LETNIK XLIX

DECEMBER 2010

CENA 2,50 €


Unverbindliche Preisempfehlung



Postfach 1242
0 Kirchheim unterTe
www.graupner.de

' vgrajen Graupnerjev izenačevalnik s priključkom

za 1 do 6 akumulatorjev Ni-Cd/Ni-MH/Li-po/LI-io-ZLi-F' 1

I lejni program za polnjenje modelarskih baterij Ni-MHin Ni-Čd

no stikalo z možnostjo izključitve

ivno programiranje s pomočjo štirih tipk

en dvovrstični LCD-prikazovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh

>st polnjenja akumulaioflev Ni-Cd, Ni-Mh,Li^o, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinc'

>st nastavitve zaznavanja deita-peak za akumulatorje Ni-Cd in Ni-MA

>st polnjenja samo ene celice

nje baterij Li-po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom: samodejr
sevanje polnilnega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti
Inilnih programov za polnjenje svinčenih akumulatorjev . '

l pred preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto
st izbire angleškega, nemškega ali francoskega nlenija

notranje upornosti akumulatorjev priročni nastavitvi polnjenja akumulatorjev Ni-MH
napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-M

http: "sh OD  ’ Veni a

ULTRAMAT 14 plus

Best.-Nr. 6464




KZ  258 • DZ10022

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih
DECEMBER 2010, LETNIK XLIX, CENA 2,50 €
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdajo
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:

Blaž de Costa

Odgovorni in tehnični urednik revije:
Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Pevnik

Trženje oglasnega prostora:

Bernarda Žužek

Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si

Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: mojca.borko@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,50 €,
naročnina za prvo polletje pa 12,50€.

Transakcijski račun:
07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943

(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €.

Devizni transakcijski račun pri

Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: SI56029220012171943

Koda SWIFT: UBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški prelom:

SET, d. o. o.

Tisk:  Korotan, d. o. o.

Naklada: 5.000  izvodov

Publikacijo sofinancirata Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
ter Ministrstvo za šolstvo in šport.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.

Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Trije razsvetljeni objekti ob obokanih
mestnih vratih predstavljajo del konstrukcije
letošnjih Timovih jaslic.

Foto: Manca Pavlič

KAZALO

4

7

8

10

13

16

20

DIRKE Z AVTOMOBILSKIMI
MODELI SLOT (8. DEL)

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO

- MIG-17F.

29 NOVO NA TRGU

30 ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE
(4. DEL)

32 JASLICE.

37 PASTIRSKI OGENJ
DODATEK

38 VISEČA ŽIČNA SMREČICA.

40 SNEŽAK

41 SANKE

42 PRAZNIČNI VENČEK

IZ POKOVKE (fimumf)

V y

44 PRUČKA..

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

m:*

december 2010

REPORTAŽA

17. svetovno prvenstvo ladijskih
modelov FSR-O in V

GYOPAROSFURDO

_ HUNGARY

Oroshaza, Madžarska, 27. 7.-8. 8. 2010

JULIJAN GOLAVŠEK

Letos avgusta smo se modelarji, ki
tekmujemo z RV-čolni z motorji na no¬
tranje zgorevanje, zbrali v Oroshazi na
Madžarskem, kjer je potekalo 17. svetov¬
no prvenstvo. Prvenstvo je bilo tokrat
nekoliko slabše obiskano kot leta poprej,
najverjetneje zaradi vpliva recesije, ne¬
kaj krivde pa gre morda pripisati tudi
temu, da je v tej dejavnosti pogosto čuti¬
ti delitev tekmovalcev na vzhodni (slab¬
ši) in zahodni (boljši) del. Sodelovalo je
29 držav, kar je dve manj kot pred dvema
letoma v Lenu, s približno 700 modeli.
Kot zanimivost naj omenim krstno ude¬
ležbo štirih držav, in sicer Luksemburga,
Švice, Latvije in Romunije.

Priprave slovenskih reprezentantov na dir¬
ke modelov v kategorijah FSR-O

žnje je bil omejen na osem minut, za
končni rezultat so se šteli prevoženi
krogi, čas zadnjega kroga pa se je meril
posebej. Borisu Balažiču je v kategoriji
FSR-O 3,5 cm 3  tako zmanjkala le sekun¬
da do finala, zaradi tehničnih težav pa
se tudi Leonu Hadlerju in Claudiu Bur-
linu ni uspelo uvrstiti v finale kategorije

Del proge za tekmovanje z modeli FSR-O

Modela FSR-O ob prečkanju štartno/ciljne črte
z napravo za štetje krogov, ki smo jo že opisali
v naši reviji.

V prvem delu tekmovanja, ki se je
odvijal od 27. julija do 3. avgusta, so na¬
stopili tekmovalci z modeli kategorije
FSR-O. Tričlanska slovenska ekipa v za¬
sedbi Boris Balažič, Leon Hadler in
Claudio Burlin je kljub nekoliko težjim
pogojem za treninge in pripravo mo¬
delov doma Slovenijo predstavila v zelo
dobri luči.

Na prvenstvu so v kategoriji FSR-O
s čolni vozili na ovalni progi dolžine
100 metrov in širine 20 metrov. Čas vo-

4

december 2010

mr

REPORTAŽA

Zadovoljstvo po
osvojenem tretjem
mestu in prvi članski
medalji je bilo
v našem taboru
nepopisno.
Na sliki sta
Julijan Golavšek
in oče Samo Golavšek
po napornem
finalnem nastopu.

FSR-O 15 cm 3 . Kljub temu je bil pri vseh
treh opazen precejšen napredek v mo¬
delarskem ustvarjanju, saj so bili v kva¬
lifikacijah hitrejši in bolje uvrščeni od
aktualnega svetovnega prvaka. »Nič ne
pomeni, če je čoln zelo hiter, ko pa je v
zavojih nestabilen. Zato so pomembne
nastavitve. Vedno moraš najti kompro¬
mis med hitrostjo in stabilnostjo,« je pot
do uspeha in dobrega rezultata razkril
Leon Hadler.

V kategorijah FSR-O čolni merijo
tudi do meter in pol, dosežejo pa lahko
hitrost 100 kilometrov na uro. Največja
težava slovenskih tekmovalcev so po be¬
sedah Borisa Balažiča vodne površine,
kjer bi lahko preizkušali svoje modele.
Na tekmovanju se je videlo, da skoraj v
ničemer ne zaostajajo za najboljšimi na
svetu. Manjka jim le nekaj več izkušenj in
ne nazadnje tudi kanček sreče, pa bodo
tudi oni kmalu domov prinesli kakšno
medaljo, saj s svojimi modeli zanesljivo
sodijo med svetovno elito.

Barve Slovenije smo v kategoriji
FSR-V zastopali štirje tekmovalci, in si¬
cer: Miha Škoflek, Uroš Škoflek, Neli Go¬
lavšek in Julijan Golavšek, vsi skupaj s
kar devetimi modeli. Kljub maloštevilni
ekipi smo se konkurentom predstavi¬
li kot zelo močna, dobro pripravljena,
predvsem pa enotna reprezentanca. Če¬
prav gre pri tekmovanju z radijsko vode¬
nimi čolni z motorji na notranje zgore¬
vanje za individualen način tekmovanja,
smo se končnih rezultatov vsakogar med
nami in mojega dosežka (sam sem na¬
mreč v članski kategoriji FSR-V 7,5 cm 3
osvojil tretje mesto) veselili vsi člani re¬
prezentance, kot da bi nam to uspelo s
skupnimi močmi in da nisem medalje
osvojil samo jaz, pač pa celotna ekipa. A
vrnimo se nazaj na začetek in poglejmo,
kako je do tega sploh prišlo. V nedeljo
popoldne je potekala uradna otvoritev
svetovnega prvenstva, na kateri so ma¬
džarski organizatorji takoj pokazali, da
ne bo šlo le za zelo dobro organizirano
prvenstvo, pač pa tudi za zelo zabavno
in sproščujoče druženje modelarjev. Pri¬
zorišče tekmovanja je bilo namreč po¬
stavljeno v termalno zdravilišče.

Kmalu zatem so prišli na vrsto prvi
tekmovalni dnevi, začenši s 4. avgustom.
V dopoldanskih urah je bil na programu
prvi krog kvalifikacij v kategoriji FSR-V

3,5 cm 3 , popoldanske ure pa so bile na¬
menjene kategoriji FSR-V 7,5 cm 3 . V kate¬
goriji FSR-V 3,5 cm 3  so nas vse slovenske
predstavnike (Neli, Miha in Julijan) izda-

Miha in Uroš Škoflek v tekmovalnem ele¬
mentu

le tehnične težave in žal nismo dosegli
vidnejšega rezultata. Zato pa smo izvrst¬
no pripravljenost (Neli, Uroš in Julijan)
pokazali v kategoriji FSR-V 7,5 cm 3 , kjer

smo bili po prvi kvalifikacijski vožnji vsi
trije uvrščeni med najboljših dvanajst na
svetu in bi si s tem, če bi tako tudi osta¬
lo, vsi zagotovili nastop v finalu. Drugi
tekmovalni dan je bil rezerviran za ne¬
koliko močnejše in hitrejše kategorije,
dopoldne za kategorijo FSR-V 15 cm 3 ,
popoldne pa so se po vodni gladini po¬
gnali tudi najmočnejši modeli kategorije
FSR-V 35 cm 3 . Za nas je bil pomemben
predvsem dopoldanski del tekmovanja,
saj v FSR-V 35 cm 3  nismo imeli svojega
predstavnika. Tako sva v FSR-V 15 cm 3
svoje modele med svetovno elito pre¬
izkusila Julijan in Miha. Čolni, ki jih je
skonstruiral Samo Golavšek, so se izka¬
zali za zelo dobre, saj so na tekmi brez¬
hibno delovali. Miha je  kmalu plačal
davek zaradi neizkušenosti (to je bilo
zanj namreč prvo svetovno prvenstvo)
in med vožnjo trčil z drugimi modeli,
sam pa sem s solidno vožnjo in tudi ne¬
kaj sreče dosegel dober rezultat, ki je že
po prvem kvalifikacijskem krogu obetal
finalni nastop.

V petek in soboto so sledili drugi
kvalifikacijski krogi. V kategoriji FSR-V
3,5 je bila želja po finalu prevelika, kar
nas je vse tri gnalo v nespametno in
brezglavo vožnjo, zato Slovenci na kon¬
cu žal nismo imeli predstavnika v finalu.
V 7,5 cm 3  so se kriteriji za uvrstitev med
najboljših dvanajst zelo zvišali, zato sta iz
najboljše dvanajsterice izpadla Neli (na
koncu je osvojila 13. mesto) in Uroš (na¬
zadnje je zasedel 20. mesto), sam pa sem
ostal med finalisti in se uvrstil v nedelj¬
sko finalno dirko.

V kategoriji FSR-V 15 cm 3  sem po
dobri prvi kvalifikacijski vožnji drugo
izkoristil bolj za trening in preizkus mo¬
dela, če je ta dovolj dobro pripravljen,
medtem ko se je Miha boril in trudil, da
bi izboljšal rezultat prve vožnje, a mu to
ni uspelo. Spremljala ga je smola, saj mu
je nagajal še motor in dobra uvrstitev je
splavala po vodi.

Prvenstvo se je tako počasi bližalo h
koncu, pred nami je bil samo še en tek¬
movalni dan, in sicer nedeljski finale, ki
sem se ga zelo veselil. Napočilo je jutro,
za mano pa dolga noč z obilo spanca. Z
očetom sva se odpravila na tekmovali-

Model kategorije
FSR-V 7,5 našega
reprezentanta
Julijana Golavška

TERC 4

december 2010

5

Start modelov čolnov v kategoriji FSR-V15

šče in pred startom skupaj še zadnjič
pregledala oba modela ter preverila, ali
je vse tako, kot mora biti. Prvi finale je
bil v kategoriji FSR-V 7,5. Po končanem
pripravljalnem času je bila napetost naj¬
večja, do sodniškega piska nas je ločilo
le še nekaj sekund. Zazvenela je sodni¬
kova piščal, mehaniki so v najhitrejšem
možnem času poskušali zagnati motor¬
je in modele vreči v vodo. Štart mi ni
najbolje uspel, zato je bila nervoza na
začetku še večja. Rahel veter s strani je
na jezeru povzročil manjše valove, ki so
nas ovirali pri vožnji. Spregledal sem jih
dvakrat, naredil dve pirueti in si s tem
pridelal že kar lep zaostanek - prvouvr-
ščeni me je prehiteval že za krog. Kljub
temu se nisem pustil zmesti in sem vo¬
žnjo nadaljeval najbolje, kar se je dalo:
veliko sem naredil na zgodnjih kratkih,
predvsem pa ostrih zavojih, s katerimi
sem počasi, a vztrajno pridobival drago¬
cene metre in se iz sekunde v sekundo

približeval vodilnim. Zavedal sem se,
da bo treba za dobro uvrstitev napasti.
Napad in velika zbranost sta se izkazala
za odločilna, saj sem opazil, da sem že
veliko pridobil in se začel približevati
najboljšim. Ko je bilo do konca le še pet
minut, sem očeta vprašal, katero mesto
zasedam. Odgovoril mi je, da tretje. Ne¬
kaj časa, sem še razmišljal, ali je vredno,
da napadem še najboljša dva in se borim
za naslov, hkrati pa tudi tvegam, da iz¬
gubim vse, kar sem do tedaj pridelal. Za
njima sem zaostajal nekaj manj kot pol
kroga, kar bi se z zelo drzno vožnjo v
petih minutah še dalo nadoknaditi, ven¬
dar sem se odločil, da ne bom tvegal. Že¬
lel sem obdržati tretje mesto in tekmo
varno odpeljati do konca. Navsezadnje
je bilo to vendarle moje prvo člansko
svetovno prvenstvo in tudi bronasta
medalja je za prvič lep uspeh. Zadnje
sekunde so minevale zelo počasi, ko je
vendarle zapiskala sodnikova piščal in

tekme je bilo konec. S tem dosežkom
sem upravičil dotedanje dobre rezulta¬
te, predvsem pa uresničil želje, ki smo
si jih zadali pred prihodom na svetov¬
no prvenstvo, in Sloveniji priboril prvo
člansko medaljo v tej panogi. Po tekmi
sem začutil izredno utrujenost, na vrsti
pa je bil še finale v kategoriji FSR-V 15.
Opravil sem pregled modelov in se za¬
čel pripravljati za nastop, vendar sta me
utrujenost in vročina preveč izmučili,
zato sem se nastopu odpovedal.

S tem je bilo za našo ekipo 17. sve¬
tovno prvenstvo končano. Skupaj smo
se veselili medalje in ponosno odkora¬
kali na zaključno prireditev, kjer smo
v vetru lahko videli plapolati sloven¬
sko zastavo, hkrati pa že kovali načrte
za naslednje svetovno prvenstvo, kako
in kaj še narediti, da bomo lahko Slo¬
venijo zastopali kot še boljša in močnej¬
ša ekipa.

ASTRONOMIJA - PREPROSTE RAZLAGE

Knjiga prinaša osnovno znanje o vesolju, planetih in galaksijah.

Zasnovana je kot razburljivo potovanje skozi vesolje.

Posebni poglavji sta namenjeni raziskovanju vesolja ter samostojnemu
opazovanju zvezdnega neba v različnih letnih časih in spremljanju
posebnih dogodkov na nebu.

96 barvnih strani

20 x 28 cm

Redna cena: 22,99 €

Cena za naročnike revije TIM v novembru in decembru je

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: (( (• 080 17 90 )  ali www.tzs.si/eknjigarna

december 2010

TEM 4

REPORTAŽA

Timovo

Odziv na lansko Timovo nagradno tekmo¬
vanje s papirnatimi letalci je bil zelo dober
in udeleženci so si bili enotni, da si takih
tekmovanj želijo tudi v prihodnje. Zato smo
se v uredništvu odločili, da bomo tekmova¬
nje zaradi velikega zanimanja organizirali
tudi v tem šolskem letu.

Vse, ki bi se želeli udeležiti 2. Timovega
zimskega tekmovanja s papirnatimi letal¬
ci, obveščamo, da nam lahko svoje prija¬
ve pošljejo po elektronski pošti (info@tzs.
si) ali na naslov uredništva: Tehniška za¬
ložba Slovenije, revija TIM, Lepi pot 6,
1000 Ljubljana, p. p. 541, s pripisom
»2. Timovo nagradno tekmovanje s pa¬
pirnatimi letalci«, najpozneje do 25. fe¬
bruarja 2010.

