CENA 9° eOLNk pOCEN' T ,WOV « RJR '' . : 'm KAZALO TIMOVE PRILOGE Timov žerjav.. , 257 SPRETNE ROKE Zmaji.. 261 Puška za podvodni ribolov .... .265 Mali blok.. , . , 268 IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Aston Martin DB 4. 269 MODELARJI Model jadralnega letala.270 SPRETNE ROKE Poceni do čolna.. , 274 BIOLOGI Murni so prijazne živalce.277 FIZIKI Uklon svetlobe.281 BODIMO IZNAJDLJIVI Stojalo za skodelice.283 REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE REVIJO IZDAJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« - DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK DUŠAN KRALJ - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - UREDNIK JOŽE LAVRIČ - TIM IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA NAROȬ NINA 900 DIN. REVIJO NAROČAJTE NA NASLOV: TIM. LJUBLJANA, LEPI POT - TEK. RAČUN 600-18-603-177 - TISK IN KLIŠEJI TISKARNA »JOŽE MOSKRIC« priloga: timov žerjav V ladjedelnicah, v tovarnah težke indu¬ strije in na velikih gradbiščih bi bilo delo brez težkih žerjavov nemogoče. Saj ti veli¬ kani lahko dvignejo desetine in desetine ton kar mimogrede. Pomislimo kako velike kose jekla dvigujejo žerjavi v ladjedelnicah. Ladje- delski žerjav prenaša cele sestavne dele iz delavnic na nedograjeno ladjo. Enega od dvigal smo vam narisali v naši reviji. Ohranili smo obliko pravega velikana, od vas pa je sedaj odvisno, kako boste izde¬ lali pomanjšan žerjav. Model, ki je do sedaj največji od vseh to¬ vrstnih modelov kar srno jih do sedaj ob¬ javili, boste lahko uporabljali tudi pri tehnič¬ nem pouku, v deževnih dneh pa vam bo nudil svojevrstno zabavo. Pionirji, ki žive ob morju si lahko vsak dan ogledajo taka dvigala; tisti pa, ki žive daleč od morja, nimajo take pri¬ ložnosti vsak dan. Izdelan žerjav vam bo po¬ magal do predstave pravega velikana. Z ma¬ lim modelom lahko ponazarjate dviganje tako s pomočjo škripca kot brez, lahko si predstav¬ ljate vzvod dvigala, kdko se vrti kabina, kako deluje reduktor in slično. Toda poglejmo kako bomo zgradili naš mo¬ del. S kosovnega seznama vidite, da so vsi deli iz 4 mm vezanega lesa, le dva dela pa iz 10 mm vezanega lesa in treh jermenic. To so tudi osnovni sestavni deli v tovarnah, kjer skušajo materiale tipizirati. V tovarnah želijo torej imeti za razne izdelke precej enake su¬ rovine da se izognejo velikanskih skladišč. Tako tudi mi skušamo za naše modele uporab¬ ljati vedno enak vezan les, da bi lahko pora¬ bili vse odpadne koščke in ne bi za vsako malenkost načenjali nove plošče. Ko ste izžagali vse dele, začnite z montažo, ki je najvažnejši del. Oglejte si opis sestav¬ ljanja za vsak del posebej. NOGA. Začnimo pri nogah. Vse štiri so enake in če boste delali po načrtu, jih ne boste mogli zamenjati. Med sestavljanjem jih lahko tudi lepite. Vmesni del drži vse štiri 258 TIMOVA PRILOGA 7 TIMOVA PRILOGA 259 stranice. Ko prilepite še spodnji del, je noga že gotova. PODNOŽJE. Tudi podnožje je samostojen del, čeprav ga sestavljajo plošča, dve stranici in prednja ter zadnja stena. Ko vse dele zle¬ pite med seboj in je lepilo suho, zgradite še vse ploskve ter v utore zalepite vse štiri noge. Ko bo lepilo suho, zgladite zgornjo ploskev in prilepite nanjo vrtilno ploščo. ' KABINA MOTORJEV IN VOZAČA. To je najvažnejši del celega žerjava, zato vam priporočamo, da pri sestavljanju še posebej pazite na to, da vsi deli res dobro spajajo stične dele, kajti le tako boste dobili lepo kabino, v kateri bodo motorji dobro delovali. V del 16 poglobite s spodnje strani matice M 3. Del 15 in 16 nato zlepite skupaj in ko sestavljate kabino motorjev, prilepite na dno obe zlepljeni vmesni plošči. Stranica, ki ima stranico kabine vozača, je z desne strani. Zlepite torej skupaj dele 9, 15 in 16, 10, 11, 13, 14 in 12. Istočasno zalepite na svoje mesto del 17. Z njim boste dobili prostor za bate¬ rijo. Ko postane lepilo suho, posnamete rob delu 12 tako, da poteka strmina z delom 14. Ne pozabite vstaviti in zalepiti dveh distanč- nikov št. 24. Na prednji distančnik zalepite del pokro¬ va, ki bo pod vozačevo kabino (del 25 A). Sedaj lahko postavite vse dele za vozačevo kabino in jih medsebojno zlepite. Ko vse zgladite, vstavite oba motorja in ju z vijaki pritrdite. Del 23 izžagate iz 10 mm debele vezane plošče in ga prilepite na del 14. Uporabljali ga boste za pritrditev ročice dvigala. ROCICA DVIGALA. Izdelate jo prav tako kot nogo. Ima vmesni del in dve stra¬ nici. Luknjice na vmesnem delu so za pritr¬ ditev vrvice. Tudi vmesni del je grajen tako, da stranic ne morete napačno zlepiti. ŠKRIPEC. Srednji del izžagate iz 10 mm vezane plošče, obe stranici pa iz 4 mm vezane plošče. Stranici nato prilepite k srednjemu delu in oblikujete kavelj v zaokroženo obliko. Na škripcu izvrtate luknjo za os jermenice na koncu postopka. Vse sestavne dele še dobro prelakirajte s prozornim nitro lakom. Po prvem lakiranju zgladite površine z iztrošenim steklastim pa¬ pirjem in ponovite lakiranje še 2 do 3-brat. Uporabljajte pri tem ustno puhalko. SESTAVNA MONTAŽA. Kabino motorjev pritrdite na podnožje s 5 mm vijakom. Raz¬ daljo na vijaku stisnete z dvema maticama, da se ne bo mogel odviti med obračanjem kabine. Kolesa lahko uporabite prav taka kot jih uporabljate za mali avtomobil FORD TAUNUS. V kolikor nimate takih koles, si jih izžagajte iz debelejšega vezanega lesa s premerom 35 mm. Kolesa spojite med seboj z varilno žico, debelo 3 mm. Na distančnik 24 privežite vrvico. Na ro¬ čici dvigala jo privežite