Dragi naročniki, modelarji in začetniki Naša trgovina MLADI TEHNIK, Ljubljana, Stari trg 5 vas želi posebej opozoriti na bogato zalogo različnih kompletov za letalske modele — začetniške in zahtevnejše. Začetnikom priporočamo nakup kompletov: PIONIRKA — komplet stane samo 15,60 din in za izdelavo potrebujete zares le dvoje oro¬ dij: rezbarsko žagico in modelarski nožek. Načrtu in materialu so priložena tudi podrob¬ na navodila za izdelavo. GUMENJAK l — stane tudi 15,60 din, za izdelavo potrebujete prav tako skromno orodje, ki je na voljo v domači hiši. Vse o tem kako ga naredite, je natančno opisano v navo¬ dilu. Za tiste, ki si želijo napraviti zahtevnejši model, imamo na zalogi tele komplete: PLANER — cena 49,00 din TIO — 2 (motorni model), cena 36,00 din SAMOLETA (motorni model), cena 49,00 din. Komplete in tudi ves ostali material lahko naročite pismeno — pošljemo po povzetju (ra¬ čun poravnate ob prejemu pošiljke). Priporočamo se za nakup in naročila! MLADI TEHNIK Stari trg 5, Ljubljana TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vašo Kovačič. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 35 din, posamezna štev. 3,50 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 50103-603-50480 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje. Naslovna stran foto Anton Špacapan Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS št. 421-2/72 dne 15. 8. 1972. # IGRA >-► 3Z33 IN DELO Da bo naše srečanje tokrat nekoliko drugače predstavljeno, bomo začeli takole. Najprej naj vam predstavim vse nastopajoče: Anton Špaca¬ pan, učitelj tehničnega pouka na osnovni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, Jože Silič, strugar iz Mebla — vodja enega od modelarskih krožkov, Andrej Šubic, Klavdij Jarc, Janči Velkavrh, Ivan Arčon — vsi navdušeni modelarji, sicer pa učenci te šole. To je bila izbrana elita, katere del boste videli na naslovni strani te številke in s katero smo o tegobah in lepotah letalskih mo¬ delarjev kramljali nekaj prijetnih uric nekega son¬ čnega jesenskega popoldneva, v »družbi« nekaj deset letalskih modelov — nedokončanih, kon¬ čanih in pokončanih. Potemtakem se pač ne morete čuditi, če se je ves pogovor vrtel okoli letal. Žal nam dani prostor ne dopušča, da bi zapisala vse, kar sem izvedela ob tem srečanju. Dober glas seže v deveto vas, pravijo, zato ni nič čudnega, če smo o delu in uspehih vašega mo¬ delarskega kluba izvedeli v Ljubljani. Kje so »korenine« vaših uspehov? V veselju do dela, v aktivnem delu kluba mladih tehnikov, v razumevanju nekaterih gospodarskih organizacij in gotovo tudi v zagnanosti in navdušenju mladih modelar¬ jev samih. Kakšnih posebnih ugodnosti naši krožki pač ne uživajo. Prostor za delo ima¬ mo tu v šolski delavnici, toda le dvakrat na teden. Na šoli smo imeli v lanskem letu 103 članov, 33 jih je v Novi Gorici in 30 v Aj¬ dovščini. Vse naše možnosti za delo — stroški za nakup materiala — so odvisni od lastne iznajdljivosti. Od delovnih organiza¬ cij dobimo odpadni material, ki ga potem prodajamo in izkupiček gre za nabavo balse, motorjev, lepila itd. Na vsak način moram omeniti, da so nam izredno naklonjeni v Iskri — obrat N. Gorica, Soških elektrarnah, Motoremontu iz Šempetra in pri MEBLU v Novi Gorici. Pobiranje odpadnega materiala in prodajanje podjetjem, ki kupijo vse te ostanke, so naša »zlata jama«. Kupujemo tu in tam. Pri Letalski zvezi Slovenije, vča¬ sih dobimo v zamenjavo kak material iz ČSSR, nekateri naši člani si kupijo motorčke v sosednji Italiji. Deluje v okviru šole samo modelarski krožek? Krožkov je več. Imamo še foto krožek in radioelektro krožek. Delamo tudi še bro¬ darske modele, modele in makete prevoznih sredstev, učenci posamezno pa tudi še kaj drugega. Iz katerih razredov so pretežno modelarji, kako spremljate njihovo ostalo delo na šoli, kakšne poklice izbirajo in kako dolgo vam ostajajo »zvesti«? Največ fantov se ogreje za modelarstvo v 6. in 7. razredu, tudi iz četrtega in tretjega razreda jih imamo, pa celo iz drugega raz¬ reda je nekaj navdušencev, toda to so prav¬ zaprav šele »vajenci«. Manj imamo otrok iz 8. razreda, zato pa imamo potem, ko so že na drugih šolah ali celo v poklicu, kar precej povratnikov. Vse naše delo pa po¬ vezuje klub mladih tehnikov Šempeter, ki bo KLUB MLADIH TEHNIKOV Šempeter - N, GORICA drugo leto praznoval desetletnico obstoja. Skoraj vedno so modelarji pri tehničnem pouku boljši od ostalih, naše pravilo pa je tudi, da je član krožka lahko samo na sploš¬ no dober učenec. Zgodilo pa se je tudi že, da so bili posamezniki izredno uspešni rav¬ no v tehničnem pouku, vsepovsod drugod pa niso kazali zanimanja. Temu in onemu smo pomagali prek »hudih« let in danes so v poklicu uspešni in delovni. Skoraj vsi naši bivši krožkarji si zberejo poklice v tehnični smeri, nekateri študirajo, precej se jih odloči za poklicne šole. Iz naših vrst so zrasli tudi padalci, jadralci, pi¬ loti, nekaj je že inženirjev. Kot mentorji se TIM 97 bivši modelarji le redko udejstvujejo — pri¬ dejo nas obiskat, obujamo spomine, ali pri¬ skočijo na pomoč pri organizaciji kakega tekmovanja. Vsekakor pa pomeni svetlo iz¬ jemo in vzoren primer neumornega vzgo¬ jitelja mladim modelarjem Jože Silič, ki je sicer zaposlen v Meblu. Naš Pepi živi samo za klub in letenje. Vodi mlade modelarje, jim pomaga in svetuje in še vedno tudi tekmuje. Koliko časa je treba posvetiti te¬ mu konjičku, naj pove le to, da mora mo¬ delar prebiti ob delovni mizi vsaj 150 ur, če naj bo primerno pripravljen za vključitev v kako tekmovanje. Seveda je ob praktičnem delu potrebna tudi teorija. Vsak količkaj izkušen modelar ve, da brez poznavanja osnovnih zakonitosti letenja ni mogoč do¬ ber model, še mnogo več je treba vedeti, če model sam — v celoti ali delno — tudi konstruira. Pri teoriji so ravno z začetniki največje težave, pri takšnih urah pouka jih je težko obdržati. Ko pa prestopijo v krog pravih modelarjev, že sami iščejo gradivo o teoriji letenja. Navada je tudi, da po izkušnjah starejši modelarji pomagajo mlajšim, jim rišejo na¬ črte, ali jim kaj naredijo, če ne gre dalje. Upam, da našo revijo poznate in jo naročate. Kaj menite o njej? Na šoli je prek 60 naročnikov. Če jih ni več, je temu vzrok cena, saj revija po kvali¬ teti napreduje. Otroci nimajo veliko denar¬ ja in v klubu dobijo vse, kar potrebujejo za delo, zastonj. Učenci delajo po TIMovih na¬ črtih, tudi pri tehničnem pouku delamo po njem, naši vrhunski modelarji pa iščejo na¬ črte za svoje modele seveda v tujih, specia¬ liziranih modelarskih revijah, kar TIM seveda ni in ne more biti, saj zajema več področij tehničnih dejavnosti. V klubu smo izdelovali model TIM major in sobni model. TIM na žalost res ne more biti samo modelarska revija. Že njegov podnaslov pove, da ima mnogo bolj široko zastavljeno svojo vsebino in tak bo bržkone tudi ostal. Veliko strani v reviji pa je vendarle posvečenih vsem vrstam modelarskih dejavnosti, saj vsak načrt skupaj s sestavno risbo in vsebino po pravilu zajame kar nekaj strani. Toda naj vam zastavim še tole vprašanje: kakšni so vaši letošnji uspehi in kakšnih tekmovalnih prireditev se vaš krožek (v okviru kluba seveda) udeležuje? V tekmovanju za Primorski pokal je naš član Rajko Figelj v Ali razredu osvojil zlato medaljo, Jože Silič bronasto in Andrej Šu¬ bic tudi enega od bronastih odličij. Že tret¬ jič po vrsti smo dosegli prvo mesto kot ekipa in to pri članih in pionirjih. Na re¬ publiškem prvenstvu v Lescah je naš An¬ drej dobil zlato plaketo in srebrno v klasi Al, še vedno smo republiški pionirski prvaki v vezanih hitrostnih in akrobatskih mode¬ lih. Naš je tudi neuradni državni rekord v hitrostnih motornih modelih, (152,3 km/h), osvojil pa ga je naš bivši učenec Egon Mo¬ zetič pred dvema letoma. Zdaj je Egon že gimnazijec, medtem je postal tudi jadralni pilot. To, kar sem zapisala, je pravzaprav skromen po¬ snetek pogovora in vtisov, ki sem jih nabrala ob obisku na osnovni šoli Šempeter pri Novi Gorici. Ne vem, če se bo iz tega dalo razbrati, koliko nesebičnega in požrtvovalnega dela tov. Špacapana in njegovih sodelavcev stoji za uspe¬ hi in široko razvito dejavnostjo letalskih mo¬ delarjev iz tega primorskega kraja. Koliko ur dela z mladimi, koliko vrat je treba odpreti, da po¬ prosiš za material, koliko dni za to, da se ga pripravi za Dinos, koliko domiselnosti, potrplje¬ nja in neskončnega veselja moraš nositi v sebi, da so v delavnici mize prekrite z modeli, načrti, motorji, krili in kdo ve čem še. Toda tov. Špaca¬ pan ima ob sebi krog mlajših in starejših pri¬ jateljev, od vseh Adrejev, Klavdijev, Jančijev do strugarja Pepija in šolskega hišnika Borisa Biz¬ jaka, ki so ravno tako ogreti za delo in življenje mladih tehnikov v Šempetru kot on sam. Duša vsega pa je vendarle tov. Špacapan sam — učitelj tehniškega pouka in voditelj krožka. TIM 98 PRVI KORAKI VESELI POLJSKI PRIDELKI Sonja Šegula Pozna jesen je najbolj pust in turoben čas v letu; narava se pripravlja k počitku in zunaj zares ni posebno mikavno. Toda do¬ ma v kleti leže kupi najrazličnejših sadežev in poljskih plodov* Ti so sicer le majhen del velike, žive narave, vendar nas s svo¬ jimi oblikami in barvami kar kličejo k igri in ustvarjanju. Izdelovali bomo iz krompirja, repe, pese, redkve, korenja in peteršilja, ki so marsi¬ kdaj že kar čudnih oblik. Spominjajo nas na razne živali, osebe in pravljična bitja, ki jim lahko že nekaj sprememb vdahne življenje. Smisel te naše »igre« je prav v tem, da samo poiščemo pravo podobo, ki jo plodovi že po svoji rasti nakazujejo. Pri izdelovanju pa bomo pazili na to, da bomo plodove čim manj prirezovali, da jih ne bomo lupili ali pa jim dodajali, kar ne sodi mednje. Posamezne dele bomo sestavljali z zobo¬ trebci; za prirezovanje potrebujemo nož, za oči in usta pa si pripravimo nekaj bučnih in jabolčnih pečk ali pečk od lubenice. Za predmete pod št. 1, 2, 3 izbiramo kar najbolj lepo raščene plodove. Seveda pa vkljub prirezovanju ohranjamo čimbolj na¬ ravno obliko in barvo. 1. Najlažji je voziček. Zanj razpolovimo večji krompir in ga izdolbemo. Iz kore¬ nja izrežemo štiri kolobarje za kolesa in jih pritrdimo z zobotrebci na voz; tudi za ročaj vzamemo zobotrebec. 2. Samokolnica bo nastala iz večjega ko¬ rena, ki ga lepo izdolbemo in mu na ožjem koncu naredimo širšo zarezo za kolo. To bo kolobar iz korenja. Za os ko¬ lesa in ročaje vzamemo spet zobotrebce. 3. Avion je sestavljen iz daljšega korena za trup in dveh nekoliko krajših korenčk- kov za krila. Propeler izrežemo iz večje¬ ga kolobarja korenja, prav tako tudi rep, kot kaže slika. Dva manjša kolobarja sta kolesi in sedaj le še vse spojimo in izdelek je gotov. Za naslednje izdelke (4, 5, 6, 7) izberemo oblike, ki nas kar najbolj spominjajo na žival, zlasti velja to za 5. in 7. primer. 4. Prašička izdelamo iz večjega in debelej¬ šega korena, ki mu na ožjem koncu pri¬ trdimo manjši kolobar korenčka — to bo rilček. Ušesa izrežemo prav tako iz večjega kolobarja, vse pa pritrdimo na trup z zobotrebci. Ti nam dajo tudi štiri kratke noge. Sedaj še rep iz tankega pe¬ teršilja, in prašiček je tu. TIM 99 5. Iz korenčka, ki ima dve zrasli korenini, dobimo trup in noge za našega možička. Da bo ta tudi stal, mu moramo pritrditi še dovolj velika stopala iz razpolovljene¬ ga korenčka. Majhen krompir bo za gla¬ vo, kapico mu napravimo iz končka ko¬ rena, roke so iz peteršilja, oči iz brinje- vih jagod, usta pa iz jabolčnih pečk. 6. Deklica bo nastala iz repe in črne red¬ kve. Majhna repa bo glava, večja črna redkev, ki jo na obeh konceh prirežemo, pa bo trup. Nogi sta iz debelejšega pe¬ teršilja, prav tako tudi stopali. Roki sta dve tanki korenini peteršilja. Oči in usta so iz pečk lubenice. Ušesa izreže¬ mo in prepognemo navzven. Dodamo še pentljo iz ličkanja ali rafije in rob krilca okrasimo s trikotnimi vrezi. 