Tekmovanje bo v soboto 26. februarja
2010 z začetkom ob 10.00 v telovadnici
Biotehniškega izobraževalnega centra
v stavbi Konservatorija za glasbo in ba¬
let Ljubljana na Ižanski c. 12 v Ljubljani
(nasproti Botaničnega vrta).

O morebitnih spremembah in drugih po¬
drobnostih v zvezi s programom tekmova¬
nja bomo vse pravočasno prijavljene po¬
sebej obvestili po pošti. Podrobnosti bodo

objavljene tudi na naši spletni strani www.
tzs.si.

Tekmovanje bo potekalo s preprostimi
papirnatimi letalci, zgibanimi iz enega li¬
sta pisarniškega papirja formata A4, ki jih
bodo tekmovalci po svoji zamisli naredili
na samem tekmovanju, in sicer bo v treh
panogah:

- trajanju leta,

- dolžini leta,

- in natančnosti pristajanja v cilj.

Tekmovalec si bo lahko za vsako panogo
po želji pripravil drug model ali pa bo vse
lete opravil z istim modelom.

V vsaki panogi bo imel tekmovalec na voljo
več poskusov, odvisno od števila udeležen¬
cev. Za končno uvrstitev se bo upošteval
seštevek trajanja vseh letov oziroma točk v
posameznih panogah.

Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni
skupini (učenci do 3. razreda in učenci do
9. razreda).

Najboljši trije udeleženci tekmovanja v vsa¬
ki starostni skupini bodo prejeli diplome in
praktične nagrade.

TEM* december 2010

PRILOGA


ANTON PAVLOVČIČ in MARKO MALEC

Model letala Hispano HA-100 tria-
na, ki ga predstavljamo, je zaradi svoje
oblike zelo primeren za trening letenja
v kategoriji zračnih bojev (air combat),
vendar z njim ni mogoče nastopiti na
uradnih tekmovanjih, saj je bilo pravo le¬
talo narejeno po letu 1945, pravilnik pa
dopušča le izbor prototipov letal, ki so
nastala v letih od 1935-45.

Predstavljeni model letala je precej
preprost za izdelavo. Ker nima podvozja,
ga spuščamo iz roke. S tem se izognemo
morebitnim lomom modela med prista¬
janjem, v zraku deluje mnogo bolj reali¬
stično, ne potrebujemo pa niti vzletno-
pristajalne steze. Model ima krmiljen
nagib, višino in smer.

Trup

Najprej se lotimo izdelave trupa. Re¬
bra trupa prerišemo na topolovo vezano
ploščo debeline 3 mm, razen reber 2A in
2B. Zanju je potrebna topolova vezana
plošča debeline 6 mm. Preden ju name¬
stimo na pomožni smrekovi letvici, obe
omenjeni rebri prilepimo ob rebro št. 2.
Na eno smrekovo letvico je treba zarisa¬
ti položaj reber in jih nato natakniti na
obe letvici, ki med seboj nista zlepljeni,
tako da ju je po tem, ko je trup delno
oblepljen z balzovimi letvicami, mogoče
izvleči. Z modelarskim nožem prereže¬
mo še ne prežagani del samega rebra.
Tako nam ostane lahko in močno ogro¬
dje trupa. Nato kar iz tršega papirja ali
lepenke izrežemo rebro št. 1 in ga vsta¬
vimo ob rebro št. 2, da se letvice ne pri¬
lepijo ob rebro. Tako lahko pozneje od¬
stranimo pokrov motorja, ko je trup že
dokončno očiščen in zglajen.

Krilo

Krilo izdelamo na klasičen način, la¬
hko pa je tudi iz stiropora. Če delamo

krilo na klasičen način, prerišemo rebro
s priloženega načrta. V načrtu je koren¬
sko rebro, druga pa moramo primerno
pomanjšati in jih namestiti na razdalji
štirih centimetrov. Seveda moramo nare¬
diti tudi nosilec krila.

Bolj primerno je, da krilo naredimo
iz stiropora. Iz tanke vezane plošče si naj¬

in nanj privijemo servomehanizem. V
koren krila vlepimo tudi smrekov nosi¬
lec, ki ga bomo uporabili za pritrditev na
trup. Zaključke kril prav tako obrusimo
z brusilnim papirjem, ki naj ima zrnatost
150. Kjer krilo nalega v trup, ga na spre¬
dnjem in zadnjem delu nekoliko prire¬
žemo, da bo spoj krila in trupa pravoko¬

Preizkus motorja pri prvem prototipu triane na tovarniškem letališču podjetja Hispano. Leta¬
lo je nepobarvano in brez oznak.

prej pripravimo šablonska rebra za reza¬
nje stiropora. Šablonska rebra navrtamo
z 1 mm debelim svedrom, da jih lahko
pozneje z bucikami pritrdimo na stiro¬
por. Krilo odrežemo iz 5 centimetrov
debele stiroporne plošče. Najprej od¬
režemo spodnji obris krila, nato še zgor¬
njega. V odrezano krilo na spodnji strani
izrežemo odprtino za servomehanizem
nagiba in utor, po katerem bomo žico
napeljali do sprejemnika, ki ga namesti¬
mo v trupu. Na dno utora prilepimo no¬
silec servomehanizma iz vezane plošče

ten. Ko je krilo pripravljeno do te faze,
ga narahlo zbrusimo s finim brusilnim
papirjem in površino temeljito očistimo
prahu, ki je morda še ostal po brušenju.
Na krilu moramo pred prekrivanjem iz¬
rezati še krilca. Ta izrežemo pravokotno
glede na spodnjo površino krila. Krilca
na pregibu odrežemo pod kotom.

Višinski stabilizator

Višinski stabilizator in krmilo izdela¬
mo enako kot krilo. Iz tanke vezane plo-

Detajl sprednjega dela triane. Pod levim krilom je izrazita sonda za
meritve, ki je bila nameščena le kratek čas.

Umetniška upodobitev triane, ki jo je narisal Juan Urrutia do Hoyos.
Slika se imenuje Prve španske sanje.

december 2010

TIM'

8

PRILOGA

Drugi prototip v letu. Razen smernega krmila, ki je bel s črnim X in
začasne registracije, ki je prav tako črna, je letalo nepobarvano.

šče izrežemo obe šabloni in z žago za stiropor obrežemo profil.
Ko je višinski stabilizator odrezan, ga najprej natančno obru¬
simo s finim brusilnim papirjem. Tako kot smo izrezali krilca
na krilu, izrežemo tudi višinsko krmilo in naredimo gibljiv spoj
višinskega krmila. Na višinsko krmilo prilepimo še ročico, ki jo
izdelamo iz 1,5 ali 2 mm debele vezane plošče.

Motor

V model lahko sicer vgradimo motor z notranjim izgore¬
vanjem s prostornino 2,5 cm 3 , vendar priporočamo vgradnjo
elektromotorja s premerom 35 mm in močjo 250-300 W. Za
kateri koli motor se odločimo, ga moramo pritrditi za eno sto¬
pinjo v desno zaradi vrtilnega momenta elise. Nagib motorja na¬
vzdol ni potreben, ker je model nizkokrilnik.

Motor prek nosilca pritrdimo na rebro 2B. V rebro zvrtamo
še odprtino za električne kable pri električni različici ali dovo¬
dno cevko za goriva pri različici z motorjem »glow plug«. V re-
brih 3 in 4 si naredimo mizico za akumulator ali rezervoar.

Barvanje modela

Ko je model izdelan, je najbolje, da ga v celoti prekrijemo s
papirjem in nato prelakiramo. Nato model še pobarvamo, da se
čim bolj približamo realističnemu videzu triane.

Ker sta bila narejena samo dva protipa letala hispano
HA-100 triana, z barvanjem modela ne bomo imeli prav veliko
težav. Celega lahko pobarvamo v srebrni barvi, saj je bil tak¬
šen na začetku preizkušanja. Če pa želimo bolj atraktivno po¬
barvan model, mu dodamo še nacionalne oznake. Kokarda je
sestavljena iz treh krogov: zunanji in notranji sta rdeče barve,
srednji pa je rumen. Če želimo na smerno krmilo namestiti
znak X, moramo paziti, da krmilo pobarvamo belo, kajti X, ki je
črne barve, je bil in je tudi pri sodobnejših letalih še vedno na
beli podlagi. V krajšem obdobju je letalo imelo tudi taktično
oznako YE-12, ki je bila črna. Nekaj časa je bil nos letala po¬
barvan tudi z rdečo barvo, rdeča črta pa se v tem primeru na¬
daljuje do konca kabine.

Preizkusni pilot Rafael Lorenza Vellido pred enim od letov. Smerno
krmilo je bele barve.

Tehniška založba

Slovenije


Neverjetna,
zgodba
o življenju-
k na Žemlji? /

NAROČNIKI

NE POZABITE!

Odlična priložnost za ugoden nakup daril ob prihajajočih novoletnih praznikih

EVOLUCIJA

VELIK/1
KKJICM
o
MITOLOŠKIH

BITJIH

V novembru in decembru
vam ponujamo rp©[pnjj§W\

pri nakupu knjig Tehniške založbe Slovenije.

Obiščite nas v naši maloprodajni trgovini na naslovu Lepi pot 6,1000 Ljubljana
ali na spletni strani www.tzs.si

Astronomija
preproste razlage

TIET

december 2010

MAKETARSTVO

Flustična maketa towrjja|2i
wiila roreedss benz 1O8S

AUAŽ VIDOVIČ

(4. M)

Za nami so trije prispevki, v katerih
smo opisali gradnjo plastične makete
tovornega vozila. Poskušali smo predsta¬
viti čim več trikov in nasvetov, kako se
lotiti izdelave makete, ki bo čim bolj ve¬
ren posnetek pravega vozila. V zadnjem
delu bomo opisali še, kako lahko sami iz¬
delamo zasteklitev kabine tovornjaka in
oblazinimo notranjost kabine. S tem pri¬
spevkom bomo tudi zaključili gradnjo
naše makete.

Izdelava stekel na kabini tovornjaka

V samostojno izdelavo prozornih
delov makete se običajno ni treba spu¬
ščati, saj so ti deli priloženi vsaki sestav¬
ljanki. Tudi ta maketa ni izjema, vendar
so prozorni deli narejeni precej slabo
in bi skazili končni videz makete. Prvo
pomanjkljivost je opaziti že na vratih

ločil pokazati, kako lahko prozorne dele
izdelamo sami. Ta nasvet o izdelavi pro¬
zornih delov bo morda uporaben tudi za
koga, ki je svoje prozorne dele tako ali
drugače poškodoval ali celo dobil že po¬
škodovane ob nakupu makete.

Za izdelavo potrebujemo prozorne
polistirenske plošče primerne debeli¬
ne, sam sem uporabil plošče debeline
0,38 mm. Kupite jih lahko prek spletne
trgovine na naslovu http://www.pla-
sticne.makete.net/, najdete pa jih pod
kategorijo »materiali za gradnjo«. Ker so
polistirenske plošče za izdelavo stekel
prozorne in bi se na fotografijah bolj
malo videle, sem za prikaz izdelave upo¬
rabil belo polistirenske ploščo. Izdelava
ni preveč zahtevna, vendar moramo
paziti, da delcev ne opraskamo. Na po-
listirensko ploščo prilepimo trak make-
tarskega zaščitnega traku, da z njim za¬

ščitimo površino pred morebitnimi pra¬
skami. Na zaščiteni del plošče položimo
predmet, ki bi ga radi zasteklili (v našem
primeru so to vrata) ter s pisalom obri¬
šemo okvir šipe (slika 2). Narisani del
izrežemo po dobljenem obrisu. Pri tem
sprva še ne režemo po narisani črti, saj
je zaradi debeline pisala po navadi obris
nekoliko manjši, kot je dejanska velikost
okvirja. Ko steklo izrežemo, preverimo,
ali se prilega v okvir. Če je nekoliko pre¬
veliko in se ne prilega popolnoma, ga s
finim brusilnim papirjem po robovih
obrusimo, dokler ne dosežemo ujema¬
nja (slika 3). Najtežje za izdelavo je  vetro¬
bransko steklo, saj je največje in tudi mal¬
ce ukrivljeno, zato ne obupajte, če vam
ga ne bo uspelo narediti že v prvem po¬
skusu. Ko imamo vsa stekla narejena, jih
v okvirje prilepimo z lepilom, ki po suše¬
nju postane prozorno in ne pušča sledi.
Priporočam lepilo proizvajalca Model
Master, ki je namenjeno prav lepljenju
prozornih delcev (slika 4). Z njim lahko
ustvarimo tudi zasteklitve manjšega pre¬
mera tako, da na želeno mesto nanese¬
mo nekaj kapljic lepila. Zasteklimo lahko
števce na armaturni plošči vozil ali okna
na maketah potniških letal. Alternativa
temu lepilu je belo polivinilacetatno
lepilo za les, npr. mekol, vendar ne lepi
tako močno.

Slika 1. Z modro puščico je označeno mesto, kjer se vetrobransko ste¬
klo ne prilega okvirju kabine, zaradi česa nastane zelo moteča špra¬
nja. Rdeča puščica prikazuje mesto, kjer sta povezana vetrobransko
steklo in manjše trikotno steklo vrat, zaradi česar se vidi grd rob.

Slika 2. Obrisovanje trikotnega stekla vrat za pripravo novega dela

kabine, kjer manjka eno steklo. V škatli
je le manjše trikotno steklo za na vrata,
večjega kvadratnega stekla pa sploh ni
in bi tam zevala odprtina. Zelo nerodno
je, da je trikotno steklo za na vrata odli¬
to skupaj z vetrobranskim steklom. Kot
ste lahko prebrali v prejšnjem delu tega
prispevka o gradnji makete, sem vrata
izrezal iz kabine. V tem primeru mora
biti tudi steklo, ki bo na vratih, ločeno
od vetrobranskega stekla. Tega stekla si¬
cer ni težko odrezati, a bi vseeno ostal
grd rob, na prozornih delih pa se vidi že
vsaka praska. Najbolj od vsega pa me je
motilo to, da se vetrobransko steklo zelo
slabo prilega kabini, zaradi česar so na
stikih skoraj milimetrske špranje na (sli¬
ka 1). Zaradi vsega naštetega sem se od-

10

Slika 3- Vrata z vstavljenimi na novo izde¬
lanimi stekli, ki so tu nalašč bele barve, da
se lepše vidijo na fotografijah. Večje kvadrat¬
no steklo je v položaju, kot da je spuščeno. S
tem preprostim trikom je maketa videti za¬
nimivejša.

Slika 4. Lepilo proizvajalca Model Master je
namenjeno lepljenju prozornih delov. Pod
blagovno znamko Testors se dobi v spletni
trgoviniplastične.makete.netpod kategorijo
»pripomočki - lepila«.

december 2010

mr

maketarstvo

Slika 5. Na desni se vidi osnova za talno oblogo, narejena iz termo-
skrčljive cevke. Polkrožni izrez na vrhnje narejen zaradi volanskega
mehanizma. Na sredini je osnova talne obloge z že narejenim robom,
na levi pa kos žametne tapete, ki ga bomo prilepili v sredino.

Izdelava zaščitnih oblog za tla

V notranjosti kabine lahko na tla do¬
damo tudi zaščitne obloge, ki jih z malo
truda naredimo sami. Za izdelavo potre-

lahko preprosto
prekrijemo povr¬
šine, ki niso ravne
in imajo veliko ro-

Slika 6. Takole je videti dokončana talna obloga.

bujemo termoskrčljivo bužirko oziroma
cevko, ki sem jo omenil že v drugem
delu tega prispevka, samolepilno žamet¬
no tapeto in sekundno lepilo. Iz termo-
skrčljive cevke izrežemo kvadratno obli¬
ko predpražnika, ki bo osnova. Nanjo
nato po robovih dodamo še tanke tra¬
kove (slika 5). Naredimo jih iz enakega
materiala ter jih prilepimo s sekundnim
lepilom. Trakovi predstavljajo zaključni
rob predpražnika. Iz samolepilne žamet¬
ne tapete izrežemo kvadraten kos pri¬
mernih dimenzij, s katerim bomo pona¬
zorili tkanino obloge, in ga prilepimo na
podlago (slika 6). Po želji lahko po pred¬
pražniku posujemo tudi pastelni prah in
s tem prikažemo umazanijo.

