SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta | Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat; 12 kr., 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr j ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za^četrt leta y Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto, X , ... . „ ..... Posamezne številke veljajo 7 kr. Vredmštvo je v Semeniskih ulicah h. st. 2, L, 17. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne“. | Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */ 2 6. uri popoludne. ^tev. V Ljubljani, v ponedeljek 5. januvarija 1891. Letnik XIX. Ogrski državni zbor z ozirom na \ narodnosti. Po državnem temeljnem zakonu je na Ogrskem ravno tako kakor v Avstriji vsem narodom dana pravica, voliti svoje poslance v državni zbor. Ven¬ dar pa se gotovo vsakdo čudi, ko bere razprave v tem zboru, da se ne sliši nikdar noben glas druge narodnosti razven madjarske, ki si prisvaja vse pra¬ vice v tej državi, čeravno bi po številu prebivalcev drugih narodnosti morala v manjšini biti. S svojo brezozirnostjo so si prisvojili nekakšno gospodstvo, katero smatrajo celo za pravično, kar pa se ne more nikdar pravica imenovati. Ko bi bilo vse po pravici in postavi, moralo bi biti po številu prebivalcev na Ogrskem in v Erdelju v državnem zboru poslancev madjarskih 170, nem¬ ških 11, slovaških 84, rusinskih 20, srbskih 27, hrvatskih 40 in romunskih 85. Po tem takem bi bili lahko Sloveni z Rumuni vedno v večini, tudi ko bi Nemci, kakoršni so že, z Madjari potegnili, i Ce tudi navedene številke morda niso matematično > natančne, ali so vendar približno resnične, ter mo- ' rejo razsvetliti današnje stanje ogrskega zbora, kjer ' ne sedi noben Slovan niti Rumun, ki bi bil pri- t pravljen izpregoveriti besedo v pravem narodnem ■ smislu za svoj nšrod. j Da je ogrski zbor sestavljen na temelju stroge pravice, bilo bi njegovo delovanje tudi v vsakem pogledu mnogo koristneje, nego je sedaj. Mej mi¬ nistri bi morali biti tudi Slovani in Rumuni, in ne samo Madjari. Tudi županijske skupščine bi se rav¬ nale po narodnostnih zahtevah. Notranji jezik teh zastopstev bi se moral ravnati po pretežnosti do- tične narodnosti, in le v državnem zboru bi se mogel rabiti madjarski jezit, četudi ni priznan kot državni jezik. Na tak način bi se moglo potem go¬ voriti o ogrskej, a ne izključno madjarskej politiki. Pa tudi narodnostna borba bi počasi potihnila. S tako politiko bi mogla Ogrska tudi svojega i soseda Hrvata z4-se pridobiti. Seveda, da bi se vsled : tega današnji odnošaji morali premeniti, nova zveza ! na temelju jednakopravnosti skleniti pa bi bila potem ■ Hrvatska važen faktor za Ogrsko, katerej se ne bi trebalo bati, da se zaveznik ojača z združenjem onih dežel, ki po starem pravu pripadajo Hrvatskej. Taka Ogrska, pomirjena s Hrvatsko, s svojimi Slo¬ vani in Rumuni, bila bi mnogo varnejša za svoj ob¬ stanek nasproti raznim elementom, ki znajo današnje stanje njeno obračati v svojo korist. Je-li je pa kaj nade, da bi se današnje stanje na Ogrskem na bolje obrnilo? Po našem mnenju prav malo. Od vladine strani se upotrebljavajo razna dovoljena in nedovoljena sredstva, da se vsako gi¬ banje mej Slovani in Rumuni uduši že v početku. Tako zvana uradniška inteligencija je vsa v madjar¬ skih rokah, in le malo je rodoljubov, ki zares s pravim oduševljenjem delajo za svoj narod. Le-ti možje žive seveda pod vednim nadzorstvom dotič- nih oblastev in najmanji prestopek jih spravi v za¬ drego. Madjari so razupili svojo slobodo tiska, ali seveda samo z4-se, za Slovane ni te slobode, pa se potem tudi ni čuditi, da priprosti narod slovanski sploh ne mara za duševni napredek, četudi se neki rodoljubi zanj mnogo trudijo. Da se narod probudi, treba bo še mnogo dela, ki je seveda tem težav¬ nejše, ker je pod vednim nadzorstvom stroge madjarske vlade. Še-le potem, ko se Slovan in Ru¬ mun prebudita, mogle bi se zvršiti kakšne izpre- membe; a da do tega ne pride tako hitro, za to skrbi Madjar s svojo madjarizacijo. Vendar pa radi tega ne bi smeli voditelji dotičnih narodnostij pre¬ pustiti delo, nego se združiti na skupno delovanje. Mnogo bi pri tem podjetju koristilo, ko bi hrvatski poslanci, katerih sedi 40 v ogrskem državnem zboru, stopili na čelo temu gibanju. To se seveda o današnjih hrvatskih zastopnikih ne more niti mi¬ sliti, kajti vezani so na ogrsko vlado iz dobro po- znatih razlogov. Ali sčasoma bi se moglo tudi to izpremeniti in potem naj se zberejo vsi poslanci različnih narodnostij pod jedno zastavo, namreč zastavo narodnosti. To naj bo vsem rešilna za- ! stava. Ce so morda drugače razdeljeni, v pogledu narodnostnih zahtev morajo biti složni. In narod sam, ki zdaj vse to narodovo gibanje le mlačno gleda, oklenil se bo sčasoma svojih poslancev ter konečno splošno zahteval svoje do zdaj teptane pra¬ vice. Seveda je treba za tako delo velike vstrajnosti, ali ljubezen do naroda in domovine jo mora do skrajnosti podpirati. In to želimo svojim bratom na Ogrskem, da se tudi tamkej probudi v kratkem ideja slovanske solidarnosti, kakor se je to zgodilo v Avstriji. Le sloga in neumorna požrtvovalnost morete nas rešiti: zatorej odvažno na delo! —a. Dolenjska železnica. (Dalje.) Kar se pa tiče tovornega prometa, pravi po¬ ročilo železničnega odseka, da so bili pri razpravi zakona z dne 