vsakdanje stvari

Kovanci

Začetki razvoja kovancev segajo
nedvomno v čase, ko je v prvobit¬
nih združbah naturalno gospodar¬
stvo, menjavo blaga za blago, za¬
menjala menjava dobrin za redke
ali trajne kovine, ki so bile same po
sebi vrednejše od ostalega blaga.
Njihova vrednost se je z uporabo
pokazala sama po sebi, bodisi za¬
radi čistosti, trajnosti, uporabnosti
za različna orodja in okrasja, ki so
bila za te skupnosti temeljnega
pomena. Nedvomno je ideja prvih
kovancev temeljila na poizkusih,
da bi določene količine kovine že
vnaprej označili, glede na količino
in čistost in tako prihranili čas pri tr¬
govskih poslih in se izognili goljufi¬
jam. Izum kovancev pripisujemo
danes vladarjem Lidije v Mali Aziji v
osmem stoletju pred našim štetjem
(čeprav obstaja možnost, da so ti to
prevzeli od Hetitov). Lidijci so ko¬
vali kovance in vlivali vlitke iz me¬
šanice zlata in srebra in jih uporab¬
ljali za plačilno sredstvo. Ti kovanci
so se kaj hitro razširili, najprej med
Ionskimi, kasneje pa tudi med ce¬
linskimi Grki. Prek njih se je upo¬
raba kovancev razširila po Sredo¬
zemlju in širom Evrope.

Seveda je bila v začetku na tem
področju neverjetna zmeda, saj je
bilo samo v Veliki Britaniji v uporabi
več kot sedemdeset vrst kovancev,
več kot jih danes uporabljamo po
vsem svetu. Kovance so kovali po
mestih in manjših upravnih enotah,
pa vse do posameznih družin. Pri
takem odnosu do valute je bilo se¬
veda zelo težko realno menjati po¬
samezne denarne vrednosti med
seboj, prihajalo pa je že zelo zgo¬
daj do goljufij in ponarejanja, ki ga
je bilo zelo težko nadzorovati. Za¬
radi silnega razmaha industrije ko¬
vancev in vse večje potrebe po to¬
vrstnem plačilnem sredstvu, so
dragocene kovine v vse večji meri
pričeli nadomeščati z manjvred¬
nimi kovinami, pri tem pa je kova¬
nec postajal vse bolj popoln in za¬
hteven odkovek, ki ga je bilo zelo
težko ponarediti in takega poz¬
namo še danes.

Bakren ulitek Iz Zimbabveja v
Rodeziji. Kovanci niso bili vedno
take oblike, kot sl jih predstav¬
ljamo danes.

Zlati stater Iz Kartagine

Kovanci, ki so jih uporabljali za
plačilo davkov v Rimskem impe¬
riju.

prva stran

TIM 4

December 1982 XXI. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije. 61000 Ljubljan’a,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik.
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prviniek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 220.00 din, po¬
samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 X, tel.
213-749 0  Tekoči rač.: 50101-603-50480 0  Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice 0  Revijo sofinancirajo:
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost. Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI _

Domišljija mladih modelarjev in elektronikov ne
pozna meja. Živ dokaz za to je robot, ki ga vidite na
naslovnici tokratne številke. Izdelek je bil razstav¬
ljen na letošnjem kranjskem srečanju mladih tehni¬
kov Slovenije. __

KAZALO __

PRV A ST RAN 121

PRVI KORAK I

Opo mnik »Ne p ozabi-_ 122

Brusilnik _ 124

P roizvo dno delo z električnim ročnim  orodj em 126

DALJINSKO VODENJE __

Digitalni koder TI M XXXIII (II)_ 131

MODELARSTVO __

Gru mma n F 6 F Hellcat 134

Električni vžig rake tnih  mot orjev _  1 42

M odel dvostopenjs ke ra kete  Salva 2_ 142

An gleški vod en i zstrelek  »Se acat (Tige r cat) 1« 144

ELEK TR ONIKA ZA  M LADE _ 146

INO VATOR 150

MLAD I TEHNIKI

Foto sekcija _    150

Fotografski zapis s 4. tekmovanja za pokal
Koma rov _ 152

Srečanje mladih tehnikov, tabornikov in

strel  cev Jugos  lav i]e_154

Energija — vroča tema današnjega

in jutr išnjega dne 155

TIM OVA ZGO DBICA

Obiskovalci 157

TI MOVI OGLA SI  158

ZA UGANKARJE  160

Pred vami je zadnja številka Tima v letošnjem
letu. Naslednja bo prišla med vas že po novolet¬
nih praznikih, za katere upam, da jih boste na tak
ali drugačen način čim bolj veselo preživeli To pa
pomeni, da smo prišli že skoraj do polovice letoš¬
njega letnika. Upam. da ste z zadnjimi številkami
bolj zadovoljni, kot ste bili s prvimi Kot boste vide¬
li. smo z današnjo številko znova pričeli z začetni¬
škim tečajem iz elektronike, za katerega sem
prepričan, da bo našel primeren odziv med vami
Isto si želimo tudi za razpis, ki smo ga pod naslo¬
vom Inovator razpisali v tej številki. Prepričam
smo, da je med vami dovolj bistrih glav. ki bodo
kos zastavljeni nalogi Velja se potruditi, saj nav¬
sezadnje tudi nagrada ni od muh Bodi dovolj za
uvod. zdaj pa se pomudimo pri vaših pismih
Rudi Magdalene iz Šentjurja pri Celju nam spo
roča. daje izdelal telegraf, ki smo ga objavili v lan¬
ski dvojni številki Izdelal pa je še izboljšano verzi¬
jo. žal pa je zanjo poslal le shemo brez opisa Zato
ga prosim, da pošlje še opis. če želi. da načrt ob¬
javimo.

Jasmin Tubič z Jesenic nam je poslal dolgo in
če smem tako reči. zelo "razgibano" pismo Naj
začnem najprej s kritičnimi pripombami, ki jih je
natresel cel kup. da ne omenjam žalostnega dej¬
stva. da se je odločil tudi nepreklicno odjaviti revr-
jp. tri izvode, ki jih je do zdaj prejel, pa je celo pri¬
pravljen vrniti Naj jih kar zadrži. Zdaj pa od začet¬
ka: naš bralec meni. da je Tim predrag glede na
to. kar nudi. Odločno odklanja rubrike kot so:
Proizvodno delo. Daljinsko vodenje. Timova
zgodbica. Za ugankarje itd. Preveč je po njego¬
vem načrtov letal, ladij in raket. Z eno besedo, naš
bivši bralec odločno zavrača približno 80% vse¬
bine Tima. kar bi po mojem z drugimi besedami
lahko mirno označili, da revijo ukinja. Odveč je
omenjati, da se mu zdi tudi rubrika Prvi koraki
-brez smisla«, ker so sestavki v njej premalo za¬
htevni, Komentar menda ni potreben, z našim
bivšim bralcem se razhajamo v miru in malce
otožni

Ivan Pelc iz Podčetrtka nam je poslal pismo v
katerem sprašuje za podatke, ki so v zvezi s pri¬
spevki dveh avtorjev iz letošnje prve in druge šte¬
vilke. Ker je seznam vprašanj preobširen, mu
bomo poslali naslova obeh avtorjev, kot je pred¬
lagal tudi sam. tako da se bo o vsem. kar ga zani¬
ma. lahko poučil kar direktno pri njiju

122  TIM 4 • 8283

Vzpodbudno pisemce nam je poslal naš zvesti
naročnik Robert Golob Iz Šentilja. Takole pravi:
V šoli in doma imam mnogo veselja s Timom in
nanj sem naročen že nekaj let Izdelal sem si ne¬
katere naprave, modele in uporabne predmete,
kot ste svetovali v reviji S svojimi izdelki sem za¬
dovoljen, zato tudi drugim priporočam, naj naro¬
čijo revijo