v spodnji luknjici. Ta vrvica je zato, da ročica ne pade preglo¬ boko, {orej bolj iz varnostnih namenov, tako kot pri pravem dvigalu. Motor, ki je pritrjen blizu kabine vozača, dviga in spušča dvigalno ročico. Zato pri¬ pnete vrvico na boben motorja — reduktorja in jo peljete preko pomožne jermenice na pokrovu. Pripnite jo na zgornji luknjici ro¬ čice. Zadnji motor dviga in spušča škripec s tovorom. Vrvico pripnete na boben in peljete preko jermenice na ročici dvigala, nato še preko jermenice na škripcu do zgornje luk¬ njice ročice dvigala, kjer jo pripnete. Na vsako stranico kabine motorjev pri¬ trdite z notranje strani po eno dvopolno sti¬ kalo in na vsakega navežite po en motor. Oba prosta kontakta vežete po enega z vsake¬ ga stikala na priključek baterije. Na ta način vam ena ploščata baterija poganja oba mo¬ torja. Distančnik na pokrovu drži baterijo na svojem mestu. Pokrov z malimi lesenimi vi¬ jaki pritrdite na oba distančnika 24. Za igranje v sobi ali pa za tehnični in fizikalni pouk je morda bolje, da v del 13 napravite še eno luknjo in skozi njo napa¬ jate oba motorja s pomočjo malega usmer¬ nika, za katerega so bili podatki objavljeni v eni prejšnjih številk. Na kavelj lahko obesite mali elektroma¬ gnet in s pomočjo tipkala, vgrajenega na po¬ krov, ustvarjate magnetno polje, s pomočjo katerega lahko dvigate tudi manjše železne predmete. -pip- CIU KOSOVNI SEZNAM NA NASLEDNJI STRANI 260 TIMOVA PRILOGA KOSOVN! SEZNAM ZA IZDELAVO TIMOVEGA ŽERJAVA SPRETNE ROKE 261 Bliža se čas počitnic in z njim vedno več časa za naše hobije. Z malo napora in smisla za izdelavo si lahko naredimo igrače, s kate¬ rimi si bomo krajšali dolge poletne dneve. Opisal bom izdelavo treh vrst zmajev, ki dosegajo zelo velike višine, tudi do 5 km in še več. Vsak je po svoje zanimiv in v svetu zelo popularen. Zato upam, da si boste tudi vi naredili vsaj enega od teh. Izdelava zmaja št. 1 Na polo belega papirja za risanje, dimenzij 1100 X 1400 mm narišemo razpredelnice di¬ menzij 50 X 50 mm in z njihovo pomočjo začrtamo obris ptice. Vzamemo belo, zelo gosto tkano platno v velikosti ptice (platno za prekrivanje avionov ali podobno). Iz plat¬ na izrežemo nato malo večji obris ptice, kajti na robovih bomo morali platno zarobiti. Z dvojnim blagom bomo ojačali vrvico na pred¬ njem delu kril in sprednji del kluna. Iz iste¬ ga blaga sešijemo še vrečice, kamor zatak¬ nemo prečke. Predno vložimo prečke v sešite vrečice, vložimo ogrodje iz smrekovih ali jesenovih palic premera 10 mm in dolžine 2150 mm. Palčke sestavimo kakor vidite na sliki A. V prečni prečki zvrtamo dve luknji premera 3 mm, skozi vzdolžno palčko pa vlo¬ žimo kovinsko palico premera 3 mm in dol¬ žine 70 mm. Prečni palici na konceh ovijemo z bakreno žico O = 0,5 do 0,6 mm, v dolžini 20 mm. Paličice in vrvice ojačamo s krpami istega blaga, jih sestavimo v obliko vrečic in prelakiramo z nitro lakom. Potem ptico na robovih zarobimo in prebarvamo še narahlo z nitro lakom, toda ne preveč, da ne bo pre¬ težka. Vrvice naj bodo iz najlona, ker so ela¬ stične in odporne. Izdelava zmaja št. 2 Za izdelavo tega zmaja potrebujemo smre¬ kove ali jesenove letvice 8X8 mm ter dol¬ žine 2290 mm. Spredaj prečke sestavimo, kot prikazuje slika B. Iz pločevine 0,6 mm izre¬ žemo pas, ki bo fiksiral vse tri prečke. Skozi ta pas in letvice izvrtamo 2 mm luknjice, v katere vložimo tri vijake M2 in na njih pri¬ vijemo matice. Prečno prečko montiramo tako, kot na sliki C. Pritrdimo jo na obe stranski prečki z lesnimi vijaki, ki imajo na koncu zanko za vrvico. Za prekrivanje upo¬ rabljamo ravno tak material kot pri prejš¬ njem zmaju. Izrežemo ga po sliki, ga priro- bimo na stranski prečki in pritrdimo na srednjo prečko. Iz platna izrežemo še trak, s katerim prekrijemo vse vdolbine na prečki. ZMAJI Zmaj št. 1 Zmaj št. 2 262 SPRETNE ROKE Zmaj št. 3 Velikost tega zmaja lahko sami določimo. Na sliki so v razmerju vse osnovne mere. Nekatere mere so v ulomkih, tako je na pri¬ mer na V 3 celotne dolžine pritrjena prečna letvica. Vzdolžni letvici Sta prav tako v raz¬ maku V* celotne dolžine. Na primer: če ho¬ čemo, da bo naš zmaj dolg 120 cm, potem pritrdimo prečke v razmaku 40 cim, to pa je j/a celotne dolžine. Tudi tega zmaja izdelamo prav tako, kot prejšnja dva. Pazimo, da bomo vsa spojna mesta letvic trdno pritrdili. Osnov¬ ni obliki zmaja iz letvic prešijemo še dva baldahina. Obliko baldahina dobimo tako, da na njegovo polovico prišijemo letvice istih debelin, kot prej. Površina blaga naj bo na¬ peta. V razpolovišče letvic baldahina monti¬ ramo dva vijaka kot kaže slika C zmaja št. 2 istih dimenzij. Za vse tri zmaje lahko uporabljamo za spuščanje konopljevo vrvico, ki jo imamo navito na kalutu, da jo lahko hitro odvijamo. Zmaj lahko spuščamo iz roke našega poma¬ gača ali pa ga položimo v travo. Zmaj se prične dvigati, ko pričnemo teči. Spuščajmo ga proti vetru. Ko bo dovolj visoko, se bo sam dvigal tem višje, čim močnejši bo veter. Poudaril bi rad, da naj bodo vse letvice brez velikih grč, ker se vam bodo ob spušča¬ nju zlomile zaradi velike obremenitve, ki nastaja pri vzgonu. Pri večji velikosti zmaja bomo primerno pojačali tudi vrvico. SPRETNE ROKE 263 Načrt za zmaja št. 3 M puška za podvodni ribolov SPRETNE ROKE 265 Puška za povodni ribolov, katere načrt in opis prinašamo v naslednjih vrsticah, bo prav gotovo zadovoljila vsakega športnega ribiča. Njene odlike so zanesljivo delovanje, moč, majhna teža in primerna velikost. Material, ki