Tapeciranje dna kabine

Dno kabine je pri pravem tovornja¬
ku tapecirano, kar lahko prikažemo tudi
na maketi. Za to ponazoritev poznamo
dva različna postopka. Prvi se imenuje
kosmatenje ali »flocking«. Potrebujemo
poseben prah, ki ga posujemo na povr¬
šino, ki smo jo pred tem premazali s tan¬
kim slojem lepila za les. Počakamo, da se
lepilo posuši, in odvečni prah, ki se ni
prilepil na površino, odstranimo. Tega
lahko shranimo in ga uporabimo pozne¬
je. Velika prednost tega postopka je, da

Slika 7. Samolepilna žametna tapeta v raz¬
ličnih barvah je pravi material za tapecira¬
nje tal v kabini vozila.

Slika 8. Izdelava šablone, ki jo bomo upo¬
rabili kot vzorec za rezanje samolepilne ža¬
metne tapete.

bov. Ker nisem nikjer našel ustreznega
prahu, s katerim bi lahko izvedel posto¬
pek kosmatenja, sem postopal drugače.
Kupil sem samolepilno žametno tapeto
želene barve (slika 7), ki ni imela pre¬
dolgih vlaken, da so se nekako ujemala
z merilom makete. Če vam ne bo uspe¬
lo najti prahu za kosmatenje v želenem
odtenku ali žametne tapete, je najbolje
izbrati material, ki je čim svetlejše barve
in ga po namestitvi naknadno lahko po¬
barvate z zračnim peresom (airbrush).
Tapeciranje z žametno tapeto se izkaže
za malce težji postopek, še posebno, če
imamo opravka z neravnimi površina¬
mi. Najprej moramo izdelati šablone, po
katerih bomo žametno tapeto izrezali.
Zato je želeno površino najbolje obleči
v maketarski trak in si iz njega izrezati
nekaj šablon (slika 8). Na šablone lahko
tudi zapišete, kateremu delu pristajajo,
da jih ne pomešate med seboj (slika 9).
Prek šablon obliko prenesemo na zadnjo
stran samolepilne žametne tapete in jo
izrežemo po dobljenem obrisu. Nato z
zadnje strani odlepimo samolepilni pa¬
pir in žamet namestimo na svoje mesto
(slika 10). Če se komu lepilo na zadnji
strani žametne tapete ne zdi dovolj mo¬
čno, lahko na površino nanese še dodat¬
no plast lepila.

Slika 9. Tako so videti vse šablone, potrebne za tapeciranje dna ka¬
bine.

mr*

december 2010

Slika 10. Na voznikovi strani so tla že oblečena v tkanino in je nanje
položena preproga.

11

MAKETARSTVO

Slika 11. Tkanina, ki sem jo izbral za tapeciranje notranjosti kabine,
je podobne barve kot pri pravem tovornjaku.

Slika 13. Del notranjosti kabine je poskusno odet v maso FIMO z na¬
kazanimi reliefnimi zarezami.

Tapeciranje notranjih sten kabine

Če smo že tapecirali dno kabine, la¬
hko za bolj realističen videz preobleče¬
mo tudi notranje stene kabine. Pri tem
ne uporabimo samolepilne žametne
tapete, ki smo jo uporabili prej, saj so
notranje stene in strop kabine odete v

Slika 12. Referenčna slika pravega tovornja¬
ka, kjer se vidi, kako so stene oblazinjene,
vključno z vzdolžnimi reliefnimi zarezami.

drugačne materiale. Najbolje je poiskati
primeren kos tkanine z dovolj fino struk¬
turo, da se bo ujemal z merilom makete
(slika 11). Da bo izdelava preprostejša, si
lahko postopek razdelimo na dva dela.
Najprej tapeciramo zadnjo notranjo
steno in nato še strop z drugim kosom
tkanine. Notranjost je najbolje tapecirati
še pred barvanjem zunanjosti kabine in
jo potem ustrezno zaščititi. To pa zato,
ker bi lahko pozneje med delom poško¬
dovali lak na zunanjosti kabine. Pred za¬
četkom tapeciranja se prepričamo, ali
površina, na katero bomo lepili tkanino,
ni pretemna, saj se bo videla skozi tkani¬
no. Površino nato premažemo z lepilom
za les in nanjo prilepimo tkanino. Ko se
vse skupaj posuši, izrežemo še odprti¬
ne za okna in prikrojimo robove, ki jih
lahko tudi zavihamo navznoter ter jih
znova prilepimo. Tako postopamo, do¬
kler celotna notranjost ni preoblečena
v želeno oblogo. Če delamo v dveh ko¬
rakih, moramo tudi paziti, v kateri smeri
potekajo vlakna v tkanini, da bo celotna
notranjost videti enakomerno preoble-

Slika 15. Na levi strani so oranžne rotacijske luči, na desni pa troblje, ki so sestavljene iz dveh
kosov. Zgoraj se vidi kovinski odtenek, narejen z lakom Alclad (»chrome«), na sredini pa
CB-antena.

12

Slika 14. Polaganje blaga čez maso FIMO.
Vzdolžne zareze je bilo zelo težko enako¬
merno upodobiti, zato sem to idejo opustil.

čena. Če se želimo še malo bolj poigrati,
lahko na oblazinjenju poskusimo izdelati
tudi vzdolžne reliefne zareze kot pri pra¬
vem tovornjaku (slika 12). Sam sem jih
sprva poskušal narediti tako, da sem po¬
vršino obdal s tanko plastjo mase FIMO
in vanjo naredil vzdolžne zareze (sli¬
ka 13). Nato sem čez položil tkanino, ki
se je kar sama oprijela mase FIMO, ter
zareze v oblazinjenju še dodatno po¬
globil z robom geotrikotnika (slika 14).
Idejo sem nato zaradi prezahtevnost po¬
stopka in neenakomernih zarez opustil.

Dodatki

Tudi na streho kabine lahko name¬
stimo več različnih dodatkov (slika 15).
Zanimiv dodatek so na primer oranžne
rotacijske luči proizvajalca KFS, ki jih
prav tako dobimo v prej omenjeni splet¬
ni prodajalni, najdete pa jih pod kate¬
gorijo »tovorna vozila - dodatki«. Skoraj
vsak tovornjak pa potrebuje tudi troblje,
ki pa žal niso bile priložene maketi in
sem jih moral vzeti od druge makete.
Pobarvate jih lahko z lakom proizvajalca
Alclad, izberete pa odtenek »chrome« ali
»aluminium«. Te barve so izredno dober
približek kovinskih odtenkov, so obstoj¬
ne in ob dotiku ne zbledijo kot podobne
kovinske barve v pršilkah. Za doseganje
želenega učinka pa jih moramo obvezno
nanesti na sijajno črno podlago. Tudi te
barve lahko kupite v spletni prodajalni
pod kategorijo »barve - Alclad«. Na stre¬
ho lahko dodamo še CB-anteno, ki jo ob¬
likujemo iz 0,25-mm kovinske žičke.

december 2010 mr

Izdelava

smrečic
za makete
in diorame

IGOR KURALT

V našem okolju je med vedno zeleni¬
mi iglastimi drevesi najpogostejša smre¬
ka (Picea)  in sodi v družino borovk.
Raste tako v mešanih gozdovih kot v či¬
stih sestojih - gozdovih, v katerih rastejo
samo smreke. Priljubljen prostor so višje
lege in območja, ki imajo dovolj vlage.

Les smreke je svetlo rumenkaste bar¬
ve po celotni prostornini debla. Njena
gostota je 450 kg/m 3 . Beljava in jedrovi-
na se barvno ne ločita. Včasih les lahko
vsebuje tudi smolne žepe, to so podol¬
govate luknje, napolnjene s smolo, kar je
zelo moteče pri nadaljnji obdelavi lesa.
Od lesa jelke (Abies Alba)  se loči le po
vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelovi-
na nima. Na splošno je smrekovina me¬
hka, srednje trda in žilava, vendar lahka
za obdelavo.

Življenjsko gledano je smreka za nas
zelo pomembna, saj iz njenega lesa izde¬
lujemo obilico predmetov, ki so v dana¬
šnjem življenju nepogrešljivi. Uporaba
smrekovega lesa je vsestranska: gradbeni
les (les, ki se uporablja na gradbiščih in
za različne gradnje, kot so ostrešja in po¬
dobne konstrukcije), stavbno pohištvo
(okna in vrata), opaži, pohištvo, stenske
in stropne obloge, včasih tudi talne, fur¬
nir, vezan les, papir, pokrovi godal in kla¬
virskih dnov.

Smrekov les je iskan tudi v proiz¬
vodnji ivernih plošč, vlaknenih plošč,
panelk, zidarskih plošč in proizvodnji
papirja. V zadnjem času pa se vse bolj
uporablja tudi kot obnovljivi vir energije
za kurjavo.

Marsikateri izdelovalec dioram ali
maket pokrajine si želi izdelati čim bolj
verodostojno kopijo smrekovega dreve¬
sa. O izdelavi listnatih drevesc je bilo v

Timu že kar nekaj povedanega in napisa¬
nega. Ker pa sta krošnja in sestava vejev¬
ja pri smreki popolnoma drugačni kot
pri listnatih drevesih, je tehnika izdelave

TTM 4

december 2010

13

smrek, predvsem vejevja, nekoliko bolj
zapletena.

Pri izdelavi kopij smrekovih drevesc
nam je lahko v veliko pomoč Nochova
ponudba gradiv, kjer med drugim naj¬

demo tudi dva kompleta za izdelavo
smrečic višine 15 ali 20 cm. V vsakem
kompletu je priložena vrečka s plasti¬
čnimi vlakni za ponazoritev iglic (sli¬
ka 1). Ti kompleti so edinstveni kot osno¬

va za izdelavo zelo kakovostnih modelov
dreves.

Pri izdelavi drevesc bomo potrebo¬
vali še Nochovo belo lepilo Graskleber
(kat. št. 61130), belo (kat. št. 61170), rjavo
(kat. št. 61173) in sivo (kat. št. 61176 grau)
barvo v pršilki ter utrjevalni lak Haft- &
Fixierspray v pršilki (kat. št. 61152), po¬
leg tega pa še sito ali cedilo z velikostjo
luknjic 0,7 mm in čopiče št. 3 in 7 (sli¬
ka 2). Za posip bomo potrebovali tudi
nekaj žagovine.

Nochovi smrekovi drevesci v komple¬
tih se med seboj ne razlikujeta samo po
višini, ampak tudi po razporeditvi vejev¬
ja. Smreke višine 15 cm imajo veje do tal,
pri smrekah višine 20 cm pa se jim veje
začnejo nekoliko višje in so vzdolž debla
tudi redkeje nanizane kot pri manjših
smrekah (slika 3).

Ker so drevesca, izdelana iz rjave pla¬
stike (slika 4), na površini debla in vej
bolj gladka, kot je smrekovo lubje, ki je
razbrazdano, sem se odločil za posip.
Pri bližnjem mizarju sem dobil žagovi-
no (najprimernejša je od razreza ivernih
plošč) in jo s pomočjo cedila presejal
(slika 5). Uporabil sem cedilo z luknjica¬
mi velikosti 0,7 mm.

Na celotno deblo sem v tako tankem
sloju, da ni kapljalo, s čopičem št. 3 na-

14

december 2010

TIM 4

F “ ; ™ '

Vsi, kisov uredništvu trudimo

s pripravljanjem in izdajanjem
revije Tim, vam želimo vesel božič
ter veliko sreče, zdravja in uspehov
vlebi2011!

Začetniški kompleti z RV napravo

USB simulatorji
od 31,00€

ifitetea iftan c-tudif leic^M

www.modclar.si info e modelar, si GSM: 031 351 853

TIM*

december 2010

MAKETARSTVO

nesel Nochovo belo lepilo (slika 6) in ga posul s presejano ža-
govino (slika 7).

Smreke s posutimi debli (slika 8) sem nato pustil, da so se
sušile 12 ur, da je lepilo dobro prijelo žagovino. Naslednji posto¬
pek, ki sem ga izvedel po sušenju, je bila utrditev prilepljene ža-
govine z Nochovim Haft- & Fixiersprayem (slika 9). Utrjevanje
žagovine je potrebno zato, da je površina debla dovolj obstojna
za nadaljnjo obdelavo. Barvanje, ki sledi, bi lahko razmehčalo
vezi med žagovino in lepilom.

Po približno uri sušenja sem smreke v celoti z vseh strani
prebarval s Nochovo rjavo barvo v pršilki (slika 10). Nato so se
drevesca spet nekaj časa sušila.

Po končanem sušenju sem debla pobarval še s sivo barvo v
tehniki »drybrush« (slika 11). To je tehnika barvanja z delno su¬
him čopičem. Na čopič sem narahlo nabrizgal barvo in ga z drg¬
njenjem ob suh papir delno osušil. Ko je čopič na papirju začel
puščati le še rahle sledi barve, sem na celotno površino debla
previdno nanesel preostanek barve s čopiča. S tehniko suhega
čopiča poudarjena reliefna površina lubja na deblu je vdahnila
nastajajoči smrečici še bolj verodostojen videz. Sicer lahko v ta
namen namesto sive uporabimo tudi belo barvo.

Po končanem barvanju debel sem na veje nanesel Nochovo
belo lepilo Graskleber (slika 12), in sicer s čopičem št. 7, za na¬
nos lepila na manjše veje pa sem uporabil čopič št. 3. Lepilo
sem nanesel v tankem sloju, da ni kapljalo, nato pa sem krošnjo
smreke posul s priloženimi zelenimi vlakenci (slika 13) in pu¬
stil, da se med sušenjem dobro oprimejo podlage. Po približno
12 urah sušenja sem odvečna vlakna, ki se niso prijela, otresel z
drevesca. Na nekaterih vejicah, kjer so bila gola mesta, sem po¬
stopek nanosa lepila in posipanja vlaken ponovil.

Po končani izdelavi nam preostane še vgradnja drevesc na
maketo ali dioramo. Z Nochovimi smrečicami, izdelanimi in do¬
polnjenimi po opisani metodi, lahko zelo popestrimo marsika¬
tero maketo, saj so izvrstne kopije pravih iglavcev.

»Presneto, pred vsakimi božično-novoletnimi prazniki je isto ...!«

15

MODELARSTVO

Dirke x avtomobilskimi modeli slot

(8. del)

VOJKO TRAVNER

Opis in tehnični podatki klubskega
dirkališča Bodeča neža:

Dvožlebna steza 1 : 32, vozna na¬
petost 12 V DC, krmilni pult z dvema
upravljalnima mestoma (A, B), komisar¬
jeva miza s stikalnim panelom in štev¬
cem krogov.

Priključki za regulatorje hitrosti
vožnje: bananska tripolna vtičnica
6,35 mm.

Segmenti

Seznam sestavnih elementov steze:

Parametri steze

- Ravnine: 6  ravnin z dolžino 360 cm.

- Ravnine med zavoji, ki so krajše od
širine steze (20 cm), se prištevajo k
zavoju. Kadar je taka ravnina med
dvema zavojema z nasprotnim od¬
klonom, se polovica ravnine prišteje
k prvemu in druga polovica k druge¬
mu zavoju.

- Dolžina štartno-ciljne ravnine:
80 cm.

- Zavoji: 8 zavojev, 6 desnih in 2 leva,
s skupno dolžino 478 cm.

- Levi zavoji: 130 cm/225°, 28 %.

- Desni zavoji: 348 cm/585°, 72 %.

Prenovljeno dirkališče »Bodeča neža« slot avto sekcije AMTK Velenje z izletnimi conami, za¬
ščitno ograjo in števcem krogov

december 2010

Trat*

16

Gradnja dirkališča

Člani slot avto sekcije (SAS) smo
28. aprila 2007 začeli gradnjo steze slot
v klubskih prostorih AMTK Velenje.
Dela smo začeli v garaži za dirkalnike
gokart, kjer smo našli odličen, zaprt hla¬
den prostor za delo.

Temelj konstrukcije dirkališča tvorijo
trije večji kosi 12 mm debele topolove
vezane plošče. Topolov les je lahek in
mehak, zato je bil enostaven za obdela¬
vo. Vse tri plošče, zložene skupaj, v tlo¬
risu merijo 330 x 160 cm. Za oporo in
poravnanje robov plošč smo uporabili
aluminijasto cev s kvadratnim profilom
(slika 2).