Med zadnjimi modeli sem izdelal motorni model
ladje »Mladenka« Zdaj izdelujem elektronsko
mačko in preproste elektronske orgle Če mi to
uspe, vam bom poročal o tem; če se vam bo
zdelo, da bi bilo to koristno tudi za druge bralce
Tima. vam bom rad poslal sheme in navodila za
izdelavo

Ker pismu ni več kaj dodati — morda samo hvala
za vzpodbudne besede, nadaljujem s pismom
Robija Mohorka iz Miklavža. Zanima se za
glasbo, natančneje, zanima ga samogradnja
Hi-Fi ojačevalnika. Zataknilo pa se mu je pri
usmerniku Za pomoč bom poprosil našega sode¬
lavca za elektroniko in upam. da bo Robi kmalu
rešen zadreg Odgovor mu bomo poslali po pošti
Milan Gačar iz Pesnice nas je zasul s kopico
vprašanj, na katera menim, da bo najbolje, če mu
bom odgovoril osebno, mali oglas pa bo objavljen
v prihodnji številki

Janez Vodlan iz Podvina pri Žalcu nam pošilja
razveseljivo pismo s ponudbo načrtov modelov
ladij in avtomobilov na daljinsko vodenje. Načrte,
ki morajo biti natančno narisani, temeljito opisani
in predvsem brez napak, lahko pošlje na naš na¬
slov. ki ga objavljamo v kolofonu na tretji strani re¬
vije Prispevke seveda honoriramo Več pa v
osebnem pismu, ki gaje naš bralec najbrž že pre¬
jel Vsekakor se priporočam za sodelovanje, po¬
sebej bi bil zanimiv model avtomobila na daljinsko
vodenje

Več bralcev me prosi za posamezne številke
Tima iz preteklih ali še bolje predpreteklih letni¬
kov Na žalost smo bili zaradi stiske s prostorom
prisiljeni omejiti zalogo starejših letnikov na naj¬
nujnejšo arhivsko zalogo. kije seveda ne moremo
razpošiljati Zato bomo poslej lahko le izjemoma
ustregli s fotokopijami tistim, ki nam bodo navedli
natančne podatke o posameznih načrtih ali pri¬
spevkih. ki jih zanimajo iz prejšnjih številk. Naj to¬
krat zaključim našo pošto z najboljšimi željami in
čestitkami za prihodnje leto. v katerem se bomo.
upam vsaj. še vedno tako aktivno in plodno sesta¬
jali in dogovarjali, kot doslej

Urednik

prvi koraki

Amand Papotnik

Opomnik
>Ne pozabi<

Delovna naloga je namenjena najmlajšim bral¬
cem Tima in učiteljem razrednega pouka.
Takšen izdelek lahko izdelate iz preprostega gra¬
diva z uporabo enostavnega orodja (škarje, mo¬
delarski nož). Opomnik pa bi lahko izdelali tudi pri
pouku osnov tehnične vzgoje in izobraževanja v
okviru SND v tretjem razredu ali pa pri urah po¬
daljšanega bivanja oziroma v času neusmerje¬
nega prostega časa v COS.

Opomnik, ki sem ga imenoval »NE POZABI«,
lahko shranjuje oziroma vsebuje veliko sporočil,
ki nas opozarjajo, da bomo morali npr v tem
tednu nekaj opraviti (dolžnosti do šole), da imamo
npr v sredo vaje pevskega zbora, da imamo v
petek krožek itd

Ta sporočila lahko zapisujemo na beležnico ozi¬
roma malo beležko (del 7). katere list vstavimo v
škatlico (npr P pomeni ponedeljek. T torek itd ).
Pod vžigalične škatlice pa lahko prilepimo urnik.
Podenj pa veliko in malo beležko ter svinčnik.

Na ta način smo naš opomnik močno razširili ter
ustvarili pogoje, da imamo na enem mestu pre¬
gled nad različnimi opravili in dolžnostmi, ki jih
moramo v redu in pravočasno opraviti.

Material

1. Za osnovo (1 del) potrebujemo karton,

2. Za shranjevanje dnevnih sporočil potrebu¬
jemo 5 kosov vžigaličnih škatel (2. del).

3. Za izdelavo držal (3. del), obese (4. del) in dr¬
žalo pisala (9. del) potrebujemo usnjene tra¬
kove

4 Za izdelavo urnika (5. del) potrebujemo pisalni
ali šeleshamer papir.

Srečno

TIM 4 • 8Z«3 1  23

Kos Predmet Poz. Material Mere Opomba

1 Osnova 1

5 Vžigalične

škatlice 2

5 Držalo 3

1 Obesa 4

1 Urnik 5

1 Beležka 6

1 Mala beležka 7

1 Pisalo 8

2 Držalo pisala 9

karton 220x220

preobleči
s papirjem

usnjeni trak 30x10
usnjeni trak

usnjeni trak

5. Za beležke pa lahko vzamemo kar obstoječe
blokce. ki jih ustrezno obrežemo.

Opomba:

1. Listi male beležke bi naj bili v izmeri 50 x
30mm. Zakaj 9  Da liste lahko vlagamo v škatli¬
ce.

2. Za lepljenje uporabljamo OHO lepilo.

124  TIM 4 • 8283

Orodje

1. Svinčnik HB, ravnilo in trikotnik

2. Škarje

3. Modelarski nož (nož za tapete)

Napotki za izdelavo

1. Za osnovo vzamete karton v velikosti 220 x
220 mm, ki ga dobite od embalaže (škatla od
čevljev).

2. Za shranjevanje dnevnih sporočil uporabite
vžigalične škatle, kijih lahko oblepite s sijajnim
papirjem in z OHO lepilom zalepite v gornji del
osnove.

3. Urnik izrežite iz šeleshamer papirja in na ta del
vrišite razpredelnice (glej fotografijo) ter ga
prilepite z OHO lepilom pod vžigalične škatle.

Zdenko Gačar

4 Blokce porazdelite in jih prilepite pod urnik.

5. V skrajni konec (desni) prilepite dve usnjeni
objemki za svinčnik oziroma kemično pisalo.

6. Na predalčke vžigaličnih škatel prilepite jezič¬
ke, ki bodo rabili kot ročaji.

7. Preostane še izdelava objemke na hrbtni stra¬
ni. ki je lahko iz usnjenega traku in služi za
obešanje kompleta, izpisanje imena izdelka,
npr.: »NE POZABI«, ter dnevov na škatlicah
(npr. P, T, S, Č, P).

Opomba

Škatlice, urnik, beležki in pisalo pa lahko na

osnovo razmestite in zalepite tudi drugače ozi¬
roma po svoji zamisli!

Brusilnik

Pred vami je enostaven brusilnik svinčnikov in
drugih podobnih predmetov.

Za brusilnik potrebujete le vezano ploščo debe¬
line 5 in 8 mm, elektromotorček, malo brusilnega
papirja, stikalo in dva baterijska ploščata vložka.

Izdelava

Vse dele prerišemo na 5 mm vezano ploščo, del 6
pa na 8 mm vezan les. Dele lepo izrežemo in jih
zbrusimo. Posebno morate paziti pri izdelavi dela
6. Stranice in zgornjo ploščo zlepimo z lepilom za
les ali z neostikom. Spoje zbrusimo. V del 6 nare¬
dimo luknjo, ki naj bo tako velika, kot je debelina
osi elektromotorja. Kolo nataknemo na os elek¬
tromotorja. Na kolo nato nalepimo brusni papir.
Ko se ohišje posuši, pritrdimo v del 1 stikalo, ki je
lahko kar od nočne svetilke. Motor, stikalo in
vložke povežemo z žicami, nato vložke in motor
pritrdimo v ohišje. Pritrdimo še spodnjo ploščo,
vendar tako, dajo z lahkoto snamemo. Če hoče¬
mo, lahko pod kolo pritrdimo še škatlico za od¬
padke. Ohišje še zbrusimo in enkrat ali dvakrat
prelakiramo in brusilnik že lahko uporabimo.

