;V ^lit ra koristi dolav- »kega lfudstvo. Delav¬ ci ao opravičeni do vsega kar produciralo. fhi« paper is devoted 10 the Interests of the vvorklng class. Work- e rs are entitled to ali what they produce. id-oiaiu mattur, l>«c. 8. LU07, m the post ottioe tb<* Act of OotierPH« of Marob 3rd. ’870. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, “Delavci vseh dežela, združite se!” PAZITE’ na številko v oklepaju- ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali n« ovitku. Ako (425) je številka tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite |o takoj. Štev. (No.) 424. •O, ft 'J'% Chicago, III., 23 oklobra Octo&er) 1915. Leto (Vol.) X. Kapitalizem kvari ljudi. i Češke® iku. Naša Oboževalci kapitalističnega družabnega reda jjdi navajajo posamezne slučaje iz življenja, s katerimi izkušajo dokazati, da je ta sistem ven- jjr najboljši za človeštvo, in če že ni idealen, da hi bil vendar vsak drugi slabši. Ako se jim potca- & koliko je v tej družbi bede in zlega, si pa vza¬ mejo posameznega človeka., ki je s pomočjo de- f3 rja — in po njihovem mnenju le s pomočjo de- , 3 rja — kaj postal in kaj dosegel. Kako naj bi bil na primer Edison postal to kg je, kako naj bi bil dobil toliko sredstev, da 1,1 °’•itgltjjfjf je lahko brezskrbno posvetil svojemu delu in s jpribavil vsak pripomoček, ki ga je potreboval? Na to lahko odgovorimo, da bi Edison pač v ispitalistični družbi ne mogel biti tako velik iz- iijditelj, kakor je, če ne bi bil bogat. In noben ičenjak, noben tehnik, noben umetnik no more jti resnično velik in ne more izrabiti vseh svojih posobnosti in ustvariti resnično velikih del, če jma takih denarnih sredstev, da je faktično gos- odarsko neodvisen — v kapitalistični družbi, oda to bi se popolnoma izpremenilo v sociali- jčni dražbi, kjer odpade gospodarska odvisnost, Im človek dela, in kjer bi dala družba v svojem iteresu sposobnim močem na razpolago tista ttlstva, ki bi jih potrebovali za svoje delo. Človeštvo bi imelo izgubo, če ne bi bilo Edi- ina in njegovih iznajdb, če ne bi bilo Tesle, I ACiilii' | arconi -i a R avno bi imelo izgubo, če ne vullllll 1« bilo velikih znanih astronomov, kemikov, ^hiravnikov, pesnikov, kiparjev itd. Ker poznamo ijihova dela, vemo, da bi bila velika škoda, če jih ne bi bilo. Toda pomislimo malo dalje. Daje li kapita- izem vsem, ki so sposobni, tista sredstva, ki bi jiri potrebovali za razvoj svojih zmožnosti in za jvoje delo? Enemu se posreči, da spleza na gos- jodarski lestvi do neodvisnosti, deset se jih po¬ tezne v močvirje pomanjkanja, in tam jih pet lomaj za silo malo giblje z rokami, pet se jih pa popolnoma zaduši. Kdo ve, kaj bi bilo teh deset ustvarilo veli- I sega, koristnega ali krasnega, če bi bili z gospo¬ darsko neodvisnostjo dosegli svobodo duha? Ka- ipitalizem pa jim ni dal prve in zato ne morejo u- Svati drage; sami ostanejo reveži, človeštvo je pa pripravljeno ob sadove tistega dela, ki jim ga tnemogoea kapitalizem. Izgubo bi imeli, če ne bi bito znanih dušev- ih velikanov; faktično izgubo pa imamo, ker teznani talenti in veleumi niso mogli postati zna- jri. In brez skrbi se lahko trdi, da je teh še več prvih, iz česar sledi, da kapitalizem na du- fevnem polju več jemlje in uničuje, nego daje pospešuje. Vladajoči družabni,red ima še druge posle¬ dice. Da ne gladi talentom poti tako, kakor bi bi¬ lo treba, da bi se uspešno razvijali in da bi ime¬ li človeštvo čim več dobička od njih, je ena stran tega “blagoslovljenega” reda; druga je pa ta, 4 sili mnogo ljudi, ki bi bili v drugačnih razme¬ rah lahko zelo koristni člani družbe, na kriva pota. Zločinec je navadno splošno zaničevana pri¬ ložen, in kdor še ni bil sam v zaporu, je prepri- čan, da je treba pljuniti pred njim. Le malo jih je, ki tipajo nekoliko dalje in vprašujejo, kaj povzroča zločine in kaj bi bilo iz tega ali onega zločinca postalo v drugih okolšeinah. Da je ka- ' pijače, k A. Horwjj 'ec, Grenko j prva in zelišča: (la je A, H* oljšega ealif, zelišč ter > iveško ztat ko pijete i c polovico UJET, Hi 0\VN, M m smo ljjj i ko lu srečo i' nismo pitalistič^a družba velikanska tvornica hudodel¬ cev in hudodelstev, je absolutno gotova reč; to so povedali že ljudje, ki morajo po svojem po¬ klicu služiti tej družbi. Med njimi so bili sodniki in državni pravdniki, možje, ki miorajo brez pri- zanašanja preganjati grešnike, ki so pa ravno vsled trajnih stikov z njimi spoznali, da ni dovolj kaznovati, ampak da je zboljšanje le tedaj mo¬ goče, ako se najdejo skrite steze do vira. Med zločinci so pokvarjeni značaji, nepo¬ boljšljivi, vsled dedičnosti obremenjeni, psihično nesposobni. Vse to je res. Ali če bi bilo mogoče vsak posamezni slučaj skozi generacije zasledova¬ ti do prvega začetka, bi se izkazalo,, da se tudi noben “podedovani greh” ne vleče od začetka sveta; nekje v preteklosti bi se moral najti pre¬ hod iz zdravega v bolno, iz dobrega v slabo. Te¬ lesno in moralno okužen j e pa ne bi moglo posta¬ jati tako globoko in se ne bi moglo tako širiti po prostoru in času, če bi bila družba tako.organi¬ zirana, da bi skrbela že splošno blaginjo, ne pa Kakor sedanja, v kateri je sebičnost posameznika glavni zakon. A četudi ima mnogo zločinov svoje vire \ degeneraciji, jih nastaja še veliko več vsled go¬ spodarskih razmer, ki jih ustvarja in varuje kapitalizem. Sem ne spada le beda in lakota, ki nažene človeka, da ukrade kos kruha ali klo¬ base. Bivstvo kapitalistične družbe, v kateri velja bogastvo vse, nastavlja vabe na vseh koncih in krajih, in če je moč krepost ,tedaj je treba priznati, da postajajo ravno prav dobri, to se pravi močni, energični ljudje zločinci, ker so premočni, da bi se pokorni vdali razmeram in ostali v nižavah, pa si izbero za svoj napredek tisto pot, katero jim je družba pustila odprto. Naprej hočejo, morajo, ker je njih notranja sila prevelika; s poštenostjo ne gre — pa poizkusijo drugače. Nekaterim se posreči, drugi se vjamejo tualitam v nastavljeno zanko. Eden postane kralj te ali one industrije, drugi pride v državen ustav, kjer nosi progasto obleko in gleda skozi mrežo. Morda bi bil v drugi družbi močan faktor splošnega napredka. Napoleon je postal cesar in velik vojsko¬ vodja, ker so mu bila razmere, ugodne in mu je francoska revolucija odprla vsa pota možnosti. Ce bi mu bile razmere manj ugodne, bi bil morda postal velik zločinec, kajti njegov neugnan zna¬ čaj ni prenašal tesnobe in nižave. Šiloma je pri¬ šel na t.ron, šiloma bi bil v drugih razmerah morda prišel v ječo ali pa pod giljotino. Igral je in igra sc mu je obnesla. Drugim spodleti. V palačah jih sedi mnogo in mnogo jih vlada, ki so dosegli svojo oblast z enakimi metodami kakor marsikdo v tej ali oni ječi. Razlika je le ta, da je eden imel uspeh, drugi pa smolo. Če bi se bila igra malo drugače obrnila, bi nemara prvi jedel državno menažo, drugi pa bi sc vozil s privatno jahto in stotisoč delavcev bi delajo zanj. 'V družbi, ki bi bila osnovana na podlagi splošne solidarnosti, bi pa oba lahko bila poštena in oba velika. Kapitalistična družba ne postane dobra s po¬ močjo vseh svojih zagovornikov. Kar se more v njej razviti v dobri smeri, bi se vsaj enako razvi¬ jalo v vsaki drugi družbi, kar v njej propada in prihaja v slabo smer, bi se pa rešilo v družbi splošne vzajemnosti, to se pravi — v socialistični družbi. Pastor, “Tkalci” in “Faust”. 'V Berlinu je luteranski pastor Franke v me¬ ščanski dvorani ondotnega rotovža napovedal predavanje, na katero je bil povabljen od nekega meščanskega ženskega društva. Za predmet si je izbral vprašanje: “Ali je postalo prizadevanje za svetovni mir vsled vojne nepotrebno?” Predmet je na vsak način zanimiv. Mnogo bi se o njem lahko govorilo in povedalo, in med poslušalci, oziroma poslušalkami je bilo gotovo mnogo takih, ki so bili radovedni, kakšen odgo¬ vor poda predavatelj na vprašanje. Tisti, ki so st resnično zanimali, so pa bili precej razočarani, kajti pastor ni podal direktnega odgovora. O njegovem stališču sicer ni bilo nobenega dvoma, ali do tega ni prišel, da bi bil govoril o izbranem predmetu. V uvodu svojega govora je pojasnil, zakaj se je tako zgodilo. Predsednica, gospa tajnega svetnika dr. Garbe ga je vprašala, če misli delati propagando za stremljenje po svetovnem miru, česar on ni mogel zanikati. Gospa svetnica, četudi je gospa pruskega tajnega svetnika, torej ugledna, socialno visoko stoječa in — človek bi vsaj mislil — inteligent¬ na dama, je morala nekoliko na glavo pasti. In njeno vprašanje bi sc lahko imenovalo žaljivo za predavatelja, pastor Franke pa mora biti prav dobrosrčen mož, da ji ga ni zameril. Ako bi hotel razumen in izobražen človek govoriti proti svetovnemu miru, gotovo ne bi formuliral svojega vprašanja tako, da se vsiljuje sam od sebe odgovor: “Ne! Prizadevanje za sve¬ tovni mir ni postalo nepotrebno zaradi vojne.* ’ Ali gospa tajna svetnica mora biti bolj krat¬ kega razuma, pa je vprašala. In pastor ji je od¬ govoril po svoji vesti. V uvodu svojega govora jc nadalje dejal: “Že ko je izbruhnila vojna, sem izjavil na prižnici cerkve svetega križa: Ako bi bil, kar so trdili celo nekateri duhovniki, prepričan, da je Bog hotel to vojno, bi se odvrnil od tega Boga. Kot. evangelski duhovnik in prepričan kristjan ne morem verjeti, da je hotel Bog to vojno z vse¬ mi njenimi strašnimi posledicami in grozotami. Vojna nasprotuje naukom starega in novega za¬ kopa, Jaz, kot evangelski duhovnik, ki ne po¬ znam Boga maščevanja in hujskanja narodov, ampak Boga ljubezni in usmiljenja, seveda ne morem reči, da je stremljenje po svetovnem miru nepotrebno. Da, potrebno se mi zdi delati propa¬ gando za prizadevanje za svetovni mir. To se vjema z duhom in z nauki krščanstva. Oni, ki so zakrivili to vojno, so grešili zoper najsvetejše. Toda vpričo časovnih razmer sem ustregel želji Vaše gospe predsednice in se na svoje veliko ob¬ žalovanje odpovedal svojemu izprva namenjene¬ mu predavanju. Hotel sem potem govoriti o dra¬ mi Gerharda Hauptmanna “Tkalci.” Ker je bila pa tudi v tem nevarnost, da bi se spotaknil ob gotovi strani, sem opustil tudi to predavanje in sklenil, da bom govoril o Goethejevem “Faustu.” Ustregel jc želji gospe predsednice. To se pravi, da ta famozna dama ni hotela, da bi se go¬ vorilo za mir. In ker je predsednica, je bila nje¬ na želja ukaz. Ako bi bil predavatelj vztrajal na svojem, bi bila gotovo dobila sredstva, da bi bila preprečila predavanje sploh. Potem je torej hotel govoriti o drami “Tkal¬ ci.” Izza vsega se nam ne zeli prav nič čudno, da se je plemenita predsednica, ki je soproga pruskega tajnega svetnika — tajnega zato, ker ga nihče ne vpraša za njegov svet — ustrašila. “Tkalci” so pač revolucionarna, in povrh še soci¬ alno revolucionarna drama. Na shodu pa niso bile delavke, temveč meščanske dame in med nji¬ mi morda celo fabrikantke. Zato je imel pastor popolnoma prav, če je mislil, da bi se s takim pre¬ davanjem obregnil ob kakšno stran. In če ni te¬ ga takoj uganil sam, mu je bilo gotovo povedano, da ni berlinski rotovž tisti prostor, kjer naj bi se šleški veletovarnarji označevali za pijavke in se opisovalo, kako strelja cesarsko vojaštvo na stavkajoče' delavce. Tako, si je naposled izbral Fausta in je go¬ voril o njem. Največje delo nemške literature se vendar tudi med patrioti ne more postavljati na sramotni oder, in tako mu je bilo vsaj o tem predmetu dovoljeno govoriti. Ali take dame ka¬ kor gospa tajna svetnica so se pač v šoli učile, da je Ml Goethe največji nemški pesnik in o Fau¬ stu ,80 spominjajo, da je bil star in da ga je Me- fistoteles pomladil, pa da je imela potem Marje¬ tica opravka v drami; ali globokejši pomen grandiozne pesnitve jim je prav tako neznan ka¬ kor zgodovina kitajske literature. Kajti če bi ga bila famozna predsednica poznala, bi bila ne¬ mara tudi predavanje o Faustu preprečila. Pastor Franke je prišel do zaključka, da po¬ meni tudi Faust proslavljanje miru in sloge med narodi. Na vsak način mora biti ta župnik do¬ ber govornik, zakaj prepričal je svoje poslušalke tako, da je žel viharen aplavz za svoje besede, kljub temu, da niso bile po godu gospe predsed¬ nici. Lahko bi se torej zaključevalo, da je želja po miru tudi v najbolj militaristični in navidezno najbolj bojeviti deželi mnogo večja, nego se. mo¬ re spoznati iz poročil, ki jih odobrava cenzura. In če bi šlo vprašanje, ali naj se nadaljuje vojna, ali naj se sklene mir, na splošno glasovanje in če bi bila podana garancija, da vsakdo lahko pro¬ sto glasuje po svojem prepričanju, jc skoraj več kakor gotovo, da bi celo v Nemčiji večina glaso¬ vala za mir. Razume se, da je ta župnik bela vrana med “mško duhovščino in sploh med duhovščino. Si¬ cer večinoma popi ne molijo za mir, ampak za zmago in za uničenje nasprotnika. Zato je pa tudi razumljivo, da naleti tak mož, kadar hoče govoriti od srca, na največ j e težave in ovire. Da se najdejo v teh težavnih razmerah vendar taki ljudje, je pa vendar dobro znamenje. Ker nimajo pričakovati ne plače ne odlikovanja za besede, ki so mogotcem zoprne, jim prihajajo te besede nedvomno res iz duše. Tisti, ki imajo enake mi¬ sli, pa se jih ne upajo izreči, spoznajo vsaj, da niso osamljeni, in polagoma je vendar mogoče, da se zbero taki glasovi in združeni tako močno zadone, da preženo strah in zbnde zaupanje. Dokler ne poznajo pristaši miru drug druze- ga in svoje skupne moči, odločuje gospa tajna svetnica, kaj se sme govoriti in kaj ne. Če se spoznajo in precenijo svojo moč, se vendar lahko zgodi, da bo namesto gospe predsednice vplival in odločeval kdo drugi. Nekateri modrijani se boje, da bodo ženske izgubile svoj čar, če se bodo udeleževale volitev. Vendar pa ne more nihče dokazati, v kakšni zve¬ zi je volilna pravica s kosmetiko. .vade i* e znerno=‘ avadam, f ežeto»‘! svoje f in # i hitro »P * RRIVATINJI POLICISTI. ker P! tako jl)0 JokA 1 SiVi Zanimiva je bila zadnja seja ehikaškega ncstnega sveta, četudi je razočarala marsikatere¬ ga prijatelja razburjenosti, ki je pričakoval, da lo našla naredba zaradi suhe nedelje vsled po¬ datka župana Thompsona tudi v mestni zborni- ‘i zelo glasen odmev. Razpravljale so se različne reči, ali na tem testu se mislimo zmeniti le o eni. Med specialitete Zedinjenih držav spada ta, si tukaj vsakdo, če ima dovolj denarja za to, ahko ustanovi svojo posebno policijo, ki nastopa enakimi pravicami kakor uradna, pa si sama »voljuje še večje. Seveda ni treba pripovedova- s . da gre za štrajkarsko policijo; kajti ta šala ni bko poceni, da bi si jo mogel privoščiti vsak 'be- bč, ako si pa kapitalisti najamejo take “varuhe ®kona,” se razume samo ob sebi, da hočejo z nji- te varovati svoje interese, katere smatrajo za Najbolj ogrožene takrat, kadar se delavci “spun- fejo.” Ne vemo, kako bi bilo, če bi prjšlo delavcem misel, da bi si enkrat med štrajkom pripeli litijske zvezde, pa potem nastopali kot uradne = be napram kapitalistom in njih oprodam, librže bi završala burja ogorčenosti zaradi ta- predrznosti. Kapitalisti so doslej smeli tako 'mati, in bilo je popolnoma v redu. Tudi o kvaliteti te policjje ni treba mnogo ' v oriti. Če ne bi bila zgodovina ameriškh stavk [“»eležila njenih dejanj, bi že enostavno logie- r razmišljanje moralo človeku povedati, da se errlašajo dobri značaii za tako službo. Naloge 5 “talistovskih specialnih policistov niso in ne porejo biti lepe, in pošten delavec se ne bo tako spozabil, da pojde dražit, napadat in pobijat svo¬ je tovariše, kadar so v boju. Razun tega je očitno, da se morejo taki zaprodanci rekrutirati le iz¬ med ljudi, ki nimajo dela in ki tudi ne marajo delati, ker čakajo od stavke do stavke, 'kdaj in kam jih bodo poklicali agenti kapitalistov. Ka¬ dar ne opravljajo svoje plemenite službe, so to postopači, ako ne še kaj hujšega. V državi, ki se ponaša s svojimi javnimi u- redbami in ki zahteva od državljana prisego, da veruje v potrebo organizirane vlade,' je skoraj nerazumljivo, da trpi take navade, po katerih si vsakdo lahko lasti javno oblast, seveda vsakdo, kdor je dovolj bogat za to. Ali lahko ali težko razumljivo — v Zedinjenih državah je to res mo¬ goče. In moguče je kljub temu, daiiči dolga in mno- gostranska izkušnja nevarnost te navade za ta- kozvani javni mir in red. Kjerkoli so nastopili ta¬ ki privatni policisti, je prihajalo do izgredov pobojev in umorov. Ako je stavka tako mirno te¬ kla, da je ni opazil nihče razun tistih, ki so bili direktno prizadeti, se je to takoj izpremenilo, čim so nastopili taki kapitalistični najemniki. Vsak nepristranski človek ve že davno, da ne služijo te tolpe za varstvo imetja in podobnih lepih reči, temveč predvsem za provokacijo delavcev, za pov¬ zročanje nereda in za pobijanje. Ko je v Chicagu