6. junija 1890 dohodki iz tovornega prometa na železnicah, ki se imajo graditi, na 420.000 gld. proračunjeni. Proračun dohodkov iz tovornega prometa na 420.000 gld. vršil se je na podlagi izkaznice do¬ hodkov, kojo je predložil konzorcij dolenjskih železnic. Zadostuje, da tukaj opomnimo, da so se celo železniškemu odseku ti zneski na izkaznici zdeli previsoki, da jih je pa vkljub temu imel za pod¬ lago svojim nadaljnim računom. Koliko pa je na teh zneskih resnice in natanč¬ nosti, jasno bode vsakemu, ako se naslednje uvažuje. Res je, da je pred vsem kočevska proga glede tovornega prometa večje važnosti in da se mora tedaj na gozde kočevskih graščin kneza Turjaškega, kakor tudi na ribniško, turjaško in čumperško gra¬ ščino ozirati. Ti gozdi so pa tudi jedini predmeti, ki bi bili enkrat za tovorni promet dolenjskih železnic sploh kake važnosti. Deželni zastop bi se bil prav lahko in natančno prepričal, kak tovorni promet bi zmogli ti-le gozdi dajati. LISTEK- Pismo. vi. Prudens futuri temporis exitum Caliginosa nocte premit Deus Ridetque, si mortalis ultra Fas trepidat. Horacij. Gospod vrednik! Pred vsem zaslug polno, mlado leto! — Verjemite mi, da sem vzlasti ob mejniku med novim in minolim letom čestokrat mislil naVas, posebno ko sem bral med pikantnimi inserati v nekem židovskem listu naslednje nazna¬ nilo : „Kdo bi me hotel samotarja kratkočasiti z za¬ nimivim dopisovanjem ?“ — Prepričan o moralni kreposti dunajskih židovskih listov, katero je i grof Taaffe večkrat pohvalil, razlagah sem si, da je poslal navedeno naznanilo kak časnikar, ki kakor samoten vrabulj na strehi čivka za — sotrudniki. Zvedel sem namreč, da ima celo takih ljudij, ki se precej pis¬ meno pritožijo vredništvu, ako list ne objavi kakega važnega dogodka iz njih kraja, dasi jim ne pride na misel, da bi ga sami listu sporočili. Cernu neki? Saj se dogodki sami objavljajo. Sploh moram reči, da ste časnikarji postali ime¬ nitni osobito v zadnjem času. Celo kralji in cesarji se pečajo z Vami, vendar se v sodbi o Vas ne vje- majo. Italijanski Umberto je rekel, da bi postal čas¬ nikar, ko ne bi bil — kralj ; kmalu za njim pa se je oglasil nemški cesar ter je imenoval časnikarje „kandidate za lakoto". Razlika v nazorih je tu res ve¬ lika, a kaj hočemo: De gustibus non disputandum. V sredi — zlati skledi, tam bo — istina! Zvedavo sem brskal po božičnih člankih raznih časnikov, da bi dobil iz njih kako natančno sodbo o sedanjih svetovnih razmerah. Reči Vam pa mo¬ ram: Našel sem mnogo besed, a zrna malo. Vtis, ki sem ga prejel iz tega berila, izražajo besede: Est bene, non potuit dicere, dixit: erit! — Kaj ne, gospod vrednik, slab pentameter, pa tudi slaba to¬ lažba! Toda kaj hočemo? Za zorom oklicanih člo¬ veških pravic, ki je človeštvu baje napočil o fran¬ coski prekuciji, še vedno ni solnca, ki bi oklicu vdihnilo i — življenje in vedno bolj prodira prepričanje, da je bil ta oklic človeških pravic le slepilen uvod v knjigo, katere ne bo doživelo člo¬ veštvo ; kakor pravi Rivarol: Preface criminelle d’un livre impossible. Množice tlačenega ljudstva se vedno bolj vzbu¬ jajo in zbirajo. Revni vstajajo in bogatinov je — strah. Zdi so mi, da se bliža doba, o kateri je pisal že Seneka, rekoč: Quantum periculum immineret, si servi nostri nos numerare coepissent. Beli sužnji jeli so se šteti in prestrašen kapitalist, ki jih ima le za stroj, vzdihuje: Le peuple est quelque chose, nekaj vendar le šteje ta zaničevana svojat; in ta modri mož, ki morebiti že desetletja tepta z nogami vse človeške pravice, zadušuje vsa plemenita čutila ter eksperimentuje s trpini sedaj, ko se je i trpeče ljudstvo jelo zavedati svojih pravic in ko jih hoče mnogokod, oropano pozitivne vernosti, pridobiti s silo, indignovan toži, da mu ljudstvo dela krivico, da strajki niso dovoljeni itd., res pravcati. — Gracchue querens de seditione! V teh razmerah pa se peha in trudi za re¬ šitev socijalnega vprašanja vse, kar leze in gre. — Toda kako se vrši to reševanje? Zdi se mi tako, kakor sta storila zdravnik in tesar, ki sta se po opravkih bližala neki vasi. Bila sta namreč že blizo vasi, ko začne goreti pri neki hiši. Tesar vsklikne: „Glejte, glejte, meni že cvete pšenica," in skoči od ve¬ selja čez jarek ter si zlomi nogo. Tedaj pa pristavi zdravnik: „Meni pa je že dozorela pšenica!" Socijalno vprašanje hočejo rešiti in vendar de¬ lajo z revnimi stanovi, kakor neki gostilničar z rev¬ nim človekom, ki je prišel v gostilno ter naročil za Poizvedbe imele bi sledeče rezultate. Gozdi kočevske graščine, največja gozdna sku¬ pina, ki se more tu v poštev jemati, bodo v osmih do desetih letih posekani, gozde ribniške graščine posekuje sedaj tvrdka Alimonda v Trstu in mora posekovanje lesa najmanj v štirih do petih letih končati. Cumperska in turjaška graščina imate malo lesa, prva le nekaj lesa za kurjavo, zadnja pa veči¬ noma le mlad les. Gozdi kmetov pa so skoro povsod že posekani. Nadaljna poizvedovanja bi visoki deželni zastop prepričala, da bi ti gozdi v skrajnem slučaji le še pet let kakih 2000 vagonov lesa na leto za prevoz dajali, ne pa, kakor se je pri razpravi zakona z dne 6. junija določilo, 4004 vagone in po preteku petih let bi tudi ta tovorni promet rapidno nehoval. Kot vozni nastavek za les vsprejet je bil po¬ vprečno znesek 40 gld. Iz Ljubljane v