Poz. Naziv Kos. Material mm

1 stranica 1

2 stranica 1

3 stranica 2

4 zgornja plošča 1

5 spodnja plošča 1

6 kolo 1

7 elektromotor 1

8 stikalo 1

9 brusni papir

(zlepljen na kolo)

vezan les 5

vezan les 5

vezan les 5

vezan les 5

vezan les 5

vezan les 8

TIM 4 • 82 83 1  25

1

1  26  TIM 4 • B2/B3

Amand Papotnik

Proizvodno

delo

z električnim

ročnim

orodjem

Delovna naloga: Izdelava daril

Gotovo ste pogostokrat v zadregi, kaj podariti
svojim staršem, učiteljem, prijateljem
Iz zadrege vas morda lahko reši moj prispevek, ki
je namenjen krožkom šolskega proizvodnega
dela in posameznikom.

Material

Za izdelavo vseh izdelkov potrebujete smrekov
les debeline 10—50 mm.

Električno ročno in drugo orodje, priključki in pri¬
bor:

1. Električno ročno orodje: vrtalnik

2. Drugo orodje: kladivo, klešče, čopič, modelar¬
ski nož

3. Priključki: krožna žaga, kronska žaga, vibra¬
cijski brusilnik

4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski meter,

TIM 4 • 82 83 127

leseno vzdolžno vodilo, zaščitna maska za
krožno žago. stegi za pritrditev vzdolžnega le¬
senega vodila, svore. gumijast kolut, primež

5. Zaščitna sredstva: očala, predpasnik

Delovni postopki

1 Merjenje in zarisovanje na material.

2. razžagovanje.

3. izrezovanje s kronsko žago.

4. brušenje.

5. lepljenje, sestavljanje

6. dopolnjevanje.

7. barvanje oziroma lakiranje.

8. pakiranje in aranžiranje darila.

Nekaj skupnih napotkov
za izdelavo

1 Najprej skrbno preučite tehniško dokumenta¬
cijo (risbe) ter si izberite primeren smrekov les
in orodje za izdelavo.

2 S krožno žago na delovni mizi izvedite razža¬
govanje smrekovega lesa

3. Pri vseh izdelkih boste uporabljali kronsko
žago

3.1. Pri izdelavi stenske dekoracije 1 s kronsko
žago le zarezujte v les. a kolesc ne izrezujte

3.2. Za izdelavo stenske dekoracije 2 pa potre¬
bujete izreze v osnovo, različna kolesca in
krožne kolobarje.

3.3. Kolesca izrezujte s kronsko žago. ki ima vpet
samo en (1) krožni list.

3.4. Za izdelavo krožnih kolobarjev debeline
10—50 mm pa morate v kronsko žago (os¬
novo) vstaviti dva krožna lista. S tako pri¬
pravljenim orodjem — kronsko žago lahko
izrežete krožne kolobarje različnih debelin
Za izdelavo čebrička-posodice potrebujete
smrekov les debeline do 50 mm, zato morate
s kronsko žago izrezovati najprej iz ene
strani do 25 mm, nato pa les obrnete in še iz
druge strani do 25 mm. Na ta način dobite
krožni kolobar s telesno višino do 50mm.

4. Sestavljanje kolesc, krožnih kolobarjev, pod¬
log in osnov v celote-izdelke je razvidno iz pri¬
loženih fotografij.

5. Izdelke lahko še obžigate s bencinsko ožigal-
ko, nato jih pobarvate ali polakirate ter
ustrezno aranžirate (pakirate). K voščilu sodi
tudi voščilnica!

Izdelate jo lahko iz trakov furnirja širine 5mm.
Glejte načrt in fotografije!

Prikaz osnove za stensko dekoracijo

128  TIM 4 « 8283

Izrezovanje krožnih kolobarjev in kolesc iz smrekovega
lesa debeline 10—60 mm

Takole izgleda izrezani kolobar

Izrezovanje krožnih kolobarjev s kronsko žago, ki ima
hkrati vpeta dva krožna lista, npr. Z 32 in Z 44

Izrezovanje krožnih kolobarjev iz smrekove deske de¬
beline 50 mm

Navodilo: S kronsko žago. ki ima vpeta dva
krožna lista, zarežite prvič iz ene strani v globino
do 25 mm, nato pa desko obrnite in še z druge
strani zarežite v globino do 25mm. Na ta način
boste izrezali kolobar, ki bo imel telesno višino
okrog 50mm.

Krožne kolobarje pa lahko zaprete v posodice
oziroma čebričke s koleščkom oziroma ploščico
Z ozkim kolobarjem pa lahko izvedete ročaj

Slika 1. Stenska dekoracija iz smrekove deske debe¬
line 20 mm. Dekoracija je izdelana s pomočjo kronske
žage Z>25in <Z>38 mm tako, da je v desko izveden samo
zarez, pri čemer pa krožni kolobarji (kolesa) niso izre¬
zani

v,šli kolobar

krožni kolobar

O)

okr ogla plošča

TIM 4 ® 8283 1  29

nitka 2. Stenska dekoracija  —izdelana s kronsko žago
0 32 in  0  44. Pri tem izdelku vidite izreze in krožne ko¬
lobarje, ki so prilepljeni na osnovno ploščo

Slika 3. Stensko obešalo. Izdelek je sestavljen iz krož¬
nih kolobarjev in kolesc, ki so izdelani s pomočjo kron¬
ske žage

Slika 5. Različne posodice, izdelane s kronsko žago z
dvema reziloma oziroma krožnima listoma 032 in 044

Slika 6. Izdelki v pladnju

Sliki  7  in 8. Posodici  — čebrička, ki ju lahko uporabite
npr. kot svečnika

Slika 4. Stenska ikebana za suho cvetje. Posodica je
izdelana s pomočjo kronske žage, kateri sta bili vstav¬
ljeni dve rezili in na ta način smo dobili krožni kolobar

130  718*4 • 8283

Slika 9. Čebriček s pokrovom za lepe predmete, ob
njem pa voščilnica iz trakov furnirja

Slika 10. Družinsko darilo

Vsem bralcem tega prispevka želim, da bi z izdel¬
kom, ki ga boste izbrali iz posredovanega gradi¬
va, ter ga izdelali, zadovoljili svoje starše, prijate¬
lje, učitelje itd.

Slika 11. Takole pa izgledajo svečniki. Vsi izdelki so
lahko polakirani oziroma pobarvani. Predtem pa jih
lahko obžgete z bencinsko obžigalko

TIM 4 9 82/83 1  31

daljinsko vodenje

Jan I. Lokovšek

Digitalni

koder

TIM XXXIII (II)

Nadaljevanje

Izbira materiala

Poleg integriranega vezja NE 5044, brez kate¬
rega seveda ne gre, potrebujemo še nekaj dodat¬
nih komponent, od katerih so gotovo najbolj za¬
htevni kondenzatorji. To so predvsem tisti, ki do¬
ločajo časovne konstante,tj. C 8 (Cmux), C 9 (Cf) in
C10 (Co). Le-ti naj bodo folijski, nikakor pa ne ke¬
ramični. Nasprotno pa so C1 do C 5 in C12 ter
C13 keramični, ker rabijo le za blokiranje. Prav
tako rabijo za blokiranje vsi elektronski konden¬
zatorji in zato njihova vrednost ni tako natančna.
Ta je lahko od 10 pa do 68 [iF, delovna napetost
pa vsaj 6,3 V, za C 7 je dovolj tudi 3 V.
Trimerpotenciometri P1 do P 4 so za pokončno,
P 5 do P 7 pa za vodoravno montažo. Za slednje je
zaželeno, da so malo boljši, ker vplivajo tudi na
časovne konstante.

Stabilizator 78L06 je integrirano vezje za nape¬
tost 6 V. Je priročno, ker po velikosti ne presega
majhnih transistorjev v plastičnem ohišju. Lahko
uporabimo tudi njegovega močnejšega »brata«
7806, v skrajnem primeru pa kar zener diodo za
napetost 6 do 6,3 V.

Transistor v dodatku je PNP tipa BD136, lahko pa
tudi BC 308 B. BD 136 je močnejši in zato bolj pri¬
poročljiv za VF module večjih moči. Upori so
Iskrini, moči V* ali 1 /a W. Ploščico tiskanega vezja
bomo izdelali iz enostransko kaširanega vitropla-
sta.

