Slika 2. Robot pa ne bi znal ničesar, če ga ne bi vodili »elektronski možgani« — računalnik vsebuje program, po katerem dobiva robot sproti komande za vsak gib posebej. Slika 3. Robot GORO so večkrat predstavili tudi na raznih razstavah. Vselej je požel veliko zani¬ manja, saj je neposreden dokaz za prihajajoče ob¬ dobje elektronske avtomatizacije in robotov. novice iz sveta tehnike Dušan Kralj roboti prihajajo V Institutu »Jožef Stefan« so medtem izdelali že večjega in močnejšega robota, ki so ga sprva po svojem institutu poimenovali kar Štefan. Kako rešiti delavce najbolj težkih, zdravju škodljivih del, ki so razen tega še dolgočasna in enolična? — Odgovor na to vprašanje: delo naj prevzame robot. Robot je stroj, ki pri do¬ ločeni vrsti del lahko enakovredno zamenja človeka. Še več: robot ne je in ne pije, ne pritožuje se nad težkim delom in nima nobene od človeških potreb izven tovarne. Pri tem pa lahko dela noč in dan, ne da bi se utrudil. Takšne robote izdelujejo že v vseh industrij¬ sko razvitih deželah po svetu in tudi pri nas. V Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani so izde¬ lali robota z imenom GORO — prvi dve črki njegovega imena pomenita Gorenje, ker bodo robote tam izdelovali. V Gorenju pa tudi pre¬ skušajo prototip tega robota, ki je v bistvu elektronsko vodena mehanična roka. Goro v Gorenju barva z emajlom dele za pralne stro¬ je, hladilnike in drugo belo tehniko. Delavca, ki je prej opravljal to težko in nezdravo delo, so zaposlili pri prijetnejšem in bolj ustvarjal¬ nem delu. Slika 1. Tole je mehanski del robota GORO: na podstavku je vzvod z mehanično roko na koncu. Roka lahko drži na primer razpršilec za barvo — ne le drži, marveč opravlja vse potrebne gibe, ki bi jih pri tem delu moral opraviti človek. prva stran TIM 2 • 81/82 49 TIM 2 Oktober 1981 _ XX. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar * TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬ samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬ iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Razvoj raketarstva je tudi pri nas že presegel ama¬ tersko raven in postaja pomembna dejavnost v okviru Ljudske tehnike. O tem zgovorno priča tudi model sovjetske rakete na rampi tik pred izstrelit¬ vijo. KAZALO PRVI KORAKI »Led se je premaknil, tovariši porotniki«, pravi Veliki kombinator Ostap Bender v romanu Zla¬ to tele. Menim, da tudi mi lahko z določeno mero zadržanosti rečemo nekaj podobnega ob izidu druge letošnje številke. Da smo se pre¬ maknili z mesta, nam menda ne bo nihče ugo¬ varjal, čeprav še nismo dosegli tiste prave potovalne hitrosti, ki smo jo predvideli na začetku. Kot ponavadi je opaziti vse večji odziv bralcev, zlasti število malih oglasov je zelo poraslo, žal tudi po obsegu, zato smo bili v uredništvu prisiljeni vzeti v roke cenzurno pero in tiste dolgovezne, ki že spominjajo na prozne sestavke, skrajševati (več o tem preberite v uvodu k rubriki Timovi oglasi. Manjši odziv je na naše vabilo k sodelovanju, pa tudi rešitev nalog, ki jih je zastavil tovariš Tomšič v prvi številki, še ni toliko, da bi lahko zanikali trdi¬ tev, da na področju inovacij in izboljšav nekaj šepa. Upam pa, da se boste še oglasili, saj so naloge, zastavljene v tej rubriki, slej ko prej zanimive in ne preveč zahtevne. Navse¬ zadnje vaši napori ne bodo zaman, saj jih bo¬ mo primerno nagradili. Kot vse kaže, nam je še najbolj tuje pisanje in risanje načrtov in člankov. S prilivom te vrste pošte se zaenkrat zares ne moremo pohvaliti. Zato ponavljam poziv iz prve številke Tima: opišite in narišite ali fotografirajte svoj umo¬ tvor in nam pošljite rezultate, če bo treba kaj popraviti, imamo na voljo dovolj znanja, črnila in tuša, da vas bomo popravili in dopolnili. Navsezadnje objava v reviji, ki ima kar 17 000 naklade ni tako majhna stvar, se vam ne zdi? Veliko je tudi pisem, v katerih sprašujete za reči, ki vam jih tudi sto modrih ne bi znalo od¬ govoriti, da ne govorimo o tem, da ste nekateri (morda zaradi domačega tona naših pogovorov) kar takoj na začetku zelo kritični in zahtevni. Včasih bi človek potreboval kar znanje kakšne¬ ga polihistorja (ali vseznalca po naše), da bi vsem ustregel. Pišite nam, kako ste zadovoljni z revijo, pred¬ vsem pa pričakujemo čim več uporabnih pred¬ logov in člankov. Nasvidenje prihodnjič 50 TIM 2 • 81/82 prvi koraki Tončka Zupančič odkrivajmo lastnosti gradiv POSEBNOSTI LESA V hrastovini opazimo manj luknjic, a so velike in dobro vidne celo s prostim očesom. Luknji¬ ce so razporejene v kolobarjih in jih na neka¬ terih mestih sploh ni. V hrastu je torej precej strnjene lesne mase. Hrastovina je zato težka in trda. V bukovini so luknjice manjše in po¬ sejane po vsej površini, a so še vedno redke. Tako je bukovina lažja kot hrastovina. V lipo¬ vim luknjic skoraj ne vidimo. So zelo zelo drobne in posejane po vsej površini. Ker jih je zelo veliko, je lesna masa redka in enakomer¬ no razporejena. Les je lahek in mehak. Za primerjanje teže hrasta in lipe bi potrebo¬ vali poleg natančne tehtnice tudi dva popolno¬ ma enako velika kosa lesa. Ker je to težko do¬ segljivo, bomo ta poizkus s tehtanjem presko¬ čili. Kdor more pa naj ga le izvede in zgornjo trditev o teži hrastovine in lipovine dokaže. Vam je uspelo s pomočjo tabele, opazovanja in primerjanja v gozdu poiskati ustrezne vrste lesa? Ste napravili primerjavo vidnih posebno¬ sti, kot smo vam svetovali? Kdor je prvo na¬ logo vestno opravil, naj se nam tudi danes pridruži. Za izdelavo čolnička dobijo modelarji takle nasvet: korito izrežite iz lahkega in mehkega lesa. Torej moramo znati izbrati iz množice lesov lahkega — ne težkega in mehkega — ne trde¬ ga. Les se torej razlikuje po TRDOTI in TEŽI. Ker sta ti dve lastnosti pogosto med seboj povezani, tako da je trd les tudi težak in obratno, ju bomo proučevali skupaj. PRVI POIZKUS nam pove, da les sestoji iz les¬ ne mase in praznih prostorov: luknjic in cev¬ čic. Potrebujemo: koščke hrastovine, bukovine in lipovine ter povečalo. Izvedba poizkusa: Skozi povečalo opazujemo prečni rez lesa. Po natančnem opazovanju pod risbo zapišemo ime lesa, ki ga ta pove¬ čana poenostavljena risba prikazuje. DRUGI POIZKUS nam pove, da les vpija vlago. Potrebujemo menzuro ali steklen kozarec in barvnik, vodo ter primerno velik kos lesa. Izvedba poizkusa: V posodo natočimo vodo. Na menzuri višino vode odčitamo in si jo zapiše¬ mo, na kozarcu pa višino vodne gladine zazna¬ mujemo s črtico. Potopimo les za dobrih deset C TIM 2 • 81/82 51 minut. Les iz vode odstranimo in ponovno od¬ čitamo višino vodne gladine. Tudi to zapišemo in obe količini primerjamo. Slika 2. pred, po poizkusu Pri drugem merjenju je vodna gladina nižja. Ker vemo, da voda v tako kratkem času ni mogla izhlapeti, jo je lahko le les vpil. (Poiz¬ kus ne bo uspel, če imate za preizkušanje svež, pred nedavnim posekan les. Ta ima v svo¬ jih luknjicah in cevčicah še vedno drevesni sok in zato voda iz kozarca ne more vanje. Razlike v višini vodne gladine v tem primeru ni.) TRETJI POIZKUS nam pove, da je suh les lažji in moker les težji. Potrebujemo vse kot pri drugem poizkusu in si mero zapišemo. Izvedba poizkusa: Stehtamo kos suhega lesa in si mero zapišemo. Les potopimo v vodo. Opazimo, da plava, zato ga nekajkrat obrnemo, saj moramo navlažiti ves kos. Ko preteče 20 do 30 minut je les dodobra napojen, zato ga ponovno stehtamo. Zapišemo težo. Razlika v teži je pri majhnem koščku le ne¬ znatna, vendar je opazna. Ko ste tiščali les pod vodo, ste lahko opazili drobne zračne me¬ hurčke, ki so uhajali iz lesa. To je bil izrinjen zrak. Njegovo mesto v lesu je zavzela težja voda, zato se je tudi teža celega kosa pove¬ čala. Tehtnico za merjenje si lahko izdelamo sami iz tršega risalnega papirja. Potrebujemo še za¬ mašek, buciko Jn poljubno embalažo. Za utež navežemo na sukanec košček lesa. Ker merne veličine samo primerjamo, zadostujejo na ska¬ li začetne in končne zaznambe. 