7. Za petelinčka izberemo nekoliko zakriv¬ ljeno korenje ter prav majhen krompir. Iz tega nastanejo trup, vrat in glava. Rožo in kremplje izrežemo iz kolobarjev rdeče pese ali korenja. Rep in peruti so iz rdečih pesinih pecljev, brinjevi jago¬ di sta očesi, zobotrebci pa noge in kljun. V teh nekaj primerih še zdaleč nismo po¬ vedali, kaj vse lahko naredite iz poljskih pridelkov. To naj bi bila le pobuda, da bi nastali poleg možičkov še lovci ali pastirji, poleg prašička še medvedi, muce, psi in kravice in namesto deklice palček ali mar¬ sovec, vlak in tricikel in še marsikaj. NA GOZDNI POSEKI Tončka Zupančič Resk-resk-resk, plenk-plenk je odmevalo iz gozda prek gmajne. Aleš in Tomaž sta pri¬ sluhnila in v en glas vzkliknila: »Drvarji!« Zdirjala sta prek travnika v strmi breg pro¬ ti gozdu. Tik ob gozdu ju je ustavilo strašno lomljenje vej in trušč. »Podrlo se je. Moralo je biti velikansko drevo,« je ugotovil Aleš in se pogumno po¬ gnal v gozd. Breg je bil strm, in težko sta prisopihala na veliko poseko. Drvar, ki je klestil veje, ju je prvi zagledal. »Pomoč smo dobili. Le bliže, fantiča, bosta pomagala,« ju je povabil. »Sedaj ni več nevarno, ker ne bomo več podirali. Podrtim drevesom bomo samo odžagali veje in vr¬ hove, jim odstranili lubje in jih spravili v dolino.« TIM 100 Kdor bo prečrtal nepravilne besede, bo lahko čital pravilne stavke: Drvarji so veje odžagali z nožem z žago s sekiro. Z motorno žago z ročno žago veje odžagajo hitreje. Počasneje kot z žago oklestijo veje z dletom z nožem s sekiro. Veliko podrto drevo na tleh je imelo gole veje. Tomaž je rekel: »To je gotovo listna¬ to drevo.« Aleš ga je popravil: »Ni nujno, to je lahko iglasto drevo.« Drvar jima je pojasnil: »Aleš ima prav. To drevo je ma¬ cesen. Toda drevesa ne spoznamo samo po listih. Le dobro opazujta.« Ste že kdaj opazovali drevesa v gozdu? Prečrtajte nepravilne odgovore: Imajo vsa drevesa enako lubje? da ne Imajo vsa drevesa enake krošnje? da ne Imajo vsa drevesa enak les? da ne Kdor je obkrožil pravilne odgovore, lahko dopolni naslednji stavek: Vrste dreves ločimo po . Katero iglasto drevo jeseni izgubi iglice: jelka, smreka, bor ali macesen. Tomaž in Aleš sta nosila veje navzdol do kolovozne poti. To je šlo veselo po klancu! Tomaž je postal tako navdušen, da si je naložil celo goro vej. Pa ga je drvar usta¬ vil: »Tomaž, ne smeš vleči tako veliko bre¬ me. Že sredi klanca te bodo zaradi hitrosti veje z veliko silo podrle na tla in se ne boš mogel več ustaviti. Tudi z manjšim bremenom moraš navzdol zavirati.« Drvarji so dela na poseki končali in pričeli spuščati debla po drči v dolino. Debla so drsela sprva počasi, nato pa vedno hitreje in hitreje. V dolini so s treskom priletela v druge hlode in se umirila. Debla so bila postavljena v drčo vzdolžno prečno. Ne veste? Napravite poizkus: Na dvorišču imate kup peska in v šoli pe¬ skovnik. Zgradite visok hrib in nalomite pedenj dolge bukove vejice. Položite na strmino prečno položene paličice. Se vse kotalijo naravnost navzdol? Izdolbite v pe¬ sku drčo in poizkus ponovite. Je sedaj smer spuščene vejice boljša? Postavite ve¬ jice v drčo vzdolžno. Kako bi hitrost drse¬ čih vejic povečali? Obložite drčo z listom papirja. Spustite vejici istočasno po pesku in po papirju. Napravite drčo bolj strmo. Ponovite vse na novi drči. Spuščate lahko tudi gumbe, kro¬ glice, kamenčke in drugo. Kdor je pazljivo opazoval, ve: Po klancu navzdol se predmeti kotalijo ali drsijo, ne da bi jih potiskali. Hitreje se gibljejo, če je strmina večja. Hitreje se gibljejo tudi takrat, če je strmi¬ na bolj gladka. Na poseki v gozdu je na tleh ostalo mnogo vejic in lubja. Naberimo jih, in na našem kupu peska postavimo gozd in poseko. Na TIM 101 poseki postavimo krmilnice za srne in lo- garjevo hišico. Vejice bomo prirezovali z žepnim nožičem na debeli podlagi iz lepenke. Vejico polo¬ žite na lepenko in po obodu napravite plit¬ vo zarezo. Na istem mestu vejico odlomite. Za vsako steno hišice potrebujete tri ko¬ ličke. Mednje zataknete kos lubja. Tudi strehe prekrijete z lubjem. MOSTOVI Lojze Prvinšek Skoraj povsod, kjer živimo, nas med drugi¬ mi značilnostmi in posebnostmi krajev ob¬ dajajo tudi vode. Ponekod so to le potočki, drugod reke, marsikje pa jezera ali morje. Ljudje so že od nekdaj gradili svoja stalna prebivališča ob vodi. Zaradi velikega pome¬ na, ki ga ima voda za življenje ljudi, si skoraj ne moremo predstavljati krajev in mest brez potoka ali reke. So seveda tudi kraji in cele pokrajine, kjer ni vode, ali pa jo je zelo malo. Potoki in reke, ki so tako pomemben sestavni del naselij in mest, so hkrati s svojimi dobrimi lastnostmi tudi ve¬ like naravne ovire za gibanje ljudi in blaga v krajih in mestih ter za gibanje iz kraja v kraj. Vodne ovire lahko premagujemo na različne načine. Pomagamo si lahko s čol¬ nom ali splavom. Mnogo boljša in trajnejša rešitev pa so mostovi. Razlikujemo jih lah¬ ko po tem, za kar so namenjeni — za peš¬ ce, za cestni promet ali za železniški pro¬ met. Razlikujemo jih tudi po tem, iz kakš¬ nega gradiva so grajeni (les, kamen, železo, železobeton in kombinirana gradiva). Od uporabljenega gradiva sta večinoma odvisni tudi oblika in konstrukcija mostne zgradbe. O načinu gradnje in vrsti gradiva pa odlo¬ čajo še dolžina (širina reke) mostu, oblika rečnega korita ter vrsta oziroma trdnost zemljišča. Za vsako gradnjo mostu morajo graditelji natančno preučiti zemljišče, obseg predvidenega prometa ter vse druge po¬ trebne podatke, da se nato odločijo za vrsto gradiva in gradnje. Manjše mostove so včasih gradili predvsem iz lesa, večje pa iz kamna. Mnoga mesta pri nas in po svetu se upravičeno ponašajo s svojimi številnimi mostovi, ki poleg tega, da omogočajo nemoten promet, obenem tudi krasijo svojo okolico. Pri spoznavanju svojega kraja si bomo ogle¬ dali tudi mostove. Zanima nas, kako in iz kakšnega gradiva so grajeni. Po natančnem ogledu bomo vse pomembnejše značilnosti mostu narisali, nato pa bomo izdelali ma¬ keto, ki jo bomo uporabili pri upodobitvi kraja v peskovniku ali na reliefu. Za izdela¬ vo makete mosta bomo uporabili gradiva, TIM 102 ki jih že znamo obdelovati. Pri našem delu bomo oblike mosta povzeli le v njegovi osnovni podobi, manj pomembne podrobno¬ sti pa bomo opustili. Našteli in opisali bo¬ mo nekaj preprostih primerov, pri katerih bomo potrebovali tale orodja in gradiva: Orodje: nož, škarje, položna deska za delo, ravnilo, trikotnik in garnitura (zbirka) orod¬ ja za rezljanje; Gradivo: karton, letvice različnih presekov, furnir, deščice in modelarsko lepilo. Maketa mosta iz kartona (slika 1). Za primer bomo vzeli most iz kamna, po katerem bomo v zelo zmanjšanem merilu izdelali maketo iz kar¬ tona. Obliko mostu narišemo na karton tako, da upoštevamo vse ploskve in dobimo plašč, ki ga potem, ko smo napravili zgibe, vklopimo v obliko mosta. Navadna brv (slika 2). Z brvjo so včasih premo¬ stili le ožje potoke. To je bil hlod z odžagano ali iztesano ravno hojnico. Položili so ga prek potočne struge s hojnico zgoraj in ga dobro oprli v oba bregova. Ob strani so pribili še ograjo. Nekaj takega v malem lahko tudi mi napravimo. Odrežemo ali odžagamo krajši kos okrogle palice, odrežemo hojnico in pritrdimo (prilepimo) ograjo. Mostiček za pešce (slika 3). Prek potočne stru¬ ge sta položena vsaksebi dva hloda, ki sta dobro oprta v oba bregova. Zgornja dela hlo¬ dov sta ravno odžagana, prečno pa so položene in pritrjene deske. Na obeh straneh mostička je pritrjena ograja. Za maketo takšnega mo¬ stička bomo — podobno kot pri prvi — vzeli dva kosa palice, prečno pa bomo pritrdili koščke furnirja v obliki deščic. Ograji bomo napravili iz tanjših letvic. Tako izdelano make¬ to mostička lahko vgradimo v podobo kraja na peskovniku ali reliefu. TIM 103 Most z dvema opornikoma {slika 4). V tem pri¬ meru gre za ponazoritev lesenega mostu. Iz¬ delava takšne makete je že nekoliko težja, ker je treba sestaviti zgradbo mosta iz številnejših sestavnih delov. Za izdelavo opornikov potre¬ bujemo močnejše letvice, za vezavo zgradbe pa tanjše. Za hojnico oziroma mostno ploščad uporabimo furnir, ki ga narežemo v obliki desk. Te pritrdimo prečno na nosilna tramova, ki smo ju položili in pritrdili prek obeh opornikov. Za ograjo uporabimo tanjše letvice. Vse sestav¬ ne dele mosta pritrdimo skupaj z modelarskim lepilom, večjo maketo pa lahko zbijemo sku¬ paj z žebljički. Z LASTNIMI MOČMI Štefanija Košič Človek je del žive narave. Narava mu daje hrano, ga obdaja z lepoto, v njej najde vse, kar je potrebno za njegovo življenje in zdravje. Ste kdaj videli, kako gozd izgineva pod stro¬ ji modernega človeka? Toda drevesa, go¬ zdovi so naše »tovarne« kisika in vlage. Za¬ to smo dolžni naravo ohraniti. Kdo nima rad lepega rdečega jabolka in sočnega grozdja? Ste radovedni, kako lahko ustvarimo sadovnjak ali vinograd? Pravega sadovnjaka ne bomo naredili, premajhni smo še za tako nalogo. Naredili pa bomo maketo sadovnjaka. Za maketo sadovnjaka v zmanjšanem merilu bomo najprej izdelali samo načrt za razpo¬ reditev drevja v prostoru. Mogoče si je kdo posebej ogledal sadovnjak, vinograd ali gozdno drevesnico. Da ne bi bile vse make¬ te enake, naj vsakdo napravi to, kar je sam videl. Za maketo potrebujemo le bakreno žico od starih električnih tuljav debeline od 0,2 do 0,7 mm, karton ali vezano ploščo 40 X 60 cm, mavec, ter star časopisni papir. Poseb¬ nega orodja, razen klešč ščipalk za žico, ne potrebujemo. Pripravimo 5 do 7 kosov po 10 cm dolgih žic debeline 0,5 do 0,7 mm za drevesno deblo. Povežemo jih skupaj in nato pričnemo na tesno opletati s tanjšo žico, kot kažeta sli¬ ki 1 in 2. Proti vrhu dodajamo tanjše in kraj¬ še kose žice za nove veje in jih opletamo, a ne do konca veje. Drevesu moramo dati pravo obliko, zato moramo »veje« upogniti. Lahko dodamo še liste ali celo krono, lahko cvetje ali sadeže. Svoj »sadovnjak« lahko poklonite mlajšim učencem za peskovnik. Slika 1, 2 TIM 104 Veseli ga bodo. Izgotovljena drevesa iz žice lahko pomočimo še v gost mavec in ga pre¬ barvamo. Na podlagi iz lepenke ali vezane plošče vrišemo primerne razdalje za dreve¬ sa, upognemo žice debel (korenin) in jih začasno prilepimo z lepilnim trakom nanjo. Medtem raztrgamo star časopisni papir na manjše koščke; te koščke premažemo s škrobovim ali drugim lepilom. Tako izobliku¬ jemo tla pod drevjem. Namesto papirja lah¬ ko vzamemo juto ali stare, čiste cunje. Da bodo tla lepa in gladka, jih polijemo še z mavcem, ki ga nato pobarvamo z zeleno in rjavo barvo. Namesto mavca lahko obarva¬ mo tudi žaganje, ga posušimo in posujemo po ploskvi, ki smo jo prej premazali z lepi¬ lom. Takšna »trava« bo še lepša. Pri vsem tem delu pa si lahko marsikaj sami domisli¬ te. Mogoče boste odkrili še kakšno drugo gradivo, ki bi ga lahko uporabili. Ptice pevke vse leto pridno obiskujejo vsa drevesa, žive meje, plotove, skladanice drv in si za hrano iščejo žuželke. Posebno sini¬ ce so na vrtu izredno koristne, saj