ga potrebujemo za gradnjo, dobimo v ce¬ loti pri nas in za amaterja, ki se bo lotil dela, prav gotovo ni najmanjša prednost, da ga bo veljal komaj okroglo tisoč dinarjev. Puška deluje na prožno vzmet, toda ne¬ koliko drugače kot običajne podvodne puške tega sistema. V našem primeru je napeta vzmet v puški raztegnjena, harpuna pa je speljana v središču vzmeti. S tem smo se iz¬ ognili nepotrebnemu trenju vzmeti ob steno cevi, kateremu je sicer vzrok zvijanje vzmeti pri sprožitvi, cev pa smo lahko skrajšali. Upo¬ števajmo še, da se premer vzmeti zmanjša, ko vzmet raztegnemo in zato vzmet tesno oprime zadnji, ojačani del harpune, tako da je le-ta dobro utrjena v cevi. Obenem pa smo prihranili tudi ndkaj dela, ki bi ga sicer imeli pri gradnji drugačne izvedbe podvodne pu¬ ške. Ko puško sprožimo, se premer vzmeti poveča in zato lahko harpuna nemoteno za¬ pusti cev. Cev Cev je medeninasta, z zunanjim preme¬ rom 13 mm in dolžine 70 cm. Stene cevi naj ne bodo tanjše od 0,5 mm, tako da cevi pri na¬ penjanju morda ne bi zvili. V steno cevi izvrtamo luknjice premera 5 mm, da se pri sprožitvi pritisk v cevi in izven nje hitro izravna in čim manj ovira gibanje vzmeti. Pri vrtanju luknjic moramo paziti, da z njimi ne bomo oslabili cevi. Zato jih vrtajmo po strmi vijačnici, ki jo narišemo na cev. Luk¬ njic naj bo približno 15. Na zadnjem delu cevi, kamor pritrdimo ročaj, luknjic ne bomo izvrtali, napravili pa bomo odgovarjajoči iz¬ rez za delovanje sprožilnega mehanizma. Sprožilni mehanizem Sprožilni mehanizem pritrdimo na nosilno ploščo, ki je sestavljena iz dveh 1,5 mm de¬ belih pločevin (a i al). Luknje (i) nam služijo za pritrditev nosilne plošče na stranico roča. Delovanje Po sprožitvi ostane sprožilec (b) v notra¬ njem položaju, kjer ga pridrži vzvod (c). Vzvod (c) je speljan v izrezu plošče (ai). Ko puško spet napnemo, preidemo z delom (g) na koncu vzmeti vzvod (c), ga odklonimo na¬ vzdol, s tem pa sprostimo sprožilec (b), ki se zaradi svoje vzmeti vrne v prvotni položaj, pri tem pa dvigne del (d), tako da pridrži vzmet v napetem položaju. Po pritisku na sprožilec se del (d) pomakne navzdol, vzmet se sprosti in omogoči delu (c), da se dvigne in pridrži sprožilec. Posamezne sestavne dele sprožilnega me¬ hanizma kaže slika 1. Črke pomenijo: a — nosilna plošča; 1,5 mm debela železna pločevina, ai — nosilna plošča; 1,5 mm debela železna pločevina, b — sprožilec; 3 mm debela železna plo¬ čevina, c — vzvod; 1,5 mm debela železna ploče¬ vina, m SPRETNE ROKE d — 3 mm debela železna pločevina, e — stranica ročaja; 1,5 do 2 mm debela aluminijasta pločevina, f — ploščata vzmet, g — končnik vzmeti; premer prilagojen cevi (železo), h — svorniki s premerom 3 mm (železo); zakovičimo jih na osnovno ploščo, i — izvrtine s premerom 4 mm, ki služijo za pritrditev osnovne plošče na stranico ro¬ čaja, j — svornik s premerom 3 mm; ležaj za del (d), zakovičen na osnovno ploščo, k — svornik s premerom 4 mm; ležaj za del (b), zakovičen na osnovno ploščo, 1 -— izvrtine s premerom 3 mm, ki služijo za pritrditev obeh strani roča na cev, m — končnica. Pri gradnji puške si pomagajte še s sliko 2 in 3. Črke pomenijo: ai — osnovna plošča debela 1,5 mm (že¬ lezo), z izrezom za del (c), a — osnovna plošča debeline 1,5 mm (že¬ lezo), brez izreza, c — vzvod iz železne pločevine, debelina 1,5 mm. Harpuna Za harpuno (slika 4) vzamemo po mož¬ nosti boljši material, npr. srebrno jeklo. Ost harpune in ojačani zadnji del sta privita na konceh 5 mm debele palice z navojem M5. Ost harpune nosi gibljivo krilce, ki je priko- vičeno skozi izvrtino. Vzmet Vzmet je iz klavirskega jekla premera 2 mm. Navijemo jo na približno 6 mm debelo palico navoj do navoja v dolžino 40 cm. Zad¬ njima dvema navojema premer zmanjšamo, tako da se vzmet dovolj trdno oprime dela (g), od katerega se v nobenem primeru ne sme ločiti. Vzmet pritrdimo na sprednji ko¬ nec cevi. SPRETNE ROKE 267 Ročaj Ročaj izoblikujemo po skici, med obe stra¬ nici pa vložimo aluminijast trak odgovarja¬ joče širine z izrezom za sprožilec. V ročaj lahko namestimo še končnico, ki je na sliki označena z (m). Končnica preprečuje premik sprožilca. Za konec še nekaj pripomb in navodil, ki bodo morda prišli prav graditeljem naše pod¬ vodne puške! Predvsem naj opozorimo, da v primeru, če imate na razpolago trdnejši material kot ga predvideva načrt, le-tega uporabite prven¬ stveno za dele g, d in b. Nadalje naj bo končnik vzmeti z največjo sigurnostjo pritrjen na vzmet. Tako se izog¬ nemo, da bi nepričakovano morda ne prišlo do nepredvidenega sproženja puške. Vse železne dele puške morate seveda pred rjavenjem dobro zavarovati s podma- zom, kar še posebej yelja za vzmet. Da pa harpune v globoki vodi ne bi izgubili, jo z ribiško vrvico privežite na puško. Bralce še opozarjamo, da je slika 1 po¬ manjšana. Mei^e zato po svoje prilagodite celotnemu načrtu. Pri gradnji vam želimo uspeha in prepri¬ čani smo, da boste z narejeno puško zado¬ voljni, saj se vam bo pri podvodnem ribo- lovu odlično obnesla. V resnici vam bo prav tako dobro služila kot v trgovini kupljena podvodna puška. 