Gradnja

Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja na plo¬
ščici velikosti 43 x 105mm. Za manjšo in go¬
stejšo ploščico in nekoliko neobičajno obliko sem
se odločil zato, da sem jo lahko vgradil v že obsto¬
ječ oddajnik na prostor, ki je bil sicer predviden
za dodatno vezje (Graupner), neposredno ob ba¬
teriji.

Ploščico tiskanega vezja v merilu 1:1 prikazuje
slika 6.

Slika 6. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1

Priključne sponke sem lahko oštevilčil le na pove¬
čani sliki ploščice, ki je narisana na sliki 7.

Na ploščici je več prostora, kot bi bilo sicer po¬
trebno za vezje koderja s slike 3 (prejšnja številka
TIMA). Predviden je namreč že prostor in vezava
za preprost mešalnik s samimi pasivnimi elemen¬
ti, tj. upori in trimerpotenciometri. Tako bo sedaj
ostalo nekaj prostih sponk, ta mešalnik pa bo sle¬
dil v nadaljevanju.

Na desni strani ploščice je večji prazen prostor;
na to mesto sem v mojem prototipu pritrdil stikala
za zamenjavo smeri hoda. Na ploščici sta tudi
združeni sponki 5 in 6,7 pa je ozemljena, kar po¬
meni, da sta združena kanala 5 in 6, sedmi pa je
opuščen. Naredimo tabelo vrednosti in povezav
posameznih sestavnih delov na ploščico tiska¬
nega vezja.

132  TIM 4 • 8283

Slika  7 Povečana slika ploščice tiskanega vezja z
oštevilčenimi sponkami

Na prvi pogled je ploščica tiskanega vezja kar
gosta, je pa delo manj zahtevno kot spajkanje
sprejemnika za daljinsko vodenje, kjer imamo še
tuljave, filtre in podobno šaro Paziti moramo le na
neželene stike, kjer so si priključne sponke blizu,
in pa seveda na pravilno polariteto elektrolitskih
kondenzatorjev

TABELA I

TIM 4 • 8283 1  33

Sicer je postopek montaže enak, kakor smo ga
bili vajeni doslej. Poglejmo si le še vezavo, ko
namesto stabilizatorja 78L06 ali 7806 uporabimo
zener diodo (6 do 6,3V) in upor (150 do 220
Ohmov) na sliki 8.

105 1 04 10f

Slika 8. Vezava za stabilizacijo napetosti z zener diodo

Montaža in priključevanje

Ploščico tiskanega vezja sem konstruiral za po¬
končno montažo v škatlo oddajnika, kot je skici¬
rano na sliki 9.

Slika 9. Skica montaže ploščice tiskanega vezja ko-
derja v oddajniku

Montaža je pokončna zato, da lahko preko odprtin
ali pokrovčka dosežemo trimerpotenciometre z
izvijačem. To so potenciometri za regulacijo veli¬
kosti hoda za posamezni kanal in kasneje poten¬
ciometri mešalnikov.

Taki potenciometri oziroma gumbi za regulacijo
naj bodo praviloma težje dostopni, tj. v notranjo¬
sti, ali pa moramo zanje uporabiti vsaj izvijač, da
je onemogočeno enostavno premikanje z roko
(če so na voljo kar gumbi!).

Kaj vse se nam primeri, če nekdo nepoklican
premakne stikalo ali zasuka gumb! Moje izkušnje
so žal take, da se to najbolj pogosto dogaja na
tekmovanjih, ko moramo oddajnike oddati v ču¬
vanje in so tam lahko deležni igranja nepoklica¬
nih.

NF modul moramo seveda povezati s potencio¬
metri za dajanje povelj, napajanjem in VF delom.
Vezava je narisana na sliki 10.

Slika 10. Vezava NF modula

Za prve štiri kanale smo uporabili potenciometre v
križnih mehanizmih, za peti kanal pa stikalo s
srednjim položajem. Tudi tukaj bi lahko bil poten¬
ciometer, vendar sem želel pokazati vezavo s sti¬
kalom in trimerpotenciometroma, s katerima na¬
stavimo oba skrajna položaja.

Na zgornjem delu slike je narisana vezava s TI¬
MOVIM AM oddajnim modulom, na spodnjem pa
vezava za FM, ker je samo nakazana pot signala
na kapacitivno diodo.

Uravnava

Ko je koder vgrajen in »privezan« v oddajnik, mo¬
ramo uravnati še trimerpotenciometre. Najlaže to
storimo kar v delujočem sistemu za daljinsko vo¬
denje, kar pomeni, da potrebujemo poleg oddaj¬
nika še sprejemnik in en servomehanizem.

Za začetek naj bodo drsniki vseh trimerpotencio-
metrov v sredini. Vključimo oddajnik in spreje¬
mnik; servomehanizem oziroma njegova krmilna
ročica zavzame nek položaj. Najbolj natančno
moramo nastaviti nevtralni položaj. Nastavljamo
ga s trimerpotenciometrom P7, in sicer za vse
kanale enako, tj., ko bomo nastavili enega, bodo
nastavljeni tudi vsi ostali.

Ko smo našli tako lego drsnika P7, daje krmilna
ročica servomehanizma v nevtralnem položaju,
preizkusimo hod. Krmilna ročica (rotacijskega)
servomehanizma naj opiše približno po 45° na
vsako stran od nevtralnega položaja za poln hod.
Če je odklon prevelik ali premajhen, ga najprej
poskusimo uravnati z ustreznim trimerpotencio-

134  TIM 4 • 82*3

metrom na vhodu npr. P1 za prvi kanal. Pozor, tu
uravnavamo hod za vsak kanal posebej!
če s P1 (do P 4) ne uspemo dobiti dovolj velikega
hoda, potem ga popravimo s trimerpotenciome-
trom P6, to pot zopet za vse kanale enako.
Možno je, da se ob spremembi hoda spremeni
tudi nevtralni položaj, vendar ne veliko Če se to
primeri (le ob spremembi P6), ga ponovno urav¬
navamo s P 7.

Trimerpotenciometer P 5 rabi za uravnavanje pe¬
riode vlaka impulzov, če vaš oddajnik lepo deluje,
ga pustite kar lepo pri miru, tj., njegov drsnik P 5 v
sredini, razen v primeru, če se odločite uporabiti
tudi sedmi kanal in bi potem sprejemnik več ne
deloval pravilno.

Vzrok temu je ta, da je ob prekratki periodi tudi
presledek med zadnjim impulzom iz vlaka in
prvim iz naslednjega prekratek. Le-ta rabi za sin¬
hronizacijo v dekoderju sprejemnika oziroma za
generacijo »rešet« impulza.

Z večanjem vrednosti P 5. tj., z vrtenjem drsnika v
desno, se dolžina periode in s tem tudi presledka
povečuje

Ob koncu bi rad povedal še nekaj stvari, ki so

sicer splošno znane, a izkušnje kažejo, da tak na¬
svet ni odveč.

Srce vezja je integrirano vezje, drobna in občut¬
ljiva zadeva. Napačno priključevanje ali dolgo
tretje s spajkalom ga lahko uniči ali pa vsaj nepo¬
pravljivo poškoduje. V takem prijeru je seveda
vsako jadikovanje odveč, potrebno ga je zame¬
njati.

Kar velja za vsa TIMOVA vezja za daljinsko vo¬
denje, velja tudi za koder. Komur bi ga ne uspelo
»obuditi« ali uravnati, naj se oglasi v uredništvu.
Radi bomo pomagali!

Glavni tehnični podatki:
Napetost napajanja

poraba

Število kanalov

dolžina impulza za nevtralni

položaj

hod (dolžine impulza za
povelje)

vrednost potenciometrov za
dajanje povelj

od 8,4 do 18 V
(s stabilizatorjem
78L06)

15 mA pri 12 V
6,6 in 5 skupna

tipično 1,6msek.