Trst, kamor gre ves lesni promet z Dolenjske, znaša zopet 40 gld., za celo progo z Dolenjske v Trst tedaj skupaj 80 gld. Sedaj znaša voznina do Rakeka 30 gld. in od Rakeka v Trst 32 gld., skupaj tedaj 62 gld. Povprečni vozni nastavek v znesku 40 gld. je tedaj skoro za polovico previsok, posebno, ako se pomisli, da bo južna železnica pretečemu tek¬ movanju s tem nasprotovati skušala, da bo svoje vozne nastavke znižala. Tu je pa ravno les glavni del na 420.000 gld. cenjenega letnega tovornega prometa in tu je, kakor smo že omenili, i velikost voznega blaga kakor tudi vozni nastavek ne glede na dejanjski položaj prav neopravičeno visoko sprejet. Ravno tako je tudi z drugim blagom. Za rogato živino bi trebalo po od- sekovem mnenji 578 vagonov. A dognana stvar je, da goveje živine, ako je zdrava in močna, tudi v onih krajih, kjer so železnice, ne prevažajo, ampak ženo jo tja, kamor je namenjena. Goveje živine se bode tedaj komaj 50 vagonov prevažalo. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. januvarija. I$<»tran|e dežsle. Katoliška stranka v Avstriji. Češka konservativno - katoliška dnevnika praški „Cech“ in binski „Hlas“ vnemata svoje javno delujoče rojake, naj osnujejo med češkim narodom močno in odločno katoliško stranko. Zadnji osodepolni in nepričakovani vspehi Mladočehov so marsikomu odprli oči tudi na Češkem, da s samim mešetarenjem v politiki ni mnogo storjeno, da treba določenih načel in jed- notnega delovanja. Take konservativne stranke imele bi se osnovati pri vseh avstrijskih narodih ter zdru¬ žiti se v državnem zboru po svojih odposlancih v mogočno in odločujočo katoliško-konservativno stranko, ki bi dala vsakemu narodu kar mu gre, a bi tudi Bogu ne odrekala njegovih pravic. Prihodnji župan v Trstu. Današnji župan v Trstu Bazzoni je odstopil vsled bolehnosti. Trije mestni očetje se ponujajo za izprazneno mesto, med njimi tudi Mojzes Luzzatto — Žid, ki ima neki največ upanja, da postane župan. Tako bo torej Trst osrečen z židovskim županom. Želeti bi vendar bilo, da bi se vsaj v tem vprašanji zjedinili kr¬ kosilo mehko kuhanih jajec, med njimi so bila tudi naježena. Seveda se je mož pritožil, a gostilničar za¬ kriči nad njim: „Kaj bodete godrnjali? Ako niste tiho, bodete poleg jajec plačali tudi — piške!“ Tako vse vprek deluje preosnovalno za človeško družbo, toda kjer je preveč gospodarjev, tam je malo kruha in gotovo tudi Vi, gospod vrednik, pri¬ trdite narodu, kateremu je v navadi pregovor: Ko¬ vaške kobile in čevljarske žene so pogosto — bose. •— Meni pa, po pravici povem, ko premišljujem vlada¬ jočo zmedo na svetu, vedno raji na misel hodi stara pravljica o Devkalijonu, vedno verjetnejše se mi do¬ zdeva, da so ljudje res iz — kamna, vsaj srca so skoraj gotovo — kamenita. To je dandanes aura popularis, boginja tre- notka, kateri se vse uklanja. Politika vspehov odlo¬ čuje v jasnem in zasebnem življenju, načela krščan¬ ska pa se na tej moderni zgradbi kažejo le kot ča¬ stitljive spominske arabeske, ki pa imajo le starinsko vrednost. To je prava „societas leonina“, po kakeršni je toliko hrepenel vzornik modernega vzgojeslovja, i v Slovencih toli slavljeni Rousseau, pristna nepo¬ kvarjena družba človeška, živeča v gozdu, kjer kra¬ ljuje levov zob. Toda kam sem zašel? Pisati sem Vam hotel za novo leto vspodbudilno pismo — pour encourager; ščanski mestni zastopniki ter se ustavili izvolitvi Žida, ki se je v Trstu odlikoval zlasti s tem, da je odstranil iz šol sveta razpela. Takega človeka pač krščansko mesto ne sme imeti za župana. Nemški zastopniki v češkem deželnem odboru. Ker Nemci nimajo upanja, da bi se do¬ gnala češko-nemška sprava, skušajo po drugem potu svoje drage spraviti v deželni odbor. Kakor znano, je dr. Zeithammer kot deželni odbornik odstopil in o dr. Brafu se tudi govori, da misli na odstop; to priliko porabljajo nemški listi ter delajo javno mnenje zato, da bi večina deželnega zbora ta dva izpraz- nena mandata prepustila Nemcem. To bi bila pač prevelika popustljivost. Vansaj e država. Rim. Nj. svetosti papežu Leonu XIII. je za novo leto čestital tudi ruski car ter izrazil upanje, da se bodeta v tem letu ruska vlada in Vatikan popolnoma sporazumela. Da bi se pač uresničila ta lepa nada! Rusija. Da postopa ruska vlada jako ostro proti poljskim katolikom, je pač stara resnica. To svojo surovost pa je nedavno znova pokazala, zakaj v Vilni je zaukazala zapreti tri katoliške cerkve in odstraniti iz ene teh cerkva Matere Božje podobo, s katero so v zvezi mnogi čudeži. Škof Avdcievič je šel zato v Peterburg, da se je pritožil proti tej naredbi. Tu se je imenovani cerkveni dostojanstvenik tako energično in vztrajno potezal za pravice polj¬ skih katolikov, da mu je ta razburjenost provzro- čila nevarno bolezen. Taka nepristopnost ruske vlade jej pač ne more dobiti naklonjenosti pri evropskih državah, vzlasti pa v Rimu ne. Italija. Bržkone namerava Crispi vendarle nekaj proti Franciji. Kakor se namreč iz Rima po¬ roča, govori se v tamošnjih politiških krogih mnogo o povratku italijanskega poslanika v Londonu grofa Tornellija, ki se je neki že dlje časa pogovarjal s Crispijem. Ta dohod Tornellijev v Rim je tem več¬ jega pomena, ker se je vršil nujno ravno pred novim letom. Kakor načni „Temps“, prišel je Tor- nelli v Rim zaradi afriških zadev. Ob jednem raz¬ pravlja Crispijevo glasilo „Riforma“ zadnji Freyci- netov govor, o katerem smo že poročali, ter pravi, da govori malo miroljubivosti iz njega. „Francija“, piše imenovani list mej drugim, „reprezentuje v obilni meri moč orožja ter sili, da se za njo vsa Evropa oborožuje. Ako bi zabučal bojni vihar, pro- vzročila ga gotovo ne bo trodržavna zveza, marveč Francija. Vendar pa ne bo francoska vlada prevzela te velike odgovornosti nd-se, za to je pač premodra. Vsekako pa splošni položaj po Freycinetovem go¬ voru obeta manj miru, kakor se je prej menilo.