268 ■ SPRETNE ROKE MALI BLOK Velikokrat se zgodi, da hitro potrebujete kos papirja za kakšno sporočilo ali računanje. Ker papirja ni takoj pri roki, stvar hitro pozabite. Z malo napora in nekoliko iznajdlji¬ vosti si lahko naredite blok in si prihranite večno iskanje papirja, svinčnika in podobno. Lahko ga imate na steni ali pa na delovni mizi. Kalut s papirjem dobite v vsaki knji¬ garni (na primer papir za računske stroje). Izdelava: (1) za osnovno ploščo potrebu¬ jemo vezano ploščo debeline 5 mm, dimenzij 230 X 73 mm. Ploščo po površini obdelamo S steklenim papirjem, nanjo narišemo obris utorov in nato obžagamo; na označenem kon¬ cu pa izvrtamo luknjico premera 3 mm za obešanje bloka. Utore obdelamo še s fino pilo nakar pričnemo (2) z izdelavo stranskih plo¬ ščic. Vzemimo vezane plošče 5 mm, dimenzij 64 X84 mm in jih obdelajmo prav tako kot osnovno ploščo. V obe ploščici izvrtamo luk¬ nji premera 9 mm. Ploščici št. 2 prilepimo na ploščo št. 1 z OHO ali podobnim lepilom za les. Najprej namažemo utore z lepilom zunaj in na robeh, nato pa jih sestavimo sku¬ paj. Na spodnjem koncu osnovne plošče št. 1 prilepimo na obeh zgornjih oglih še plo¬ ščice št. 3 debeline 0,4—0,6 mm, ki so iz furnirja dimenzij 6 X 10. Na ti dve ploščici prilepimo tudi ploščico št. 4, ki je prav tako iz furnirja 0,4 ali 0,6 mm dimenzij 10 X 73 mm. Za lepljenje uporabljamo isto lepilo kot prej. Ploščica št. 4 služi za pritiskanje papirja na ploščo št. 1 i:n za trganje papirja. Za os kaluta vzamemo vijak M 8, dolžine 80 mm z matico. Ko ves papir porabimo, prazen kalut sname¬ mo iz vijaka in ga zamenjamo z novim. Vse lesne dele malega bloka še prelakiramo s pro¬ zornim nitro lakom. Tudi mi si izdelajmo tak blok in kmalu bomo videli, da ga bomo v našem domu težko pogrešali. Kot vidimo na slikah, ga lahko pri¬ trdimo na steno ali pa ga postavimo na mizo. Pri delu bodimo zelo natančni, da ga bomo lahko imeli tudi za okras IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE 269 4 i kom I .3 n? KOM. ASTON MARTIN DB-4 Angleški avtomobili so po svetu zelo zna¬ ni. Odlikujejo se po svojih športnih lastnosih, elegantnih linijah in veliki vzdržljivosti. V tovarnah izdelujejo vse mogoče modele, od zelo hitrih, kot so Jaguarji ali Aston Mar¬ tini, pa preko srednjih, katerih glavni pred¬ stavniki so MG, MGA, Sunbeam Alpin, Tri- umph TR-4, do prav majhnih Mini Cooper- jev. Velika izbira v možnosti nakupa, še po¬ sebno, ker avtomobili niso tako dragi, nudi Angležem možnost, da se med tisoči kupcev in vozačev teh avtomobilov najde nekdo, ki bo z uspehom nastopal na velikih avtomobilskih dirkalnih prireditvah. To je važno predvsem zato, ker se Angle?i zelo navdušujejo nad prireditvami, kot sta štiriindvajseturna dirka v La Manshu ali pa tisoč kilometrska dirka v Nurburgringu, kjer morajo avtomobili pod do,brim vodstvom vozača pokazati vse svoje odlike in velike vzdržljivosti, kajti voziti morajo od začetka do konec z maksimalno obremenitvijo. Avtomobila, ki sta v pretek¬ lih letih resno ogrožala na tem področju skoraj nepremagljivega Ferrarija, sta Jaguar D Type in Aston Martin DB 3S. Iz teh avto¬ mobilov, ki nastopajo na takih prireditvah, konstruktorji kasneje naredijo prototipe av¬ tomobilov, ki jih tovarne potem prodajajo. Pri serijsiki izdelavi imajo avtomobili vse dobre lastnosti, ki so se pokazale med dirko, napake pa izboljšajo. Tako je na primer od¬ lični Jaguar E Type, neposredni naslednik svetovno znanih športnih dirkalnih avtomo¬ bilov C in D Typa iz let 1954 do 1956, oprem¬ ljen z motorjem avtomobila XKS Type, ki ima kar 265 konjskih moči. Tudi Aston Martin DB-4 ima blestečega predhodnika v DB-3S, ki je bil nekaj časa skoraj nepremagljiv v svojem razredu. Aston Martin DB-4 je opremljen s šest cilindričnim, vodno hlajenim 3670 kubičnim motorjem. Valji so v eni vrsti. Motor raz¬ vije pri 5700 obratih na minuto 263 KM (SAE). Blok motorja je narejen iz specialnega jekla, medtem ko je glava motorja narejena iz alu¬ minijaste litine. V glavi ima dve odmični gredi za odmikanje izpušnih in sesalnih ven¬ tilov. Nadalje je avtomobil opremljen še s štiri stopenjskim, popolnoma sinhronizira¬ nim menjalnikom. Maksimalna hitrost v če¬ trti prestavi je 230 kilometrov na uro. Vozilo ima tudi odlične pospeške, saj doseže 160 kilometrov na uro v samo 26,2 sekundah. Pri takih hitrostih so za varno vožnjo zelo po¬ membne dobre zavore. Aston Martin DB-4 je opremljen z diskastimi zavorami, ki so izdelek tovarne Dunlop. Diskaste zavore so zelo dobre, saj imajo veliko torno površino in se dobro hladijo. Popolnoma razumljivo je, da se vozilo, težko 1354 kilogramov, ne more ustaviti brez dobrih zavor. Karoserija je zelo lepa in samonosna, kot na primer pri Fiatu 600. Vozilo je precej dolgo, saj meri nič. manj kot 4480 mm, široko pa je 1676 mm. V notranjosti je dovolj pro¬ stora za štiri potnike, ki se v lepo oblikovanih sedežih udobno počutijo. 270 MODELARJI MODELARJI 271 272 MODELARJI MODEL JADRALNEGA LETALA PRIBA Model jadralnega le¬ tala »PRIBA« je eden od preprostejših modelov in prav zato primeren za mlajše modelarje. S tem modelom bomo go¬ tovo zadovoljni, saj se dobro obnese tudi pri startu z vrvico. Načrt je narisan zelo enostavno v pomanjša¬ nem merilu, vsi važnejši deli pa v merilu 1:1. Trup bomo izdelali iz mehkega lipovega le¬ sa, njegov sprednji ko¬ nec, ki je narisan na sliki B, pa iz tanjšega, vezanega lesa. Sprednji del trupa je votel, na zgornji strani pa ima dve odprtini, skozi kate¬ ri dodajamo v kljun svinčene krogljice, s ka¬ terimi model pravilno obtežimo. Na spodnjo stran trupa pritrdimo še MODELARJI 273 kljuko 5 za startanje modela z vrvico, na zgornjo stran pa dve palici za pritrditev kril. Če bomo model star- tali z vrvico, moramo speljati ob trupu žico, ki je povezana s smer¬ nim krmilom. Žica bo med vlečenjem z vrvico držala model