52 TIM 2 • 81/82 ČETRTI POIZKUS nam pove, da je hrastov les Če nudi les pri obdelovanju večji odpor, pra¬ vimo, da ga težko žagamo, da pri strganju od¬ pade le malo drobnih iveri, da pri rezanju nož le drsi po površini, da gre žebelj težko v les, potem je tak les trd. Nasprotno pa se obnaša mehak les. LUBJE ZA OKRAS GREMO V GOZD, NABIRAMO JAGODE, BO¬ ROVNICE, GOBE IN KOSTANJ, LE MALOKRAT PA NAŠO POZORNOST PRITEGNE LUBJE DRE¬ VES. PA SE NAM BO SPLAČALO POSTATI IN POZORNO POGLEDATI, KAKŠNO OBLEKO NO¬ SIJO DEBLA. ODKRILI BOMO ČUDOVITE Sl- VORJAVE ODTENKE ŠE BOLJ ZANIMIVIH IN RAZNOLIKIH VZORCEV, KOT Sl JIH LE MO¬ REMO ZAMISLITI. VZEMITE BARVNIKE IN SKUŠAJTE POSNEMATI NARAVO. VERJETNO NE BOSTE ZADOVOLJNI, SAJ JE NARAVNO LUBJE PESTREJŠE IN ŽLAHTNEJŠE KOT ŠE TAKO DOBRA SLIKA. JA, BOSTE REKLI, PA GA NESIMO DOMOV IN Z NJIM OKRASIMO KO¬ TIČEK. PRAV IMATE. POSKUSIMO. TODA PO¬ ZOR: LUBJA NIKOLI NE SNEMAJMO ŽIVEMU RASTOČEMU DREVESU. ODVZELI BI MU ZA¬ ŠČITO IN VERJETNO BI POŠKODOVALI TUDI PLAST CELIC, KI SKRBIJO ZA PRIRAST LESA. SEDAJ NA JESEN POVSOD SEKAJO DREVESA. POPROSITE GOZDNE DELAVCE, IN GOTOVO VAM BODO DOVOLILI S PODRTEGA DEBLA ODLUŠČITI POLJUBEN KOS LUBJA. SVEŽE LUBJE LAHKO REŽEMO, ŽAGAMO, RAVNAMO ALI ZVIJAMO. SUHO LUBJE PA JE PONAVADI KRUŠLJIVO IN SE RADO LOMI. LUBJE SE MED SUŠENJEM KRČI IN ZVIJA. ČE ŽELIMO, DA OSTANE RAVNO, SVEŽEGA RAZGRNEMO NA DESKO IN Z DVEMA LETVAMA PRITISNE¬ MO TER LETVE PRIBIJEMO, VENDAR NE SKOZI LUBJE. LAHKO GA DAMO TUDI MED DVE DESKI IN OBTEŽIMO, A SE POČASNEJE SUŠI. TAKA RAVNA PLOSKEV JE LAHKO OKRAS S ŠOPKOM: NA BOROVEM LUBJU BOMO NA¬ PRAVILI ŠOPEK IZ BOROVIH VEJIC IN ČEŠAR¬ KOV, NA HRASTOVEM PA IZ ŽELODA IN TIM 2 • 81/82 53 ŠIŠK. LEPO SE BO PODAL TUDI POSUŠEN ŠI¬ PEK ALI DRUGE SUHE GOZDNE JAGODE. SUHEGA VRTNEGA CVETJA IN POSEBNO SVEŽEGA PA SE RAJE IZOGIBAJMO. IZ LUBJA IN DVEH ODŽAGANIH KOLOBARJEV LESA LAHKO NASTANE MARSIKAJ. LUBJE RAVNO ODREŽEMO ALI ODŽAGAMO. Z NO¬ TRANJE STRANI VSTAVIMO ODŽAGAN OKRO¬ GEL LES TER GA NA LUBJE PRILEPIMO ALI PRIBIJEMO. V MANJŠA KORITCA LAHKO SHRANIMO ŽEBLJIČKE ALI VIJAKE. V VEČJE PA NASUJEMO ZEMLJO IN VANJO POSEJEMO TRAVO ALI POSADIMO ČEBULJNICE IN SREDI ZIME BOMO IMELI DOMA KOŠČEK POMLADI. ČE KORITCE OBRNEMO POKONCI IN GA OBE¬ SIMO NA DREVO. SMO ZA PTICE PRIPRAVILI LIČNO KRMILNICO. ovojnica za orodje Imate orodje spravljeno na določenem mestu? Vam ne leži križem kražem po mizi in polici? Vam ne rjavi v vlažni kleti? Ste ga pozabili na tleh, ko ste se s popravljenim kolesom od¬ peljali na poskusno vožnjo? Nič ne zardevajte. Dajem vam droben nasvet, ki vas bo obvaroval podobnih nevšečnosti: napravimo si ovojnico za orodje. Lahko bi jo kupili, a doma narejena bo bolj cenjena in zagotovo ne boste več po¬ zabili pospraviti orodja po opravljenem delu. Kdor je po navodilih iz prve številke sešil žepe za copate iz starih kavbojk, temu je ostala druga hlačnica. To potrebujemo, 2 cm široko in 60 cm dolgo elastiko, star pas iz blaga ter močan sukanec s šivanko in škarje. 1. Odrežemo hlačnico v koraku. 2. Sparamo enojni šiv vzdolž cele hlačnice. 3. Blago razgrnemo, da je notranja stran vid¬ na. 4. Na blago vzdolžno po šivu zložimo orodje, tako kot bo kasneje shranjeno v ovojnici. Menim, da je dobro, če imamo v istem ovit¬ ku vse orodje za popravilo kolesa ali za obdelavo lesa in podobno. 5. Na blagu zaznamujemo s kredo mesto, kjer bo elastika prišita. Če je ročaj orodja zelo debel, si to na blagu označimo, da bo tu zanka elastike nekoliko večja. 6. Orodje odstranimo in položimo elastiko vzdolžno prek šiva. Na označenih mestih jo močno prišijemo s trojnim šivom kot vi¬ dimo na skici. Ko zabadate šivanko skozi elastiko, lahko zadenete elastično nit. Ne prebodite je. Raje šivanko izvlecite in po¬ novno poskusite prebosti na drugem mestu. Da ste zadeli elastično nit, boste hitro ugo¬ tovili, saj jo je razmeroma težko prebosti. 45 6 54 TIM 2 • 81/82 Presekana elastična nit oslabi prožnost cele elastike. Vsi nadaljnji šivi (na istem mestu šivamo trikrat ali štirikrat) naj bodo v istih luknjah. 7. Predolgo elastiko odrežemo. 8. Star pas iz blaga prepognemo in ga prišije¬ mo močno na enem koncu ovitka, šiv naj bo na dveh mestih in enak kot pri elastiki. 8 Vstavimo orodje, zgornje in spodnje blago zavihnemo navznoter, zvijemo in s pasom prevežemo. iii; * za šolsko delavnico Amand Papotnik proizvodno delo z električnim orodjem Projekt: Košarica iz letvic Košarica iz letvic Jahko služi kot ikebana ali pa je lahko za sadje, pecivo in kruh. Izdelate jo jahko za lastno uporabo, kot darilo ali za šolski razred, zbornico itd. če boste ta 'izdelek izdelovali pri krožku šol¬ skega proizvodnega dela, boste prav gotovo izdelali več takšnih ali podobnih košaric, ki jih boste lahko namenili šolskim razredom, kuhinji ali zbornici. Beseda učiteljem tehnične vzgoje in mentorjem kluba mladih tehnikov: Povezovanje vzgojnoizobraževalnega procesa z družbeno potrebnim in proizvodnim delom mo¬ ra biti temeljna značilnost življenja in dela v osnovni šoli. Proizvodno (produktivno delo) se lahko odvija v različnih okoljih (šolska delavnica, proizvod¬ no delo v servisnih delavnicah, obratih itd.). Produkti proizvodnega dela v šolskih delavni¬ cah so lahko razni modeli, makete, učila, zbir¬ ke, sestavljanke in uporabni predmeti iz raz¬ ličnih materialov (les, kovina, plastika, papir itd.). Učenci si morajo ob izdelovanju pridobivati spretnosti, delovne navade, znanje, ustvarjalne sposobnosti in povezovati teorijo s prakso. Proizvodno delo v krožku šolskega proizvod¬ nega dela se lahko odvija tudi prek projektne naloge, ki vključuje aktivnosti od razvijanja in ustvarjanja ideje za izdelek, konstruiranja, iz¬ delave tehniško-tehnološke dokumentacije, pri¬ pomočkov za delo, do izdelave prototipa, pre¬ izkusa prototipa do same izdelave, kontrole kvalitete končnega izdelka, izračuna vrednosti izdelka, ovrednotenja dela in rezultatov dela, oblikovanja cene izdelka, upoštevanje higien- sko-tehnične varnosti in odločanja o prihodku in dohodku od eventualno prodanih izdelkov. TIM 2 • 81/82 55 1 56 TIM 2 • 81/82 TEHNOLOŠKI UST Tokrat sem se odločil, da vam posredujem projekt za delo v krožku šolskega produktiv¬ nega (proizvodnega) dela. Sestav projekta se nekoliko razlikuje od pro¬ jektov, ki so namenjeni rednemu vzgojnoizo- braževalnemu procesu pri tehnični vzgoji, v prepričanju, da bo kot tak zanimiv za večino bralcev TIM. S fotografij končnega izdelka je razvidno, da je ta precej enostaven, a zanimiv zaradi eno¬ stavne izvedbe stičnih mest (lepljenje in žeb- Ijanje). Veselilo bi me, da bi to idejo dopolnili (izved¬ ba stikov, ročaji) in me o tem morda tudi obvestili. Material Za izdelavo potrebujete letvice (smrekove, bo¬ rove, hrastove) ustreznega pravokotnega pre¬ seka. V našem primeru je ta presek 15 x 10 mm. Za spajanje posameznih letvic v košarico potrebujete lepilo (npr. Neostik ali Sintelan) in žeblje ustrezne dolžine. V našem primeru morajo biti žeblji dolgi 15 mm. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor: 1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP. 2. Drugo orodje: kladivo, klešče, mizarska ža¬ ga- 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik, kronska žaga 0 44. 