+ 0,6msek.

od 1,5 do 10 kOhm

Prihodnjič: MEŠALNIK

modelarstvo

Sašo Krašovec

Grumman F 6 F
Hellcat

Nadaljevanje

Danes je na vrsti zadnje nadaljevanje, to je bar¬
vanje. Letalo sem narisal v štirih možnih barvnih
verzijah Preden bom opisal barvanje vsake ver¬
zije posebej, bom opisal barvanje detajlov, ki so
pri vseh verzijah enako pobarvani.

Ker so kolesa v odprtem položaju, morate narisati
odprtino Le-ta je črna. poteka prečno na razpon
kril. pri obliki in velikosti pa naj vam pomagata
dela K 3 in K 3 a. Črni so tudi topovi na krilu. Noge
koles so srebrne barve, deli K 3 in K 3 a pa so z no¬
tranje strani svetlo sivi. Za anteno uporabite de¬
belejšo nit.

1. Grumman F 6 F-3 z letalonosilke York-
town

Letalo je spodaj bele barve, zgoraj temno
modro-sive. po trupu pa še svetlo modro-sive.
Znaki so risani v M 1:1 in so temno modri z belo
zvezdo in stranskima poljema ter obrobljeni z
rdečim pasom 0 so na trupu pred oznako bele,
pod višinskim stabilizatorjem in na delu K 3 a pa
črne. Oznake ameriškega vojnega letalstva so
samo na levem krilu zgoraj in na desnem spodaj.
Diagonalno po smernem stabilizatorju poteka še
bel pas — razpoznavni znak za letalonosilko
Yorktown.

2. Grumman F 6 F-2 z letalonosilke Han¬
cock

Letalo je spodaj prav tako belo, zgoraj temno
modro-sive barve, po trupu pa še modro-sive.
Oznake ameriškega vojnega letalstva so prav
tako na levem krilu samo zgoraj in na desnem
samo spodaj, barvno pa so samo temno modre z
belo zvezdo in belima stranskima poljema. Te oz¬
nake so na krilih in na trupu enake velikosti in so
risane v M 1:1. Bel napis pod pilotovo kabino
(7-F-12) je prav tako risan v M 1:1. Na smernem
stabilizatorju je še bela številka 12. Črna 12 pa je
tudi na delu K 3a.

TIM 4 • 8283 135

136  TIM 4 • 8283

TIM 4 • 8283 1  37


3. Grumman F 6 F-5 z  letalonosilke Hor-
net

Celotno letalo je temno modro-sive barve. Vse
ostale oznake so bele barve in so risane v M 1:1.
Na trupu je spredaj bel pas, prav tako sta beli tudi
izmenično pobarvani polji na smernem stabiliza¬
torju in na koncu obeh kril, vendar samo zgoraj.
Oznake ameriškega letalstva so enako velike kot
pri prejšnjem letalu, le da narišete samo bela
polja. Pod kabino je večja cela številka 35, na
smernem stabilizatorju pa manjša deljena.

4. Grumman F 6 F-5 Iz Nas Oakland

Letalo je temno modro-sive barve. Oznake ame¬
riškega letalstva so na trupu na oranžnem pasu:
moder krog, bela zvezda in stranska polja, po
sredini katerih poteka rdeč pas. Na krilih zgoraj je
na levi strani samo bela zvezda z belima poljema
in rdečim srednjim pasom, na desni pa bel napis
24 F, katerega sestavite iz številk in črk na načrtu.
Na desnem krilu spodaj pa je samo enaka oznaka
kot na levem zgoraj. Na trupu spredaj je bela 24 in
na smernem stabilizatorju bel F {enako veliko kot
na krilih; vse oznake in napisi so v M 1:1).

Če za pogon letala uporabljate motorček na ža-
rilno svečko, pa morate letalo dodatno zaščititi
pred razjedanjem, ki ga povzroča gorivo. Letalo
lahko prelakirate z lakom za parket, ali pa ga po¬
barvate z barvami obstojnimi proti metanolu.

Bolj bojevit kot eleganten je bil Hellcat resnično
namenjen zmagovanju v zračnih spopadih. Načr¬

tovan je bil za velike hitrosti in obremenitve v spo¬
padih.

Izredno množična proizvodnja, kot v redko kateri
letalski tovarni, je prinesla velik uspeh na bojišču
na Pacifiku.

Razvoj tega letala se je pričel z letalom X F 6 F-1.
ki je bil razvit iz letala F 4 F Wildcat z motorjem
R-2600 Double Cyck>n. Mesec kasneje so ta
motor zamenjali z Double Wasp. jeseni 1942 pa je
stekla redna proizvodnja. Leta 1942 so naredili 10
letal, 1943 že 2545, 1944 6139 in 1945 — 3578,
skupaj z dvema prototipoma 12272, katerih
11 000 so izdelali v točno dveh letih. Na Daljnem
vzhodu so z njimi uničili okrog 6000 nasprotniko¬
vih letal, pa tudi v Evropi so se ta letala dobro ob¬
nesla.

Kasnejši razvoj je sledil preko nočnega lovca
F 6 F-3 in -5N do -5P, ki je bilo ogledniško letalo.
Po končani vojni so jih veliko prodali najrazličnej¬
šim državam.

Izdelovalec: Grumman Aircraft Engineering Cor¬
poration

Tip: Pratt & Whitney R-2800 Double Wasp, 18 ci¬
lindrov, 2000 in 2200 KM
Razpon kril: 13,05m
Dolžina: 10,20 m

Teža: prazen 4101 kg, obtežen 5528kg
Hitrost: 605krrVh

Oborožitev: šest 0,5 in Browing topov v krilih, v
vsakem po 400 nabojev; kasneje šest raket.

138  TIM 4 • 82.83

TIM 4  « 8283  1 39

140  TIM 4 • 82/83

HM 4 • 8283 141

142  TIM 4 • 82/83

Električni

vžig

raketnih

motorjev

Kadar hočemo izstreliti raketo, ne da bi se ji pribli¬
žali, potrebujemo električni vžigalnik za raketni
motor. Pri nas takih vžigalnikov ni mogoče dobiti,
zato si bomo sami izdelali preprost, toda zanesljiv
vžigalnik.

Vžigalnik je po navadi sestavljen iz nitke in pa iz
eksploziva. Če torej priklopimo vžigalnik na bate¬
rijo, nitka zažari. Žareča nit povzroči eksplozijo
eksploziva, to pa eksplozijo — vžig raketnega
motorja.

Naši vžigalnik deluje na istem principu, le da
bomo uporabili namesto eksploziva zmes iz 2
delov kalijevega permanganata (KMnC>4), 1 dela
oglja in 1 dela kapic od vžigalic. Vsako sestavino
posebej zdrobimo in šele nato vse skupaj zme¬
šamo. Za nitko uporabimo čim tanjšo cekas žico.
Potrebujemo še koščka t.i. bužir (bougier) cevi, ki
naj bosta dolga 2 cm, premer pa naj ima eden
1 mm, drugi pa 2—4 mm.

Izdelava: Najprej navijemo spiralo. To naredimo
tako, da cekas žico ovijemo okrog bucike ali žeb¬
ljička. En konec žice izoliramo s tanjšo bužir
cevko (glej skico). Sedaj vstavimo spiralo v večjo
cevko. Nato od vrha napolnimo cevko z zmesjo,
potem napolnimo še zgorevalno komoro raket¬
nega motorčka do 'h  z zmesjo. Vžigalnik vsta¬
vimo v zgorevalno komoro motorčka. Paziti mo¬
ramo, da se zmesi stikata, sicer nam start ne bo
uspel. Če vžigalnik ne stoji dovolj trdno, si poma¬
gamo s končki lesa. Sedaj povežemo kontakte
vžigalnika z daljšo žico.

Za start potrebujemo akumulator, če ga nimamo,
vežemo dve žepni bateriji vzporedno, to je + s +
in — z —.

če raketa ne vžge, poskusite z boljšimi baterija¬
mi, ali pa ste vžigalnik slabo napolnili.