izbruhnila krojaška stav¬ ka, so si podjetniki mislili, da je najpametnejše storiti to, kar delajo kapitalisti ponavadi v takih slučajih. Tudi oni so si najeli take specialne po¬ liciste, misleci, da vženo z njimi najprej stavkar- je v kozji rog. Na seji mestnega sveta je svetovalec Buck predlagal, naj se ne dovolijo podjetnikom ob času stavk in izporov nikakršni specialni policisti in naj se čuvajem, ki imajo posebno policijsko po¬ oblastilo, ne dovoli, da bi imeli uniforme in zvez¬ de, podobne redarskim. Dejal je, da se je pri preiskavi krojaške stavke izkazalo, da so storili specialni policisti največ nasilstev. Svetovalec Janke je nato predlagal, naj po¬ da policijski načelnik do prihodnje seje natančno poročilo, koliko specialnih policistov je bilo kro¬ jaškim tvrdkam dovoljenih in naj predloži njih rekorde, da se bo vedelo, kaj so delali, preden so bili najeti za to službo. Proti predlogu, da bi bili sluggerji odslov¬ ljeni, je strastno govoril De Priest, Mož je črnec in se vedno rad postavlja kot zagovornik svojega plemena. Če bi joa res tako ljubil svoje rojake, ka¬ kor se dela, ne bi bil vedno na tisti strani, kjer je reakcija, posebno kadar gre za boje med de¬ lom in kapitalom. Črncem ne pomaga tisti, kd»r jih ponuja izkoriščevalcem za stavkokaze in sploh za izdajalce belih tovarišev, ampak tisti, kdor jih uči solidarnosti z vsemi delavci in zvestobe do svojih sobojevnikov. S svojo taktiko služi le ka¬ pitalističnim interesom, ki pa niso interesi zamor¬ cev. Z na j več j o vnemo se je sodrug Keiiedy'zavze¬ mal za odpoklic specialnih policistov. Že v odbo¬ ru, ki je preiskoval stavko, je Kennedy skrbel za to. da se ni mogla resnica zatajevati po želji ve- lofabrikantov. V zbornici je pa posebno povdar- jal, da gre za to, če vladajo v Chicago kapitalisti in če imajo pravico po sili vkloniti delavce pod jarem, ali če ima mestni svet pravico, da reče tu¬ di svojo besedo v tej stvari. Predlog je bil sprejet, in sicer z veliko veči¬ no. Šestdeset svetovalcev je glasovalo zanj in le šest nazadnjakov je imelo toliko žalostnega po guma, da so glasovali nasprotno. To stori navzoč¬ nost dveh socialistov v mestnem svetu! Nekoliko potokov krvi bi se prihranilo, ako bi se taka privatna policija odpravila po vseh Ze¬ dinjenih državah. Delavci bi iz tega lahko spoznali, kako važen je politični vpliv in koliko trpljenja bi si lahko ■prihranili, če bi pri volitvah mislili na delavsko politiko in volili kandidate, ki nastopajo narav¬ nost za delavske interese in so neodvisni od -vsa¬ kega kapitalističnega vpliva. Danes še ne vemo, kakšne praktične posle¬ dice bo imel sklep chicaškega mestnega sveta. Kajti dosedanja izkušnja uči, da je bilo mnogo sklepov storjenih le zato, da so bili storjeni, ne pa da bi se bili tudi resnično izvrševali. To pa vemo, da ne bi taki sklepi ostajali na papirju, če bi bila v mestnem svetu socialistična večina. Socialisti bi tedaj imeli dovolj moči, da bi kontro¬ lirali zvrševanja zakonov. Dva pa lahko predla¬ gata. prepričujeta, če ne gredo stvari v redu, protestirata: ampak če se uprava in večina ne ozira na njiju proteste, ne moreta z glavo po¬ rušiti zida. Mnogo sta storila dva sodruga v mestni hiši; več bi jih pa tudi več doseglo. Socialistični boj je najkulturnejši boj naše dobe. P R o Tj E T A R E C GOSPODIN FRANJO ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. ‘Ek!” “Po nedolžnem seveda. Moj oče je dobil ukaz, dobiviti ovsa za celo kolono; tako je zvedel za ves vojni načrt. Da ne bi česa izblebetal ne¬ poklicanim ljudem, ga je dal Hainau zapreti. Čez dva dni ga je izpustil, prosil odpuščanja in bogato ga je nagradil. Dosti so se trudili moji predniki za državo in niso obogateli. Zato pravim: naj mi zaupajo še štiri topove, tlake jim pa le nočem delati.” “Vidim, da so bili vaši predniki res ugledni ljudje — ” “In poštenjaki, kar sem tudi jaz. Jaz in po¬ štenje, to si je tako blizu kakor palec in mezinec: drug lahko drugega objame in poboža. Vsakemu sem rad pomagal. Le naj vam pokaže moja žen¬ ka, koliko Bošnjakov ima zapisanih, ki so dobili pri nas blago na počak. Seve — na brado dajati, to ugonobi trgovca in zato nismo prišli semkaj, _da bi tukaj potratili, kar smo si pošteno pridobili unstran Save. Poleg vseh udarcev me pa doleti včasi tudi sreča. ” “Ker ste pošten in dober človek.” “Pred dvema dnevoma aem zvedel pri so¬ dišču v Tuzli, da sem postal pravi zemljiški po¬ sestnik v Bosni. Veste, ta han ni moj; s travniki vred je,last deželne vlade, jaz sem samo najemnik. A zdaj sem postal pravi bosenski zemljak. Če se mi v hanu ne obnesč, se polotim poljedelstva.” “To je dobro,” je rekel Vilar. “Dobro,” je potrdil Samojlo ter z rokama zaigral ob pazduhah. “Glejte, kako me je hotel nabrisati neki aga ne daleč od tod v Pospreeju. Za Mujago Kujundžica ga imajo zapisanega. Pride Mujaga lansko zimo k meni in pravi: ‘Brate, po¬ sodi mi 300 bank! Postaral sem se in pred smrtjo bi rad potoval v Meko. Čez poletje ti denar vrnem.’ Dobro. Ker seb vedel, da ima lepo in ugodno ležeče posestvo, sem mu posodil. Napisal se mpobotnico, namazal Mujagi s tinto palec. Tako — zdaj pritisni palec sehi, to je tvoj podpis. Kon¬ cem zime je odšel. V njegovi odsotnosti je nje¬ gova sladkosneda bula vedno pošiljala k meni: zdaj po kavo in sladkor, zdaj po riž in moko, včasi se ji je zahotelo tudi moje slivovke. Njen dolg je narastej na 100 goldinarjev, ker jemala je vedno na upanje. Pet mesecev je pobožni aga ' potoval in molil. Tam le sredi poletja pride do¬ mov. Omlati pšenico, pobere fižol in koruzo, otrese češplje, toda. nič ga ni k meni. Napotim se torej k njemu, da se kaj pomeniva dva pobra¬ tima. Mujaga je baš sedel na pragu svoje hiše ter iz peharja jedel sočne češplje. — Kako si, brate? — ga vprašam. ‘Dobro, fala (hvala) Bogu!’ mi odgovori. — aKko ti je rodila pšenica? ‘Dobro, fala Bogu!’ — Kako fižol in koruza? ‘Dpbro, fala Bogu!” — Kako češplje? ‘Dobro, fala Bogu!’ — A šta radiš, brate? — ‘Fala Bogu, nista!’ Beseda je dala besedo, in polagoma sem zvedel, da je Mujaga ves svoj pridelek že prodal in denar potratil. A vse to sc mu je zdelo dobro in v redu. Zagrozil sem mu, da .prodam vso ži¬ vino in njegovega hleva, da zaplenim vse, kar ima v hiši, samo golo bulo in otroke mu pustim, ako mi v štirinajstih dneh ne plača dolga, ki je z obrestmi vred narastel že na 500 goldinarjev. Mujaga se je delal ravnodušnega in na vsako inojo prošnjo je mahnil z roko in pljunil v stran. Tako sem čakal štrnajst dni, a Mujaga nič. Tola¬ žil sem se, da ima v hlevu lepo živinico in nanjo položim pest. Kar pride orožnik k meni in mi prinese novico, da se namerava aga izseliti v Turčijo in da pod roko prodaja svoje posestvo nekemu begu. Kakor da je treščilo vame! Nemu¬ doma tewem k Mujagi. Na njegovem dvorišču naletim na ciganko, ki je služila za deklo v hiši. — Kje je Mujaga Kujundžic? ,vprašam. ‘Ni ga'’ odgovori ciganka. —Ali jo je že potegnil v Tur¬ čijo? — ‘V haremu je, in nihče ga ne sme danes motiti. Da-imaš sto 'jezikov, bi ga ne priklical. Še streljal bi nate.’ — Ga pa jutri prikličem, ko pridem, z orožniki. Salem aleikum! In res, drugi dan sem ga šel dregat z orožniki. Mujaga je prišel ves zaspan iz harema. — Nu brat — pravim -— tako in tako; midva sva v sorodu, odtisk tvo¬ jega palca se nahaja pri meni, dolg gre kvišku kakor plevel, če ga ne ruješ. Pokaži mi svojo ži¬ vino! Koliko je vredna med pobratimi? Turek je pokimal in se mi zvijačno posmejal. Grem in od¬ prem hlevna vrata. Ostolbenel sem, ko nisem za¬ gledal niti enega repa. —- A tebe naj vzame vrag in petstopetdeset koscev mesa naj iztrga iz tvo¬ jega telesa! Toliko bank si mi namreč dolžan. V konaku te pouče, da na tuje stroške ni dobro potovati v Meko. Čakaj! Šel sem ksodišču ter dal zabeležiti in potov, preden je gospoetaoinetaoin zabeležiti svoj dolg na Khijundžicevino. Imel sem veliko stroškov in potov, preden je gospoda v ko¬ naku stopila na mojo stran. Predvčerajšnjim sem bil zaradi prepornega posestva zadnjikrat v ko¬ raku. Beg moral odjčnjati. Odštel sem agi nekaj desetakov, a zdaj se naseli, če hočeš, devet ur hoda za Carigradom.” . “čestitam vam kot novemu bosenskemu vla- stelinu.’ ’ Samojlo je z vso desetorico prstov dromljal po svojem trebuhu. ‘Pretkan človek!’ si je mislil Vilar, ko mu je za slovo segel v roko. ‘Takšni ljudje bodo f par desetletjih porobili in zmolzli Bosno.’ Po njegovem odhodu je skrbno vprašala gosppa Etelka: “Ali si res kaj dobil iz Sarajeva?” “A — kaj? Pri deželni vladi stoje na moji strani in tu ostane vse pri starem, pa naj se raz- krehne gosnodin Franjo. Še odgovora ne dobi na svoje pritožbe. Nametal sem mu peska v oči. Zdaj bo zopet gradil svoje posebno poslopje, dokler mu ne pade sleme na glavo.” ‘ ‘ Tega norca se razveseli Oumurpaša kakor miš mačke ali razbojnik -orožnika,” je rekla go¬ spodinja in šla v kuhinjo. 38. Onstran vegastega mostu čez Sprečo je voz¬ nik izvadil iz žepa staro žemljo in košček sira. Srdito je prelomil žemljo in začel zajtrkovati. O brnil se je k Vilarju. “Ali ste videli, gospod že lir, danes nisem dobil nič gulaša. Vas sta se bala. O, prav je. Zato sva pa dobila meso, kakršnega še ni bilo, odkar ste nam odšli v mesto, in tudi pri drugih živilih je odprl nove vreče. Mar mi je gu laš, če ga jem na račun delavcev.” “Kako to, Janez, da si sedaj pri konjih?” • “Birkov me je degradiral v dolino. Veste, pred dvema tednoma je prišel tisti zdravnik, ki pride vsako četrletje pogledat, kako kaj živimo, če smo se zredili in kaj jemo. Prav takrat sem kuhal prežganko. Tako je prišel k meni, kakor pride pri vojakih v kuhinjo.’ Kuham prežganko in on me vpraša: ‘Kakšna je prežganka?’ — Sla¬ ba, pravim klavrno. ‘Ker ne mešaš* teleban!’ za rohni name. Veste, da je sam vzel kuhalnico in začel mešati, čez dve minuti je pokusil, ‘Dobra, izvrstna-a-a!” je meketal zlodej ter gledal k ne bu, kakor bi pil medico. Pa ni bila za nič in drvar¬ ji so z njo zalivali rastlinju. Birkov je bil poleg in se je silno razkoračil pred menoj, čeprav jaz nisem bil kriv slabe prežganke, ampak Žid sam in njegovo plesnivo blago. Za kazen me je spodil od kotlov in dal h konjem. Pa zame-to ni kazen, am¬ pak nagrada. In tako' si ^mislim, da mi je hotel gozdar s to prijetno službo zamašiti usta, da bi ga ne opravljal, ker jaz kot prejšnji kuhar vendar nekaj poznam njegove zavijače in spletke ž živili. “Kdo je zdaj za kuharja?” “Marko Krpica. Pa ta bojazljivec se nikdar ne pritoži, zato ga zmerja vsak, kdor ga doseže.” Janez je pomigal z glavo, kakor bi ne mogel razu meti Markovega strahu pred gozdarjem. Pognal je konja v dir. Ževajoč svoj zajtrk, se je igral z vajeti, se zibal in prešerno priskakoval na koz lu. Ko se-j e začela pot dvigati, je prijenjal ko¬ njema. “Kaj je sicer novega v našem taboru?” ga je vprašal inženir ter mu podal smotko. “Prav od srca se vas veselimo vsi delavci,” je odgovoril voznik, vesel, da je bil odlikovan s smotko. “Na Gajerja in Birkova pa padete ka¬ kor komat na konja. Ta dva oslepita, ko vas za¬ gledata. Kaj pravite, kje jo zdaj Atif Sarajlija, da Več ne hodi posedat na svojo skalo. Nekateri pravijo, da je zaprt zaradi tistega orožja, ki ga je bil podtaknil. Potemtakem bi bili morali izpusti¬ ti Jovico — ” “To so reči, o katerih ničesar ne vem in ne premišljujem,” se je notajil Vilar. t “Skrivnostne stvari se gode. K nam, nam¬ reč k drvarjem v Medvedji in Volčji Dol pride včasi človek, o katerem pravijo, da ni to, za kai ga kaže njegova obleka. Tiho pride, prodaja kak¬ šno stvar, poprašuje po stezi čez planino ali po poti v mesto in izgine kakor kafra. Orožniki so takšnim ljudem za petami, pa ne vem, če so dobili že kdaj pravega. Veste, da imamo sedaj tudi v Pilieu orožniško postajo?” To Vilarju še ni bilo znano, zato se je prilič- no začudil. “Saj sem vam že pravil o Marku Curuku kaj?” “Aha — to je tisti Marko, ki je zaradi Luče pretepel Atifa.” “Tisti Marko se je povrnil. Mislili smo, da je zbežal čez mejo, pa glejte — dva dni pred ,sv. Terezijo se je zopet pokazal v našem kraju. Za rana smo -ga zagledali vrh skale nad mojo kuhi¬ njo v družbi štirih tovarišev, vsa petorica obo¬ rožena od nog do glave. Prestrašil sem se, ko so razbojniki tako grdo zrli na nas in držali puške pred seboj. ‘Zdravo, bratje!’ je'zavpil Marko. ‘Kako ste?’ — Dobro. Kako si ti, brate? smo vpi¬ li mi. “Dobro, Bogu hvala! Tistega vašega psa iščem, da mu posvetim, pa ga ne vidim v vašem taboru. Škoda!’ -— Škoda! Ni ga! Morda je za¬ prt ali pa vohuni po deželi — je zavpil Batini«. — Ce ga dobiš, Marko, obesi ga na prvo vejo. Bog ti povrne za delo, usmiljenja! je viknil Gr- bonog. — Ne ubijaj ljudi, Marko! Do konca živ¬ ljenja lepi prelita kri na človeški duši — je s sla¬ bim glasom govoril stari Trkulja v skalo. Pa Marko ga ni mogel slišati. Glejte, edini Trkulja je pametno svetoval razbojniku, ki je zakrivil smrt Lucincga očeta.” “Kaj pa vi, Slovenci, niste imeli jezikov? Ali so se vam prilepili h goltancu?” je vprašal Vilar, ki je z zanimanjem poslušal Janeza. “Res so se nam prilepili. Onemeli smo, ni¬ smo si upali črhniti besede. Pomislite, pet takšnih hrustov visoko na skali s puškami, namerjenimi jna nas. ^ višave bi nas bili vse lahko postrelili. Ali naj dvignemo sekire proti njim? Ni, ni, ni! Hudiča!/’ In Janez je dvignil roko ter odmahnil z vso petorico razprostrtih prstov. (Užaljen je bil njegov ponos, ker jo'gospod očital Slovencem strahopetnost. Obrnil se je h konjema. “Janez, pripoveduje dalje, kaj se je zgodi¬ lo! V banu. ob Oskovi se napijeva kave.” Voznik se je zopet okrenil nazaj. “Še je go¬ voril Marko nekaj o zori, ki je napočila, in da se zaznava dan. Potem je nagovarjal uaš tabor, naj prestopi v njegov tabor, kjer dobimo vsi puške in naboje..— Ne moremo, Marko, ves ta gozd mora¬ mo prej posekati in ogoliti moramo prej Zeleboj in Kravanjo, potem morda pridemo — je tibo odgovoril Trkulja, A Grbonog je snel čepico, jo vrgel v zrak ter zavpil: ‘Bogme, brstje po Bo¬ gu, vsi pridemo za vami, ako nam deželna vlada ne pošlje našega dobrega gospodina Franja nazaj. Prav tako je rekel.” “Grbonog je rekel — praviš'?” “Grbonog. In zbežal je dva dni pozneje, na sv. Terezije dan Grbonog in z njim Dizdaric. Oba^ so zvabili oni razbojniki; prvi se je menda zbal preiskave zaradi onih besed, ki jih je zavpil Mar¬ ku. Paznik Gajer je namreč nemudoma napra¬ vil ovadbo na orožniško oblast o vsem, kar se je bilo dogodilo na Medvedjem Dolu. In na sv. Lukeža dan je prihrumela komisija-z orožniki in četo vojakov na Konj-planino. Začela se je pre¬ iskava. Orožniki in vojaki so stikali po vseh pla¬ ninah, pa hajdukov niso našli. Delavci so vse po¬ vedali po razumu in pameti, pa nobenemu niso mogli naortiti zlega. Ni preteklo teden dni in orožniki so se stalno naselili v Pilieu. Pazijo na delavce in stražijo prebode čez Konj-planino. In Pilieu je oblast naložila kontra — kontra — hudi¬ ča, kako se že pravi?” “Kontribucijo? Čemu?” “Da, kontribucijo. Rekli so, da mora občina plačati pedicijo — ” “Ekspedicijo, vojaško odpravo —” “— vojaško odpravo, ker je Marko doma iz Piliča in je par moških iz vasi pobegnilo v gore. Ker občina ni hotela plačati, so vzeli knezu naj lepšo kravo in še drugijn kmetom so vzeli, tako da so gnali šest živinčet v Tuzlo. To so novice iz našega kraja,” Janez je pognal. Zbrano sta tekla konja ob zeleni Oskovi. Dan se je cmeril na vseh straneh. Na rjavkastih tratinah se je razlezla rosa, kame¬ nje se je svetilo v 'mokroti, tudi drevje se je na¬ vzelo vlage. In zdelo se je inženirju, da se solzi zemlja pod svinčenim nebeškim svodom; ki je žu¬ gal pasti nanjo. Nič ga ni veselilo to, kar je pravil Janez. Nezadovoljnost v delavskem tabo¬ ru narašča, njegovo ime pritikajo v svoje drzne izgovore. Gotovo izrablja to gozdar. V ljudstvu se nekaj nevarnega pripravlja in oblast s svojo slrogostjo priliva olje v ogenj. Toda bal se ni. Ni bil iz tistega kota doma, kjer oprezni človek pri vsaki temni točki, ki se Dojavi, zajavka: Kaj bo, če bo tako! Brez bojazni je zrl nevarnosti in boju v oči, govoreč: Če ne bo tako, bo drugače in zaradi mene se še ne podere svet. Pred Mušicevim banom je velel ustaviti. Pod pristrešjem je pletel handžija Pero košaro. Mu- šieeva postava se je šc bolj sklonila, šesttedenskh ječa ga je postarala. Zdelo se je, da je zlomila njegove življenjske moči. Ko je zagledal Vilarja, je vstal. “Hvala ti lepa, gospodine Franjo, da si pošteno pričal za naju. Brez tebe bi se ne bil iz¬ rezal,” je govoril s tihim glasom in z onim mirnim usmevom, ki je lasten samo starčkom. Na Vilarjevo vprašanje: “Kako si, Pero?” je tožno odgovoril: “Kakor v rešetu ne more sta¬ li voda. tako ne v trhlem telesu življenje.” Po teh besedah je sedel in nadaljeval delo. Tedaj je prišel Vazko iz mlina. Nasmehnil se je gospodinu Franju ter šel v vežo kuhat ka¬ vo. Vilar je stopal za njim, zroč proti Oskovi, iic; pride li Danica iz mlina. Toliko časa je bil odsoten, tolike gprjuposti se je nabralo v njegovi duši, in zdaj bi'rad, da bi haklja ljubezni posve tila v njegovo notranjost. Sedel jc poleg duri na stolček, oprl roki ob koleni. Z velikim hrepe¬ nenjem v srcu jo prišel sem. Rad bi oživel, odo- brovoljil sc ob njeni'navzočnosti, preden se snide z renčavjnl in čemernim Bierkopfom. V radosti je spotoma poskakovalo njegovo srce, zaželelo je Danice in ni je v hanu. Brczoblačni praznik sreče hi ji moral hiti ta dan, ko se on vrača, in nje ni. Skoraj svetišče mu je bil ta ubožni han one dni, ko se je tu vrtela Danica in je s svojim vezenjem tu sedela; mavrične barve so se lile krog njega, ko se je začel igrati s probujajočo se ljubeznijo. A danes jc tako pusto, prazno in dol¬ gočasno. ker ni tiste svetle točke, h kateri hi iz tega prozaičnega, neusmiljenega življenja vzpel pogled svoje duše. Ko je odhajal v Tuzlo, ga je čakala ob solnčnem vzhodu, in zdaj se zdi, da je obledelo tisto prvo ganotje nedolžne duše. Nje¬ gov pogled-je blodil po zaprašenih stenah, po sa¬ jastem ostrešju, po Vazkovih podplatih, po na¬ raščajočem ognju. Nemir se ga je polastil, mučilo ga je razočaranje. V tem živčnem razstrojstvu je začutil potrebo, da nekaj izpregovori, da izvede dušo iz teme mučnega molčanja. In vprašal je: “Vazko, kako se godi Luci?” Vprašal je po Luci in želel je slišati o Danici. Dečku se je zdela ta adovednost neprimerna, in abotna. Kaj komu mah Luca, ki je ■/. zakonom ločena od ostalega sveta? Zmajal je z glavo in molčal. Še je vprašal Vilar: “Ali je na dobro prišla Luca?” Deček je zamrmral: “Šla je iz Zlosela v Ku¬ kavice,” kar bi se po naše reklo: Šla je iz Tešče vasi na Lačno brdo. Marsikaj Vazku ni bilo všeč: prvič, da se gospodin Franjo tako dolgo ni povrnil, da v tem dolgem času nikdar ni posetil Danice, da ji ni po¬ slal nikakršnih daril — r tudi sebi bi privoščil kak¬ šen ; bak,ši.