TIEI december 2010

Ko smo plošče poravnali, smo nanje
položili segmente steze in jih sestavili
(slika 3). Na spojih segmentov smo pre¬
verili, ali so vsa varovala sklenjena, ele¬
ktrode v popolnem stiku in ali so vzpo¬
redni deli steze res vzporedni.

Del steze, ki je poravnan z osnovni¬
co nosilne plošče, je orientirni segment,
tako da smo vse druge razdalje, zamike
in odprtine merili od tega segmenta.

Sledilo je zarisovanje steze na nosil¬
no ploščo. Z mizarskim svinčnikom smo
narisali notranji in zunanji obris steze.
Ob elementih steze smo označili glavne
točke, kjer naj bi bili štartno-ciljna črta
(S/C), priključno mesto za napajalne ka¬
ble, izvrtine za števec krogov, začetki in
konci notranjih varnostnih ograj, izrezi
odvečnega materiala ipd.

Stezo smo nato razdrli, odstranili se¬
gmente in preverili narisano situacijo na
plošči ter opravili morebitne popravke.
Pred razrezom plošč smo izvrtali izvr¬
tine za pritrditev vzdolžnih in prečnih
opor, odprtine za napajalne ter krmilne
kable in šele nato plošče obrezali po zu¬
nanjem obrisu steze. Vse površine smo
nato dobro zbrusili s finim brusilnim pa¬
pirjem in obrisali z vlažno krpo, da smo
očistili vse drobne delce, ki so ostali na
površini od obdelave lesa (slika 4).

Plošče iz vezanega lesa smo zaščiti¬
li z enojnim premazom akrilne barve,
ki je vodotopna, dokler se ne posuši.
Premazali smo obe strani plošč (slika 5).

MODELARSTVO  -

| SL  o A
H

Medtem ko se je akrilni premaz sušil,
smo pripravili aluminijasto cev s kva¬
dratnim profilom 30 x 30 mm za vzdol¬
žne in prečne opore topolovih plošč
in jo razrezali na ustrezne dolžine. Vse
robove smo natančno obrusili s pilo za
kovino (slika 6).

Sledilo je spajanje plošč in Al-profi-
lov s sponami, vrtanje lukenj in rezanje
navojev v Al-profile ter privijanje vija¬
kov 5x25 mm (slika 7). Izvrtine v plo¬
ščah smo poglobili s svedrom premera
8,5 mm, da so bile vgrezne glave vijakov
poravnane s površino plošč. Ko smo
profile razrezali na mero in jih obrusili,
smo jih položili na spodnjo stran plošč,
preverili njihov položaj in dimenzije ter
jih z vijaki pritrdili na plošče (slika 8).

Ko smo na prečna profila okvirja pri¬
trdili še aluminijaste diagonalne opore
in noge (slika 9), je bila prva »gradbena«
faza končana.

17

MODELARSTVO

Na nosilno ogrodje smo namestili obe
plošči in ju pritrdili z vijaki (slika 10).

Ko sta bili plošči nameščeni (sli¬
ka 11), smo nanju položili segmente
proge, ki smo jih sestavili v že prej do¬
ločeno obliko steze, da so se točno pri¬
legali zunanjemu obrisu dirkališča. Pri
tem opravilu je treba biti še posebno na¬
tančen in potrpežljiv. Vsa varovala spo¬

jev segmentov morajo biti vtisnjena in
vsi spoji voznega voda pravilno in varno
spojeni. Od tega je odvisno enakomer¬
no drsenje drsnika po elektrodah in ne¬
moten prehod vodila modela z enega na
drug segment.

Steza je bila tako sestavljena in tudi
bankine ali »izletna cona« (belo-rdeča
razširitev steze, ki omogoča drsenje mo¬

dela v zavoju) so bile na svojem mestu
(slika 12).

Po končanih mehanskih obdelavah
in montaži smo dirkališče dobro oči¬
stili. Posebno natančno je treba očisti¬
ti žlebove steze in vozni vod (slika 13).
Dirkališče je bilo končno pripravljeno
za dirke (slika 14), manjkala je le še
»ozelenitev« površin ob progi. Po prvih

18

MODELARSTVO

testnih vožnjah smo samo še označili položaj dodatnih zuna¬
njih ograj, ki ščitijo modele pred zdrsom s steze na tla (sli¬
ka 15).

Dirkališče smo februarja 2008 nekoliko posodobili. V ta
namen smo razširili izletne cone ob zunanjem robu dirkali¬
šča. To onemogoča bočno drsenje dirkalnika ob zidu, kar smo
lahko počeli doslej, in hkrati zahteva drugačno tehniko vožnje
(slika 16).

Namestili smo tudi senzorski števec krogov (slika 17) in
na zavojih pritrdili ogrado iz mehke umetne mase, ki prepre¬
čuje zdrs dirkalnikov z dirkališča pri bolj agresivni vožnji (sli¬
ka 18).

Vabimo vas, da na našem novem spletnem naslovu poiščete
dodatne informacije o dejavnosti naše sekcije, rezultate in foto¬
grafije s tekmovanj:

http://slotracing.web.com/.

Pametne
zgradbe
21-StbIeti

RAČUNALNIŠKE NOVICE pon
bralcem revije TIM POSEBNO PO

h/StedUČU

Kaj prinaša
Wlndows7i

12 ŠTEVILK revije RAČUNA LNIŠKE NOVICE

V za samo 6,80 €! 16

orbit f

Izdelajmo si
spletno strd!

Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo TIM.
Posebna ponudba velja samo do 31.10.2010!

TIEIi 4

december 2010

19

MAKETARSTVO

Qglk©fiEW€) ©M©

MIG-17F »Fresco C« (HobbyBoss, kat. št.: 80334, M 1 : 48)

1/48 Scale MiG-17F Fresco C HobbyBoss N0.:80334

PRIMOŽ DEBENJAK

Foto: Andrej Kogovšek

Ko se je v korejski vojni pojavil so¬
vjetski reaktivni lovec MiG-15 s pušči-
častimi krili, ki se je lahko enakovredno
kosal z najnovejšimi zahodnimi letali, je
bil to pravi šok za Američane in njiho¬
ve zaveznike. Vendar pa je imel MiG-15
tudi nekaj pomanjkljivosti in je bil zlasti
pri velikih hitrostih zelo zahteven za pi¬
lotiranje. Večino teh napak so odpravili
pri naslednjem lovcu, ki je dobil oznako
MiG-17 in je ostal v uporabi vse tja do
osemdesetih let. Kodna oznaka zveze
Nato za MiG-17 je bila Fresco, lovska le¬
tala so namreč označevali z imeni, ki se
začenjajo na F, Natove oznake bombni¬
kov pa se začnejo s črko B.

MiG-17 je bil po konfiguraciji zelo
podoben letalu MiG-15, a je imel ne¬
koliko spremenjen zadnji del trupa in
tudi drugačno obliko kril z zaobljenimi
konci. Krilo je bilo malce tanjše in bolj
izrazito puščičasto. MiG-17 je poganjal
isti reaktivni motor klimov VK-1 kot
MiG-15, zaradi izboljšav pa je bil za oko¬
li 40-50 km/h hitrejši in zlasti na večjih
višinah tudi okretnejši od svojega pred¬
hodnika. Bil je hitro podzvočno letalo
z maksimalno hitrostjo 1144 km/h na
višini 3000 m. Glavna oborožitev osnov¬
ne lovske različice brez radarja so bili
trije topovi pod nosom, 37-milimetrski
nudelman N-37 in dva nudelman-rihter
NR-23 kalibra 23 mm. Topovi so bili
zlahka dostopni, tako da je bilo vzdrže¬
vanje zelo preprosto.

V oborožitev Sovjetske zveze in nje¬
nih zaveznic je MiG-17 prišel sredi pet¬
desetih let, po licenci pa so ga izdelo¬
vali tudi na Kitajskem, Poljskem in na
Češkoslovaškem. Prva poljska različica,
ki je ustrezala MiG-17F, je dobila ozna¬
ko Lim-5, poznejša izpeljanka pa Lim-6.
MiG-17 je bil v različnih izvedenkah v
oborožitvi okoli 40 držav. V sovjetskem
letalstvu ga je sicer zgodaj zamenjal
nadzvočni naslednik MiG-19, kmalu
za tem pa še precej hitrejši MiG-21, a

je ostal v obo¬
rožitvi številnih
držav kot lovski
bombnik. Najza¬
nimivejša so afri¬
ška letala z zelo
različnimi kamu¬
flažami. Nekaj le¬
pih barvnih pro¬
filov najdemo na
spletni strani ACIG
Journal (http://

www.acig.org/artman/publish/index.
shtml), kjer je veliko zanimivih člankov
(v angleščini) o zračnih silah in bojih v
različnih delih sveta.

MiG-17 je letel tudi v vietnamski
vojni kot eno glavnih letal v oborožitvi
komunističnega Severnega Vietnama.
Zaradi svoje okretnosti je dosegel nekaj
presenetljivih uspehov proti sodobnej¬
šim ameriškim letalom. MiG-17 so upo¬
rabljale tudi arabske države, zlasti Sirija
in Egipt v vojnah z Izraelom.

Čeprav je bil MiG-17 zelo znano in
razširjeno letalo, nas proizvajalci do¬
slej niso ravno razvajali z ustreznimi
maketami primerne kakovosti. Starejši
med nami se bodo še spomnili makete
MiG-17PF češkega proizvajalca KP v me¬
rilu 1 : 72. V merilu 1 : 48 je bila nekoč
na tržišču ne ravno najboljša maketa ka-
nadsko-korejskega podjetja Hobbycraft
ter dobra, a zelo zahtevna maketa češke¬
ga podjetja Smer.
V velikem merilu
1 : 32 je na voljo
Trumpeterjeva ma¬
keta, ki pa je eden
prvih izdelkov
tega kitajskega
proizvajalca in po
kakovosti precej
zaostaja za njego¬
vimi poznejšimi

točnosti so mnenja deljena, maketa se na¬
mreč v nekaterih pogledih nekoliko razli¬
kuje od makete podjetja Smčr, zlasti gle¬
de globine kril. Vendar pa je sestavljena
maketa videti kot MiG-17, tako da bo brž¬
kone zadovoljila vse, ki nimajo dostopa
do pravega letala, da bi lahko na njem iz¬
merili, katera od obeh maket je točnejša.
Tu je predstavljena maketa najbolj razšir¬
jene lovske različice MiG-17F (oziroma
Fresco C), HobbyBoss pa ponuja tudi dve
različici z radarjem v nosu (MiG-17PF
Fresco D in MiG-17PFU Fresco E).

V škatli poleg lepo narejenega mo¬
torja, ki omogoča, da snamemo zadnjo
polovico trupa, najdemo več različic
oborožitve pod krili, med drugim tudi
nevodene rakete zrak-zemlja. Večina teh
letal pa je pod krili nosila dodatne re¬
zervoarje. Nos moramo seveda obtežiti,
da nam maketa ne sede na zadek.

Priložene nalepke vsebujejo oznake
za tri letala - sovjetsko, severnovietnam-
sko in vzhodnonemško. Ker sem pred
leti kupil komplet dodatnih nalepk Hi-
Decal Line 48005, kjer me je najbolj mi¬
kalo letalo z angolskimi oznakami, sem
se pač odločil za to možnost barvanja.
V bistvu je šlo za kubanska letala, ki so
po razglasitvi neodvisnosti Angole prišla
v to afriško državo in pri tem dobila an¬
golske oznake. Pri tem sicer ni povsem
jasno, ali je bila kamuflaža zgornjih po¬
vršin sestavljena iz dveh ali treh barv.
Navedbe v virih se tu razhajajo. Ker mi
je bila bolj všeč tribarvna shema, sem se
odločil zanjo. Prav tako ni gotovo, ali je
bila na repu zastava ali kokarda, vendar
pa nisem imel druge izbire, kot da upo¬
rabim tisto, kar je ponujeno v kompletu
nalepk, v upanju, da je to bilo primerno
raziskano.

HobbyBossova maketa MiG-17F je ka¬
kovostna, dovolj dobro detajlirana in se
lepo sestavlja, zato jo priporočam vsem,
ki jih to letalo zanima.

izdajami.

Zato je maketa
kitajskega podje¬
tja HobbyBoss v
merilu 1 : 48 zelo
dobrodošla. Glede

Maketo lahko kupite prek Združenja gradi¬
teljev plastičnih maket, Tržaška 2, 1000 Lju¬
bljana, ali katere od spletnih trgovin s tovrst¬
nimi izdelki.

december 2010

TIM’

20


LRP LI PO POWER PACK 3500

komplet je posebej prilagojen za modele
shark, saj so dimenzije in vrtljaji motor¬
ja izbrani tako, da ga je v model mogoče
vgraditi brez kakršnih koli predelav. Če
uporabljate 7,4-V akumulator Li po ali
7,2-V paket Ni-MH, lahko ohranite ori¬
ginalno prestavno razmerje v modelih
shark in vam ni treba dokupovati dodat¬
nih zobnikov.

Pogon bo tekmovalcem omogočal naj¬
boljše zmogljivosti, saj je zasnovan za
dolge čase voženj brez pregrevanja mo¬
torja, hkrati pa ponuja dovolj moči in
nadzora za doseganje najboljših časov na
vseh slovenskih »indoor« dirkališčih.

Tisti, ki želijo pretiravati z močjo, se za¬
bavati z vožnjo po zadnjih kolesih in
dosegati najvišje hitrosti, pa lahko za na¬
pajanje uporabijo akumulatorje Li-po z
napetostjo 11,1 V.

Vsebina kompleta:

- brezkrtačni krmilnik power HD 25 A,

- brezkrtačni elektromotor power HD,
4123 KV,

- pozlačeni kontakti za povezavo motor¬
ja in krmilnika.

Komplet stane 59,90 EUR.

MODELARSTVO

HELIKOPTER SCORPIO 1&21

2,4 GHz RTF

RV-helikopter scorpio 1&21 je idealna
izbira ob prehodu na zahtevnejše mo¬
dele. V ta namen je optimalne velikosti,
nova zasnova glave rotorja pa mu omo¬
goča odlične letalne lastnosti. V model
je vgrajena nova generacija elektronike
z naprednim žiro sistemom. V kompletu
poleg napetostnega adapterja in polnil¬
nika Li-po dobite tudi oddajnik SC-204,
2,4GHz, ki omogoča različne izbire na¬
čina vodenja modela. Model je primeren
za letenje zunaj in v zaprtih prostorih.

Tehnični podatki: premer glavnega ro¬
torja 440 mm, premer repnega rotorja
98 mm, masa modela 270 g, vgrajeni
elektromotorja 370SH in 1225FES3
ter pogonska baterija 7,4 V, 1000 mAh
Li-po. Priložen je tudi polnilnik za 2 do
3 člene Li-po z maksimalno kapaciteto
1000 mAh.

Novi LRP-jevi hardcase akumulatorji
Li-po power pack 3500 mAh, 7,4 V, 25C
so idealna zamenjava za običajne kom¬
pletom priložene akumulatorje Ni-MH.
Z občutno manjšo maso (216 g proti
običajnim Ni-MH z okoli 350 g), manj¬
šo notranjo upornostjo in mnogo daljšo
življenjsko dobo predstavljajo odličen
nakup.

Zaradi večje tokovne zmogljivosti pri¬
poročamo zamenjavo originalnih priklju¬
čkov s pozlačenimi priključki 4 mm.

Cena je 54,90 EUR.

POWER HD SHARK COMPETITION
DRIVE

To je zelo zmogljiv komplet brezkrtačne-
ga krmilnika in motorja za modele avto¬
mobilov v merilu 1 : 18, kakršni so LRP-
jevi modeli shark in podobni. Pogonski

-mr

december 2010

F 35 MINI EDF ARTF

F-35 je zelo zmogljiv model znanega
lovskega letala, ki za nizko ceno ponuja
vrhunske zmogljivosti. Model z razpeti-
no kril 590 mm je izdelan iz odpornega
elastičnega materiala EPO, zato brez po¬
škodb preživi tudi trše padce.