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, kovin¬ sko ravnilo, leseno vzdolžno vodilo, kovin¬ sko prečno vodilo, maska za krožno žago, stegi za pritrditev vzdolžnega lesenega vo¬ dila, primež za pričvrstitev raznih obdelovan- cev na KLIP-KLAP delovno mizo (DM 200), čepi z vijaki za pritrjevanje priključkov na delovno mizo, vertikalno stojalo. Delovni postopki: 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje letvic, 3. razžagovanje letvic, 4. brušenje, 5. izrezovanje s kronsko žago, 6. spajanje, 7. lakiranje. Opomba: Nanizal sem le delovne postopke, raz¬ poreditev učencev glede opravljanja posamez¬ nih operacij pa je razvidna iz tehnološkega lista. Napotki za izdelavo 1. Najprej je potrebno razžagati letvice in smrekove late ali deske, žaganje le-teh iz¬ vedite tako, da na delovni mizi DM 200 na- TIM 2 • 81/82 57 stavite vzdolžno leseno vodilo (prvič na 15 mm, drugič na 10 mm) in s krožno žago izvedite razžagovanje (glej fotografijo). 2. Letvice je potrebno nato še nažagati na ustrezne dolžine (glej pozicijo 1 in pozicijo 2 ). 3. Nažagane letvice nato zbrusite z vibracij¬ skim brusilnikom na DM 200 tako, da letvice vpenjate v primež, ki ga montirate v ustrez¬ ne luknje na DM 200. 4. Po opravljenem brušenju ostane še spa¬ janje letvic v košarico. Spajanje je možno s pomočjo lepljenja in z žebljanjem. Priporočam utrditev spojev z žebljanjem, pa¬ ziti morate le na to, da boste letvice po¬ stavljali ob kotnik, ki omogoča izvedbo pra¬ vokotnih stikov v ogljiščih. 5. Preostane vam le še barvanje oziroma la¬ kiranje in izdelava dveh držal. 6. Držala lahko izdelate iz smrekove deščice s pomočjo kronske žage 0 44. Krožni kolo¬ bar nato prižagate po eni simetrali in tako dobite dve polokrogli držali (glej fotografijo 5). 7. Načrt prikazuje dve okrogli držali, ki ju izdelate s pomočjo povratne žage 'in vstavi¬ te med dvema stranskima letvicama. Koša¬ rica je nared za opremo in postavitev na ustrezno mesto. Slika 3. Fotografija prikazuje izrezovanje okroglih držal s kronsko žago Slika 4. Košarica s sadjem in brez držal Slika 5. Izdelana košarica z držali Slika 6. Košarica je nared za serviranje sadja Slika 1. Fotografija prikazuje žaganje letvic iz lat Slika 2. Fotografija prikazuje postavitev sestavnih delov. Vidimo postavitev letvic in izvedbo dna 58 TIM 2 • 81/82 Sandi Sitar janez peklenik Tovarno prepoznamo dandanes po velikih pro¬ izvodnih dvoranah, po visokih tovarniških dim¬ nikih, po množici delavcev, ki prihajajo aii od¬ hajajo z izmenami. Ljudje zapuščajo svoje rojstne kraje in se naseljujejo v naseljih z močno razvito industrijo. V prenaseljenih me¬ stih nastajajo težko rešljivi problemi, podeže¬ lje pa se prazni — tu prihaja do zapuščanja obdelovalne zemlje, mesta pa se zaradi pre¬ velikega kopičenja industrije dušijo v odpad¬ kih, odplakah in zadušljivem zraku. Kako povsem spremeniti to podobo, ki vodi naposled v samouničenje, kako industrijsko proizvodnjo prilagoditi humanim načelom sa¬ moupravne socialistične družbe, to je osnovno prizadevanje dipl. inženirja strojništva, doktorja znanosti, univerzitetnega profesorja in akade¬ mika Janeza Peklenika, ki ponuja model za povsem drugačno rešitev. Velikih tovarn, veli¬ kih industrijskih naselij in njihovega onesna¬ ževanja bi po njegovem ne bilo več. Vendar bi bila velika večina zaposlenih soustvarjalno vključena v moderno množično industrijsko ustvarjalnost. Prof. dr. Janez Peklenik se je rodil leta 1926 v Tržiču. Začel je kot pastir, nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju, za orodjarja se je učil v vojnih letih, dokler ni odšel leta 1944 v par¬ tizane, v Prešernovo brigado. Ko je po vojni slekel vojaško uniformo, je začei študirati strojništvo v Ljubljani, kjer je leta 1954 z od¬ liko diplomiral. Za krajši čas se je zaposlil na institutu »Jožef Stefan«, potem pa je nadalje¬ val z delom in študijem v Nemčiji, kjer je leta 1955 doktoriral in nato znanstveno delo¬ val. Vse bolj se je usmerjal v tehnično kiber¬ netiko in računalniško vodeno strojništvo; tako je deloval tudi v ZDA in Angliji vse do leta 1965, ko je postal univerzitetni profesor na strojni fakulteti v Ljubljani. Tu deluje kot vod¬ ja katedre za tehnično kibernetiko, obdeloval¬ ne sisteme in računalniško tehnologijo še da- naši ustvarjalci nes. Pogosto ga vabijo v razne dežele, od bližnjih do Kitajske, da predava s področja, na katerem je v svetovnih razsežnostih vrhunski strokovnjak in pionir. Razen s strokovnimi raziskavami in načrtovanji ter s poučevanjem na univerzi se ukvarja dr. Peklenik tudi z organizacijo znanstvenega dela in z družbenopolitičnim delom. Spisek njegovih tovrstnih funkcij je tako obširen, da se upravičeno zastavlja vprašanje, kako vse to zmore. Na to vprašanje je mogoč en sam od¬ govor: z izredno sposobnostjo in delavnostjo. To potrjujejo tudi številna priznanja: njegova odlikovanja se začenjajo s partizansko medaljo za hrabrost, nadaljujejo se s študentskimi Pre¬ šernovimi nagradami in obsegajo najvišja do¬ mača in tuja priznanja, med temi tudi Kidri¬ čevo nagrado leta 1974. če se bo na široko razvil način industrijske proizvodnje, kot ga predlaga prof. Peklenik, se bo življenje posameznikov in družbe zelo spre- TIM 2 • 81/82 59 menilo. To se bo kazalo že v zunanji podobi slovenske pokrajine: večji kraji ne bodo več preobremenjeni z industrijo, v manjših, kjer so bili doslej razviti le kmetijstvo, obrt, turi¬ zem, pa se bodo prebivalci lahko zaposlili v najmodernejši industriji, saj bo s pomočjo ra¬ čunalniško vodenih avtomatov mogoče delati kar v domači hiši ali pri sosedu. To bi bila osnovna proizvodna enota, ki jo imenuje dr. Peklemik »proizvodna celica«. V takšni celici bi bilo zaposlenih pet, največ petnajst delav¬ cev, ki pa bi vsi znali delati z vsemi stroji v enoti in ki bi se kot skupina hitro prilagajali izdelovanju drugačnih in novih izdelkov. Več proizvodnih celic bi se povezovalo v ce¬ lični proizvodni sistem. Posamezne celice v raznih naseljih bi bile povezane med seboj z modernimi transportnimi napravami (avtomati¬ zirana nadzemska in podzemska transportna sredstva brez voznikov, pnevmatska pošta, te¬ koči trak itd.). Tako bi se proizvodne celice oskrbovale z materialom, orodjem in polizdel¬ ki, odvažali pa bi njihove izdelke, ki bi jih v drugih celicah sestavljali v večje enote in končne izdelke. Takšni celični proizvodni si¬ stemi bi se lahko zelo hitro preusmerjali v skladu s potrebami tržišča: danes bi proizva¬ jali na primer traktorje, že čez nekaj dni mor¬ da stroje, ki bi izdelovali spet druge stroje. Prva takšna proizvodna celica že deluje na strojni fakulteti v Ljubljani, kjer je dr. Pekle- nik profesor. Prvi celični proizvodni sistem bo začel delovati nekje na Gorenjskem. Istočasno oblikuje prof. Peklenik tudi zamisel za uspeš¬ nejše pridobivanje in uvajanje novega znanja in tehnologije. Tovrstne ideje naj bi se zbi¬ rale in zorele v pravcatih tovarnah novih izumov. modelarstvo Jan I. Lokovšek vezje TIM XXVIII Uvod TIM XXVIII je vezje, s pomočjo katerega vklju¬ čujemo in izključujemo pogonski elektromotor, lučke, sirene in druge električne porabnike v modelih na daljinsko vodenje. Preizkusil sem ga v modelu jadralnega letala na elektro pogon, trenutno pa ga uporabljam v ladijskem modelu kategorije F1-E-1Kg. Ker je to vezje možno narediti izjemno lahko (manj kot 23 g), bo prav prišlo »stiskačem«, ki se v dolo¬ čenih tekmovalnih razredih borijo za vsak gram. Lažje vezje pomeni seveda prihranek na težji, tj., možnost uporabiti celico za pogon več. Opis delovanja V preteklem letniku smo že spoznali podobno vezje, ki je uporabljalo bipolarno integrirano vezje 74LS123. Nova verzija je stari podobna, le namesto bipolarnega vezja sem