domača žival in človek. Naše njive s pšenico po¬ grešajo ogljikov dušik (gnoj), naši konji oves in ljudje kruh. Le del kapitala ima dobro kon¬ junkturo, ki je nima nikdar ob mirnem času. Vemo, da se to z današnjimi državnimi sredstvi ne da preprečiti, zaraditega si tudi za sedaj ne bomo belili glave s tem vprašanjem. Delavstvo v o- bratih tega. kapitala pa kljub v denarju zvišanim mezdam silno trpi vsled grozovite draginje, ki je le pri nekaterem blagu opra¬ vičena zaradi višjih pridobitnih stroškov vsaj deloma, po kapitali¬ stični “statiki”, vobče pa prese- za daleč naravno mejo. Tisto de¬ lavstvo mora — v pravem pome¬ nu besede za svoje ljudstvo in za svojo deželo -— delati ob silno dolgem delavniku, ob omejenem nedeljskem počitku in z nepresta¬ no naglico. Izda vsak dan, da govorimo s hladnimi besedami te¬ orije, več kalorij kakor jih sprej¬ me s hrano vase, in trenutek ni več daleč, ko bo moral reci mož za možem: Ne morem več, ope¬ šal sem! Delavska sila se z nezadostnim hranjenjem zmanjšuje; to dejstvo pospešuje razmere, slabo vplivale gospodarsko m kulturno na razvoj. (Strokovne organizacije avstrij¬ ske predlagajo vloge in spomeni¬ ce podjetniškim zvezam, v kate¬ rih naglašajo, kako silno trpi pre- življenje delavstva ob tej grozo¬ viti draginji, kar gotovo tudi za industrijo ne more ostati brez sla¬ bih posledic. Saj so se živila, tako podražila, da bi moral znašati zaslužek dru¬ žine še enkrat toliko, ee bi hoteli živeti vsaj tako, kakor smo živeli pred izbruhom vojne. Jasno je torej, da majhen povi¬ šek mezde ni v nikakem razmerju z draginjo in tudi priznavamo, da se ob hudem času vojne bede pri¬ merno razmerje niti doseči ne da. Zveze niso nasilne, vendar pa moramo povedati, da so mezde o- stale v ugodnem slučaju stabilne, večkrat so bile pa tudi znižane tako, in draginja je postala še bolj neznosno breme za delavce. Pričakovati smemo torej, da bodo podjetniške zveze vpošteva- le vloge ter dovolile primerne draginjske doklade. V vojni se zahteva tildi od de¬ lavca izredno delo in od delavca, ki je brez dela, najhujše pomanj¬ kanje, ocl delavca v jami največjo delavnost. Iz teh razlogov misli¬ mo, da ni nikogar, ki bi ugovar¬ jal opravičenosti zahteve, da se mezde povsod vsaj nekoliko spra¬ vijo v soglasje z naraščajočo dra¬ ginjo. Arb. Ztg. ki bodo silno čali smo le še tri ali štiri. je • v v (Gustav Hollstrom v “Dagens Nyheter.”) I. Proti šesti uri zjutraj se je po¬ sušila megla. Videti je bilo, da bo topel dan. Nad nami je plulo nekaj Farmanovih dvokrilih zra¬ koplovov, in sicer v ostrem kotu so pluli kakor ptice selilke ter so se končno hipoma razvrstile v e- no črto. Nad gozdom ob desni se je gibal na vrveh zrakoplov po¬ doben velikanski klobasi. Kamor ozremo, povsod vidimo same se Žene v Kruppovih tovarnah. Iz Ženeve (Švica) poročajo: O- ficielna poročila kažejo, da je bilo dne 1. junija v Kruppovih napra¬ vah v Essenu zaposlenih kakih 500 mladih žensk, proti 1325 v ja¬ nuarju. Skupno število uslužben¬ cev se ne navaja; dne 1. januarja je znašalo 46,925 oseb. gospodinje se naj ždružijo so lačne. Rumunija je naročila v Ameri¬ ki 500 miljonov patron. Puške vojake. Ob odprtih oknih stoje ter kramljajo z ženami. Oprav¬ ljajo se sredi kmetiškega. dvori¬ šča, na katerem je polno konj. Tam perejo svojo spodnjo obleko pri vodnjakih, postanejo nekoli¬ ko in se začudeno ozirajo za na¬ mi. Kako pridejo sem civilne o- sebe, ko vendar ni videti drugih kakor nekaj malo žen, otrok in starčkov, ki so še ostali tukaj? Naenkrat se jim zjasni. Svoje kape dvigajo z glave, mahajo z njimi po zraku in kličejo glasno: “Vivc la Presse!” (Živelo časo¬ pisje!) Tu in tam trenske kolone, s praznimi vozovi, ee so drdrali proti jugu, s polnimi, če so vozili proti severu. Vmes zadenemo več¬ krat na žive ovire, med katerimi smo se le težko plazili polagoma dalje. Večinoma so bile črede volov. Prav tukaj prihaja 300 glav broječa čreda volov, ki jo gonijo vojaki v tradieionelnih gonjaških jopičih, s priostreno gonjaško gorjačo v roki. Za ko¬ lono koraka nje poveljnik, poroč¬ nik. Ta nosi rjave žametne hla¬ če in se opira gredoč ob slabo ob¬ delano grčavo palico ter je v splošnem melanholičnega (otože- nega) lica. Resnično: če se ne¬ koč vrne zdrav iz te vojne domov — kar se očividno najbrže zgodi — kaj za božjo voljo naj potem pripoveduje svojim otrokom, če ga nekoč z otroško radovednostjo povprašajo o njegovih junaštvih? Ali naj jim morda pove: “Mes enfants, slišal sem topovsko gr¬ menje samo oddalee, s puško ni¬ sem niti enkrat videl streljati^ — (se obrne proč) bil sem v svetov¬ ni vojni volovski gonjač!” To je premišljeval melanholični po¬ ročnik, kakor se mi zdi, med svo¬ jim počasnim korakanjem ter ho¬ dil za svojo leno in trmasto kolo¬ no ... Zavijemo z velike deželne ceste na. pot, ki vodi v gozd. Komaj v desetih minutah smo dospeli na nekoliko več nego sto metrov vi¬ sok grič. Tukaj, nas je že čakalo nekaj častnikov, ki nas povedejo skozi mlado hosto na ono stran griča. Častniki so se zabavali med seboj imajoč pred seboj raz¬ grnjene zemljevide. Kažejo pro¬ ti zahodu, proti severu. Šli smo v tej smeri in si pritrjevali: res, čudovito krasno! Oberst se smeh¬ lja, smehljaj, kakor bi hotel z p j im označiti že vnaprej velik u- činek tega, kar bo povedal. Še nekoliko časa je pomolčal. Potem pravi: “Gospodje moji, ni tako poseb¬ no lepo tam doli. Bojišče je.” Z odprtimi ustmi se ozremo vanj. Seveda, mi nismo vojaki, nego časnikarji smo, ki končno o vojaških stvareh ne razumemo preveč, vendar pa ne moremo raz¬ umeti, zakaj bi nas kdo smešil. “Bojišče je,” ponovi oberst po¬ leg nas. Znova zremo tja doli, daleč tja po dolinah in gričih. Nastavili smo daljnoglede na oči, preiska¬ vah pokrajino meter za metrom doli spodaj, pa nismo videli dru¬ gega kakor njive in travnike, vi¬ jugi dveh rek in pa z gozdom ob- raščeno višavje. “Ali ne zapazite ničesar v tej pokrajini?” vpraša -oberst, “a se¬ daj vas opozorim na neko poseb¬ nost. Poglejte, prosim, še enkrat skozi daljnoglede, da poiščite na tej obširni pokrajini vsaj še kak¬ šno živo bitje, razen ptičev. Ali vam je mogoče opaziti kje kake¬ ga človeka, konja, ali tudi le psa?” Ne, tega sicer ne moremo. Po¬ krajina je mrtva. Razprostira se kot tihožitje, ki ga obseva poletno solnce, leži kakor bi sanjala, ka¬ kor bi bila začarana, toda nikjer okrog in okrog ni opaziti niti ene¬ ga živega bitja. “Niti ne slutite ne, gospodje moji,” pravi oberst zopet, “koli¬ ko čet je tam doli pod vami. Sku¬ paj jih je 200.000, na vsaki strani 100.000.” Potem nam popiše na podlagi zemljevida postojanke. Tukaj okolo nas ob levi stoje fran¬ coske baterije, tam doli spodaj strelski zakopi. In tam pa stoje nemške baterije, in ta m se zače¬ njajo nemški strelski zakopi. Po¬ grešate grmenje topov? Čudite se? Ta molk je povsem slučaj, gospodje moji, in če bi še nekoli¬ ko časa stali tukaj, pa kmalu zo¬ pet začne bobnenje. Zopet se oziramo tja doli. Ozi¬ rali smo se daleč tja okolo po solnenem leskeeem smaragdnem zelenju, po vijočih se potih, po gozdu, po srebrnem blestečem se pasu rek. — Bojišče... ! Od vseh čudovitih stvari, ki sem jih videl na bojni črti, se mi zdi to najbolj čudovito. Moderno bojišče! Dve- stotisoč mož preži kakor panter, drug na drugega, kdaj bi bil u- goden trenutek za naskok. Spo¬ minjam se vseh podob, ki sem jih kdaj videl, od najgrozovitejše ti¬ skane na katerih se bori po troje, četvero, pet mož ter skuša drug drugega zabosti pa do bojnih po¬ dob iz leta 1870.-71. in onih iz bal¬ kanske vojne, slike, ki imajo na¬ men doseči učinek s svojimi div¬ jimi konjeniškimi atakami, z dol¬ gimi vrstami padlih in s. pravim peklom na svetu in s peklenskim ognjem šrapnel in granat v obla¬ kih ... “AVell, I never ...” pravi ame¬ riški senator, ki je bil z nami. In umolkne. Mislim, da je hotel reci, da te¬ ga ne bi bil nikdar veroval. Ni¬ hče od nas ne bi bil veroval. “Nekoč pa,” pravi oberst, ko nas spremlja po poti nazaj, “ne¬ koč — in najbrže ne bo dolgo — bo ta pokrajina, to bojišče tako, kakršno je ono, ki ga vam sedaj pokažem ...” II. Tri avtomobile smo pustili za¬ daj ter se vozili dalje kolikor mo¬ goče skupaj. V nekaj minutah smo dospeli na novo cesto. Vse okolo je mrtvo in opustošeno. Tupatam po njivah stoje majhni leseni križi na majhnih kupih zemlje in na križih visi franco¬ ska vojaška čepica, kirasirska ča¬ ka ali čelada. In okolo in okolo — dupline v zemlji, velike komaj meter v premeru, druge pa tudi kakor široki in globoki zijajoči brlogi. To so jame, kamor so u- darile granate različnih velikosti (kalibra). Gori na vrhuncu strle žalostni ostanki gradu, okolo ka- je je porušeno, stolp razstreljen, streha je pogorela, in le posamez¬ ni ožganj strešni trami še strle kvišku, črni kakor strahovi . . . Čez nekaj minut smo izstopili. Oberst nas je poprosil, da naj ne hodimo v malem mestu, v katero pridemo, po sredi ceste, marveč le ob hišah, ter ne v skupini, ne¬ go vsaj v razdalji nekaj metrov. “Mesto” je velika razvalina. Civilnih oseb je vedno manj, sre- Ena izmed teh, star mož, čepi na napol razstreljenih hišnih stopnicah ter gruli neko vojaško pesem. Ko za¬ pazi nas, skoči na noge, pozdravi nas po vojaški in kriči: “Vive la France!”... Ali je pijan? In si¬ cer tako zgodaj zjutraj in v takin razmerah?. .. Ne, pojasni eden iz¬ med častnikov, nikakor ni pijan, in tudi daleč na okolo ni pijače, s katero bi se opijanil. Mož je blaznik, to je postal ob nepopis¬ nih cestnih bojih, ki so divjali v njegovem mestu .. . Ozrem se po njem. Se vedno stoji držeč roko ob čepici ter strmi za nami. Nje¬ govo telo se je treslo, blesteče oči so silile iz duplin, usta so se mu zatezala na bedast, širok smeh. Zavili smo levo ter dospeli kma¬ lu kraj malega mesta. Dospeli smo do cilja: pred nami je boji¬ šče. Kakšno je torej to bojišče v nasprotju z onim? Opustošenje bi bila komaj pra¬ va beseda. Zakaj daleč po trav¬ nikih in gozdih se pripogibajo marjetice in zvončki in na še sto¬ ječih drevesih gnezdijo in ščebe¬ tajo ptici in pisane žolne tolčejo marljivo po deblih . . . Sicer pa ... Osemdeset dreves med sto jih je brez krone. Nevihta granat jih je pokončala; sedaj leže zme¬ dene, med debli po tleh. Gozd je postal zaradi tega neprodirna go¬ ščava; spominjamo se ob tem pri¬ zoru indijske džungle. In zem¬ lja — kjer je je sploh še videti! Ne mislim tukaj več na dupline granat. Tukaj me te ne zanima¬ jo več, preveč jih je —- tako sil¬ no mnogo. Ne, ne dupline gra¬ nat, pač pa grobovi. Med cveto¬ čimi poletnimi cveticami— nič nego grobovi, grobovi, grobovi in zopet grobovi in med grobovi vse¬ mogoči ostanki bitke, in tako da¬ lje, vedno dalje — brez konca. Kosi uniform vseh vrst: sivi pla¬ šči in rdeče hlače in francoske čepice in srajce, nogavice, spod¬ nje hlače, čevlji, razklana puški¬ na kopita, patronški okvirji — vse, kar si utegnemo misliti, leži tukaj vse vprek, posamič in v ce¬ lih kupih. In vsi ti predmeti so omadeževani s temno rjavordeči- rni madeži . . . res ni treba, da bi bil kdo zaprisežen sodnijski kemik, da bi utegnil dognati, od¬ kod so ti madeži... Kri je, člo¬ veška kri... Molče gremo skozi ta kaos, s klobukom v roki. Le častniki so pokriti. Toda pri vsakem še tako majhnem gričku in križu dviga¬ jo resno in svečano roko do ka¬ pe; med mrtveci ni ne prijateljev ne sovražnikov ... Slavčki žgole, žolne razbijajo kakor nore... Kar naenkrat se sklonemo mi civilisti prav instinktivno 1 : “Psss — bamg, bang!” “A, pasja noga, kaj pa je to?” Vprašanje nam ni ušlo — kakor da bi pričakovalo odgovor, mar¬ več le kakor možu, ki bi mu kdo nepričakovano pobil okna. “Pssss — bang J bang!” To je glas, ki ga ni mogoče o- pisati; žvižga po zraku kakor sil¬ no velika parna piščal. Krik, tu- lenje, ki poneha s pokom in tre¬ skom, kakor da bi kdo zagnal de- settisoč medenih kotlov z nebe¬ ških višav na zemljo. “No, sedaj se pa začne,” pra¬ vi naš oberst. “To je bil naš petinsedemdesetnik. Nemški? O ne, ti pojo drugače. Tudi te bo¬ ste še slišali. In sedaj pa tja k našim baterijam...” Eksplozija. Emporium, Pa., 16. avgusta. — V poslopju za gelatjne, ki je last Aetna Explosive Co. v Grove Run je nastala eksplozija, ki je po¬ vzročila smrt petih mož; dvoje sosednih tovarniških poslopij je bilo močno poškodovanih.. Mrtvi so Josef Strayer, Fred Haskins, Emery Haskins^ Ossie Miller in Mlichael Campbell; drugih usluž- terega so se vršili ljuti boji, ki j'ejbencev ni bilo ob času eksplozije bil morda petkrat zavzet, izgub-j v poslopju. Družba izdeluje vojni ljen pa zopet zavzet. Zidov- materijah 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavska tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Amuriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovotu. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavio Worf men’s Pubishing Company Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” * 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS DRŽAVNI RUDNIKI. Kamor pride predsednik zvez¬ ne industrijske komisije Franic Walsh, se gotovo kdo najde, ki ga izprašuje ,ali kakor se pravi žurnalisticnem jeziku, intervju- va. Tudi v Kansas City se je tako zgodilo. Po njegovih izjavah je soditi da bo poročilo komisije, katero podpiše Walsh, obsegalo tudi predlog, da naj se podržavijo rud¬ niki in tudi takozvana Rockefeller Foundation. Walsh pravi, da ni denar, s katerim je bila utemelje¬ na Rockefellerjeva ustanova, nič druzega kakor plače, ki so bile delavcem utrgane. Zato oraj bi vlada prevzela sklad in ga rabila za zboljšanje življenskega položa ja delavcev. Rudnike naj bi po njegovem mnenju prevzela vlada in jih dala delavcem v najem, da bi jih vo¬ dili po kooperativnim sistemu. Walsh je pogumen mož; kajti kdor se spusti v Zedinjenih drža¬ vah v odkrit boj z Rockefellerji mora že imeti nekoliko hrabrosti Za svoje delo na čelu industrijske komisije zasluži veliko priznanje Škoda, da ni tak mož natančneje preučil modernega socializma! Njegove mnenje o Rockefeller¬ jevi ustanovi je popolnoma pra¬ vilno in — socialistično. Ves kapi¬ tal, naj bo kjerkoli, je v zadnji vrsti produkt človeškega dela. Diferenco med plačo, katero da delavcu, in med faktično ceno de¬ lavskega produkta spravi kapita¬ list; iz teh diferenc nastane in se množi kapital. Tako je nastalo tudi Rocke¬ fellerjevo premoženje. Walsh se torej nič ne moti, če pravi, da so to plače, ki so 'bile delavcem utr¬ gane. Tudi denar, ki leži v Rockefellerjevi ustanovi, je na¬ stal na enak način. V tem pa- činu ustvarjanja kapitala tiči naj večja socialna krivica. Ali ta način se tudi tedaj ne bi prenehal, če bi vlada res prevzela Rockefellerjevo ustanovo v svojo upravo. Ako bi mogla dati seda¬ nja vlada najboljše poroštvo, da se bo ta denar resnično rabil za blagor delavstva, bi bila to vendar le kaplja dobrote v morje bede in krivice. Bivstveno ostane razmer¬ je med delom in kapitalom nes¬ premenjeno. Kapital bo nadalje izkoriščal, delo pa bo nadalje iz¬ koriščano, Zakaj drugače je ka¬ pitalizem nemogoč. Dokler je kapitalistično izkori¬ ščanje, so pa tiste velike socialne razlike neizogibne, iz katerih na¬ staja beda. Revščina ni odvisna od tega. če zasluži človek dolar ali pa deset dolarjev na dan, ampak od tega, koliko je dolar vreden. Ako morejo kajpitalisti pognati cene od delavcev izdela¬ nih produktov tako v višino, da velja dvajset dolarjev, kar je prej veljalo dolar, tedaj je delavec desetimi dolarji dvakrat revnejši kakor prej z enim dolarjem. V privatno kapitalistični družbi določa cene privatni kapitalizem. Naravno je, da -se hoče kaDital od¬ škodovati za vsako izgubo. Ako je prisiljen primakniti delavcem pri plačah, hoče to izravnati z več¬ jimi profiti pri prodaji, in zopet je delavec tisti, ki trpi. % Kapital ima razna pota, da iz- Tudi največje premoženje je ustvarilo delo, toda — ne delo ravnava svoje izgube in napeljuje) kapitalistov. dobičke v svoje blagajne. Eden teh potov se imenuje politika. Carinski in davčni sistem ni le sredstvo, da dobivajo države, me¬ sta, zveza, dohodke, ampak z nji¬ mi se tudi regulira vrednost de¬ narja. In dokler je politični apa¬ rat v kapitalističnih rokah, je nadvse dosledno, da mora služiti kapitalističnim interesom. Ni pa tudi nobenega poroštva, da bi še Rockefelerjeva ustanova, tudi -če jo vzame vlada v svojo upravo, pošteno rabila v prid de¬ lavstva/ Še več. Absolutno je ne¬ verjetno, da bi kongres sprejel Walshov predlog, kajti ta kongres je kapitalističen, in ne bo za nič na svetu hotel storiti kaj hudega kapitalistu, pa še takemu, kakr¬ šen je Rockefeller. Vlada, ki bi prevzela Rockefel¬ lerjevo fundacijo, ne bi imela no¬ bene pretveze več, da bi se upira¬ la popolnemu podržavljenju vsega privatnega kapitala. Tako kakor je nastalo premoženje, ki leži v Rockefellerjevi ustanovi, je na¬ stal ves kapital, če je prav, da konfiscira vlada Rockefellerjevo ustanovo, je prav, da konfiscira vse njegovo, pa tudi vsako drugo premoženje. Tega pa ne bo riski- ral noben kapitalistični parla ment. Tudi rudnikov ne bodo podrža vili. Ko je bil v Coloradu boj naj ostrejši in so kapitalisti enostav¬ no bagatelizirali Wilsona, ki je hotel posredovati, se mu je sveto valo, da naj prevzame colorad- ske rudnike v upravo vlade. Pred¬ sednik se je pa poučil, da ne more tega storiti, ker bi bilo proti za¬ konu. Kajpada bi bilo, ker so v Ame¬ riki zakoni kapitalistični. Ali dokler imajo kapitalisti v kongre su večino, jih tudi ne 'bodo izpre- menili v protikapitalističnem zrni slu. če pa bi -se vendar dale jame na kakšen način podržaviti, se ne bi ogrevali za to, da jih dobe ru¬ darji v najem in da jih vodijo po kakšnem kooperativnem sistemu To bi bil kos sindikalizma, iz katerega pa tudi ne pride social na pravičnost. Socializem zahte va, da je lastnica produktivnih sredstev, med katera spadej'o se¬ veda tudi rudniki, vsa družba, ne pa da bi bile posamezne delavske skupine lastnice posameznih de¬ lovnih sredstev. Taka razdelitev bi ustvarila gospodarske razlike in gospodarska nasprotja med po¬ sameznimi delavskimi skupinami, in ne bi bila bivstveno nič boljša kakor privatni kapitalizem. Ako bi bilo nacionaliziranje *»- terikoli industrije mogoče, bt mogla le vlada voditi obrat. To m ideal, ni absolutna pravičnost, ampak relativno je to najmanjša krivica, ki je v kapitalistični družbi mogoča. Popolna socialna pravičnost pa nastane šele tedaj, če se izpremeni sedanja država v svobodno organizirano družbo vsega ljudstva, Ali pogoj za to je zmaga socializma. •V Ameriki se pa za sedaj niti državnega kapitalizma še ni bati, ker je vpliv privatnega kapitala na__mkase še tako velik, da prepu¬ ščajo takorekoe z navdušenjem vso politiko kapitalistom., ki niso tako na glavo padli, da bi brez sile opustili svoje profi tarske in¬ terese. AValshevi predlogi so zanimivi. Ali do njih izvedbe v kakršn-ntoli obliki je še daleč, tako daleč ka¬ kor od dosedanjega političnega indiferentizma delavskih množic do- njih politične zavednosti. Ka¬ dar ho delavsko ljudstvo delalo svojo politiko, bodo pa reforme ki jih -predlaga AValsh, veliko pre majhne. Delavstvo in kajzerjevske intrige. V razkritjih o mahinacijah nemških agen¬ tov, o katerih poročamo obširneje na dragem me¬ stu, je tudi nekoliko točk, po katerih bi bilo skle¬ pati, da so zastopniki nemške vlade izkušali ko- rumpirati delavsko gibanje v Ameriki na ta na¬ čin, da so hoteli povzročiti stavke, ki naj bi slu¬ žile interesom Nemčije in Avstrije. Preden izrečemo svoje mnenje o tej važni zadevi, je treba še nekoliko stvarnega poročila. V pismu s podpisom C. Dencker, ki ga naj¬ dejo naši čitatelji na drugem mestu, je naveden “naš prijatelj K”. V nekaterih krogih je na¬ stal sum, da bi ta K. utegnil biti podpredsednik zveze strojnikov, J. J. Keppler, in zato so ga intervjuvali. Prepis omenjenega pisma mu je bil predložen, on pa vprašan, če bi mogel dati kakšno pojasnilo o tajnostih, na katere se pi¬ smo nanaša. Keppler je z največjo odločnostjo- odklonil vsak stik s to rečjo in dejal, da je edino kot član strokovne organizacije interesiran na tem, da se pribori osemurni delavnik in boljše plače za strojnike. “Pokažite mi pismo, da ga natančneje po¬ gledam,” je dejal nekemu poročevalcu. Ko je prečital oba pis-ma, je dejal: “Ne, jaz nisem tisti K., katerega se to tiče. Kdorkoli misli kaj takega, ga pozivam, da naj javno napiše ali parriiska, da je ta K. tisti Kep¬ pler, ki je bil v Bridgeportu. Jaz nimam s to rečjo v nobenem oziru nič opraviti. Zanima me le toliko, kolikor me sploh zanimajo časniške ve¬ sti. Pred tednom je prišel k meni zastopnik AVorlda, in me je vprašal, če mi je znan C. Denk- ker, ki je podpisan na tistem pismu, ali pa Marlow, kateremu je bilo pismo upravljeno. Ne morem se spominjati, da. bil bil kdaj kaj slišal o teh ljudeh, prav tako pa tudi ne o “C. W. Mc- Lane” iz Detroita, ki je pisal Denckerju, da se lahko uprizori -stavka v avtomobilski industriji. Medtem sem se trudil, da bi bil pozvedel, kdo so t: ljudje, toda brez uspeha. Gotovo niso v zvezi z nobeno -delavsko organizacijo, katero poznam jaz. — Ne, v tem ste prišli na napačno adreso, če hočete od mene kaj izvedeti o- delovanju za Nemčijo- v zvezi z delavstvom. Nikdar se mi ni nihče približal s to rečjo. Nikdar mi ni bil po¬ dan predlog, da bi se ustavil izvoz municije, ali pa da bi se sploh storilo kaj žalega bodisi zavez¬ nikom ali pa Nemcem. Tudi ni nobenega razloga, zakaj naj bi se to zgodilo. Vzemite, da bi jaz uprizoril tako stavko in recimo, da bi dobil zato naravnost od nemškega kajzerja miljon dolarjev. Tisto minu¬ to, ko bi podjetniki sprejeli zahtevo osemurnega delavnika, ne bi mogel zadržati niti enega de¬ lavca, -da se ne vrne na delo. Kadar delajo, za¬ služijo vendar toliko, da ne bodo štrajkali niti minuto dalje, nego- morajo. Življenje je drago. To bi rad pojasnil. Interesira me edino le osemurni delavnik za mašiniste. To hočem, dru¬ gega nič. Ravno da Vam pokažem, kako ne¬ umno je, če kdo pravi, da sem “K” ali pa sploh človek, ki dela za Nemčijo, naj -Vam povsem, kako je nastala stavka v Bridgeport. Dejal sem svoj čas, da je situacija, ki so jo ustvarila velika vojna naročila, pravi čas za stavko, ker morajo tovarne, ki so dobile ta naročila, hitro dodajati blago. Naglašal sem, da dosežemo osemurni delov¬ nik za mašiniste, ki delajo v teh tovarnah, veli¬ ko lože in hitreje, kakor kjersibodi drugod. Po¬ tem bi ga lahko dobili za vse mašiniste v kakrš¬ nihkoli tovarnah. To je bilo, preden sem prišel v Bridgeport. Potem sem šel v Bridgeport zaradi povsem druge zadeve in nisem mislil na to, da začnem tam s štrajkom. Videl sem ondotne razmere in spoznal, kaj hi se moglo storiti; prepričal sera se, da je bila. ravno tam prilika in da bi se lahko storilo nekaj velikega. Prav tisti čas, ko smo izdelavah zahteve, mi je dejal major Penfield, vodja tovarne, da sploh ne bo razpravljal z ma- šinisti, dokler niso v štra.jku. Sklenil sem to¬ rej, da jim storim to uslugo, pa sem napovedal stavko. Tako se je pričela stavka v Bridgeport. Bila je zame čisto poslovna reč, kakor vse druge stavke, ki jih vodimo. Moje delo je to, da dose¬ žemo osemurni delovnik -za mašiniste. Vojna mi je dala priliko za to, in lahko stavite na to, da jo bom porabil.” Ameriški prostovoljci. Kanadski minister za milico, generalmajor San Hughes, je v Londonu, na nekem shodu Ame¬ ričanov, izjavil ,da služi več kakor 2000 Američanov v kanadski voj ski. Pravi, da je odposlal že čez sto sožaljnih pisem ameriškim materam; toliko jih je poleg Ka- nadcev padlo na Flanderskem. Lahko bi bili dobili še več ameri¬ ških prostovoljcev, če bi bili ho¬ teli. Nekateri bivši gojenci iz West Pointa služijo kot častniki v kanadski armadi. Kdor hoče odkidati gnoj, se ne sme ustrašiti, da se bo umazal. Kepplerjevi argumenti so* tako jasni, da ne bo mogel noben človek brez -predsodkov dvo¬ miti o njih. Toda afera nemških intrig ni s tem sprav¬ ljena s sveta. Tudi s tem ni ubita, da podaje dr. Albert sila dolgovezne izjave, v katerih trdi, da ni nič na stvari, cesar pa ne more podpreti z no¬ benimi dokazi. Dr. Albert pravi, da so mu bila pisma ukra¬ dena. To je mogoče. Ali za javnost ni to odda- leč tako važno, kakor dejstvo, da ne more dr. Albei’t reči: “Ta pisma niso pristna; ta pisma ne eksistirajo; ali pa: ta pisma so falsificirana.” Narobe! S trditvijo, da so mu bila ukradena, še celo priznava, da eksistirajo in da so taka, kakor so bila objavljena. Da pa bo dr. Albert, ki je v tem slučaju soobtoženec, trdil, da so pisma ne¬ dolžna, je pa razumljivo; kajti drugega zago¬ vora sploh nima. V teh pismih se pa govori tudi o delavskem gibanju. Izza vseh spletkarij, ki jih je vršila oficiel- na kajzerjeva Nemčija, bi bilo naravmost čudno, če se ne bi bili njeni zastopniki izkušali domi¬ sliti vseh mogočih načinov, s katerimi bi se dal izvoz orožja in municije za zaveznike preprečiti. In ker je splošno znano, da nima nemška vlada niti za gram več vesti kakor drage kapitalistič¬ no imperialistične vlade, je bilo takorekoč na dlani, da potrka, če se ne bi dalo tudi pri delav¬ cih kaj opraviti z denarjem. Znano je, da so Angleži in Francozi v jeli nekoliko špionov, ki so se- posluževali pri svojem poslu različnih “nenavadnih” sredstev, n. pr. fal-sificiranih in prisleparjenib ameriških potnih listov. Ravno tako je znano, da so na Ruskem obesili nekoliko zelo visokih častnikov, ker so se dali podkupiti od Nemčije. No, -če se dajo podkupiti generali in polkov¬ niki, si misli kajzerjeva vlada, je treba vendar poizkusiti, če se ne bi dali podkupiti tudi de¬ lavci in njih voditelji v Ameriki. Nam niso- prišli kajzerjevi agenti povedat, kaj da uganjajo, pa tudi ne moremo vedeti, kaj se- je faktično godilo. Prav nič pa ne dvomimo, da -so tudi na tem polju poizkušali svojo srečo. Ali so imeli pri tem kaj uspeha ali nič, ali pa so morda ostali na cedilu kot ogoljufani goljufi, je njihova skrivnost. Nikakor pa ni izključeno, da