V model je vgrajen močan brezkrtačni
elektromotor 3900 KV z zmogljivim kr¬
milnikom vrtljajev, ki poganja vgrajeno
pogonsko turbino. Servomehanizmi so
tudi že nameščeni, zato je vse, kar po¬
trebujete, le še pogonski akumulator
Li-po 11,1 V, 1300 mAh in vsaj 3-kanalna
RV-naprava z mešalnikom za delta krilo.

Cena je 119,90 EUR.

Mantua Model, d. o. o.,

C. Andreja Bitenca 36,
1210 Ljubljana - Šentvid,
tel.: 01/512 03 20,
e-pošta: info@mantua-model.si,
www.mantua-model.si

Cena kompleta je 164,00 EUR.

MEGAACN

Brezkrtačni notranjevrteči se motor
mega ACn 16/25/02 je visokozmoglji¬
vi elektromotor, s katerim Multiplexov
model funjet ultra, opremljen s pro¬
pelerjem graupner camprop 5,2 x 5,2,
doseže hitrost prek 200 km/h. Motor
lahko napajamo s pogonskimi paketi
Li-po 3-5S, 2650 Kv, zmore maksimalni
trajni tok 35 A in tehta 114 g.

Cena je 85,00 EUR.

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,

1370 Logatec,

tel.: 01/759 01 00, 041/669 111,
e-pošta: shop@mibomodeli.si
http://shop.mibomodeli.si

29

ELEKTRONIKA

Elektronika za začetnike (4. del)

Dioda

BOJAN KOVAČ

Uvod

Dioda je osnovni polprevodniški
element, ki ima lastnost električnega ne¬
povratnega ventila. Tok prevaja le v eno
smer, z druge strani pa je neprevodna.
Polprevodnik je sicer neprevoden, saj
na primer silicij, ki je povezan v kristalni
mreži, nima prostih nosilcev toka. Z do¬
dajanjem primesi, ki jim zaradi velikega
vpliva na enotno kristalno strukturo la¬
hko rečemo »nečistoče«, pa postane pre¬
voden. Nosilci so lahko (P) pozitivno na¬
biti delci (vrzeli) ali (N) negativno nabiti
delci (elektroni). Na sliki 1 je prikazano,
kako bi pri čistem siliciju (Si) dobili P-tip
polprevodnika z dodajanjem bora (B) in
kako N-tip polprevodnika z dodajanjem
arzena (As).

Slika 1. Kristalna mreža silicija

Glede na osnovni material ločimo
silicijeve in germanijeve polprevodni¬
ke, glede na vgrajene primesi pa P-tip in
N-tip polprevodnika. Dioda je kombina¬
cija polprevodnika tipa P in N, ki tam,
kjer se stikata, tvorita spoj P-N. Ves ču¬
dež polprevodnikov se skriva prav v tem
spoju, zato si ga bomo malo bolj natan¬
čno ogledali.

Polprevodniški spoj P-N in delovanje
diode

Da se v zvezi s prevajanjem toka za¬
čne kakršno koli dogajanje, mora med
dvema priključkoma nekega elemen¬
ta priti do polarizacije. To pomeni, da
mora med njima nastati nek napetostni
potencial, neka razlika napetosti, ki pri¬
sili nosilce toka v nekem prevodnem
materialu, da se začnejo premikati. Zara¬
di tega začne teči tok. Dogajanje bi lahko
ponazorili tudi z rečnim tokom: če ob¬
staja višinska razlika med dvema točka-

30

ma v strugi reke, potem bo voda tekla od
višje točke k nižji. Če višinske razlike ni,
potem reka ne teče, ampak stoji in ni več
reka, ampak jezero. Dioda ima lahko tri
različne polarizacije, kot kaže slika 2:

• nepolarizirana dioda ima kratko skle¬
njena priključka,

• polarizirana dioda v prevodni smeri,

• polarizirana dioda v zaporni smeri.

Za vsako od polarizacij je značilno ti¬
pično vedenje nosilcev toka v obeh tipih
polprevodnika, dogajanje na spoju obeh
tipov polprevodnika in potek lastnosti,
ki ponazarja odvisnost toka od napeto¬
sti. Tok v posameznem tipu polprevod¬
nika teče po točno določenih zakonito¬
stih. Na mestu, kjer se polprevodnika
stikata, nastane posebno območje, ki ga
imenujemo izpraznjeno območje. To ni
vedno enako široko, ampak se lahko raz¬
širi ali zoži, kar je mogoče zato, ker na¬
boj enega tipa polprevodnika vpliva na
nosilce toka v drugem tipu polprevodni¬
ka. Tako se elektroni ne »želijo« približati
območjem z negativnim nabojem, vrzeli
pa se izogibajo območjem s pozitivnim
nabojem.

V praksi imamo podobno vedenje
med dvema magnetoma: severni in ju¬
žni pol se privlačita, južni-južni ali se-
verni-severni pa se odbijata, ker sta ena¬
ko magnetno polarizirana. Enostavno ju
ne moremo združiti, ker se pred združit¬
vijo enakih polov upirata celo z lastnim
gibanjem. Na ta način deluje tudi kom¬
pas, ki šibko magnetno polje svoje igle
popolnoma prepusti močnemu zemelj¬
skemu magnetnemu polju. Proti severu
je torej obrnjen južni pol magnetne igle
kompasa.

Če želimo ožje izpraznjeno območje,
bomo diodo električno polarizirali tako,
da bo naboj v enem tipu polprevodnika
»privlačen« za nosilce v drugem tipu

polprevodnika. Izpraznjeno območje
postane popolnima ozko in nosilci toka
z lahkoto prestopajo spoj P-N. Tok zato
steče. Če želimo široko izpraznjeno ob¬
močje, v katerem ne bo nosilcev toka,
moramo diodo električno polarizirati
tako, da bo naboj v enem tipu polpre¬
vodnika odbijal nosilce toka v drugem
tipu polprevodnika. V »strahu« pred
enakim nabojem, kot ga imajo sami, se
bodo poskušali odmakniti čim dlje od
spoja P-N. Večji je naboj (potencialna
razlika napetosti med priključkoma),
bolj se bodo poskušali oddaljiti od spo¬
ja P-N. Ker na izpraznjenem območju
ne bo nobenih nosilcev toka, ne v P- in
ne v N-tipu polprevodnika, se spoj P-N
pri takšni polarizaciji vede kot izolator
in zato tok ne more steči.

december 2010

TIH 4

ELEKTRONIKA

Kadar kratko spojimo priključka dio¬
de, je tokokrog sklenjen, vendar med
njima ni potencialne razlike, ni razlike
napetosti, ki je predpogoj, da lahko ste¬
če tok. Vrzeli in elektroni naključno in
neurejeno prestopajo spoj P-N in pri
tem povzročajo, da teče množica majh¬
nih lokalnih tokov, ki pa so različno
usmerjeni, zato je njihova vsota izena¬
čena ter enaka nič in nekega skupnega
toka ne moremo izmeriti. Pravimo, da
so vsi tokovi v ravnotežju. Učinka iz¬
praznjenega območja okrog spoja P-N
praktično ni, ker med priključkoma ni
potencialne razlike (napetosti). Elektro¬
ni in vrzeli se nemoteno gibajo v okolici
spoja P-N, pri čemer jih nič ne ovira.

Če priključimo na P-tip polprevod¬
nika višji napetostni potencial - bolj
pozitivno napetost kot na N-tip, je dio¬
da polarizirana v prevodni smeri, zato
se izpraznjeno območje zoži bolj, kot
je običajno. S tem se zmanjša tudi upor¬
nost diode, ki zato postane močno pre¬
vodna. Negativi nosilci (elektroni) iz
tipa N hitro prestopajo spoj P-N, ker
jih privlači pozitivni naboj na polpre¬
vodniku tipa P. Pozitivni nosilci toka
iz P-tipa polprevodnika prestopajo,
ker jih privlači negativni naboj na pol¬
prevodniku tipa N. Kljub zmanjšani
upornosti med obema tipoma polpre¬
vodnika ostane na spoju P-N nek padec
napetosti, ki je za germanijeve polpre¬
vodnike vedno okrog 0,3 V in za silicije¬
ve okrog 0,6 V. Dioda, ki je polarizirana
v prevodni smeri, prevaja tok.

Če priključimo na N-tip polprevod¬
nika višji napetostni potencial - bolj
pozitivno napetost kot na P-tip, je dioda
polarizirana v zaporni smeri. Izpraznje¬
no območje se močno razširi, ker pola¬
riziranost posameznega tipa polprevod¬
nika odbija nosilce toka v nasprotnem
tipu. Tako okrog spoja P-N ni nikakr¬
šnih nosilcev toka, zato tudi tok ne ste¬
če. Dioda, ki je polarizirana v zaporni
smeri, torej ne prevaja toka. Če naspro¬
tno polarizirano napetost povečujemo,
bo pri neki vrednosti dioda »prebila«.
To je napetost preboja v zaporni smeri,
ko steče velik inverzni tok, ki lahko dio¬
do uniči. Običajne prebojne napetosti

navadnih diod se gibljejo od 30 do ne¬
kaj sto voltov.

Zgodi se podoben pojav kot takrat,
ko udari strela: izolacijska lastnost zraka
in razdalja med oblakom in zemeljsko
površino ni več dovolj, da bi zadržala
tako veliko potencialno razliko napeto¬
sti med njima.

Tipična karakteristika diode oziroma
spoja P-N je prikazana na sliki 3.

Podroben prikaz diodne karakteri¬
stike pri kolenu lahko vidimo na sliki 4.

Lepo je vidno, da začne dioda resnično
prevajati šele takrat, ko je napetost na
priključkih večja, kot je napetost »kole¬
na«. Napetost kolena je obenem tudi pa¬
dec napetosti na diodi, kadar ta prevaja
tok, torej jo lahko izmerimo. Pri siliciju
je ta napetost med 0,6 in 0,7 volta, pri
germaniju pa okrog 0,3 volta.

lika uporabe diode. Uporabljamo poseb¬
no vezavo - diodni mostiček, ki usmeri
oba polvala izmenične napetosti, pozi¬
tivnega in negativnega. Dobimo pulzira¬
jočo enosmerno napetost, ki jo za potre¬
be bolj zahtevnih elektronskih vezij še
dodatno obdelamo. Delovanje takšnega
mostička je prikazano na sliki 5.

Ko je zgornji priključek izmenične
napetosti bolj pozitiven kot spodnji,
teče tok v smeri rdečih puščic skozi dio¬
do Dl, upor, D2 in na spodnji priklju¬
ček. Ko je bolj pozitiven spodnji
priključek, teče tok v smeri mo¬
drih puščic prek diode D3, upora
in diode D4 na zgornji priključek.
Vidimo, da sta vedno aktivni po
dve diodi, ki pot toka usmerita od
višjega napetostnega potenciala k
nižjemu. Na stičišču diod Dl in D3
dobimo vedno pozitivno napetost
v primerjavi s stičiščem diod D2
in D4.

Zaključek

Obstaja še več različnih vrst
diod, ki so jih z drugačnimi po¬
stopki izdelave izdelali za poseb¬
ne namene. Omenimo lahko ze-

nerjevo diodo, ki ima točno določeno
prebojno napetost v zaporni smeri
in jo uporabljamo kot napetostno re¬
ferenco. Poznamo še diodo varicap,
ki se ji s spremembo napetosti spre¬
minja kapacitivnost. Fotodioda je tudi
zelo uporabna, saj lahko nosilce toka
spravimo v gibanje že z osvetlitvijo, to-

Slika 4. Potek začetka diodne karakteristike v pre¬
vodni smeri

Slika 3. Značilna karakteristika diode v prevodni in zaporni smeri

Uporaba diod

Običajno dio¬
do lahko upo¬
rabimo predvsem
za usmerjanje iz¬
menične napeto¬
sti, za zaščito
elektronskih vezij
pred priključeva¬
njem napajanja
napačne polarite-
te, za zaščito bolj
občutljivih pol¬
prevodnikov ali za
usmerjanje toka.
Prav usmerjanje
izmenične napeto¬
sti v enosmerno je
najpogostejša ob-

TZE,' december 2010

rej lahko takrat na njej izmerimo tudi
neko napetost. LED-diode že poznate,
te zasvetijo zaradi posebnih primesi, ki
jih med izdelavo dodajo polprevodniku,
kadar skoznje teče tok. Poznamo še tu¬
nelske diode, izjemno hitre shottkyjeve
diode, s katerimi zaščitimo občutljive
polprevodnike pred inverznimi napeto¬
stnimi konicami, in detektorske diode,
ki se uporabljajo v radijski tehniki.

Z diodami se elektronik sreča vse¬
povsod, zato je prav, da vsaj malo spo¬
zna delovanje tega polprevodniškega
elementa. To pa je šele začetek. Tranzi¬
stor ima dva spoja P-N in to mu daje oja-
čevalne lastnosti, zato spada k aktivnim
elektronskim elementom.

Kako je tranzistor zgrajen in kako
lahko tok celo ojači, pa si bomo ogledali
v naslednji številki revije TIM.

31

PRILOGA

Jaslice

MATEJ PAVLIČ

Foto: Manco Pavlič

Bliža se konec leta in marsikdo med
vami gotovo že intenzivno razmišlja, s
kakšnimi jaslicami bo letos doma polep¬
šal božične in novoletne praznike. Ce
se vam nikakor ne utrne prava ideja, si
lahko pomagate z našim predlogom. Kot
ste gotovo takoj opazili, se jaslice na sli¬
ki 1 precej razlikujejo od vseh, ki so bile
v Timu objavljene v zadnjih dveh deset¬
letjih. Sestavljajo jih trije večji razsvetlje¬
ni objekti ob obokanih mestnih vratih in
kot njihovo nasprotje skromna lopa v na¬
sprotnem kotu dvorišča. S takšno diora-
mo je na prav poseben način ponazorje¬
no bistvo božične zgodbe oz. dogajanja
v božični noči.

Jaslice so narejene iz iverne plošče
in so precej večje, kot smo jih vajeni, saj
osnova meri kar 90 x 60 cm, vrh najvi¬
šjega objekta pa sega nekaj več kot pol
metra visoko. Glede na to morate že
pred začetkom gradnje pomisliti, kam
jih boste sploh postavili. Izdelava resda
ni kdo ve kako zahtevna, vendar zaradi
velikega števila sestavnih delov terja
kar precej časa, zato je projekt zelo pri¬
meren za skupinsko delo. V primerjavi
z veliko večino v Timu objavljenih načr¬
tov, ki so narisani v merilu 1 : 1, so ele¬
menti tokrat podani v merilu 1 : 4 (torej
so štirikrat manjši kot v resnici). Zraven
so napisane njihove mere, kar pomeni,
da je treba vse sestavne dele s pomočjo
risalnega orodja najprej narisati na gra¬
divo in šele nato izžagati. Izjema so ele¬
menti 7, 8, 12, 13, 48 in 50, ki so iz 5 mm
debele vezane plošče, ter štirje deli 49,
ki so iz 2 mm debele vezane plošče; ti
so podani v merilu 1 : 2. Pri izdelavi ne
gre brez električnega ročnega orodja za
obdelavo lesa, zato je priporočljivo, da
pri nastajanju izdelka sodeluje oseba, ki
ima izkušnje s temi pripomočki.

Gradivo

Osrednje gradivo je navadna suro¬
va iverna plošča standardne debeline
12 mm (za osnovno ploščo lahko upo¬
rabite tudi nekoliko debelejšo). Sicer jo
prodajajo na lesnih oddelkih vseh grad¬
benih centrov (cena je okrog 4 €/m 2 ),
vendar vam bo manjše odpadne kose
rade volje odstopil vsak mizar, pomagate
pa si lahko še drugače. Nekatere tovorne
palete imajo na zgornji površini name¬
sto desk prav takšno iverno ploščo, kot
je predvidena za izdelavo letošnjih jaslic.
Če jo s pomočjo vzvoda, klešč in večjega
kladiva razstavite, lahko hitro pridete do

precejšnje količine zelo uporabnega gra¬
diva. Vezane plošče debeline 5 mm je pri
tem projektu bolj za vzorec, zato pa bo¬
ste potrebovali še nekaj smrekovih letev
s prerezom 10 x  10 za opore ter 5 x  15
in 15 x  15 za lopo, nekaj koščkov debe¬
lejšega furnirja (ali deščic od gajbice za
sadje) za prekritje lope, pest žebljičkov
in čim tanjših lesnih vijakov dolžine 25-
30 mm za spajanje elementov ter precej
belega lepila za les, grobo žagovino, le¬
pilo za keramične ploščice, stensko bar¬
vo in oker pigment za omet. Za kupolo
lahko uporabite polkroglo iz stiropora
s premerom 10 cm ali približno tako ve¬
liko plastično posodico ustrezne oblike
(npr. od skute).