uporabil »sorodnika« C-MOS serije. Le-ta ima svoje prednosti; ker obratuje z manjšimi tokovi, so vrednosti kondenzatorjev manjše. Oglejmo si shemo vezja na sliki 1. Opaziti je moč precejšnjo podobnost z vezjem TIM XXVI, ki je le-temu seveda vzornik. Prvi multivibrator sprožimo z impulzi 1 , ki sicer krmilijo servomehanizem. Na izhodu multivi- bratorja (Q) dobimo referenčne impulze 2 stalne dolžine, katero določa časovna konstan¬ ta C2 (R2 + P). Na prvi vhod drugega multi- vibratorja vodimo krmilne impulze 1 , na drugi vhod pa referenčne 2. V primeru, da so krmil¬ ni impulzi krajši od referenčnih, se drugi mul¬ tivibrator sproži. Sproži se seveda v ritmu po¬ navljanja impulza, tj. 20 do 25 m/sek. časov¬ na konstanta drugega multivibratorja (R4, C3) pa je večja in za to na izhodu ne dobimo im¬ pulzov, ampak kar enosmerno napetost. Ta vklopi rele s pomočjo transistorja T. Točko preklopa določa časovna konstanta prve¬ ga multivibratorja. Ker jo lahko spreminjamo s pomočjo trimerpotenciometra P, to pomeni, da si lahko nastavimo tudi točko preklopa na želeno vrednost, odvisno od vrste RC naprave, v kateri nameravamo vezje uporabiti. 60 TIM 2 • 81/82 X X ,C0 nT o « > c TJ O X. RJ C TJ O E c N 0) > JU >co S 3 a o o 4-* ca (0 O) 0) > o ra . i : Ž a N ra c o > "O o a ra +4 w X . > ■o ra .E S E 2 3 ** m W Q >o ra Q 0) > ra > ^ ^ ra c/) W ra ra ra > > O ra c ra Si 3 S n jas g o N ■M J* 8 o. 5 S (/) < ra ju o o J2 >o E ^ »" < LU O 3 - M " ’Su ra 2 J: .Sl ra ?3? >8 ^ -J o o. -J > —. _ra ;£ S? ra ra o E o ra m- S ra o > **- ra S w « N > ^ (/) X. 0 . _ s 1 I o ca < ■“ „■ « S cc X « ■o o E To +4 — n ■ Ji E ° J O- 2s g 2 ra ra > ■* w N X0 >* ra Bs "O ra ra a ra > o E ra JU "3 ra ra ** ra - d >° ga e -SH ■§ N ra , TJ O > "O o a > o s ra c ra > ca eo JQ 3 a — ra :=? *- o o <2 4-* ti x- C a ra S ” O o ra "O o E "ra +4 JU __ 73 E o ■s a ** lis; 4 2 = o 3 5 "S ca 2 S 3 O) | S ju >8 ra > 1=* « o- o ra +4 O ra q. g S L JU a 8 IS oo ‘-m o ju >ra js; 00 -Q = o ra g < E co s ll x- ra ra tj n ra -j ra — 44 > iž -D 3 x. a o ra J 2 CC N o ra t- ju 3 o < -j cc 2 a E ra J= "o O N 8 C N S ODG. S S * < < £ C/3 CC N ra ra c c .SH» .Sl 3 S g 3 3 £ a 3 | T3 o g s ° = ° is >, ■§ 3 E | Ho ra Q 2 o | ra IS >ra ra > ra 4-4 t n N ra Sl Si 3 3 a a ra ra a: cc . ca o t- o " l. ^ ca ca co 7 7 5 . . r*. CO T- lo ca ca oo lo o t- ca j3qopiO c ra > o U) cc N 73 JU £ <0 N jž .« o !<£ y= E -= CC £ X (0 E ra o 'S ra ra > N ra Si E ra > o c J3qUI9AQN j0qiU0O0Q 22. 12. Zv. astr. rak. org. Ekshibicijski nastop ARK Bratstvo Ljubljana ARK Brat. enot. in enotnost december Foto kino zveza Republiška razstava fotografij Celje FK Celje začetnikov december Zveza radioamat. KV tekmovanje za pokal SRJ SFRJ SRJ/ZRS klub mladih konstruktorjev 86 TIM 2 • 81/82 Marjan Tomšič razmisli, naredi, preizkusi Stiropor gotovo vsi poznate. To je belkasta, ze¬ lo lahka umetna plastična masa, ki jo največ¬ krat prodajajo v tanjših ali debelejših ploščah. Ker je dober izolator, ga najpogosteje uporab¬ ljajo za toplotno izolacijo v gradbeništvu, na primer sten, ki so pod streho, podov ali stro¬ pov; zelo uporaben je za embalažo različnih predmetov, ki so med transportom izpostavlje¬ ni udarcem. Dekoraterji, to so tisti, ki okrasijo dvorano za prireditev, ga radi uporabljajo za izrezovanje črk ali okraskov, ker se da lahko rezati z nožem, rezljačo ali pa zelo lepo tudi z razžarjeno žico. Kose stiropora lahko s poseb¬ nimi lepili med seboj lepimo in barvamo. Kot nalašč za šolo. Iz stiropora lahko napravi¬ mo imenitno okrasitev za proslavo, za novo¬ letno prireditev ali iz njega napravimo napise za različne kotičke ali razstavo ob koncu šol¬ skega leta. Iz debelejših kosov lahko izrežemo makete stavb, mostov, različnih tehničnih predmetov; iz njega izdelamo relief pokrajine in vrsto različnih učnih pripomočkov za učence nižjih razredov. Za rezanje stiropora imajo na mnogih šolah enostavno napravo — aparat za termično reza¬ nje stiropora. Sestavljena je iz loka, podobnega kot je pri žagi rezljači. V ta lok je, podobno kot žagin list, vpeta žarilna žica (cekas ali kon- stantan). Žico priključimo na baterijo ali na transformator, ki daje majhno napetost, in žica zažari. S to žico zlahka režemo stiropor. Če tak lok pripnemo na leseno mizico, smo s tem že dobili pripravico, ki daje številne možnosti za lepo rezanje stiropora, če na mizico doda¬ mo še vodila, lahko podobno kot pri tračni žagi razrezujemo plošče pod različnimi koti. Kako pa bi izrezali krog? Enostavno: ploščo stiropora zarežemo do krožnice, zabijemo žeb¬ ljiček skozi središče kroga v mizico in okrog tega vrtišča zavrtimo ploščo. Krog je izrezan. Poglejte si to na sliki. Vendar so tu neke težave. V času, ko smo nameščali ploščo in zabijali žebljiček, je grel¬ na žica stalila v svoji okolici več stiropora, kot je to potrebno. Na tistem mestu je nastala razširjena luknja, krog ni več popoln. In še druga zadeva: stiropor na mizici lepo drsi, če je površina gladka, zato je primerno, če je prevlečena z ultrapasom. Vanj pa žebljičkov ni mogoče zabijati. Tu pa je naloga za bistre glavice. Glasi se takole: 1. Konstruiraj napravo za rezanje krogov iz stiropora, ki jo lahko pritrdimo na mizico na¬ prave za termično rezanje. Naprava mora biti taka, da bomo lahko rezali kroge poljubne ve¬ likosti do premera 16 cm (biti mora nastavlji¬ va) in da bomo z njo lahko začeli čim hitreje rezati krog, potem ko bo grelna žica prišla do krožnice. TIM 2 • 81/82 87 racionalizacija Novih prispevkov za ta kotiček še nismo prejeli, zato ideje zo¬ pet črpamo iz zaloge, ki jo je poslal Janko Kern iz Ljubljane. Pričakujemo nove domislice. Slika 1. Škatla za pisarniški pa¬ pir. Izdelamo jo iz tankega alumi¬ nija ali iz juvidura. Zaradi odre¬ zanih vogalov lahko brez težav prijemljemo liste. Slika 2. Tehnični risar potrebuje svinčnike z različnimi trdotami. Če spojimo dve polovici različ¬ nih svinčnikov s cevko, imamo hitro pri roki svinčnik z različni¬ ma trdotama ali pa z različno ošiljenima konicama. Slika 2 88 TIM 2 • 81/82 telefon Legenda pravi, da je škotski učitelj gluhone¬ me mladine Aleksander Graham-Bell leta 1876 slučajno odkril skrivnost telefona tedaj, ko je pomotoma med seboj zvezal dve napačni žici. Na svetovni razstavi v Philadelphii, ki je bila kmalu zatem, ni požel kdove kakega zanima¬ nja. Do tedaj so poznali brzojav, napravo, s katero so lahko tudi prek morja po žici pošiljali elek¬ trične signale, naprava na drugi strani pa je te signale spreminjala v pikice in črtice, ki so pomenile posamezne črke. Bell je z izumom ki teče skozi tuljavo, povzroči magnetno polje, to pa odvisno od električnega toka bolj ali manj pritegne kovinsko ploščico nad magne¬ tom. Nihanje ploščice vzvalovi zrak okrog nje, valovanje se razširi do naših ušes, to pa ob¬ čutimo kot zvok. Delovanje telefona se do danes ni bistveno spremenilo. Bellova iznajdba je človeštvu iz¬ redno koristila. Danes je na svetu vsaj 400 milijonov priključkov. Vsi kontinenti so med seboj povezani s telefonskim omrežjem in ma¬ la napravica nam omogoča pogovor z vsakim, ki ima priključek. V dobrih 100 letih je vrsta izumov izredno iz¬ popolnila prenos signalov, tako da je v zvočni reprodukciji, ki pride iz slušalk, zelo malo sprememb. Naročniške centrale, kjer so naroč¬ nike med seboj povezovale telefonistke, lahko vidite samo še v muzejih. Današnje telefonske centrale vzpostavljajo zveze avtomatsko, pri Slika 1. Tako so nekoč telefonistke z žicami po- Slika 2. Po telefonu se lahko »pogovorimo« tudi vezovale naročnike z računalnikom telefona dokazal, da se je mogoče tudi pogo¬ varjati na daljavo. Glavna dela