se dobe tudi v delavskem gibanju kreature, ki so marsičesa sposobne za denar. Strokovno delavsko gibanje v - Ameriki še danes nima zdrave podlage. To smo sami že do¬ stikrat naglašali in razlagali. Večinoma je linij¬ ski sistem zelo zelo oddaljen od moderne delav¬ ske organizacije in tiči z obema nogama v starem cehovstvu. Tudi toliko hvalisana demokracija je v mnogih unijah samo utvara in mnogo teh organizacij stoji faktično pod komando posamez¬ nih uradnikov. Zato so slučaji korupcije v A- rneriki veliko ložji kakor v Evropi, in dosti se jih je že primerilo. Tako je tudi mogoče, da so nemški agentje našli posamezne ljudi, ki so bili pripravljeni za nepošteno izrabljanje delavskega gibanja. Ka¬ kor so se že našli posamezni lumpi, ki so v de¬ lavskih organizacijah delali za kapitaliste, se tu¬ di lahko najdejo taki, ki hi -delali za kajzerja. če bi 'bila strokovna organizacija v Ameri¬ ki tako moderna, kakor ni, bi se taki izdajalci kmalu zasačili. Danes so pa v unijah še različni koti, v katerih se lahko skrivajo. In to je ve¬ lika škoda za delavstvo, ki bi se moralo iznebiti takih kreatur. Toda poizkusi kajzerjevcev, da bi izzvali štrajke tam, kjer bi bilo zanje koristno, priha¬ jajo ravno ameriškim kapitalistom prav. Dajejo jim namreč pretvezo, da se pri vsaki neljubi stavki — in kdaj ni štrajk podjetnikom neljub? -- sklicujejo na nemške prste. Kljub vsemu je nemškim agentom bivstvo delavskega gibanja vendar nerazumljivo. V tem ima namreč Keppler popolnoma prav: Štrajk se v-časi lahko začne, tudi če ga ni delavstvo faktič¬ no želelo; ali štrajk se ne more proti volji de¬ lavstva voditi v neskončnost. Delavstvo ne gre nikdar v boj zaradi samega boja, temveč zaradi gotovih zahtev, ki se naznanjajo podjetnikom in javnosti. Lahko bi se reklo, da zadostujejo za neskončen štrajk pretirane zahteve. Ali vse iz kušnje uče, da so neopravičeni štrajki nemogoči, oziroma, da se kmalu polomijo. Če pravijo nem¬ ški diplomatje, da 'bi veljala stavka v avtomobil¬ ski industriji 50.000 dolarjev, so naravnost pre¬ grešno površni. Za štrajke, ki so bili vsled ka¬ pitalistične trme dolgotrajni, pa tudi ne neskonč- NAPITNINA. Illinoiška legislatura si ni pr-, dobila pri ljudstvu posebne slave, in človek se mora le čuditi, da voli masa volilcev kljub vsemu razočaranju iu kljub vsem dosti bridkim izkušnjam vedno zopet tiste ,gobezdače, ki so jo že toliko, krat potegnili s praznimi oblju. bami. Več kakor cel mesec so n. pr. plemeniti gospodje zakonodaje) zapravljali svojo plačo s tem, da so se prepirali za predsednika. Če se pA vpraša, kaj se je storilo za delavce, se lahko napiše r.a tablo največja ničla. Toda ta mesec ja prišel v velja, v o zakon, ki je navidezno zelo pameten. Od prvega avgusta za¬ dene po Anti Tipping Bill v Illinois vsakega človeka,, ki da ali sprejme napitnino, globa do desettisoč dolarjev ali pa pri¬ merna ječa. Proč z napitnino I To je prav lepo geslo. Navada, dajati napitnino, je nerodna za tistega, ki jo daje. Običaji so različni, človek ne pozna vseh, pa se lahko smrtno blamira ,ee sen ravna po šegi. Da, šega je kn tejša od vsakega zakona, blamaža pa je neprijetna, in nekateri lju¬ dje je kar ne morejo prenašati Kako je n. pr. človeku pri duši če ponudi napitnino tam, kjer je ne sprejemajo? In kako se počuti ako da deset centov, kjer je navadi “kvoder”, pa ga pogleda natakar zaničljivo kakor gi tujega psa! Naposled napitnine tudi za že niso prijetne. Vsakdo nima debele listnice, da- bi mu bilo lab ko vseeno, koliko razmeče iz n, Napitnina pa tudi ne more d’ gati samozavesti onega, ki jo spn jema. Napitnina je celo poniževal¬ na, ker je vedno podobna milo« ni. Torej proč -z njo! Illinoiški zakonodajci so jo o pravili. To se pravi: Sklenili so zakon proti napitnini. Da bi bila s tem res odpravljena, bodo pa le žele lahkoverni ljudje verjeli. Papir je potrpežljiv, ampak življenje lij iz papirja Z napitninami računajo vsaw- ! vrstni uslužbenci ;ali z njimi re čunajo tudi — gospodarji. Kjers daje napitnina, so plače tolik manjše. Da, celo taki slučaji s zgode, da ne dobivajo nastavljen- ci nobene plače, temveč morejo gospodarju plačevati za brezplod¬ no službo, ker baje napitnine to¬ liko neso. Če mislijo zakonodajci v 6V y»i>- & 5 materi , vlada J J | 1 ai bib pi m vtem it dele jfl, »H jjugaee, dane ni, so porabile prizadete unije na miljone dolar- illinoiški restavraterji, hotelirji jev. Petdesettisoč dolarjev v avtomobilski indu¬ striji je pa taka bagatela za štrajk, da bi se ta v zelo kratkem času razdrl, tudi če bi se vodil za najpravičnejše zahteve. Ako bi se pa štraj- kalo za nemogoče zahteve, se štrajk ob 50.000 dolarjih s tem ne bi podaljšal, ampak še bolj prikrajšal. Delavstvo- ne pričakuje od štrajkov absolutne pravičnosti ,ampak gotovo zboljšanje, in dobro ve, kaj se more v določenih razmerah zahtevati, kaj pa ne. Nemški provokaterji so torej gotovo že¬ leli štrajke v Ameriki. Toda ameriški kapita¬ listi se vedoma lažejo, če trdijo, da štrajkajo de¬ lavci v oboroževalni industriji za Nemčijo in pod nemškim vplivom. Delavci štrajkajo zase in za svoje interese. In če nastajajo stavke pretežno v vojni industri¬ ji, so godi to zaradi tega, ker ima ravno ta indu¬ strija največje profite in je zaraditega najprej mogoče, da se tukaj kaj pribori. Nemške spletkarije so obsodbe vredne in de¬ lavstvo mora imeti zaradi njih odprte oči. Toda nič manjše obsodbe niso vredne kapitalistične intrige, ki pobero protidelavsko pretvezo, kjer¬ koli jo najdejo, in delavci morajo imeti odprte oči, da se ne dajo s takim švindlom ugnati v kozji rog. železniške družbe i. t. d. od l avgusta zboljšale plače svoji uslužbencev, ker jim odpada n*- pitnina, se zelo motijo. Ker p* ■■ ni za te uslužbence življenje o* 1. avgusta dalje nič cenejše ka¬ kor prej, so kljub zakonu odvis¬ ni od napitnine. Morda se daje sprejema “diskrecija” sedlj. malo bolj diskretno ,ali daje 1 sprejema se brez obzira na datu# in zakon. V Springfieldu bi bili s svoji#; zakonom storili -zelo pametno rež,, ako bi bili obenem poskrbeli, d* se more uveljaviti. Zato pat' bili morali z enako strogim zako¬ nom prisiliti podjetnike, da pla¬ čajo svojim uslužbencem poštene mezde. Ker pa niso storili tes so sklenili zakon za makulatun kakor da bi bili ukazali, da je Illinois prepovedano jesti in piti soiitika /e nam; jadetih: uiienje i j lilo lj> jodnih ra f zunan ji priti i , iz, peki | kakšni in bi v za vojne razvila ■•iznosti, uda za. ji ostal: ogel nob fcister p: »re za nj seriki so najte ijkrnatičn jarat, ki Nemčija injego lemstorff ib vladn ■a je vsi špionstvf korani] ki jih ®i kajzi z odob kane vee sumr ampal fomen i kve osti, nil javnosti 5 ''ore z j H F drugi če 't® doku: faksii Nem { s vojih SPION V UNIJI. Poljakom pravijo, da jim bodo dali svobodo; pa jim iščejo — kralja. Farmarji v Iowi tarnajo, da nimajo konj. Kajpada, v Evropi so jih bolj potrebovali. Ruska duma je sprejela nov dohodninski davek. Zdaj se ve, zakaj je bila sklicana. V Kruppovi tovarni dela 5000 žena. Schiller je pel, da pleto žene ‘nebeške rože v zemeljsko življenje.” Pri Kruppu delajo nekaj drugega kakor nebeške rože. Američanom prinaša evropska vojna vendar nekaj koristi: Nauči jih nekoliko evropske geo¬ grafije. Tako n. pr. sedaj vedo, da ni Srbija v Aziji in da žive v Avstriji razni narodi. Rumu- nije ne zamenjavajo več z Romanjo in Varšave ne iščejo na Balkanu. Če bo trajala vojna res tri leta, doživimo še čudeže ameriškega geogra- fienega znanja. Iz Oakland, Cal., poročajo: Oakland Carmen’s Union izključila svojega tajnika Hentfj Gattela, kondukterja pri & Francisco Oakland Terminal Bat way. Dokazali so mu, da je r i službi Railroad Auditing and fr spectutian Co. ter da je opravlja* zanjo špionske službe. Ko so pokazali pisma, ki jih je dobiva* od omenjene družbe, je prizna* svojo krivdo. iSumili so že dolgo, da morabitj nekdo v uniji, ki poroča družbi vse, kar se godi v organizacij 11 naposled se je posrečilo dognati da je Gattel izdajalec. Unija ja sklenila, da pošlje njegovo foto- grafi jo in natančen opis vse# interesiranim organizacijam. 'Je 1 rastru z; *Wti. Fanika Hi v ^ von i > ne Al « Hi X |>ld uen ^ant H,, O®**® >1* Us \ ” iz gi k He- m ,Uotem % \*b! atio Sedaj seveda ne bodo kapi fali- stični listi dejali, da se bojujejf kapitalisti z umazanimi sredstvi L Ig h /'I N j. ^4 5 : *4, X ■ PROLETAREC Diplomati e, agenti, špioni. Ji! 1 -a je diplomacija k' Jill n P ki ,0 V % S ,i % '>s ec * 3(lje ?.»*&! 'Lela. %!* ^ Prišel Lavi(j, rVe ga aVo K . N v! p P>% ■ ' clo W, 'dnino L 'jev : glob a 1 Pa. no! 0 geslo •le ' ak Ote "ero^ raji, rseb 'e pozna blamira , ee „ Da ’ še ža je jj zakon a. bl ais “ 111 kateri K “ ore i° PrejJ '•oveku jpri L 11110 Pa®, kj et . 11 kako se mtov, kje, j e > pa ga pog]^ Ivo kakor tiine tudi za« sakdo nima tj2 i bi mu bilo 14 1 razmeče iz udi ne motjfl rnega, ki jo sp«, e celo poniietiU podobna nultgj jo! odajci so jo i klonili so zaia )a bi bila s tea bodo pa le za verjeli. P®| pak življenje®. računajo vsaj ;ali z njimi n ipodarji. Kjer so plače tel taki slučaji« vajo nastavi;® temveč monj ati za brezj!* je napitnineI modajci, da iterji, hoteli i. t, d, oJ : plače svoj jim odpada* lotijo. Kerfl co življenje 1 nič cenejše S i zakonu odd Morda se M krecija” ^ 10 ,ali daje* bzira na da' 51 j ina ljudi ima o tem nejasne Manjšina misli, da skrbi Ugese svojih državljanov v fdeželah. Tudi vzdržavanje Oljskih stikov z vlado, pri ‘j zastopaj 0 svojo državo, se „ r jpisuje. .50 pač naloge, ki bi jih di- ', c ija morala vršiti, če — hm , .ne hi bila to tajna insti- u v kateri so se tradicije pre- jj i absolutizma, fevdalizma ^ih kabinetov še najbolj 0- ij e . Za diplomacijo je drža- ,vedno to, kar je bila v davni- ijst vladarjev. I11 politika mi zanjo intrigo, spletkarijo, j s o bili pravi vzroki sedanje .kakršnikoli, tajna diploma- 3 a v tem zgodovinskem zlo- relik delež; četudi ne more reči, kaj,bi bilo, če bi bilo to at »i; Ldrugače, je vendar vsaj zelo do. da ne bi bilo prišlo do te¬ žavnega klanja, ako ne bi bi- jjne diplomacije in bi bila zu- a politika v rokah ljudstva, pica je namizeč, da nobeden lz- iprizadetih narodov — če srna¬ mi mnenje ogromne večine za bje naroda ■— ni hotel vojne, 1 bi bilo ljudstvo poučeno o prodnih razmerah in bi odlo P) v zunanjih vprašanjih, ne Kgla priti vojna kakor preše sje iz* pekla. Tudi če bi se Dala kakšna napetost med dr¬ si in bi vladajoči imeli na je za vojno, bi se lahko pra- jo razvila agitacija proti kr- blaznosti, in mednarodna ganda za mir tedaj najbrže De bi ostala brez uspeha, ker mogel noben kancelar in no- zinister prevaliti narodov, i gre za njihove interese. iplomacija je spletkarila pred Diplomacija intrigira tu¬ na]. 'Ameriki so prišle na dan reči, ečejo najtemnejše sence na diplomatično-spletkarsko-špi- aparat, ki ga vzdržuje kaj- a v Zedinjenih dr. njegove grofovske eks- bce dolgojezičnega ambasa- (^Bernstorffa pa do zadnjega sakih vladnih jasel zobajoče- ipisuna je vse skupaj en sam riie špionstva, intrige, podku- Bnja, korumpiranja in vseh Sosti, ki jih je zarotniška di- aacija sposobna; in vse se vrši mjem kajzerjeve vlade v ičiji, z odobravanjem “filo- iega” kancelarja Bethman wega. j ni več sumničenje prevelikih sikov, ampak v AVashingtonu p) ogromen materij al, ki pri- advom kvečjemu o kakšnih irobnostih, nikakor pa ne o ce- in javnosti so podani doka- govore z jasnimi besedami vi bili s svofl 0 pametno n 1 poskrbeli, ^ i. Zato P a j 1 strogim z 8 fj jtnike, da J j icncem po-* so storili :a makulatf 1 kazali, da J* o jesti in 1" UNIJI' poročaj 01 j> g Um 05 j tajnika H C a ? lI | p Terminat 0 , mu, fofi diting la j efJ be, i e f ■ dec, uu D.l eg n °t iiza c1. hod 0 se w ;i viE „im' « York AVorld” in za njim kri drugi časopisi objavljajo vrsto dokumentov, fotogra¬ fih ip faksimiliranih, ki ka- da ima Nemčija v Zedinjenih vah veliko agenturo za usta- janje svojih in podkupovanje iških časopisov, za špionažo, orumpiranje ameriških politi- :v, za zastrupljevanje delav- a gibanja, za kršenje ameri- oevtralnosti. V intrigo so ra- ■deposlanika Bernstorffa ža¬ ri nemški vojni ataše kapl¬ ji Franz von Papen, glavni fi- 'čfli agent nemške vlade dr. inrich F. Albert, zastopnik iške banke Hugo Schmidt, ke- 1 Hpgo Schweitzer, šornalist Lek, hankar S. Sulzberger v fkfnrtu, nemški trgovski a- i Kaetzold in še cela vrsta tjših intrigantov in špionov. * ^ialn po izbruhu vojne so v * Yorku ustanovili nov list a fterland,” ki je pisan v an- škem jeziku, pa zastopa vse- 'd hohenzollernske in habsbur- : interese. Ustanovitev se je Lda teatralno na nekem sho- ds bi bilo izgledalo, kakor da ljudstvo zahtevalo tak list. Lek je potem vsiljeval svoj merland kakor znani Zotti svo- ^lumpane cunje. - 5 'bj je znano, da se krmi ta ■'mlee iz reptilskega fonda Lkc vlade, iz katerega, se pla- j* yierecku čedna svotica 1750 ar jcv na mesec. York "World” priobčuje aferi sledeča pisma: I. Office George