“ — Tako govori stari lisjak o Franciji, do katere je še nedavno kazal toliko naklonjenosti. V povsem mirovnem Freycinetovem govoru vidi izživljanje so¬ sednih držav. Crispi vidi pač v najnovejšem času o belem dnevu strahove. Francija. Francoska vlada skuša na vse na¬ čine izboljšati državne finance. Zdaj je določila novo vojaško takso in sicer po 6 frankov od posamičnikov. Plačevati jo bodo morali vsi, ki niso doslužili tri¬ letne vojaške službe, razven onih, ki so bili odpu ščeni od vojakov zaradi ran ali bolezni. Tak davek bodo morali plačevati do 36. leta. Grecija. Dnd 2. januarija je napal poslanec Kalli vladno politiko in posebno budgetni proračun, ki kaže 2,282.000 drahem primanjkljaja. Ministerski predsednik Delyannis je Rallijeve napade energično zavračal. Razprava se je vršila sploh jako burno, a vendar ni imela nikakega vspeha. Anglija. Parnell je pri konferenci v Boulognu neki pripomnil, da je pripravljen odstopiti kot vodja irske stranke, da se naredi konec vsem nesrečnim homatijam in prekucijam, a le tedaj, če bi bil na¬ torej moram vsaj proti koncu skušati, da ostanem zvest svojemu namenu. Obupati nam vkljub temu vendar le še ni treba. Si tout n’est pas bien, tout est passable, ako ne teče, vsaj leze. Tako se gotovo tolažijo med drugimi tudi ljubljanski Talije sinovi in hčere. Nemškim, ki se raznašajo v redutni dvo¬ rani, se neki tako dobro godi, da včasih obiskoval- cem plačane karte kar vračajo, ako namreč pride tako malo gledalcev, da se igra ne splača. Bati se je torej, da vodja nemškega gledišča ne bo šel le bosonog, marveč tudi golorok iz Ljubljane; to bi bila pač prevelika sramota za slovensko prvostolnico. Tudi v čitalnici pri predstavah poje glasen boben, a le redko privabi v dvorano polnoštevilno občin¬ stvo. Treba bo domžalskega bobna, zakaj skušnja uči, da kader se ta oglasi, napolnijo se čitalnični pro¬ stori. — Vprašal bode morda kedo: Cernu pa potem novo gledišče, ako so še ti majhni prostori — pre¬ veliki! — To mi je seveda uganjka; najbrže pa, da z denarjem ne vedo kam. Vkljub vsem tem neprilikam pa imam za novo leto vendar le najboljše nade. Nemški cesar je našel politični akonit za vse hudo na svetu in slavnoznani ljubljanski „aber“ mu je bil zato v pomoč. Izrekel je namreč ta vladar, posvetujoč se s svojimi veljaki o šolskem vprašanju važne besede: Starejši vedno mesto Mac Cartby-a imenovan O’Brien za voditelja ■združeni irski stranki; tako vsaj se poroča iz Londona. Belgija. Splošna volilna pravica je najvažnejše vprašanje belgijskih politiških krogov. V vseh čas¬ nikih, na vsakem shodu se razpravlja na vse strani to vprašanje. Zaradi tega živahnega zanimanja za to zadevo je pa navstal razpor med posamičnimi strankami. Med katoliki je vzlasti Woeste velik na¬ sprotnik splošni volilni pravici, dočim so nekateri katoliški poslanci zAnjo. Med liberalci nočeta prej¬ šnja ministra Orban in Bara ničesar slišati o splošni volilni pravici. Radikalci pod vodstvom Pavla Jan- sona se družijo s socijalistiškimi delavci, pač v na- deji, da bodo z njihovo pomočjo prišli do zmage. Kakor med strankami, navstal je razdor tudi med belgijskim časnikarstvom. Turčija. V Carjigradu se govori, da je po¬ begnil Padlevski, morilec ruskega generala Seliver- stova v Parizu, najprej v Odeso in od tod v Carji- grad. Na zahtevo ruske vlade je zahtevalo turško oblastvo od kapitana angleške ladije, na kateri je bil Padlevski, naj mu izroči morilca, česar pa ka¬ pitan ni hotel storiti. Angleški parnik je odplul s Padlevskim v Liverpool. — Med Prilipom in Dibro v Macedoniji ropa zopet kakih 250 albaneških ro¬ parjev broječa četa pod vodstvom Bilana Czele kri- stijanske vasi. Tako je ta drahal nedavno napala vas Dušogubice, zažgala hiše, živino, žene in dekleta pa odvela seboj v gore. Ubogi ljudje. Kedaj bo Kristijan prost kletih sovragov pod turško vlado?! Združene države. Državni dolg Združenih držav se je zmanjšal meseca decembra minolega leta za 11,005.397 dolarjev, v državnem zakladu je pa bilo koncem istega meseca 679,440.656 dolarjev. Koliko so v tem oziru Združene države pred ev¬ ropskimi državami, ki ječe pod težo oboroženega miru. Izvirni dopisi. Iz Maribora, 1. januvarija. (Probujeno dru¬ štvo.)*) Z nekako otožnostjo smo se pri nas vedno ozirali na lep razvoj cerkvene glasbe po drugih krajih. Nerad odkrijem to javnosti, vendar moram reči, da na tihem smo se malo sramovali, ker imajo v ne¬ katerih škofijah v priprosti gorski cerkvici liturgično pravilnejše petje, nego mi v središču naše lepe la¬ vantinske vladikovine. Pripoznati pa moram in rad to storim, da dela tu slavno izjemo cerkev bogo- slovska in čč. šolskih sester.. Vendar zdaj se začne nekaj gibati. Pretečeno nedeljo prebudilo se je zopet društvo, ki je bilo že leta 1887 po neumornem de¬ lovanji, žal, le prehitro umrlega g. dr. Kukoviča se začelo malo razcvitati, katero pa je, ker ni našlo dovolj dobre zemlje, mirno zaspalo. — Cecilijino društvo za lavantinsko škofijo imelo je namreč 28. decembra 1. 