telefona sta mikrofon in slušalka. Zvočno valovanje, ki ga oddajajo na primer glasilke v grlu, zaniha kovinsko opno, ki je postavljena pred elektromagnetom v mikrofo¬ nu. Zaradi tega se spreminja električni tok v žicah, ki vodijo do slušalke, žica je v slušalki navita okrog železnega jedra. Električni tok, krmiljenju pa jim pomagajo računalniki. Take, moderne, z računalniki vodene telefonske cen¬ trale, izdeluje tudi naša delovna organizacija ISKRA v Kranju. Centrale imajo ime META- CONTA. S telefoni se že danes lahko ponekod pove¬ zujemo z računalniki. Tole pa bi bilo nekaj tudi za vas, na primer, ko se »peš« mučite z domačo nalogo iz matematike. TIM 2 • 81/82 89 tehnika in proizvodnja Samo Kuščer sončne celice Zadnjič smo poročali o prvi sončni elektrarni v Evropi, ki jo bo poganjalo močno sonce juž¬ ne Italije. Pri tej elektrarni gre v bistvu le za segrevanje vode s pomočjo sonca, vse drugo je podobno kot pri navadni termoelektrarni na premog ali nafto ali plin, le da je čistejše. Sedaj si oglejmo še drugo možnost pretvar¬ janja sončne energije v električno — to je neposredno pretvarjanje s sončnimi celicami — tankimi ploščicami iz polprevodniške snovi. Izkoriščajo lastnost, da se zmanjša njihova električna upornost, če nanje posvetimo. Naj¬ več so v uporabi silicijeve sončne celice. Iz¬ koristek sončnih celic je sorazmerno majhen — okoli 10 odstotkov (to pomeni, da se de¬ setina sončne energije pretvori v električno; na 1 m 2 zemeljske površine pada največ 1 kW sončne moči). Vendar moramo upoštevati, da se za pridobivanje sončne energije ni treba po¬ sebej truditi, potem ko so vse naprave zgra¬ jene in postavljene; ni je treba ne kopati ne črpati iz zemlje ne sekati. Glavna ovira pri širši uporabi sončnih celic je drag tehnološki postopek in s tem njihova visoka končna cena. Slika 1. »Sončni izzivalec« ob vzletu 90 TIM 2 • 81/82 Zaradi visoke cene še ne prihaja v poštev, da bi gradili elektrarne na sončne celice. Pač pa jih uporabljajo za poganjanje manjših električ¬ nih porabnikov, že dolga leta jih vgrajujejo v vesoljske sonde, ki morajo imeti stalen vir energije, ne porabijo pa veliko. Zanje je sonč¬ na celica skoraj idealna, vsaj za tiste, ki ne gredo predaleč, saj v brezzračnem medplane¬ tarnem prostoru ves čas sije močno sonce. Tudi na Zemlji se dajo uporabiti sončne celice. Slišali smo že za avto na sončno energijo in za motorno kolo, v prodaji so žepni računalniki, za katere je dovolj, da nanje posvetimo z elek¬ trično žarnico, pa že delujejo. Pred nedavnim je poletelo celo letalo, ki ga je v zraku držala velika množica 16 128 sonč¬ nih celic, polepljenih na krila. Letalo je bilo dolgo okoli 9 m, čez krila pa je merilo 14 m. Skoraj 300 km dolgo pot med Francijo in Ve¬ liko Britanijo je ob sončnem vremenu prele¬ telo v petih urah in 22 minutah. Konstruktor tega letala z imenom »Sončni izzivalec«, slavni Paul MacCready, ki je znan po letalu, s kate¬ rim je mladi Allen samo s svojimi mišicami preletel Rokavski preliv, je ob tej priložnosti dejal: »To je pravzaprav najbolj neumna upo¬ raba sončne celice, ki si jo lahko zamislimo. Hoteli smo le pokazati, koliko se da storiti samo s sončno energijo.« To jim je vsekakor uspelo. Povsod po svetu se zavedajo, da je sončna energija energija prihodnosti, čeprav morda ne bomo leteli s pomočjo sončnih celic, hitro raste tržišče za te tanke silicijeve rezine, ki pretvarjajo sončno energijo naravnost v elek¬ trično. Svetovna prodaja se je povzpela od 8 milijonov dolarjev pred petimi leti na okoli na¬ črtovanih 100 milijonov dolarjev letos. Nekateri predvidevajo, da se bo do leta 2000 ta šte¬ vilka povečala še za tisočkrat. Velika indu¬ strijska podjetja se trudijo izboljšati tehnologijo sončnih celic in jih istočasno toliko poceniti, da bi lahko konkurirale elektriki iz termoelek¬ trarn s klasičnimi in jedrskimi gorivi. Koliko jim je to že uspelo, se vidi iz podatka, da je stal leta 1960 1 W iz sončne energije okoli 500 dolarjev, sedaj pa je padel že pod 10 dolarjev. To je še vedno več kot desetkrat dražje od elektrike iz tradicionalnih goriv. Tre¬ nutno se tovarne in raziskovalni laboratoriji po vsem svetu trudijo, da bi ceno za vat spra¬ vili pod pol dolarja. V proizvodnji sončnih celic vodijo ZDA, ki so to industrijo podedovale od vesoljskega pro- Slika 2, »Sončni izzivalec« se približuje Angliji grama. Ta tehnologija pa je draga in že ne¬ koliko zastarela. Nova podjetja se trudijo, da bi razvila »amorfni« silicij. Sedaj uporabljajo kristalni silicij, ki ima lepo urejene atome in ga je sorazmerno težko proizvajati in obdelo¬ vati. Amorfni silicij je neurejen, zato se ga da v izredno tankih plasteh nanašati kar na navadno pločevino. To pomeni, da po velikosti nove celice ne bi bile omejene in bi se jih dalo izdelovati s ceneno tehnologijo masovne proizvodnje. Leta 1978 so v ZDA odkrili, da lahko z mešanico silicija in fluora dosežejo večji izkoristek pri pretvorbi sončne energije v električno. Japonci so v proizvodnji amorfnega silicija ne¬ koliko pred Američani. Firma Sanyo je izde¬ lala najcenejše celice na svetu, ki stanejo med 3 in 4 dolarji na vat, in jih bo kmalu začela masovno proizvajati. Japonske sončne celice vgrajujejo v glavnem v žepne računalnike, ure, radioaparate in navigacijske boje. V ZR Nemčiji je AEG — Telefunken največji evropski dobavitelj sončnih celic za vesoljski program. Za zdaj proizvajajo klasične sončne celice, vendar se trudijo, da bi čimprej razvili tehnologijo za amorfni silicij. Do leta 1983 nameravajo proizvajati za 10 MW sončnih celic letno. Francija pokriva skoraj četrtino svetovne pro¬ izvodnje sončnih celic. Ker so največje zahte¬ ve po električni energiji decembra, ko je Fran¬ cija skoraj brez sonca, prodajo največ celic na Bližnji vzhod in v bivšo francosko Afriko. Vlade nekaterih držav so denarno pomoč za raziskovanje tehnologije sončnih celic poveča¬ le (na primer francoska), medtem ko so jo druge zmanjšale (na primer ameriška). Ne gle¬ de na to pa trdijo raziskovalci in proizvajalci, da bodo sončne celice uspele. Nekateri upajo, da bo iz njih že do leta 1990 mogoče črpati elektriko, ki ne bo dražja od elektrike iz drugih virov. Najlepše je to, da sončne celice ne proizvajajo smrdečih, grdih in nevarnih odpad¬ kov in sploh zelo malo vplivajo na naravno okolje. TIM 2 • 81/82 91 iz tehničnega muzeja Samo Kuščer avtomobil Ideje o vozilih, ki bi se premikala sama od sebe, so že zelo stare. Med drugimi jih omenja tudi Homer v svoji Iliadi. Prvi poizkusi, napraviti kočijo, ki je ne bi vlekli konji, so se začeli nekako v XV. stoletju. Kočije, ki jih je poganjal veter, so okoli leta 1600 redno vo¬ zile po Nizozemskem in s tovorom do 28 pot¬ nikov dosegale hitrost skoraj 30 km/h. Prvi pravi avtomobil danes pripisujejo Nicolas Josephu Cugnotu. Njegovo vozilo je bil velik in težak tricikel, ki ga je poganjal parni stroj. Leta 1769 je lahko 20 minut peljal štiri potnike s hitrostjo 3,6 km/h. Potem je moral stroj eno uro stati in nabirati moč pare, da je lahko vo¬ zil nadaljnjih 20 minut. Razvoj parnega avtomobila je dosegel velik uspeh v začetku devetnajstega stoletja in po¬ nekod, predvsem v Angliji in Franciji, so parni avtobusi prepeljali veliko število potnikov. Za¬ radi nevarnosti eksplozije parnega kotla, v ka¬ terem je moral biti velik tlak, so se ljudje parnih vozil bali in so jim vedno bolj naspro¬ tovali. Propaganda proti avtomobilom na paro je šla tako daleč, da so v Angliji leta 1865 sprejeli zakon, po katerem so morali biti na vsakem takem vozilu trije možje posadke. Eden od njih je moral hoditi spredaj z rdečo zasta¬ vico. Za