Silvester Viereck, 1123 Broadway, New York. 29. junija 1915. Cenjeni dr. Albert! Ko stvar še enkrat premišljam, mi prihaja na misel, da ne bi bila gospa R. prava posredovalka, ker se ne bavi^s svojimi lastnimi fi¬ nancami. Oe že mora biti ženska, bi bila gospa G., mati naše prija¬ teljice gospe L. mnogo boljša. Osebno ne vidim nobenega vzro¬ ka, zakaj se ne bi moglo to pla¬ čilo opraviti vsak mesec potom gospoda Meyerja kakor ostala plačila, če je temu kaj ugovar¬ jati, bi predlagal, da se opravijo plačila pri mojem osebnem prija¬ telju in pravniku E'ly Simpsonu, katerega pozicija kot mojega ju- rističnega svetovalca bi ga izklju¬ čila od vsake mogoče preiskave. Ker sem ta mesec že prejel 2501 dol., prilagam za junij še račun za 1500 dol. Prosim, pritisnite nanj svoj pečat, pa pošljem potem svo¬ jega tajnika po denar. To pismo pošiljam iz razumljivih razlogov no poslu, ker ne žejim, da bi šlo po pošti. S prijaznimi pozdravi vdani Vam G. S. Viereck. * Račun za 1750 dol. za mesec ju¬ nij je fotografiran in v Nevv York World poleg pisma objavljen. II. New York, 1. junija 1915. Dragi gospod Viereck! Vaš račun za 1500 dol. dokla¬ de, ki ostanejo po odbitku že iz¬ plačanih 2500 dol. za mesec juni, sem dobil. Upam, da Vam tekom prihod¬ njega tedna lahko izplačam de¬ nar. Medtem prosim, da mi pred¬ ložite primerno osebo, ki hi mo¬ gla temeljito preučiti finančne razmere Vašega lista. Od tistega trenotka, ko Vam izplačujemo pravilno doklado, moram 1. imeti nov izkaz o položaju Vašega lista; 2. izvrševati kontrolo zaradi finančne uprave. Razun tega se morava sporaz¬ umeti o politiki, katero boste za¬ sledovali, kar doslej ni bilo po¬ trebno. Morda ste tako prijazni, da se na podlagi tega pisma zme¬ nite o stvari iz gospodom Faeh- rom. Vdani Vam , dr. Albert. Pričakujem čim hitrejši, če gre, brzojaven odgovor. Državni kancelar. Po nalogu Stumm. * To nalogo je nemški veleposla¬ nik izročil vojnemu atašeju kapi¬ tanu Papenu s sledečim pismom: Cesarsko nemško poslaništvo. AVashington, D. C. 31. maja 1915. r. No. A. 3679. Ljubi moj gospod von Papen! V prilogi Vam pošiljam prepis berlinskega ukaza. Ker imate zveze z gospodom Foxom, bo pri¬ poročljivo, da opravite Vi to za¬ devo. Z najboljšo zahvalo iskreno Vam vdani J. Bernstorff. Za “Fatherland” je torej do¬ kazano, da je reptilski list nem¬ ške vlade. Zanimivo bi bilo izve¬ deti, koliko listov v Ameriki žre še iz jasel tujih vlad. Kajti v Ze¬ dinjenih državah je vsaka vlada razun ameriške tuja, nakar so morda različni lumpi, ki se krmi¬ jo iz Berlina, z Dunaja, pa tudi od drugod, že pozabili. # Toda “Fatherland” ne zadostu¬ je nemški vladi. To je razumlji¬ vo. List ima na sebi nemški pe¬ čat, in kdor ni že a priori Nemčiji prijazen, se ne vjame na te lima¬ nice, V Berlinu žele obširnejšo akcijo. Vplivati hočejo na liste, ki se zde Američanom nesumlji¬ vi; tam se bolj izplača odlagati kukavičja jajca. O tem daje sledeče pismo neko¬ liko primera: Prepis. Zunanji urad. Berlin, 10. maja 1810. S tretje strani sem izvedel, da bi ameriški žurnalist Edward Lyell Fox, zastopnik “AVheeler Nevspaper Syndicata,” “Ameri¬ can Magazina” in “Illustrated Sunday Magazina’' zopet prišel kot poročevalec v Nemčijo. Po vesteh, ki sem jih dobil, se sicer njegovi listi strinjajo s tem na¬ menom, niso pa voljni pokrivati stroške gospoda Foxa.. Ker nam je omenjeni poročevalec, ko je bil zadnjič v Nemčiji, z dobrimi.po¬ ročili prav mnogo koristil, bi bi¬ lo premisliti, če ne bi bil ‘ 1 German Information Service” voljan ka¬ kor zadnjič tudi sedaj pokriti stroške, ki bi za pet do šestmeseč¬ no bivanje mogli znašati 5000 do 6000 mark. Prosim vdano Vašo ekscelenco, da potipa pri gospodu Foxu zara¬ di njegovega namena in se pou¬ či, če bi se tam našlo na kakšen način pokritje stroškov, da se poš¬ lje gospod Fox sem. Fond Service” “German Information je seveda založen z de- pa sebi zagotoviti razne v vojni “koristne “snovi.” V dolgem pismu, ki se ozira na vse mogoče podrobnosti, poučuje vojni ataše von Papen drja. Al¬ berta, kako se fabricira tekoč klor in kako bi se zaveznikom 0- nemogočilo dobavljanje te kemi¬ kalijo. Nemčija je hotela tudi ustano- vitij deloma pa prekupiti na taj¬ nem razne tovarne za municijo, sprejemati od zaveznikov naroči¬ la, potem jih na nustiti na cedilu. Da se je bavila z brezžičnimi br¬ zojavi, ki bi ji .omogočali zvezo z ladjami na morju, je znano. * Med najzanimivejša poglavja spada to, kako je Nemčija korum- pirala razne ameriške časopise in političarje. Miroljubnost nekate¬ rih takih gospodov nima, kakor se sedaj vidi, nič opraviti z nji¬ hovim notranjim prepričanjem narjem nemške vlade. Razume se pač pa veliko s cesarsko nemškim samo ob sebi, da je želja nemške- vplivom. ga kancelarja v takem slučaju u-j Tu je n. pr. pismo, ki pojasnju- kaz. Da pa izdaja kancelar take je to in še razne druge zadeve, ukaze, pomeni, da se vrši vse to, Chicago, 22. julija 1915. korumpiranje javnega mnenja u-,Velecenjeni gospod tajni svetnik! radno, ne le z znanjem, ampak! Vaše prijazno pismo z dne tv. naravnost pod vodstvom nemške ^ julija s priloženim časniškim iz- vlade. j rezkom sem dobil. Skrbel bom za Za ameriškega žurnalista, ki, to, da pride vprašanje o udeležbi prodaja svoje pero na ta knačin, I ameriških častnikov pri izdelova- je kupčija z materjjalnega stali-, nju munieije za naše sovražnike šča povsem ugodna.. Iz fonda do-J na prihodnjem velikem shodu em- bi po tisoč mark na mesec, ako | bargo-konference na dnevni red mu neso poročila le po tisoč mark,; ter sem v ta namen že izročil Vaš je to skupaj dvatisoč; s tem se tu-j članek osebam, ki prihajajo za to di v Nemčiji prijetno živi in tudi j v poštev . .. kak dolarček prihrani. j Med drugimi so sledeče osebno- Toda zdi se. da opravlja nem-jsti, ki uživajo glas, obljubile svo- ška vlada take kupčije bolj mi¬ mogrede; njene glavne akcije so že zasnovane na širši podlagi. Med večjimi načrti je bil ta, da se inkorporira v Ameriki prava čas- niška agentura, kateio.-bi kontro¬ lirala — seveda na skrivaj — nemška vlada, in ki bi imela pisar¬ ne v New Yorku in Berlinu. Ta bi morala zalagati ameriške časo¬ pise z “nepristranskimi,” to se pravi z nemškimi poročili. O tem priča uraden memoran- je sodelovanje: Senator Hitchock, kongresni poslanec Buchanam Wm. Bayard Hale iz New Yorka in znani pridigar dr. Aked iz San Francisca. Hitchock je zelo vnet za načrt in je dejal našemu za¬ stopniku v Omahi: If this matter is organized in the _ right way, you will sweep the United States. Za Vašo zaupno jnformacijo bi še pripomnil, da je vodstvo giba¬ nja v rokah dveh gospodov (ene-j ga v Detroit, enega v Chicago), dum “o nakupu kontrolnih delnic ki sta čvrsto namenjena delati na v American Press Association,” ( to, da ostane nemštvo, ki je itak poslan drju. Albertu. vse z nami, v ozadju, in da dobi V tej spomenici je rečeno: gibanje na zunaj čisto ameriški “Pridobil sem zase trideset- 1 značaj, dnevno predkupno pravico za j Za notranjo organizacijo, kate- kontrolne interese American ri pripisujemo posebno važnost, Press Association, korporacijo z smo si zagotovili sodelovanje tu- 1,600.000 dolarjev, z glavnim ura- kajšnjega demokratičnega bosa dom v New Yorku in 17 podrnž- Roger C. Sullivana, ter gospodov nimi pisarnami v poglavitnih me- Sparmana, Lewisa in McDonalda, stih Zedinjenih držav. Cena zna-J zadnjega od lista “Chicago Arne¬ ža 900.000 dolarjev. Nadaljnji rican.” Sullivan je bil svojeas 100.000 dolarjev bi bilo treba i- vodja AVilsonove kampanje in je meti na razpolago za uredbo po- sedaj njegov smrtni sovražnik, ročevalske službe, za nakup tiker-, ker ni AVilson izpolnil svoje ob- jev in patentov, ki jih sedaj kon-j ljube, da ga napravi senatorja, trolira American Press Associati- Odtod prihaja menda njegova on. Na razpolago sta le dva za to simpatija za našo stvar... Prila- delo primerna tikerja. Ostale gam tudi članek iz tukajšnjega kontrolira Central News Co., an- Hearstovega lista Examinera- gleška korporacija. j V svojih poročilih za veleposla- •V zvezi s tem načrtom je bil iz-' nika moram opustiti navajanje teh delan proračun za približne me- dejstev, ker bi se stvar sicer pre¬ sečne stroške in sicer: Za newyorški urad: Glavni ravnatelj .$ 1000 Glavni poročevalec. 400 Nemško ameriški dopisnik 400 Dva potovalca po’$300 .... 600 Potni stroški zanja . 800 Stenotipist. 100 Sluga. 40 Stanarina,. 300 Splošni izdatki, brzojavi i td. 3000 Skupaj.$6640 Za berlinski urad: Poslovodja.mark 2.400 Dva poročevalca po mark 1.600 . 3.200 Stroški zanja.'.<■•. 1.600 podlagi Stenotipist. 150 ^ AVrightove tovarne ... losel \. Prosim, naznanite mi, čim Vam Stanarina. 300 m0 g 0 g e) a p se poslanik zanima Splošni izdatki. 5.200 lahko kompromitirala. Nemara ste tako prijazni, da ustmeno in¬ formirate gospoda Bernstorffa. Kadar bo zadeva dovolj v tiru, pride, mislim, gospod Alvensle- ben, ki je vidci ves razvoj^ v New York. Ob tej priliki bi predložil tudi drug načrt, ki se tiče nakupa AVrightovih aeroplanskih tovarn v Dayton, O. Za približno 50,000 dol. bi dobili kontrolo vseh AVrightovih patentov za eno leto in s tem kontrolo vse fabrikacije v Zedinjenih državah. S tem bi prišli v položaj, da bi v glavnem prepričili izvoz letal iz Zedinjenih držav. Če bi hoteli, bi potem na pogodbe lahko prevzeli .Skupaj. 14.890 Spomenica naglasa, da je pri¬ čakovati od takega podjetja, ki naj bi bilo povsem prikrojeno a- meriškemu duhu, mnogo uspeha. Potem se priporoča, da naj to podjetje —- ščuje proti Japonski. Videti je torej, da ima Nemčija za okuženje javnega mnenja do¬ volj denarja. * Na drugo polje spadajo poiz¬ kusi, s katerimi je Nemčija pose¬ gala v ameriško industrijo in tr¬ govino, s Čimer je hotela pred¬ vsem preprečiti dovoz vojnega materijala za zaveznike in jih spravljati v zadrego, mimogrede za stvar in če bo sprejel gospoda Alvenslebena. Vaš vdani P. Reiswitz. * Tudi v ameriško delavsko giba¬ nje so hoteli poseči agenti in špi¬ oni nemško vlade. Žal da je ta reč precej nejasna. Objavljena so tudi v tem oziru neka pisma, ki potrjujejo, da imajo kajzerjevi vohuni tu in ta.m svoje prste vmes, ali kje so hoteli vrtati in če so kaj navrtali, se iz teh pisem ne more povzeti. Eno pismo ima opazko: “ V nemškem poslaništvu, AVashing- ton, v uradu vojnega atašeja sprejeto 1. julija 1915, in se glasi: Ljubi gospod Marlow! S£g£Š Tj {p rz, _ Na želodcu bolni — O Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite Severa’s. Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi nj,šli njegovo rabo U I j« zelo koristno. Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERA’S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopel j, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. Gena 75 centov. Čitajt.e, kaj nam je prod krat¬ kim pisala ga. Mart. Pagač, iz Moquah, Wis.: “Zahvaljujem se Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Sevgrovega Življenskcga Bal¬ zama ter so vse te neprilike izginile. Prosim objavite moje pismo v časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo.” Vsi lekarnarji prodajajo Severovo Pripravke. Zahtevajte Severove. morete dobiti v vaši okoliščini, naročite jih od nas. Ako jih nt. ^ it f|| W. F. SEVERA GO., Cedar Rapids, Iowa. || POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. Pošiljam Vam prepis pisma, ki sem ga pred kratkimi dnevi do¬ bil iz Detroita. Po informaciji, na katero se pismo sklicuje, se tiče enega izmed podpornikov odbora železarskih delavcev. Moj porok, ki je govoril o situaciii z odpoši- ljateljem, misli, da bo zadnji ko¬ rak v situaciji štrajk v municij- skih tovarnah v Detroit, Cleve¬ land in Cincinnati, ako se morejo nabaviti denarna sredstva. Po naši cenitvi bi se to lahko storilo za 50,000 dolarjev. Naš prijatelj K. pride v četr¬ tek ali tekom prihodnjega tedna v New York, da se z Vami osebno pogovori o zadevi. Dotlej zadrži odpošiljatelja tam. Z najboljšimi pozdravi, vdani Vam O. Decker. Pismo, na katero se sklicuje na¬ vedeno pismo, se pa glasi: Cenjeni gospod! Ce bi Vas zanimal načrt za u- vedbo splošne stavke vseh avto¬ mobilskih delavcev vštevši s tem združene industrije v tem mestu, bi _pisca teh vrstic veselilo, ako bi mogel govoriti z Vami v Vaši pisarni ali pa tukaj s pooblašče¬ nim zastopnikom. Razloge imam, da vem, da niso delavci zadovoljni z deležem, ki ga igrajo v evropski vojni in da bi, če bi se prav ravnalo, repre- zentirali mogočen protest proti odgovornim osebam. Brzojaviti takoj, ko to dobite, 2237 Dime Bank, ako Vas stvar zanima. Vsa pogajanja morajo biti stro¬ go zaupna. Z velespošto/ianjem C. AV. McLanc. # O tej zadevi, ki je sama zase dovolj važna, se zmenimo na dru¬ gem mestu. Tukaj smo hoteli, ko¬ likor nam prostor dopušča, poka¬ zati, kakšno je “delovanje” slav¬ ne diplomacije. Objava teh in še drugih doku¬ mentov je povzročila veliko in o- pravičeno senzacijo. Razume se samo ob sebi, da se bavijo s temi odkritji tudi v AVashingtonu; vla¬ da je sama že nekaj časa zasledo¬ vala Je mahinacije, in AVilson si je dal predložiti tudi objavljene dokumente. Da so pisma in ostali spisi res¬ nični, je bili takoj po objavi sko¬ raj nemogoče dvomiti. Da so se marsikje vmešavali nemški prsti v ameriško življenje, se je tudi prej lahko vsaj ponekod opazova¬ lo. Dokazilno moč ima pa tudi to, da molče prizadeti diplomatje ka¬ kor ribe; a ee ne bi bila razkritja resnična, bi bili že davno Bern¬ storff in Papen in vsi ti gen tl e- meni ogorčeno protestirali in de- mentirali. Tako torej služi veleslavna di¬ plomacija korupciji v najširšem okvirju. Neki list v Nemčiji se je oglasil, češ da je razumljivo, da gleda tudi Nemčija, kako bi si v Ameriki nabavila vojne po¬ trebščine in ker je AVilson sam iz¬ javil, da bi prodajala Amerika tu¬ di Nemčiji in Avstriji, kar želi¬ ta, če bi mogli spraviti nakuplje¬ ni materijal čez morje. Ali za to ne gre. Nemčija naj kupuje kanone in granate in av¬ tomobile — to se vjema z “za¬ koni vojne” in z “zakoni nevtral¬ nosti,” in da hoče kapitalizem de¬ lati kupčije, kjer jih more, je v kapitalistični družbi naravno. Ampak tukaj se pleše drugačen ples. Cesarska vlada in cesarska diplomacija izvajata svoje načrte s koruptno metodo; korumpirani so njeni ljudje, in kornmpirati hočejo v Ameriki, kar dosežejo. Z ameriškim časopisjem ima a- meriško ljudstvo, ker ga je zaved¬ nega, svoje račune zaradi doma¬ čih reči. Ali ee gre to časopisje v službo tuje vlade, spada to že na drug list. Američan ima lahko simpatije za eno ali drugo ali pa nobeno evropsko skupino; ali ne¬ kaj drnzega je, če so simpatije in antipatije naročene in plačane od cesarsko nemške vlade. In za A- meriko in njeno prebivalstvo ima nekaj pomena, če delajo ameriški senatorji in poslanci in politični bosi politiko, kakršno ji mdiktira Berlin ali pa cesarsko nemško po¬ slaništvo v AVashingtonu. K To je torej diplomacija in taki so njeni opravki. Nekoliko je od- grnjen zastor, komaj za kakšno ped in že se kaže izza njega cel kup gnoja, strupa, kužnih snovi, korupcije. Kaj je morala ta fa¬ mozna institucija vse počenjati v dobi miru, da je pripravila tla ta¬ ko za vojno, da je naposled posta¬ la “neizogibna.” Taka je diplomacija. Ali ne le nemška. Nekaj njenih mahinacij je prišlo na dan. Ako bi se moglo posvetiti z avse kulise, bi se poka¬ zalo toliko gnoja in strupa, da bi narodi omedleli. Iz vse te gnilobe in iz vse te te¬ me pa prihaja za narode impera¬ tiven nauk, da morajo zaradi svo¬ je bodoče varnosti napeti vse si¬ le, da napravijo konec temu zarot- ništvu vladarskih podrepnikov in špionov in ji iztrgajo vso. zunanjo politiko iz krempljev. Ljudska in čista bo ta politika, kadar jo bo ljudstvo samo vodilo. proletarec L> V E RTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgrusta 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Kaj delajo avstrijski konzulati? \l Poslana okrožnica: nam je bila sledeča Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ!, boi 705, Conemaugh, Pa C. i kr. Konzulat, Pittsburgh, Pa. No. 11200 reservat. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Olair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: A.NDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Boi 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair .ave., Cleveland, O. Jugoslovenska propaganda Ambasador u Washingtonu. Da bi se več jednom za uvijek dokrajčila propaganda med ju a- meričkim Hrvatima, orgijama, u našoj monarkiji ncprijateljskoj Narodnoj Hrvatskoj Zajednici, u- zeo je c. i k. ured za zadacu, da [ razbije ponovni izbor sadanje glavne uprave. Narodni List u New Torku i I ovdješnji lojalni hrvatski list, vo¬ de več od dulje vremena grozan I boj proti Marohniču i njegovim drugovima. Narodna Hrvatska ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Gimrd, Kansas, R. r. D. 4. boi 85. j Zajednica jest uo’ledno udružeuje VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. GLAVNI URAD Špendal Ivan, Conemaugh, Pa., boi 781. Gač " " - itačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. PODPORNIH Predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. ^avertnik Jožei, 2821 Grawford Ave., Chicago, 111., član 8. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. 8. P. Z. Hrast Anion, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, »o uljudno prošeni, pošiljati vee dopise in. denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj so pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih aakaanic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kakt pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se ▼ pri- hednje popravi. u Americi i bilo bi po nazoru toga c. k. ureda jako važno, kada bi se posrečilo sadanju upravu razbiti i na njezino mjesto bar djelomič- nu lojalnu upravu izabrati. Zahvaliti se je samo djelovanju e. k. ureda, da se je več sada opa¬ žati počelo u mnogim hrvatskim krugovima nezadovoljstvo proti Marohniču i njegovu radu, pa da hude pomoču daljnje propagan¬ de u novinama još jače objačano. Taj ured je več pokušao to, da bi pojedine delegate za tu svoju stvar pridobio. Jer je ovo udru¬ ženje rašireno po cijeloj Americi, bilo bi jako važno, da 'bi svi c. k. [ uredi u Sjedinjenim Državama sa svim svojim silama i svim pri ru- ci stoječim sredstvima pomagali nastojanje ovoga ureda i ovu pro- pagandu širili. Ponovni izbor križem označenih delegata, kao sadanje uprave, morao bi se pod svaku cijcnu o- sujetiti. Objačana agitacija mora biti posebno proti Marohniču i Unko- vieu. Hauser, m. p. Narodna Hrvatska Zajednica, 1012 Peralta Street, Pittsburgh, Pa. Predsjednik: f Josip Marohnič. 1. podpredsjednik: Nikola Ba¬ dovinac. 2. podpredsjednik: Janko Gvo- zdanovic. Tajnik: Stjepan Rebrovic. Računovodja: Gjuro T. Gjuro- vie. Blagajnik: Tomo Lackovic. Nadzorni odbor: Predsjednik: t Franjo Božič. Tajnik: f Kosto Uukovič. Članovi: odbora: t Franjo A. Bogadek, Vinko Budrovič, Josip Verbos. Porotni odbor: Predsjednik: Petar Pavlinac. Tajnik: Tomo Bešenič. Članovi odbora: Jakov Pavela, Vinko Kauzlarič, Ivan Božič. Zamjenici: Mato Marohnič i Tomo Ban. Kako so včasi ljudje krivični! Ne enkrat smo slišali rojake, ki so se pritoževali, da avstrijski konzulati v Ameriki nič ne delajo in da bi bilo toliko, pri njih iskati kakšno pomoč, kakor tolči na sikalo, da bi dala vodo. Zdaj imamo dokaz^^ da to ni res. Avstrijski konzulati v tej deželi imajo prav mnogo dela, in kdor jim bo še očital lenobo in pomanj¬ kanje zanimanja, zasluži, da se mu pravi lažnivec. Kljub temu — avstrijski kon¬ zulati bi storili bolje, ee bi pasli lenobo, kakor da bezajo rečv ki jim niso nič mar. Naše splošno stališče pač kaže. da ne moremo imati .nobenih simpatij za seda¬ njo upravo Hrvatske Zajednice, .in tudi gospoda llauserja ne mo¬ ra biti simpatična. Ali njegove simpatije in antipatije mu ne da¬ jejo pravice za take intrige, ka¬ kršne razodeva gorenja okrožnica. Kakšno upravo ima kakšna zve¬ za ali jednota, je njena stvar, to sc pravi: stvar njenih elanov. Ces. in kralj, konzulatom in ambasa¬ dorju pa to prav nič ni mar. In že zaradi tega se nimajo vmešavati v te reči, ker so te zveze in jedno- te ameriške, ne pa avstro-ogrske. Okrožnica pravi, da se je le de¬ lovanju ces. in kr. konzulata za¬ hvaliti, da se je začela v mnogih hrvaških krogih opažati nezado¬ voljnost z Marohničem in njego¬ vim delom, in da se bo s pomočjo nadaljne propagande v časopisih še okrepčala. Ako se opaža nezadovoljnost z Marohničem in njegovim delom, je to dobro, če prihaja neza< '$) "' fl( |i voljnost iz spoznanja in prep ^i e ’ tc Čanja Hrvatov. Ni pa dobro, v®- trdi ima nezadovoljnost svoje vire! ces. in kr. konzularski agitaciji, Gosp. Hauser pravi nadalje, j e.konzulat že poizkušal pridol posamezne delegate za sy ( stvar. To priznanje je pravzaprav hunec nesramnosti. Bilo hi le zanimivo, na kakšen način k kakšnimi sredstvi je to ces. konzulat poizkušal. Misliti s lahko mogoče marsikaj, če pp gospod konzul, da je treba to to volitev preprečiti “za vs: ceno Niti ameriška vlada nima p vice, da bi se dotikala a zakonitih organizacij ali pa da intrigirala za ali pa proti kat datom kakšne organizacije. Ki prihaja konzulat tuje države tega, da si usoja tak vpliv naa^i riško organizacijo? V Avati smo bili vajeni vsakovrstne rupcije. Tam smo videli vlade, so vtikale svoje prste v posle litienih strank, podkupovale p A ,lS ' a Sl)l tične nasprotnike, pospešavale hustvo i. t. d. Da hočejo preša te metode celo na ameriška tla .Ji» 3 e mt pa že malo preveč predrzno Proti takim namenom je tr protestirati brez obzira na p tično stališče in odločno zaklj gospodom, ki nemara mislijo, irii? tire< oM, p 0 o K tildi ! ta & Ir'* uradujejo v Pesti ali pa v h\ za katere je vredno presenečenje, kakor v drugih dr-1 žrtvovati življenje. Če 'bi vojna žavah, ampak je nastala kot sad re ® ustvarila boljši svet, bi člo VOJNA IN GOSPODARSTVO V ITALIJI. dolgega pripravljanja javnega veštvo lahko plačalo tudi to ceno. PODJETNIŠKI DOBIČKI V VOJNEM ČASU. mnenja. Gospodarske razmere sol Toda kako je v resnici? bile že od začetka vojne v lan- p 0 vse ]j v vojno zapletenih de¬ škem avgustu tudi za Italijo sla-1 želah se širi in prodira temna be. Čutila je vso težo vojne, ne da. reakcija; vojna ne ustvarja no- bi bila sama udeležena; zlasti je| V ega sveta, ampak meče sedanji svet nazaj v preteklost. POROČILA INDUSTRIJSKE ‘KOMISIJE. Zvezna industrijska komisija Avstrijska predilniška delniška družba, prej Izak Mauthner in Sin plača 7 odstotno dividendo, to je 28 K na delnico. Na občnem zboru “Poldihiit- te ” so sklenili razdeliti od- čiste¬ ga dobička, vštevši lanski prenos 41,403K, 1,666.335 kron 10 odstot¬ no dividendo, 40,860 K pa pripi¬ šejo na tekoči račun. Na občnem zboru Shodniške delniške družbe za petrolejsko industrijo so sklenili razdeliti 7 odstotno dividendo (700,000 K.) Na občnem zboru Hirtenberške + ornice za patrone, kapsle in ko¬ vinske izdelke, prej Keller & Komp., so sklenili plačati od či¬ stega dobička 5,440.917 K po 100 manjkalo zaslužkov in izseljenci so se vrnili v velikem številu, a praznih žepov. Nastala je tudi kreditna kriza. Mali in srednji ljudje niso dobili več kredita, de¬ nar pa je stekal v hranilnice in banke. Vse potrebščine so se po- dražile, vse. luksus-blago pa je F definitivno končala svoje delo padlo v ceni. Najhujše so udarje- 111 dogotevda svoje poročilo. Zgo ni brezštevilni hoteli. Na dražbah : dl0 se kakor je bilo po sesta- se proda čedalje več posestev, vi komisije pričakovati: Kongre- dostikrat za tretjino ali četrtino 8U ne bo Predloženo eno poročilo, prave vrednosti. Mobilni kapital temvec kri¬ žanje. Na kmetih ne čutijo poseb- Eno poročilo so izdelali delav¬ no vojne; najbolj jo čutijo rodbi-Uki zastopniki komisije; Basil M. ne, katere imajo sinove v vojni. Manley, ravnatelj preiskovalnega Starši namreč, ki niso še 60 let urada ga je sestavil, in temu po¬ stan, ne -dobe podpore, uradniki ročilu se je pridružil predsednik čutijo vojno v prvi vrsti zaradi Frank P. AVal-sh. Razun njega so draginje. Pod zastave poklicani g a podpisali John B. Lennon, Ja- uradniki dobivajo še dalje svoje mes 0’Connell in Avstin B. Gar- uradniške plače, obrtniki, ali bo- retson. lje rečeno, rokodelci, ki ne delajo Drugo poročilo so podpisali ti- za armado in ljudje svobodnih sti elani komisije, ki so bili od poklicev so zelo hudo zadeti po predsednika AVilsona imenovani, vojni. Kilogram kruha iz pšenic- da zastopajo občinstvo. Temu ne moke velja 48 centezimov, te- poročilu se pozna, kako so se se- stenin 60 do 70. Govejo živino pla- stavijalci trudili, da bi napravili eujejo meterski stot po 140—150 kompromis med podjetništvom in lir, kar je pač posledica tega, da delavstvom. Podpisala sta ga ima Italija veliko manj živine, ka- profesor John R. Commons in kor druge evropske države. Na miljonarka Florenca J. Ilarriman. Italijanskem vrede povprek na Zastopnikom podjetnikov pa kvadratni kilometer 22 goved, na tudi ta spis ni zadostoval; sicer Francoskem 26, na Angleškem 30, so ga podpisali, ali v svojem ime O slavni Rusiji in skoraj ena¬ ko slavni Avstriji bi bila vsaka beseda, odveč. V obeh državah je že davno tema doma in odkar je vojna, je postala trajna reakcija pod zaščito bajonetov le brezob- zirnejša in nesramnejša. V neka¬ terih rečeh je Rusija črnejša od Avstrije, v nekaterih pa prekaša druga prvo. Toda ti notorično nazadnjaški državi nista ostali osamljeni. Zmaj reakcije dviga po vsej mo¬ bilizirani Evropi svojo glavo in povsod je svoboda strašno udar¬ jena. V Nemčiji so bile pred vojno neke razlike; v Prusiji je vladal militaristično-birokratični duh ne¬ omejeno, na jugu je nahajal abso¬ lutistični sistem večje zapreke v demokratičnejšem mišljenju pre¬ bivalstva. Kdorkoli je kdaj poto¬ val po Nemčiji, je moral opaziti veliko razliko med pruskim in ba¬ varskim življenjem, med berlin¬ sko zapetostjo in napetostjo, pa med minhensko