š — sploh ji je dal samo jabolko brez vbodenih dukatov, torej se je samo šalil z njo; drugič, da ni rešil Jovicč, ki je priljubljen vse¬ mu okraju, in tretjič, ker se zadnjič Bobojedac, ko je tovoril drva skozi Pili«, nič ni ustavil, dasi je videl Danico, in ji ni prinesel običajnega po¬ zdrava . Po kratkem presledku vpraša zopet Vilar: “Ali si Lil na Lucinem svatovanju?” Vazko rezko na to: “Nisem bil.” Srdito je začel pihati v ogenj. Skrivna želja, da bi kaj slišal o Danici, pa onemu ni dala miru. Zopet ni hotel naravnost za¬ vpiti skozi okno. šel je rajši z vprašanjem krog hiše. “Vazko, imaš li kaj mletve v mlinu? Zdaj jeseni bo dosti.” Ilptel je zvedeti, ni li Danice v mlinu. “Mletve dosti. Tovorijo in vozijo mi koruzo m pšenico,” se je pobahal prekanjenec ter po¬ škilil po Vilarjevih kolenih. Uganil je bil že, kak¬ šno struno hi rad slišal gost. i k" ed* pod P ' fojni jipi® }(Aft \’TI mati “Haj!” je pritaknil gospodin Franjo. Čez hip je iznova vprašal: “Kaj je novega v Pilieu?” “Žalost je nova. Teleta mukajo, ker so jim odgnali krave. Evo ti novice!” — Bes te lopi, mladi 'upornik! Človek misli o ljubezni, in on govori o teletih — si je rekel Vilar. Pisano jc pogledal na sključenega Vazka, ki jc ravnodušno bezal in dregal v žerjavico. — In tega trdovratnega fanta sem ščitil orožnikove bikovke! Hitro je pozabil. Pravzaprav sem se dvobojeval samo zaradi njega. Ko je gprejel kavo iz dečkovih rok, se je živo zazrl v njegovo resno obličje, namignil gor v br¬ do in tiho je vprašal: “Ali je vse zdravo gori?” “Zdravo! Le Dauica je bolna.” Naposled vendar nekaj. “Bolna? Na čem po- boleva?” “Boluje na krcu. Kadar najdejo ptičjega mleka, takrat bo i za njeno bol leka.” Vazko se je\odvrnil, da bi skril svoj hinavski obraz. ‘Ti se norčuješ, dečko. Glej, potegnil sem se zate pred hudim orožnikom. In sedaj se šališ. Grdo bi te bil oplazil oni oficir z bikovko, da te nisem branil takrat.” Vazko se je omehčal ter se okrenil h gostu. V njegovih očeh je zasijalo pol hvaležnosti, pol fflLI nasmešljivosti. “Bolj me bole Daničine solze |NT( nego so me udarci z bikovko.” | jprej — Glej, premetenega zvodnika in izkušnjav- ca! Zgodaj je dozorel — je pomislil Vilar, ter} fie d vprašal: “Zakaj je pa danes ni v hanu?” “Deset dni že ne hodi več dol. Boji se mo¬ ških. Samotno kozo hitro uje volk.” Vilar se je posmejal robati primeri, ki se je deloma lahko nanašala nanj. Velel je dečku, naj nese vozniku' kave. Tedaj je vstopil Pero v vežo. Handžija je potožil, da ga delo hitro utrudi, česar ni čutil ni¬ kdar prej. Njegove vele ustnice so se vidno tre¬ sle, kakor bi žebrale tiho molitev ali pa ponav¬ ljale besede, s katerimi se je zagovarjal pred sod¬ niki. Sedel je jia minder Vilarju nasproti. “Glej, gospodine Franjo,” je rekel, “kakšnih sedemde¬ set let sem živel pod sultanom, mnogo sem pre¬ trpel glada in krivice, a v ječo me za turške ca-; revine niso vtaknili nikdar. Sedaj pa sem bil žel dvakrat zaprt. Obakrat je zakrivil moj zapoi Atif Sarajlija.” “Ta zločinec je izginil iz naših krajev, njega še ti več ni bati.” “Ne bojim se ga. Moji dnevi dotekajo, to[. ! . čutim tu notri v prsih. Včasi se mi zdi, da se mi utrga sapa, posebno ponoči dobivam hude naduš-i ljive navale, čas pride, ko se bo treba ločiti od hudobnega sveta. Ako noče zlo od mene, moram jaz od zla. O, koliko sem moral prestati! Ali ti je že kdo pravil, gospodine Franjo, kakšni zlo¬ činci so Sarajlije?” “Kar se tiče Atifa, sem popolnoma na ja¬ snem; o drugih Sarajli.jah nisem šc ničesar slišal. Pripoveduj, brate!” “Ako me hočeš poslušati, ti povem, kako jr ugonobil Atifov brat Smajo Sarajlija mojega bra¬ ta Tunjico.” “Rad te bom poslušal, Pero! Samo toliko po¬ čakaj, da odpravim svoje lačne konje domov,” jo rekel Vilar. Šel je k vozniku Janezu in ga poslal z vo?otn naprej, sam pride peš za njpj Potem se je povrnil z Vazkom k Peru. i™ P fdO) v B< Ko se je starec pogrel in okrepil s kavo, je L’, začel: “Povedal sem ti že, da sem se rodil Hercegovini. Moj oče je imel tri sinove: mene, " 1 Tunjico in Andrijo. Jaz in brat Tunjica sva 6e zgodaj oženila in dobila zarod. Kmetovala sva z očetom vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga. Neusmiljeno je iztirjeval tretjino in ko se jc raja pod vodstvom Luke Vukaloviča uprla Turkom, nam je davek zvišal na polovico vseli pridelkov. Češ: Raja je presita, pa se buni. .To je očeta in Tunjico gnalo v vstaški tabor, kjer jc oče v bojih proti Turkom našel smrt. Mene je sprejel na svo¬ jo zemljo star, častitljiv aga, ki je bil usmiljenega srca in je mnogo dobrega storil svojim kmetom, dokler se ni zadolžil in ubožal. Tri leta sem slnT™ 0 v n žil novemu gospodarju in Tunjica mi je pomagal, [p a mn Potem je nastala-v tistem okraju vsled suše takšnaL svojo lakota, da so ljudje trumoma bežali pred njo |pm in Tudi z bratrom sva sc spravljala na pot in aga te Neme nama ni hranil, ker sam je že moral prodati od 1% sred svoje zemlje, da se preživi. Govoril nama je:r* fJ v preg] ‘Idit-a z deco tja, kjer solnce vzhaja izza srbskih|^ol(;tj a * j< [iko sh Njenim sicer č št. 1 cenj d pod tednik ik, da a je ta za ki sako p javi n 'nem p i, da n nebi im se i vsem io na llbratsk ] Karel I Nei Sadar m oda taki in vse, talno sc p stran, L’emci : mo nimi l Svoje i pelji, mu: pisko pi Ndanji f naseljei li e s jako mi pji in šli ic v d- i tudi 1 veliko planin; tam so bogati in rodovitni kraji. Povsod je bolje nego na naših kamenitih, od sobica raz- pečenih tleh.’ Šla bi bila rajši za Andrijo na za- pad k morju, no ago je rekel: ‘Po vsej oblasti noter do debelega morja mori lakota narode; ne hodita s solucem na zapad, idita mu na vzhod naproti in sreča naj vaju sVeča! Jaz sam bom trpel bedo ,a star sem in ne bojim se je. Vsak dan prosim Allaha, naj me pokliče k sebi, da ne bi do živel propasti naše domovine. Ne potraja dolgo in naša Hercegovina dobi nove gospodarje; redko so novi boljši od starih. ’ Tako je prorokoval stari aga in nama pomagal z nasveti in z brašnom na pot. Takrat po Vukalovicevi vstaji se je pojavilo po naših krajih mnogo tujih popotnikov, ki so bili sami ogleduhi. Aga jih je prav spoznal, drugi se pa niso menili zanje. S Tunjico sva se — Pero, povej, kaj se je zgodilo s stricem Andrijo. Pozabil si nanj,” je prekinil pripoved nika poleg ognja sedeči Vazko, zapazivši napako v pripovednem redu, zakaj mnogokrat je bil že slišal stričevo povest, v “Res sem pozabil. ‘Staremu človeku se trga spomin kakor predici preja. Težko je onemu, ki mora hoditi za tujo pametjo. Brat Andrija se je izučil opankarstva ter se še pred vstajo izselil v Dubrovnik, kjer se mu dobro godi. Po moji smrti idi i ti k njemu in se nauči njegovega roko¬ delstva.” “Pojdem, Boga mi! A poprej poiščem Atifa. da se mu osvdtim,’ je rekel deček. “Nu, kako st3 hodila z mojim očetom?” — (Nadaljevanje.) na ] / zadn, v Wa Sla i Sev l(ii obrt ti yoji , iakc ■V il ? 61 mil ?asled Si % ^Sjci •A« pr Pgi s s V e ni > :>A V" »o „>- t . % F K O L E T A H E O S AI > v krttsement ls; S>$! Vza Pra v ° 2 \ X »rok, "iguil »V 0 '>ia? Na ijdejo eka . 1 1 bi V)’! “v , r ’ !i, i i ^ p °tesKi i seda- ‘H«; 'krenil |,, Itamciaj 'H :ai r, iz Sa, V lshI Vilar ? Jianu?” “ )l - Boj: lk.” rimeri - ki Se - ki , Slovensko {jgtaaovljeno 16. januvarja Bol. Pod. Društvi Inkorporirano 24. februva 1903 v državi Kansas. 'Ji s?* el je dečki z 'ja ). Handi osat' ni i ^ s° se vidnoV?? ' a !> W POJj; . arjal pred soj. nasproti, “oi. 'Ji?] Ako slučajno še ni znano vsem njenim članom A. S. B. P. D. ju sicer"članom krajevnega druž¬ ita št. 1 v Frontenac, naj izve sak cenjeni sobrat, da sem se od- tkel podpisani tajništvu in moj laslednik je Frank Erznožnik. ie za turške a i pa sem la j •ivil moj za,, h krajev, jd vi dotekajo, ni zdi, dag-J im hude nadut treba ločiti oj d mene, ni 8 !a 5 irestati! Alij! ijo, kakšni zk Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan*, podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberrj, Kant. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry Ka - • Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 33, Frontenac. K vsa NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan*. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kane. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR. JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: IVILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. 7»e denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Frontenac, Kans. OBVESTILO. Ksniti sedemj| fzrok, da sem odstopil od tajni- rniogo sem i,, jtva je ta, da moram iti s trebu- iom za kruhom. — Ako kdo naj- iekako pomoto, ki sem jo storil, n] javi novemu tajniku in se bo poravnalo vse najlepšim potom. Obenem pa prosim cenjeno član¬ stvo, da mi oprosti vse, ako sem storil nehote kaj neprimernega, ločim se najiskreneje zahvalju¬ jem vsem cenjenim sobratom za izredno naklonjenost in prijaz- ,ost. I bratskim pozdravom Karel Breznik, bivši tajnik. lolnoma na jr e ničesar sS lovem, kat« ija mojegabza- samo toliipi konje domov , 1 i Janezu ia I 0 peš za jjij 'eru, •epil s kavo, ^ sem se roli sinove: Mj Tunjica sviij imctovala s' 1 poznal Bo^ n ko se je Sl uprla Turka vseli pridelki To je »četi r je oče v H sprejel na 51 bil usmilj® 1 ® vojim fordj ri leta se®* mi je led suše ta^ ■žali pr ed j na pol® iral P w ' Nemci na Ruskem. ,-oril »o® 8 :- Kadar naraste število kakšnega naroda tako, da doma ni več kru¬ ta za vse, se začne izseljevanje. .Vavadno se obme izseljevanje na tisto stran, kjer je odpor najslab¬ ši. Nemci na svojem ozemlju že nimajo več dovolj prosto¬ ra, Svoje čase so se najbolj selili v Ameriko, a zadnjih dvajset let so hodili proti zapadu, na Fran¬ cosko, v Belgijo in na Angleško, poleg žensk največ le v gotovi stroki izučeni ljudje, rokodelci, učitelji, muzikantje, natakarji itd. Kmetsko prebivalstvo se je naj¬ raje selilo na vzhodno stran. Že r nekdanji poljski kraljevini je bilo naseljenih ne samo v mestih, Jego tudi'na graščinskih posest¬ vih jako mnogo Nemcev. Poljski kralji in šlahčiči so sami klicali Nemce v deželo, kakor so tako lelali tudi češki kralji. Seveda seje veliko nemških-naseljencev potopilo v narodu, med katere so rali, a mnogo jih je tudi ohra- ilo svojo narodnost. Židje na Poljskem in na Ruskem so prišli vsi iz Nemčije, iz katere so bili v časih srednjeveških verskih iz¬ gredov pregnani in ohranili s ( o si skoz stoletja svoj posebni nemško- P ja izz 3 kraji, od sob« 8! , Andr« 01 ” 'o vsej s ota narodi mu b j u Jaz sa4 f bi,d»rJ P°h«% podarja J i-orok°J z W židovski jezik. Koloniziranje i se J e pak. Takim ženam pošlje nebo bolezen, ki prodre med srce in prečno mreno, tako da je ne mo¬ re tudi najboljši zdravnik ozdra¬ viti. To sem zapisal ženskam*v svarilo, ker dobro poznam njiho¬ ve bolezni!” SIBIRIJA. Večkrat smo eitali v sedanji vojni z Rusijo, da se v ruski voj¬ ski zlasti odlikujejo glede hrabro¬ sti in vztrajnosti čete takozvanih »jibirijakov. Se bolj nas je pa jela zanimati Sibirija, ker mnogo vojnih ujetnikov, najbrže večino, pošiljajo v Sibirijo. To dejstvo je zbujalo v svojcih ujetnikov skrbi, ker se pripovedujejo o Si¬ biriji grozovite stvari. Saj je Sibirija dežela izgnancev, kamor pošilja ruska vlada svoje vsako¬ vrstne zločince. Vobee prevladu¬ je tudi mnenje, da je v Sibiriji si¬ len mraz in nerodovitna zemlja. To naziranje treba popraviti. Predvsem bodi povedano, da je Sibirija silno velika dežela.' V primero samo dve števili. Nemčija meri okolo 540.000 kvadratnih kilometrov, Sibirija pa nad 12 ,- 518.000. Sibirija je torej triin- dvajsetkrat tako velika kakor Nemčija. Prebivalstvo Sibirije šteje danes okolo deset miljonov. Res je pa tudi, da je nekaj več Sibirije nego polovica nepriprav- ne za bivanje človeka, to je ves severni del, ki meji na severno ledeno morje. Takoj ob morskem obrežju se razprostira obširna močvirna ravnina Tundre, ki ima le malo rastlinstva, a so bogata lovišča za divjačino. Od tam dobivamo dragoceno ko¬ žuhovino. Lov pa pojema bolj in bolj, ker je silno razširjen div¬ ji lov. -V mrzlejših krajih se pe¬ ča z lovom domače prvotno pre¬ bivalstvo, ki se nahaja nekako na tisti stopnji kakor evropski Eski¬ mi ali pa še ne*. To so potujoči rodovi Ostjakov, Jenisejcev, Sa¬ mo j edov, Vogulov, Soj otov, Ja- kutov, Kalmikov, Buretov, Tun- guzov in Kamčadalov. Na Tun¬ dre meji na jugu gozdovje, ki postaja proti jugu vedno gostejše in izrabljivejše. Nasprotno je pa južni, razmeroma ozki pas, ki pravzaprav meji na prave azijske dele Rusije in na Kitajsko, izred¬ no rodoviten, najboljša zemlja za obdelavanje. V nekaterih krajih prospeva tukaj tudi južno sadje. Približno polovico prebivalstva tvorijo Rusi in njih potomci. Pod imenom Sibirijaki umevamo na¬ vadno potomce priseljenih Ru¬ sov in potomce domačinov in pri¬ seljencev. Rusi so se deloma na¬ selili v Sibiriji prostovoljno, de¬ loma so pa bili izgnani tja. Uso¬ da teh ni bila vedno grozovita. Kar se tiče grozovitosti katorge in tudi lajših ječ, o katerih smo culi take grozote, da so se nam ježili lasje, zadeva samo del iz¬ gnancev,, med njimi seveda takih, s katerimi sočustvujejo naše člo¬ veške in politične Simpatije. Ve¬ liko večino izgnancev tvorijo ljudje, ki so morda res napravili zločin, pa ne toliko iz hudobnosti svoje narave, marveč zaraditega,, ker se niso znali premagovati ali iz strastnosti, z eno besedo:-ne iz zlobnih namenov.' Drugi del tvorijo taki, ki so zagrešili tako- zvane politične zločine lajše vr¬ ste, torej gotovo svobodnejši in živahnejši duhovi; tretji del ob¬ sega končno ljudi, ki so se upira¬ li oblastem, ali so jih ,te mučilo toliko časa, da so se jeli upirati, in končno tudi nekaj povsem ne¬ dolžnih ljudi, ki so postali žrtev nepravičnega pravosodstva. Vsi ti niso prišli v ječe^ smeli so se nastaniti v določenih krajih de¬ žele in so ostali tam k» priseljen¬ ci. Ruska politika izganjanja je imela nameh, naseliti neoblju¬ deno Sibirijo, kar je tudi pospe¬ ševala s tem, da je prostovoljnim priseljencem prodajala, prav po¬ ceni zemljo. Ta pot bi bila pra¬ va, kar je bila. zlasti za ruskega kmeta jako vabljiva, da se na tak način osamosvoji, zakaj v Sibiri¬ ji ni bilo nikdar tlake. Da pa ta način naseljevanja ni uspel, je bi¬ la slaba politična uprava. Poznavalci razmer menijo, da je politična zrelost sibirskega prebivalstva mnogo višja nego ta evropskih Rusov, in cela Sibirija, če jo presojamo čisto politično, l- ma še lepo bodočnost. Pravijo namreč, da so sibirski izgnanci večinoma najnadarjenejši deli ru¬ skega prebivalstva. Brez vseh predsodkov lahko trdimo, da je tretjina Sibirije nadepolna nasel- niška dežela. Ta del Sibirije je pa še vedno sedemkrat tako ve¬ liko ozemlje kakor Nemčija, in i- ma sedaj le eno sedmino prebi¬ valstva Nemčije. Kadar pa bo južna Sibirija tako gosto naselje¬ na kakor je Nemčija, bo imela 500 miljonov prebivalcev. so sc natančno prepričali, da niti ljudje, niti živali ne odnašajo kru¬ ha, so zapazili, da giue pšenični kruh ljudem pred očmi, -kakor bi trohnel. Vendar se pa črnega kru¬ ha ni nikdar prijemala ta jetika, pa tudi pšeničnega ne, če so ga zapirali v kovinaste skati j e, da bi ne prišel zrak do njega. Sosedni kmetje so nosili svoj doma peče¬ ni pšenični kruh v AVebsterjevo hišo in strahoma gledali, kako je kruh kar pred njihovimi očmi gi- nel. AVebster se bo iz te hiše iz¬ selil in kdor se hoče'pečati z re¬ ševanjem' tega čudeža, mu je hiša na razpolago, le kruh si mora pri¬ nesti 'š seboj, ker ga AVebster ne bo pekel več. ZA IZOBRAZBO. Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! “Proletarec” ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošlji¬ te naročilo še danes: Maksim Gorki: Mati, mehka vezha .$1.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest iz chicaških klavnic .75 Enrico Ferri: Socializem in moderna veda.50 Država prihodnjosti. 20 Proletariat.10 Etbin Kristan: Nevami socializem .10 Komunistični manifest.20 Kdo uničuje proizvajanje v malem .10 Socializem.,.10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka in “Naša hogatstva’’ . 10 Kapitalistični razred.10 Vojna in socijalna demokracija.15 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost.25 O konsumnih društvih.10 Moderni politični razvoj.-Moaerni gospodarski razvoj-Cilji socializma .10 Zadružna prodajalna ali konsum .05 Štiri črtice. (Poljudne zbirke “Več luči!’’ 5. snopič.).10 Kako ,ie lep vojaški stan. (Poljudne zbirke “Več luči!’’ 6. snopič.) ... .10 Katoliška cerkev in socializem .10 Spoved papeža Aleksandra . 10 Francka in drugo. .. .25 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. PROLETAREC, 4008 W. 31st St., CHICAGO, ILLINOIS. A\V\\\V Ck\\\\\\\\\\\\\\\vi \\\\\\\\\\\\\\\\\\\> \\\\\\\\ fl Za "‘rdeči križ 99 Graški socialistični ‘ ‘ Arbeiter- wille” poroča o neki obravnavi pred mariborsko okrajno sodnijo, ki je zbudila ne samo v Maribo¬ ru, ampak po vsem Štajerskem vseobče zanimanje. Odvetniški u- radnik Kari Sark je bil tožen od dam, ki delujejo pri mariborskem “Rdečem križu,” da jim je očital, da so nekaj jestvin, namenjenih za uboge ranjence same zavžile. “Arbeiterwille” prinaša o tej ob¬ ravnavi zanimivo poročilo, katero p»avi: Kot tožiteljice so nastopi¬ le : gospe Fell, Modrinjak (sodni¬ kova soproga), Jahn, dr. Fridri- hova (zdravnikova soproga) in gospica Deutsch. Tožiteljice so za¬ poslene v mariborski vojaški bol¬ nišnici. Neka gospa Weinzerl je o Božiču leta 1914 pravila g. Sar¬ ku! da se jerebice, ki jih je nekdo podaril, niso uporabile za uboge vojake. Sark je odgovoril, da tudi on ve o neki srni, ki se ni porabi¬ la za določeni namen. Pri prvi ob¬ ravnavi dne 29. marca je izjavil obtožence, da ve gotovo, da se je dne 14. oktobra kos srne, ki je bil namenjen za ranjence, spekel in so ga dame “Rdečega križa” v vojaški bolnišnici povžile. Ker je g. Sark s svojo trditvijo o srni spojil še dodatek,,da so tudi mo¬ žje in drugi prijatelji teh dam se udeležili omenjene južine, so< se omenjene dame čutile znova ža¬ ljene in so proti g. Sarku vložile novo tožbo. Raditega je bila prva obravnava preložena. Med onimi moškimi, ki’ so se udeležili poje¬ dine v vojaški bolnišnici, so bili med drugim tudi: urednik “Mar- burgerce” Jahn, profesor Seppe- ner in njegova soproga, kakor tu¬ di vpokojeni železniški uradnik Fell. Vsi ti so tedaj nastopili pro¬ ti Sarku pot tožbe. Kot priče so bile v tej zadevi zaslišani pred¬ sednici mariborske skupine “Rde¬ čega križa”, gospa Scherbaum in gospa županja dr. Schmiederer- ieva, majorjeva soproga Rulletz, Kramer in hčerka obtoženeeva go¬ spodična Sark. Iz izpovedb prič je bilo razvidno, da so dame, ki so zaposlene v vojaški bolnišnici, ti. pravieene si vzeti kako južmo. O južini dne 4. oktobra sicer obe predsednici niste bili vprašani, a mnenja ste, da#so imele kuharice pravico, si vzeti za trud južin-o. Ranjenci so baje isti dan dobili te¬ letino in guljaš v določeni meri. Južina, katero so si dame usod¬ nega dne pripravile, baje ni bila srnska, ampak jelenova pečenka. Kar se tiče družinskih elanov i- menovanih poprej, je baje ured. ‘ Marburgarfce ’ g. Albert Janh za- vžil kos pečenke, da jo pokusi in v “Marburgerci” poroča -o njeni dobroti. Tudi drugi gospodje in dame, ki so se isti dan nahajale v bolnišnici, so dobile koškče me¬ sa le “za pokušnjo.” Tožitelje je zastopal občinski svetnik dr. Oro- sel, obtoženca pa je zagovarjal njegov šef dr. Vladimir Sernec. Sodnik dr. Stergar je obsodil g. Sarka na 100 K globe za “Rdeči križ” ali 10 dni zapora. Iz cele obravnave je razvidno, da se med damami in gospodi, ki so zaposle¬ ni pri “Rdečem križu” zelo mnogo govori in se potem taki “zaupni” dogodki zvedo p-o ce¬ lem mestu. Čeravno obtoženec z dokazom resnice pred sodnikom ni prodrl, vendar izgleda vsa stvar precej čudno. Gotovo je, da “Rdečemu križu” cela zadeva ne bo koristila.. Posebno osebe, ki ni- maj-o nobenega opravka v bolni¬ šnici, niso storile s svojo udeležbo’ pri pojedini “Rdečemu križu” posebne usluge. Naj bi bili raje opustili “poskušanje” dišeče ju¬ žine. Sicer pa imajo o dobroti jedil, ki jih dame “Rdečega kri¬ ža” prirejajo, soditi ranjenci, a ne nepoklicani. Začaran kruh. V bližini mesteca Beverly na Angleškem leži na samoti mala kmetija, kjer že dvanajst let pre¬ biva družina AVebsterjeva. Že ne¬ kaj časa pa se gode v tej hiši čud¬ ne reci. Ves pšenični kruh izgine brez sledu celo iz zaklenjene oma¬ re, da še skorjice ne pstane. Ko S ! i ! \ “AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR” ZA LETO 1916 je izšel. Koledar je vezan v trde platnice, šteje 240 strani in ima sle¬ dečo vsebino: 3 j: ! SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarij in zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Mtiolitvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenih državah, Raalika med ameriško in evropsko metriško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah, Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Največje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni g in razporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenih državah. Držav- i n Ijanska pravica. Naturalizacijski zakon. Koliko je civilnih zveznih A vslužbeneev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike ^ v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah, Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bila ustava z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaski. — Jože Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mno¬ gih. — Ivan Molek: Opamice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin- Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arcibašev: Re¬ volucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organiza¬ ciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Hovvard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah, — Planet Saturn. — Če bi se sovražni¬ ka zmenila ... — Stolp biser jev na razstavi v San Franciscu. — Pre¬ kucnjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John E. Lawson. — Usmrčenje “nezvestih” v Me¬ hiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga¬ liciji. — Nemška vojaška kuhinja. — “Civilni bojevniki” v Belgiji ča¬ kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Militaristični duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? Dinozaur “Corytho- saurus”. — Lobanja dinozaura, “Corythosaurusa”. — Kristus in šrap- neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre¬ kucnjenega parnika Eastlanda. -j- Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. — Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna “mehiška cesarica”. — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc.‘klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku, Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Demač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Ro- driguez. —- John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. pas, Bojni pas v Belgiji in Franciji. — — Avstrijsko-italijanski bojni pas. Rusko-nemško-avstrijski bojni CENA 40 CENTOV s poštnino vred za vse kraje Zedinjenih držav. Koledar je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in koristne knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL. a. > ti ta t I ! l 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERE.SE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavt ka iiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Arr. 'riko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo »loven* los organizacije J«go#3. — socialistične zvez« v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Ifr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 311. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by Soutb Slavic War[ msn’s Pubisbing Gompanj Cb ic igo, Uliniis. Subscription ra :es: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Poreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” ~ 4008 W. 31. STREET. CHICAGO, ILLINOIS BESTIALNOST - VOJNE. PLOD Vojna ubija ljudi, ki se niso pod butaro starosti in bridkih iz¬ kušenj življenja naveličali tega sveta, ampak so hoteli še dalje dihati zrak in delati in se truditi, da bi dali svojemu življenju tisti pomen, ki bi ga vanj vlili po svo¬ jih sposobnostih. Vojna žre de¬ nar, ki so ga s težkimi napori in s krvavimi sragami prislužile pretekle in ga bodo morale služiti še bodoče generacije. Vojna iz- prem in j a stara, ponosna mesta v razvaline in nadepolne vasi v po¬ gorišča. Vojna uničuje kulturna dola, ki so jih najvišji duhovi člo¬ veštva ustvarjali z.a tisočletja in ki so bila simboli najplemenitcj- šega stremljenja. Vojna napol¬ njuje dežele s pohabljenci, s slep¬ ci in glušci in hromci — na mi- ljone. Silne so grozote, ki jih povzro¬ ča vojna. Strašncjše od vseh je uničevanje človečnosti, teptanje vseh boljših čuvstev, brezmejno vzgajanje zverinstva in nezasli¬ šane divjaške surovosti. Bestial¬ nost se je povzpela na prestol in zahteva, da naj jo človeštvo sma¬ tra za čednost in moč. Mnogo se je tekom te vojne že zgodilo takega, da si je moralo človeštvo zakriti obraz in pogolt¬ niti najbridkejši sram. Reči, ka¬ terih bi se ustrašil v zločinih za- krnjen morilec, so se izvršile, ka¬ kor da ni treba niti trenotek raz¬ mišljati o njih in srca so molčala, kakor da je prišel pregovor o kr¬ vi, ki ni voda, ob vsako veljavo. Ali vse grozote, o katerih je izve- deT svet — kdove seveda, koliko je takih, o katerih ne vemo niče¬ sar in ne bomo morda nikdar ve¬ deli ničesar — presega žaloigra, ki se je zadnji teden odigrala v Brus¬ lju, glavnem mestu Belgije. Nemčija ima v zasedeni Belgiji vojna sodišča, ki smatrajo svoj posel zelo resno, to se pravi j Ob¬ sojajo brez pardona in brez usmi¬ ljenja. -Vojna sodišča imajo o- p ra vi ti z vsakovrstnimi zločini, ki ne bi bili zločini in se sploh ne hi vršili, če ne bi bilo vojne. Taka reč je na primer špionaža. Če ne bi bilo vojne, bi nihče ne špio- niral, ker ne bi imelo to opravilo ne zmisla ne pomena. Ali moder¬ ne vojne si niti misliti ni brez vo- . hunstva. Militarizem ga je us¬ tvaril; militarizem ga obsoja. Vsaka vojna sila ima dvojno merilo za špionažo; svoje vohune smatra za nenavadne junake, tuje pa za podle hudodelce. Svojim špionom daje nagrade in ordne; tujega špiona ustreli, čim ga za¬ sači. Pri svojem vpošteva, da mo¬ ra premagati najvpčje težave, a- ko hoče izpolniti svoje naloge, da mora napenjati svoje duševne in telesne sile do skrajnosti in da nosi neprenehoma svojo glavo v torbi. Pri tujem misli le na to, da ji je škodoval ali pa vsaj hotel škodovati. Polog špionažo ustvarja vojna še celo vrsto drugih zločinov, ki so v mirnem meščanskem življe¬ nju neznani. In tudi glede na te postavlja moralo na glavo. Nemčija je na primer ukazala vsem za orožje sposobnim moškim v Belgiji, da se morajo zglasiti pri njenih uradih in strogo jim je prepovedala odhod iz kraja, v ka¬ terem žive. Nemčija je sicer država, v kate¬ ri cvete patriotizem kakor marje¬ tice in trobentice spomladi. Ne¬ mec, ki je sposoben za vojno služ¬ bo, pa ne pride po puško in torni- stc.r, je veleizdajalec in prOpalica. Za belgijske državljane velja nap ram Belgiji, za angleške na- pram Angliji, za francoske na- pram Franciji to, kar velja za nemške napram Nemčiji. Toda kar zahteva vojaška Nemčija od svojih državljanov, to prepovedu¬ je tujim in patriotom nasprotni- ških držav grozi s težkimi kazni mi, celo s smrtjo. Tudi to je dvoj¬ no merilo in dvojna morala, ki je razumljivo le vpričo okrutnega e goizma vojne. Nemška vojna sodišča so obso¬ dila zaradi takih in podobnih zlo činov že dolgo vrsto Belgijcev; prav mnogo so jih dala usmrtiti Ali izmed vseh teh sodb ni nobe¬ na izzvala take ogorčenosti kakor tista, ki je bila zadnji teden izre¬ čena proti Miss Cavell in tudi iz vršena. Miss Cavell je bila vrhovna strežnica neke bolnišnice v Brus¬ lju, katero je vodila. Vsi, ki so bili z njo v dotiki, jo hvalijo in ne morejo dovolj občudovati nje¬ ne požrtvovalnosti in sploh njenih dobrih lastnosti. To Miss Cavell je zadnji torek obsodilo vojno so¬ dišče v Brusiju na smrt, in sodba je bila takoj po noči izvršena. Tožena je bila Miss Cavell, da je pomagala raznim angleškim in francoskim vjetnikom za beg iz Bruslja in iz Belgije sploh in na tal način omogočila onim, ki so še sposobni za službo eventualen vstop v nasprotniško vojsko, to se pravi v vojsko njihovih držav. Ta zločin je spravil angleško strežni¬ co pred vojno sodišče in pred pu ško. Ustrelili s-o jo zaradi “veleiz¬ dajstva”. Ker je pomagala svo¬ jim rojakom in ljudem, v katerih deželi je živela, je bila izdajalka. Tako preobrača logika na vojni kozolce; in vendar je stvar z vo¬ jaškega stališča popolnoma do¬ sledna. Iz tega pa sledi, da ne mo¬ re vojna izhajati brez blaznosti. Miss Cavell ni bila le žena. Člo¬ veku, kateremu je ostalo še nekaj euvstva iz dobe pred vojno, ko so ljudje še verjeli v kulturo in na¬ predek, se zdi sicer že to grozno, da postavljajo žensko pred puško, žensko, ki ni ropala ali morila. Toda miss Cavell je bila strežni¬ ca. S svojim delom je pomagala zaceliti neštete rane in rešiti mar¬ sikatero življenje. Kadar so pri¬ peljali ranjenca v njeno bolnišni¬ co, ni vprašala, katere narodnosti je, in začetkom vojne, ko so tudi Nemci spravljali svoje vojne po¬ nesrečence v Bruselj; je stregla nemškim ranjencem prav tako ka¬ kor drugim. Za plačo so ji sedaj nemške krogle po vojnem pravu pognale dušo iz telesa. Ameriški poslanik v Belgiji Whitlock si je na vse načine pri¬ zadeval, da bi bila obtoženki ude Ijena milost, in španski poslanik ga je podpiral pri tem. Toda vse je bilo brez uspeha. Lahko se ce lo pravi, da so ga nemške oblasti v Bruslju vodile za nos. Obljubile so mu, da ga bodo obeščale, kako se razvija stvar, on je pa vendar le po privatnih informacijah izve del, da je bila smrtna obsodka že izrečena. človek se zgraža ob vojnih strahotah in surovostih sploh. Vendar pa razume, da so ljudje, kadar se spopadejo, pijani, napol blazni, in da takrat divjajo brez zavesti. Nešteti vojaki, ki so se udeležili naskokov z bajonetom, so pravili, da se niti ne spominja¬ jo, kaj se je godilo in kaj so de¬ lali v odločilnih momentih. Ali vojna sodišča in vojaški gu¬ vernerji se ne morejo izgovarjati s tako opojnostjo. Oni sodijo in potrjujejo sodbe v miru in z vso preudarnostjo. V slučaju miss Cavell so vedeli ne le, da je žen¬ ska, ki jo sodijo zaradi “izdaj¬ stva”, ampak tudi kakšna je ta ženska. Toda vsega tega niso n važevali. Merodajno je bilo za¬ nje le to, da bo smrt obsojenke razširila strah in trepet — in to je namen vojne. To je pa tudi najstrašnejši, naj- žalostnejši sad tega barbarskega klanja. Kdo bo plačeval 4 ? Ogromne militaristične zahteve in velik defi¬ cit— to je označba letošnjega proračuna. Zedi¬ njenih držav. Kakor v Evropi, tako si sestavlja militarizem tudi tukaj programe, ki jih hoče iz¬ vršiti v daljši vrsti let, prvič zato, ker je tehnično nemogoče izdelati v epem letu vse tisto, kar za¬ hteva Molohov apetit, drugič pa tudi zato, ker bi javnost vendar lahko osupnila, ako bi se ji predložil ves račun naenkrat. Nekateri ljudje mislijo, da psa manj boli, če se mu ne odseka ves rep obenem, ampak če se mu odreže koscema. Ali če se dobro pogleda lepi marinistično-militari- stlčni program, je zaključek ta, da bo njega