v ravnem letu, po odklopu vrvice pa bo model lahko kro¬ žil. Na sliki so ti deli označeni s številkami 7, 8 in 9. Višinsko krmilo izde¬ lamo iz reber, katerih velikost je na sliki v merilu 1 :1 pod št. 11, vse druge mere pa so točno označene na sli¬ ki A. Krilo zlepimo kot vi¬ dite na sliki C, na kateri so označene tudi vse mere. Za krilo potrebu¬ jemo velikost reber pod št. 20, v koničnem delu pa od št. 33 do 39. Nato prekrijemo krilo in vi¬ šinsko krmilo z »Japan« papirjem in model sestavimo. Za sestavljanje modela je mogoče naš opis preveč enostaven, vendar tudi modelarju za¬ četniku sestavljanje ne bo delalo težav. Če bo ta model pritegnil k izdelavi nekatere, ki ■ se z modelarstvom še niso ukvarjali,- si naj podrobno preberejo postopek izdelave enega od prejšnjih modelov v naši reviji. Izbirajte med zanimivimi knjigami, ki jih izdaja Založniški zavod »Življenje in in tehnika«. Pionirje in pionirke predvsem opozarjamo na knjižno zbirko »Tvoja knjiga tehnike«, v kateri so že izšle naslednje knjige: rakete - stroji - skozi tovarno - železnice - avtomobili Knjige lahko naročite pri šolskem poverjeniku, ali pa pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6. 274 SPRETNE ROKE poceni do čolna SPRETNE ROKE 275 Kmalu bodo minili spomladanski meseci in pred nami bo konec šolskega leta. Če smo bili med letom dobri učenci, gotovo ne bomo s spričevalom razočarali svojih staršev, za nagrado pa bo marsikateri od nas lahko šel s svojimi sošolci v pionirsko kolonijo na morje ali v planine. Gotovo vas je bilo že mnogo na morju in veste, kako lepo je imeti čoln ali vsaj na¬ vaden splav, s katerega lahko z masko opa¬ zujete prebivalce morja in njihovo okolje. Najprej si na slikah dobro oglejmo, kako se bo pripravil na počitnice mali pionirček, ki še ne zna večjih umetnij v mizarstvu in lakiranju. Za zelo enostaven čoln potrebujemo le dve stari avtomobilski zračnici, nekaj desk, žebljev, vrvi in nekaj čolnarskega laka. V načrtu ni mer, lahko pa jih bomo določili, ko bomo že imeli avtomobilski zračnici. Naj¬ prej izmerimo premer z zrakom napolnjene zračnice. Ta mera je istočasno tudi že širina našega čolna. Na enak način bomo določili tudi dolžino, ki bo približno 80 cm daljša od širine čolna. Sedaj, ko imamo že vse mere, začnemo z izdelavo čolna. Najprej vzamemo dve tako široki deski kot je debelina zračnice. Na obeh koncih jih nekoliko zažagamo kot kaže slika, v sredini pa napravimo 20 cm dolg utor, ka¬ mor bomo pozneje pritrdili desko za sedenje. Ko smo izgotovili vse lesene dele, jih sesta¬ vimo kot vidite na sliki. Zračnici kar naj¬ enostavneje privežemo z vrvjo, sedež pa pri¬ trdimo z medeninastimi vijaki, ker bi nam železni v morski vodi močno rjaveli. SPRETNE ROKE 276 Čoln je narejen, moramo ga samo še pre- lakirati z lakom, ki je odporen proti morski vodi. Vse dele zopet razstavimo, vsakega po¬ sebej prelakiramo in pustimo, da se dobro osuše. KAKO NAREDIMO ČOLN IZ GUMIJA¬ STE SPALNE BLAZINE Danes gumijasta spalna blazina ni nobena redkost med domačimi in tujimi turisti. Mo¬ goče se nam posreči dobiti tudi kakšno staro blazino, ki bo za izdelavo našega čolna prav dobra. V načrtu so vse mere in vsi potrebni deli točno vrisani. Edina mera, ki ni določena v načrtu, je širina blazine, to pa zato, ker so blazine po velikosti med seboj zelo različne. Ta mera je v načrtu označena s črko A in kakor hitro vemo za širino blazine, bomo črko A nadomestili is številko, ki označuje širino blazine v cm. S tem poznamo vse mere in lahko začnemo z delom. Najprej vzamemo dve, 12 cm široki deski dolžine A + 16 cm in jima odžagamo ogle. Na obeh koncih, 6 cm od roba, izvrtamo luk¬ nje premera 4 cm. Ker verjetno ne bomo imeli tako velikega svedra na razpolago, si bomo pomagali z manjšim svedrom, izvrtino pa pozneje povečali z lesno pilo ali žago. Iz dveh 40 cm dolgih lesenih palic izde¬ lamo oporo za vesla. En konec palice obijemo z medeninasto pločevino, nato pa izvrtamo v sredino luknjo z enakim premerom kot ga ima vilica za vesla. Vilici za vesli naredimo iz železa in ju prelakiramo, da preprečimo rjavenje. Na nasprotnem koncu palice izvr¬ tamo devet 3,5 mm luknjic v razmaku 2 cm. S pomočjo teh 3,5 mm luknjic bomo lahko pritrdili držalo za vesla v primerno višino. Vse lesene dele, ki smo jih izdelali, mo¬ ramo zelo skrbno obrusiti z lesnim smirko¬ vim papirjem, ker bi sicer z grobo površino lahko ranili ali celo preluknjali blazino. Da se blazina ne bi upogibala, položimo v zu¬ nanja grebena blazine dve leseni palici. Po merah, ki so na sliki, si naredimo še vesli, nato vse lesene dele dobro prelaki¬ ramo, pustimo, da se osuše in čoln iz spalne blazine je narejen. Upamo, da boste s čolnom zadovoljni. Mnogo zabave in veselja! BIOLOGI 277 MURNI so prijazne živalce Tokrat začnimo s Starimi Grki. Že Stari Grki so namreč gojili poljske murne v kletkah in ob večerih poslušali nji¬ hovo cvrčanje. Tudi dandanes goje murne v številnih deželah, ne samo na Kitajskem in Daljnem Vzhodu, ampak tudi v Italiji in Španiji. V Firenci na primer, pa tudi v Trstu, jih v pomladanskih mesecih prodajajo v lič¬ nih majhnih kletkah in tudi ponekod na Primorskem še najdete po hišah majhne okrogle kletke, v katerih godejo murni. Največ murnov gojijo na Kitajskem, kjer skoraj ni hiše brez teh prijaznih živalic. Radi jih imajo, ker cvrčijo, nekateri pa pravijo, da jih imajo v nezaklenjenih kmečkih kočah za nočne čuvaje. Cvrčijo namreč tudi ponoči, če pa kdo vstopi sredi mirne in tihe