lahkoživnostjo. Sedaj je vsa Nemčija poprušena, svoboda tiska in besede potlačena, in prosto mišljenje povsod kruto preganjano. V Berlinu, Mannhei- mu, Brunšviku, Miinchenu, Stutt¬ gartu, Bremenu, Hannovru, v Karlsruhe in drugod so zadnje ča¬ se zaprli množino sodrugov, ki so storili grozni zločin, da so delili le¬ take za mir. Zaprli so sodružico Klaro Zetkin, ki je v ženskem li¬ stu pisala proti vojni. Obtožili so nekoliko sodrugov, ki so ustano¬ vili revijo, da bi služila agitaciji za mir in pravičnemu mišljenju napram drugim narodom. In da bi pokazali, kaj si smejo kajzerjevci ob času vojne dovoliti, so ukle- pali aretirane sodruge kakor v ča¬ sih protisocialističnega zakona in jih uklenjene, kakor živo svarilo, gonili po ulicah. Na Francoskem, v deželi velike revolucije in človeških pravic, je¬ či časopisje pod pritiskom cenzu¬ re, ki konfiscira in suspendira in zatira liste, pri čemer odločuje največ cenzorjeva osebna volja. Na Francoskem, v deželi protikle¬ rikalnih vlad, gre klerikalizem v klasje, vojakom se dajejo svete podobice kakor na Ruskem, strež¬ nice v bolnišnicah skrbe bolj za “duševni blagor” ranjencev ka¬ kor za njih telesne bolečine. in na Angleškem? V tej deželi najstarejšega parlamentarizma in demokracije dovoljuje nova ‘voj¬ na’ vlada policiji, da naskoči urad “Independent Labour Party” in ustavlja njena lista “Labour Leader” in “Socialist Review”. Šovinistično konservativno časo¬ pisje ščuje že cele mesece proti socialistični stranki, njenim stom in njenemu delu, pa zahtf naj se kratkomalo ustavi svob tiska in govora. Neki lord I tomley je celo predlagal, da zapro sodruga Ramsey McDoi da in ga “zaradi veleizdaje' Towru ustrele. To se seveda ne bo zgodilo; ko se ljudje na Agleškem še streljajo, kakor si misli lordjf) tomley. In na angleške sodu niso vse te grožnje napravile no Jpi mojih nega vtiska. V zadnji števif “Socialist Review” pravijo: vag ibrat< "lističu 611 to V' ti tal in r' J Te st iz pr japlj« k £ delavsl k bo 1 jjsoval z Igna McK j ^ sklical Theati o pred ^rodnost’, j, bil dobr pa, da je) prav umo slane dan si zace obl maj sega svete lije, kako pet iz nič, remiji, če resnico, bi reči. da j enega sai od Adam it govori u i narodnost “•V svojem stremljenju po«- eenju pruskega despotizma Nemčiji bi bili naši šovinisti] pravljeni spraviti rdečo grozo ske avtokracije v svoji deželi vlade. Tudi ta dan lahko še J de. Toda. Anglija ni Rusija, in p rokovati se upamo, da hi im P zopet p< politično preganjanje mirol propagande v tej deželi lahko’ usodnejše posledice, kakor se nes sanja našim vojnim lilijo! čem. Angleški socialisti se bodo oj li upreti reakciji. Ali da voj reakcijo ustvarja in pospeši dokazujejo vsi ti dogodki tl jasno, da se je čuditi, kako ra« jo še ljudje fantazirati o osvol jcvalni vojni. v Avstriji 32, v Švici 36, na Nem¬ škem 38, na Danskem 46 in v Belgiji 62. nu so mu pripojili razne pridrž¬ ke in dodatke, tako da se mora njih poročilo smatrati za tretje. To so bili gospodje Harris AVein- stoek, po poklicu lastnik depart- mentne trgovine, S. Thurston Bal- lard, posestnik velikih mlinov, in Richard II. Aishton, železniški predsednik. V svojem poročilu se ti gospodje posebno zaganjajo v delavske organizacije, brez kate¬ rih bi bilo po njihovih trditvah vse lepo in dobro na svetu. Walshovo poročilo, ki je sma¬ trati za poročilo relativne večine, je dokaj radikalno in dolži slede¬ ča dejstva kot vzroke “industrij¬ skega nepokoja:” Nepravična razdelitev vredno¬ sti; brezposelnost in nemožnost za¬ služka za vzdržavanje življenja; oviranje pravičnosti; oviranje učinkovitih organiza¬ cij; ugrožene politične svobode. Z vsemi točkami se poročilo ob¬ širno peča. Ker nam danes pri¬ manjkuje prostora, se zmenimo o njem v prihodnji številki. BOJEVITI CARRANZA. Stališče Zedinjenih držav v me- hikanskem vprašanju nič ne uga¬ ja Carranzi, ki se imenuje pred¬ sednika republike, četudi ga nje¬ govi nasprotniki ne priznavajo. Carranza hoče na vsak način osta¬ ti predsednik, in najbrže se ne hi upiral taki intervenciji, ki bi mu pribavila priznanje vse dežele. A- meriški predlog je pa drugačen, in zato se Carranza ne strinja z njim. Zedinjene države hočejo, da naj se snidejo vsi voditelji, in da naj sklenejo kompromis. Zdi se, da ne pričakuje Carranza od take konference nič dobrega zase. Pre¬ več ima nasprotnikov. Njegov general v Mexieo City Pablo Gonzales je izjavil, da je deželi ljubša vojna v slučaju kak¬ šne vojaške ali _politične interven¬ cije. Najbrže je precej predrzno, če govori Gonzales v imenu vse dežele; ampak njegove besede po¬ menijo nemara, da je Carranzi j ljubša vojna kakor pa konferenca, ki bi ga utegnila odstaviti. Sicer pa vplivajo Carranzovi svetovalci v drugem zmislu nanj. Svetujejo mu, naj pošlje Zedinje¬ nim državam protlpredlog, da bi bile stranke na konferenci zasto¬ pane po razmerju svoje vojaške in politične moči. Oni cenijo Car- ranzo za najmočnejšega in misli¬ jo, da bi dobil na ta način večino na konferenci. Takega predloga, ki bi že naprej zagotovil Carran¬ zi zmagajo, pa najbrže ostale stran - je torej v deželi še dovolj 80« za homatije. a m sm zač' i mogel i a navzoči Posamezniki 'že : sverend K fe posluša teede”. zapelj < pavzo; Kn ali p p novi pos i® in tedaj re' ^■al bi pr r «eam, na 51 bodo sl ^zaprav si bod so< vendar Ningolji zarj ^dklenejr Vlada za sadilce bombaža. A^ekojj 1 Mio p a . Iz AVashington, D. C., poročaj Predsednik AVilson ima baje d* , nitiven načrt, da pride na po* 1011 sadilcem bombaža na jugu za čaj, da bi Anglija proglasila b« ' Pl baž za vojni kontrabant. ,,/^ski sednik poljedelskega komiteja? j Hi. od slansike zbornice., poslanec Lev Ji je bil je imel s predsednikom AVilsoiM ( Hna \ posvetovanje o tem predmetu, je baje odšel iz Bele hiše zelo >§.;■ je tucU dosten. Pravijo, da bo odsveto' ^%nj sadilcem bombaža, da bi odposll • lig e _ v AVashington nameravano F r g 'Vr. "-‘UrpJ toženec spoznan za krivega M 1 ,'% delstva, katero se kaznuje s s® f (A no kaznijo, odredi lahko poro* i 11 smrtno kazen ali pa dosmrtno j* H j čo. Ako se zgodi zadnje, ne nastopiti nikako pomilošeenje izpremnitev kazni, razven če i, imi V- 3e l ' %. f>dr n ^ali, za postavnim potom ugotovi m ke ne bodo sprejele. Kakor kaže, nost obsojenega.” 7 proletarec IZ NASELBIN. )ll2u larski Sv ot ( SW Pravi, , ••• del. e ?ate hfi k 'i I 1 JC je P**, »»osti. b.\ kakše/nl *« J. ,> •kusal. jj. tff [1 ' ja tak vplj v zboljša, bo pri prihodnjih cacijo? V (jh glasoval za socialistični ■ni vsakovi«' 1 ! f smo videli v] • Ignac Žlemherger. je prste v Ji ' - podkupov a j ' McKees Rocks, Pa. ike, pospešavjJ |^ ova #^t socialistični klub Da hočejo p,!* ® J e sklical dne 11. julija i na umeriš)«'t r Park Theater na 46. ulici preveč p r{( jj i W in je mene povabil, da namenom y > toril 0 predmetu “Delav- rcz obzira J J ® narodnost’, in odločno k’.; je bil dobro obiskan, po- nemara misli' ^ tla je med našimi to- i) i še prav mnogo teme, kate¬ ri itreba tako dolgo preganja- ešti ali pa ! f j” Iranki, njeni m delu, pas talo ustavi« a. Neki lordi predlagal, d|j l»amsey M«J radi veleizdajif ne bo zgi a Aglcškem • si mislita . angleške nje napravit; nastane dan, ako hočemo, kdaj .zboljša delavski polo- sem si začetkom svojega dovolil majhen spomin iz« nega svetega pisma, ki eduje, kako da je Bog u- svet iz nič, potem pa člo- ma zemlji. Če bi sveto pismo o resnico, bi imeli popolno reči, da prihajajo vsi od enega samega človeške- , od Adama in Eve. Ni¬ ne govori sveto pismo o i,da je Bog ustvaril Adame snih narodnosti, ali pa kapi- Inega in proletarskega laj sem začel govoriti in še ni mogel uganiti, kakšni sklepi mojih besed, ko sem \ zadnji j#! jj me d navzočimi nemirno gi- imv” pravi;«:; »Posamezniki so vstajali 3n tremljenju j»i Najbrže so se ustrašili, , n k reverend Kebe ne bo dal 'naši šovink “■ « e poslušajo take “pre¬ iti rdečo g« ' e ' )ese< ^ e ' . ■ v svoji deš “ sem za P el d anim backom i da so odšli, na sem medtem S3 !'!!P avzo - Kmaiu pa je bilo iamo, da bi i polno, bodisi da i vračali, ali pa da so pnha- imi novi poslušalci. Nada- sem in tedaj se je shod izvr- najlepšem redu. poročal bi pa vendar zape- oveieam. naj drugič, kadar na kakšen shod, rajši po¬ da bodo slišali, kaj je go- 4 pravzaprav hotel poveda- tedaj si bodo mogli napra- pametno sodbo, in morda tedaj vendar spoznali, da so iani in goljufani, in da jih io mračnjaki s socializmom peklom le zaradi tega, da jih Ij priklenejo v kapitalistie mžnost. Nekojiko takega spo- bi bilo pač zelo koristno fanjanje m ej deželi lat dice, kakor m vojnim alisti se brin ji. Ali dai •ja in po« ti čuditi, kako < itazirati iaj*’ dilce w»— D j f ,,D.G,P« mn > nia a pri de . rana« ja P ro? laSI# ontraba Icega l! °*‘j : ai da bi nam^ -trn Anton Prodanovich. goslavijo narod hoče in mora da pribori, ako hoče biti svoboden. iSodruga Jos. Lang in Al. Lučič sta tudi vrlo rešila svoje naloge. Po govoru sodr. Langa se pri¬ javi za besedo g. R. Trošt. Izrazil je deloma soglasje s Kristanovim govorom, deloma pa protestiral njegovemu izvajanju in izraženju sodr. Langa, da so propagandisti okrog Slov. lige, saveza, Narodne obrane nespobneži ali pa varalice. Svoje agitiranje za Slov. ligo o- pira na sočutje in ljubezen do svojega naroda in izraža upanje, da se morejo Jugoslovani osvobo¬ diti s pomočjo zaveznikov, ki se po njegovem mnenju bojujejo za svobodo malih narodov. G. Troš¬ tu je sodr. Kristan kot glavni go¬ vornik (ker se je ugovorni govor g. Trošta tikal vseh govornikov) dostojno odgovoril, razjasnivši njegovo zmoto v pogledu osvobo¬ ditve jugoslovanskih narodov od vlad, katere še svojega naroda ni¬ so osvobodile. Zvezne vlade imajo interese v Jugosl. deželah, katere bodo v slučaju zmage brezdvom- no za sebe izkoristili, kar bo Ju¬ goslovane, še bolj razcepilo. Pov- darja ponovno da se morajo Ju¬ goslovani 'organizirati neodvisno od obstoječih vlad, da se tako pripravijo za vsak slučaj — naj že bo zmaga na kateri strani ho¬ če. — Sodr. Kristan tudi svetuje g. Troštu, naj se bolje poduči o ev¬ ropski politiki, ako lioče stvarno delovati na političnem polju, pov- darjajoč, da morajo v politiki de¬ lovati možgani, samo še tako do¬ brohotno srce ne opravi v politiki nič. Na vprašanje iz množice, ako je v resnici srbska vlada demo¬ kratična, kot jc trdil dr. Velemi- rovič na nekem shodu, odgovori sodr. Kristan, da je to laž, ker je Srbija do danes monarhija. Zadnji govornik je bil sodr. Radanovic^ ki je dobil deset mi¬ nut, ker je čas, za katerega je bi¬ la dvorana najeta, potekel. Ti¬ pati je, da je shod marsikomu od¬ prl oči. B. N. S^tranKo. f x~x~x-xk-x-x~x~x~x~X"X..:.£ NAZNANILO! člane svojega, pa tudi preostale člane kluba št. 69 in sploh tovari še delavce z željo, da se zaneslji¬ vo in v čim večjem številu ude leže. S soc. pozdravom John Trčelj, tajnik kluba št. 63. .Pittsburgh, Pa. irai ljudski shod, prirejen 8« avg. t. 1. od Jugosl. Soc. Z. ’■ št. 3., je bil dobro obiskan. :a dvorana v 1 Carnegie Hall ’ Mia do malega napolnjena, se je tudi nekaj ligašev; env p re, ““ orurimi Rudolf Trošt, taj- B* •*«. lis«- °evsko društvo “Bratstvo” je ^emi pesmimi pokazalo svojo •!