uničijo mnogo rastlinskih škodljivcev. Pozimi pa teh škodljivcev skoraj ni ali pa ptice ne pridejo do njih, ker so zelo globoko skriti v dreves¬ ni skorji. V tej stiski jedo sinice in druge žužkojede ptice oljnata semena. Če jih ne krmimo, bodo poginile. Zato bomo hitro in poceni izdelali krmilnico za sinice. Skozi luknje bodo lahko prihajale po zrna samo sinice — ne pa vrabci, kosi, ščinkavci in brglezi. Za izdelavo siničje krmilnice potrebujemo: 20 mm debele smrekove deske; 26 po 50 mm dolgih žebljev, 6 žebljev dolžine 40 mm, štiri vijake s krilnimi maticami, gladko izolirano žico in barvo za les. Po načrtu najprej narišemo na les vse štiri stene. Nato jih izžagamo. V široki steni iz¬ vrtamo poševno navzgor po dve luknji s premerom 34 mm, na ožjih stenah pa izvr¬ tamo de po eno tako luknjo. Z žeblji zbijemo najprej stene, nato uravna¬ mo in prebijemo še dno. Na notranjo stran in 3 cm od ožjega roba pribijemo dve letvici, da se bosta prilegali krajšima robovoma krmilnice. Potem pribijemo še streho. Na zunanjo stran ožjih sten pritrdimo dva vija¬ ka s krmilnima maticama in nanju privijemo 50 do 60 cm nerjaveče žice. Krmilnico obe¬ simo v vodoravni legi med veje na drevesu. Ko potujete z avtomobilom, večkrat srečate znak »divjad na cesti«. V nekaterih deželah uničijo avtomobili več divjadi kot lovci. Pravi lovci ne uničujejo narave, so njeni ču¬ varji. Kar lovec naravi vzame, ji mora tudi vrniti. Vsako živo bitje ima v naravi svoje mesto in nihče ne sme tega ravnovesja po¬ rušiti. Vzpostavila ga je narava sama. Napotimo se v gozd. Tam so lovci postavili visoko prežo za opazovanje živali. Biti mora najmanj 6 m od tal. Divjad se ogleduje po okolici, saj nevarnost prihaja s tal. Maketo visoke preže napravimo sami. Po¬ trebujemo: 4 okrogle 60 cm dolge palice s premerom 20 mm za nosilne strebre, 12 ko¬ sov po 20 cm in 4 kose po 15 cm (premer 15 mm) dolgih leskovih palic (ki jih preko- Ijemo) za ograjo: leskovo palico, dolgo 60 cm (premer 15 mm), za lestev. Vzamemo še 20 po 5 cm dolgih vodoravnih palic za kline pri lestvi. Sestavimo in zlepimo tako, kot kaže slika. Iz vezane plošče 3 X 9 cm naredimo še klop. Prekoljemo še 12 palic premera 15 mm, dolžine 23 cm in napravi¬ mo dno. Lestev in dno zlepimo, kot kaže sli¬ ka. Visoko prežo na lestvi naredite samo¬ stojno po skici! MALI OGLASI Kupim 2 raketna motorčka znamke MR-1, lahko kake druge znamke. Kupim tudi elektromotorčke »Delfin«. Ivo Verdenik, Cesta Staneta Žagarja 25, Kranj Prodam maketo z električno železnico in cesto sistema HO. Velikost: 1 m x 2 m, teža približno 50 kg. Cena je ugodna — vse skupaj 900 din. Brane Cerar, Stegne 12, 61251 Moravče TIM 106 MLADIH-» 0 X MODELARJI IZDELUJMO ROČNE LUTKE Drago Mehora 1. Stojalo za modeliranje lutkine glavice V mislih imamo majhno namizno stojalce, na katerem boste lahko izdelovali glavice za ročne lutke za šolsko ali za vaše do¬ mače lutkovno gledališče. Iz 15 ali 20 mm debele deske izžagajte pod¬ stavek v obliki kvadrata s stranico 10 cm. Nato poiščite okroglo ostruženo palico, ki naj bo tako debela kot vaš kazalec in dolga 160 mm. Na enem koncu jo z rašpo in s steklastim papirjem lepo okroglo obdelajte. V središču podstavka (presečišče diago¬ nal) izvrtajte luknjo enakega premera, kot je premer palice, nato pa vsadite palico (stebriček) v podstavek. Seveda jo boste tudi zalepili. Iz 10 mm debele deščice (lah¬ ko je tudi debela vezana plošča (izžagajte obroč z luknjo, ki se bo tesno prilegala pre¬ meru stebrička (enaka luknji v podstavku). Obroč nataknite na stebriček tako, da bo kakih 55 mm oddaljen od vrha stebrička, narišite s svinčnikom piko tik pod obroč¬ kom, snemite obroček, izvrtajte luknjico skozi stebriček, zabijte skoznjo okroglo pa¬ ličico, ki bo podpirala obroček, nataknite obroček in ga zalepite. Stojalce je s tem gotovo. Seveda boste vse dele pred se¬ stavljanjem skrbno očistil) in zgladili. 2. Izdelava lutkine glavice Glavico modeliramo iz kake dobro gnetlji¬ ve mase. Gotovo boste najprej pomislili na glino. Seveda lahko naredimo lepo glavico iz dobro pregnetene gline. To je zelo pre¬ prosto. Iz gline izoblikujte kroglo, jo nasa¬ dite na vrh stojala in modelirajte najprej s prsti, nato pa z modelirkami glavo lutke, kakršno pač želite in potrebujete za svojo lutkovno predstavo. Glava naj bo enostav¬ na, to se pravi brez nadrobnosti. Vsekakor pa morate oblikovati nos, ušesa in brado. Vrat razširite na obročku; s tem boste do¬ bili rob, ki bo zanesljivo držal lutkino ob¬ leko. Glinasta glavica je uporabna šele po¬ tem, ko je dobro osušena in žgana v lon¬ čarski peči, pa še potem se lahko razbije ali okruši. Marsikdo tudi ne bo imel mož¬ nosti, peči glavice v lončarski peči, zato priporočam izdelavo glavic iz take mase, da glavi ne bo treba peči, pa tudi razbile ali okrušile se ne bodo. Mislim na gnetljivo maso iz papirne moke, o kateri smo svoje- časno že pisali v TIMu. Recept za papirno maso je takle: Zmešaj 1/4 litra vode, 15 žlic slikarske krede, 2 žlici mavca (alabaster); dodaj 5 pesti papirne moke, 5 žlic razredčenega kleja ali kake¬ ga drugega lepila, ki je topljivo v vodi; v^e to dobro premešaj in pregneti, če že¬ liš, lahko dodaš tudi ustrezno lužno barvo. Iz navedenih količin sestavin boste dobili gradiva za kakih pet glavic, če boste izde¬ lali eno samo glavico, vzemite pač le ustre¬ zen del sestavin. Važno je mešati sestavi¬ ne v takem razmerju, da boste dobili gmo¬ to, ki bo gnetljiva tako kot glina, če bo TIM 107 2) M- presuha, boste dodali tekočino (vodo, raz¬ redčeno lepilo), če bo preredka, pa boste dodali papirno moko oziroma druge suhe sestavine. Glavico oblikujete iz te mase [enako kot iz gline. Izdelana glavica se bo sušila dva do tri dni, potem pa bo trda kot les. Če niste že med modeliranjem do¬ volj zgladili površine, lahko to storite na suhi glavici s kosom steklastega papirja. Obraz, ušesa in vrat poslikajte z oljnimi barvicami. Lahko uporabite tudi tempera barve, vendar je v tem primeru treba obar¬ vano površino zaščititi še s prozornim la¬ kom, ki pa naj ne bo bleščeč. Mesta na gla¬ vi, kjer bodo »rastli« lasje ali morebitna brada, seveda ne bomo barvali. Za lasuljo lahko porabimo kosce krzna (ovčje krzno) ali dolgodlakega pliša. še lepše pa bo, če nalepite na glavo niti debele volne v pri¬ merni barvi. Tudi na ozke trakove narezan papir je uporaben, prav tako rafija. Niti ozi¬ roma trakove lepimo v smeri od čela in til¬ nika proti temenu, tako da se lepo prekri¬ vajo. Prav tako bomo izdelali tudi brke in brado. Gotovo boste vprašali, kje dobiti papirno moko. Tisti, ki živite v Ljubljani ali nekje blizu, jo lahko dobite v Kartonažni tovarni. Papirna moka je v tovarni odpadni mate¬ rial in jo boste lahko dobili brezplačno. Kdor je ne bi mogel dobiti, si jo lahko na¬ redi sam tako, da nastrga primerno količi¬ no starih časopisov na maminem kuhinj¬ skem strgalniku. Ta moka bo sicer bolj gro¬ ba, a še vedno uporabna. Preden začnete modelirati glavico na sto¬ jalu, natrite stojalo, t. j. gornji del stebrička in gornjo ploskev obroča s kosom sveče ali s parketno pasto, da se masa ne bi pre¬ več prijela lesa. 3 . Lutkina obleka Oblačilo za lutko je zelo preprosta halji¬ ca, ki si jo lahko sami ukrojite in sešijete. To je prav zanimivo delo za deklice, čeprav ne mislim, da dečki tega ne bi znali nare¬ diti. Uporabna je vsaka tanka tkanina, da je le v živih barvah. Ostanke tkanine boste najbrž lahko dobili v mamini skrinji ali pa pri šivilji. Barva oziroma vzorec tkanine je odvisen od tega, koga lutka predstavlja. Ča¬ rovnik bo imel temno obleko, Pavliha živo¬ barvno, kraljična belo ali rožnato, itd. Na sešito obleko prišijemo ali nalepimo ovrat¬ nik, manšete, gumbe in morebitne druge okraske. Lutkina halja naj bo toliko dolga, da sega, ko držite lutko na prstu, do sre¬ dine podlahti. Lutkine roke izrežite iz de¬ belejše klobučevine (file) rožnate barve in jih všijte v konce rokavov. Za silo je upo¬ raben tudi debel bel karton, ki ga primerno pobarvate. NAVODILO ZA IZDELAVO MINI GASILSKEGA APARATA Janez Premože Kdo bi si mislil, kaj vse lahko naredimo iz odvržene, prazne doze laka za lase. Ver¬ jetno še ni nihče pomislil na podobnost ročnega gasilskega aparata in spraya. Pa vendar lahko iz prazne doze izdelamo prav¬ cat majhen gasilski aparat. Služil nam bo seveda le za eksperimentalne namene. Ka¬ kemu večjemu požaru z njim vejetno ne bi prišli do živega. Za izdelavo potrebujemo spajkalnik in nekaj TIM 100 osnovnega orodja. Seznam materiala pa je prav tako zelo skromen. Predvsem potrebu¬ jemo izpraznjeno večjo dozo laka za lase, ki jo primerno predelamo. Preden pa se lotimo dela z njo, jo moramo obvezno iz¬ prazniti, tako da ni pod pritiskom. Najprej odstranimo ventil. S sekačem zasekamo v vdolbino okoli ventila nekaj lukenj, tako da ga iztrgamo iz ležišča. Nato s kleščami od¬ vihamo pločevinasti rob, ga zavihamo na¬ vznoter in potegnemo ven. Pločevinka, kakršno imamo sedaj, ima zgoraj še enkrat vihan rob in je kot taka kaj pripravna po¬ soda. Ventil je bil pravzaprav samo s sti¬ skalnico stisnjen na pločevinko. Odprtino pa moramo za našo pripravo zno¬ va zapreti z ventilom, katerega pa bomo lahko odpirali in zapirali. Za izdelavo tega ventila potrebujemo košček pločevine (iz materiala, ki ga lahko spajkamo) ter vijak in matico večjega premera. Na pločevino narišemo krog, katerega premer naj bo za nekaj mm večji od premera odprtine na dozi. S škarjami za rezanje pločevine ta krog izrežemo, v sredino pa izvrtamo še luknjo, ki naj ima premer vijaka. Na to luknjo prispajkamo matico. Vijak naj bo čim krajši, tako da odprtino lahko hitro zapremo. Vijak opremimo še s tesnilom, ki ga izrežemo iz kolesarske zračnice. Sedaj celoten ventil prispajkamo na odprtino plo¬ čevinke in se lotimo izdelave šobe. Za šobo uporabimo kar kolesarski ventil. Konico ventila odlomimo in popilimo ro¬ bove. V pločevinko pa izvrtamo luknjo pre¬ mera ventila, kaka dva centimetra pod spod¬ njim robom, širši konec šobe — ventila vtaknemo v luknjo, jo naravnamo in prispaj¬ kamo. S tem je glavni del naše priprave končan. Od debelejše bakrene pločevine odrežemo 2 trakova in izoblikujemo nosilca ročaja ter odžagamo še kos okrogle lesene palice. Nato nosilca prispajkamo na dozo, nanju pa pritrdimo ročaj z dvema lesnima vijakoma. Pred poizkusom lahko aparat pre¬ barvamo, mogoče kar z rdečo barvo, da bo videti kot pravi gasilski aparat. Vsi spajkani deli pa morajo biti res solidno pritrjeni, sicer bi nam uhajajoči plin močno zmanjšal učinkovitost priprave. O tesnosti se prepričamo mogoče kar tako, da spodaj zapremo šobo in pihamo v pločevinko. Sedaj pa še preizkus! Za delovanje našega aparata potrebujemo dva reagenta, in si¬ cer: solno kislino, lahko tudi žvepleno, in sodo bikarbono. Ta dva reagenta zelo burno reagirata. O tem se lahko takoj prepričamo. V epruveto damo za noževo konico sode (NaHC0 3 — primarni Na karbonat) in kap¬ nemo nekaj kapljic kisline. Jedilna soda se takoj močno zapeni. če sedaj v epruveto vtaknemo gorečo trsko, bo ta takoj ugasnila. To je dokaz, da pri tej reakciji nastaja C0 2 . Ravno to lastnost ogljikovega dioksida so praktični kemiki uporabili pri izdelavi ga¬ silskega aparata. V steklenici pripravimo ne preveč močno koncentracijo sode. To sestavino dobimo v vsaki trgovini pod imenom jedtlna soda. Steklenico stresamo, da se soda popolnoma raztopi, nato pa jo vlijemo skozi