Izdelek bo precej zanimivejši, če ga
boste osvetlili z barvnimi ali navadnimi
žarnicami manjše moči (še bolje je upo¬
rabiti majhne varčne sijalke moči 5-8 W,
ki se precej manj grejejo od klasičnih;
slika 7). Pomagate si lahko tudi s prosoj¬
nim barvnim papirjem. Zaradi boljšega
odvajanja toplote so okenske odprtine
namenoma nekoliko večje. Prekrijete jih
lahko s kovinsko ali plastično mrežico.
Ustrezno velike okove za sijalke oz. žar¬
nice in morebitna stikala naj vgradi in
z mehko pleteno izolirano žico prereza
2 x  0,75 mm 2  poveže oseba, ki se spozna
na elektriko, sicer lahko pride do usod¬
nih poškodb.

Orodje

Že v uvodu je bilo omenjeno risalno
orodje (svinčnik, merilni trak, ravnilo,
šestilo in večji kotnik) ter električno
orodje (krožna in vbodna žaga, vrtalnik,
spenjalnik, brusilnik). Temu je treba do¬
dati še oster modelarski nož, dleto, sve¬
dre za les 0 1, 3 in 8 mm, modelarsko rez-
Ijačo s podložno mizico, kladivo, izvijač,
šilo, grobo rašpo, modelarske ščipalke
in manjše spone, garnituro iglastih pilic,
brusilni papir, manjšo zidarsko lopatico
in zidarsko zajemalko ter čopič. Kdor
bo izdelek »elektrificiral«, naj pripravi
tudi kombinirane klešče, ščipalke in pre-
izkuševalnik toka.

Izdelava

Gradnja je zaradi lažjega opisa in bolj¬
še preglednosti razdeljena na štiri sklo¬
pe: sklop A predstavlja najvišji objekt,
sklop B srednji objekt s kupolo, sklop
C najnižji objekt skupaj s stopniščem
in sklop Č obzidje z lopo. V tem smislu
so oštevilčeni tudi sestavni deli, katerih
opis in mere najdete v kosovnici.

Pri prenašanju mer na gradivo bodite
natančni; zlasti pazite na pravokotnost
črt (slika 2), sicer boste imeli pozneje te¬
žave s sestavljanjem. Enak napotek velja
tudi za žaganje, pri katerem pa so ven-

32

december 2010

TIM 4

darle dopustna tudi manjša odstopanja,
saj bo »omet« tako ali tako prekril vse
vidne površine ter s tem skril tudi gla¬
vice vijakov, morebitne špranje in dru¬
ge pomanjkljivosti. Vsekakor pa je bolje
odžagati predolgo ali preširoko kot pa
prekratko in preozko. Presežek gradiva
je namreč pri iverni plošči mogoče z la¬
hkoto odstraniti z grobo rašpo. Okenske
odprtine izžagate tako, da vanje najprej
izvrtate 8-10 mm veliko luknjo, v kate¬
ro nato potisnete žagin list vbodne žage
(slika 3). Vidne robove grobo obdelajte
z rašpo (slika 4).

Sklop A

Sestavljajo ga elementi 1 - 13. Na izža-
gani stranici 4 z notranje strani 108 mm
od spodnjega roba prilepite in pribijte
dve opori (2), ki bosta držali tla (1);
(slika 5). Še en enak del 1 prilepite in
privijte ob spodnji rob, nato pa dodajte
sprednjo in zadnjo steno (3). Odprtino,
prek katere z notranje strani z žebljički
ali električnim spenjačem (slika 6) pri¬
trdite kovinsko oz. plastično mrežico,
seveda izžagajte samo v sprednji steni.
Na tla v kot med obema odprtinama v
steni pritrdite okov E 14 za sijalko oz.
žarnico (slika 7), v zadnji pa naredite
luknjico za električni priključek. Tik

TEE£ december 2010

pod odprtino z zunanje strani nalepite
balkon (11) z ograjo (12 in 13). Le-to
enako kot oba para okrasnih elementov
7 in 8 izrezljate iz 5 mm debele vezane
plošče ter po robovih nekoliko posne¬
mite z modelarskim nožem in rašpo
(slika 8). Ker so njihovi obrisi na načrtu
(v desnem spodnjem kotu) narisani v
merilu 1 : 2, naj vam jih v fotokopirni-
ci povečajo za 200 %. Da bi se izognili
zamudnemu in nenatančnemu preriso¬
vanju, dobljene kopije na hrbtni strani
enakomerno namažite z odstranljivim
lepilom v stiku (npr. Scotch Re-position-

nable ali Scotch UP) in pritisnite na
vezano ploščo (slika 9). Po končanem
žaganju ostanke papirja preprosto od¬

lepite. Pri lepljenju okraskov na stene
(slika 10) si pomagajte z modelarskimi
ščipalkami.

Na streho iz skupaj zlepljenih ele¬
mentov 5 in 6 nalepite ter z nekaj tan¬
kimi vijaki od spodaj navzgor privijte
še ograjo (9 in 10); (slika 11). Strehe na
stranice ni treba lepiti ali pritrjevati z
vijaki, sicer pozneje ne boste mogli na¬
lepiti vrat in vstaviti žarnice. Bolje je
uporabiti dva 136 mm dolga in približno
4 cm široka odpadna kosa iverne plošče,
ki ju na spodnjo stran elementa 5 nalepi¬
te tako, da je razdalja med njunima zuna¬

njima robovoma 196 mm (slika 12). Le
tako se bo namreč streha tesno prilegala
stenam objekta.

33

PRILOGA

Sklop B

Tukaj kakšna posebna navodila prav¬
zaprav niti niso potrebna, saj je postopek
izdelave popolnoma enak kot pri sklopu
A (slika 13). Kupolo na strehi lahko na¬

redite iz česar koli: stiropora, siporeksa,
na polovico prerezane predrte žogice ali
ustrezno velike plastične posodice (npr.
od skute). S škarjami ali nožem ji odre¬
žite rob, nato pa iz 5 mm debele vezane
plošče izžagajte krog (slika 14), ki se
mora tesno prilegati posodici. Zlepite ju
s sekundnim ali dvokomponentnim lepi¬
lom in s spodnje strani privijte točno na
sredino zgornjega dela strehe (20); (sli¬
ka 15). Če je njen premer nekoliko večji
oz. manjši od 10 cm, ne bo nič narobe.

Pri postavitvi strehe iz elementov
18-20 na stene upoštevajte, da je sklop
B za 70 mm zamaknjen za sklop A, kar je
prikazano na tlorisu jaslic. Ker v sklopu
B ni predvidena osvetlitev, streho lahko
pritrdite na stene, vendar je vseeno bolj
priporočljiva takšna izvedba, kot je bila
opisana pri sklopu A.

Že zdaj lahko pod pravokotno od¬
prtino na sprednji steni (16) pritrdite
150 mm dolgo oporo praga (45) iz ostan¬
kov iverne plošče ali smrekove letvice s
prerezom 10 x  10 mm (slika 13).

KOSOVNICA

34

PRILOGA

Sklop C

Tudi ta objekt je podobno kot prej¬
šnja zgrajen iz štirih sten - sprednje
(23), zadnje (24) in dveh stranskih (25),
ki jih spodaj povezuje element 22 (slika
16). Ta v kotu med odprtino vrat in ste¬
no z dvema oknoma nosi tudi okov za si¬
jalko. Okenski odprtini, ki ju z notranje
strani prekrijte z mrežico, izžagajte le v
zunanji od obeh stranskih sten (25).

Elemente ograje na strehi (29-32)
s spodnje strani privijte na zgornji del
strehe (28) in šele nato k temu pritrdi¬
te tudi preostala dela strehe (26 in 27);
(slika 17). Vrata boste pritrdili pozneje.

Stopnišče ima resda precej sestav¬
nih delov, vendar ga ni težko narediti.
Stopnice (34-44) z lepilom in vijaki
pritrdite drugo na drugo, kot je prikaza¬
no na tlorisu, nato pa s sprednje strani
postavite še stranico stopnišča (33), ki
mora 12 mm segati čez rob (slika 18)
ter se naslanjati na rob stene 4 sklopa
A oz. na rob balkona (11). Celotno sto¬
pnišče boste pozneje z dvema vijako¬
ma z notranje strani pritrdili k sprednji
steni (23). Na njen zgornji rob pritrdite
tudi prag (44), ki naj se zadaj samo na¬
slanja na oporo (45) na sprednji steni
(16) sklopa B (slika 19).

Sklop Č

Kot je bilo omenjeno že na začetku
poglavja Gradivo,  za osnovno ploskev
(46), ki meri kar 90 * 60 cm, lahko upo¬
rabite iverno, LSB- ali OSB-ploščo debe¬
line 15 ali 18 mm. Čeprav bodo že tako
ali tako masivne jaslice zaradi tega še

TIRT

december 2010

nekoliko težje, boste s tem dobili zares
trdno osnovo za sestavo vseh sklopov
v celoto. Obzidje je narejeno iz treh
delov (47, 51 in 52). Večja dva sicer po¬
vezuje podstavek lope (53), vendar je
mogoče njun stik z osnovno ploščo na
hrbtni strani za vsak primer utrditi še s
smrekovimi letvicami 15 x  15 mm. Kdor
želi, lahko obzidje podaljša, postavi
kako drugače - skratka priredi svojim

željam, možnostim in razpoložljivemu
prostoru.

Čez veliko polkrožno odprtino v
najdaljšem delu obzidja (47) s sprednje
strani nalepite obok (50) iz 5 mm de¬
bele vezane plošče. Prej mu z rašpo in
ostrim modelarskim nožem obdelajte
vse robove, da bo element videti, kot bi
bil narejen iz velikih kamnov (slika 20).
Tudi vrata (48), ki jih prek odprtine v

hip«**

Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo
s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom
in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja
Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji
postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog
uporabnikov.

V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000
s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in
35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota
visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri
katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov.
www.dremeleurope.com
Prodaja: Bauhaus
Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana,
tel.: 01/583 9133

35

PRILOGA

obzidju nalepite s hrbtne strani (glej tlo¬
ris jaslic na načrtu), so iz 5 mm debele
vezane plošče. Naj vas prekinjene črte,
ki označujejo položaj oboka in okovja,
ne motijo. Z 1 mm debelim svedrom na
označenem mestu na spodnjem koncu
skrajne leve črte, ki ponazarja deske
na vratih, izvrtajte luknjico in vanjo s
spodnje strani potisnite list žagice za
rezljanje. Na zgornji strani ga vpnite v
lok rezljače in zategnite vijak. Zdaj po
debelejših črtah izžagajte celoten lok
in vse navpičnice. Z grobim brusilnim
papirjem obdelajte vse robove, nato pa
vrata pobarvajte. Ko se barva posuši, na¬
nje nalepite še štiri črno pobarvane ele¬
mente 49 iz 2 mm debele vezane plošče,
ki ponazarjajo okovje vrat. V označene
luknjice zabijte 10-15 mm dolge žeblji¬
čke (slika 21) in jih na hrbtni strani po¬
tolcite s kladivom. Kdor želi, lahko iz
žice naredi tudi dva ročaja.

Zdaj pride na vrsto izdelava lope
iz neobdelanih smrekovih letvic s kva¬
dratnim prerezom 15 x  15 mm. (Komur
se zdi takšna lopa preveč moderna, bo
njen bolj staromoden videz dosegel z
uporabo suhih okroglih leskovih vej.
Kot lahko vidite na risbah na načrtu, je
ogrodje narejeno iz štirih navpičnih ste¬
brov (54 in 55), prečno nanju postavlje¬
nih vodoravnih nosilcev (56), dveh po¬
vezav (57) in štirih poševnih opor (58).
Strešno konstrukcijo sestavljajo trije
trami (59), pravokotno nanje pa ležijo
štiri letve, ki nosijo kritino (61). Za po¬
vezavo posameznih delov v celoto upo¬
rabite lepilo in dolge, tanke lesne vijake
(slika 22). Ko imate pred seboj osušeno
konstrukcijo lope, z ostrim modelar¬
skim nožem tu in tam posnemite kak
rob, da kosi lesa ne bodo dajali videza,
kot da so jih pravkar pripeljali iz trgo¬
vine ... Ogrodje lahko pustite v naravni
barvi lesa ali ga potemnite z lužilom oz.
kakim drugim toniranim zaščitnim pre¬
mazom za les.

Pri izdelavi strehe na lopi (61) imate
na voljo dve možnosti: približno 10 cm
dolge in 2-3 cm široke kose grobo na-
žaganih deščic nalepite (slika 23) nepo¬
sredno na ogrodje (kot je v stranskem
risu prikazano na načrtu), lahko pa ena¬

ko velike trakove na roke nalomljenega
debelejšega furnirja nalepite na 340 *
280 mm velik močnejši karton in nato
vse skupaj pritrdite na ogrodje lope.

Narejeno lopo boste po zaključeni
sklepni obdelavi obzidja z nekaj vijaki
pritrdili v kot med zadnjim in stranskim
delom obzidja.

Sestavljanje in sklepna obdelava

Sklope A, B in C s pomočjo nekaj vi¬
jakov sestavite v celoto. Le tako jih bo
mogoče še kdaj razstaviti in spraviti na
primerno mesto. Luknje za vijake izvrtaj¬
te na hrbtni strani oz. na mestih, ki bodo
dostopna tudi po tem, ko bodo stene že
dokončno obdelane.

S tem so jaslice v grobem narejene in
na vrsti je 'ometavanje' sten. Podlago pri¬
pravimo tako, da vse robove narahlo ob¬
delamo z grobo rašpo, ki bo nekoliko raz¬
cefrala iverno ploščo (slika 4). S tem se
bomo znebili ostrih robov in obenem po¬
vršino naredili hrapavo, da se je bo omet
lažje in bolje oprijel. Za še boljšo oprijem¬
ljivost je priporočljivo na vse površine s
čopičem nanesti plast akrilne emulzije,
kakršna se uporablja kot temeljni premaz
za stene in druge površine (les, beton,
mavčne plošče, celični beton ...).

Mešanico za omet naredimo sami po
naslednjem receptu. V približno pol litra
vode (ali akrilne emulzije) damo 1,5 dl
gostega belega lepila za les. Uporabno je
tudi takšno, ki mu je že potekel rok upo¬
rabe. Ko se lepilo popolnoma razredči, v
posodo vsujemo dve pesti grobe in fine
žagovine, nato pa postopoma dodajamo
še lepilo za keramične ploščice, da se ne
bi naredile grudice. Lepilo dodajamo,
dokler ne dobimo lepljive mešanice, ki
je tako gosta, da jo s širokim čopičem
še lahko enakomerno razmažemo (sli¬
ka 24). Hrapavo površino, ki jo dobimo
po osušitvi premaza in spominja na gro¬
bo ometane stene, nekoliko obrusimo z
grobim brusilnim papirjem, nato pa vse
skupaj pobarvamo s kakršno koli sten¬
sko barvo. Da vse skupaj ne bi bilo po¬
polnoma belo, ji lahko primešamo nekaj
kapljic rumene, rjave ali oker disperzij-
ske barve, odvisno od želenega odtenka

(slika 25). Če bodo stene nekoliko lisa¬
ste, toliko bolje, saj bodo tako videti bolj
naravno.

Zdaj pride na vrsto še montaža vrat v
vseh štirih sklopih. Z izjemo tistih v ob¬
zidju oblika in velikost preostalih treh v
načrtu nista posebej označeni, saj z ugo¬
tavljanjem teh podatkov gotovo nihče ne
bo imel težav. Izbira gradiva za vrata je
poljubna - od vezane plošče, debelejše¬
ga furnirja ali kartona do deščic, iz ka¬
kršnih so gajbice za sadje. Pravokotniki
naj bodo na vseh straneh za približno
1 cm večji od odprtin v stenah. Na nji¬
hovo sprednjo stran z ostrim predme¬
tom naredite več globokih vzporednih
navpičnih zarez, ki bodo ponazarjale
deske. Vrata pobarvajte z rjavo barvo ka¬
tere koli vrste, z notranje strani jih nale¬
pite prek odprtin v stenah, nato pa stre¬
he vseh treh poslopij privijte na njihovo
mesto (slika 26).