«t, zakar je tudi želo navdu- 0 ploskanje. ' a poziv sodr. predsedatelja na r °dno patriotične agitatorje se :e ni prijavil za besedo, s či- Cleveland, O. Jugoslovanski soc. klub št. 27 v Cleveland, O., priredi krasno pet- letniško proslavo svojega ob¬ stanka, dne 19. septembra t. 1. Proslava se prične s shodom ob 2. popoldne; ob 7 :30 zvečer pa bo veselica, na kateri bo sodeloval slov. soc. tamburaški zbor iz Col- linsvvood, O., in hrv. soc. pevski zbor “Crveni Bar jak” iz Cleve¬ land, O. Na shodu bodo govorili najbolj¬ ši zagovorniki socializma. Uprizorila se bo zelo zanimiva igra “Stric iz Amerike”. Igra je zelo pomembna in vsebuje dokaj humorja. V njej je izraženo raz¬ merje med priprostim delavcem in priletnem bogatem skopuhu. Zatorej prosimo v bližini se na¬ hajajoča društva, da omenjeni dan ne prirede kakšne veselice, da nam bo uspeh tem bolje zago¬ tovljen. Shod in veselica se vršita v dvo rani g. J. Birk, na 6006 St. Clair Ave. Tozadevni program bo pravo¬ časno priobčen. Veselični odbor. jC so pokazali, da nimajo res- $ »a namena svobodno Jugo- * jo prop girajo, am- da gre v njih Jugoslaviji za * 1 o 1 o o t) n i D' 1 IJ 5ia j, kar ne sme priti jasno v e^Jo ( ,cli M .jiJ' ( ®odrug Kristan je svojo nalogo pa . j(’ fcloeeno temo “Jugoslavija na, Jugosl. gulikoža” kar p" rfJ« re šil- Predoeil je mno- el " ur Glencoe, Ohio. Jugoslovanski socialistični klub št. 2 v Glencoe. O., ima svojo pri¬ hodnjo redno sejo dne 12. septem¬ bra v navadnem prostoru. Zače¬ tek ob pol dveh popoldne. •Vse tukajšnje Slovence vabi¬ mo, da se udeleže te seje, ki bo imela važne zadeve na dnevnem redu. Bavila se bo z vprašanji, ki se tičejo koristi vseh tukajš¬ njih Slovencev in delavcev sploh. Zato je v njihovem interesu, da se udeleže seje. S socialističnim pozdravom Ignac Žlemherger, tajnik. Canonsburg, Pa. Socialistični klub št. 118 v Ca¬ nonsburg, Pa., priredi dne 28. avgusta veselico v dvorani dr. “Postojnska Jama”. Cisti dobi¬ ček je namenjen za javno knjiž¬ nico, katero misli klub vzdrževati. Obenem prosim, če ima kdo kako preeitano knjigo, da jo klubu po¬ dari. Vabimo vse občinstvo, da se veselice udeleži, ker bo v ko¬ rist vsem. Obenem pozivam so- druge, da se 'bolj zanimajo za, seje, katere se vrše vsako drugo ne¬ deljo ob 2. popoldne v dvorani dr. “Postojnska Jama.” Paul Posega, tajnik. Milwaukee, Wis. Jugoslovanski socialistični kon¬ ferenčni odbor štev. II. v AViscon- sin je imel v nedeljo dne 1. avgu¬ sta redno sejo v Racine, AVis. Na dnevnem redu so bile razne važne zadeve. Odbor se je zlasti bavil vprašanjem, kako bi se napra¬ vila boljša agitacija v bližnjih naselbinah kakor v Sheboygan, Madison, Uojidu Lak, Cudahy i. t. d. Prišli smo do zaključka, da priredimo po vseh teh mestih sho¬ de in predavanja. Naš odbor ima 32 dolarjev v svoji blagajni in je namenil ves ta znesek za agitacij¬ ske svrhe. Naši klubi pa prirede vsak po- en izlet (picnie) in bo čisti dobiček vsake take veselice ves namenjen Jugoslovanski So¬ cialistični Tiskarni. Na vse naše organizacije apeliramo, naj store enako, da čimprej dosežemo svoj cilj. Naprej, sodrugi, za našo stvar! S socialističnim pozdravom Thomas Stepich, tajnik ltonfer. odbora. Milwaukee, Wis. Jugosl. social, udruženje št. 9 Mihvaukee in udruženje št. 35 AVest Allis priredita skupen iz¬ let (picnic) v nedeljo dne 29. avgusta v Taska’s Grove na vo¬ galu Beloit Road in Lincoln ave. v AVest Allis. Iz Mihvaukee se vzame kara Burnham, AVoodland in Staniey Road do 51. Ave. Potem se obrne na jugozapad in je le par minut do parka. To je letos naš zadnji izlet, pa vabimo vse prijatelje in prijate¬ ljico, da se ga udeleže. Vstopnina prosta. Za najboljšo postrežbo po skrbi Odbor. Z. Jakše. 25 John Znidaršich. 10 A T si v Pueblo Colo. Skupaj $18.35. Zadnji izkaz $487.55. Vsega do danes$505.90. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni • smo, da je pričela tamošnja pošta s 1. avgustom do¬ stavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo to¬ rej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NA¬ TANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da moremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim na¬ ročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo Proletarca. Ena najboljših socialističnih revij v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Predsednik republike Peru odstopil. Iz Lime, Peru, poročajo: Pol¬ kovnik Oscar Bonavides, provizo¬ rični predsednik republike Peru, je sporočil kongresu svoj odstop. Pri predsedniških volitvah, ki so se vršile v maju, je bil izvoljen Don Jose Pardo in volitev je so¬ glasno potrdil kongres na svoji seji dne 10. avgusta. r Naznanilo in vabilo na piknik, katerega priredi “Zavedni Stajerc” štv. 9 S. D. P. Z. v Kelso, Pa., v nedeljo dne 29. avgusta. Začetek ob 1. popoldan. Kdor izmed članov se n,e udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Vstopnina na piknik je $1.00. Uljudno vabimo vse rojake, da se našega piknika udeleže. (Is) Odbor. VU\Vl\WV\\\\\\\\\V\VVl\\\\\V\V\\V\\\\\Vk’ (T Vabilo na veselico, katero priredi Slovenski Izobraževalni Dom Franklln-Conemaug Pa. Veselica bode DNE 4. SEPTEMBRA, to je ravno ob štiri¬ letnim, odkar smo stopili v javnost. Vabitelji bodo skrbeli za vsestransko zabavo in uljudno vabijo tudi Slovence iz bliž¬ njih naselbin, kot: Johnstown, Conemaugh, Moxham, Cam- bria City, Dunlo i. t. d., da se naše veselice polnoštevilno u- deležijo. Pokažimo, da stojimo trdno in delamo na poti na¬ predka. Za najboljšo postrežbo in zabavo jamči y^^(2x) Veselični odbor, Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ’\re» verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. Dr. Richter’s Pain Enpeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od F. Ad. Richter & Go. 74-80 VVashington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ! moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 413n 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa sa vseh sodiščih. bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASHINGT0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 r LISTU V PODPORO. ( 4lo takozvanih apostolov Ju- Herminie No. 2, Pa. Ker se je socialistični klub št. 69 v Hermmie, Pa., razšel, ko so se njegovi aktivni člani zaradi slabih delovnih razmer odselili, va¬ bi klub št. 63 v Ilerminie No. 2 preostale člane, da se mu pridru¬ žijo in omogočijo na ta način vsaj za obe naselbini skupaj temelji¬ tejše delo. Pokažimo s tem, da se zavedano svojega položaja v ka¬ pitalistični družbi; pokažimo pa tudi, da nismo pri volji nositi ka¬ pitalistični jarem kakor ponižni sužnji, temveč da se ga hočemo o- tresti in si pridobiti boljše raz¬ mere. Teh nam ne bodo ponudili kapitalisti, ampak si jih moramo priboriti združeni v delavski, so¬ cialistični stranki, v kateri najde¬ mo moč in sredstva za boj. Klub štev. 63 ima dne 29. avgu sta ob 2. popoldne v našem De av >je in razjasnil, kakšno Ju- lavskem domu sejo. Tja vabimo Jugoslov. soc. klub št. 137, Ke- nosha, Wis., $3.00. — Mike Kas- trun, Chicago, 111., $1.00 (Svota že vknjižena pri naročnini.)—Ju¬ gosl. soc. klub štev. 91, Stone Ci- ty, Kans.,. $5.00 -— Nabrano na pikniku dr. sv. Jožefa štev. 7, K. S. K. J. v Pueblo, Colo. Prispe¬ vali so sledeči: Jos. Hočevar.25 Frank Krošel. 10 Fr. Boltezar. 10 M. Štrumbelj. 10 Pavel Zemec. 10 Ant. Prelesnik .. 10 Nick Radovich. 25 C. P. 25 Jak. Skala. 52 Neimenovan. 5 Joe Pricelj. 10 John Kogovšek. 15 Frank Kogovšek. 25 Neimenovan . .. 10 John Tomšič. 10 Neimenovan. 10 Nick Perenčevieh. 10 Joe Šuštar. 10 Anton Fox. 10 Mary Hegler. 25 Jože Kralj. 20 L Vabilo na piknik, ki ga priredi društvo “Mirni dom” štev. 45 S. D. P. Z. iz Johnstovvn, Pa., V NEDELJO 29. (DEVETINDVAJSETEGA) AVGUSTA V MARELLVILLI NA DOMAČI ZEMLJI. Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da nas polnoštevilno obiskati blago¬ volijo. Vstopnina za može in fante $1.00. Gospe in gospodič¬ ne so vstopnine proste. Za pijačo in prigrizek bode dobro preskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov delegata. Kdor izmed članov ali članic izostane od piknika, bode pri¬ speval $1.00 v društveno blagajno. V slučaju slabega vre¬ mena se izlet preloži na prihodnjo nedeljo, to je petega sep¬ tembra. (lx) Gregor Hreščak. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje boletni in ranocelnik. (travniška preiskava brezplačno—pla¬ čati je le zdravila. 1924 Elue Itland Ave., Chicago. TJreduje od 1 d* 3 pa pol.; od 7 de 9 zvečer. Izven Ckieage iiveii bolniki naj pišejo iloveneko. J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv*, vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 870« W. 26th 8t., Chicago, iU. Tel. hiawndale 1761 Socialistične slike in karte. J A Vabilo Clintonske Dramatične Skupine. \ Tem potom naznanjamo cenjenemu občinstvu v Clinton, Ind., in okolici, da se je tukaj organizirala dramatična sku¬ pina. Ker nam pa primanjkuje sredstev za- nabavo potrebne oprave, smo sklenili prirediti veselico v ta namen, ki naj bi bila obenem tudi ustanovitvena veselica za clintonsko sloven¬ sko dramatiko. Uljudno vabimo vse tiste, ki so nam naklonjeni, da naj nas na veselici posetijo in pomagajo s tem našemu mlademu društvu do boljšega napredka. V Clinton, Universal in Jack- sonville je lepo število Slovencev, s katerimi mislimo, da se vidimo omenjenega dne. Veselica se vrši dne 4. septembra v Krist Pasaventovi dvorani. Začetek točno ob 6. zvečer. Na programu je vsestranska zabava in tudi nekaj nagrad. Igrala bo dobra godba. Na svidenje 6. septembra zvečer! V imenu odbora clintonske dramatične skupine (2x Karol Poglodič. “Piramida kapitalizma”, a alo- venskim, hrvatskim in angleški* napisom. “Drevo vsega hudega” a slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15o; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vaa kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. - VELIKA PONUDBA' Spredoi del Nebo škatljice Vreden |c. v gotovini Celi knpon vreden i centi v gotovini a\NXVWl V\\\\\V\\\\\\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\\\\\V\\ C«di kuponi in sprednji deli »katljie Imajo Uto vrednost. Se jih lahko izmenja za gotovino ali vredne predmete. (Ta pogodba ugasne 31 decembra 1915.) P. Lorillard Co.. lnc.. Nevv York Est. 1750 PROLETAREC J. S. Machar: KROUTIL. “-s katerim se obtože¬ nec Kroutil iz Kralovic, samski, 40 let star, radi tatvine že šest¬ najstkrat kaznovan, znova zara¬ di tatvine, storjene v noči od 27. na 28. velikega srpana pri gospo¬ du Ignaciju Jampehlesu -— ■— obsoja na osem mesecev zapora. Po prestani kazni se obtožencu prepove prebivati v praškem po¬ licijskem okrožju, in se postavi pod policijsko nadzorstvo!” se je glasila sodba slavnega sodišča. “Torej imamo: kimavec, je den, vinotok dva, listo.pad tri, gruden štiri, prosinec pet, svečan šest, sušeč sedem, mali traven o- sem — in potem je takoj zopet spomlad, hvala lepa, slavno so¬ dišče,” se je zahvaljeval Kroutil, ko je polglasno na prstih prera- čunil mesec, v katereth se konča državna skrb za njegove vsakda¬ nje potrebe, “hvala lepa, takoj sem to vedel, osem mesecev, to je pošteno!... ” Kdor je pogledal Kroutilu v obraz, bi nikoli ne bil rekel, da je bil človek s tem obrazom že šest¬ najstkrat kaznovan radi tatvine Pošten, boder obraz! Dobrotne bledomodre oči, goste obrvi, ve¬ lik, nepravilen nos, velike ustni¬ ce, vedno gladko obrit, s stoteri¬ mi gubami na čelu in po licih veliko preje se je zdelo, da je iz¬ med tistih dobrih kmetov, kate¬ rih v Pragi kar mrgoli v šentjan- ških dneh. |Stari ljudje v njegovi rodni va¬ sici so se dobro spominjali njego¬ vih otroških let. Bil je priden deček v šoli, pozneje pošten in vesten učenec pri mizarskem mojstru v sosednjem mestu; iz- učivši se je šel po svetu. Kje je bil, kaj je joočel, nihče ni vedel; po mnogo mnogo letih so ga na¬ enkrat poslali v domačo občino po odgonu — kot kaznovanega tata. Ljudje so se temu čudili, smatrali so ga nedolžnim, saj je bil takrat pošten! Pa se je pri¬ bližala jesen, Kroutil je izginil brez -sledu, kakor bi kamen pal v vodo, in na spomlad so ga zopet privedli po odgonu. Ta način Dan za dnevom je potekal, te¬ den za tednom. Kroutil je pome¬ tal, pospravljal in pušil lepe smodčice. Časih sta se oba čas¬ nikarja začela z njim razgovarja- ti. Izpraševala sta ga o njego¬ vem prejšnjem življenju, po vzrokih kazni in se čudila. Ta človek je bil navaden tat! In vendar je poznal načela časti in sam jih je čutil, sedemnajstič je bik že kaznovan — in vendar ni bil pokvarjen! Zasmilil se jima je. Prišla je zima, sneg, mraz, mračni, sivi dnevi so gledali v sobo skozi zamrežena okna, — žalosten čas za ljudi, ki niso ime¬ li zveze s svetom. “No, Kroutil,” je vprašal ne¬ kega dne eden novinarjev, “vi ste tu že sedemnajstič črez zimo, ali vam je prav tako?” “Kaj pa hočem, dragi gospod, ali naj mari zmrznem v snegu kakor vrabec? Saj sem tako-le zadovoljen.” “Kaj pa, če bi se povrnil v po šteno življenje, ali bi vam to ne bilo všeč,” ga je vprašal drugi urednik. “Veste, dragi gospod, z menoj je to jako težko. Zdaj dobim jaz sedemnajsto izpričevalo od¬ tod,” in Kroutil se je v zadregi čehljal po pristriženih laseh, “ln resnično ne vem, kdo bi mi kaj zaupal, razen pri nas v Kralovt- cah malo češpelj in hrušk — in na te pozimi ni treba paziti.. Moram se dati zapreti. Sicer pa to ni najhujše, samo ko se človek navadi,” je dostavil smehljaje in odhajal. Polagoma je zima potekala; mali traven je bil tu. Čas je hitel kakor voda. Ce 2 dva dni bi bili morali Kroutil in časnikarja zapustiti kaznilnico. “Kroutil,” je tega dne začel eden izmed urednikov, “veselo novico imam za vas. Službo do¬ bite!” Kroutil je strmel. “Kje, dra¬ gi gospod, kje?” “Pri našem listu. Majhno, lahno -službo. Malo boste pome¬ tali po pisarnah in uredništvu, saj to vendar znate, kaj?” “Kdaj pa bi tako-le na- lahko življenja je ?nan pri nekaterih nastopil?” je vprašal Kroutil. naših bližnjih; na zimo se da za¬ preti, na poletje pride iz zapora, ne seje, ne žanje, niti ne sprav¬ lja v kozolce — in vendar živi. Kako je prišeT Kroutil do te živ¬ ljenjske filozofije — ve samo bog; gotovo pa je, da je bil ob tem popolnoma zadovoljen. Tudi Takoj, ko pojdemo odtod. “Toda^ dragi gospod, ko pa to menda ne bo šlo-. Takoj odtod me bodo menda poslali k nam, v Kralovice ... veste ... in Kroutil je pristavil besedo, ki mu ni ho¬ tela iz ust, s kretnjo z roko. ‘Ah, po odgonu? čakajte_ njegova rodna vas se je tega že It a _k° ho šlo. Sam pojdem na navadila. Ko so se spomladi po¬ kazale prve lastvice, so si pravili ljudje: “Ah, prve lastovke so tu, zdaj bi pa že morali pripeljati Kroutila ! ” In kmalu so ga pri- peljali. V vasi so ga še dosti spo¬ štovali ; tu ni nikdar nič ukra- policijo-, pa ostanete tu, da. To¬ rej sprejmete?” “In kako rad!” in Kroutil je zardel od veselja. Krasnega jutra so odšli iz kaz¬ nilnice. Odgon so srečno pre¬ klicali. Urednik jo Kroutila ta- s “Opustil ga 'bom, dragi go¬ spod; prisegam, da ne bom več kradel. Bog vam vse povrni,” se je zahvaljeval Kroutil in od¬ šel. Izginil je iz Prage ... Bilo je kimavca meseca. Ured¬ nik je čital referat, pripravljen za list: Iz sodne dvorane. Meha¬ nično je čital — naenkrat je po¬ stal pozoren. Prečital je, zložil list in se otožno nasmehnil: “Pre¬ sneti človek! Kradel ni, toda ra¬ di razžaljen ja Njegova Veličan¬ stva in motenja vere ima od vče¬ raj dve leti!...” 12,000 konj za Italijo. Zastopniki italijanske vlade so pričeli v sredo v East St. Louis, 111., kupovati nadaljnih 12,000 konj v vojne svrhe. Ti konji se morajo izbrati tekom 90 dni. Več kot 160,000 konj je bilo prodanih vojskujočim se narodom potom tuikajšnih kupčevalcev. James F. Stepina, predsednik. Christian R. WaS!eck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. V'"? ■V P"” Michael Zimmer, i E manuel Beranek Dr. Anton Biard. tu Abel Davis John Fucik A. V. Gering* John C. K ra ^ Frank J. Ru Jamu!...'