odprtino v pločevinko. Seveda najprej zamašimo (spodnjo) šobo. Kisline potrebujemo pri¬ bližno polovico kapalke. Najbolje je, da vam pri poskusu pomaga prijatelj. Pločevinko z nalito raztopino položite na tla, prijatelj naj hitro iztisne vanjo kislino iz kapalke, vi pa potem čim hitreje privijte vijak. Aparat primite za ročaj, ga močno potresite in od¬ prite šobo. Reakcija bo tudi tukaj zelo bur¬ na. Nastajajoči C0 2 v aparatu ustvarja pri¬ tisk, hkrati pa z vodo vred kipi na mesto, kamor smo usmerili aparat. Tako ima dvoj¬ no vlogo, saj tudi gasi. Pri tej reakciji se razvije zelo veliko tega plina in nastaja TIM 110 zelo hitro. Če vam doza dobro tesni, bo cu¬ rek brizgal tudi do 5 m daleč. Pravi gasilski aparat se od našega razlikuje le potem, da ima že znotraj aparata vde¬ lano ampulo s kislino. Na vrhu pa ima čep. V primeru požara udarimo s čepom ob trd predmet, aparat zasukamo navzdol, tako da ima šobo spodaj. Medtem iz strte ampule izteče kislina, pomeša se z raztopino in sproži reakcijo. S takim aparatom pa ne smemo gasiti električnih naprav, zato se danes vse bolj uveljavljajo aparati na prah. Po končanem poskusu moramo naš aparat dobro sprati z vodo, sicer bo začel zaradi kisline rjaveti. Poz. Naziv Kos. Material Mere KOMAR - RAKETNI PATROLNI ČOLN Peter Burkelljc Mornarica Sovjetske zveze je bila dolgo časa pastorek v razvoju in izpopolnitvah te dežele. Predvsem so v SZ razvijali tanke, kopensko orožje in letala. Šele v novejšem času so posvetili vso pozornost tudi ladjam. To je moč opaziti tudi v vse večjem delo¬ vanju njihovih ladij v Sredozemlju in na Atlantiku. Največji napredek so dosegli Sovjeti v izde¬ lavi lahkih, hitrih in močno oboroženih ra¬ ketnih čolnov. Američani so celo priznali, da so sovjetski raketni čolni najboljši na svetu. Najbolj poznana sta dva tipa čolnov: večji OSA s štirimi cevmi za izstrelitev raket, in manjši KOMAR z dvema cevema. Žal je -tehničnih podatkov zelo malo, kot to velja nasploh za vse rusko orožje. Ogledali si bomo Komarja, ki je zelo nevaren sovražnik, saj je leta 1967 v »šestdnevni vojni« med Egiptom in Izraelom potopil izra¬ elski rušilec. To dejstvo je močno povečalo ugled tega čolna in dokazuje, da bodo ra¬ ketni čolni manjših mer lahko že v kratkem uspešno zamenjali večje ladje. Komarja so pričeli izdelovati v letih 1960 ali 1961 in so ga kasneje dobile v svojo oborožitev tudi druge države v okviru sov¬ jetske vojne pomoči — med ostalim tudi ZAR. Ostali tehnični podatki niso na razpolago. Povemo naj le še, da doseže Komar hitrost približno 40 vozlov na uro. In zdaj k izdelavi modela! Model izdelamo iz kosa lesa, če želimo iz¬ delati le stoječo maketo, če pa načrt po¬ večamo tolikokrat, da lahko vstavimo elek¬ tromotor in baterije, dobimo čoln, ki bo plaval na vodi. Pri gradnji večjega modela moramo izdelati rebra trupa in ga prekriti s furnirjem. Težave bodo le pri izdelavi dna korita, ker je le-to spredaj konkavne oblike in moramo zato izdelati dno iz trakov, ki jih lepimo drugega poleg drugega. Nadgradnjo izdelamo iz tanke vezane plo¬ šče ali iz furnirja, vse antene in stolp z radarjem pa iz tanke varilne žice. Tudi o barvah ni podatkov, vendar je korito običajno črne barve do gladine, pod gla¬ dino je temno rdeče, paluba temno zelena, nadgradnja pa sivo modra. TIM 111 Izdelava. Najprej izdelamo vsa rebra 1, 2, 3 in 4. Črtkasta črta nad rebrom na načrtu predstavlja tisti material na rebru, ki ga odstranimo šele po izdelavi dna in stranic. Rebra namreč prilepimo narahlo na desko, na kateri smo narisali simetralo čolna in položaj reber. Vstavimo letvice v utore, ki jih moramo izdelati v rebra, in ko se lepilo posuši, prilepimo polovico dna na ustrezno mesto na modelu. Nato odstranimo odvečni material in prilepimo še drugo polovico dna. Enako ravnamo pri izdelavi obeh stra¬ nic korita. Paziti moramo pri stiku z dnom, da ne nastanejo špranje. Ko smo izdelali čolnu dno in stranici, ga lahko previdno odstranimo s šablonske deske in odpilimo rebrom odvečen material. Preden nadaljujemo z delom, se moramo odločiti, ali bomo pritrdili notranji ali zu¬ nanji motor. Važna je lega težišča, ki naj bo na polovici med drugim in tretjim re¬ brom. Palubo izdelamo po načrtu, nadgradnjo pa oblikujemo po lastni želji. Model večkrat prelakiramo z nitrolakom, vmes pa s finim raskavcem tako obdelamo površino, da je kar najbolj gladka. ; MODEL ČOLNA Peter Burkeljc Današnji načrt čolna je namenjen pionirjem in mladincem, ki bi radi tekmovali na tek¬ movanjih z modeli čolnov na električni po¬ gon. Model torej ni namenjen popolnim za¬ četnikom, čeprav je enostavnih oblik. Za pogon lahko uporabljate zunanji ali notranji elektromotor, model pa lahko izdelate iz balse ali iz domačega materiala. Načrt je narisan v merilu 1:1. Za izdelavo potrebujemo: vezani les 3 mm, lipov furnir 1 mm in letvice 3x3 mm. Če izdelamo model iz balse, potrebujemo le-te 1,5 in 3 mm ter vezani les 3 mm za zrcalo (4) pri zunanjih motorjih. Za obdelavo potrebujemo: šablonsko de¬ sko, risalni pribor, rezljačo s priborom, oster nož, bucike in ščipalke, pilo za les in raskavec, vrtalni strojček s priborom, čopič in posodico za lak. TIM 113 ARHITEKTURA Prev. Albina Lipovec Predlagamo vam, da se sprehodite po vrto¬ vih in sadovnjakih. Stavim, da boste našli v večini izmed njih obešene ptičje hišice. Z izjemami, seveda, bodo to same hišice za škorce — hišice, v katerih meri površina dna 15 X 15 cm, vhodna odprtina pa je ve¬ lika 5 cm. Nič nimamo proti škorcem, v gozdu in na polju uničijo lepo število škod¬ ljivcev. V sadovnjakih in vrtovih pa več škodijo, saj jih je toliko, da v resnici ne potrebujejo posebnega varstva. Druge vrste ptičev so v tem pogledu mnogo na slab¬ šem, zato pri pripravljanju gnezdnih hišic mislite predvsem nanje. V naših vrtovih spadajo k najbolj koristnim ptičem sinice. Zato je treba po vrtovih obe¬ siti dovolj hišic za sinice, za manjše vrste z 28 mm veliko vhodno odprtino (v hišici se ne morejo naseliti vrabci), za večje vrste pa z odprtino 35 mm v premeru. S takšno hišico se zadovoljijo tudi brglez, plezavček, muhar in najmanjši od naših žoln, mali detel. Navodila za izdelavo skorajda ne po¬ trebujete, saj slike dovolj zgovorno kažejo način dela in gradivo — les ali pa vezana plošča kajpada. V naših gozdovih, parkih in v velikih sadov¬ njakih so zaželeni gosti ne le žolne, ampak tudi divji golobi (duplar), v toplejših krajih smrdokavra in zlatovranka, vsekakor pa znameniti lovci na miši — postovka in majhne sove. Zato tudi zanje pripravljamo ustrezne hišice, ki pa jih nadomestijo vse bolj dragocene gozdne dupline v starih drevesih. Žolnam bo prijetno v hišicah iz izdolbenega lahko obdejavnega lesa. Te hišice zahtevajo dosti dela, vendar se v naravi dobro obne¬ sejo in detlom je v njih kar všeč. Vhodna odprtina naj meri najmanj 90 mm, notranji prostor naj bo visok najmanj 35 cm, povr¬ šina dna približno 20 X 20 cm. Te hišice moramo obesiti visoko na stara drevesa, če je mogoče kar na deblo, najmanj 6 m nad zemljo. Vhodna odprtina mora biti obr¬ njena proti jugu ali vzhodu, da bi bila varna pred vetrom. Hišice za sove izdelamo iz desak in imajo vhodno odprtino tik pod streho. Biti morajo dovolj prostorne — površina najmanj 20 x 30 cm, vhodna odprtina ob strani 15 cm, višina hišice 20 do 35 cm in ne sme vanje zatekati voda, tako kot v druge hišice tudi ne. Obešamo jih prav tako visoko na debla starih dreves, za nekatere sove pa jih lahko pritrdimo na hiše ali na podstreš¬ ja. Na koncu opozarjamo, da nima smisla obe¬ šati hišic, če ne skrbimo, da se kdo naseli vanje. Zato si istočasno s hišicami pripra¬ vimo tudi razpredelnice, v katere zapisuje¬ mo, v katere hišice so se vgnezdili kateri ptiči in katera je ostala prazna, če ugoto¬ vimo, da so ptiči poselili najmanj 75 % hišic, lahko še naprej obešamo takšen tip hišic. Če pa jih je bilo malo zasedenih, se moramo zamisliti, zakaj je tako. že majhna napaka lahko ptič© odvrne. Vsako jesen vse hišice temeljito pregledamo, očistimo in poškodovane popravimo. Ptičja hišica prav tako potrebuje pravilno vzdrževanje kot ka¬ terokoli človeško prebivališče. TIM 116 t O ASTRONOMSKEM KLUBU »VEGA« Naš klub je nastal pred letom dni. Nas je 12 članov in vsi smo aktivni. Na področju raketne tehnike se ukvarjamo predvsem z izdelovanjem raket in to v višinskih, eno¬ stopenjskih, dvo- in trostopenjskih. Na pod¬ ročju astronavtike pa spremljamo polete ra¬ ket v vesolje. Model enostopenjske rakete »OMEGA« Material: šeleshamer format A-3, lipov fur¬ nir debeline 1 mm, kos lipovega lesa, pola polivinila, po možnosti japonski papir, ki ga dobite v Mladem tehniku v Ljubljani, najlonska vrvica, selotejp, lepilo OHO, vata. Orodje: škarje, nož, ravnilo ter svinčnik. Ko imate vse potrebno pripravljeno, se lo¬ tite izdelave. Izdelava: Trup izdelamo tako, da ovijemo okoli palice šeleshamer velikosti 350 X 10 cm. Palica naj ima premer 18 mm. Papir na robovih zalepimo z lepilom in pustimo, da se posuši. Nato se lotimo izdelave stabi¬ lizatorjev. Naredimo jih iz furnirja, mere pa so podane v načrtu. Na trup jih prile¬ pimo pod kotom 90 stopinj. Glavo rakete izrežemo iz lipovega lesa po merah v na¬ črtu. Glava se mora lepo prilegati trupu. n zvijemo poz. 3 Na spodnji del glave privijemo vijak (po¬ krovček od OHO lepila). Padalo izdelamo iz polivinila ali iz japonskega papirja: na¬ rišemo krog s premerom 300 mm in iz te¬ ga izrežemo šesterokotnik. Na vsak kot še- sterokotnika zalepimo s selotejpom vrvico dolžine 200 mm in vse vrvice na koncu zve¬ žemo v vozel. Na ta vozel privežemo vrvi¬ co dolžine 100 mm; privezana je na gumi- TIM 117 co. Na gumico privežemo še dve vrvici dol¬ žine 100 mm. Eno pritrdimo na trup rakete, drugo pa privežemo na vijak, ki smo ga poprej privili v glavo. Na trup prilepimo vodila 3 X 20 mm v ob¬ liki grške črke omega (Q), kot je razvidno v načrtu. Ko je vse to izdelano, vstavimo v spodnji del trupa motor Orkan, ki ga lahko dobite pri Mladem tehniku v Ljubljani. Nad motor damo filter (sveženj vate), ki prepreči, da bi se vžgalo padalo. Zloženo padalo vstavi¬ mo v trup rakete. Nato trup zapremo z glavo. Raketo lansiramo (izstrelimo) s startne rampe pod kotom 80 stopinj. Seveda raketo obarvamo z živimi barvami, želimo vam mnogo uspeha pri 'izdelovanju in lansiranju rakete. Astronavtični raketni klub »VEGA« Sevnica. Kosovni seznam (merilo 1 : 2) LAMBORGHINI COUNTOCH LP-500 — MODEL ZA ZAHTEVNEJŠE Lojze Kalinšek Pred vami je drugi del tega obsežnejšega načrta. Najprej se lotite izdelave podvozja, se pravi dna avtomobila. Načrt je risan v merilu 1:1, vendar so glavni deli simetral- ni in so narisani polovično. Ko ste jih izri¬ sali na papir, jih prenesite še na vezano ploščo in izrežite. Kot ponavadi tudi to pot vse kose obdelajte z rašpo ali smirkovcem in zlepite po navodilu: na dno (1) sta pri¬ lepljena samo kosa št. 4, ta dva pa nosita del št. 3 (drugi je na prvega pripet z ela¬ stikami, ki služijo kot vzmeti avtomobila; v ta del sta pritrjena tudi kosa št. 6). Spre¬ daj pa najprej zlepite oba dela št. 2 z delo¬ ma št. 5. Pri delih 2 naj povem še, da izvrtini za vijak izrežemo samo pri enem kosu in to pri zgornjem. Spodnji del pa z elastikami pritrdimo k dnu. Ko se vse to suši, vas čaka najtežja naloga: iz močne 1 mm debele pločevine morate izrezati, ali bolje rečeno izžagati oba dela št. 8. Pri tem bo potrebna vsa vaša natančnost, kajti na tem temelji zavojni mehanizem in pa se¬ veda celotna podoba avtomobila, saj mora¬ jo kolesa stati seveda pokonci. Ko ste to (nadaljevanje) izžagali, morate zakriviti del, ki pomeni os kolesa, v obliko valja s premerom do 4 mm. Zunanje tri rogljičke boste po nastavitvi ko¬ les zavihali navzven; služili bodo zato, da kolesa ne bi ušla z osi. Nato morate priva- riti začetek osi k ostalemu delu. Če nimate varilnega aparata, vam bo to hitro opravil najbližji mehanik. Nato se lotite izdelave volana, čeprav ga boste vstavili šele nazad¬ nje. Os je iz 2 mm debele žice, prav tako tudi obroč volana. Vezne letvice pa bodo iz tanjše pločevine, lahko je tudi bela plo¬ čevina. Večje težave so lahko pri montira¬ nju žice na os, ki rabi za lepo premikanje vzmetnega vodila koles. 