iz¬ vedba veljala v petih letih okrog tisoč miljonov dolarjev. Da je na teh izdatkih najbolj interesirana oboroževalna industrija, se razume samo ob sebi. Če se danes še ne ve, odkod naj pride ves ta de¬ nar, je vendar popolnoma gotovo, kam naj gre. Dobili ga bodo kapitalisti, ki bodo vladi dodajali ladje in čolne, topove in puške, zrakoplove in letala, šrapnele in granate in podobna krasna sredstva naše tisočletne kulture. Velekapitalisti so na to tako pripravljeni, da bi smatrali strica Sama za največjega grešnika, ako ne bi ustregel njihovim željam. Mnogošte¬ vilne tovarne, v katerih so se pred vojno izde¬ lovali povsem nedolžni predmeti, so se vpričo ogromnih vojnih naročil iz Evrope preuredile in producirajo sedaj morilno blago. Seveda je bilo treba investicij za to ;nekatere stavbe so se mo¬ rale prezidati, druge dozidati, stroji nabaviti. In četudi vemo po poročilih kapitalistov, ki zasto¬ pajo tukaj zavezniške interese, da se jim bodo investicije popolnoma amortizirale, ako traje vojna le še nekaj časa, jim je vendar dvakratno ali trikratno povračilo ljubše od enkratnega. Vojni industrijalci mislijo, da bodo imeli tudi po vojni mnogo naročil iz Evrope. O “po¬ trebi” nič ne dvomijo, ker so prepričani, da bo vojna okrepčala militarizem, ki bo moral vse na novo nabavljati. Municija bo izstreljana, topovi in puške izrabljene. Nobena stvar ni večna, uni¬ čevanje pa je na vojni še hitrejše in radikalnejše kakor v miru. Nezaupni so gospodje le glede na finančno moč držav po vojni. Vsega bodo radi dali evropskim vladam — vsem brez izjeme, le plačati morajo. Dočim pa ni gotovo, kako bo Evropa zmagovala stroške, kadar jo izčrpanost prisili na mir, je gotovo, da bo v Ameriki še kaj denarja, in kapitalisti se zavedajo, da bi bili ne¬ umni, če ne bi segli po njem. Za izdelovanje vojnih potrebščin so sedaj urejeni, torej naj sc izdelujejo. Stric. Sam naj jih pa kupuje in dobro plačuje. Proti oboroževalnim načrtom bo nekaj opo¬ zicije. Agitiralo se bo. Celo meščanski mirovni apostoli bodo nastopali s svojimi nejasnimi ide¬ jami. Agitacija je dobra. Ali treba je vedeti, kaj sc more z njo doseči. Kapitalistični interesi so v Zedinjenih državah tako močno zastopani, da zmagujejo tudi v Washingtonu. Ce vemo, da odločujejo v zadnjih posledicah vedno gospodar¬ ske razmere, moramo računati z največjo verjet¬ nostjo, da bodo tudi v tem vprašanju zmagali kapitalistični interesi. Agitacija mora poizku¬ siti, če se more preprečiti; ali njen glavni namen mora biti ta, da odpre ljudstvu oči. Ako ni itiogoče danes preprečiti nasprotnikovih namenov, je treba vendar vse storiti, da se mu ne izroči moč tudi z a 'prihodnost. Ako bodo sprejete mornariške in vojaške zahteve, bo za vlado in za kongres glavno vpra¬ šanje, kako naj se pokrijejo njih ogromni stro¬ ški. To pa bo tudi za ljudstvo v Zedinjenih drža¬ vah važno vprašanje. In če hoče protimilitari- stična agitacija doseči kaj pozitivnega, ne sme pozabiti na to reč. Treba bi bilo celo, da ji po¬ sveti največjo pozornost. Doslej objavljeni stroški so zelo veliki. Ali nihče ne sme misliti, da bo z njimi račun zaklju¬ čen. Dokler bo na odločilnem mestu kapitalistič¬ no zastopstvo v pretežni večini, bo kovalo razbe¬ ljeno železo za kapitaliste. Tovarniške naprave bodo tukaj, torej jih bodo hoteli lastniki izrab¬ ljati, in za to bodo potrebovati naročila. Tako bo domovina v vedno večji nevarnosti in bo mo¬ rala od dne do dne bolj skrbeti za svojo varnost in plačevati. Za to bo skrbel tudi domači in tuji milita¬ rizem. V Ameriki imamo sedaj odbor izumite¬ ljev, ki mora posvečati svojo pozornost obram¬ bnim potrebam. Nič se ni treba bati, da ne bi iznajdba sledila iznajdbi. Sedaj celo, ko imajo izumi določen namen in iznajditelji vedo, kaj da iščejo. Preden bo dovršeno vse tisto, kar naj se izvrši s sedaj zahtevanimi krediti, bo tehnika že toliko napredovala, da bo treba popolnoma novih morilnih in zaščitnih sredstev, in če se narod priuči svoti tisoč miljonov, se bo prihod¬ njič zahteva že lahko zopet povišala. Tako je bilo tudi v militarističnih državah Evrope, kjer niso niti slavnostne obljube vojnih ministrov varovale ljudstva novih žrtev. Tudi v Avstriji so se delali oboroževalni programi za daljše dobe in vojna uprava je v delegacijah prisegala, da ne bo novih zahtev, dokler ne'bo dovoljeni program izveden. Drugo leto je enostavno prišel drug vojni minister in zahteval nove miljone. In jih je tudi vsakokrat dobil, ker so bili socialisti edina opozicija proti militarizmu, dočim so poslanci vseh drugih strank in vseh narodov poslušno aportirali, kar Moloh zahteval, dasi so morali n. pr. slovanski poslanci dobro vedeti, da bodo kanoni, ki jih dovoljujejo, prejalislej grmeli proti Slovanom. Tako se tudi tukaj lahko pričakuje, da bo poželjivost militarizma vse večja in večja. Seda¬ nji načrt pomeni začetek tekmovanja z evrop¬ skimi državami; čim se pa tekma začne, je gotovo, da se bo tudi nadaljevala, in tedaj ni več cilja, kjer bi se gonja ustavila — razun vojne. Z Zedi¬ njenimi državami bo v blaznem dohitevanju in prehitevanju oboroževanja en konkurent več; torej ho tekma še ostrejša in izčrpavanje narodov še silnejše. Tn s tem prihaja tudi za Ameriko čas, ko bo klic po novih virih vladnih dohodkov vedno na dnevnem redu. Kapitalisti bodo zastavili vse svoje moči, da bi odvalili nova bremena ljudstvu na pleča. Kajti plačevanje jim je zoprno kakor zajcu pes. Na¬ čini indirektnega obdačenja so mnogovrstni, n zastopniki finančnih interesov bodo poizkušali vse, le da obvarujejo svoje gospodarje žrtev. Prav tem nakanam pa se je treba upreti na vso moč. Pomnožitev militarističnih zahtev pri zadene ljudskim masam itak že veliko škodo. Če pojdejo miljeni in miljoni Molohu v žrelo, bodo hoteli varčevati na drugi strani. Klic, da je treba št oditi, sc je že sedaj včasi slišal v kakšni pred¬ sedniški poslanici ali v kakšnem kongresnem go¬ voru; poslej bo to vsakdanja beseda. A kadar se v kapitalistični državi pričenja pridiga in boj proti zapravljanju, ne zadene tiste razsipnosti, ki je brez zmisla in bi se res lahko omejila, tem¬ več obrezava potrebe ljudstva. Militarizem mora dobiti, kar želi; šolstvo, znanost, socialne reforme, javno zdravstvo mora pa potrpeti in se zapostav¬ ljati. To ni le ugibanje, ampak izkušnja v vseh militarističnih državah potrjuje take protiljud- ske posledice. Resničen dobiček od oboroževalnih izdatkov imajo kapitalisti. Bančni in industrijski kapital imata svoj delež. Zategadelj je tudi le pravic no, če se tudi pokritje teh stroškov zahteva od njih, ne pa od ljudstva. Ko je nemška vojna uprava pred tremi leti zahtevala miljardo mark za vojaške namene, je sama ugenila, da je take svote težko zahtevati, a še teže dobiti od delavskih mas. Nobeni vladi se ne more očitati preveč mehkosrčnosti; ali nemška zvezna vlada je spoznala, da ne sme ljudstva obremeniti do neznosnosti, če noče iz¬ podkopati državnega obstanka samega in če noče militarizem bolj oškodovati, kakor ga s svojo miljardo okrepča. Kajti ne glede na to, da je v preveliki bedi ljudstva preveč revolucionarne nevarnosti, se mora imeti pred očmi tudi dejstvo, da ni za vojno industrijo in za armado treba le denarja, temveč tudi ljudi, in sicer sposobnih ljudi. Nemška vlada, ki sicer nikakor ni skrupu lozna in obzirna napram delavstvu in ki privija davčni vijak, zlasti kadar je na noslu ža milita¬ rizem, po atletsko, je takrat predložila rajhstagu zakon o posebnem obdaeenju premoženj in dedščin. Celo s tem ga je motivirala, da ima vojska v slučaju sovražnega spopada bogatinom res kaj braniti, delavcem pa ničesar ne, kar jim tudi zmagovit sovražnik ne bi mogel vzeti ničesar. Da so se kapitalisti in junkerji upirali, kakor da jih hočejo odreti ua meh, sc razume samo ob sebi; toda argumenti proti obdačenju-neposedu- jočega ljudstva so bili tako močni, da se niso dali pobiti, in zakon je bil sprejet. Povsem enaki argumentira veljajo za Ame¬ riko. Vojaštvo služi kapitalistom; že v mirnem času jih podpira proti delavcem; v času vojne bi branilo njihove lepe domove, njihove želez¬ nice in tovarne in jame in blagajne, vse, česar delavci nimajo. Pošteno in pravično je torej, če že militarizem žre, da ga krmijo oni, ki imajo dobiček od njega. Razlika je le ta. da je bila v nemškem .rajhs¬ tagu močna socialna demokracija; v ameriškem kongresu je pa en sam socialist. Zato ho tudi odpor kapitalistov večji in vztrajnejši. Prav zato pa je potrebno, da se ljudstvo organizira proti njemu in da si napravi proti militaristično kapi¬ talističnim napadom dovolj močan ščit. Prihod¬ nje leto je leto volitev in leto volilne agitacije. V tej kampanji je treba misliti na to. da ne gre le za mandate in osebe, temveč za uspešno obram¬ bo ljudskih pravic. VOJNA V MIRU. V V mesecih april, maj in juni je poginilo na ameriških železnicah]’ 2056 oseb, 38.336 pa jih je biloj poškodovanih. V Zedinjenih državah ni vojne; ali po teh izgubah li bilo soditi, da imamo tudi mi sovražnika v deželi. In če se vzame stvar na-; tančno, ga imamo res; ime mu je! kapitalistično profitarstvo in iz¬ koriščanje. Na svojih reklamahj voznih redih i. t. d. se bahajo] železniške družbe, da jim je ‘ ‘ safety first’ ’. Ali statistika med¬ državne trgovinske komisije do-j kazuje, da je ta varnost le na; papirju. V Avstriji pravijo, da stoji železničar vedno z eno nogoj v ječi, z drugo pa v grobu. Kakoi je videti, veljajo te besede še bol, za Ameriko. Prav tako pa ne bi smel iti noben potnik tukaj na železnico, ne da bi napravil svoj; testament. Svojo smrt je našlo 86 oseb na vlakih, ki so skočili iz tira, trčili skupaj in na podobne načine po nesrečili. Pri vstopanju in izsto- *' panju in sploh na tirih jih je bilo 187 ubitih. Smrtnih nesreč izven prometa je bilo pa 94. Od potnikov zahtevajo družbe vedno višje cene. Zato jim obj ljubujejo udobnost in varnost. Kadar pa hočejo železničarji, da se urede njih razmere, so pa kom- panije gluhe in slepe. A za var nost prometa bi bilo ravno to naj važnejše, da bi železničarjem da¬ jale spodobne plače, da bi se ure-] dil njih" delovni čas po človeško in da bi bili rešeni skrbi za svoja stara leta. Ravno na železnicah bi se velika večina nesreč lahkol 4 v* l > i esc Vi :> pa ite b - ,#e Y p P i sl* A posj f' jjpol | 8 kcij' »#j se d i jop i;ak & ,ka r ; j vlade pOgOS «.ki otovt n zel lipojc ■lanjih j kupo praži IzPet ijali preprečila, kajti najmanje se jih}: L [primeri vsled elementarnih ne¬ zgod, ki se ne dajo odvrniti. ‘Veči¬ noma se lahko dele železniške katastrofe v dva dela; ene po vzroča skopost kapitalistov, za¬ radi katere se ne izvršujejo po¬ trebni popravki pravočasno, ne nabavlja nov materijal, kadar je treba, in ne napravijo potrebne [varnostne uredbe. Druge izvirajo iz utrujenosti uslužbencev, ki morajo pogostoma delati tako dolgo, da izgube kontrolo sami nad sabo, pa jim opeša vid ali sluh ali pa ves organizem, in niso v slučaju nevarnosti več sposob¬ ni, da bi jo odvrnili. Če je varnost prebivalstva jav¬ na zadeva, so mnogoštevilne ne¬ sreče na ameriških železnicah naj¬ boljši dokaz, da bi moral biti tudi železniški promet javna zadeva. Dokler služi privatnemu profitu, ne bo nikdar tako urejen, da bi se čutil človek, bodisi uslužbenec ali pa potnik, na železnicah res nično varnega. Vsaka prava de¬ mokracija bi morala smatrati na¬ cionaliziran je železnic v ljudskem interesu za svojo nalogo. Proti guvernerju. Arizonski kapitalisti so res vlo¬ žili v obeh zbornicah legislature peticije, da naj se odstavi guver¬ ner Hunt. Kakor je znano, je Hunt izjema med ameriškimi gu¬ vernerji. Postavil se je namreč n:i stališče, da so zakoni več ka¬ kor volja kapitalistov, pa noče naščuvati milice na stavkajoče ru¬ darje, ki niso dali nobenega po¬ voda za to. Odšel je sam v rud¬ niški okraj Clinton, pa je celo iz¬ javil, da se dela stavkujočim ru¬ darjem krivica, in če bi poslal mi- ico tja, da bi dal obenem zapreti vsakega lastnika kakšne jame in sploh vsakega, kdor bi ovira) spravo. le ves dieala ulila, iialo; I sklic, i m' siti n # za u mi de hop; laso. li na st dr i nek pori t soc lini intei inter ii ( i katei ifle d' |to *e pr »elji h- ol fein Ned ■Ml P.,] iHent apr; K- I U Angleški kralj je izdal razglas, v kate¬ rem pravi, da je sedanji čas najbolj kritičen za Veliko Britanijo. Pozabil je povedati, kdo je zakrivil tako krizo. King apelira na ljudstvo, a ravno ljudstvo ni krivo, da je država zabredla v tako močvirje. Kadar bo vojna končana, bo I človeštvo začudeno spoznalo, da je živelo od njenega začetka pa J do konca v blaznici. Generalu Villi je naša vlada obljubila do¬ smrtno zavetje v Zedinjenih državah, če se za¬ veže, da ne ho delal sedanji vladi v Mehiki, to se pravi Carranzi, nobenih sitnosti več. Zedinjene države so še vedno mehkosrčne, če ne gre — *n njih lastno ljudstvo. mejne patrule. V Brovvnsville so meščani skle¬ nili, da bodo z orožjem v roki prekoračili mehi¬ ško mejo. če pridejo še enkrat banditi od tam v Texas. Priznanje Carranze torej ni storilo tiste¬ ga čudeža, ki ga je pričakoval Wilson. Ali to, kar nameravajo zbesneli Texanei, bi bila naj večja blaznost, in Zedinjene države ne bi imele nobene pravice, da bi podpirale svoje državljane, če se gredo čez mehiško mejo pretepat. Vlada je poslala še en pešpolk v Harlington, Tex., da more general Funston pojačati svoje ob- Katoliški duhovniki so najbolj nezadovoljni s priznanjem Carranze. Wilson in Lansing pra¬ vita. da je to edino sredstvo za dosego miru v Mehiki. Kakor je videti, znajo tudi pobožni kristjani hiti nasprotniki miru. Ogenj v tovarni. V Pittsburghu je v pondeljek izbruhnil v neki tovarni ogenj, ki se je tako hitro širil, da se dekle¬ ta, ki so bila. tam zaposlena, niso mogla rešiti. V kratkem času je bilo vse poslopje v plamenih in prestrašena dekleta so skakala brez vsake priprave skozi okna. Od znotraj je bil pa slišati obupni krik onih, ki niso mogli priti do oken. Sedem žensk so pobrali na uličnem hodniku in so jih hitro prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je ena kmalu umrla. Tovar¬ na je bila last Union Paper Bos Co. Njeni uradniki pravijo, da je delalo v tovarni 32 deklet. Se¬ dem jih je poskakalo skozi okna. tri so iznesli gasilci, preden se je porušil strop. Dvaindvajset de¬ klet pogrešajo. Rdi ^sti ^ Z; 2? P NUb '‘I 1 * in pel, V •lih A [St A ih Edina 'slovenska Husova slav¬ nost v Chicago bo dne 28. novem¬ bra u Narodni dvorani. A 2 ^eii — ^ Lk . pi ^;f NjS PROLETAREC Kaj se podi na :a >ne sti , 'fS; ^ > ‘ tar stvo k J a ^ >*h J1 P^ViH 110 2 « 1 H f e >š e ;'f tako Da ' H’ * lla Pravil3 %! Jfnogo slabih posledic ima vojna; med naj- ’h , i,ge spada vsekakor ta, da se resnica nikdar % Q e zatajuje, kakor ob času vojne. Seveda mnogo izgovorov, in z vojaškega stališča ( nekateri razumljivi. Marsikaj je takega, da je sme sovražniku podtakniti pod nos. Ali za t je vseeno, iz kakšnih razlogov se mu vžkra- ^ resnica: In razuntega so interesi vojnega j s tva pogostoma le cenzorjeva pretveza, ki mu iinaffa, da konfiscira vse, kar mu ne ugaja. Eno j zapleni iz vojaških razlogov, drugo v interesu ':,če, tretjo v interesu kapitalistov, končni re- M je pa ta, da, ostajajo vsi dogodki megleni, ,o vesteh, ki prihajajo čez meje, se nikdar na- jjreno ne ve, kaj se sme verjeti in kaj ne. Tako potajevanje resnice, ki se vrši sedaj v jfjem ali manjšem obsegu po vsej Evropi, po jjtih državah, ki so zapletene v vojno kakor tudi tistih, ki preže na priliko, da se udeleže jagovalčevega kosila, je koristilo vedno le reak- jjj in pospešuje tudi sedaj po vseh deželah aturo. Ljudstvu v nevtralnih deželah pa mi vpoglej v dejanske razmere in ovira vsako akcijo v interesu, miru ali pa — revolucije. Kaj se godi na Ruskem? nesreč izv. ,lo! Sj 12 kr He an ju in i 2 .j T° spada med najvažnejša, ampak obenem rih jih med najtežavnejša vprašanja. Vesti o ru- ob dogodkih sicer ni malo. Dnevno časopisje ia vsak čas kakšne telegrame in korespondence, da kar pride iz Petrograda, je sumljivo, ker od vlade izdano ali pa cenzurirano; kar pride Berlina, ni nič manj sumljivo, ker je v teh slu- jjih pogostoma nemška vlada vir in ta nna svoje iterese, ki tudi ne prenaša j o, vedno resnice. Gotovo pa je, da se gode na Ruskem važne si, in zelo zanimivo bi bilo, da bi dobil človek »vi pojem o njih. Pomagati pa si ni mogoče sedanjih razmerah drugače, kakor da se izmed lih kupov vesti izbirajo tiste, katerim dajejo itovi razlogi pečat verjetnosti. Iz Petrograde n. pr. so prišle privatne vesti, so bile tam velike demonstracije, da so kozaki s izganjali množico in da je bilo mnogo ljudi ra- jenih. Zahtevali so, naj se skliče duma. Te vesti so verjetne. Zadnje zasedanje dume sklicala vlada pod pritiskom; potem jo je pa izpustila, ne da bi bila mogla zbornica dovršiti rojo nalogo. Obljubila je, da bo duma oktobra t . ' spet sklicana, a doslej se to še ni zgodilo. Ljud- '.visujejo pl ^ n j m0 gi 0 os t a ti skrito, da so reakcionarni avoeasno, ® na p 0V ršju in da hoče vlada izrabiti sjno za uničenje zadnjih ostankov pravic, ki si jo ljudstvo priborilo leta 1905. Ravno klic j idumi dela vest o teh nemirih povsem verjetno, uz eneev ii 5a čj] no p a je, da nastopa vlada tudi v sedanjem delati wy vsc kritičnem položaju proti ljudstvu on™ 0 ^ p? tako, kakor je bila vedno vajena. Kazaki i imeli na fronti dosti opravka, nujnega in važ- «ga; ali vlada jih rajša pošilja nad ljudstvo, tako se država pač ne rešuje iz težke krize. 