1. svoj občni zbor., h kateremu je prišlo precejšnje število čč. gg. duhovnikov, in kar nas je prav veselilo, tudi več gg. mestnih učiteljev. Zbo¬ rovanju bil je voljen za predsednika prečast. gosp, prelat msgr. Kosar, ki je došle goste prijazno po¬ zdravil in obžaloval, da je društvo, ki goji tako blage namene, tako hitro zaspalo. Upajmo, da bo na novo probujeno društvo z večjim vspehom delovalo, nego dosedanje. Predsednikov namestnik, čast. gosp, semeniški ravnatelj Hribovšek, poroča, kakor sam prizna, o pičlem delovanju tega društva v teku treh let. Koj *) Zaradi pomanjkanja prostora zaostalo. Op. vred. pravijo: Ja — aber! Pri tem seveda ostane vse pri starem, mi mladi pa pravimo: Ja — also! Kar spoznamo za pravo, zato tudi zastavimo vse svoje sile. — Ne samo iz Nemčije, tudi iz Ljubljane naj se umakne osodepolni, moreči Ja — aber! in na¬ mesti naj ga krepki mladeniško — delavni: Ja — also! — Torej na delo! Bliža se, gospod vrednik, doba brezskrbnega, veselega predpusta, čas Ocvirkovih potvic in okusno- dišečih „krofov“. Marsikdo se veseli teh dnij, jaz, ki sem navajen z višjega stala motriti vse dogodke, ne morem se prav posebno ogreti za letošnji pred- pust. Ne samo zato, ker je izredno kratek, marveč tudi zato, ker še vedno ni teoretično rešeno vpra¬ šanje, ki je vzlasti važno pred pustom. Vprašanje to je etiketno - estetično in velikega pomena. Etiketni estetiki namreč še niso konečno dognali, ali se ,, krofi" pravilno z vilicami natikajo in pokladajo na krožnik, tudi še ni dognano, ali se na krožniku z rokami lomijo ali z nožem režejo. Da bi nam bila pač usoda mila ter nam obudila slovenskega etiket- nega estetika, ki bi konečno dognal to kočljivo vpra¬ šanje in to kmalu, sicer bode vsled dobrih letin in splošnega blagostanja čez nekaj let to ugodno re¬ šeno vprašanje le — akademične vrednosti. O. skraja ga je vse veselo pozdravilo, spoznavni nujno potrebo, da se popačeno, posvetno cerkveno petje v naši škofiji nadomesti s pravim cerkvenim. Priča temu tudi precejšnje število udov, ki so bili pripravljeni materijelno to društvo podpirati drugo leto je število udov narastlo, tretje leto so pa skoro vsi z letnino zaostali, ker nikdo ni več vedel, ali še to društvo živi, ali ne. Kaj pa je to društvo doseglo? V začetku je delovanje veliko obetalo. Ustanovila se je pevska šola z dvema oddelkoma, kojo so obiskovali dečki naših mestnih ljudskih šol; na praznik sv. Rešnjega Telesa je deški zbor prvikrat že javno pri sprevodu nastopil. Dne 8. decembra naj bi se s pripomočjo že izurjenih pevcev in pevkinj v stolnici pela pra¬ vilna latinska sv. maša; vadili so se več mesecev, ko pa je prišel čas, da bi zbor pokazal svojo zmož¬ nost, razbilo se je vse najbrž zaradi pevskih muh nekaterih pevkinj, kojim ni ugajala ta resna cer¬ kvena glasba. Kmalu na to zboli duša vsega dru¬ štva, čast. g. dr. Kukovič, in aprila leta 1888 so oba, njega in društvo, k pogrebu nesli. S pevsko šolo se torej ni obneslo, in zdaj je poskusilo dru¬ štvo na drug način zboljšati cerkveno petje, ker je nekaterim dečkom, ki so se izobraževali v ljubljanski orglarski šoli, dalo štipendije in jednakotudi orglavcem, ki so se na deželi poprijeli pravega cerkvenega petja, poslalo male nagrade. Letos pa je tudi še to izostalo. Meseca maja preselil se je predsednik dru¬ štva, sedanji mil. opat g. Ogradi v Celje, — in tako je zgubilo glavo, brez glave pa ni življenja Bil je skrajni čas, da se je raznesel po naših časopisih glas: „Cecilijansko društvo lavantinsko, vstani!" Ta glas slišalo je več za zboljšanje cerkvene glasbe vnetih gospodov, in izmed njih sredine volil se je nov odbor, kojemu želimo mnogo vspeha in blagoslova z nebes. Predsednikom bil je voljen »per acclamationem" prečast. g. stolni župnik J. Bohinec, namestnikom prečast. g. kanonik Hribov¬ šek, tajnikom g. korvikar L. Hudovernik, knjižni¬ čarjem g. učitelj J. Miklosich. blagajnikom gosp, kapelan pri sv. Magdaleni, J. Cižek, kojemu naj iz Ljubljane v Logatec. Okrajni komisar g. K. De- peris je prideljen notranjemu ministerstvu. (Petindvajsetletnica) gospoda Ivana Naber¬ goja vršila se je častno za vrlega moža. Dne 31. decembra priredili so mu pevci društev »Da- nica" in »Hajdrih" lepo podoknico, deputaciji pev¬ cev pa ste čestitali slavljencu. Gospod Nabergoj od¬ govoril je solznih očij, češ, da je ta njegov najlepši dan življenja, ko vidi, da mu narod zaupa. Novega leta dan poklonila se mu je deputacija političnega društva „Edinost“. Slavljenca je nagovoril gospod profesor Mate Mandič ter slikal njega vrline; besede so na-nj napravile globok vtis. Čestitalo mu je tudi »Delavsko društvo" po svoji deputaciji. Pri ; kosilu, katerega so se vdeležili člani deputacij in j gg. državna poslanca kanonik Klun in dr. vitez ' Tonkli, vršile so se mnoge napitnice. Na napit- ( i nico viteza Tonklija istrskim prvoboriteljem je od- ' govoril gospod M. Mandič, da je z našimi nasprot- , niki brezvspešno vsako pogajanje; v interesu vlade pa je, da ob Adriji podpira Slovane. (Škofjeloški grad) s posestvom, kolikor ga še ima, je od danes