noči v hišo, kjer spi družina, utihnejo. Nenaden molk zbudi gospodarja iz spanja. Tako pravijo tisti, ki so bili na Kitajskem. , Mi pa poglejmo kaj je z murni pri nas. Prav te dni je njihova pevska sezona na vrhuncu, in če ie malo prisluhnete cvrčanju, jih boste našli skoraj na vsakem sončnem bregu. Najbolj pogosto najdemo njihove rove na blagih južnih pobočjih, kjer je veliko son¬ ca in odkoder se voda hitro odteka. Preveč vlažnega in močvirnatega zemljišča se murni ogibajo. Muren živi namreč samo eno leto. Samci začno cvrčati aprila ali maja (od¬ visno od vremena). Imajo trša krila kot sa¬ mice. Cvrčijo, če trejo krila drug ob drugega. Posebno lepo jih slišimo ob lepih in sončnih dneh, medtem ko se ob oblačnem in deževnem vremenu umaknejo v svoje rove. Samice bomo, poleg tega da imajo mehkej¬ ša krila, lahko ločili od samcev tudi po podalj¬ šanem, šiljatem leglu na zadku. Z njim junija in julija polagajo jajčeca v mehko zemljo. Kmalu po polaganju jajčec stari murni poginejo. V avgustu slišimo njihovo cvrčanje le v hladnejših krajih, kjer se murni spomladi počasneje razvijejo. V travi, na njivah in vr¬ tovih pa ob tem času že lahko najdemo mlado generacijo murnovih ličink, ki so se izlegle iz jajčec in se, vsaj na prvi pogled, razen po velikosti skoraj ne razlikujejo od svojih star¬ šev. Ličinke bi težko ujeli, ker so zelo majhne in hitro skačejo. Zato jih raje lovite, ko bodo vsaj 8 do 10 milimetrov dolge. Takrat si vsaka ličinka izkoplje rov v katerem bo preživela svoje kratko, enoletno življenje. Pozimi se li¬ činke zarijejo globoko v svoje rove, v sončnih zimskih in zgodnjih pomladanskih dneh pa prihajajo iz rovov na sončenje. Aprila ali maja se njihova preobrazba konča. Po večkratnem 278 BIOLOGI levlenju se pojavi odrasel in popolnoma raz¬ vit muren. In vsa stvar se začne znova. V tem času najbrž še ne boste našli mur¬ novih ličink. Zanimivo je, da se ob primerni negi preobrazijo tudi v ujetništvu, če zanje pravilno skrbimo. Zdaj pa je pravi čas za lov na odrasle murne — pevce, saj so trenutno na vrhuncu svojih pevskih sposobnosti. Lov na murne Najprej skušajmo najti luknjico pred ka¬ tero poje mur^n. Prepričali se boste, da v go¬ sti travi opaziti tako ljuknjico ni preprosta reč. Muren je namreč silno plašna živalca. Takoj ko začuti, da se nekdo približuje bo nehal peti in se skril v svojo luknjico. Če najdemo murnov domek, pred katerim je še malo prej prepeval njegov lastnik, se oborožimo s potrpljenjem in se usedimo poleg rova. Čakajmo ga, da bo, ko bo vse tiho in ko bo zaslišal da njegovi sosedje še naprej prepevajo, prišel pogledat kaj se dogaja. V tem trenutku ga moramo spretno in zelo pre¬ vidno zgrabiti, da ga ne bi poškodovali. Tak je lov, če imamo opravka z neizkuše¬ nim munom v tistih predelih, kjer še nihče ni motil njegovih koncertov. Drugače pa je, če naletimo na murna, ki prebiva kje ob stezi in se je mogoče že večkrat srečal z lovci, pa kljub temu ostal svoboden. Tak muren je ur¬ nih korakov in hitrih refleksov, kot bi dejali športniki. Ne dobiš ga zlepa iz njegove luk¬ njice. Včasih pomaga bezanje z dolgo in tanko bilko, ki pa ne sme biti pretrda, ker bi sicer murna lahko poškodovali. Ugotovili boste, da nekaterih murnov, kljub daljšemu bezanju ne spravite iz luknje. Z lovom na murne boste torej lahko preizkusili tudi svoje potrpljenje. Kakšno stanovanje moramo pripraviti našemu murnu Razumljivo je, da bomo murnu morali že pred odhodom na lov pripraviti primemo sta¬ novanje. Najbolje se bo počutil v zabojčku, ki ga zbijemo iz debelih desk. Izberimo bolj debele deske, to pa zato, ker bo v takem zabojčku muren varnejši pred hitrimi temperaturnimi spremembami, pred katerimi se v naravi lah¬ ko umakne v globino svojega rova. Na prednji del zabojčka pritrdimo okvir z gosto žičnato mrežico, zabojček pa predelimo s pregrado, ki jo postavimo približno v sredini na dva dela. V pregrado izdolbemo luknjo, skozi katero se bo muren selil iz prednjega dela svojega stanovanja v katerem bo prepe¬ val, v predel kjer ga bomo tudi krmili itd. Tak zabojček bo murnu skoraj popolnoma nadomestil njegov rov in biološko ustrezal nje¬ govemu načinu življenja. Muren namreč nujno potrebuje poleg sonca in svetlobe tudi svoj temačen kotiček kamor se umakne kadar se naveliča petja. Paziti moramo seveda, da bo zabojček tudi primerno vlažen; najbolje bo, da damo vanj plitvo posodico z vodo. Primer¬ ne so tudi gumijaste posodice s spužvastim vložkom, kakršne prodajajo V trgovinah s pi¬ sarniškimi pripomočki za ovlažitev znamk. Takšna posodica, ki jo vsak dan dopolnimo z vodo bo oskrbovala murnov zabojček s pri¬ memo vlago. Zabojčka z murnom ne prenašajmo brez potrebe. Stoji naj na svetlem mestu; ob sonč¬ nem vremenu ga lahko postavimo tudi na okensko polico. Vsekakor pa pazimo, da za¬ bojček ne bo izpostavljen temperaturnim spremembam. Muren jih ne prenese! Ne smemo pozabiti, da je muren samotar in ne mara družbe. 