0 nekaterih dohodkih v zadnjem zasedanju Ime poroča “Rjee”, ki je glasilo takozvanih adetov. Znano je, da je policija aretirala ne- atere socialistične poslance, sodišče jih je ob¬ udilo in bili so odgnani v Sibirijo. O tem je v krni interpeliral socialist Cenkclij. Dejal je v roji interpelaciji, da se teptajo pravice dume s ttami. Od raznih delavskih organizacij je do¬ li dopise,-ki pravijo, da. bodo porabile vsa sred¬ in. katerih se le morejo poslužiti, da osvobode člane dume. Na to je Maklakov odgovoril, da nima duma obene pravice proti kakršnikoli pravoveljavni idrijski sodbi. Duma je odklonila interpelacijo utemeljitvijo, da nima pravice do kakšnih ko¬ lkov in da je treba nastopiti druga pota za osvo¬ jitev obsojencev. Večina dume je torej pljunila sama sebi v te. Nedotakljivost ljudskih zastopnikov velja P nekdaj za eno najvažnejših načel ustavnosti Parlament, čigar člani niso neodvisni in zavaro¬ vani napram vsaki samovolji vlade, ni nikakršen 2 ?. H Zat °» fJ l. lezniearjj ^ ' e > so pa e - A zav at . ravno to Ba ; mičarjen i da bi se Jtt . po elovejj, krbi za sv 0 i ž na železnjjji nesreč la maiije se jj, ■ntarnih n 5 . dvrniti. Vej de železniški ela; ene »itališbov, a . jal, kadar je ijo potre-bst ruge izviraji peša vili; izem, ii» več spo-šiila- livalstva jar- oštavilne ileznicalil oral biti ti ivna zadevt emu profita irejen, dal si usluzba leznieah ka prava smatrati Mj e v ljudska logo. erju. ti so res ® ti legislat® Istavi gu^- je znano, icriškimi e je ia®* tuni vež h v, pa avkajože f ; :obenega i sam v r» ; ' >a jc celo i 'kujočim #! bi .poslal# mem i parlament in njegova moč je samo fikcija. Da bi caristična vlada rada popolnoma degradirala dumo in napravila iz nje nekakšen debatni klub, ki sme izrekati želje, sicer pa nima nobene pra¬ vice, je razumljivo. Mnogo teže je razumeti, da ji večina še pomaga pri tem jioslu in se sama de¬ gradira. Tudi o neki interpelaciji poslanca čehijadze poroča “Rjee”. On je izvajal, da je nastala dne 23. avgusta v tovarnah v Ivanovo Vosnesenjsk stavka. Nastopila je policija, ki je okrog sto oseb ubila in ranila. Interpelant smatra to za provokacijo vlade, ki bi rada povzročila revolu¬ cionarna gibanja, da bi naprtila ljudstvu krivao za poraz, ki ga je sama povzročila. Kercnškij je dejal, da se kažejo v notranjosti že očitna zna¬ menja razpada. Taki umori so strašni simptoni razmer. Očitno je, da uganja vlada provokato- rično politiko. Izza vsega tega in izza raznih dogodkov, ki pričajo, da je reakcija na površju, pa prihaja ravno sedaj vest, ki javlja veliko uganko, če ni ta uganka le velikanski bluff. Kakor je znano, jc dobila Rusija novega no¬ tranjega ministra, in sicer je bil na mesto Seer- batova imenovan M. Kostov. To imenovanje se je splošno smatralo za triumf reakcije, kajti Kov- stov je znan kot. velik nazadnjak iz dobe, ko je bil gubernator; v dumi pa je bil načelnik krajne desnice, zagovornik avtokracije in prijatelj zlo¬ glasnih črnih sotnij. Toda kakšen čudež! Miljukovljeva “Rjee” je intervjuvala novega ministra o njegovem po¬ litičnem -programu, in ekscelenca se razkriva kot napreden, liberalen mož ter obljubuje celo reforme! “Dobro razumem,” je dejal, “da daje moje imenovanje lahko povod za nesporazum in da se mi pripisujejo nameni, katerih ne bom izvršil. Predvsem nisem pristaš represalij. Odločno iz¬ javljam, da so vsi taki ukrepi brezuspešni. Na¬ sproten sem tudi vsakemu prikrajšanju pravic svobodnega časopisja. Uvedba preventivne cen¬ zure je tako nemogoča kakor povratek Rusije v .predustavne čase.” Dejal je nadalje, da je draginja najvažnejši notranji problem Rusije, da je težak, ampak da ga upa rešiti s sodelovanjem zemstev in ob¬ čin. Potem je še pravil, da je prijatelj delavskih organizacij, katere je treba prav tako pospeševati kakor kooperativno gibanje, in naposled je dejal, da je odkrit nasprotnik nemškega vpliva v indu¬ striji in trgovini. Telegrami iz Petrograda pravijo, da smatra¬ jo to izjavo na Ruskem za veliko uganko, tembolj ker mislijo, da je Kovstov govoril po sporazumu z ministrskim predsednikom Goremijkinom. Uganka je nedvomno v stvari. Ali vprašanje bi se moralo formulirati tako : Koliko teh besed je odkritosrčnih, koliko pa je v izjavi laži? Da se je reakcionaree preko noči prelevil v prepričanega naprednjaka ,ne bo nihče verjel. Najbolj resnici podobno bo še to, da je nastala nezadovoljnost z Goremijkinovo politiko že tako velika, da jo je treba potolažiti z liberalnimi obljubami in da se vlada ne upa nadaljevati re¬ presalij in maščevanja. Da je Kovstov govoril o represalijah in njih brezuspešnosti, se mora smatrati za potrdilo, da so se že go-dile reči, zaradi katerih bi bila vlada v drugih časih uvedla progone. A če pravi, da bi bili brezuspešni, mora biti že precej prepričan, da bi vlival s povečanim pritiskom olje v ogenj. Minister je govoril o delavskih organizacijah, in to je znamenje, da se delavci gibljejo. Z bojem proti draginji jih - misli potolažiti. Ali ruski organiziram delavci so politično zavedni ljudje in preteklost jih je naučila, koliki se smejo za¬ našati na ministrske obljube. Ako jim nastavlja Kovstov limanice, niso ruski delavci tisti tički, ki hi se vjeli nanje. Kmetijstvo v Evropi in Ameriki. Po dr, A Bauerjevi veliki študiji o “Draginji”. sne, bi o# rm, v poni 1 •ni ogenj da se if: loslena, ^ kem e as "v plamenih. 80 ska 1 skozi ff: lišati oK igli P 1 **! j o pobtffL so ) bolP' s5 .f irla. gi Paper 4 P; sko zl ored® S | ,dvar ■ i#Vl V Evropi. Tudi kmetijstvo je deležno tehničnega na¬ predka zadnjih dveh desetletij. Izboljšanje polje- i strojev, uporaba umetnih gnojil, izboljša¬ nje reje za pleme in poljskega kolobarjenja, tes¬ nejša spojitev kmetijstva z industrijo so povišali Pridelke poljedelstva in živinoreje. Kljub temu ne zadošča več kmetijstvo za¬ padlih in srednjeevropskih držav potrebam živil kh dežel. V industrijskih državah prestopa ne¬ prestano prebivalstvo od kmetijstva k industriji. h vseh teh deželah se hitro in trajno manjša Mstotek skupnega prebivalstva, udeleženega na kmetijstvu. Od vsakih 100 zaposlenih oseb je bilo zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu: Ngija, pmčija Angleška izozemsk orveška Avstrija | v edska Švica Ogrsko Številke poedinih držav ne moremo primerja- ‘j druge z drugo, ker so dobljene na podlagi raz- ;’ r -hih načinov. Ali številke, nanašajoče se na eno 111 'sto državo, kažejo, da je bilo vedno manj o- seb skupnega zaposlenega prebivalstva udeleže¬ nih pri kmetijskem delu. Le v Italiji in na Dan¬ skem se je povišal delež skupnega prebivalstva pri kmetijskem delu. Na Francoskem izkazuje si¬ cer štetje od leta 1906, da je bilo 42.7 od vseh zaposlenih oseb udeleženih pri kmetijskem delu proti 41.8% leta 1901; ali ta povišek je nastal le vsled natančnejšega štetja družinskih članov, ki pomagajo pri delu. Prebivalstvo mest in industrijskih okrajev narašča mnogo hitreje, kakor prebivalstvo, zapo¬ sleno v kmetijstvu. Kmetijsko prebivalstvo ne more več pokrivati potreb industrijskih ljudskih mas po izdelkih kmetijstva, kljub večji produk¬ tivnosti poljedelstva. Zato uro rii j o zapadne in srednjeevropske industrijske države uvažati ve¬ dno več živil in sirovin iz tujine. Dežele, ki so še pred nedavnim časom same izvažale živila v tujino, so sedaj navezane na uvoz iz tujine. Tako Avstrijsko-Ogrska. Kako prehaja Avstrijsko-Ogrska od izvoza žita do uvo¬ za žita, kažejo naslednje številke: - Uvoz žita Izvoz žita V prvi vrsti prihajajo v poštev za pokritje žitnega uvoza po zapadnih in srednjeevropskih državah vzhodnoevropske agrarne dežele. Narava je dala tem deželam rodovitno zemljo in njeni plodovi bi prav lehko preživljali Evropo. Rogoviljenje za evropske do movine in faterlande se po Arne riki še vedno nadaljuje in dela Ze¬ dinjenim državam sitnosti, ki t. lahko postale kritične. ■V New Yorku je vladna tajna policija prijela štiri može in išče še petega, ki so obdolženi, da so organizirali v zvezi z višjimi nem- škimi uradniki zaroto za fabrika- cijo bomb in uničevanje ladij, Ki vozijo iz ameriških luk orožje in strelivo za zaveznike. Poročnik 16. polka pruske artilerije Ro¬ bert Fay je priznal, da je dobil od nemške vlade čez 2000 dolar¬ jev za pot v Ameriko, kjer imj bi gledal, da prepreči izvoz streli va. Z njim vred so bili aretirani dr. Robert Kienzle, Walter Scholz in Paul Daeehe. Petega, Maxa Breitunga, pa iščejo. Dr. Kienzle je dal bivšemu nemškemu častni¬ ku Pavlu Seibou 135 dolarjev za nakup klorata za izdelovanje bomb. Fay je izdal zadnjih šest mesecev 30,000 dolarjev, ki jih je nabral med bogatimi ameriškimi Nemci, za zboljšanje tovarne za eksplozivne snovi, katero je usta¬ novil zato, da bi se z bombami po¬ ganjale ladje v zrak. Hotči je to¬ rej sodelovali v evropski vojni na ameriških tleh. AirtininiAiAirt i BOL V HRBTU s ElElSaHEMSSISim in v straneh se hitro prežene z rabo S IH IH EH E3 H 13 H 13 S evera s Gothard OII g. Štefan Plačko, iz Ma- rietta, N, Y., nam jo pisal JC J sledeče: ' Trpel sem vsled bolečin ELs v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem časom poiskusa) razna zdravila toda brez uspeha. Čital sem v Vašem Alma¬ nahu o Severovem Gothard- skem Olju ter sem gapre- iskusil in so mi bolečino kmalu izginilo. Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam gavsira, ki trpijo vsled krajevnih bolečin.’* (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preisKušene vrednosti. Cena 25 in SO centov. RAME, otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pekline in ožganine se hitro zacelijo, ako se nadene, S EVERA’S Healing Ointmeaf (Severovo Zdravilno Mazilo). Cena 25c. Proti vojaškemu programu. Nasprotniki velikega programa glede armade in mornarice v de¬ mokratični stranki nameravajo prirediti v Washingtonu veliko zborovanje in sicer pred zaseda¬ njem kongresa. Kongresni elani, ki simpatizirajo z gibanjem, bodo povabljeni na zborovanje. Posla¬ nec Warren Bailey iz Johnstown, Pa., stoji baje na čelu tega giba¬ nja. On zatrjuje, da je opozicija proti veliki armadi in mornarici zelo velika. Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severov©. Zavr- Fff E3 nite nadomestitve. Ako vas ne moro Jekarirar založiti, naročilo jih od nas. H W. F. SEVERA GO., Csdar RapSds, !owa || POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLAr ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Air , nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. V Ameriki. Prebivalstvo Zedinjenih držav je naraslo v zadnjih desetih letih za 16 miljonov. Ali le ne¬ znaten del prirastka je odpadel na kmetijstvo; največji del priseljencev se je obrnil k industriji in rudarstvu, trgovini in prometu. Od leta 1900. do 1910. je naraslo mestno prebivalstvo za 11.8 miljonov, kmetiško prebivalstvo le za 4.1 miljo¬ nov. Med tem ko se je pomnožilo skupno prebi¬ valstvo za 21 odstotkov, se je pomnožilo število farm le za 10.9 odstotkov, vse ozemlje farm za 4.8 odstotkov in obdelana zemlja po farmah za 15.4 odstotkov. Do leta 1900, je naraščalo število farm in se je razširjalo ozemlje farm hitreje nego pre¬ bivalstvo; sedaj pa močno zaostaja naraščanje knietiških obratov in razširitev kinetiškega ozem¬ lja za naraščanjem prebivalstva. Silno napredo¬ vanje ameriške industrije je premagalo kmetij¬ stvo v konkurenčnem boju za delovne moči. Po podatkih kmetijskega urada je že vsa ro¬ dovitna zemlja posestno stanje; ni več na razpo¬ lago. Vendar je pa še precejšen del okupirane zemlje neobdelan. Obdelovanje te zemlje je pa združeno s čimdalje večjimi stroški. A tudi kmetijstvo na stari, že obdelani zemlji, zahteva vedno večje stroške. Mezde so narasle vsled pomanjkanja delovnih moči. Kmetje mora¬ jo vlagati vedno večji kapital (izpopolnjevanje strojev, večja uporaba umetnih in trgovskih gno¬ jil itd.), da dobe iz zemlje več pridelka. Poleg te¬ ga je zemlja v vzhodnih državah že tako izčrpana, da je treba vpeljevati izboljšano poljsko kolobar¬ jenje. Med tem ko zastaja napredovanje ameriš¬ kega kmetijstva v širjavo, zahteva poglobitev pro¬ dukcije na stari zemlji vedno večje produkcijske stroške. Obenem se izpreminja- razmerje med polje¬ delstvom in živinorejo. Po prostranih stepah za¬ padnih držav je vladalo doslej pašniško gospo¬ darstvo. Govejo živino so imeli na stepnih paš¬ nikih do 2. ali 3. leta, potem so j-o odgnali na vzhod, kjer se je zdebelila v krajih, ki produci¬ rajo večinoma koruzo. Sedaj pa prodira polje¬ delstvo proti zapadu. Melioracije omogočujejo poljedelstvo po stepnih pašnikih. Kjer ograde zemljo in kjer uporabljajo naseljenci vodo, tam preneha divja paša goveje živine. Omejitev paš¬ nikov povzroča deloma omejitev živinoreje na splošno, deloma pa povzroča nadomestitev eksten¬ zivnega stepnega pašniškega gospodarstva z in¬ tenzivno živinorejo po hlevih in z zimsko krnitvi¬ jo, torej z izdatno večjimi stroški. Posledica nazadovanja živinoreje po pašni¬ kih je, da ne morejo živinorejci, ki so prej debelili stepno živino s koruzo, nič več kupovati po nizki ceni toliko živine kakor prej. Vzhodne države so zato prisiljene, da si same vzrede pitano ži¬ vino. Da dobe za to potrebne travnike, omejujejo prideljevanje žjta. Posledice tega gibanja v kmetijstvu so sle¬ deče : 1. Zemlja, zasajena z žitom, ne narašča mno¬ go. Sicer jjrodira, poljedelstvo proti zapadu, za¬ to pa omejujejo na vzhodu pridelovanje pšenice in koruze na korist pridobivanja krme. Ker pa potrebujejo Zedinjene države vsled svojega sil¬ nega naraščanja prebivalstva vedno več žita za lastne potrebe, imajo vedno manj žita za lastne potrebe, imajo vedno mani žita za izvoz. To dej¬ stvo kažejo naslednje številke: Medtem ko je znašal 1. 1901. izvoz 41 odstot¬ kov pridelka, je znašal naslednje leto le 31 od¬ stotkov, 1. 1909. le še 17 odstotkov. Zedinjene dr¬ žave, nekoč žitna zakladnica za ves svet, so pp- stale velika industrijska država, ki potrebuje vedno večji del pridelka za lastno prebivalstvu. Veliki prebitek žita v Zedinjenih državah je bil eden od vzrokov, da so padale v letih sedemdese¬ tih in -osemdesetih cene na svetovnm trgu, a da¬ nes je usahnitev tega prebitka eden od vzrokov draginje. 2. Ne le, da pošiljajo Zedinjene države vedno manjši del svoje žetve na svetovni trg, temveč pošiljajo ta del tudi za vedno višje cene. Cenp žita,določujejo produkcijski stroški na najmanj rodovitni zemlji; nižji produkcijski stroški na boljši zemlji ne vplivajo na cene, temveč zagoto¬ ve lastnikom te zemlje le diferencialno rento. Vsa boljša zemlja je pa že davno obse.jana. Danes m razširja ameriško poljedelstvo proti zapadu, kjer je malo dežja. Zato pa so v teh krajih višji pro¬ dukcijski stroški in obenem tudi višji transport¬ ni stroški; to pa povzroča naraščanje žitnih cen Povprečna izvozna cena enega “hnshla” (merni¬ ka) ameriške pšenice je bila 1. 1895. 0.58 dolar¬ jev, leta 1909. in 1910. 1.02 dolarjev in 1911 že 1.93 dolarjev! 3. Posledica razširitve poljedelstva v kraje, kjer je bilo dežja, je nazadovanje živinoreje^ Pomnožitev živinoreje ne gre več vzporedno z naraščanjem prebivalstva. Na 100 prebivalcev je odpadlo leta 1880. 79 glav goveje živine In BD prašičev. Zato nazaduje izvoz. L. 1905. je znašal izvoz goveje živine 567.000 glav, leta 1910. le 139.000 glav. Izvoz mesa in mlekarskih izdelkov je znašal: 1901. 829.2 miljonov mark 1905. 715.7 1910. 549.9 Živinoreja nazadnje na splošno, a obenem sta združena reja in pitanje z vedno večjimi stroški vsled omejitve stepnega pašniškega gospodar¬ stva.Posledica je: Hitro naraščanje cen vseh iz¬ delkov živinoreje. Minili so časi, ko so prihajali na svetovni trg veliki prebitki ameriškega poljedelstva in živino¬ reje, pridelani z izredno nizkimi produkcijskimi stroški. Druge dežele se pripravljajo, da stopijo na mesto, katero so nekoč zasedle Zedinjene dr¬ žave — mlade kolonijske dežele, ki razpolagajo še z neizmernimi planjavami deviške zemlje. Tako predvsem Kanada in Argentinija. Ali razvoj teh dežel ne napreduje tako hitro, da bi mogel od¬ škodovati Evropo za nazadovanje prebitkov ži¬ vil Zedinjenih držav. Res je, da se izliva vsako leto iz vzhodnih in južnih evropskih dežel veli¬ kanska reka ljudi v Ameriko. Ali le majhen del izseljencev dobi kanadsko in argentinsko kme¬ tijstvo ; večino izseljencev privlači nase industii- (Konoc na 8. strani.) 