lastnina ondotnega uršulinskega samostana. Prav iz srca čestitamo velezaslužnim re¬ dovnicam na tej pridobitvi, katera jim bo pomagala, da bodo že cvetoči odgojevalni zavod še spopolnile in razširile. Znano je, da so ta grad z obširnim po¬ sestvom skozi stoletja imeli škofje brižinski (Frei- singen) na Bavarskem, katerim je cesar Henrik II. (sveti) v last podaril tamošnji svet. Ti po¬ sestniki so menda tudi zgradili in povečali, ako ne vse, vsaj poglavitni del sedanjega poslopja, ki po > svoji krasni legi že od daleč nd-se obrača oči. Po- ' zneje je ta graščina bila državno posestvo, katero ■ ! ljubila primerno svoto, dočim so podjetniki izjavili, da ne dajo nič! Na korist stvari sami govorimo, če izrazimo željo, naj bi podjetniki kamniške železnice odjenjali, sicer utegnejo nastati prepiri in pravde. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so nabrale te dni častite upraviteljice tržaške ženske podružnice 190 gld. Razven tega so imele pri zabavnem večeru dne 21. decembra pri svoji božič¬ nici 96 gld. čistega dohodka. In, če še omenjamo, da je njihova podružniška letnina za 1. 1890 znašala 94 gld. — označili smo ono požrtvovalno stalo, ki je zavzema vselej domorodno tržaško ženstvo. — Ko bodo brale Slovenke na okrog ta zadnja naša tri poročila o ženskem domoljubnem delovanji v mali Litiji, v veči Gorici ter v velikem Trstu, upamo, da ne bodo odložile teh časniških vesti brez najtrdnejega sklepa — tudi postati dejanjske Slovenke, kakor so naše Litijke, naše Goričanke ter te vnete bivalke našega Trsta. (Slovesno umeščen) bode prihodnjo nedeljo kot župnik v Tržiču dosedanji administrator čast. gosp. Fr. Š p e n d a I. (Zamorski duhovnik) čast. g. misijonar o. Da¬ niel Sorur je včeraj v tukajšnji cerkvi sv. Jakoba imel slovesno sv. mašo. Prostorna cerkev je bila natlačena ljudij; hvala Bogu, da ni bilo nobene nezgode. Po sv. maši je imel g. misijonar daro¬ vanje za potrebe svojega misijona v srednji Afriki in je z največjo hvaležnostjo prejel znaten dar. Še te dni oba misijonarja odpotujeta skozi Laško v Afriko. (Umrl) je zjutraj novega leta dan po dolgi mučni bolezni v Ilirski Bistrici Anton Jelovšek, star 19 let. Minolo leto je v Ljubljani dovršil gim- je kupil rajni Fidelij Terpinc. Od njegovih dedičev je prišlo sedaj v last samostanu. Veseli nas, da je nekdanje cerkveno posestvo zopet dobilo svoj du¬ hovni namen in cerkvenega imejitelja. (Iz Šiške) se nam piše: V pojasnenje Vaše no¬ tice »V Šiški", priobčene v 299. štev. Vašega cenje¬ nega lista z dne 31. decembra 1890, nam je do¬ staviti, da cesta, katera je sedaj zaprta po kamniški nazijo ter z dobrim vspehom napravil preskušnjo zrelosti. Mislil je v Gradcu učiti se pravoslovja, pa smrt ga je pokosila v mladostnih letih. Pokopali so ga pri župni cerkvi trnovski v pričo obile množice žalujočih prijateljev in znancev. Priporočamo ranj- kega Antona, ki je bil ponižen in prijazen mladenič, njegovim sošolcem in prijateljem v blag spomin. (V Kobiljiglavi) na Krasu je dne 3. t. m. blagovolijo zanaprej pošiljati čč. gg. udje svojo let¬ nino ; v odbor gg.: Manich, Satter, Meschko, G. Majcen. Ko se je odbor sestavil, povzame častiti gosp. Hudovernik besedo, da bi gg. poslušalce izpodbudil, deloma pa tudi podučil, kaj namerava Cecilijino društvo; govori o instrumentalni godbi, o koralu, o večglasnem petju, o orglanju, seveda le kratko, ker ni mogoče v tako kratkem času, ki je bil odlo¬ čen njegovemu govoru, temeljito o vsaki točki go¬ voriti ; pobija nekatere predsodke, koje imajo neka¬ teri do tega društva, in trdi, kar je povsem resnica, da le nevednost in hudobija sta jedina sovražnika, ki našemu društvu nasprotujeta, s katerima se bo treba vojskovati. Nato se je stavilo več nasvetov tudi od gospo¬ dov, kateri, kakor sami trdijo, glasbeno niso izobra¬ ženi, ki se pa vendarle zanimajo za dobro stvar. H koncu zahvali predsednik došle gčste za splošno železnici, ne vodi le na polje, kakor pravi do¬ pisnik, temveč veže celovško državno cesto z dunajsko državno cesto skozi Šiško. Dalje bi bili štirje gospodarji, če se zapre sedanja cesta, ločeni od ostale vasi in bi morali po pre¬ cejšnjem ovinku hoditi v občino, kar bi bilo tem težavneje za-nje, ker nima nijeden svojega vodnjaka, in bi morali ne le pitno vodo precej daleč donašati, temveč tudi za živino dopeljavati. Tudi deželni od¬ bor, kateri je kupil precej sveta na oni strani že¬ leznice za novo deželno bolnišnico, bil bi oškodovan, kajti nova bolnišnica imela bi daljši ovinek do ce¬ lovške državne ceste oziroma v našo občino. Ravno tako bi bili drugi privatni posestniki silno oškodo¬ vani, kot tovarna Tbnnies, ki po ravno tej cesti zvozi veliko opeke iz svoje opekarne v Kosezah, Tavčarjeva trgovina z lesom na Bežigrad in vsi do¬ mači posestniki, ker le-ti morejo potem le po dalj¬ šem ovinku na svoja polja onkraj železnice. Nujna umrl tamošnji vikar č. g. Anton Makuc. R. I. P.! (Prisvojitev baronstva.) V seznamu baronstov, navedenem v genealogiškem gotajskem almanahu za leto 1891, stoji pri imenu Rohschiitz-Roth- schtitz (Rožič) nastopna zanimljiva izjava alma- nahovega vredništva: „Predno izgine to ime za vselej s tega mesta, moramo spravno dokazati, da je bilo vredništvo te knjige, vsprejemši leta 1857 v seznam to rodbino »pl. Roschtitz - Rothschutz“-ev, kot pristojno med