2e ko jih ujamemo mo¬ ramo dati vsakega v posebno škatlico! Korist¬ no je, če že takoj v začetku izdelamo dva po¬ polnoma enaka zabojčka. V murnovemu za¬ bojčku se namreč pri sobnih temperaturah in primerni vlagi kaj rade naselijo pršice, ki murna lahko prehudo nadlegujejo. Zato vsak teden preselimo murna v čist zabojček, sta¬ rega pa temeljito očistimo in oparimo z vrelo vodo, ga pustimo da se dodobra posuši in prezrači do naslednjega tedenskega čiščenja. Jedilni list našega murna je preprost in nam ne bo zadajal prehudih skrbi. Muren namreč je skoraj 'vse. Krmimo ga lahko s solato, deteljo, travo in koščki sladkega zrelega sadja. Paziti moramo le, da bo vsa hrana vedno sveža in sočna. Krmiti ga moramo torej vsaj dvakrat ali trikrat dnevno. Pri vsakem krm¬ ljenju pa ne pozabimo odstraniti ostanke prejšnjega obroka. V zabojčku ne sme ostati ničesar, kar bi lahko začelo plesneti. Posebno moramo paziti na ostanke kruha, ki ga tudi dajemo murnu. Enkrat ali dvakrat tedensko mu dajmo majhen košček sredice v velikosti fižolovega zrna, ki jo navlažimo z vodo. Ostanke že čez pol ure odstranimo, ker kruh v poletni vročini hitro plesni. Nekateri murni imajo radi tudi sveže, pu¬ sto in drobno nastrgano meso, ki je dobro¬ došla sprememba v murnovi pretežno rastlin¬ ski hrani. Tudi z ostanki mesa moramo biti silno previdni, da se ne začtno kvariti. Murna je treba torej krmiti vsaj dvakrat ali trikrat dnevno. Kaj pa kadar greste na izlet in ne bo dva ali tri dni nikogar, ki bi skrbel za murna? Za takšne primere vam svetujem iz lastnih izkušenj prav uspešen način preskrbe s hra¬ no, ki se ne bo pokvarila tudi več dni. BIOLOGI 279 2o c.**- Kupite si nekaj majhnih (toda ne pre¬ majhnih!) aluminijastih posodic, kakršne upo¬ rabljate za mešanje vodenih barvic. V poso¬ dico dobro stlačite kosmiček mokre vate, na katero natlačite še malce fine, drobne mivke ali pa čiste vrtne zemlje. V to zemljo posejte mešanico travnih semen, ki jih lahko kupite v vsaki semenarni. Zadostuje, če si za začetek kupite vrečico s petimi ali desetimi dekagrami mešanega semenja trav. Ko seme posejete, pokrijte posodice s košč¬ kom stekla, ki bo zadrževalo izhlapevanje vode. Če boste vaš »nasad« redno zalivali in ga držali na prostoru kjer je ves dan dovolj 'svetlobe, bo travica vzkalila že v enem tednu, čez štirinajst dni pa boste, ob rednem zali¬ vanju, imeli že prav leRe šopke travice. Dva ali tri lončke z mlado travi«* pred odhodom 280 BIOLOGI na izlet dobro zalijmo in jih postavimo v murnov zabojček. Muren bo v času naše od¬ sotnosti grizel bilko za bilko in se pasel, da bo veselje. (Glej skico št. 2.) In še nekaj važnih reči! Murna ne poizkušajte udomačevati. Je pač samotarske narave. Takšen je in spremeniti ga ne morete. Rad ima sočno so¬ lato, deteljo in podobne dobre reči in pa, nad¬ vse rad ima svoj mir. Ne drezajmo vanj brez potrebe! Ostanke hrane odstranimo po mož¬ nosti vedno z dolgo pinceto, ker se muren naše roke boji! Pustimo ga pri miru in opa¬ zujmo ga od daleč kako je, če se pripravlja k petju in kako cvrči. Veliko prijetnih uric zanimivega opazovanja boste lahko preživeli ob zabojčku z vašim murnom. Pa še nekaj! Ko se odpravljate na lov na murna pomi¬ slite, da je tudi muren okras naše narave. Tudi muren rad živi in kako pusti bi bili naši travniki brez koncertov črnih murnov! Zato ulovite vedno le enega samega murna. Samo enega in nič več! Lov na murne, ne da bi prej pripravili za vsakega primeren zabojček in ne da bi po¬ mislili na vse druge reči, ki jih bo muren po¬ treboval, nikomur ni v čast. Če boste za murna pripravili pravilno ure¬ jen zabojček in lepo skrbeli zanj, vam bo pel dolgo, do konca njegovega enoletnega življe¬ nja, ki se izteče nekje avgusta ali najkasneje septembra. Kako bo pel in kako se bo počutil pa je, seveda, spet vse odvisno od — vas ... UKLON SVETLOBE Pred več kot sto leti so ljudje mislili, da je svetloba narejena iz zelo hitrih majhnih delcev, ki odletavajo od svetila z veliko hi¬ trostjo in ki jih oko občuti, kadar prodrejo vanj. Poti, po katerih letijo ti delci, so ime¬ novali žarki. Nekateri pa so primerjali svetlobo z zvo¬ kom. Za zvok vemo, da je valovanje. Spra¬ ševali so. se, če se ne širi morda tudi svetloba v obliki valovanja? Tako se je pričel veliki spor med zago¬ vorniki teorije, da je svetloba sestavljena iz delcev in med pripadniki ideje, da je svet¬ loba valovanje. Dolgo časa so se prepirali, dokler se končno niso pomirili z ugotovitvijo, da sta imela oba tabora prav: svetloba nam¬ reč nastopa lahko v obliki delcev ali pa kot valovanje. Poskušajmo dokazati, da je svet¬ loba res valovanje. O valovanju smo se nam¬ reč z dosedanjimi poskusi že toliko naučili, da bomo lahko brez težav razumeli tudi po¬ skuse s svetlobo. Pri valovih na vodi smo videli, da dobimo ostre curke valovanja samo, če je valovna dolžina (to je razdalja med dvema hriboma vala) majhna v primeri s širino odprtine, skozi katero se razširja valovanje (spomnite se na poskuse iz predzadnje številke našega lista). Z odprtino,' ki je približno tako široka kot valovna dolžina ali celo ožja, pa siploh ne dobimo curka. In kako je s svetlobo? Zaprite žarnico v škatlo z majhno odprtino. Zatemnite sobo in prižgite luč — svetlobni žarki se razširjajo naravnost. Torej svetloba le ni valovanje. Ne sklepajmo prehitro,! Poskusimo narediti manjšo luknjico, saj je mogoče svetloba valo¬ vanje z izredno majhno valovno dolžino. Z iglo naredite v papir več luknjic! Prva naj ima premer enega milimetra, druga re¬ cimo pol milimetra, tretja naj bo še manjša. Poskusite, kako se skozi luknjice vidi žareča nitka v žarnici. Skozi milimetrsko luknjico jo vidite zelo jasno. Pri pogledu skozi ožjo luknjico pa vidite žičko v žarnici obrobljeno s svetlim sojem. Se bolj boste presenečeni, ko boste pogledali skozi najmanjšo luknjico, saj boste zagledali namesto žičke kar raz¬ mazano svetlo liso. Ne bo vam težko uganiti, zakaj ste videli tako čudno sliko. Svetloba namreč ne prihaja v oko samo naravnost od žice, ampak tudi