Samo Laharnar

Model

dvostopenjske
rakete Salva 2

Za izdelavo rakete potrebujemo naslednji mate¬
rial:

balsa 2 mm za stabilizatorje,

balsa 30 x 30 x 100 mm za konico in konusni del,

lepilni trak za trup,

poliuretansko folijo za padalo,

raketni motor,

gumico, lepila, trakove ipd.

Trup

Trup je narejen iz dveh delov, in sicer je eden
širok 18, drugi pa 28mm.

Trak navijamo spiralno na aluminijasto cev v treh
slojih. Posamezni sloji se morajo med seboj kri¬
žati.

Konus in konica

Oba dela sta narejena iz balse. Nastružimo jih,
kot kaže načrt. Pri tem moramo zelo paziti, kajti
malenkostna napaka lahko povzroči, da dela ne
bosta šla skupaj.

Stabilizatorji

Narejeni so iz 2 mm balse. Izrežemo jih in zbru¬
simo v določen profil.

Sedaj vse dele zlepimo, naredimo vodila, padalo
in vstavimo oba motorčka ter raketo pripravimo za
prvi polet. Želim vam mnogo uspeha pri izdelavi in
še več pri spuščanju.

285

TIRI 4 • 8283 1  43

144  TIM 4 • 8283

Bojan Rambaher

Angleški
voden izstrelek
»Seacat
(Tigercat) 1«

Leta 1960 je podjetje Short Brothers & Harcland
za angleško mornarico izdelalo raketo Seacat 1.
Pozneje so to raketo pod imenom Tigercat vzele v
svojo oborožitev tudi kopenske enote. Posto¬
poma so raketo kupile armade Avstralije, Nove
Zelandije, Indije. Malezije, Švedske, Nizozem¬
ske, Peruja. Čila in Brazilije in jo vključile v svojo
redno oborožitev.

Raketa Seacat (Tigercat) je daljinsko voden eno¬
stopenjski izstrelek za zračne cilje z motorjem na
TPG

Motor so izdelali v podjetju Imperial Metal Indu¬

stries Narejen je iz posebnega oplemenitenega
jekla. V spodnjem delu ima štiri šobe. Ima dve po¬
gonski stopnji in obsega skoraj polovico dolžine
rakete — to je 1480 mm. V spodnjem delu je na
pjovršini rakete nameščen obroč, na katerega so s
čepi pritrjeni štirje pravokotni stabilizatorji kaplja¬
stega profila. Na zunanjih robovih stabilizatorjev
so cevi, ki omogočajo, da je raketo laže optično
spremljati.

Nad motorjem okrogel prerez rakete tekoče pre¬
haja v obliko kvadrata z zaobljenimi koti. Tukaj so
nameščene servo naprave premičnih kril, akumu¬
lator s stisnjenim plinom in rezervoar s tekočim
gorivom pod pritiskom za pogon servo mehani¬
zma, pa še sprejemnik za radijsko vodenje.

Krila kapljastega profila so pritrjena na vrtljivih
čepih in zavarovana z varovalnimi vijaki. Krila in
stabilizatorji so drug proti drugemu nameščeni
pod kotom 45°.

Nad napravo za vodenje je nameščena bojna
glava, ki vsebuje eksplozivni naboj velike moči. V
svojem vrhnjem delu prehaja bojna glava po¬
novno v okroglo obliko. Zaključena je z železno
konico z zaobljenim vrhom. Železni stožec je pri¬
trjen k bojni glavi s štirimi vijaki. V njem se naha¬
jata tudi udarni in približevalni detonator.

Na startno rampo so vedno postavljene po štiri
rakete Seacat skupaj. Startno rampo sestavljajo
šestdesetcentimetrske izstrelne šobe, naprava
za optično kontrolo leta rakete in merilna naprava
Od leta 1964 naprej so startne rampe opremljene

TIM 4 • 82413 145

tudi z napravo za radijsko kontrolo in vodenje ra¬
kete pri zmanjšani vidljivosti in nekoliko večji
oddaljenosti.

Kopenska izvedba rakete, Tigercat, se od morske
izvedbe razlikuje samo po startni rampi. Ta je
nameščena na dveh enoosnih prikolicah, ki ju
vleče landrover. Prvi del je samostojna odstrelna
naprava s tremi raketami, merilno napravo, na¬

pravo za opazovanje poleta in sedežem operater¬
ja.

Največji domet rakete je 8000 m, z višino leta do
3000 m. Podatka za točno težo rakete ni, vendar
jo ocenjujejo na okoli 100 kg. Hitrost rakete je 270
rrvs in torej izključuje streljanje na rakete, ki letijoz
nadzvočno hitrostjo.

Morska izvedba rakete ima belo pobarvan trup,

REZ A-A

146  TIM 4 • 82*83

stabilizatorji pa so modre barve. Dve nasproti le¬
žeči krili sta modre, dve pa rumene barve. Prav
tako modre barve je zgornji del bojne glave. Pri
pogledu s strani je vedno na desni strani krila mo¬
gočen znak Velike Britanije. Na vseh štirih stabili¬
zatorjih se nahaja silhueta morske mačke (seacat
= morska mačka) z jasno repno plavutjo. Kopen¬
ska izvedba rakete je cela rumene krem barve.
Samo na zgornjem delu bojne glave in na spod¬
njem delu trupa je ozek rdeč trak. Kopensko ver¬
zijo rakete vidite na naši sliki.

Popolnoma jasno pa je, da glede na to, koliko
držav ima v svoji oborožitvi te rakete, obstajajo še
drugačne barvne kombinacije razen britanske.
Rakete Seacat in Tigercat so zelo priljubljene za¬
radi svoje nizke cene, lahkega rokovanja, mobil¬
nosti in uporabnosti v terenskih pogojih. O neki
pomembni neugodni podrobnosti pa zahodni viri
raje molčijo — cilj mora biti optično viden, tako da
ga strelec lahko zasledi v daljnogledu merilca.

Srečno 1983!

elektronika za mlade

Vukadin Ivkovič

Elektronika se je nekoč delila na jaki in šibki tok.
Študentje, ki so študirali šibki tok, med njimi pa je
bil morda tudi vaš ded ali celo še očka. so prouče¬
vali gibanje svobodnih elektronov v plinih in va¬
kuumu (brezzračnem prostoru). Radioaparat je
bil sestavljen iz množice pasivnih delov: uporov in
kondenzatorjev, ki jih tudi danes srečujemo, toda
glavni aktivni del so bile elektronske cevi. In kaj je
pravzaprav elektronska cev ali krajše elektronka?
To je preprosto rečeno steklen balon, iz katerega
je izčrpan zrak. V balonu je katoda. ki, kadar se
segreje, emitira oblak elektronov, in anoda, proti
kateri lete svobodni elektroni. Ker je taka elek¬
tronka imela dve elektrodi, katodo in anodo. so jo
poimenovali dioda. Potem so v diodo vgradili
tretjo elektrodo, ki je svobodne elektrone uprav¬
ljala. in tako dobili triodo. Elektronska cev s štirimi
elektrodami je dobila ime tetroda. s petimi pen-
toda itd.

Vse elektronske cevi so imele skupno lastnost, in
sicer, da so »izparjeni« elektroni iz katode leteli
preko usmerjevalnih mrežic na anodo. Zaradi
tega danes v šali pravimo, da so stari radioama¬
terji delali »na paro«.

Iz te družine so se prav do danes obdržale ka¬
todne cevi kot osnova vsakega televizijskega

aparata. Pri tej je del steklenega balona prevle¬
čen s snovjo, ki seva — fluorescira, ko jo bombar¬
diramo s snopom elektronom. Toda tudi katodni
cevi so šteti dnevi. Danes jaki tok natančneje
imenujemo prenos energije ali elektroniko moči,
šibki tok pa prenos informacij in obdelava podat¬
kov V elektroniki moči je važna koristnost ali
stopnja izkoriščenosti, v tehniki prenosa vesti pa
največja možna vernost prenosa. Na elektroniko
vplivajo tudi ostali fizikalni pojavi: temperatara,
svetloba, magnetno polje, nuklearno ali radioak¬
tivno žarčenje in drugo.