plemstvo baronov, — vedoma va¬ rano od napominane obitelji. Filip Josip Roschtitz (Rožič), porojen v 13. dan aprila leta 1812 kot rokodelčič, znal je premetenim načinom s pri¬ loženimi ponaredki ne samo vseh genealogiško - he- raldiških publikacij nove dobe, temveč tudi pri vseh dotičnih uradih vzbuditi in tekom jednega človeš¬ kega veka vzdržati verodostojnost, da je neka ple- menitEŠka rodbina pl. Rosehiitz-Rothschutz-ev. Vedel je, da je v ratiborski kneževini svojedobno cvel stari zanimanje za dobro reč, sosebno gg. učitelje, ter jih prosi, naj podpirajo gg. duhovnike, da jim bo mogoče uvesti pri nas v cerkvi ono petje, ki se spodobi za sveti kraj. Naposled izroči celo društvo previdnosti božji in prosi božje Dete blagoslova. Začetek je zopet storjen; upajmo, da bo sad obilnejši in lepši, nego prej. To tudi smemo priča¬ kovati, ker ima društvo v svoji sredini moža, ki res gori za dobro reč, ki pa je tudi zmožen, propadlo petje prestvariti. Daj Bog, da bi mu zdravje in čas pripustila, da bi mogel vstrajno delovati in bi našel obilo podpore tukaj pri sestavi novega pevskega zbora. Naj bi naše društvo podpirali tudi zunanji gg. duhovniki, da bi se reformacija pri petju po¬ srečila najprej pri nas v Mariboru in se razširila po celi škofiji. Letnino naj blagovolijo prečast. gg. dosedanji in novi udje poslati blagajniku društva k sv. Mag¬ daleni v Mariboru. Dnevne novice. (Osebne vesti;) Okrajni glavar gosp. L. markiz Gozani v Radovljici in okrajni komisar gosp. dr. Heinz v Krškem sta poklicana k deželni vladi. Pre¬ meščeni so: Okrajni komisar g. V. Parma iz Ko¬ čevja v Litijo; vladni koncipist gosp. Alfonz Pirc iz Logatca v Kočevje; vladni koncipist g. pl. Schi- viz in koneeptm praktikant g. J. Hočevar iz Lju¬ bljane v Krško; konceptni praktikant g. J. Krese potreba je tedaj, da se napravi pod državno Ru¬ dolfovo železnico in kamniško železnico nova cesta, če že ne more ostati pri starem. Do sedaj ste dve cesti vezali imenovane kraje; občina je dovolila, da se sme jedna odpraviti, ravno tako odločno pa tudi zahteva, da vsaj jedna ostane za prosti pro¬ met, naj je že pod železnicama ali kar bi bilo vsa¬ kemu veliko ljubše, čez železnici, kateri pa bi ne smeli biti po četrt ure zaprti, kakor se je že do sedaj dogajalo. Ta zadeva postala je za našo občino tako pereče vprašanje, da se je bati izgredov, ako se ne ugodi pravični zahtevi občanov. Do teh bi bilo že skoraj prišlo dne 29. pr. m , ko je poklicana ko¬ misija na Rudolfovem kolodvoru obravnavala o do¬ neskih k novi cesti pod železnicama. Ravno ko so se jeli zbirati posestniki in ljudstvo, začeli so de¬ lavci podjetnikov kamniške železnice prekopavati do¬ sedanjo cesto; vsled protesta župana in občinskih mož zabranil je okrajni komisar nadaljno odkopa¬ vanje. čemu so podjetniki to prouzročili ravno ta dan, nam ni znano, to pa vemo, da je bil ves po¬ ložaj že skrajno napet. Ljudstvo naše je sedaj silno razburjeno; ne dovolj, da je žrtvovalo jedno cesto, vzeti so jim hoteli še drugo in zato speljati jih na drugo po daljšem ovinku brez odškodovanja. Če javna korist zahteva te žrtve, pravično bi bilo, da se naši občini da za dve cesti vsaj jedna, katera bode itak slabša od prejšnjih. Kako pride sploh ob¬ čina do tega, da bode morala k tej novi cesti še donašati iz svojega žepa? Ali storila je tudi to, ob- plemenitaški rod imenom Roschtitzi in da je v Mi- . šenskem prej živela tudi stara Rothschiitzeva rod¬ bina ; kaj stori ? Združil je imeni in grba obeh rod- : bin. Tako je nastal novi njegov plemenitaški rod in grb ! — Ker je z raznoterimi dokazili podpiral in ■ trdil izvor dveh tako -različnih rodov, vzbudilo ; je to sum pri dotičnih uradih, kar se je pri 1 natančnem preiskavanji popolnem obstinilo. — j Ko so ga pozvali, naj to dokaže in se opraviči, od- j tegnil Se je zatoženec še v preiskovalnem zaporu v Vratislavi s samomorom v noči od 4. na 5. dec. j zemeljskemu sodniku, toda oblastva so ukrenila po- i trebno, da si ne bodo po krivici prisvajali sorod- i niki njegovi plemenitaškega naslova; vredništvo je tega mnenja, da se mora za podporo, kojo je tako j dolgo — dasi brez svoje volje in namena — dajalo Filipu Roschtitzu, pokoriti s tem, da objavi vso to I zadevo." — V dosedanjih letnikih napominane knjige, ; da, celo v letošnjem, so te-le podrobnosti o rodu baronov Roschtitz - Rothschtitz-ev: »Katoliki. — Pruska in Avstrijska. — Grb je podelil na Dunaji 1. 1358. vojvoda Albreht avstrijski; kot državni ba¬ roni potrjeni so bili v 1. dan septembra 1. 1530. od Karola V." — O »ustanovniku" tega rodu slove v genealogiškem almanahu, da je bil dr. phil, in častni član mnozih učenih družeb. — Baron Filip Josip Roschtitz zapustil je sina in dve hčeri. Sin Nikolaj Avgust Emil, porojen dnč 8. avgusta 1.1836. j v Cahah (Aacben), posestnik graščine in velepo- » sestva Smerek pri Višnji Gori, je oženjen z Ante- kr. Vremensko sporočilo. d) Izdelovalnica za cerkveno kiparstvo Priznano najboljše v p o čebelno-voščene sveče VI priporoča ,o Ul (10-2) dvorih, (U) Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. :■ x. *; ►< K h 90 107 103 993 306 113 H, 50 65 BW Prosim, naj se mi radi ugod¬ nosti dopisuje v nemščini. “WS Pariz, 5. januvarija. Pri dopolnilnih vo¬ litvah v senat je izvoljenih v 32 okrajih 81 senatorjev, in sicer 75 republikancev