1 mm debelo žico navijete na os v obliki vzmeti, z razmakom 2 mm. Zadostujeta dva taka navoja in ju pazljivo prispajkate. Tudi obroč z veznimi letvami prispajkate. Pri tem je važna trd¬ nost in estetski videz. Za tem sestavite kolesa. Najprej izrežete 8 krožnih delov s premerom 5 cm in nato šestnajst spojnih delov pravokotne oblike, velikosti 20 X 15 milimetrov. Lepite tako, da pridejo na vsa¬ ko kolo dva krožna in štirje oporni deli. TIM 118 Paziti morate, da se krožna dela lepo po¬ krivata, ker sicer kolo med vožnjo ne bo lepo teklo. Ko je lepilo suho, nalepite na obod deset delov velikosti 4 X 30 mm, ki jih izrežete iz furnirja in bodo za podlago gumi. Ko je tudi to lepilo dovolj suho, od¬ režete 30 mm širok trak od debelejšega izolirnega traku in ga nalepite po obodu in sicer do debeline 1 cm, se pravi, da bo imelo kolo premer 7 do 7,5 cm. Tako napra¬ vite vsa štiri kolesa in na vrsti je montira¬ nje koles na podvozje. Vsekakor je več dela s prednjima kolesoma, kajti najprej morate pritrditi na osnovo obe vodili. Med podlago in pločevinasti del vstavite po dve podložki in po eno zgoraj, kjer bo tudi matica vijaka. Vijak privijte samo toliko, da se bo kolo z lahkoto gibalo in da ne bo viselo zgoraj navznoter. Preden nastavite kolesa, kolesno os dobro namažite z lojem ali navadnim milom; tako bo teklo veliko bolje. Namažite tudi krmilni mehanizem. Nato lahko nasta¬ vite prednja kolesa in rogljičke, ki še gle¬ dajo na zunanji strani ven, zakrivite navzven, tako da se kolo ne bo moglo stak¬ niti. Nato kolesa pazljivo naravnate v vzpo¬ redno lego in vijake tako zatrdite, da se kolo ne more gibati. Potem pomerite iz 1 mm debele žice dovolj dolg konec in ga na zadnji del krmilne naprave vstavite v dve luknjici in zavijte nazaj, tako da bosta KOSOVNI SEZNAM kolesi sledili drugo drugemu. Preskusite tako, da odvijete delno vijake in eno kolo obračate na levo in desno. Če mu tudi drugo ubogljivo sledi, je naprava v redu, če pa ne, je treba popraviti. Nato še na sprednji konec vpnete vzmetno vez, če pa te nimate, pa vsaj dovolj močno in grobo vrvico. Tu je predvsem važno, da ne drsi, ker sicer avtomobil ne bo obračal. V ta namen morate tudi utore na volanu nekoliko napiliti, da bodo čimbolj grobi. In zdaj še zadnji kolesi. Tu je važno, da imate vsaj 4 mm debelo os in na njej kolesi, ki ne drsita, se pravi, da sta na os dobro pritr¬ jeni. Če ste se odločili za motor, morate na sredo osi vstaviti tudi jermenico, prav tako z nekoliko hrapavim utorom. Najbolje je, če uporabite motorček na gorivo in ne elektromotorček, ker vam vozila niti pre¬ maknil ne bo. Motorček naj bo moči od 1,5 do 3ccm, Tudi na motor nastavite jer¬ menico, vendar seveda manjšo. Kako si boste uredili pogon, je seveda vaša skrb. Za jermen pa je najboljša močna in tanka jeklena vzmet, ki poganja tudi druge apa¬ rate, kot npr. kolute kinoprojektorjev. Motor boste montirali šele potem, ko bo avto že povsem gotov. Če ste se odločili za motor, morate seveda urediti tudi žično ali pa celo brezžično vodenje in tako bo vaš model lahko postal tekmovalni model. X LETALA IZ PRVE IN DRUGE SVETOVNE VOJNE Te dni so nam sporočili iz tovarne tehnič¬ nih igrač MEHANOTEHNIKA v Izoli, da so prav v teh mesecih na celotnem področju Slovenije in tudi v ostalih republikah na prodaj serije letalskih modelov znane nem¬ ške tvrdke REVELL. Za ceno 15,00 din dobi¬ te torej lahko kateregakoli od znanih vete¬ ranov celo iz prve svetovne vojne. Kaj pravzaprav dobite? Do podrobnosti izdelan model letala iz plastike in sicer v merilu 1 : 72. V takem merilu je izdelana celotna serija teh letal in marsikoga bo gotovo za¬ mikalo, da bi si počasi, po denarnih mož¬ nostih pač, začel kompletirati tako zanimi¬ vo zbirko, ki bo tudi v okras polici, knjižni omari, delovni sobi, skratka, nihče ne bo šel molče mimo takšne kolekcije. stavo, v trgovini z igračami pa tudi poseb¬ no lepilo, ki ni predrago — 4 din boste odšteli zanj. Nekoliko dražje so originalne Revellove barve, tuba s posamezno barvo stane 7,50 din. Kdor namerava kompletirati zbirko Revellovih modelov, si ta strošek pač lahko omisli, saj mu bodo barve v prid pri vseh naslednjih modelih. Za revnejši žep pa bodo primerne tudi cenejše, domače vrste barv. In kje vse lahko kupite to imenitno serijo? Pa začnimo z Mariborom — obrnite se na blagovnico Kvik/Zarja, v Celju jih boste dobili pri Tehnomerkatorju, v Ljubljani se¬ veda v trgovini Mehanotehnike v Tavčarjevi ulici, pa še v Nami in v Centromerkurju. Tistim, ki tega ne bi vedeli, povejmo še, da H-654 Sopvvith Triplane Kaj odlikuje to serijo? Predvsem izredno veren posnetek pravega modela, in pa se¬ veda to, da so trenutno na voljo vsi znani tipi letal iz obeh vojn. Nekatere od teh junakov neba ste imeli priložnost že po¬ drobneje spoznati v zadnjih letnikih TIMa, na primer letala Fokker, Spitfire, Focke Wulf, Mitsubishi in še katerega med njimi. Prav v tej številki je nekoliko opisana zgo¬ dovina angleškega letala Havvker Hurricane II C. Komur se po naših navodilih torej ne bo ljubilo delati maket, lahko spremlja opis vseh pomembnih letal iz druge svetovne vojne, ki jih bomo predstavili v letošnjem TIMu tako, da si bo sproti kupoval Revel¬ love modele. V zavojčku dobite poleg se¬ stavnih delov še podrobna navodila za se- H-658 Curtiss Hawk 75A lahko naročite blago tudi pismeno. Natanč¬ ne naslove boste našli v telefonskem ime¬ niku — do tega pač vsakdo lahko pride. Ne pozabimo še omeniti, da ima ta letala na zalogi tudi naša trgovina Mladi tehnik (Stari trg 5, Ljubljana). Še eno možnost imate — letala se dobijo kot nagrada tudi v nagradni igri pri nakupu žvečilne gume Bazooka Joe, album s slika¬ mi teh letal pa deli kot nagrado tovarna Kolinska iz Ljubljane. Možnosti za zbiranje letal je torej kar več — maketarji jih bodo izdelovali po naših načrtih, »petičneži« bodo kupovali komple¬ te, sladkosnedneži pa bodo zapravljali de¬ nar pri žvečilnem gumiju. Izberite, kar vam drago! TIM 122 RC ANALOGNI SISTEM I Jan Lokovšek Uvod Pravijo, da mora vsak zdrav človek imeti kako posebno razvedrilo — konjička. Moja šibka točka je modelarska elektronika, po¬ sebno pa še naprave za daljinsko vodenje. Vedno želim narediti kaj posebnega, v ka¬ kem pogledu boljšega, kot so tovarniške RC naprave. Tovarne imajo svoj ekonomski račun in ta jih omejuje. Amater pa ima praviloma več časa in tako lahko uresniči več svojih domislekov, ki morda za tovarne in njihov način proizvodnje niso sprejemlji¬ vi. Izdelal sem več RC naprav, z večjim ali manjšim uspehom. Mnoge uspešne načrte mojih naprav sem že uspel posredovati bralcem TIMa in ugotovil sern, da je zani¬ manje za RC naprave veliko. Dobil sem množico pisem, videl nekaj že gotovih iz¬ delkov in pomagal pri uglaševanju. Dosedanji vtisi so me utrdili v naslednjem prepričanju: največja težava pri večini mla¬ dih amaterjev, predvsem začetnikov, je premajhna temeljitost in natančnost pri delu. Pomanjkanje materiala iznajdljivi hitro obidejo in vse potrebno »izvrtajo« v raznih trgovinah, klubih ali pri starejših tovariših. Izkažejo se tudi pri reševanju tehničnih problemov, kjer najdem med mladimi in starimi veliko domiselnosti in lastne iznajd¬ ljivosti. Zato pa želijo več »prožnih« načr¬ tov. Čim več možnosti, toda radi bi imeli dobre in včasih zelo zahtevne stvari. Po drugi strani pa mnogi želijo načrte in podat¬ ke do zadnjih podrobnosti. Poskusil bom ustreči vsem; tako naj bi bil ta sistem pristopen tudi plitkemu žepu, po želji pa ga boste lahko izpopolnili. Če že imate kakršnokoli napravo za daljinsko vodenje, jo lahko uporabite kot del novega sistema. V IX. letniku TIMa smo že objavili načrt preprostega proporcionalnega sistema. Ta je imel en sam servomehanizem, ki je opravljal težaško delo pri krmiljenju smeri, višine in režima motorja. Princip delovanja sloni pri tem sistemu na srednji efektivni legi krmil, ki sicer utripajo tudi takrat, ko ni povelja. Letos bodo objavljeni trije loče¬ ni servomehanizmi, prikazal bom tudi mož¬ nost priključitve tovarniškega servomeha- nizma. Za letalske modelarje bom poskrbel tudi za varnost; če sistem odpove ali pa pride model izven radija delovanja, se bodo krmila vrnila v nevtralno lego. Ladijski mo¬ delarji bodo imeli na razpolago preprostejši sistem. Kdor pa je že naredil omenjeni si¬ stem iz letnika IX, naj ga potolažim, da bodo v oddajniku in sprejemniku potrebne le zelo majhne spremembe. Posebno skrb bom posvetil servomehaniz- mu, saj ta element zagotavlja dobro delo¬ vanje RC sistema. Analogni sistem ima ne¬ kaj prednosti pred ostalimi. Primerjajmo različne sisteme in opozorimo na dobre in slabe lastnosti! Progresiven, impulzni sistem, TIM Vlil. letnik Prednosti: Preprosto, zanesljivo vezje, majhna občutljivost za motnje, nezahtevni servomehanizmi, nižja cena; slabosti: impulzen način upravljanja, na¬ tančno vodenje zahteva veliko, veliko vaje. Proporcionalni — »peketajoči« sistem TIM IX. letnik Prednosti: Enostaven sprejemnik, en sam servomehanizem, nizka cena; slabosti: servomehanizem je občutljiv, kr¬ mila utripajo tudi takrat, ko ni povelja, odklon je odvisen od obremenitve, sprejem¬ nik oz. servomehanizem potroši več toka. Analogni proporcionalni sistem, TIM XI. letnik Prednosti: Za manjše število servomehaniz- mov je vezje preprostejše, elektronika ser- vomehanizmov je prav tako preprosta in servomehanizmi so hitrejši (v primerjavi z digitalnim sistemom); slabosti: pri večjem številu servomehaniz- TIM 123 mov je vezje mnogo bolj zapleteno zgraje¬ no, s tem pa naraste tudi cena. Proporcionalni digitalni sistem Prednosti: Omogoča večje število servo- mehanizmov ob relativno preprostem vezju; slabosti: elektronika teh servomehanizmov je zahtevna, v primerjavi z analognimi so servomehanizmi nekoliko počasnejši, cena digitalnih naprav pa je višja. Sedaj imamo odgovor na vprašanje, zakaj ravno analogni sistem. V našem primeru je še vedno cenejši od digitalnega, prepro¬ stejši in manj zahteven za samogradnjo. Imel bo namreč le dva proporcionalna ser- vomehanizma (za smer in višino) ter enega progresivnega (za regulacijo plina). Tako bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki tek¬ mujejo z brodarskimi modeli, in letalski modelarji kategorij RC III in RC IV. Opis sistema Opišimo zdaj sistem na kratko. Blok shemo analognega oddajnika vidite na sliki št. 1. Sl. 1 Generator krmilnih impulzov proizvaja pra¬ vokotne impulze, prikazuje jih slika 2. Sl. 2 Informacijo o krmiljenju smeri nosi raz¬ merje časov T1/T2, o krmiljenju višine pa čas T. Obe sta med seboj neodvisni in se zvezno spreminjata: T1/T2 od 20/80 do 80/20, frekvenca f = 1/T pa od 200 Hz do 400 Hz. Ko dodajamo plin, se frekvenca po¬ veča na 600 Hz, ko ga odvzemamo, pa pade na 150 Hz. Razmerje T1/T2 se s spreminja¬ njem frekvence seveda ne menja. VF osci¬ lator daje nihanje frekvence 27 MHz (slika 3), v modulatorju se to nihanje prekinja v ritmu nizke frekvence (slika 4), enak signal seva antena tudi v prostor. Sl. 4 Blok shemo sprejemnega dela prikazuje slika 5. Sl. 5 V anteno pride VF signal (sl. 4), iz NF oja¬ čevalnika pa že dobimo krmilne impulze, kot jih vidite na sliki 2. Te vodimo naprej v dva detektorja, in sicer v detektor raz¬ merja T1/T2 ter v detektor frekvence. Iz obeh detektorjev dobimo enosmerne nape- TIM 124 tosti za krmiljenje servomehanizmov smeri in višine. Detektor maksimalne in minimal¬ ne frekvence daje napetost progresivnemu servomehanizmu (regulacija plina) in obe¬ nem ureja vračanje višine v nevtralno lego. Ta proporcionalni servomehanizem je neko¬ liko bolj kompliciran kot tisti iz letnika IX. Njegovo blok shemo podaja slika 6. Vsebu¬ je namreč že elektroniko in je zato bolj natančen, predvsem pa lega krmilne ročice ni več odvisna od obremenitve, seveda le do določene meje. Sl. 6 Informacijo o legi ročice namreč posreduje potenciometer, ki je pritrjen na isti osi kot krmilna ročica. Ojačevalnik primerja nape¬ tost, ki jo daje potenciometer, in vhodno krmilno napetost. Razliko ojačuje in z njo poganja elektromotorček toliko časa, da pride krmilna ročica v želeno lego, ki jo daje vhodna krmilna napetost oziroma ko razlika napetosti izgine. Za progresivni servomehanizem lahko upo¬ rabimo kar elektromotorček s primernim prenosom, na os pa pritrdimo krmilno ro¬ čico. Napajanje oddajnika in sprejemnika ni kri¬ tično; lahko uporabite akumulatorčke, kot so DEAC, RULAG ali pa navadne baterije. Začetnikom še priporočam, naj si prebero sestavke o antenah in temperaturni stabil¬ nosti v lanskem letniku TIMa! MLADP§~»RA DIOvAMATERJI HLAJENJE TRANSISTORJEV Vukadin Ivkovič Vuk Bogdan iz Orehovja, p. Miren pri Novi Gorici, piše: »Pravkar gradim ojačevalnik z dvema izhodnima transistorjema 2N 3055. Se zelo močno segrevata (seveda sta hla¬ jena) ... itd.« Ker menim, da je Bogdanov problem zani¬ miv za vse naše bralce - radioamaterje, bom napisal nekoliko bolj obširen odgovor. Danes gradimo NF ojačevalnike brez izhod¬ nega transformatorja. To ni edini način, je pa zelo pogost. Za takšno gradnjo uporab¬ ljamo navadno komplementarne transistor- je. Kaj to pomeni komplementarni? To sta dva transistorja z enakima karakteristika¬ ma, le eden je tipa PNP, drugi pa NPN. Ojačevalniki imajo lahko seveda končne transistorje istega tipa, ki jih vzbuja pred- ojačevalnik s komplementarnim parom, ki pa je za mnogo manjšo moč. Na sliki 1 vidite izhodni del takega ojačevalnika. Za vzbujanje je uporabljen komplementarni par, in sicer za T1 transistor OC 71 ali AC541, AC550 ter za T2 lahko kak NF transistor NPN tipa, morda BC serije. Iz¬ hodna transistorja T3 in T4, ki ju vzbujata T1 in T2, sta lahko AD 250. Kot vidite, iz¬ hodnega transistorja ni, zvočnik 5 Q/2 W pa se lahko priključi direktno na transistorja AD 250. TIM 125 ti—l— Q;> i , 5 S? • ©, © D -20 [> C N S- < CD ra o > .a 0 0 O — — — CD E _Q 0 O > O E o s— _Q 4 AgBr + OH + NK CQ N / \ CH , CH, Ker imamo pri našem barvnem tvorivu tri plasti (slika 1), se morajo tvoriti vsaj tri barvila: rumeno, škrlatno in modro zele¬ no, za katera moramo v vsako plast dodati tudi ustrezna veziva. Kot smo videli že na plast občutljiva za : slika,ki nastane / plasti je < modro zeleno rumena /umeni filter škrlatna rdečo modrozelena Slika 1: Zgradba večplastnega barvnega tvoriva primeru, nam dajo modra do modro zelena barvila derivati ali izpeljanke iz naftolov in fenolov, škrlatna barvila dobimo iz deriva¬ tov pirazolonov, cianaceto-bencolov, oksitio- naftenov ter bencilcianidov in rumena bar¬ vila iz derivatov estrov aceto ocetne kisli¬ ne. Namerno smo našteli nekaj več veziv, saj vsak proizvajalec barvnih tvoriv upo¬ rablja svoja, patentirana veziva. Ta naj bi dala optično kar najbolj popolna barvila, kar pomeni, da mora vsako od njih zadržati točno eno tretjino spektra. (Rumeno modri del spektra, škrlatno zeleni in modro zeleno barvilo rdeči del spektra.) Na spektralne, optične lastnosti barvila je mogoče vplivati s kemično sestavo, a-naftol da po kromoge¬ nem razvijanju npr. modro barvilo. Če ve¬ žemo nanj klor, nam sorazmerno s številom klorovih atomov v molekuli barvila postaja le-to vedno bolj zelenkasto. Dikloro a-naftol tvori že modro zeleno barvilo. Molekule omenjenih barvil pa so v osnov¬ ni obliki razmeroma majhne. Zato bi v emul¬ ziji, ki jo tvori želatina, zaradi molekularne¬ ga gibanja potovale iz ene plasti v drugo, kar pomeni, da bi se barvila med seboj pomešala. Tako gibanje jim je potrebno onemogočiti. Problem so rešili tako, da so molekule barvila spojili z dolgimi, verigam podobnimi molekulami mastnih kislin. Te barvila optično ne spremene, povečajo pa molekule do take mere, da ne morejo več potovati med molekulami želatine. Barvilo lahko nastane na dva načina. Vezi¬ va lahko zmešamo vsakega v posebno emulzijo in jih lahko z enim samim razvi¬ jalcem hkrati spremenimo v barvila. Tak način je prva uporabila Agfa, zato vsa tvo¬ riva, ki so izdelana po tem postopku, pri¬ števamo k tipu Agfacolor. Veziva pa je TIM 134 mogoče vezati v emulzijo tudi iz razvijalca. Pri tem postopku seveda ne moremo razvi¬ jati vseh plasti hkrati. Vsako plast moramo osvetliti posebej s svetlobo, za katero je občutljiva (npr. modro občutljivo z modro in podobno za ostale) in jo razviti z razvi¬ jalcem, ki vsebuje poleg normalnih sestavin tudi vezivo za tvorbo barvila, ki je komple¬ mentarno tisti barvi, za katero je plast občutljiva. Postopek razvijanja z vezivi v razvijalcih je precej zapleten. Opravljajo ga lahko le dobro opremljeni laboratoriji, ki so navadno v rokah proizvajalca tvoriva. Tak sistem so vpeljali pri Kodaku in ga praktično uporabljajo v filmu Kodachrome. Vse podobno zgrajene filme prištevamo za¬ to k tipu Kodachrome. Fotografsko občutljivost daje tvorivu zgor¬ nja plast. Ta je občutljiva za modro svetlobo in daje po razvijanju rumeno sliko (slika 2). Emulzija, ki jo uporabljajo v tej plasti, _ _h__ _ 400 500 600 Slika 2: Spektogram: a) nesenzibilizirane, b) ortokromatske, c) pankromatske emulzije, ki sestavljajo večplastno barvno tvorivo je navadna, nesenzibilizirana fotografska emulzija. Ker je najmanj občutljiva, ima na¬ vadno največjo ločljivost. Med prvo in dru¬ go plastjo je navadno vgrajen rumeni filter, ki absorbira vso modro svetlobo. To je po¬ trebno odstraniti, saj bi sicer osvetlila naslednji dve emulziji, ki sta prav tako ob¬ čutljivi za modro. Druga plast je občutljiva za modrc in zeleno, v njej pa po razvijanju nastane škrlatna slika. To je tipična orto- kromatska emulzija, ki mora biti vsaj dva¬ krat bolj občutljiva kot zgornja. Zato je nje¬ na ločljivost že vidno manjša. Tretja plast je občutljiva za modro in rdečo svetlobo, zato je ta emulzija pankromatska. V njej nastane modro zelena slika. Ta plast je že štirikrat bolj občutljiva kot zgornja, zato pa ima tudi najmanjšo ločljivost. Če vzamemo srednje občutljiv barvni film in ga označimo Slika 3: Samo na vrhu zgornje plasti je slika lahko popolnoma ostra z občutljivostjo 19° DIN, je zgornja plast občutljiva 19° DIN, srednja 22° DIN, spodnja pa že okrog 25° DIN. Rumeno barvilo je optično za oko zelo svetlo, saj tvori komaj nekaj več kot 10 % gostote slike. Optično najgostejše barvilo pa je škrlatno, ki tvori prek 60 % barvne slike. Iz tega bi sklepali, da bi bilo najbolje, če bi ležala škrlatna slika v zgornji plasti, prav spodaj pa šele rumena, saj sliko v kameri ostrimo na zgornjo plast (slika 3). Tak vrstni red je pri snemalnih tvorivih težko izvedljiv, zato pa ga s pridom uporabljajo pri labora¬ torijskih, kopirnih tvorivih. Pri večplastnih tvorivih pa ni nujno, da slika nastane s kromogenim razvijanjem. Obstoji tudi obratni proces, pri katerem barvila med razvijanjem ne nastajajo, ampak se razkroje. Ta postopek temelji na katalit- skih lastnostih srebrne slike in razkroji barvilo, ki že obstaja v vseh treh plasteh. Tako tvorivo je črno, če je neosvetljeno in nerazvito. Na mestih, kjer smo tako tvori¬ vo osvetlili, nastane pri razvijanju srebrna slika, sorazmerno z njo pa obledijo barvila. Tako dobimo direktno pozitivno sliko iz po¬ zitivne predloge, navadno iz diapozitiva. Po tem postopku ne izdelujejo tvoriv za snemanje, pač pa so zelo primerna za izde¬ lavo in kopiranje barvnih slik iz diapoziti¬ vov. S tem pa seznam večplastnih postop¬ kov še ni izčrpan. Tvrdka Polaroid je izde¬ lala silno zapleten postopek za hitro izde¬ lavo barvnih slik, ki ga imenujejo Polacolor. Tvorivo, na katerem nastane barvna slika, je v pravem pomenu večplastno. Sestavlja- ga dvanajst glavnih plasti, v katerih v pičli minuti nastane barvna slika brez uporabe temnice in običajnega mokrega postopka. Mehanizem nastanka te slike je tako nena¬ vaden in svojski, da si ga bomo posebej ogledali v enem od naslednjih sestavkov. TIM 135 MALO ZA ŠALO, MALO ZARES V tretji številki revije I. 71/72 smo pod naslovom »Malo za šalo, malo za res« objavili Janezovo pismo prijatelju Tonetu, v katerem je kar mrgo¬ lelo popačenih tujih strokovnih izrazov s področ¬ ja kolesarstva. Bralce smo povabili, naj bi po¬ pravili pismo v tem smislu, da bi nedovoljene tuje besede nadomestili z dobrimi slovenskimi izrazi. Prejeli smo šest pisem, v katerih so bral¬ ci v splošnem dobro popravili besedilo. Škoda, da so čisto brez potrebe tudi pravilne slovenske besede nadomeščali z drugimi. Nekateri so se lotili celo popravljanja stavkov, pri tem pa so spregledali kar po več tujih besed, ki bi jih lahko nadomestili z ustreznimi slovenskimi izrazi. Še najbolje je rešil to jezikovon nalogo Potočnik Lojze iz Zg. Besnice št. 93. Njegovo popravljeno pismo se glasi takole: Dragi Tone! Povedati ti moram, kakšno preklemano smolo sem imel včeraj. Vzel sem iz drvarnice svoje dvokolo, saj veš, da imam novega ponija. Nekaj časa je šlo v redu, potem pa sem se z vso hitrostjo (nekaj pod sto km) zaletel v obcestni kamen. V krasnem loku sem zletel čez krmilo in pristal v visoki koruzi. Ko sem se pobral, sem ugotovil, da so moje kosti sicer cele, da pa je poni v strašnem stanju. Ogrodje je bilo vse ukrivljeno, krmilo zvito, luč je šla k vragu, zrač¬ na tlačilka je zletela v obcestni jarek, sedež je molel kvišku kot kaka antena, veriga se je snela z zobnika, precej naperk je bilo potrganih, obroči ukrivljeni v obliki osmice, na sprednjem kolesu je plašč tako široko zazijal, da je zračnica molela izpod njega kot kaka debela hrenovka, vzvod od zavore se je snel, torbica za orodje je ležala na sredi ceste pa še nekaj vijakov sem izgubil. Peljal sem ubogega ponija k mehaniku, ki ga je pregledal in povedal, da ni nič zlomljenega in da bo vse tako poravnal, da se ne bo nič videlo. Ampak veliko me bo stalo vse skupaj. Kot vidite, je to pismo dobro popravljeno, čeprav tudi to ni čisto brez napak. Mesto »na špancir« bi moral napisati »na sprehod« in ne »na po¬ skusno vožnjo«; »grif od bremze« je zavorni ročaj in ne vzvod od zavore. Brez potrebe je na¬ mesto »zavlekel« napisal zapeljal, prav tako tudi »videlo« namesto »poznalo« in »veliko« namesto »precej«. IZUMITELJSKI« ► ► KOTIČEK ZAKAJ LETALO LETI? Jože Drnovšek Verjetno bi kar