najpomembnejšega začetnika avtomobilizma na bencinski pogon šteje danes večina Carla Benza in Gottlieba Daimlerja, čeprav sta ju ne¬ koliko prehitela J. J. E. Lenoir leta 1862 in Siegfried Marcus leta 1864. Ta dva nista bila vztrajna, medtem ko sta Benz in Daimler bila. Benz je zgradil svoj prvi avtomobil leta 1885, Daimler pa neodvisno od njega leto kasneje. Štiritaktni princip delovanja bencinskega motor¬ ja, ki ga uporabljajo skoraj vsi današnji avto¬ mobili, je leta 1862 odkril Alphonse Beau de Rochas. Imenuje se pogosto po Nikolausu Augustu Ottu, ki ga je razvil leta 1876. Ko je Gaston Plante leta 1859 izdelal električ¬ ni akumulator, so lahko začeli izdelovati tudi avtomobile na električni pogon. Prvi tak avto je bil verjetno električni tricikel leta 1881 v Parizu. Glavna težava z električnim avtomobi¬ lom je bila, da je bilo njegovo polnjenje za¬ mudno in nerodno. Hitrosti so bile v glavnem nizke (do 30 km/h), čeprav je prav električni avto prvi presegel magično mejo v hitrosti 100 km/h leta 1899. Trolejbusi, ki jih je poganjala elektrika, ki ni bila spravljena v akumulatorjih, temveč je pri¬ hajala po žicah in po »trolah«, ki so se dvigale nad vozilom, so začeli voziti leta 1882 v ber¬ linskem predmestju Schpandau. Slika 1. Cugnotov parni avtomobil iz leta 1769 Slika 2. Benzov avto na bencinski motor iz leta 1885. Zmogel je hitrost 15 kmlh 92 TIM 2 • 81/82 Tokrat sem vam dolžan kratko pojasnilo v zvezi z malimi ogla¬ si. Na zadnji seji uredniškega odbora smo sklenili, da bomo poslej objavljali le oglase v ka¬ terih boste oglašali material, ki je v neposredni zvezi z vsebi¬ no Tima, brez cen in podrob¬ nosti, o katerih se boste lahko pogovorili kasneje sami, obseg pa smo omejili na 15 besed (brez naslova). Pridržujemo si tudi pravico, da sami odberemo oglase, ki jih bomo objavili. Oglasi so za naročnike Tima še naprej brezplačni. NUJNO KUPiM 6—10 kanalno RC napravo, daljinsko voden avto in liter goriva zanj, 200— 300 m 0,15 do 0,30 mm laksa, načrte motornih leta! z razpo¬ nom nad 230 cm, načrte jadral¬ nih letal z razponom nad 230 cm, večjo količino šarnirjev, koles za letala in duraluminij 1,5 mm. Mitja Vilar Ljubljanska 24 61293 Šmarje tel. dopoldan 061/771-485, popol¬ dan 061/771-492 KUPiM NAČRT in material za izdelavo 2-kanalnega LIGHT- -SHOVVA in material za izdela¬ vo detektorskega sprejemnika, na slušalke. Stanko Čurin Starše 79/č 62205 Starše KUPIVA kompletne starejše letnike Tima. Aleš in Roman Kranjc Fazan lOc, Lucija 66320 Portorož PRODAM KOMPLET za malo železnico Mehanotehnike po HO sistemu in 15 avtomo¬ bilčkov za avtocesto po HO si¬ stemu. Damjan Svoljšak Dolenja vas 37 64227 Selca nad Škofjo Loko PRODAM ZENIT TTL, AVANAR 28 mm/2,8 PENTAGON 200 mm/4, obročke in torbo. Tomislav Murovec Tumov drevored 23 65220 Tolmin timovi oglasi PRODAM CB postajo HX-gain 11, usmernik ZETAGI 12 W 2 A. Prodam radio znamke PHILIPS in avto na daljinsko vodenje (BMW). Slavko Smrdelj Partizanski hrib 12 66250 Ilirska Bistrica tel. 071/81-522 NUJNO! Gradim maketo ameri¬ ške križarke VVASHINGTON, vendar nimam podatkov kako je bila ta ladja pobarvana. Zato prosim vse, ki imajo te podat¬ ke, naj mi to sporočijo. Ladja je iz II. svetovne vojne, dolga je bila 215 m. Miha Avbelj Rožna dolina cesta XV/32a 61000 Ljubljana tel. 061/263-266 od 20. ure dalje PRODAM OPTIMO 335-senzor elektronik še v garanciji in aparat ZORKI-4K. Igor Dobrovnik Prešernova 6 68281 Senovo tel. 068/75-301 PRODAM nova izvenkrmna la¬ dijska motorčka NEPTUN in MERKUR 9 V, 5W in doma izdelan 3-kanalni light-show 3 x 660 W z ohišjem. Bojan Mesarič Vičavska pot 3 62250 Ptuj NOVO! Prodam nekaj preizku- ševalnikov tranzistorjejv z navo¬ dilom. Izdelujem tudi ploščice tiskane¬ ga vezja po naročilu. Kupim pa CB postajo z dovolje¬ njem in carinsko deklaracijo. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje PO NAROČILU izdelujem 1-ka- nalne LIGHT-SHOVVE. Sašo Štefanič Cankarjeva 2/A 68340 Črnomelj PRODAM 2-kanalni light-show domače izdelave. Andrej Krištof Sele 1 62331 Pragersko PRODAM NAPRAVO za daljin¬ sko vodenje Multiplex 35 MHz, akrobatsko letalo Dragonfly z motorjem Webra speed 6,5 ccm in dinamični uplinjač, izpušno cev z dušilcem za 1,5 M. Alojz Pirnat Vir, Borova 13 61230 Domžale PRODAM TRAJEKT z dvema 4.5 V motorčkoma; lokomotivo po N sistemu v okvari. Andrej Štumpf Trate 4, I. vhod 60250 Gornja Radgona KUPIM slušalke z dušilci 1600. Cena naj ne presega 150 din. Tomaž Žargaj Grad 41 64207 Cerklje na Gorenjskem PRODAM daljinsko vodenje, staro 1 leto znamke ROBBE- TERRA (8-kanalni oddajnik, 3 servomehanizmi) in motor COX 1.5 ccm, SIMPROP ZV, 5 Ah-GE- NERAL ELECTRIC (nerabljen). Janez Podobnik Pavlovška 17 61240 Kamnik PRODAM servo mehanizme GRAUPNER VARIOPROP SER¬ VO, brez vgrajene elektronike. Servo mehanizmi se dajo pri¬ klopiti na elektronsko vezje TIM XIII — DS. Ladislav Schuntner Ob ribniku 37 62000 Maribor PRODAM DIL 16, LED 5 mm, diode IN 4001, IN 4003, IN 400, BY 299, zener diode 7,5, 8,2 in 12 V, trimer potenciometer 100 ohm, 1 K, 10 K, 50 K, 100 K, pod¬ nožja cevnih varovalk za tiska¬ ne ploščice, koaksialne vtikače, ELKO 10/63 V. Prodam še na¬ slednja IC: C MOS 4017, 4050, A 741, NE 555 in TDA 2030. Prodam tudi spajkalnik. Vinko Lovenjak Cankova 37 69261 Cankova KUPIM KNJIGO T. Pavlovčiča BRODOMODELARSTVO z vsemi prilogami, načrti in GRAUPNER- JEV katalog 1980. Arpad Šalamon XIV. divizije 3 63320 Velenje KUPIM NAČRT stabiliziranega usmernika z možnostjo regula¬ cije izhodne napetosti od 0 do TIM 2 • 81/82 93 + 1 —20 V (do 30 V). Izhodni tok 6—8 A. Jože Kranjc Ptujska cesta 10 62230 Lenart tel. 062/742-01 PRODAM 12-kanalno RC napra¬ vo MULTIPLEX-ROYAL. Darko Slapnik Vir, Robbova 13 61230 Domžale PRODAM dve zvočni omarici Iskra tip OZ 40 (20 W, 4 E). Vinko Žerjav 61210 Ljubljana-Šentvid Na gaju 29 PRODAM električni tramvaj po HO sistemu. Robert Jerič Grad 54 64207 Cerklje na Gorenjskem KUPIM VVALKIE-TALKIE (2 kosa). Domet 8—10 km. Cena naj ne presega 1400 din. Janez Gramc Cerklje ob Krki 11 68263 Cerklje ob Krki PRODAM 2N 3055, AF 2395, led diode, SO 41P in še nekaj elek¬ tronskega materiala. Ivan Golob Šmihelska cesta 17 68000 Novo mesto KUPIM EKSPLOZIJSKI MOTOR¬ ČEK 5—7 ccm z RC uplinjačem ali brez, zračni vijak in servo znamke SANWA. Prodam pa 6 V elektromotorček MONOPERM z reduktorjem na šest prestav. Janez Vodlan Soseska Podvin n.h. 63310 Žalec PRODAM RIAA predojačevalec za gramofon skupaj z ohišjem. Delovna napetost od 6 do 18 V. Dodam še navodila za priklju¬ čitev. Jože Brvar Vegova 15 61251 Moravče tel. 061/731-073 POZOR! Nujno kupim 4-, 6- ali 8-kanalno RC napravo. Cena po dogovoru. PRODAM pa Central tovorni vagon, dizel električno lokomo¬ tivo ROCK ISLAND, nekaj ravnih in nekaj krivih tirov ter veliko delov za vagone. Mitja Vilar Ljubljanska cesta 24 61293 Šmarje tel. popoldne: 061/771-492 dopoldne: 061/771-485 KUPIM TIM št. 1 letnik 1979/80 in letnika 1976/77 ter 1975/76. Gorazd Medvešček Skala 2 65210 Anhovo PRODAM dobro ohranjen gra¬ mofon TOSCA 15. Maksmiljan Knez Volčja draga 56 65293 Volčja draga PRODAM TIM št. 6 letnik 1976/77; letnik 77/78 št. 3, 6, 4, 9/10; letnik 79/80 št. 2, 3, 4, 8, 9/10; letnik 78/79 št. 1, 5, 7, 8, 9/10 ter komplet predojačeval- nik z IC-TBA 231 stereo; kom¬ pleten ojačevalnik za MICRO. Univerzalni usmernik IC 0 50 V/0 -j- 1 A (nedokončan). Mi¬ krofon AKG, ojačevalnik 2 W-IC; element TDA 1028; TDA 1029; L123; styroflex kondenzatorje od 47 pF do 6 nF. Vinko Janežič Volčji potok 14 61235 Radomlje POZOR! LIGHT SHOW po naro¬ čilu! 1-kanalni; 2-kanalni; 3-ka- nalni in 4-kanalni. Vsi vgrajeni v enostavno ohišje. Alex