Polprevodniške diode

Osnovni elementi, iz katerih danes izdelujemo
diode in transistorje, so polprevodniki. Zato je po¬
trebno. da se takoj na začetku seznanimo z
osnovno zgradbo in lastnostmi polprevodnikov,
kakor tudi z njihovo zgradbo spojev. V primerjavi z
elektronskimi cevmi so pojavi v polprevodnikih
dosti bolj zapletene narave. V njih obstajata dve
vrsti nosilcev električnosti in dvojni mehanizem
njunega gibanja.

Fiziko polprevodnikov pogosto označujemo kot
fiziko trdnega telesa. Naziv prihaja od dobesedno
prevedene angleške besede »solid State« —
trdno telo. »Solid State« pomeni trdno agregatno
stanje, za razliko od tekočega ali plinastega sta-

nja. Izraz so uporabljali na začetku razvoja pol¬
prevodnikov, ker se tu elektroni ne gibljejo v va¬
kuumu ali v plinih, kot pri stari tehniki elektronskih
cevi, temveč v trdnih telesih. KOVINE so kot trdna
telesa dobri prevodniki električnega toka. Naj¬
boljši med njimi so srebro in zlato, vendar so pre¬
dragi za običajen prenos toka. Največ se uporab¬
ljajo baker, aluminij in z omejitvami železo. Na¬
sproti kovinam se nahajajo IZOLATORJI. Ti ne
prevajajo električnega toka in rabijo za ločevanje,
tj., izolacijo električnih tokovnih krogov med seboj
in od okolice. In kaj so potem polprevodniki?
POLPREVODNIKI prevajajo tok slabše od kovin,
toda v primeri z izolatorji, ki toka ne prevajajo, to
vendar počno.

Vsekakor pa je osnovna lastnost polprevodnika,
da na mejnih spojih, kjer se sestajata dva različno
prevodna polprevodnika, prevajajo električni tok
bolje v eno od smeri kot v nasprotno. To posebej
velja za diode in usmernike.

Da bi dosegli zaželeno lastnost polprevodnikov,
jim pri izdelavi dodajajo nekatere primesi v
izredno majhnih količinah. S tehnološkim postop¬
kom, imenovanim »legiranje«, pritale na polpre¬
vodniki kristal dodatno snov. Drugi postopek se
imenuje »difuzija«. Tu se dodatna snov naparja
na polprevodniki kristal v zaščitnem plinu ali v vi¬
sokem vakuumu. V obeh primerih nastane zelo
tanek spoj med osnovno polprevodniško snovjo
in dodano snovjo. Ta spoj vnaša v polprevodnik
usmernike, ojačevalnike ali foto lastnosti.
Podoben medsebojni spoj se da doseči tudi tako,
da se kovinska konica postavi na polprevodniški
material in zavari. Tako se izdeluje točkaste
diode  ali diode z zlato piko. Pri postopku legiranja
ali difuzije se legira nekaj večja površina polpre¬
vodnike snovi kot pri točkastem postopku. Zato
tu govorimo o slojnih diodah.

Z dodajanjem fosforja, arzena ali antimona do¬
bimo t. i. material N-tipa, P-tip pa dobimo z doda¬
janjem majhnih količin aluminija, galija ali indija.
To pomeni, da polprevodniki vsebujejo v isti kri-

T1M 4 • 8283 147

anod*

Slika 1. PN — mejni sloj točkaste diode

stalni ploščici P- in N-prevodna področja in PN
spoje.

Najenostavnejši elektronski element s samo
dvema elektrodama oziroma priključkoma je pol¬
prevodnika dioda. Ta vsebuje, med seboj ločeni
s PN slojem, samo po eno N-prevodno in P-pre-
vodno področje. Način njenega delovanja je
osnova za vse ostale polprevodnike elemente:
transistorje, tiristorje in druge. Vsi se sestoje iz
N-področja in P-področja z ustreznimi mejnimi
spoji.

Točkaste diode

Točkasta dioda nastane, kadar se na malo pol¬
prevodniško ploščico navari konica iz tanke zlate
žice. Konica se navari s tokovnim sunkom v N-
prevodno ploščico germanija. Pri tem atomi ko-

Slika 2. Izdelava točkaste diode: spojka  — 1, utrditev
katode — 2, polprevodniška ploščica — 3, kovinska
konica — 4, stekleno ohišje  — 5, pritrditev diode  — 6,
anodni priključek  — 7

148  TIM 4 • 8283

vine prebijejo polprevodniški material. Tako na¬
stane (slika 1) okoli kovinskega vrha PN mejni
sloj. Zaradi majhne površine mejnega sloja se
sme te diode obremeniti le z majhnimi tokovi. Pol-
prevodniško ploščico se naspajka na priključno
elektrodo, ta sklop pa se utali v stekleno ohišje ali
obvije s plastično maso. Izdelavo točkaste diode
prikazuje slika 2

Slojne diode

Za velike tokove je treba povečati površino PN-
prehoda. Zaradi tega se dodani material vgradi na
večjo površino polprevodniške ploščice in zavari
oziroma legira. Atomi se pri tem prebijejo v N-pre-
vodno snov in jo spremene v tanko področje P-
prevodnega polprevodnika. Zaradi boljšega od-

Slika 3. Shematski prikaz slojne diode

Slika 4 Neka / tipičnih primerov slo/nih diod za več/e to¬
kove

vajanja toplote se privari polprevodniška ploščica
na širšo ploščico za hlajenje, ki je obenem tudi ka¬
todni priključek. Kot zaščito se uporablja ohišje z
izoliranim izvodom

Diodni termometer

V diodnem termometru bomo uporabili diodo, ki
smo jo spoznali v prejšnjem poglavju, kot sondo
za merjenje temperature Na sliki 5 je podana
shema vezja diodnega termometra.

i.*Ka

Slika  5 . Shema vezja diodnega termometra

TIM 4 • 8283 1  49

Diodni termometer je zelo lahek in enostaven za
gradnjo, toda tudi zelo natančen instrument za
merjenje temperature. Sestavljen je iz sonde in
merilnega dela. Sonda je vprazaprav sama pol¬
prevodnika dioda, medtem ko merilni del vse¬
buje instrument z močjo 100 ^A (mikroamperov),
dva potenciometra ali trimera, dva upora, zener
diodo (o njej bomo govorili v prihodnji številki
Tima), stikalo in 9V baterijo za napajanje.

Gradnja diodnega termometra

Gradnjo diodnega termometra bomo razdelili na
dva dela. Najprej bomo opravili razvojno delo,
nato pa se bomo lotili končne gradnje termome¬
tra.

Z razvojem bomo začeli takrat, ko bomo imeli na¬
kupljen ali kako drugače zbran ves material. V pri¬
loženi shemi je sonda narejena iz diode FD 100.
To je dioda, ki ima zelo dobro (linearno) karakteri¬
stiko od 0°C do 100°C. V načelu lahko za sondo
uporabite katerokoli germanijevo ali silicijevo
diodo, vendar je vseeno bolje uporabiti silicijevo
diodo, ker z njo lahko merimo temperature do
150°C, medtem ko lahko z germanijevo diodo
merimo le temperature do 70°C. Izbrano diodo
pazljivo ukrivimo, tako kot kaže slika 6.

dioda

Zatem preidimo na potenciometre ali trimere. To
so spremenljivi upori, ki imajo tri priključke. Mi
bomo za našo rabo spojili srednjega in enega od
stranskih priključkov. Trimeri ali trimpoti so manjši
in se nastavljajo z izvijačem, medtem ko se obi¬
čajni potenciometri nastavljajo ročno. Torej, vzeli
bomo dva trimpota ali dva potenciometra z močjo
10kQ (kiloohmov) (slika 7).