precej naštel med vami tistih, ki si želite poleteti s svojimi malimi letalskimi modeli. Ne nosite prvi takih želja v sebi! Samo spomnite se na pripovedke o letečih pre¬ progah, o Ikarusu in Dedalu, pa o ptičih — nosačih iz pravljic. Da, želja vzdigniti se nad Zemljo v zračne oceane, je stara toliko kot človeštvo. Mnogo različnih dognanj in izumov sestavlja podobo sodobnega letala, številni zname¬ niti možje so fizikalne zakone letenja in tehnične izume strnili v bogat, močan stroj. S tem strojem prevažajo potnike in blago ter čuvajo nebo nad našo domovino. Vem tudi, da so nekateri med vami že le¬ teli v potniškem letalu. Naj se pohvalim, da sem tudi jaz poletel? Ah, kaj bi se bahal s to zgodbo. Vpraševal sem se tedaj kot se tudi vi: zakaj letalo leti? Prisluhnimo fiziki! Kaj pravi? Sila, ki dvigne mirujoče telo v zračnem toku, je dinamični vzgon. Učeno, aii ne? In še res je. Ko tekamo ali pa drvimo s kolesom, čutimo piš prek lic, mimo ušes in v zatilju, kjer nam vetrc kodra in mrši lase. Pomnite: to je zračni tok, ki se upira našemu telesu in to tem¬ bolj, čim hitrejši smo! To izkoriščajo ptice za svoj polet, rastline za let svojih semen. TIM 136 če se tako razmnožujejo, in to izkoriščamo tudi ljudje za naše letalne naprave. Podobno kot ptičja krila so oblikovana tudi letalska krila, ki pa prestrezajo v letu precej večji in zaradi velike hitrosti tudi gostejši zračni tok. Ta zračni tok zgošča še pro¬ peler, gnan po zvezdnih letalskih motorjih, ki se nalik lesnemu vijaku zavija v zrak. Na mestih, kjer zračni tok obide zgornji polovici nosilnih kril letala, nastaja podpri¬ tisk. Ta prisesa s svojo silo krila na tistih mestih, kjer se je na spodnjih polovicah kril medtem izoblikoval zelo zgoščen in hi¬ treje odtekajoči zračni tok, ki tvori sočasno nadpritisk. Sili, nadpritisk in ^podpritisk lah¬ ko sestavimo v skupno silo: dinamični vzgon! To je sila, ki pri določeni hitrosti dvigne letalo od tal. Učinek je seve večji, če ima letalo propeler, ki s svojo vlečno silo premaguje trenje tal in pospeši na¬ raščanje si'!e nadpritiska na spodnje plosk¬ ve nosilnih kril. V trenutku, ko je dina¬ mični vzgon enak teži letala, se začne pravi polet. Sodobna letala imajo močnejše — reaktivne motorje. Ker raste nosilnost kril Nova moda leta Za pticami mi s hitrostjo letala, se krila manjšajo in proti nadzvočni hitrosti so tudi vse bolj stisnjena k trupu letala. Močan piš = zgoščen + hiter zračni tok Območje nadpritiska Naša + vaša krila = velika hitrost 4 - manjša krila TIM 137 TIM VAM PREDSTAVLJA Maja 1973 bo minilo dvajset let, odkar je preminil partizanski pilot, letalski inštruktor, pionir in partizan Ludvik Kladivar-Bibi. Zgodilo se je maja 1953. Bibi je z letalom treščil na tla pri izvrševanju poslednje na¬ loge na nebu nad Gradcem. Kdo je bil Ludvik Kladivar-Bibi? Rojen kot rudarski sin v Zagorju ob Savi je že petnajstleten v juniju 1941. leta jurišal s svojimi sotovariši borci na sovražno nem¬ ško postojanko. Potem se je s tovariši boril po vsej Štajerski, vse dotlej, dokler ni odšel v pilotsko šolo. Nanj so se partizani vedno lahko zanesli. Tudi potem, ko je svoje bor¬ be prenesel na naše nebo kot partizanski pilot. Bibi, partizanski pilot in inštruktor, ni umrl. Rod pilotov, ki ga je po osvoboditvi vzgojil, živi in nadaljuje njegovo delo — v tem delu Bibi še živi, takšen kot je bil; vedno veder, iskren in nasmejan, a skromen in tih kot vsi pravi heroji. TIMOVA NALOGA Načrt prikazuje letalo, ki ga boste hitro in lahko izdelali iz lepenke ali risalnega lista, tako kot kažejo skice. Tekmovanje z metom na začrtani prostor v sobi ali na prostem bo sila zabavno in poučno. Merili boste raz¬ daljo preleta in čas leta ter lopinge. Zmaga seveda najboljši! Druga naloga pa je v tem, da se ne držite povsem moje staromodne skice in oblike letala, ampak ga izdelate po svoji lastni zamisli. Oglejte si na primer spreminjajočo se obliko letalskih kril. Ko boste izdelali svoj model, ga preizkusite ter -izmerite daljino leta, število figur in še čas leta. Rezultate merjenj in risbico pošljite na Timov naslov. Posebno iznajdljivi si bo¬ ste spet prislužili ustrezno nagrado. Tretja naloga bi bila v tem, da si o letalih prebe¬ rete iz naše zbirke Tvoja knjiga tehnike knji¬ žice Rakete, Stroji in Letala. Te so pri nas na razpolago in so cenejše kot žvečilni gumi! TIM 138 Jože Hudales DNEVNIK BEO 4 (lil. nadaljevanje) III. SVET ONKRAJ NAŠIH MEJA Iztok se je še ves popoldan potepal. Postopal je okoli zadružnega doma. Opazo¬ val je domačine, kako so prihajali in odha¬ jali, ko je padla senca na stezo, so se lotili balinanja; čakal je na učitelja, ki bi mu sporočil, kaj se je bilo zgodilo z njegovo svetlečo kroglo. Lakota ga je hudo pestila. Zjutraj ni kaj prida jedel in ves drobiž je zapravil za karamele. Okoli vogala je stopil kar se da skesano, toda Valerio je pravkar zaklepal trgovino. S sklonjeno glavo je stopil med balinarje. »Koga čakaš?« so ga vprašali igralci. Zmigal je z rameni in se naslonil na leseni zaboj. Nad vasjo in pokrajino se je spustil mrak. Gostilničar je prižgal močno žarnico na vi¬ sokem drogu. Iztok se je umaknil iz sle¬ peče svetlobe, kakor da bi se bil spomnil nečesa — stekel je domov proti Sergašem. Med potjo se je kmalu privadil polteme; poznal je vsako ped, vsak kamen in vsak grm, vsako večjo vejo ob poti. Globoko pod njim so metali svetilniki kratke pramene svetlobe na vijoličasto ploskev uspavanega morja. Drobci odsevov, ki so označevali me¬ sta, so ga spomnili na prgišče razsute žerjavice. Iz zabavišča v Žusterni so nihali neenakomerni glasovi plesnega orkestra. V zraku nad vejami so se spreletavali ne¬ topirji. Avtobus je z lučmi tipal po cesti proti vasi. Dolga cevasta svetloba je z razkrečenima krakoma begala po kamnitih pročeljih z maj¬ hnimi okni. Žarometa sta se zasidrala v temo; kadar se je avtobus vzpenjal, sta osvetlila toplotni obod nad hišami. Le red¬ ki potniki so potovali iz Kopra ob tej pozni uri. .Miličnik Bruno se vrača domov,’ je po¬ mislil Iztok; dokončno se je bil poslovil od svoje najdbe — naslednjega dne bo končna proslava na šoli in učitelj se ne bo zmenil za njegovo kroglo. Od nekod se je slišal glas vaškega pijančka. Nadlegoval je goste v gostilni; navadno je silil vanje toliko časa, dokler ni staknil brce ali dinar vbogajme. Na svežem zraku se je spomnil svojih pevskih sposobnosti, z njimi je oznanjal svetu, kako malo mu je mar vina in brc. »... tutti mi chiamano bionda, ma io bionda non sono ...« Pesmi se je bil naučil v italijanski vojski. Svojega imena ni hotel poitalijančiti, zato so ga dodelili v kazenski bataljon. Najtežja cestna dela je opravljal v Kalabriji, nato v Afriki; domov se je vrnil izčrpan in uničen. Čeprav je dobro zaslužil s kuhanjem na razkošni ladji — z njo je potoval v Ameriko in nazaj v Trst — je vse svoje premoženje pognal po grlu. TIM 139 . ma io bionda non sono ...« Iztok je izgubil avtobus z oči, ker je zape¬ ljal v ovinke proti mlinu na Pučah. Znova se je spomnil, kako pozen je; pognal se je v strmino. Zaletel se je v neznanca, ki je stal na poti. Čeprav je bij veqer in je bil neznanec nenavadno oblečen, se ga ni pre¬ strašil — takoj je doumel, da sta si tujec in skrivnostna krogla v sorodu. Zjutraj sta z Zlato tod nabirala beluše. »Dober večer,« je pozdravil tujec. V njegovi svetleči obleki so se poigravali odsevi z morja in mehke pastelne barve zamolklega obzorja. »Si ti izgubil satelit?« ga je vprašal Iztok. Premeril ga je od pete do glave. »Imenujem se Beo in prihajam iz velikega vesolja... hvaležen sem ti, Iztok, da si mi prikrajšal odvečno delo; v tem goščavju bi se ne znašel — da, tu nekje sem izgubil svetlečo kroglo, ki si jo nesel učitelju. Se¬ daj je dnevnik na varnem. Vendar bi želel, preden se točiva, da te s čim nagradim, nagrade si si želel.« »Nič ne potrebujem ... grem domov!« »Nikar, ne bova se pričkala. Zakaj bi se premislil? Meni ne uide nobena tvoja mi¬ sel. Ta trenutek, na primer, tuhtaš o tem, kako bi izvabil najlepše darilo — mar ni temu tako?« »To tebi nič mar!« »Tako je pač: mnogo stripov si prebral in meniš, da smo tujci iz vesolja zločinci. Ponavljam, lahko te nagradim, ker si mi po¬ magal stakniti svetlečo kroglo oziroma moj dnevnik.« »Kakšen dnevnik, kaj si izmišljaš!« »Na kratko: mi ljudje iz velikega vesolja smo neuničljivi. Pred mnogimi leti smo do¬ segli takšno stopnjo znanstvenega razvoja, da smo odtlej nesmrtni. V velikem vesolju, odkoder prihajam, ni ne časa ne dogajanja — vse naše početje je neskončno obnav¬ ljanje nekdanje želje po popolnosti.« »čemu se potem potikaš okoli Šmarij?« »V vesolju nismo vsi ljudje enako razviti, da bi si lahko privoščili podobno življenje, kot je moje ali življenje mojih sonarodnja¬ kov. Nekateri se še borijo za svoj obstoj, nekateri se pripravljajo na nesmrtnost. Pro¬ sili so me, naj dodobra proučim dogajanja na Zemlji, ker sem se svoj čas ubadal s podobnimi vprašanji ... Zemljani se igrate z atomskimi poskusi, v primeru atomskega spopada boste z radioaktivnim sevanjem okužili galaksijo, okužili boste porajajoča življenja drugod, kar je zločinsko početje.« Iztok je pobral kamen in ga zalučal v globel. »Tu nekje sem našel tvoj dnevnik,« je rekel. »Si bil ves dan na vasi?« »Na balinišču sem čakal na učitelja, na¬ vadno pride zvečer na igrišče ali v gostilno h kartam. Ni in ni ga bilo na spregled. Verjetno je pisal spričevala.« Noč je postala jasna in čista. Mrak je uspaval pokrajino kakor materina topla dlan; umaknil se je zvezdam. Drobne luči ribičev v zalivu so se razdrobile nad mirujočimi, potuhnjenimi mrežami. Tudi Šmarje so se pridružile snu poletne noči. »Je tudi pri vas tako lepo?« »Izbrali smo najboljše, kar smo lahko iz¬ brali.« »Upam, da se niste ušteli,« je rekel Iztok. Beo in iztok sta prisluhnila v noč. »Ga slišiš?« »Dobro slišim njegovo petje.« »On je — Bako, ga poznaš« »Menila sva se o nagradi.« »Le kaj naj bi dobil od tebe — iz večnosti, tako praviš.« »Vabim te k sebi na moj oddaljeni dom.« »Sit sem potepanja, za danes je dovolj!« »Vrnil se boš še isti trenutek, kot da bi na¬ pravil korak več proti Sergašem. Povedal sem ti, da živim v svetu, kjer ni časa ne dogajanj — moj gost boš lahko, na Zemlji TIM 14C ne boš ničesar zamudil. Na najino srečanje boš pozabil, tudi učitelj bo pozabil na skriv¬ nostno kroglo in stari gospodar Pepe na šume v sobi.« »Je daleč do ... tja, kamor bova potovala?« »Da, zelo daleč je moj dom; sicer pa, kaj bi govoril. Podobno kot učitelj projicira dia- film na steno, se bova tudi midva spreme¬ nila v svetlobo, ki bo drsela skozi mnoge galaksije in zdrknila v veliko vesolje. Za¬ radi krivulje, ki jo bo opravila najina svet¬ loba skozi prostor, bova lahko sedanjost in preteklost združila na mojem planetu.« »Prav,« je rekel Iztok z nelagodnim občut¬ kom pri srcu, strah je le potajil v sebi, »povem ti, Beo, če me imaš za norca, ti bom prihodnjič kroglo tako skril, da je ne boš več našel. Vsem bom povedal, da si navaden napihnjenec!« »Na, ta je pa lepa — groziš mi in ukazu¬ ješ.« »Nič ti ne ukazujem, mislim resno!« »Mirno kri, prijatelj Iztok. Obiskala bova do¬ movanje mojih staršev, vrnil se boš na isti kraj, na iste stopinje. Domov boš prišel ob Tvoji ne bodo hudi.