iz malo od¬ maknjenih smeri. Žarki se ob robu luknjice upognejo, podobno kot so se vodni valovi. Potemtakem se svetloba pri prehodu skozi ozke odprtine uklanja! Še lepše napravite ta poskus tako, da po¬ stavite pred žarnico z ravno žico zelo ozko režo na zid, pri čemer mora biti reža vzpo¬ redna z žico v žarnici. Če reža ni širša 'kot nekaj desetin milimetra, boste dobili na zidu namesto ostre črte, precej razmazan pas. Go¬ tovo boste spravili v zadrego očeta, ko ga boste vprašali, zakaj je na steni tako razma¬ zana slika! Po pravici torej domnevamo, da je svetlo¬ ba valovanje. Poskus, ki ste ga naredili, pa kaže, da je njena valovna dolžina v primeri z valovno dolžino valovanja na vodi precej majhna. Gotovo je dosti manjša od milimetra. Tako smo s poskusom dokazali, da svetlo¬ ba lahko zavije okoli vogala. Še enkrat se prepričajte o tem. Ob jasnem vremenu lahko naredite tale poskus. Zaprite eno oko, z drugim pa glejte proti soncu. Pri tem držite v iztegnjeni roki nož (ali pa kar prst), s katerim zastrete sonce. 282 FIZIKI Če premaknete nož tako, da je sonce komaj še pokrito, zažari rob noža v precej močni svetlobi. To je svetloba, ki se uklanja ob robu noža. Seveda pa je uklonjene svetlobe manj, čim hujši je ovinek. Ko premaknete nož tako, da zastrete večji del neba okoli sonca, bo svetloba skoraj izginila. V drugi obliki pa naredite poskus z žar¬ nico, ki ima ravno žico. Nekaj decimetrov vstran postavite palico, ki mora stati vzpo¬ redno z žico. Dobro poglejte, kakšna je senca palice na zidu! Njen rob ni popolnoma oster, kakor ste mislili prej, ko še niste tako na¬ tančno opazovali, ampak senca postopoma preide v osvetljeni del zidu. Poleg tega je rob sence na svetli strani obrobljen z nizom pasov. Vse to je zaradi uklona svetlobe ob rob palice. Ponovite ta poskus najprej s tanjšo palico, potem pa še z žicami razne debelina! Dokler je palica ali žica vsaj nekaj milimetrrov de¬ bela, boste videli na zidu izrazito senco. Ko pa vzamete tanko žico, senca ni več čisto temna, ker jo osvetli svetloba, ki se uklanja ob robu žice. Nekaj desetink milimetra de¬ bela žica da čisto razmazano senco. Torej lahko zatrdimo, da svetloba res za¬ vije okoli vogala. Seveda pa ta pojav lahko opazimo le takrat, ko je debelina ovire zelo majhna — za drevesom bi zaman pričakovali uklonjeno svetlobo. Spoznali smo se torej z uklonom svetlobe, in se nehote vprašali: ali s svetlobo lahko naredimo tudi interferenčne poskuse, podobno kot smo jih napravili v zadnji številki? Od¬ govor je seveda trdilen, poskusi pa tudi niso zahtevni. zaslon Youngov interferenčni poskus. Svetloba iz prve zapreke pade na dve luknjici, ki nam predstavljata dva svetlobna izvora Si in Ss Za ta poskus potrebujete dva izvora valo¬ vanja (spomnite se, da ste v napravi za valo¬ vanje potapljali dva svinčnika). Pri svetlobi lahko dobite oba izvora tako, da vzamete dve luknjici, na kateri pada sončna svetloba iz majhne odprtine, kot vidite na sliki 2. Na zaslonu boste opazili lepo interferenčno sliko. Na podoben način je prvi napravil tak po¬ skus znani fizik Young in zato ta poskus ime¬ nujemo tudi Youngov poskus. Še lepše pa lahko opazujete ta pojav tako, da vzamete svetilko z ravno nitko, pred njo pa postavite dve ravni reži. Vsaka reža deluje kot nov izvm’ valovanja, torej kot novo svetilo. Ti dve reži morata biti zelo ozki. Zato ju najlažje naredite tako, da čez sredo dve de¬ setinki milimetra široke reže napnete 0,1 mm debelo žico. Tako ste iz ene reže naredili dve. Posvetite z žarnico tako, da je nitka vzpo- BODIMO IZNAJDLJIVI 283 redna z režama. Kaj se je pokazalo na zidu? Prvotno razmazan svetli pas, ki ste ga dobili z eno režo, se je razklal na večje število tanj¬ ših pasov. Razloček med tem poskusom in tistim z vodnim valovanjem je samo ta, da valov sedaj ne vidimo. Vidimo pa, kam pa¬ dajo curki ojačenega svetlobnega valovanja. Pravimo, da vidimo na zidu interferenčno sliko. Namesto, da bi svetlobo metali na zid, lahko gledamo skozi reži v žarnico. Žica v žarnici se zdi odebeljena iri razmazana v tan¬ ke pasove. To je zato, ker ne prihaja svetloba v oko iz vseh smeri. Pokrijte sedaj eno režo. Razmazan pas na zidu je postal skoraj enakomeren; drobni pa¬ sovi izginejo. Kjer so bili prej temni pre¬ sledki med pasovi, je zdaj svetlo. Temna me¬ sta torej nastanejo tam, kjer se srečajo va¬ lovni vrhovi iz ene reže z valovnimi doli iz druge. Sicer smo pa vse za razumevanje tega pojava razložili že v zadnji štffclki. Dobili smo le dokaz več, dsrje svetloba va¬ lovanje. Vendar ne mislite, da smo vam izdali že vse skrivnosti o svetlobi. Marsikaj zani¬ mivega se boste naučili tudi v prihodnji šte¬ vilki. Med drugim vam bomo povedali, zakaj nekateri hrošči spreminjajo barvo kril. stojalo za skodelice Mnogokrat povzroče razmetane skodelice po obedu ali zajtrku mnogo besed in slabe volje, tako doma kot na izletu. Čeprav smo še majhni, vseeno poskusimo narediti kaj koristnega za naš dom. Stojalo za skodelice je zelo preprosto, saj potrebujemo le tri primerno dolge lesene pa¬ lice ter trikotno deščico iz trdega lesa. V tri¬ kotno deščico izvrtamo tri luknje, v katere zalepimo palice. Ker mora biti stojalo lepo izdelano, bomo najbolj pazljivi pri brušenju in lakiranju. Za brušenje bomo uporabljali drobnozrnat (fin) smirkov papir, pri lakiranju pa brezbarvni nitro lak. 284 BODIMO IZNAJDLJIVI bodimo iznajdljivi KAKOVOSTNI KINOPROJEKTOR ZA 16 ram FILM TIP K O ~ 6 Širši pogled IZ ŠOLSKIH KLOPI V SVET UL