Gračner Dobrteša 46a 63311 Šempeter Prodam naslednje makete avi- onov: HAVVKER HURRICANNE (Heller); NORD AMERICAN P-51 D MUSTANG (Heller); SU- PERMARINE SPITFEIRE VB (Air- fix); HAVVKER HURRICANE Mk (Airfix); BELL P-390 AIRACOB- RA Airfix); TU-144 (FM); DC-8 (FM); TU-134 (FM); CARAVELLE (FM); F-100 SUPER-SABRE (Re- vell); BEAUFIGHTER MK-X (MATCHBOX); A-4E-SKYHAWK (GM); MIG-17 (KP); PO-2 (KP); AERO C-3A (KP). Sergej Rine Pucova 5 63000 Celje tel. 063/24-933 PRODAM SIMPROP Alpha Con- test napravo za daljinsko voden¬ je modelov s tremi servomeha- nizmi; DREYFIT akumulatorček 2 V (nov); VVEBRA 3,5 ccm mo¬ torček (nov); TITAN 5 litrov go¬ riva za motorčke z notranjim izgorevanjem; GRAUPNER servo »MICROSERVO« 05 (nov); ELEKTROSTARTER za vžig mo¬ torčkov z notranjim izgoreva¬ njem, prirejen za vžig motor¬ čkov v avtomobilih (avto se po¬ stavi kar na starter), literaturo, načrte, radiomaterial. Marjan Fedran Dolenja vas 12 61410 Zagorje ob Savi NUJNO PRODAM radio ojače¬ valnik znamke HITACHI AM-FM STEREO RECEIVER SR — 502. Moč: 2 X 35 W sinusa ali 2 x 50 W glasbe. Prenosni ra- diokasetnik GRUNDIG C 3200 automatic. Tone Škerjanec Volaričeva 6 66230 Postojna PRODAM načrt za mešalnik sig¬ nalov, VVALKIE-TALKIE (1 kanal) dometa 2 km. Boštjan Konič Verje 21 c 61215 Medvode tel. 061/612-547 PRODAM TRITESTER (3 kose), časovni rele (2 kosa); TRC 8000 (deluje od 0,75—15 sekund); slušalke 2 x 1600 Q. Poleg tega prodam še elektronsko sireno. Mogoča je izbira naslednjih efektov: kojak, Z-kar, vesoljske bitke, Red Alerd itd. Kupim pa elemente: BC 107C (1 kos), ZENER DIODO BZY 16 (1 kos), kondenzator 250[xF/20V elektrolit (1 kos) in diode BA 100 ali BA 512, 2N914 ali po¬ dobne (3 kose). Igor Šilar Kuratova 29, Kokrica 64000 Kranj KUPIM SLUŠALKE (po možnosti 2000, lahko pa tudi 4000), cena naj ne presega 150 din. Kupim pa tudi načrte za VVALKIE-TAL¬ KIE s podrobnim opisom izdela¬ ve in dometom 15—20 km. Jože Zoran Šmarjeta 20 68220 šmarješke Toplice 94 TIM 2 • 81/82 Jožef Kutik Prevedel Bojan Rambaher amazonke z marša »Mati,« je rekla Uka in se globoko priklonila, »prinašam slabo novico.« »že spet,« ja zamrmrala Ja-sin in na mladostno lice ji je legla senca, ki je naznanjala burjo. »V teh nekaj letih, ko sem si te izbrala, mi prinašaš same slabe novice.« Dvignila je glavo h kupoli, k nebesno modrem obodu z enostran¬ sko prozorno stekleno loputo iz snovi, ki je z zunanje strani prepuščala sončne žarke. »To¬ rej povej, kar pač imaš,« je prepirljivo dodala, kakor da se že vnaprej brani slišati karkoli novega. Uka je zajela sapo: »Z zvezdarne so sporočili, da se nam bližata leteča objekta.« »Neznana leteča objekta,« se je zaničljivo nasmehnila Ja-sin. »Kaj nisem ukazala, da mi morajo sporočati samo popolne informacije, zaključene in jasno formulirane?« »Ste, mati. Zvezdama je predala novico labora¬ toriju. Gre za precej velika objekta.« »Kdaj se boš končno naučila poročati, kot je treba?« se je obregnila Ja-sin. »Dozdeva se mi, da prihajaš v obdobje Velikega hrepenenja. Če ne boš ukrepala v zvezi s tem, bom jaz ukrepala s teboj.« »Da, mati,« je pokorno rekla Uka, toda izpod trepalnic se je zabliskala takoj potlačena iskra. »Vsak predmet tehta okoli tri in pol tone. Živih organizmov niso zasledili.« »Da,« je prikimala Ja-sin, »toda meni se zdi, da je tebi žal, ker jih niso. Kje si vzela te predstave o živih bitjih, kaj se ti podi po glavi? Ali pa se morda varam?« Uka je začutila toploto v licih. Vedela je, da je zardela. »Nimam nobene predstave, mati,« je rekla hitreje, kot pa je nameravala. »Ne verjamem ti, deklica,« je nekoliko bolj po¬ mirljivo rekla Ja-sin, njen glas pa je vseeno ohranil trd prizvok. »Takšne, kot si ti, sem tu že imela... Toda vsako je hitro srečala pamet in si je izbila takšne misli iz glave. Nič takš¬ nega se jim ni zgodilo. Le ti venomer naspro¬ tuješ. Veš, kaj te čaka, če se kar najhitreje ne spametuješ?« »Vem,« je hitro odvrnila Uka. »Tvoja usta pritrjujejo, pri tem pa čutim v vsaki tvoji besedi veliko trme. No, končno pa je to tvoja stvar. Nadaljuj.« timova zgodbica »Prvi predmet bo prispel v našo krožnico na¬ tanko čez deset dni, drugi pa približno čez trideset dni.« »Tako, tako,« je pokimala Ja-sin, kot da bi za trenutek pozabila na sedanjost. »Zopet skrbi. Kaj bi s tem?« Zamislila se je in si podprla glavo z dlanmi. Uka je tiho čakala in se ni niti premaknila. Opazovala je sklonjeno glavo, črne lesketajoče lase, ki so bili na sredini razdeljeni s prečo, drobna, okrogla ušesa, in nenadoma začutila ne¬ razumljivo, neutemeljeno, a globoko sočutje. Že dolgo pritajeno kljubovanje se je umaknilo, toda Uka je vedela, da čaka v globini skrito na primerni trenutek, da bi lahko znova izbruhnilo. »Ne dajo in ne dajo miru,« je srdito mrmrala Ja-sin. »Že deset let, v zadnjem času pa, kot da bi zblazneli.« Pogledala je proti Uki in se ponovno zamislila. »Dokler so na nas samo gledali daljnogledi, je še nekako šlo, čeprav nima nihče rad, če mu kdo gleda skozi okno. Dosti dela smo imeli, da smo jih zmedli, vendar je bilo tega vredno. Sedaj jih imamo nekaj na krožnicah, trije so pristali, drugi pa še kar dalje priletevajo. Me poslušaš?« »Da — pravzaprav ne,« je zajecljala Uka. »Nimaš kaj poslušati, kadar premišljujem,« se je vznejevoljila Ja-sin. »Se spominjaš, kaj ste se v šoli učili o GP?« »Da, mati.« »Potem mi povej, ampak brez jecljanja.« »Prosim, mati.« Uka se je podzavestno zravna¬ la. »Glavne Premene: leta 1875 zemeljskega časa graditev kanalov za preslepitev ugotovlje¬ nih opazovalcev. Pozneje razrušitev kanalov iz istega razloga. Spremenitev terena v področja, navidezno pokrita z lavo, pepelom in puščavo. Vplivanje na raziskovalne sonde, da bi na Zem¬ lji zavladalo prepričanje o strupeni atmosferi z osemindevedesetimi procenti ogljikovega di¬ oksida, s tlakom samo sedem milibarov in go¬ stim kozmičnim žarčenjem. Ustvarjanje vtisa vulkanske aktivnosti in obsežnih ledenih plošč. Pol leta atmosferskih prašnatih viharjev s hi¬ trostjo 250 kmjh za zakritje premikov...« »In tako dalje. Očitno ti moram vedno nekaj oproščati, kot sedaj na primer netočnost in vrzeli v znanju. Važno je, vsaj upam, da za nas sploh ne vedo, drugače bi se nam gotovo tru¬ moma prihajali čuditi.« Ja-sin je umolknila, na čelu pa se ji je zarezala globoka guba. »Ne vem, kako to, da me tvoja prisotnost vedno vzpodbudi k zgovornosti?« Ni počakala na odgo¬ vor: »Kaj ste še ugotovili?« TIM 2 • 81/82 95 »Vsi podatki kažejo na to, da bodo poskusili pristati...« »Kje!« je planila Ja-sin. »Prvi najverjetneje na ozemlju Chryse Platania. Za drugega niso enotnega mnenja, kaže pa, da je usmerjen proti Cydoniji.« »No, prosim,« se je razvnela Ja-sin. »Saj to je čisto tukaj. In koliko skrbi bomo imeli.« Z za¬ mahom roke je odgnala neprijetne misli. »Po¬ leg tega pa si lahko še premislijo in pristanejo, kjer se jim bo zahotelo.« »Saj gre samo za avtomate,« je plaho sprego¬ vorila Uka. »Da, toda takšni s tipalnicami in žepnimi labo¬ ratoriji, kot jih že dolgo pričakujem. Jaz jih poznam...« Prestrašeno je otrpnila in oplazila Uko s hladnim pogledom. »Te besede ostanejo samo med nama in brez mojega dovoljenja ne smeš nikomur ničesar povedati. Ti je to jasno?« »Da, mati,« Uka je ponovno sklonila glavo, toda opomba predstojnice jo je pretresla. Ona jih pozna, morala jih je torej videti, morda je celo govorila z njimi. Zdelo se ji je, kakor da ji je velika teža legla na prsi in jo poskuša zadu¬ šiti ... »Samo nobene norosti,« jo je svarila mati pred¬ stojnica. »In zdaj si zapomni moje ukaze. Paz¬ ljivo sledite objektom in predvidenemu mestu pristanka. Pred spustom odstranite vse dokaze za obstoj življenja, tudi mikroorganizme. Raču¬ nati moramo na najrazličnejše vrste poskusov, gotovo so že močno napredovali v biokemiji, fotosintezi in delu z obogatenim radioaktivnim ogljikom. Morajo imeti vtis, da je naš planet ena sama poščava. Potem bodo morebiti pre¬ nehali.