. L* 1 C. k ' AMERICAN STATE BANf^ ELEMENTARNE NESREČE. NEDRZAVLJANI. Washington, D. C., 16. avgusta. —-Statistika delovnega depart- menta izkazuje, da je v Zedinje¬ nih državah 8 miljonov odraslih moških tujcev in da znaša število v tujini rojenih oseh, ki nimajo ameriških državljanskih pravic, .14 miljonov. Med prvimi osmimi miljoni jih je baje dva in pol rni- ljona iz Avstrije in Nemčije. Koliko izgubljenih glasov pri volitvah! HAITI. Abnormalno vreme, viharji, cikloni, povodnji so povzročili po I raznih krajih Zedinjenih držav veliko škode. Mnogo ljudi je uto¬ nilo ali na drug način prišlo ob življenje, mnogo jih je brez stre¬ he. Materijalne škode znašajo | mnogo miljonov dolarjev. V ras¬ nih krajih se pokazalo, da so| dobre varstvene naprave odvrni¬ lo velikansko škodo. Če bi imela j solidarnost v človeški družbi pra¬ vo veljavo, bi se lahko še mnogo | nesreč preprečilo. 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. , i> spef C> ** iheVP' ^T; Glavnica in prebitek ... $500,000.0( K ODPRTO: Pondeljek in v četrtek do 8J, zvej fia[na dei vse druge dneve pa do 5J popolrjj; 'Prejemamo hranilne i Vloge in dajemo . . .*J /0 obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, 4 pošteno izplača ali pa Vam vrne. itskim Neposredna prehrana. zdala. ;(A jtrats godrusi 1 \3 pr a « U v( "po enem let .poraza- Ra: ,jgale ga nl Rastni zložil stopil v bo Na otoku Haiti vlada prod krat¬ kim izvoljeni predsednik D’Arti- guenave, ameriški admiral Caper- ton, in — beda. Predsednik je se¬ stavil svoj ministrski kabinet, in haiška zastava vihra na Fort Na- tionale. V Port au Prince in Cap Haitien je baje mir; tam vihra a- meriška zastava. Beda pa ne po¬ trebuje nobene zastave; njeno gospodstvo je kljub temu najmo¬ gočnejše. Admiral Caperton poroča, da trpi vsa dežela vsled nezadostne žetve in ker je industrija vsled revolucije oslabljena. Morda je pa tudi malo drugače; morda ni beda posledica revolucije, ampak je bila revolucija posledica bode. To namreč ne bi bilo nič novega. Ameriški “Rdeči križ” je po¬ slal 1000 dolarjev in svojega za¬ stopnika v Port au Prince. Am¬ pak zdi se, da je tisoč dolarjev in zastopnik premalo za bedo, ki je po Capertonovih poročilih zelo ve lika. V nedeljo so našli na glav¬ nem trgu neko žensko z otrokom oba mrtva, nedvomno od lakote, Da stradajo cele družine po 48 ur, je baje že navadna reč. In stradanja ne bo konec, ako se ne začne kmalu z javnimi deli, da do be ljudje zaslužka. Brez slasti ali brez redne pre¬ bave ne more biti nobena prehra¬ na. Sredstvo, ki vzbuja slast, pospešuje prebavo in urejuje iz¬ praznitev, je neposredna prehra¬ na. Vzemimo na primer Triner- jevo ameriško zdravilno grenko vino, izdelek, ki izpolnjuje vse te pogoje. Izgotovljeno je iz rdeče¬ ga yina, ki je ob sebi hranilno. Vzbudilo bo prebavne organe k delu in bo jim -dalo dovolj moči, izvrševati svoje delo brez vsake¬ ga velikega napora. Pri zapeki in boleznih zvezanih ali povzročenih od nje, daje mirno in popolno po¬ moč, kakor tudi v mnogih bolez¬ nih želodca in droba, pri slabosti in nervoznosti. ■V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 133—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilni« “Osvobodil grebu in njenimi podružnicami. Vdovskimi Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Anj pela, katero in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. potlaeenju se jc Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna= 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cefta Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nai bremena boi posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače, 2 zdravilne. Revmatizem v mišicah in nev- ralgija zahtevajo Trinerjev lini-j ment. Navadno uteši takoj bo¬ lečine. Cena 25 in 50c, po pošti 35 ali 60c. KAJ STORI RUSIJA? del. Kmetje so ga najemali, da|k°j P^jal s seboj. Prečudno! jim je pazil na polje, na vrtove,| K rou til je bil sedaj otožen; zde- in glej čudo! tat, že tolikrat ka¬ znovan radi tatvine, je bil naj- vestnejši stražnik v celi okolici! Od kimavca do malega travna je tedaj bil zopet preskrbljen. Kaznjenci, znanci iz prejšnjih let, so ga veselo pozdravljali. Kroutil je bil nekakšna avtorite¬ ta; vsem je imponiral s svojo od¬ kritostjo in z neko poštenostjo. Ko sta se dva prepirala o spor¬ nih stvareh, sta navadno zaklju¬ čila: “čakaj, kaj poreče Krou¬ til!” In kar je rekel Kroutil, je odločevalo. Dokaj sveta je videl in znal pripovedovati zanimive pripovesti s svojega potovanja. Neprestano bi ga bili poslušali. Kadar je odhajal, se je razprostr¬ la otožnost po jetniški sohi, nje¬ gov prihod pa je -vsem drag in mil, kakor prihod prvega škr¬ janca poljedelcu. Nekega dne je vstopil nadzor¬ nik v sobo. “Kroutil,” pravi, “odslej bo¬ ste vi ordonanca pri go-spodih zgoraj, pojdite takoj z menoj! “Gospodje zgoraj” so bili tu¬ di jetniki, le da so bili malo vzvi- šenejši “Vsak dan imate zato pol ure časa; pometete in pospravite on- lo se je, da ga ta služba nič pre¬ več ne veseli. Šla sta skozi pisar¬ ne, uredniške sobe, tiskarno, ■ in Kroutil se je mračil čimdalje bolj. Niti sobica, katera mu je bila odkazana, ga ni razvedrila. Urednik ga je gledal presene¬ čen: “Česa pogrešate?” “Nič, dragi gospod, vse to je lepo,” je odvrnil Kroutil melan¬ holično .. Drugega dne zjutraj je prigr mel k uredniku. “Dragi gospod, oprostite, jaz te službe ne sprejmem. In sicer samo iz ozira na dragega gospo¬ da. Tu je toliko ljudi, toliko priložnosti, lahko sc kaj izgubi— jaz sem si sicer svest samega sa* be—toda če bi iporda kdo pravil: To je vzel Kroutil,” bi se temi* lahko verjelo -—- in dragi gospod bi zastonj imel sramoto, da je mene protežiral. Jaz sem si svest samega sebe, prisegam, ali toliko ljudi je tu -— nihče ne ve, kaj se je pripovedo lahko zgodi!...” val resno Kroutil. Ali, Kroutil,” rednik, “saj vam in vas poznam!” Ne, dragi gospod, jaz ne mo¬ rem te službe sprejeti — ne gre, sem že povedal.... ‘V rhu tega pa ga je tešil u- jaz verjamem di; veliko dela ne ho — dva cas- imam tudi že posel.” nikarja sta, imata tudi po, oseml mesecev kakor vi; obnašajte se svobodno in lahko boste kaj do-J bili od tega — gospoda prišita [ lepe smodke ... nik. ‘Pošten?” ga je prekinil ured- ‘ Pošten, ” je trdil Kroutil, ‘kradel ne bom nikoli več. ‘Upam, da boste mož beseda, Kroutil je bil tedaj ordonanca I Kroutil, kot časten človek. Žal pri “gospodih časnikarjih..” Bi- mi je, da nočete, da bi vam po¬ je to v časih, ko je par nepre- magal; veseli me pa, da boste o- vidnih črk moglo češkega ured- pustili tako ničvredno rokodel- nika izolirati na mnogo mesecev.! stvo.” Zastopnik berlinske “Vossische Zeitung” se je razgovarjal v me¬ stu Chiasso v Švici z nekim zelo znanim ruskim veleindustrijalcem ki je izjavil: “Revolucije v Ru siji ne bo, pač pa izvedejo velike liberalne preosnove. Sodijo, da Rusija z Nemčijo najbrže ne bo sklenila posebnega miru, pač pa izjavila svojim sedanjim zavezni¬ kom, da je nadaljevanje vojne brez cilja. Moramo pričeti z mi¬ rovnimi pogajanji. Rusi so pravi junaki, a brez orožja. Jasno je da se morata po vojni približati Nemčija in Rusija. Rusom je bolj kot kdaj na tem ležeče, da delajo skupno z nemško industrijo. ‘Vse¬ kakor še zdaj gradi železnica iz Arhangelska.” To je eno mnenje, kateremu pa seveda nasprotujejo mnenja raz¬ nih drugih ljudi. Mezde pri Betlehem Steel Co. Vpričo množečih se naročil v napravah Betlehem Steel Co., kjer se izdeluje municija za zavezni¬ ke, se je družba končno odločila, da dovoli delavcem 10% poviša¬ nja plače. Istočasno pa so dospele iz drugih industrijalnih mest ve¬ sti, da se je tudi tam jeklarskim uslužbencem dovolilo zvišanje plače.—To dela strah pred štrajki. MODERNA KNIGO VEZNICA Okusno, hitro in trpežno deli za privatnike in društva. Sprejt mamo naročila tudi izven mesta Imamo modeme stroje. Nizki cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Ul POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihrani:«! ako kupita od tvrdke A. HOKWAT. To pa radi tty jaz ne plačujem dragih agentov ali “managerjtr /ahatu trno opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v A* a) .j ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropino!«: . , , • A a -_... _i -‘•‘A 1 vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače ;j ki nosijo na steklenici napis: ‘‘ IMPORTE1 )”, T*5 lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Krarr-tl čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilni, jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo ts Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JO: • nemško-n \ [e za osvob rojne. Buti gazijo Neme it Pod vsemi pohota ropar: T nezaslišai iEvropo i i kri in dop . Profite Pomislite, st odločujoči f; iiajvečje žrt Tovarni lio za armadi Brez orožja ida buržvazi J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščini kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka V. Važno uprašanje! —-- — IIH mi opravi Mdf U najbolje in najceneje F. KERŽE CO. 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Da, sodrugi! rojne. Od n ®i. od njege imilitarizn Sodrugi! Po ra-iiji se lol anale dela zt ®tov bojuj i ločilni boj. ttolucionarn Kevoluciona f ai dal osle; u limanice svoje ostri iom! Dol taržvazija s Vkovodji. ■Danes, po Konzularne. starokrajs sodnijske vojaške Stel Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantiri* ' ps 207 Hamvei 2adive AMivaukee ,Wis, Splošna napaka. LOUIS RABSEI moderno urejen salun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! POZOR!] SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače | Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno,—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim | Slovanom se toplo priporočata Angleška registracija. Angleška vlada ima sedaj vse podatke, tičoče se celokupnega prebivalstva v Veliki Bitaniji. 27,000.000 vprašalnih pol je izpol¬ njenih in podpisanih. Vsi inozem- ci, ki so se mudili v Angliji, so se morali tako registrirati kakor do¬ mači. JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, 111 M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n« deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland are. Tel. residence: Lawndale 8996. W4 Edini slovenski pogrebnik f MARTIN BARETINČIC JOHNSTOWN, PA. 324 BROAD STREET W«MW»W« TEL. 1475 Na tisoče ameriškega ljudstva trpi teškoeah v drobu in najnavadnejša temi je konstipacija ali zapeka in nji komplikacije. Večina teh trpečih ljudi enoinisto napako, to je da se poslužuje glic in razne čistilne medicine, ne da bi prej prepričali, dali so taka sredstva ški Ijiva ali ne. Vsako drastično čistilno stvo, katero povzroča telesno slabost in Ai gospa #lev , da se n zemlje, k; Pet akrc J' e Di Čitali i se bavi P " 1 rekli, d „ °i in dol . - P a ne, 1,1 Do za ne v v . ^kai nn človeka navadi na neprestano vzivai •je V s vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite ^ rc zapeki ali na kaki komplikaciji t« tešk vzemite sredstvo, katero vam bo ne pomagalo temveč ho obenem tudi pokKi čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izdelano je iz rdečega vina in zdravfl nih zelišč — laksativno, okrepčujoče in daj y prijeten duh — ter je namenjeno v poi zoper sledeče teškoče: ZAPEKA IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ah so v zt« z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, & i-Jn C au n ŠH 00 *V lekarnah. se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. *V lekarnah. JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago U e to V S fio izziv; L> h, v 10 mac- ' ,ce ' Ne - * k,: ve živa Tod (K v 50ci, 1 »S y se J > k ak< Hi 0 ^kih ] KV lX 2dr a ^ ■ ie * «ap ltl VS; Ul Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. X fele ;\%j 0 VMov