6 PROLETAREC A.D V ERTISEM ENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Pa. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRANK PAVLOVČIČ, 48 Main St., Conemaugh, Pa. Podpredsodnik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 40 Main St., Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. (/kur Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRICH, 46 Main St., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radlcy, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KABLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4, Box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main St., Conemaugh, Pa. ŠPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstovvn, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. SUIIODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse dopise in denar naravnost n a glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. ■* V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. Štirimesečni račun Slov. Del. Podp. Zveze, od 1. maja do 31. avgusta 1915. DRUŠTVA VPLAČALA. Štev. Ime društva. DRUŠTVA PREJELA 3 r* CO o o" 0 . « 4*2 »O cj H cJ c C »—« P« . k * rH O 3 *■ > bc a > c, a .a c "O o c p. • cc P# Tj "C d O P, bi cs C ■ ..Kron 244.50 Za Katerino Ocepek, mladoletna.. ..Kron 244.50 Alojzijo Planinšek, mladoletna.. .Kron 1222.00 Za Skupaj.Kron 1711.00 ANDY VIDRICH, zaupnik S. D. P. Z. WILLIAM SITTER, 1. nadzornik. NICK POVŠE, 3. nadzornik. Pregledano dne 23. sept. 1915. ŠTIRIMESEČNI RAČUN S. D. P. Z. od 1. maja do 31. avgusta 1915. DOHODKI: Vsa društva vplačala.$17,161.16 Obresti ček. računa L. B. & T. Co., Cleveland. Obresti na vloge L. B. & T. Co., Cleveland. Obresti Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa. Obresti Cont. Trust Co., Pittsburgh, Pa. Obresti Potter Title & T. Co., Pa. 16.15 10.63 100.00 8.49 100.00 $17,396.43 Preostanek 30. apr. 1915.$27,711.17 a p. s -m OO L Boritelj . 21 Pomočnik Zaveznik. 4. Zavedni Slovenec b, Avstrija . G, Zvesti bratje. Z. Jedinost . Planinski raj. 9. Zavedni Štajerec .... 10. Jasnaja poljana. 11. Zarja svobode. 12. Danica . 18. Večernica . 14. Moj dom. 15. Slovan.. f6. Bratstvo. 17. Zora . 18. Zvon. 19. Združeni Slovenec ... 2’0. Nada. 21. Sokol. 22. Od boja do zmage ... 23. Slovenski bratje. 24. Ilirija . 25. Delavec . 26. šmarnica . 27. Miroljub. 28. Habsburški sinovi ... 29. Jutranja zarja. SO. Trpin . 31. Sloga . 32. Zeleni vrt ... 33. Slovenska zastava .... 34. Edinost.. 35. Planinski raj.. 36. Združitelj .. 37. Ljubljana.. 38. Dobri bratje. 40. Orel. 41. Jutranja zvezda. 42. Mladi Slovenec. 43. Sava . 44. Triglav. 45. Mirni dom. 46. Južni premogar. 47. Slovenski bratje . 48. Slovenski mladeniči ... 49. Clevelandske Slovenke. 50. Proletarec. 51. Delavec.. 52. Ljubljanski grad ..... 53. Planinska vijolica .... 5.4. Karol Učekar. 55. Vrh planin. 56. Skala . .. 57. Čaven . 58. Rudar.. 59. Slovenski fantje. Moonrunski trpin. Napredni Slovenci . . .. Slovenske Sokolice ... Adamič in Lunder Bratoljub .. Bratje trdno stojmo .. Vsi Šlovani. Narodna sloga. Združeni Balkan. Balkan .. 70. Zvesti bratje.. 71. Delavec naprej. 72- Koscziusko .. 73. Pod Triglavom . ._. 74. Kranjski prijatelj .... 75. Naprej do zmage . 76. Slovenska cvetlica .... 77. Severni premogar .... 78. Slovenija . 79. Bonairski Slovenci .. . 600.481$ 422.371 335.67) 3 13.11 63- 67. <* 8 . 69. 419.75 104.74 319.89 73.24 282.87 301.72 495.20 225.82 425.74 213.82 155.16 129.77 30.66 173.18 118.12 150.87 184.57 428.31 953.99 144.14 397.70 301.60 214.51 121.76 214.83 226.41 7.70 52.00 313.79 241.42 474.13 340.66 219.01 308.61 249.98 481.15 315.93 68.75 50.47 181.66 75.00 L53.01 86.87 335.19 372.09 258.01 50.52 24.8 117.50 84.82 468.84 144.40 148.65 101.20 357.60 178.39 334.36 102.30 240.03 97.44 52.00 141.56 159.91 151.39 135,08 140.55 101.76 173.41 85.12 J06.52 90.40 64.78 44.32 138.18 525.50 189.00 301.00 472.00 561.00 91.00 86.00 132.00 118.00 176.00 144.00 119.00 285.00 76.00 89.00 63.00 160.00 58.00 111.00 96.00 304.00 58.00 320.00 58.00 297.00 59.00 91.00! 211 . 00 ! $200 250 400.00 780.00 437.49 200.00 64.51 400.00 204.00 199.00 193.00 161.00 23.00 69.00 28.00 200.00 85.00 7.00 170.00 26.00 23.00 56.00 141.00 283.00 173.00 12.00 60.00 43.00 51.00 316.00 77.00 32.00 180.00 12.00 54.00 120.00 72.00 66.00 65.00 52.00 117.00 75.00 36.00 41.00 Skupaj.|$17,161.16 109.00 8.00 45.00 $8,964.50 525.50 589.00 301.00 1,252.00 998.49 91.00 86.00 132.00 118.00 176.00 344.00 319.00 285.00 76.00 89.00 63.00 160.00 122.51 511.00 96.00 304.00 58.00 320.00 58.00 297.00 309.00 91.00 211.00 400.00 204.00 199.00 193.00 161.00 23.00 69.00 428.00 200.00 85.00 500.00 5 ob'. 00 $450 7.00 670.00 26.00 523.00 56.00 141.00 283.00 173.00 12.00 60.00 43.00 51.00 316.00 77.00 32.Ob Skupaj..$45,107.60 IZDATKI: Izplačalo se je vsem društvom boln. podpore, posmrtnine in poškodnine.$13,096.50 Plače uradnikov, dnevnice in vozni stroški. Razne uradne potrebščine. Najemnina, čiščenje in razsvetljava in telefon. Preiskava bolnikov ..... Varščine gl. in društvenih uradnikov do 1. jul. 1916. Glasilo in tiskovine., Zvezin odvetnik . Tožbeni stroški . 748.77 47.30 77.75 23.00 184.00 105.67 75.00 54.40 $14,412.39 Čisti preostanek dne 21. avg. 1915.$30,695.21 H gornjemu se še prišteje: Nevrnjeni čeki. * .$ 5,257.97 .$35,953.18 Torej skupne gotovine dne 1. sept. 1915... Gornja vsota je naložena kot sledi: Pri Lake Shore banki, po 4% obresti, Cleveland, O.$ 3,563.62 Pri Lake Shore banki, po 2% čekovni račun. 10,021.58 Pri Continental Trust Co., Pittsburgh, Pa., na 4% obresti. 5,167.98 Pri Potter Title & T. Co., Pittsburgh, Pa., po 4% . 5,100.00 Pri First National Bank, Conemaugh, po 4% . 5,000.00 Pri Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, po 4%. 5,100.00 Pri Union National Bank, Johnstown, Pa., po 4%. 2,000.00 $35,953.18 Pregledano in v redu najdeno dne 23. septembra 1915. Frank Pavlovčič, predsednik. Jos. Žele, blagajnik. Louis Bavdek, tajnik. WiUiam Sitter, 1. nadzornik. And. Vidrich, nam. 2. nadzornik. Nick Povše, 3. nadzornik. 180.00 12.00 94.00 120.00 72.00 66.00 55.00 52.00 117.00 75.00 36.00 41.00 109.00 8.00 $3,682.00 45.00 $13,096.50 Velika klavniška družba Vogt mul Wolf v Berlinu je lani plača¬ la deset odstotkov dividende svo¬ jim delničarjem. Letos naznanja, da znaša dividenda trideset od¬ stotkov. — Za take patriote je razumljivo, da so navdušeni za vojno. Meadow Lands, Pa. Društvo "Jutranja Zarja” št. 29 S. D. P. Z. je imelo dne 12. sep¬ tembra sejo zaradi združenja Jed- not in Zvez. Društvu se zdi čudno, da ne pride to vprašanje naprej, dasi je izid glasovanja pokazal, da je večina za združitev. In ven¬ dar še danes ne vemo, če bo zdru¬ žitev, ali ee je ne bo. Zato apeliramo na članstvo vseh prizadetih Jednot in Zvez, ki so Po večini glasovale za združitev, la naj se na svojih sejah bolj za¬ nimajo za to, kje je vzrok, da ne pride stvar i naprej. Po našem mnenju so tega vsaj v nekaterih slučajih krivi glavni uradniki, ker -,e hoje za svoje službe. Upamo, da bo članstvo vpoštevalo naš a- pel in vplivalo ter podrezalo na svojih sejah, kajti drugače se stvar nikdar ne bo rešila. Za društvo Jutranja Zarja: Predsednik' Martin Bajc, tajnik Andrej Posega, blagajnik Nick ICrašna. 3tadley, Kans. Zadeva sobr. Franc Špana, čla¬ na društva štev. 9 S. D. P. Z. je bila poslana* meni v razrešitev. Taz, ko sem pritožbo prejel, sem akoj pisal gl. tajniku S. D. P. Z., da mi pojasni natanko, kaj je na stvari in zakaj se sobratu F. Španu ne nakaže podpora. Br. gl. tajnik je odgovoril sle¬ deče : John Goršek, predsednik porotnega odbora. Cenjeni sobrat! Na. vprašanje glede podpore so- brhta Franc Špan, član dr. štev. 9. S. D. P. Z., Vam pojasnim sle¬ deče, da sem mu jaz vstavil pod¬ poro meseca decembra 1914 zara¬ di sumljivosti njegove bolezni. Ker je član oddaljen od društva, sem zahteval, da se mi izkaže z zdravniškim listinami, ako je še vedno nezmožen za delo. Franc Špan se je pobil meseca maja 1914, po preteku pol leta njegove bolezni sem pa zahteval izkazilo zdravniško. Ker se je pa Franc Špan nekoliko protivil dati se preiskati in se je izgovarjal, da je tudi član S. N. P. J., pri koji dobi podporo, zaradi tega se mu ni treba zdravniško izkazati; ko- noeno jo videl, da drugače ne gre, se je dal pri dveh zdravnikih preiskati, koj ( e listine je poslal v gl. urad potom svojega društva. Zdravnika sta oba izjavila in izja¬ ve zaprisegla, da je Franc Špan sposoben za lažja dela. Eden zdravnikov je celo rekel, da je bo¬ lje za roko, da dela. Seja gl. in po- Cleveland, O. Volilni dan mestnih volitev se bliža! Agentje raznih meščanskih strank so postavili razne kandi¬ date in jih vsiljujejo volilcem. V 23. vvardi se je zbralo orga¬ nizirano delavstvo, da bi si izbra¬ lo iz svoje srede moža, ki bi jih zastopal v mestnem svetu. Ker je v tej wardi največ slovenske krvi, si je izbralo za svojega kandidata za councilmana Slovenca, dobro znanega boritelja in zagovornika delavstva, Math. Petrovčiča. Rojaki! Volilci! Sedaj se Vam nudi prilika, da izvolite za svoje¬ ga zastopnika moža, kateremu je tekla zibelka na slovenskih tleli in ki ima resen namen zastopati naše delavske interese, kateremu bije srce le za osvoboditev delav¬ stva iz današnjega gnilega siste¬ ma. Nadalje pozivamo rojake, po¬ sebno volilce, da se vsi udeleže -ve¬ likega javnega shoda, ki se bo vršil dne 31. oktobra v Joseph Birkovi dvorani, 6006 St. Clair Ave. ob 9. dopoldan, na katerem vem bo M. Petrovič, kandidat 23. warde govoril “o delavskih inte¬ resih in prihodnjih volitvah”. Torej, komur je količkoj pri srcu naša delavska bodočnost, vsi na ta shod! Vstopnina prosta. Clev. Amerika je imela toliko pisati čez socialiste, ker se niso dali zapeljati in podvreči Slov. ligi; očitala jim je, da so ponem¬ čeni in zatajevalei slovenskega naroda. Ravno sedaj ob volitvah je po¬ kazal ravno ta list svoj značaj. .Socialisti, ki uče, da smo vsi bratje in naj si podamo roke, ne glede na jezik, narodnost ali ve¬ ro, ter sc skupno napotimo v boj proti današnjemu maliku kapita- lizmha, smo izdajalci. Urednik Clev. Amerike, kateremu je menda le denar pri srcu. ne pa delavstvo, objavlja in priporoča za judov¬ ski groš kandidate raznih kapita¬ lističnih strank, v katerih je bar¬ barstvo in tiranstvo v najlepšem cvetu. Torej, kdo je izdajalec? Oni, ki uči svobodo, ljubezen in brat¬ stvo, ali oni. ki priporoča in drži v svojem listu oglase, ki so na¬ menjeni, da pahnejo in drže de¬ lavstvo še v tiranstvo in barbar¬ stvo. — Delavec, spreglej! Za mesto Cleveland so na so¬ cialističnem listku sledeči kandi¬ dat j e, za katere naj sleherni vo- ec odda svoj glas, ako želi bolj¬ šo bodočnost, in sicer: Nobeden naj ne bo odsoten n< joto prihodnjem shodu dne 31. okto 1 te 111 bra. J L od * Odbor, f re vu l fpriP 01- Cenjeni sodrug! Prosim, pri (1 j 0 i obiete to v naše glasilo “Prole tarec’ ’. Za ponesrečenega sodrug: * l ' |, a ii ,ri Clinton, Ind. ' IJ - Mat. Laznika v Clinton, Ind, si darovali do danes sledeči klubi Št. 140, Ilardford, Ark, $3.40 šti v .‘ m irp"’° • 9, Mihvaukee, Wis, $5.05; št. 122 :>r m Racine, Wis., $1.00; št. 137, K« # eV , noska, Wis„ $2.00; št. 53, Garj Ind, $2.20; št. 27, Cleveland, 0. $1.00; št. 2, Glencoe, 0, $2.40 # lS5U ' št. 4, Lasalle, 111, $3.25; št. 1 s ®.' Chicago, 111, $3.00; št. 90, Prim ;filc nacl rose, Pa, $2.00; št. 18, Johm P° town, O, $2.55; št. 34, Frontenat ja sk° V) Kans, $2.50; št. 91, Stone Cit] $2.00; št. 110. Staunton, 111, $2.15 fri št. 13. Jennie Lind, Ark, $2.0C {jano, št. 50, Wirden, Ll, $3.40; št. 8: |je stoja Columbus, Kans, $3.00; št. 3! •. sužnje' W. Mineral, Kans, $3.00: št. 6! ^voditi Springfield, 111, $3.00; št. 118, Capest nonsburg, Pa, $4.00; št. 16, Blai jjstienir Station, Pa, $1.50; št. 127, Dnt gve o lo, Pa, $12.80; št. 104, AVedbaui' delod; Pa, $4.50; št. 12, E. Pittsburf Y i ta ti Pa, $2.35; št. 62, Johnstovvn, l’a 1 $2.25; št. 147, Barbeton, 0, $3.(M 1 • 71, Cleveland, O, $2.00; st. (i, oieveianu, v., , 59, Now Brighton, Pa, $4.00; s ,|U 157, Cravvenburgh, Kans, $1.(X itvar fj» vn ' in to str For Mayor: C. E. RUTHENBERG. For members of the School Board Siegfried Neubauer, E. O. \Vil- cox, Minnie Rivkin. For judge of Municipal Court: FRED F. TRUHLAR. For City Council: Ward 1. 2 . “ 4. “ 5. “ 6 . “ 9. “ 10 . “ 12 . “ 13. ‘ 1 15. “ 16. “ 17. “ 23. “ 24. Ponovno A. L. Hitehcok. John G. ČVillert. T. II. Robinson. Frank K. Ammer. Benj. Reisinger. W. A. Davidson. P. J. Clair. Ernest Witte. K. Welensky. Chas. Pintner. E. F. Schultz. J. MeGinlcy. Noah Mandelkorn. Mathias Petrovicli. Carl Larson. pozivamo rojake, da dajo svoje glasove na volilni dan kandidatom, ki so v naših vrstah in to so socialistični. tavieen Skupaj do danes $87.05. V imenu zgoraj omenjene? > 3! )'' sodr. se naš klub št. 41 v Clintor M? Ind, vsem darovalcem najpriaft noje zahvaljuje in Vam želim i !e - asi nmogo uspeha na delu za naš f v 111 • stvar. . iEsedanu. I. Musar, tajnik. 111 _ mesta 1’ Bon Air, Pa. te 2. no Cenjeno uredništvo ‘Proletarca n oddajte Ob otvoritvi Slovenskega dom it Mave v Bon Air, Pa, dne 31. oktobr : J kan< t. 1. ob 2. popoldne me veže doli tank, in š nost, da napišem v ta namen pa konflikt 1 vrstic v zahvalo vsem tukajšnii I bojih, Slovencem, kateri so pripomogli Btanmo da so si Bonairski Slovenci posta ivaših izl vili svoj lasten dom, kateri n? Le vam jim slnži v izobrazbo. V njem na, daleč n se vzgajajo zavedni delavci, ka- b e j avc j terih dolžnost naj bo, da se de- Q y a j lM ,. ; Iavske ideje temprej uresničijo ,j ^ g j Kajti izobrazba je prvi korak d< izboljšanja delavskih teženj. Bon Air je v bližini mesta Johnstovvn, Pa, kjer se nahajaj« velike jeklarne in mnogi premo gorovi, v katerih se muči nat 3jo sc ne 18.000 delavcev. Dela se sedaj ti rib se b« s polno paro, le zaslužek ni pc klavske našeni delu odmerjen. - V fle sociali Upam, da se bodo otvoritvene >skoro m slavnosti udeležili vsi tukajšn t« je tež: Slovenci, kakor iz Franklin Bom, b® p ro ] Conemaugh, Johnstovvn in okoli omenjati ce, da nam tako pomorejo tem- do so r prej plačati naš dom. 'Spominjali ni v ve g ^ se Vas bomo pri vsaki priliki, -Slekla ir kajti le medsebojno podpiranje o hvalisat in prijateljstvo nas bo še tesneje m ],' u veliko armado zavfd- ta ?0( j mis 111 tj 0 d možnega odbora je privolila, da se mu izplača zaostala podpora, to je od dne 17. decembra 1914 do dne 27. februarja 1915, nikar pa ne ,več, ker so zdravniki dne 28. februarja izrekli, da je sposo¬ ben za delo. Torej po izjavi zdrav¬ nikov ni Franc Špan opravičen do nobene odškodnine in bolni¬ ške podpore je tudi več prejel, kakor pravila S. D. P. Z. dolo¬ čajo. Toraj gl. porotni odbor S. D. P. Z. ne more nadalje ničesar v krepeli, ker so dokazi zdravni¬ kov dovolj jasni, da Franc Špan ni opravičen do nadaljne bolni¬ ške podpore za isto bolezen, in ne za odškodnino, ker je zmožen z roko lahka dela opravljati. John Goi’šek, predsednik gl. porotnega odbora S. D. P, Z. Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo! N Da ne bodo sodrugi širom Ame¬ rike mislili, da sm., na zapadu že čisto zaspali, hočem nakratko spo¬ ročiti, kar je pač bolj važnega a javnost. Dne 16. t. m. je tukašnji slov. socialistični klub štev. 132 prire¬ dil veselico z vinsko trgatvijo, katera se je obnesla v vseh ozirih nad vse pričakovanje dobro. Za¬ bava je bila v resnici imenitna in posebno še, če se vpošteva, da jej bila to prva prireditev enake vrste! v Pueblo. Na teni n/estu moram izreči zahvalo vsem. ki so pripo¬ mogli prireditvi do tako lepega uspeha, kakor tudi vsem udeležen¬ cem, posebno pa še slovenskim mladeničem nečlanom za njihov trud kot viničarjem, in upam. da nam še v bodoče obranijo svojo naklonjenost. Mi pa žc vnaprej j zagotavljamo, da v bodoče preskr¬ bimo. da bo zabava čim najboljše. Toliko o tem. Začetkom tega meseca je tu-: kajenja International Bank of Commerce zanrla vrata, z drugimi besedami postala je bankerotna. Koliko Slovencev je prizadetih, mi ni znano, razun da ie naš sor. klub ob približno en desetak; ma- enab ^ prcn ^av c to V ako m H deli jd ljubi! J Plovil k v a uar< »lišljp Ua Spusti L 0 c ‘lj , N d ji lSi s! 1 * y a nat iMi - ? sir, ^ sla tt> i t: »a Pic. j’ ]W Sl e ' :, ,! tt, A l$tH 'Hm Y c - Pri; i fROLETARBC J' b 0 Ohi o ' , Ria ls - $5.05^; •° 0 : f «t. 8t ' 137 1 toda z ozirom na nas sko- ’ ona. de sc pomisli, da so jfne cente znosili skupaj dc- r -„ 0 uiklih in deseticah. To / druga banka, ki je šla v "m to leto rakom žvižgat. Je ^ s tem gnilim sistemom, je povsod korupcija in grafi, .troske revnega ljudstva. De- »■ s r 1 Clevek H bi priporočal, da naj svoje prislužene prihranke po- ualagajo na poštne hranil¬ ec tako izognejo raznim m v bančnem poslovanju, ena stvar je, katera želim, ide v javnost in tako v pre- trpinom. delavcem; to so mestne volitve, ki se vrše dne -embra t. 1. Po novem mest- eharterju — v Pueblo imamo Commission form of govern- — ne sme noben kandidat s kak način pridružen bodi- tcrikoli politični stranki; to .veda skovali naši buržvazni ar ji in to ^največ na škodo [istični stranki, ker jim je št. sliro znano,' da socialistična »t-^ka sestoja iž samih delavcev, 3 00 • ^ U: sužn i ev - tom 3 e seveda no bf • ^I8,rvi togoče voditi voli no kampanjo 30 : K? : 8t so, P St. uh t. 34, F 91 - Sto, llnt °n, m s,. J - $3.40- l k r °Ht( ' nc Cit! s., ip. 1 fAncoce voditi volilno kampanj„ j, ’ s ''S, jrojo pest. Drugače je eveda 'lm ]>*' V »pitalističnimi političarji; oni ’ '''lian itoma žive od žuljev delavcev, beton, 0 ., m O, $2.0q. j . Pa., $1 I n Š so delodajalej. ali pa njih • 0 'istovn, } K repniki, katere prvi zalagajo z irjem v svojo korist. j; 3 glasovnici dne 2 . nov. bo 'lil »edini eden, ki je vreden ozi- 'Ul i opravičen vaših delavskih ' S ' »vin to je sodrug N. H. Cham- aj omenjtjj ^ kandidat za City Commis- d- 41 v Cliut^ »rja, katerega vam priporoča- C( ’"| najprej da oddate za njega svoj glas, n Vara žejjj iočete, da se bodo slišale vaše delu za ujji jgve v mestnpni svetu, z dru- j j besedami, da bodo zastopani lusar, tajnik. |delavski interesi v političnem — , du mesta Pueblo. Torej de- Bon Air, Pi ; ilj važne,Z« tukašnji ov. 132 (O trga' v vseh »i j c dobro- s i imenih 1 * )ošte va ’ , v enake M w 'Stu fl.J . ki S(, I tako ® ■ s om n$ 0 . 111 n ? o *7 Si® na) 1 ibw "fJL 1(1 ,1 de afta ljudsko klanje za namen osvobodi¬ tev enega ali drugega naroda iz pod žezla kakšnega kronanega trota in podelitev samovlade. Do¬ kler ni bil kapitalizem tako raz¬ vit, kot je dandanašnji, so se ljud¬ je morili na povelje raznih gro¬ fov, knezov, graščakov i. {. d., dandanes se to izvršuje nekoliko moderneje, kajti kapitalisti imajo še le popolno moč, da diktirajo cesarjem, kraljem -in prezidentom in šele potem smejo vladarji po¬ slati svoje državljane, ki so bili popolnoma denarno in fizično iz¬ črpani, v klavnico in porušiti u- metno izdelane mostove, palače, šole in druge prepotrebne člove¬ ške.naprave. Fakt pa je, da sedanja človeška morija v Evropi ne doprinese svo¬ bode ne enemu narodu, pač jja na¬ sprotno; uničila bo kal ljubezni do bližnjega, razdejaila kulturno gibanje in postavila človekoljub¬ nost nazaj v dobo fevdalizma. Koliko mladih bitij, katera so se pred par leti pridno gibala, v zemlji si iščoč potrebne hrane, da prežive svoje drage, starše in ved¬ no kruha proseče mile jim otroke, je danes uničenih! Prenehali so se gibati in zaman pričakujejo vr¬ nitve onega, ki jim je bil edina o- pora v družinskem 'krogu. Zastonj plaka j o otroci in starši po svojih rediteljih; njih up 'in blagostanje se je izpremenilo v bedo in gorje, katero morajo siromaki prenašati radi tisočkrat prokletega kapitali¬ zma. Najlepši cvetovi življenja so zveneli med grmenjem topov, pokanjem granat, in med drugimi morilnimi napravami med razpr¬ šujočo se zemljo ip v razburkanih morskih valovih, ki so pogoltnili žrtve kapitalizma. Pravo svobodo bodo dobili tisti, katere krije krvaveča zemlja da¬ leč, daleč od njihove rodne gru¬ de. Oni bodo popolnoma svobod¬ ni, ker prenašati jim ne bo treba gorja in bede, katera bo nastala po dovršenem sedanjem podivja- nju onstran oceana. Dne 19. sept. p. mes. se je vršila proslava petletnega obstanka tuk. slov. soc. kluba št. 27. Slavnost se je izvršila jako imenitno in ob¬ činstvo je pokazalo svoje simpa¬ tije, ker nam je bilo tako naklo¬ njeno in nas je v jako obilnem številu posetilo. Otvoritev proslave je pričela s shodom ob 2 . popoldne. Že pred 2 . uro so navzoči nestrpno priča¬ kovali, kdaj se prikaže na odru sobr. E. Kristan. Prvi govornik je bil sodrug C. E. Riithenberg, soc. kandidat za župana mesta Clevelanda. V kratkem, a jeder natem govoru nam je orisal kapi¬ talistične stranke in njih početje v slučaju štrajkov ali drugih de¬ lavskih zahtev, in priporočal, naj volijo delavci vsi delavske kondi date, ako žele imeti enkrat boljšo eksistenco, kot jo imamo danda¬ nes.. Njegovemu govoru je sledil buren aplavz. Po kratkem Dresledku stopi na oder sodr. E. Kristan. Kakor hi¬ tro se je prikazal na odru, mn je občinstvo napravilo dolg aplavz in radostno šo zrli v moža, katere¬ ga nauk je razširjen med miljoni ljudstva vsakovrstnega naroda. Napeto so pričakovali slišati nje¬ gov glas. kajti vedeli so, da nam bo razodel sv,oj nauk, katerega poučuje že mnogo let med sotrpini delavci. V svojem globoko zasnovanem govoru je segal daleč tja v pra zgodovinsko dobo in narisal nam je v lepih potezah razvoj narave, človeštva, kulture, in razvoj siste¬ ma, pod katerim ječi ves proleta¬ riat, namreč kapitalizma. Pove¬ dal nam je pot in sredstva, ko ja mora človeštvo rabiti za odpravo tega gorja, kako ga nadomestiti z boljšimi zakoni, ki bodo izdelani v blagor vsemu človeštvu, ne pa posameznikom, kot je dandanes. Govornikov, kakor je sodr. E. Kristan, lahko konstatiramo, da jih je še malo med delavci, kajti tako navdušeno in prepričevalno govoriti more le tisti, ki je mnogo, mnogo izkusil v svojem življenju. Zvečer še pred 8 . je bila dvora¬ na zopet popolnoma zasedena, ker se je vršila veselica z jako zanimi¬ vim sporedom,in reči moram,da je takih zabav le malo med nami, kakor smo jo imeli dne 19. sept. Da sta se shod in veselica za- vršila tako v popolnem redu, se je v brvi vrsti zahvaliti občinstvu za njegov poset in dostojno obna¬ šanje. Zahvaljujemo se pa poseb¬ no še slov. soc. zboru Karl Marks in Rad, p jev. zboru Crveni Bar jak, katera sta izvrstno vršila svojo nalogo in nam pripomogla do ta¬ ko dobrega uspeha. Tovariši delavci, prihodnji te¬ den t. j. 2 . nov. imate zopet prili¬ ko, da si izberete jnože v občinski svet, kateri bodo v resnici delali in služili nam delavcem v korist, ne pa kapitalistom. Oddajte gla¬ sove vsi za socialistične kandidate, katere je izbralo delavstvo iz svo¬ jega razreda;, pokažite, da imate moč v svojih rokah in da želimo imeti v bodoče boljše življenske Dogoje, kot jih imamo sedaj. J. Kocjan. Stranca Peru, Dl. Vse, kar sem do danes priobče¬ val v Proletarcu o blagajniku društva sv. Barbare v La Salle, v toliko popravljam, da se ima glasiti tajnik, ne blagajnik. Res je malo smešno, da ima tajnik ves društven denar v rokah, ne pa blagajnik. Še bolj smešni so pa nadzorniki in pa zveza, ki čaka poideta na asesment. Ferdo Arzenšek, 2122 State St., Peru, 111. I i 4* *i* Chicago, 111. Jugoslovanski soc. klub št. 1 pri¬ redi v nedeljo, dne 28. novembra spominsko slavnost za petstoletnico kostniške trage¬ dije in mučeniške smrti Jana Husa. Ker je to edina slovenska pri¬ reditev takega pomena, upa klon, da se bodo druge svobodomiselne organizacije v Chicago in okolici ozirale na to in svoje veselice pri¬ redile druge dni, da se' omogoči tudi od slovenske strani dostojna proslava velike zgodovinske žalo- igre. Program slavnosti obsega slav¬ nosten govor, primerne deklama¬ cije in uprizoritev Cankarjeve znamenite drame “Kralj na Be¬ tajnovi.” Klub dela vse pripra¬ ve, da se izvrši spominska sloves¬ nost na čim lepši način in da bo dostojna namena in cbicaškib Slo¬ vencev. Vse potrebne podrobnosti bodo pravočasno objavljene v “Prole¬ tarcu. Eventualna pojasnila daje klub drage volje. Filip Godina, tajnik. jev pri katerih je po ena tiskana pola narobe vezana, oziroma praz¬ na. Ako je kdo dobil kakšen tak skažen koledar, naj nam ga takoj pošlje nazaj, nakar mu v zameno pošljemo dobrega. Koledarjev hode kmalu zmanj¬ kalo. Kdor ga hoče imeli, naj si ga nemudoma naroči, ker pozneje ga ne bode mogoče dobiti za no¬ ben denar! Upravništvo. Cankarjev “Kralj na Betajno¬ vi” se uprizori prvič v Ameriki dne 28. novembra v Narodni dvo¬ rani. NAŠIM NAROČNIKOM. Cleveland, Ohio. Članom kluba štev. 27 se na¬ znanja, da se. vrše redne seje te¬ kom zime vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 2 . popoldan; to velja tudi že za sejo. ki se vrši 24. t, m. Pričakovati je, da se bodo so- dtugi bolj redno udeleževali sej, ter pripeljali tudi svoje znance, ker bo po vsaki seji tudi razpra¬ va o socializmu, poleg tega se bo¬ do tudi vršila predavanja. Vabimo tudi vso prijatelje so¬ cializma, da nas obiskujejo pri j naših prireditvah in sejah; vsak ima prost vstop in je dobro do- šel. nihče ga ne bo silil, da, bi pri¬ stopil proti svoji volji. Tudi na¬ sprotnikov naših bi bili jako ve¬ seli, ako bi nas ’ obiska vali, da bi se lahko pogovorili. Kdor nas obišče, mu je jameena prijaznost in dostojnost od naše strani. A. Bogataj, tajnik. Pittsburgh, Pa. Na prihodnjih generalnih voli¬ tvah dne 2 . novembra t. 1 . bodo volilci države PennSylvanije gla¬ sovali o 4 raznih amendmentih k državnim zakonom. Za delavstvo sta posebno važna amendmenta št. 1. in št. 3, za ka¬ tera bi moral vsak zavedni dela¬ vec glasovati. Amendment št. 1. je za žensko volilno pravico. Amendment št. 3. pa določa iz- premembo v zakonu o zavaroval¬ nini in odškodnini ponesrečencev pri delu. Amendirane izpremem- be bodo v veliko korist delavcev, .Volilci države Pennsy Ivani je naj dobro pazijo, da glasujejo za ta dva amendmenta. Blaž. Novak, Klub štev. 1131. VSI TISTI, kateri so naročili “Družinske Ko¬ ledarje” pred 16. oktobrom in do sedaj še ne prejeli, naj nam to ta- kaj naznanijo, da bodemo videli, ako se jih je kaj izgubilo. Dobili smo tudi nekaj pritožb, da je v cirkulaciji nekaj koledar- Pregledali smo imenik naročni¬ kov in našli, da je mnogim našim j naročnikom potekla naročnina. 1 Ako bode dopuščal čas, bodemo že prihodnji teden razposlali vsem' tistim opomine. Zavoljo tega naj se nikdo ne čuti užaljenega. Mi| bi sami najrajši videli, da bi ne bilo potreba nobenega nikdar opo- minjevati, v nasprotnem slučaju se pa moramo držati zaključkov direlctoriia. Pri vsakem gospo¬ darstvu mora biti red, in isto velja tudi za Proletarca. Culi smo že, da je Proletarec drag list. Kdor zna ceniti originalne član¬ ke in izbrano gradivo, ki se najde v vsaki številki lista, dotični nam pa bode drage volje pritrdil, da ako precenimo liste po vsebini, da je Proletarec naj cenejši list v slo¬ venskem jeziku. Letošnje leto je bilo slabo ne le j za delavce, pač tudi za Proletar- j ca. Mnogo delavcev, kateri niso j imeli dela in jela, nas je prosilo, da naj jim nikar ne ustavimo lista, rekoč, da bodejo plačali pozneje, ko se obrne nekoliko na boljše. Mi smo take prošnje vedno upo¬ števali in čakali za zaostalo nar rečnino. In ker nismo dobili to¬ liko dohodkov kot pa smo imeli stroškov, nas je ogrožala resna nevarnost, da pojde treba iti na¬ zaj, to je, da pričnemo list izda¬ jati samo na štirih straneh. Vstra- jali smo, in ker ni bilo drugače, smo se rajši zadolžili v tiskarni, samo da čitatelji niso bili pri¬ krajšani na gradivu. Sedaj so gospodarske razmere se vsaj nekoliko obrnile na boljše. Ne trdimo, da so “dobri časi”, ker dobrih časov v kapitalistični družbi za delavce sploh ni, pač pa se je ogromna brezposelnost v ne¬ katerih krajih vsaj nekoliko omi¬ lila. S tega stališča apeliramo na vse naše naročnike, da naj pri¬ dobe kolikor mogoče novih naroč¬ nikov, katerim je pa, naročnina potekla, da isto prej ko mogoče poravnajo. Na vsak način bi radi kolikor mogoče poprej plačali dolg, katerega bolj težko gleda¬ mo, kakor pa muho v ješprenju.. Pričakujemo, da marsikdo ne bode hotel čakati, dja bi prejel opomin, pač pa da bode poprej odposlal tiste cente za zaostalo in ponovno naročnino, kar bode v zadovoljstvo vsem. Upravništvo. I 37 centov; kdor jih pa naroči več j kakor 50, jih pa dobi po 35 cen¬ tov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex- presu. Tudi letos bomo po expre- su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem nazna¬ ni, koliko je plačal expresa, na¬ kar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dohiti, naj ga-takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko najmanje en ti¬ soč več prodali, ako bi jih bili imeli. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporo¬ čamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vas, mnogo nepotrebnega dela pa prihanj enega za vse. Klubi, ki-so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja¬ nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker dru¬ gače bi se zbalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar nošlje po “Money Order”. Upamo, da bo koledar vsake¬ mu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno. Upravništvo. . Spredli del Nebo šlralljice vreden Je. v 70(07101 Celi kapon vreden J cesta v gotovini LISTU V PODPORO. Geo Tuli, Bogalusa, La., lOc Otg. — Frank Kocjan, Coketop, W. Va. 50c (Okt. -1.) — Skupaj 60c. Zadnji izkaz $537.35. Vsega do danes $537.95. TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. Naš “Družinski Koledar” je izšel. Da ne bo nepotrebne¬ ga povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro¬ sto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 1*0 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po POTREBUJEMO , dobrga, pridnega in zanesljivega moža, kateri bi za nas prodajal zemljo v naši novi Slovenski na¬ selbini v Wiseonsinu. Pravi, mož lahko zasluži lep denar! Sprejme se vseeno, ako ravno nima do sedaj v tem poslu praktičnih iz¬ kušenj. Pišite za pojasnilo v angleškem jeziku ali vprašajte ustmeno pri: Grimmer Land Co., 1263 Paulina St., cor. Mihvaukee ave., Chicago, 111. ( 6 x adv.) Iz nekega semenišča. Od dijaka gosp. Fr. Zubiclla i/. Loretto. Pa., prejeli smo sledeče, pismo: “Imel sem bolečine v že¬ lodcu. trpel sem na zapeki in sem tekom zadnjih dveh let postal zelo- slab. Ni bilo videti, da bi si opo¬ mogel in moj položaj postajal je bolj nevaren. Čital sem pa oglas o Trinerjevein ameriškem zdravil¬ nem grenkem vinu in počutil mnogo bolje in sedaj sem v naj- boljem zdravju. Želim priporo¬ čati to zdravilo vsem, ki trpe tako kot sem jaz. Fr. Zubiella, dijak, St. Francis Seminary, Loretto, Pa.” • Trinerjevo ameriško zdra¬ vilno grenko vino daje brzo po¬ moč pri zapeki in vseh boleznih, ki so v zvezi z njo. Zguba slasti, kolcanje, nervoznost, smrdljiva sapa so znaki, ki zahtevajo rabo Trinerjevega ameriškega zdravil¬ nega grenkega vino. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave.. Chicago, IR. * Trinerjev liniment je sredstvo za drgnenjc pri revmatičnih bole¬ činah. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Ctli In spre Joj i » ..-.hiio i/».icn;o ea gotov.no ali vredne predmete (l a po^oUha mraene 31 Htc.-mhra > K Kortilard Co , Inc. New Voi k Kt.t. 17 SU Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni* ške postaje, Lyons, Dl. Telefonska štev.: 224 m. ^3 Or. Richter^ Pain Expeller za revmatične bo¬ lečine,-za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ko vzemite ga, ako nima na zavitku' naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, tka pa naročite si na¬ ravnost od F. Ati, Richter 74-80 - tVashingtOB Street, NeW York, N. Y. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ta vseh sodiščih. specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. 1 Št. sobe 1009 133 W. WASHIN€T0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik it notranje bolezni in ranocelnik. zdravniška preiskava brezplačne—pi» iaiti je le zdravila. 1924 Blas Iaia*4 Ave., Chicago. Uraduje od 1 do 'i p» poL; od 1 de 9 zvečer, izven Cbicajf- šireši bolniki naj pišejo slovenske. J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv* vino, smodite, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. S790 W. 26th St., Chicago, lili Tel. Oawndale 1761 PHONE; CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščeu Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, 111 Slov. Soc. Klub štev. 1. J. S. Z., Chicago, II)., priredi v nedeljo, 28. novembra 1915 o 2. popoldne s prijaznim sodelovanjem dram. diletantov HUSOVO SLAVNOST v Narodni dvorani, 18. ul. in Racine Ave. Na sporedu je ^slavnosten govor, deklamacije, godba in uprizoritev CANKARJEVE DRAME KRALJ NA BETAJNOVI Vstopnina za 1. sedeže 35c, za druge 25c. Ker je to v Chieagi edina slovenska slavnost v spomin 500 letnice Husove mučeniške smrti, vabimo vse sodruge in rojake na udeležbo i, 'ti, Us 'Pl