in 6 konservativcev; republikanci so dobili 10 sedežev. V Rouenu je prodrl Waddington. V senskem okraji so izvoljeni Tolain, Rano in Lefevre. London, 5. januvarija. Podkralj na Irskem in njegov generalni tajnik Balfour sta obja¬ vila v časnikih prošnjo za podporo strada¬ jočim Ircem. Irska uprava je pripravljena sprejemati darila. nijo Cecilijo, porojeno grofinjo Lichtenbergovo. Iz tega zakona pa pohaja osem otrok, koji so sevčda vsi zabeleženi v genealogiškem almanahu med ple- menitaži ! (Nesreče) , Poroča se nam: Te dni si je neki slaboumen človek v Št. Petru na Notranjskem od¬ sekal desno roko. Nesrečneža so prepeljali v deželno bolnišnico. — V Mengišu so se nekemu vozniku splašili konji. Ko hoče voznik prijeti za vajete, pade tako nesrečno, da mu je kolo strlo nogo. — V Britofu na Gorenjskem je nekemu predrznemu mla¬ deniču razpok odtrgal vse prste na jedni roki, ker je brskal po strelivu, ki se ni takoj užgalo. (Narodni dar Svetozarn Miletiču.) Kakor po¬ roča .Zastava", prevzeli so v svoje roke ta list srbski rodoljubi v Novem Sadu, ob jednem pa sklenili, da bodo Miletieevi družini tri leta dajali po 3000 gld., pozneje pa, ko sin Slavko dovrši medicinske nauke, po 1500 gld. na leto. V ta namen se bodo nabirali prostovoljni doneski. Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno Umrli 31. decembra. Barbara Železnik, gostija, 75 let, Kladezne ulice 10, jetika. — Ivan Kozjek, uradnikov sin, 6 mesecev, Stari trg 4, rhaehitis. 9 5 55 •rt '5 • psj . o’ Srčni pozdrav in voščilo vsem prijateljem in znancem za> novo leto. Jak. Gruden, vpok. župnik v Turjaku. Obrabljene pismene marke SJfSS G. Zeehnia ver. Nurnberg. Obrazci zastonj, (2) IJunafska borza. (Telegratično poročilo.) 5. januarija. Prva kranjska, na mnogih razstavah odlikovana, leta 1822. ustanovljena (4—3) Telegrami. Radmer (Štajersko), 5. januvarija. Do¬ poldne je lov na Hundskoglu, popoldne na Bergerriedlu; potem odpotuje cesar. Dunaj, 4. januvarija. Delegacije utegnejo zborovati letos v jeseni, ker bode državni zbor razpuščen že v juniju. Opava, 4. januvarija. V rovu v Poljski Ostrovi je bila eksplozija. Mrtvih je 40 de¬ lavcev; 13 je bilo omamljenih. Vzrok eksplo¬ zije ni še znan. Ponesrečeni so največ dru¬ žinski očetje. Moravska Ostrova, 4. januvarija. Ne- j sreča v imenovanem rovu je veliko večja, ! kakor se je sprva mislilo. Ponesrečene jako , težko rešujejo, ker so rovi vsi zasuti. Kmalu po nesreči so oteli 17 mož, od katerih® je ■ bilo 6 lahko, 11 pa nevarno omamljenih, ! Do sedmih zvečer so dobili 57 mrtvih; 12 jih je bilo strašno sežganih. Nekaj je gotovo še zasutih. Srebrna „ 5% „ 100 „ „16% , 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . Papirna renta, davka prosta , . . . . Akcije avstr.-ogerske banke. Kreditne akcije. London . Srebro . Francoski napoleond.. Cesarski cekini.. Nemške marke . Srednja temperatura obeh dni — 7'5°, in 3 0°, za 46° in 10 2° pod normalom. 04 „ 36 „ 32^,, v St. Ulrichu, Groden, Tirolsko (preje bratje Tavella & Valentin), priporoča svoje umetalne izdelke, kot: kipe svetnikov, križeva pota, altarje, leče, podobe Kristu¬ sovega telesa s križem ali brez njega itd. vsakega sloga, mojstra in velikosti v priprosti in okrašeni obliki. — Obrise in cenike pošiljam na ogled. Za dobre izdelke pri jako zmernih cenah jamčim. časnik „Der Burggriifler" z dne 15. septembra 1890. 1. piše: Za cerkev v Gomionu določen kip lurdske matere bože je bil izpostavljen v Zingerlejevi umetalni razstavi. Žal, da smo imeli priložnost videti le fotografijo tega kipa; toda že priprosta podoba sama nas je prisilila, da smo zaklicali: Le taka je morala biti presveta Devica, ko se je prikazala Bernadetti; kako lep mora biti še-le kip! Mojster tega dela, Franc Tavella, je vsega priporočila vreden, ker je nje¬ govo delo povsem umetalno, nj le jako ceneno (kakor slišimo stane ta 125 cm visok kip le 80 gld.), temveč tudi povsem cerkveno. (4 4) dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Razno blago cei-kveno perilo istotako že izgotov¬ ljeno, kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr : monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—3) Velespošto vanjem Marija Hofbauer v Ljubljani. Oroslav Dolenec v Ljnlbljani. p ML Pakič v Ljubljani, g 088M priporoča p. n. naročnikom garantirano pravo žimo (razločiti X W od s fibrizom iti drugimi stvarmi namešauo ž>rno), morsko travo X O (Seegras) preproge iz lesene volne po čudovito nizkih cenah; W razno kuhinjsko orodje, fine škafe, čebre m banice za w kopanje, pletene kovčege za potovanje v raznih velikost h, Q naj finejša košarice Z dvema pokrovoma in takozvane „Stefanie“- o košarice, kakor tudi navadne košare po nainiž ih Cenah. M Zunanja naročila izvrše se takoj s povzetjem. Q 0xXXXXMXXXXXXXXXXXXXX»QOOe? Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld. 20 20 50 25 Kalodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. fJŠF' Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. Neškodljivo celo za najnežnejše zobe. -flsg V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z najveejim vspehom, nadalje na v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. CEBELN0-V0SCENE SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. | Sargova glicerinova zobna crema. — gzvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.