« »Toda zakaj?« se je iztrgalo Uki in na smrt se je prestrašila svojega vprašanja. To je bilo sa¬ mo nadaljevanje misli, ki se je v njej porajala in dozorevala vse od trenutka nehotenega pri¬ znanja predstojnice naprej. »Kako, zakaj?« je zlovešče vprašala Ja-sin in Uka je nenadoma spoznala, da ne more več molčati, da mora spregovoriti, če ne drugega zato, da ne bi varala samo sebe in vse druge, da bi bila čista, iskrena in odkritosrčna, kot je bilo na Marsu nekoč po že zdavnaj pozablje¬ nem zakonu. »Kako, zakaj?« je ponovila Ja-sin, tokrat z ne¬ kakšno staro utrujenostjo v glasu, ki je pričal o tem, da ta položaj zanjo ni nov, da se ji je to moralo zgoditi že mnogokrat prej. »Vi, vi ste jih videli,« je bruhnilo iz Uke in še sama je občutila osuplost, ki se je po teh ne¬ kaj besedah polastila predstojnice — kajti na njenem obrazu, negibnem in brez gubic, se ni odražala nobena misel. »Zakaj se z njimi ne smemo srečati tudi me?« je vprašala Uka in po hrbtu jo je zmrazilo zaradi lastne predr¬ znosti. Ja-sin jo je za trenutek oplazila s pogledom, hladnim kot nož. »Ali je to samo tvoje vpra¬ šanje ali vas je več tako radovednih?« »Z nikomer se nisem o tem pogovarjala,« je iz¬ davila Uka, »ampak ... ampak...« »Tako,« je zavzdihnila Ja-sin. »Veliko koprnenje kot množična psihoza.« Nenadoma pa se je razkričala in velika dvorana je silo njenega glasu še povečala. Uka se je kar pomanjšala in stisnila glavo med ramena. »Kako si to pred¬ stavljate? Kaj čakate?« Uka dolgo ni mogla spregovoriti, ko pa se je končno oglasila, še sama ni mogla spoznati svojega glasu. »Kaj so to ... Kaj so to morda možje, ki uprav¬ ljajo medzvezdne ladje?« »In kaj?« »Me smo vendar same ženske...« »Same?« »Dovolj, dovolj, dovolj,« je kričala Ja-sin. »Vze¬ mi si raketo kratkega dometa in izgini. Odleti. Ne pričakujem, da se boš vrnila.« Uka je ponovno poslušno sklonila glavo. »Razumem, mati,« je spregovorila komaj slišno in dvignila glavo. »Toda mislite, da boste lahko preprečili in prepovedali stike z njimi? Da se ne bodo naslednje in naslednje poskušale se¬ stati z možmi? Nihče nas tega ne uči, toda ču¬ timo, da je naše življenje polovično, da mu manjka smisel.« Uka se je zadihala. »Umrla bom,« je dodala skoraj popolnoma mirno, z nekakšno predanostjo. »Postavila pa vam bom še eno strogo zaupno vprašanje. Ne vem, da bi tukaj obstajale kakšne umetne razmnoževainice. Od kod smo se tedaj vzele me? Od kod priha¬ jajo naslednje, te mlajše? Od kod nove genera¬ cije? Od kod se rodijo otroci, če smo tukaj same ženske? Če pa nismo, kaj se potem zgodi z otroki moškega spola?« Ja-sin je lovila sapo. »Izgini,« je trdo rekla, »poskrbela bom za to, da ne boš z nikomer go¬ vorila.« »Da, mati. Zbogom, mati,« se je priklonila Uka s poudarkom na zadnjih besedah in se obrnila. Njeno zadnje vprašanje pa je obviselo v zraku, kakor da iz dvorane ne bi moglo nikamor iz¬ puhteti. Ja-sin se je sesedla v naslonjač in brezupno strmela v prazno. 96 TIM 2 • 81/82 Pavle Gregorc Od začetka lika do druge črtka¬ ne navpičnice: 1. trši ovoj semena pšenice, 2. pozitivna elektroda, 3. sanjska predstava (tudi žensko ime), 4. vladarski naslov, 5. žensko ime (Ana), 6. kamnina, sestavljena iz zrnc gline in apnenca ali dolo¬ mita. Od konca lika do prve črtkane navpičnice: 1. ime slovenskega književnika Golie, 2. žlahtni plin (Rn), 3. skrivnost, 4. samec domače ži¬ vali, prašič, 5. makedonski pe¬ snik, ki je padel med NOB (Kočo), 6. naselje na Gorenj¬ skem, kjer je bilo včasih močno razvito fužinarstvo in kovaštvo. Črke v prvem stolpcu dajo eno¬ to za tlak (1 N/m 2 ). SKRITA MISEL ZEN — DANOST — JETI — ZO¬ NA — SENA — REDILO — AR- BO — GOS — VEPER — TEDEN — SOMOZA — SLUH — ŽILA — VIDA — BIBIČ — LILI — GJUD — JEŽ V vsaki gornji besedi prečrtaj eno črko, ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel francoske¬ ga dramatika Edmonda Rostanda. ZLOGOVNICA V ČRKI Z V posamezno polje vpiši po en zlog besede, ki jo zahteva posa¬ mezen opis. Vsak zlog je porab¬ ljen najmanj dvakrat. 1 — 3 pristaniško mesto v Slo¬ venskem primorju, 1 — 5 osa¬ mitev, 2 — 3 veliki francoski naturalistični pisatelj (Emile), 3 — 4 ime sodobnega slovenske¬ ga gledališkega igralca Cigoja, 5 — 6 skupina ptic, 5 — 7 dolgo zakrivljen orientalski nož z rezilom na notranji strani, 7 — 9 odmiranje tkiva v živih organizmih zaradi okuženja ali motenj v krvnem obto¬ ku, prisadna mrtvina, 8 — 10 prvotno vojak, določen za metanje granat, pozneje lahko oborožen pehotni vojak, 9 — 10 zemeljsko podnožišče, na¬ sprotje zenita, 1 — 11 hit¬ rostna tekma, 11 — 13 poveljni¬ ca ladje, 12 — 14 pitana žival. MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. druga potenca števila ali iz¬ raza, 2. tuje ime za svečo, 3. del ustanove ali delovne orga¬ nizacije, ki opravlja določeno de¬ javnost v okviru celote, 4. last¬ nost zrelega, 5. pokrajina za gozdom (tudi del naslova ro¬ mana slovenskega pisatelja Mi¬ ška Kranjca »...se prebuja«). REŠITEV UGANK IZ PRVE ŠTEVILKE DVOJNI ANAGRAM: 1. Angola, 2. galona, 3. naloga. Končna re¬ šitev: gal. IZPOLNJEVANKA: 1. trinog, 2. belica, 3. kritik, 4. Parlov, 5. kra¬ val, 6. potres. Končna rešitev: nitrat — nit, tar. KRIŽANKA. Vodoravno: členek, lamela, aki, Ir, ne, APA, tekst, uta, Ali, Stevo, ter, KP, in, era, skalar, kemija. POSETNICA: Goran MOF — gra¬ mofon. PREMEŠANE ČRKE: če ti Lucija — učiteljica. SKRITA MISEL: Premišljevanje je delo, misel je dejanje. poklici Janez Zalaznik navtični tehnik — častnica v pomorstvu Mornarica ima svojo šolo, in sicer v Portoro¬ žu, z oddelki za tehnike-navtike in tehnike- strojnike. Navtiki skrbijo za vodenje ladje (ti lahko pridejo, na primer, tudi do kapitanskih časti), strojniki pa gospodarijo v ladijski stroj¬ nici. S to informacijo želimo doseči, da bi se za pomorščake odločali tisti mladi, ki bodo po¬ tem tudi z veseljem delali na naših ladjah. Vse o tem poklicu, razen tega, da se poročniki trgovske mornarice z leti in izobraževanjem povzpnejo do kapitanov dolge plovbe, lahko preberete v »Poklici in šole«, ki je izšel leta 1977. Pri tem pa nikar preveč ne glejte v šte¬ vilke, da ne prebudite Pozejdona v slovenskem pomorstvu. Po zagotovilih strokovnjakov tehni¬ ške pomorske šole in slovenskega pomorstva se namreč šolanim strokovnjakom še dolgo ni bati za delo na naših ladjah. Častnico, ki se je izšolala v Dalmaciji, so pred časom zaposlili v Splošni plovbi Piran in so zaenkrat še vsi živi. Kapitan ladje »Postojna« pa sodi (mislim, da se ne motim, če mislim, da so za take sodbe kapitani najprimernejši), da v njegovem delu ni nič takega, kar ne bi mogla opraviti enako usposobljena ženska. Da je način življenja in delovno okolje tisto, za¬ radi česar pomorstvo za ženske ni primerno, pa zanika zaposlovanje peric in sobaric na pre¬ kooceanskih ladjah. To je nekaj izjav in dej¬ stev, sodbo o tem, ali dekle sodi v šolo za navtične tehnike in ženska na poveljniški most, pa prepuščam vam ter organizatorjem usposab¬ ljanja in dela. mladi tehnik S/I* V _JIKi KOMPLtTI, BATERIJSKI ^ REZALEC STIROPORA BATERIJSKI REZALEC STIROPORA /f \ ' W\ F\ IN KROŽKIH^-.. _ __ f, B Snronož I MATERIAL Z/TIZDELAVO RAKET IN RAKETNE MOTORJE, RADIOAMATERSKI IN ELEKTROTJ TEtJNfSk®AČE — 'NICE, >KI r o IZBIRt ORODJA IN TERSKO IN MODELARSKO DELO. AMA- rmmm srn* trn mladi tehnik LJUBLJANAtStARI trg 5 REZALEC STIROPORA