« Beo se je obrnil. Nedaleč od njiju je v hipu zrasla iz tal prosojna oranžna goba. Zdrsela je do njiju in ju prekrila z meglico. Iztok je videl, kako Beo izginja v njej, in tudi pri sebi je opazil, kako se mu roke, noge spreminjajo v oranž¬ no svetlobo. Obenem sta se porojevala v oranžni gobi na oddaljenem Beovem pla¬ netu. Da ne bi bil Iztok presenečen nad naglo spremembo, sta se z Beom znašla na stezi z okrasnim grmičevjem, ki se je izgubljala proti naselju. Gostitelj Beo je dečka pri¬ jel za roko. »Kar pogumno naprej, izkušnjo si dobro prestal,« je rekel, »najhuje je za tabo; že sem menil, da te ne bom mogel prepričati. Moj oče te pričakuje. Potem ti bom pripeljal sestrico Elesancio, da ti ne bo dolgčas.« Nasproti jima je prišel oče Dieam Zing. »Tako torej — mladega učenca si nam pri¬ peljal v goste, lepo,« ju je nagovoril, »upam, da se boš pri nas prijetno počutil, Iztok. Beo ti je verjetno skušal pojasniti, kdo in kaj smo, s podobnimi razlagami te jaz ne bom trapil. Zadovoljni smo, ker si našel dnev¬ nik.« Oranžna goba je usahnila, skupaj so stopili na odprt prostor pred zgradbami. Iztok je opazil, da so oblikovane v prostoru, ki naj bi bil za stanovalce nadvse prijeten in mi¬ kaven. Stavba je spominjala na razmehčano lupino bogatega sadeža; nikjer ni bilo vo¬ galov ne zaključnih ploskev. Vseeno so bili posamezni deli v njej bolj ali manj enako¬ merno oblikovani, kakor izvotleni možgani. »Lahko se boš naspal... mi ne poznamo ne spanja ne noči, počivamo na sprehodu ali med študiranjem. Počitka si potreben, Iztok,« je rekel Dieam Zing, »tudi lačen si, kajne?« Deček se je popraskal za ušesom. »Ti pa res vse vedo,« je pomislil. »Elesancia naj mu prinese prigrizek, Beo. želiš večerjo, kot bi te pričakala doma? Povem naj ti, dragi mladi prijatelj, da si z željami ne delaj sivih las, vse lahko dobiš na mizo. Tudi jedi, ki jih mi ne priprav¬ ljamo.« »Beluše?« »Poglej ga no, kako nas preizkuša... in še več, o vseh dobrotah se pravljičarjem niti sanjalo ni. Sicer pa, da ne bom govoričil, Elesancia bo kmalu pri tebi.« Beova sestra je prinesla pladenj z jedili. Bila je istih let kot Zlata, prijazna in pri¬ kupna. »Izvoli,« je rekla z nasmehom, saj ji je bilo všeč ob misli, da streže tujemu dečku, »pršut, tenko je narezan, ogledoval si TIM 141 ga skozi mrežo v gostilni, preden si se na¬ menil na balinišče, čista goveja juha je še topla, mnogo slaščic sem ti prinesla, kala¬ mari, videl si jih v pivnici v Kopru ... bo dovolj, pomfri je v posodici s pokrovom.« »Ma, kaj naj počnem z vsem!« »Stopiva v jedilnico ... kar za mano! Tako, tu sedi, da boš lahko jedel čim bolj udobno.« Iztok je menil, da mora kaj povedati; spom¬ nili se je očeta, kako ga je opozarjal, naj v gosteh ne pase mule. »Z Zlato sva bila z Morom nedaleč od Padne,« je rekel. »Pogovarjajva se o vsem ... kar zavidam vam, toliko igrač poznate — presenečena pa sem nad trpljenjem otrok, ki mu ni pri¬ mere. Zakaj se ubijate, kako je mogoče ubiti človeka, otroka? Kako je mogoče ska¬ ziti človeško telo, ki se je oblikovalo tisoč¬ letja in tisočletja.« »V Vietnamu trosijo Američani strupe iz letal.« »Lahko bi jim metali zdravila in hrano, ne¬ kega dne boste V9i ljudje na Zemlji velika družina. Pozabiti boste morali na tiste, ki so počeli zločin nad ljudmi ... mene sta oče in brat vzgojila v pridno punčko, in taka naj bi ostala. Prepričan sem, da se bova ime¬ nitno razumela, kajne?« »Razumela se bova,« je rekel Iztok s pol¬ nimi usti. Posrebal je juho, nadvse mu je prijala. Pršut je ponudil Elesanciji, ni ga mogla prehvaliti. Tudi slaščice sta skupaj pospravila. Medtem sta se Beo in Dieam Zing umaknila v so¬ sednji prostor. Pogovarjala sta se o dnevniku. Podrobneje sta pretehtavala osrednje po¬ datke, ki jih je dnevnik zabeležil na Zemlji. Dnevnik je bil namenjen sosednjemu pla¬ netu Aresu in njegovemu vladarju Seniju. »Prav nič ne bo zadovoljen s tvojimi ugoto¬ vitvami,« je menil Dieam Zing, »planet je izpostavljen nenehnemu vibriranju zaradi atomskih poskusov, kar veča razpoko pod oceani. Kaže, da dosedanji potresi Zemlja¬ nov ne vznemirjajo — še naprej se igrajo z ognjem. Kaj misliš, Beo?« »Ljudi na Zemlji je tehnika prehitela; še preden so dosegli razumevanje med narodi, so dobili v roke smrtonosno orožje. Podob¬ no, kot da bi otroku porinil v roke nabit samokres. Dnevnik bom nesel Seniju ... mi z njim nimamo kaj početi.« Beo je vzel kroglo in jo nesel v svojo sobo. Mimogrede je pokukal k otrokoma. Pravkar sta se do sitega najedla. Iztok je govoril o sončnici in Elesancia o svoji roži. Beo se je za hip zamislil nad ugotovitvijo, da nje¬ gova sestrica raje govori o sončnici in polju kakor o večnem cvetu. Elesancia je Iztoku pripravila ležišče. Preden se je zakopal v blazine, se je okopal v kopalnici z bazenom in prho. Preoblečen v svežo pižamo ni mogel zatisniti očesa. Mislil je na svoje sovrstnike v Šmarjah, na šolo, starše, Vlada in Zlato, razmišljal je o tem, ali se doma ne bo ničesar spre¬ menilo med njegovim nenavadnim odhodom. Ko se je prebudil in vstal, ga je pred zgrad¬ bo že čakala Elesancia. Pomagala mu je premagati presenečenje, ko je odprl oči in ugotovil, da se nahaja med tujci. »Končno si le prišel,« je rekla, »ni in ni te bilo na spregled. Greš z mano k moji roži?« Prijela ga je za roko. Neučakano je stekla proti gozdu. Drevesa so bila silno visoka. »Tudi na Aresu rastejo taka drevesa,« je povedala deklica. Iztok ni bil tako razpo¬ sajen kot ona, saj se je pravkar zbudil, sama je stekla naprej. »Glej, to je moja roža!« je zaklicala Iztoku. Bohotni cvet je bil podoben vrtnici. Le barva je bila po¬ sebnost; Iztok take barve še ni videl in je slutil, čemu je je Elesancia tako vesela. »Moja mati ima rožo na oknu,« je rekel. »Njene rože so verjetno lepše od mojih ... jaz bom ostala vedno deklica, in kaj naj poč¬ nem s čudežnim cvetom, če ne bom mogla nikoli postati mati?« TIM 142 TRDI OREHI ZA BISTRE GLAVE' Pavle Gregorc ZLOGOVNA KRIŽANKA V posamezno polje vpiši po en zlog zahtevane besede, ki ima lahko eno, dve, tri ali več črk. VODORAVNO: 1. panoga fizike, ki se ukvarja s proučevanjem električne energije, 4. trdna, jantarju podobna smola tropskih dreves, ki jo uporabljamo pri izdelavi lakov, 5. travnik ob gozdu, 6. priprava za snemanje filmov, 7. velika ptica roparica, ki uničuje škodljive glodalce, 9. izdajanje, ovaduštvo. NAVPIČNO: 1. hitro hlapljiva tekočina, ki so jo uporabljali za narkozo pri kirurških posegih, 2. zastava trobojnica, 3. priprava za mazanje z oljem po kapljicah, 5. zamena, 6. pijača, ki jo pripravljamo iz prahu zrn zimzelenega drevesa iz tropske Amerike, 8. kar je za kaj najvažnej¬ še in najznačilnejše; srž. GRŠKA ABECEDA Znanje grške abecede je potrebno zato, ker z grškimi črkami označujemo številne pojme v matematiki in veličine v fiziki. Spodaj so navedena imena po abecednem redu urejenih grških črk, vendar šest črk abecede manjka. Na njihovih mestih so pikčaste črtice. V pomoč navajamo imena petih od šestih manj¬ kajočih črk. To so: EPSILON, KAPA, LAMBDA, OMEGA, THETA. Ugotovite, na katera mesta v abecedi spadajo navedene manjkajoče grške črke in njihova imena vpišite na ustrezne pik¬ časte črtice. Nato si pet imen na novo vstavljenih grških črk izpišite drugo nad drugim po tem vrstnem redu: najprej ime 11. grške črke, nato 24., potem 5., nato 8. in nazadnje 10. grške črke. Besede premikajte v levo in desno toliko časa, da boste v enem stolpcu dobili ime šeste manj¬ kajoče grške črke. Njeno mesto v abecedi pa vam pove rezultat naslednje računske operacije: seštejte gornje vrstilne števnike (11+24 + .+ 5 + 8+10), vsoto pa delite s številom 14,5. OBRNJENI REBUS Obrnjeni rebus rešujete kot navadni rebus, le rešitev preberete nazaj — od desne proti levi. TIM 143 IZLOČILNICA »ŠTEVILA« PODVALITEV, IZPETOST, INTRIGANTKA, BOL¬ NIČARKA, PASTORKA, STOICIZEM, PENATI, OSE¬ MENITEV, TRIMČEK. V vsaki gornji besedi se skriva eno število. Poiščite ga, nato pa prečrtajte črko, ki je v besedi za številom. Primer: v besedi TRE PET LIKA je skrito število PET, prečrtali pa bi črko L, ki je za številom. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane prečrta¬ ne črke matematični izraz za število, ki pove, kolikokrat je treba kako število (bazo) pomno¬ žiti samo s seboj, da dobimo določeno število. KOPANJE JAME Delavec izkoplje meter dolgo, meter široko in meter globoko jamo v eni uri. Koliko časa bi potrebovali trije delavci, da bi izkopali jamo, ki bi bila 3 metre dolga, 3 metre široka in 3 me¬ tre globoka? UGANKA Gledam te, ko gledaš se, vidiš me, jaz sebe ne. POSETNICA MIČA KREKA Miča se bo po končani osemletki vpisala na srednjo strokovno šolo. Kaj želi postati? PREMEŠANE ČRKE V STAVKU Tomaževi sosedi je zbolel pes, ki ga ima zelo rada. Močno jo skrbi zanj in zaradi tega je zelo nervozna. Tomaž pa jo tolaži: — Zakaj se NERVIRATE? Ko bo prišel zdravnik, bo vse v redu. Ali veste, kako se imenuje zdravnik, ki bo ozdra¬ vil sosedinega psa? (Navodilo za reševanje: rešitev uganke boste dobili s premešanjem črk besede, ki je odtis¬ njena z velikimi črkami!) REŠITVE IZ 2. ŠTEVILKE SKANDINAVSKA KRIŽANKA »GOSPODINJSKI APARATI«. Vodoravno: hladilnik, risalnica, VM, no, han, ais, via, štedilnik, skakalec, JLA, ruda, ena, eks, db ,Ant, aa, peč, IBM, in, sli, raketar, značaj, gospa, lata, go, trk, AO, Jaka, ara, tla, pol, volt, ajda, kolajna, Real, spor, IT. KRIŽANKI DVOJČICI. Vodoravno: 1. žveplo — ksenon, 6. Apo — Eka, 9. era — reč, 10. Ikaros — hektar, 12. RV — MK, 13. stud — drva, 14. TM — RN, 15. JI — IT, 16. Čile — poet, 17. Rl — Tl, 18. Aco — lok, 20. Nansen — vri¬ nek, 22. valjar — orbita, 23. osa — ura. RUDE IN KOVINE: 1. barij, 2. mangan, 3. kosi¬ ter, 4. železo, 5. radij. Končna rešitev: baker. Kemijske formule pripadajo naslednjim rudam: i. — 1, II. — kuprit, lil. — 4, IV. — 2, V. — 3, VI. — 5. TULCI: 1. s-teža-j, 2. k-urar-e, 3. p-rele-t, 4. g-osla-č, 5. r-etin-a, 6. o-toča-n. Končna rešitev: s-upor-t. OBRNJENI REBUS: sončni mrk — krmi (dekli¬ ca) N (zajca) Č; nos; hrano nazaj. PREMIKALNICA: Ressel, Edison, Diesel. Ressel je izumitelj ladijskega vijaka, Edison žarnice in Siemens motorja z notranjim izgorevanjem. TEŽA DEBELUHA: Rešitev dobimo na pamet s poskušanjem ali z enačbo. S poskušanjem išče¬ mo število, večje od 100, ki da, če ga delimo s 3 in prištejemo k 100, samo sebe. Enačba pa je: 100 + x/3 = x, kjer pomeni x težo debeluha. V obeh primerih dobimo rezultat 150 kilogramov. UGANKA: ogledalo. NAGRAJENCI 1. Puklavec Silvo, 69252 — Radenci 100 2. Bajec Ivko, Britof 193 — 64000 Kranj 3. Mrakič Lado, Bovec 332 — 65230 Bovec TIM 144 AGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA Oddelek za študij &azo n II 21230/1972/1973 ■ŽREBANJA. ZBIRAJTE ŠTEVILKO 5 ZA NASLEDNJE ŠTEVILO NAGRADNIH SLIČIC, KI SE KONČUJEJO S ŠTEVILKO 5,15, 25 .. . LAHKO DOBITE: 10 ? 1. Edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic 2. Za šolo in dom zanimiv pisalni set (na¬ livno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic 3. Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic 4. Sestavljivi model originalnega Rewell aviona za 14 sličic 5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic 6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice 7. BAZOOKA JOE florescenčna značka, nepogrešljivi razpoznavni znak prijate¬ ljev BAZOOKA JOE za 2 sličici Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: „BAZOOKA JOE“ ŽITO, Ljubljana, Šmartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov na¬ pišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8,10,12,14,16). OSREDNJO KNJ. CELJE