Lopa je dovolj velika, da sprejme celo
nekoliko večje figure svete družine. Tudi

36

na dvorišču pred njo, ki ga prekrijte z
drobnim peskom, kamenčki ali čim tanj¬
šimi zaplatami mahu, lahko pa ga tudi
samo posujte z mivko, je na voljo precej
prostora za pastirje, ovce in druge do¬
datke, ki polepšajo jaslice.

Vanje ali tik za obzidje ne pozabite
postaviti nekaj rastlin. Po potrebi poskr¬
bite še za dodatno osvetlitev jaslic z vrha
ali od strani. Dobrodošla popestritev
diorame je lahko tudi vodnjak s tekočo
vodo, ki ga postavite npr. ob notranjo
stran obzidja (51). Podroben načrt za tak
vodnjak in še nekaj drugih dodatkov za

jaslice je bil objavljen v lanski 4. številki
Tima na straneh 36-39. Kot naročen za¬
nje je tudi elektronski pastirski ogenj,
katerega načrt je bil objavljen v letošnji
3. številki Tima na straneh 36-37 (sli¬
ka 27). Vsem tistim, ki so se oz. se še
nameravajo lotiti njegove izdelave, je
namenjen dodatek v okvirčku na spod¬
njem delu te strani.

Želimo vam obilo veselja pri iz¬
delavi, zadovoljstva nad izdelkom
ter seveda lepe božične praznike ter
srečno, zdravo in uspešno leto 2011!

Pastirski ogenj

(dodatna pojasnila)

BOJAN KOVAČ

Za članek o pastirskem ognju smo
dobil kar nekaj vprašanj, zato vsem
skupaj dajemo še podrobnejša navodi¬
la, kako sestaviti tiskano vezje. Pri delu
bomo potrebovali spajkalnik, žico za
spajkanje (žica tinol) in ščipalne kle¬
šče za elektroniko (slika 1), s katerimi
bomo odščipnili predolge izvode po¬
sameznih elementov, ko jih bomo pri-
spajkali.

Slika 1. Ščipalke za elektroniko

V kosovnici so navedeni vsi elemen¬
ti in njihove vrednosti ter oznake, ki jih
imajo v vezju. Na sliki 3 je montažni na¬
črt, kjer so elementi označeni z enako
barvo kot v kosovnici.

Mikrokontroler ATTiny45 mora
imeti vpisan krmilni program, ki ga
lahko napišete sami ali pa vam pri tem
pomaga kdo, ki je vešč tega opravila.
Lahko pa kupite mikrokontroler, ki
ima že vpisan program za krmiljenje
LED pastirskega ognja. Naročite ga v
spletni trgovini revije Svet elektronike.
Tiskano vezje lahko izdelate po enem
od običajnih postopkov, ki vam je naj¬
bolj domač, če pa želite, ga prav tako
lahko kupite na istem mestu kot mikro¬
kontroler. Enako velja za sestavljanko,
ki vsebuje vse elemente, sprogramiran
mikrokontroler in tiskano vezje. Ko vse
sestavite, dobite delujoč izdelek, le na
napajanje ga morate še priključiti.

Sestavljanje tiskanega vezja začne¬
mo s spajkanjem najnižjih elementov
- to so vsi upori. Ko en priključek upo¬
ra prispajkamo, preverimo, ali se nam
element med spajkanjem ni premaknil

Kosov

Element

Oznaka v vezju

iz želenega položaja. Če se je to zgodilo,
še enkrat segrejemo spajko okrog prav¬
kar prispajkanega priključka in element
istočasno premaknemo v želeni smeri.
Ko smo zadovoljni, odščipnemo prese¬
žek priključka in prispajkamo še druge¬
ga. Tudi tega po spajkanju odščipnemo.
Nato prispajkamo kondenzatorja C2 in
C3 ter diodo Dl. Pri diodi pazimo na
smer: črtica na diodi označuje katodo in
ta mora biti obrnjena proti regulatorju
LM317.

Nadaljujemo z vsemi LED-diodami.
Rumene LD1, LD2, LD3 in LD13 so pre¬
mera 5 mm, druge pa so lahko tudi tak¬
šne ali manjše, premera 3 mm. Čisto na
koncu prispajkamo še mikrokontroler z
vpisanim krmilnim programom. Če že¬
lite, mu lahko prej prispajkate tudi pod¬
nožje in ga na koncu le vtaknete vanj,
vendar podnožje ni nujno potrebno, saj
bo prispajkan mikrokontroler deloval
povsem enako. Pazimo na to, kje je ozna¬
ka (pika) na mikrokontrolerju. Ta ozna¬
čuje priključek 1 (nožiča 1). Na sliki 3 je
označeno, kje mora biti pika na mikro¬
kontrolerju, da bo priključitev pravilna.
Pri tem bodite previdni. Če boste čip
obrnili, bo najbrž takoj uničen.

Ko je vse prispajkano, priključimo še
napajanje. Napajalna napetost je lahko
kakršna koli enosmerna napetost med

7,6 in 30 volti. Regulator bo poskrbel,
da bo pri kateri koli od omenjenih na¬
pajalnih napetosti v vezju napetost
le 4,6 V. Če boste vezje napajali nepo¬
sredno iz adapterja za polnjenje mobil¬
nega telefona, ki daje na izhodu največ
5,2 V, sploh ni treba vgrajevati regula¬
torja LM317, ampak med točkama A in
B preprosto prispajkate žičko in pastir¬
ski ogenj bo lepo deloval. Najbolje je,
da se že na začetku odločite, kako bo¬
ste napravico napajali, da pozneje ne bi
prišlo do pomote in uničenja vezja.

pika

Slika 2: Montažni načrt pastirskega ognja

TIM’

december 2010

37

ZA  SPRETNE  ROKE

ALENKA PAVKO - ČUDEN
Foto: Nino Čuden

Spet je tu december in z njim advent.
Prednovoletni čas je obdobje krašenja in
brskanja po škatlah z okraski. Morda si
letos spet želite kaj novega. V duhu oži¬
vljanja manj uporabnih in skoraj poza¬
bljenih izdelkov se lahko lotite izdelave
viseče žične novoletne smrečice iz ko¬
vinskih obešalnikov, na katerih vam obi¬
čajno vrnejo oblačila v kemičnih čistilni¬
cah ali jih dobite ob nakupu garderobe.

Potrebujete kovinske obešalnike, ko¬
vinsko žico (zelo tanko 0,2 mm in malce
debelejšo 0,6-0,8 mm), raznovrstne ste¬
klene, plastične ali lesene koralde, škarje
ter laks (slika 1). Potrebujete tudi pilo za
kovino ali brusilni papir.

Slika 1. Potrebščine za izdelavo žične smre¬
čice

Kovinsko smrečico okrasite z obe¬
ski iz žice in korald. Debelejšo žico na-
ščipajte na dolžino pribl. 5 cm (slika 2).
Konec žice pred začetkom zvijanja po-
brusite z brusilnim papirjem ali pilo za
kovino. Žico z okroglimi kleščami zvijte
v zanko (slika 3). Potrebujete okrogle
klešče, lahko pa si pomagate tudi s ple¬
tilko ali kitajsko jedilno paličico. Žico
ovijte okrog klešč, da nastane okrogla
zanka na sredini stranice zvitega sestav¬
nega dela. Zanka oz. ušesce naj leži v isti
ravnini kot zvita žica. Nanizajte koralde
(slika 4) in obesek s pomočjo okroglih
klešč zaključite z drugo zanko (slika 6).

Slika 2. Priprava žice za obesek

38

Slika 3. Zvijanje žice v zanko na enem kon¬
cu žice

Slika 4. Nizanje korald

V hobijskih trgovinah lahko kupite že
pripravljene žične elemente z zankami
na eni strani.

Poleg visečih okraskov iz korald la¬
hko na smrečici visijo tudi kovinski spi¬
ralni okraski. S ščipalnimi kleščami si
naščipajte kose žice dolžine približno
12-15 cm. Oba konca žice zvijte v plo¬
ščat spiralni okrasek. Zvijati začnite z
okroglimi kleščami, nadaljujte pa s plo¬
ščatimi (slika 5). Izdelajte žične okraske
različnih oblik, ki jih boste lahko obesi-

Slika 5. Izdelava spiralnega žičnega okra¬
ska

Slika 6. Obeski iz korald

Slika  7. Okraski iz spiralne žice

li oz. zataknili na žico obešalnika - ele¬
menta kovinske smrečice.

Ko imate pripravljene okraske, se lo¬
tite izdelave smrečice. Potrebujete štiri
žične obešalnike. Velikost enega lahko
ohranite, le kljuko mu je treba odrezati
(sliki 8 in 9). Druge obešalnike je treba
različno sorazmerno zmanjšati, da po¬
stavljeni drug nad drugim oblikujejo
smrečico. Najmanjši obešalnik naj obdr¬
ži kljuko, da boste žično smrečico lahko
obesili.

Slika 9- Pripravljen element smrečice - del
obešalnike brez kljuke

december 2010

mr

Ker so obešalniki izdelani iz precej
debele, toge in trdne žice, je za ščipanje
kljuke in odvečne žice potrebno precej
moči, predvsem pa močne klešče. Šči-
pajte pazljivo, da se ne poškodujete z od-
ščipnjenimi kosi žice. Odrezane konce
obešalnika zaoblite s pilo ali brusilnim
papirjem.

Pri obešalnikih, ki jih je treba zmanj¬
šati, najprej odvijte spiralno zviti žici, ki
utrjujeta kljuko. Nato s ploščatimi klešča¬
mi oblikujte zmanjšan obešalnik, podo¬
ben originalnemu, vključno z vijugami za
obešanje (slika 10). Najmanjši obešalnik,
ki edini obdrži kljuko, ima konca žice, ki
utrjujeta kljuko, spiralno zvita podobno
kot originalni obešalnik. Velikosti štirih
obešalnikov naj bodo postopne in sora¬
zmerne; originalni obešalnik je največji.
Nanj naj bo nanizanih največ okraskov.
Tudi viseči okraski so lahko različnih, so¬
razmernih velikosti; največji oz. najdaljši
naj visijo na največjem obešalniku.

Slika 10. Krivljenje obešalnika

Obešalnik lahko dodatno mrežasto
okrasite s prepleteno tanko žico, na ka¬
tero prej nanizajte drobne koralde. Ko¬
ralde nanizajte posamično ali pa jih z
žico enostavno »zajemajte« iz škatlice s
koraldami (slika 11). Za takšno nizanje
je potrebne nekaj spretnosti in prakse.
Nato žico s koraldami ovijajte okrog na¬
sprotnih stranic obešalnika, pa tudi pre¬
pletite jo, da utrdite njen položaj. Med
mreženjem enakomerno razporedite
koralde (slika 12). Mrežite lahko z žico
enake barve, kot je obešalnik, lahko pa
uporabite tudi žico drugih barv; zelena
barva bo še bolj izrazito pričarala vtis
novoletne smrečice.

Slika 11. Nizanje drobnih korald na žico

TElf 4

december 2010

Slika 12. Mreženje tanke žice s koraldami po
površini obešalnika

Viseče obeske lahko pritrdite na obe¬
šalnik, ko je že prepreden s tanko žico. S
ploščatimi kleščami razmaknite zgornjo
zanko, obesek nataknite na obešalnik in
znova poravnajte ter zaključite zanko na
obesku.

Obeske lahko enostavno nanizate
tudi pred mreženjem, vendar je potem
napeljava tanke žice malo nerodnejša,
saj je treba žico napeljati med okraski. Po¬
ložaj obeskov lahko utrdite tako, da levo
in desno z lepilno pištolo kapnete lepi¬
lo. Pazite, da ne prilepite obeska. Lepše
je, če prosto visi. Položaj obeska lahko
utrdite tudi tako, da na njegovi levi in
desni strani ovijete in zavozlate prosojen
elastični laks za izdelavo nakita. Položaj
obeska bo utrjen, »sidra« pa bodo skoraj
nevidna.

Prosta konca žičnega obešalnika
sestavite z ovoji debelejše žice (0,6-
0,8 mm); (slika 14). Ovoji naj bodo trdni,
da ne spolzijo z žice obešalnika. Ostanka
spiralno zvijte v okrasek, podoben vise¬
čim spiralnim okraskom (slika 15).

Slika 13- Nizanje obeskov

Slika 14. Sestavljanje prostih konec žice obe¬
šalnika

Slika 15- Okrasni spoj prostih koncev žične¬
ga obešalnika

Posamične okrašene elemente - obe¬
šalnike sestavite v smrečico tako, da jih
povežete z laksom ali drugo brezbarvno
vrvico. Povezovalna vrvica naj bo ena¬
ke dolžine kot odrezana in skupaj sesta¬
vljena prosta konca obešalnika. Viseča
smrečica bo bolj učinkovita, če bodo
posamezni elementi prosto viseli in se
obračali v prostoru.

Slika 16. Okrašeni obešalniki različnih veli¬
kosti - elementi smrečice

Slika 17. Viseča smrečica iz žičnih obešalni¬
kov

39

MANCA HERLEC

»Maja in Tine in Jure z vasi kepe va¬
lijo, vsem trem se mudi. Tukaj so noge
in tole je trup, še glavo in roke in mo-
žek je vkup. Pisker na glavo, korenček
za nos, strgane čevlje, da mož ne bo bos.
Zdaj ko gotov je, zavajajmo vsi, možek
sneženi naj dolgo živi.« (Janez Bitenc)

Kdo ga ne pozna, sneženega moža?
Vsako leto nas opomni, da je zima tu. Na¬
mesto bleščečih okraskov lahko sami iz¬
delamo male snežene možičke in z njim
okrasimo novoletno jelko. Figurica sne¬
ženega moža je lahko tudi ljubek okra¬
sek, ki nam v prostoru pričara zimsko
vzdušje.

manjša od tiste za
trup. Namesto le¬
pila uporabimo
paličico ali zobo¬
trebec, na katerega
nataknemo glavo
in trup. Sledi kaši-
ranje s časopisnim
papirjem ter lepi¬
lom za tapete. Klo¬
buček izdelamo iz
tršega papirja ali
kartona ter ga ka-
širamo enako kot
trup. Posušene ka-
širane kroglice po¬
barvamo z belo
barvo, ko se po¬
suši, pa s črnim

flomastrom na obraz narišemo oči in
usta. Če kroglic ne bi kaširali, bi bilo to
težje izvedljivo. Nos snežka naredimo iz
koščka zobotrebca. Četrtino zobotrebca
odlomimo in jo pobarvamo z oranžno

mišljije. V našem primeru smo vzorčke
na kravato in klobuk preprosto narisali.
Namesto tega lahko uporabimo tudi že
potiskan trši darilni ali risalni papir raz¬
ličnih barv. Omelo izdelamo iz šopa na¬

ravne rafije, ki ga nataknemo na paličico
in ga na trup prilepimo s pomočjo pišto¬
le za toplotno lepljenje. Snežaka lahko
pritrdimo na novoletno jelko z vrvico
ali s kljukico, ki jo na figurico prilepimo
prav tako z raztaljenim lepilom.

tempero. Modni
dodatki za moži-
čkovo oblačilo so
stvar okusa in do-

Izdelava

Za izdelavo sneženih mož potre¬
bujemo kroglice iz stiropora različnih
velikosti (polmer kroglice za glavo je
4 cm, za trup pa 5 cm). Pozorni bodimo
predvsem na to, da je kroglica za glavo

december 2010

T”.'*

40

ZA  SPRETNE  ROKE

MANCA HERLEC

Danes nam je
na voljo vse pol¬
no najrazličnejših
gradiv pa tudi re¬
vij in ustvarjalnih
idej. Kljub popla¬
vi in razkošju po¬
nudbe se vse bolj
oziramo za narav¬
nimi gradivi, kot
sta les in papir, ter
iščemo preproste

rešitve. Isto velja za predmete, s katerimi
pričaramo praznično vzdušje ali hočemo
enostavno okrasiti prostor. Na zimski
predpraznični čas nas spominjajo tudi
sanke, pa čeprav le kot droben okrasek.

Izdelava

Za izdelavo sank potrebujemo trši ri¬
salni papir (šeleshamer), škarje, mode¬
larski nož ter lepilo za papir. Ta je lahko
različnih barv ter strukture, pozorni mo¬
ramo biti samo na primerno trdoto pa¬
pirja. Z modelčkom sani lahko okrasimo

novoletno jelko oziroma ga uporabimo
kot praznični okrasek ali z njim pričara¬
mo zimsko vzdušje.

Papir prepognemo. Pri risanju pazi¬
mo, da je sedalo sank narisano na pregi¬
bu. Sanke nato izrežemo ter jih ojačamo,
in sicer tako, da zgornji in spodnji del
sedala še enkrat prelepimo s papirjem.
S tem prekrijemo tudi pregib. Sanke so
lahko različne velikosti. Pri ojačitvi ve¬
čjih si lahko pomagamo še s tretjo plast¬
jo iz kartona. Da bodo sani stabilnejše,

jim na srednjo spodnjo prečko prilepi¬
mo ojačitveni trak, da nam sani spodaj
ne lezejo narazen.

Kot že rečeno, jih lahko uporabimo
kot novoletni okrasek. V tem primeru se
spodobi, da jih natovorimo s paketi, ko¬
ckami, kvadri in valji, ki jih zgibamo iz
razgrnjenih papirnatih plaščev. Čeprav
nas pozimi najbolj moti mraz, si zime
brez snega skoraj ne moremo predstav¬
ljati, zato sanke prilepimo na košček
vate, s katero ponazorimo zasnežena tla,
ter jih položimo na želeno podlago.

TIM 4

december 2010

41

LILI-ANA JAKLIČ

Praznovanje božiča in novega leta je za večino družinski
praznik, zato si lahko proste dneve, praznike ter dneve, ko za¬
čutite ustvarjalnost, polepšate tako, da doma izdelate praznični
venček iz različnih naravnih gradiv.

Čeprav lahko v trgovinah kupimo najrazličnejše plastične
venčke, je doma izdelan venček iz naravnih gradiv mnogo pri¬
jaznejši. Lahko je prava umetnina in nepogrešljiv dodatek pri
okraševanju doma. Če mu dodate primerne okraske, lahko ven¬
ček uporabite za različne priložnosti. Lahko ga obesite na steno
ali na vrata (slika 1). Če bo venček namizni, mu lahko dodate
štiri svečke (slika 2) in bo primeren za adventni čas. To je čas
pričakovanja, svečke pa simbolizirajo štiri adventne tedne ozi¬
roma nedelje.

Gradiva in pripomočki (slika 3)

• žlica jedilnega olja,

• vrečka pokovke,

• ponev s pokrovko,

• časopisni papir ali revije,

• lepilni trak,

• škarje,

• polst bež in rdeče barve,

• dvajset rdečih perlic (kroglic) pre¬
mera 5-10 mm,

• dvajset perlic (kroglic) zlate barve
premera 5-10 mm,

• pištola za toplotno lepljenje in lepil¬
ni vložki,

• štiri čajne svečke zelene barve.

Izdelava venčka

Iz časopisnega papirja ali revij nare¬
dite poljubno dolg svitek (slika 4)  in iz

njega oblikujte obroč. Da bo obroč iz
papirja trši, ga ovijte z lepilnim trakom
(slika 5). Iz bež polsti izrežite šest daljših
trakov poljubne širine.

Pripravite si pištolo za toplotno le¬
pljenje. Pri delu s pištolo morate paziti,
da se ne dotaknete vroče konice, kjer se
nabira toplo lepilo, saj se lahko opečete.

Na obroč nanašajte raztaljeno lepilo
in ga sproti ovijajte s trakovi (slika 7).

december 2010

TEE£ 4

42

ZA SPRETNE ROKE

Na prižgano kuhalno ploščo posta¬
vite ponev in vanjo vlijte žlico jedilne¬
ga olja (slika 8). V segreto ponev vsujte
pest koruze (slika 9) in jo pokrijte s po¬
krovko, da se bo spekla. Ohlajeno pokov¬
ko s toplim lepilom začnite postopno
lepiti na obroč (slika 10).

Na spodnjem delu obroča pustite ne¬
kaj prostora, kjer boste dodali rdeč trak,
ki bo krasil obroč. Iz polsti izrežite 2 tra¬
kova poljubne širine in dolžine (slika 11).

TIM 4

december 2010

Da bo trak deloval še bolj okrasno, ga
na koncu zarežite v obliki trikotnika (sli¬
ka 12).

Oba trakova prilepite na spodnji del
obroča (slika 13). S pokovko polepite
tudi mesto, kjer ste prilepili trakova (sli¬
ka 14).

Za dodatno okrasitev venčka pripra¬
vite rdeče in zlate perlice, jih enakomer¬
no razporedite po obodu ter prilepite
(slika 15).

Če želite imeti venček, ki bo visel
na steni, mu na zgornji strani obroča
dodajte rdeč trak za obešanje (slika 16).

Venček obesite na vidno mesto na
steni (slika 1).

Kdor bo venček uporabljal v advent¬
nem času, nanj prilepi še štiri svečke in
dva trakova rdeče barve. Venček bo še
lepši, če pod svečke pritrdite podlago, ki
jo izrežete iz rdeče polsti v obliki cvetov
(slika 17).

Svečke prilepite na polst (slika 18),
nato vse skupaj še na venček. Neobičajni

adventni venček bo lep okras mize v
prazničnem obdobju (slika 2).

Opomba:

Vsa gradiva, ki jih potrebujete za iz¬
delavo venčka, dobite v trgovinah s ho-
bijskim materialom, trgovinah s tehni¬
čnim blagom, živilskih trgovinah, polst
pa v trgovinah z metrskim blagom.

Pri ustvarjanju vam želim veliko vese¬
lja in domišljije.

43

MARKO OSOLNIK

Pručka je že zelo star kos slovenskega
pohištva. Pručka, ki jo bomo izdelali, v
bistvu gre za pomanjšan model, nam lah¬
ko služi kot darilce, namizni okrasek ali
kot predmet, ki ga bomo postavili v kakš¬
no vitrino (slika 1). Izdelek je primeren
za izdelavo v šestem razredu osnovne
šole pri predmetu tehnike in tehnolo¬
gije, saj se učenci na tej stopnji že učijo
tehnoloških postopkov, ki so potrebni za
izdelavo takšne pručke. Zaradi nezahtev¬
nosti jo lahko izdelamo tudi kot uvodni
izdelek pri izbirnem predmetu obdelava
gradiv - les v devetletki. Mere in obliko
pručke, ki jo predstavljamo, lahko po že¬
lji tudi nekoliko spremenimo.

Gradiva

Pručka je v celoti izdelana iz vezane¬
ga topolovega ali brezovega lesa debeli¬
ne 5 mm.

Za sestavljanje potrebujemo le še le¬
pilo za les in prozoren akrilni lak za les,
lahko v pršilki, in akrilno barvo v poljub¬
nem odtenku za risanje okrasov.

Orodje

Pručko lahko izdelamo že z ročnim
orodjem, če imamo električnega, pa gre
delo lažje in hitreje od rok.

Potrebujemo:

- risalni pribor (svinčnik, radirka, še¬
stilo, krivuljniki, kotnik),

- ročno ali električno rezljačo,

- namizni vrtalni stroj in svedre,

- kolutni brusilnik,

- primež,

- različne pile za kovino,

- kladivo,

- brusilni papir zrnatosti 150 in 400,

- pirograf,

- čopič.

Izdelava

Izberemo kos vezane plošče debeli¬
ne 5 mm (lahko tudi 4 mm), na katero
bomo narisali pručkino ploščo, noge in
vezi. Pri risanju krivih linij si lahko po¬
magamo s krivuljniki, da bodo krivine
enakomerne (slika 2). Izberemo lahko
tudi kakšen drug vzorec oziroma obliko
pručke. Pri izdelavi pazimo na simetrijo.

Sestavne dele izrežemo s pomočjo
električne rezljače (slika 3), če te nima¬
mo, uporabimo ročno žago lokarico.
Žagamo neposredno ob črti na gradivu,
čim bolj enakomerno, da v nadaljevanju
ne bo preveč nepotrebnega brušenja.
Ravne robove spilimo in obrusimo do
izravnave. Pobrusimo jih lahko tudi s ko-
lutnim brusilnikom (slika 4).

44

Neenakomerne krivine zgladimo z
okroglo ali polokroglo pilo za les, od¬
visno od polmera krivine. Pomagamo
si s primežem (slika 5). Vse robove nato

obrusimo z brusilnim papirjem zrna¬
tosti 150. Brusilni papir si zaradi krivin
pručke lahko ovijemo okoli okroglega
predmeta ali okoli prsta in brusimo.

december 2010

ti:.: 4

ZA SPRETNE ROKE

V ploščo izrežemo srček. Ta izrez
nam pri pručki v naravni velikosti služi
kot ročaj za dviganje. Lahko izberemo
tudi drugačno obliko izreza, na primer
oval. Izrez najlažje naredimo tako, da na¬
redimo dve izvrtini premera 10 mm (sli¬
ka 6), nato pa s polokroglo in kvadratno
pilo odprtino razširimo v obliko srčka.

Ko so vsi elementi pripravljeni, jih
zlepimo. Ploščo pručke obrnemo naro¬
be in jo položimo na delovno podlago.
Najprej prilepimo vezi, takoj za tem pa
še noge. Namažemo vse lepilne spoje. S
prsti rahlo stisnemo po spojih, ni pa tre¬
ba lepljencev stiskati s svorami. Najbolje
je, da zlepljeno pručko za nekaj ur pusti¬
mo mirovati, da se spoji utrdijo.

Na izdelek s svinčnikom narišemo
okraske, ki jih nato vžgemo še s piro-
grafom. Izdelek nazadnje okrasimo še z
barvami. Ko se barvni nanosi posušijo,
pručko prelakiramo s prozornim akril¬
nim lakom. Ko je lak po kakšni uri suh,
ga obrusimo s papirjem zrnatosti 400 in
nato znova zbrusimo, da so površine po¬
polnoma gladke. Pručka je tako že kon¬
čana (slika 7).

Naši predniki so znali pručke zelo
lepo izdelati. Pri tem so uporabili veliko
domišljije in spretnosti. Pručke so bile
in so še vedno koristen del pohištva za
vsakdanjo uporabo kot tudi za okras sta¬
novanja. Potrudimo se še mi in izdelaj¬
mo pručko po svoji zamisli (slika 8).

Kosovnica

Pručka

Konstruiral: Marko Osolnik

TEU 4

december 2010


45

OGLASI

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte.
Cena vsakega je 4,20 EUR.

TIMOV NAČRT 1

- motorni letalski RV-model basic 4 star

TIMOV NAČRT 2

- RV-jadrnica lipa I

TIMOV NAČRT 3

- RV-jadralni model HOT-94

TIMOV NAČRT 4

- polmaketa letala cessna 180

- RV-model katamarana KI M I

TIMOV NAČRT 9

- tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 5

TIMOV NAČRT 6

TIMOV NAČRT 7

TIMOV NAČRT 8

- Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje
iz roke

- RV jadralni model HOT-95

- Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje
iz roke

TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita

TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H

TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta

TIMOV NAČRT 16 - spitfire

TIMOV NAČRT 17 - trener 40

TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model

TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte

TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim
pogonom

TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt BM09E, RV-polmaketa
za zračne boje

TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3

TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa

TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni
izvedbi

TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262

VLOŽNA MAPA
ZA SHRANJEVANJE
REVIJE TIM

Vložna mapa
je namenjena
za shranjevanje
kompletnega letnika
(10 številk)
revije TIM.

Cena mape
je 4,17 €

Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih
shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri
lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje
zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov.
Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene
izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mo¬
goče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj
je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za
gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka.

b?« smojb  - im - «uanr -

VAKUUM OPR1MA

■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi...

LAMINIRNE SMOLE = MATOK

■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave

LOČILCl

■ voski ■ silikoni • šemi permanentni ločilci

STEKLENE TKANINE

od 25 g - 2500 g/m 2

polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah...


n ikll

MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale.

tel.: 00386/01 546 54 14
gsm: 00386/031418 665
fax.: 01 546 54 15
e-mail: info@mirnik.si
www.mirnik.si

Tehniška založba
Slovenije

Obiščite spletno knjigarno

www.tzs.si/eknjigarna

in pri nakupu knjig ter priročnikov

Tehniške založbe Slovenije izkoristite

20 % naročniški popust.

46

december 2010

•mi 4

V  DSJEKTTVU

1. Ameriški lovski bombnik F-104C starfighter je ena izmed mnogih
izvedenk tega letala, ki je zaradi preštevilnih nesreč s smrtnim izidom
dobila vzdevek »Leteča krsta«. Leta 1959 so Američani z njim dosegli
tudi svetovni višinski rekord 31.515 m. Avtor makete, ki jo poleg osta¬
lega odlikuje izjemna ponazoritev kovinskih delov, je Grega Križman
iz Črne vasi.

2. Klemen Terčon iz Sežane z modelom letala piper pawnee proizva¬
jalca Hangar 9. Model je opremljen s sedmimi digitalnimi servomeha-
nizmi futaba in motorjem ASP 8,5 cm 3 . Z modelom je na Primorskem
in Goriškem naletel že več kot 15 ur, zdaj pa ga predeluje z električno
različico z brezkrtačnim elektromotorjem. Posnetek je nastal na mo¬
delarskem letališču v Vipavi.

3. Ljubljančan Jernej Bukovac je na svoji vinjeti z naslovom »Južni
veter« domiselno predstavil pihljanje vetriča nekje na Apeninskem
polotoku med drugo svetovno vojno.

4. Z lepo izdelano maketo Chevrolet camaro v merilu 1 : 24 si je Tim
Gorše priboril 1. mesto v kategoriji civilnih vozil v mladinski konku¬
renci na Pokalu Revell v Celju.

5. Maketa nemškega potniškega letala junkers G-38 iz leta 1938. Okoli
leta 1930 sta bili izdelani dve letali, ki sta se med seboj nekoliko razli¬
kovali in sta pri Lufthansi služili kot potniški letali. D-APIS, na začetku
D-2500 je na začetku II. svetovne vojne služil tudi kot transportno le¬
talo, leta 1941 pa je bil uničen. Po spremembi oznak je postal barvno
zelo zanimiv. Maketa proizvajalca Revell v merilu 1 : 144 je dopolnje¬
na z nekaj manjšimi detajli, izdelal pa jo je Sašo Krašovec.

Foto: A. Kogovšek, S. Krašovec, I. Kuralt in K. Terčon

Nov°

,4

COBISS 9

BOŽIČNI IZDELKI IZ PAPIRJA

Polepšajte si praznike s to čudovito zbirko izdelkov iz papirja.

Zaradi odličnih fotografij in izvirnih zamisli je ta knjiga v
prazničnem času prav tako nepogrešljiva kot božična potica.

V knjigi se skriva več kot 40 izvirnih zamisli za izdelke iz
papirja, od barvitih voščilnicdo čudovitih darilnih škatel.

Ob enostavnih navodilih po korakih in priročnih nasvetih
boste spoznali različne tehnike izdelovanja izdelkov iz
papirja ter pri tem uporabili številne božične vzorce in
privlačne dodatke.

182 barvnih strani
21x27,5 cm

Cena: 19,99 €

za naročnike
revije TIM
v novembru
in decembru:

13,99€

Vec kot 40 zamisli za
in papirne

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: {( (»080 17 90)  ali www.tzs.si/eknjigarna

, Jno božič” 0  brci’”

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

186 671 2010/2011

(Božični izderi
iz papirja
Rra-dcl

28 • TIM 4  • december 2010 TIM 4  * december 2010 • 21

2

59

57

54

34

43

50

18

35

sklop A

53

3

36

42

sklop D

sklop B

41

44

37

14

16

38

17

Jaslice

38

34

22

Merilo: 1 :4

sklop C

39

Risal: Matej Pavlič

25

23

40

41

32

30

42

29

43

POZOR!

Elementi 7, 8, 12, 13, 48,
49 in 50 so narisani
v merilu 1 : 2.

TLORIS JASLIC

Merilo: 1 : 4

24 • TIM 4  • december 2010 TIM 4  • december 2010 • 25

22 • TIM 4  • december 2010 TIM 4  • december 2010

/ f I. v

OBLOGA BALZA

5X6 mm

CLARK Y



Hispano HA-100 triana

RV-model za trening zračnih bojev
Risal: Anton Pavlovčič
Merilo: 1 : 1,5