Pripravljeno in ukrivljeno diodo bomo najprej spo¬
jili s potenciometrom Ps z močjo 10k£2, nato pa
bomo oba prosta konca obeh potenciometrov Ps
in Po spojili zadaj. Temu spoju bomo dodali uporz
močjo 1,8kQ in nato nanj prispajkali stikalo S,
drugi konec stikala pa na negativni pol baterije z
močjo 9 V. Na srednjo vejo naše sheme bomo
spojili instrument z močjo 100|jA, na doljnji veji pa
samo upor z močjo 10Ofi. Gornjo in spodnjo vejo
spaja zenerjeva dioda. Preden pritrdimo baterijo,
še enkrat preverimo, če so vsi spoji pravilno spo¬
jeni.

Ko bomo prek stikala vključili baterijo, bo instru¬
ment pokazal neko vrednost, na primer 40 pA. Ta
rezultat nam pove, da naš instrument — termo¬
meter deluje,'toda ne vemo še, kakšno tempera¬
turo smo izmerili. Da bi ugotovili, prehajamo na
merjenje instrumenta. Merili bomo od 0°C do
100°C, ali če vzamemo silicijevo diodo, recimo
BA 511, do 150 °C. Umerjanje na 0°C bomo storili
tako, da bomo nekaj kock ledu (zdaj pozimi za to
ne bo težav) zmešali z navadno vodo in v to zmes
potopili našo sondo (diodo). Voda pomešana z
ledom ima namreč temperaturo 0°C. Če nam in¬
strument po nekaj minutah ne pokaže 0°C, potem
bomo začetni del skale na instrumentu uravnali s
potenciometrom Po. Ne pozabimo, da se ves ta
čas sonda nahaja v zmesi led-vod a. Ko smo ume¬
rili najnižjo temperaturo, potopimo sondo v vrelo
vodo in s pomočjo potenciometra Ps naravnamo
kazalec instrumenta na vrednost 100, na stoti
razdelek na skali, kar ustreza vrednosti 100°C,
saj pri tej temperaturi začne voda vreti. Postopek
umerjanja na 0 in 100°C ponavljajmo vse dotlej,
dokler sprememba enega potenciometra ne bo
več vplivala na vrednost, ki smo jo dosegli z dru¬
gim potenciometrom.

Dokončno gradnjo termometra in njegov vnanji
videz bomo objavili v prihodnji številki Tima. Na¬
dejamo se, da boste medtem razvili svoj termo¬
meter, za katerega boste skoraj vse potrebne
dele našli v trgovini Mladi tehnik na Cojzovi 2 v
Ljubljani.

potencio.

trimpot

Slika 7

156  TIM 4  • 82*3

inovator

S to številko Tima odpira uredništvo naše revije v
sodelovanju z avtorjem rubrike Elektronika za
mlade, seveda, novo nagradno rubriko. V vsaki
naslednji številki Tima bo avtor opisal po en se¬
stavni del s področja elektronike in pokazal, kako
se ta del uporablja pri gradnji neke aparature. Na
osnovi tega bomo postavili nalogo, udeleženci
našega tekmovanja pa bodo z opisom in prak¬
tično rešitvijo prikazali svoj proizvod. Najboljše
rešitve bomo objavili v Timu. avtorje pa vsako pot
na določen način nagradili.

V tej številki Tima je avtor opisal polprevodniške
diode in z izdelavo termometra prikazal praktično
uporabo le-teh. Ker je dioda eden od osnovnih
elementov elektronike in je zato zelo široko upo¬
rabna. bomo na tej osnovi tudi postavili današnjo
nalogo.

Naloga

Z uporabo samo ene polprevodniške diode in
drugih sestavnih elementov iz elektronike izde¬
lajte enostaven elektronski sklop ali napravo.
Gotov izdelek opišite, narišite in prikažite njeno
delovanje.

Uredništvo bo vaše rešitve sprejemalo do konca
januarja prihodnjega leta.

Najboljše prispevke bomo objavili v Timu št. 7.
najboljši inovatorji pa bodo za nagrado obiskali
laboratorij za proizvodnjo robotov, ki dela v sklopu
našega največjega znanstvenoraziskovalnega
instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Tam jih bodo
strokovnjaki tega instituta seznanili s proizvodnjo
robotov iz družine GORO.

Nadejamo se. da je nagrada dovolj vabljiva in se
boste zato našemu pozivu množično odzvali

mladi tehniki

Amand Papotnik

Fotosekcija

Oblike dela:

1. predavanje z demonstracijami,

2. individualno delo udeležencev (priprava filma,
vstavljanje filma, razvijanje filma, priprava kemi¬
kalij, izdelovanje fotografij, izdelava fotografij za
razstave in tekmovanja),

3. skupinsko delo (priprava razstav, izdelava če¬
stitk, voščilnic, izdelovanje fotografij za album
šole).

Opredelitev posameznih tem:

1. tema:

organiziranost fotosekcije na šoli
smoter teme: učenci spoznajo organiziranost fo¬
tosekcije v okviru kluba mladih tehnikov in pro¬
gramsko vsebino krožka
vsebina teme: poudarek je na pomenu krožkov v
osnovni šoli, vsebini dela, metodah in oblikah
dela pri foto krožku

2. tema:

opis fotoaparata in dodatne opreme
smoter teme: spoznajo sestav fotoaparata in do¬
datne opreme

vsebina teme: v okviru te teme jih je potrebno
seznaniti z vrstami fotoaparatov, sestavo foto¬
aparata in z dodatno opremo (dodatni objektivi,
stojalo, fleš, repro naprava itd.)

3. tema:

fotografska optika

smoter teme: učencem je potrebno predstaviti
pomen znanj o fotografski optiki
vsebina teme: poudarek je na pomenu zbiralne
leče, napak leč in odpravljanju napak (opomba:
fizikalno znanje je potrebno podajati primemo
razvojni stopnji otroka)

4. tema:
snemanje

smoter teme: v okolici šole spoznajo tehnike
snemanja

vsebina teme: učenci z različnimi fotoaparati
snemajo v naravi in utrjujejo že znane elemente
glede nastavitve in iskanja motivov (iskalo, za¬
slonka, zaklop, globinska ostrina)

TIM 4 • 8283 151

5. tema:

negativni postopek

smoter teme: učenci spoznajo postopek razvija¬
nja filma

vsebina teme: poudarek je na pripravi negativ¬
nega fotografskega materiala za razvijanje in na
spoznavanju razvijanja filma

6. tema:

pozitivni postopek

smoter teme: poudarek je na spoznavanju pove-
čevalnika, pozitivnega razvijalca in postopka raz¬
vijanja fotografij. Posebno je pomembno, da se
vsak posameznik usposobi za samostojno izde¬
lavo fotografij

7. tema:

kontaktna kopija

smoter teme: učenci spoznajo postopek izdelave
kopij

vsebina teme: poudarek je na izdelavi kontaktne
kopije (filma)

8. tema:

uporaba repro naprave

smoter teme: učenci spoznajo sestavne dele
repro naprave pri preslikovanju filmov, slik iz
knjig, diafilmov, insektov, okostij, rož itd.

9. tema:
velike povečave

smoter teme: seznanjanje s postopkom izdelave
fotografij velikega formata
vsebina teme: učenci spoznajo izdelovanje foto¬
grafij (18x24cm, 24x30cm, 30x40cm,

50 x 60cm, 70 x 100cm) in uporabo banjic veli¬
kega formata ter način sušenja velikih formatov

10. tema:

priprava diapozitivov

smoter teme: učenci spoznajo vstavljanje filma za
diapozitive in projeciranje z diaprojektorjem
vsebina teme: poudarek je na pripravi posnetega
filma za diapozitive, shranjevanju in arhiviranju
diapozitivov ter na pripravi didaktičnega gradiva
na določeno temo (npr. tehnološki proces izdelo¬
vanja izdelka spremljanega z diapozitivi)

11. tema:

fotografija kot sredstvo za prikazovanje (shem,
slik, naprav, modelov, tehnologije obdelave ma¬
terialov, maket, postopkov itd.)
smoter teme: namen teme je v tem, da učenci
spoznajo mnogostrani pomen fotografskega
izražanja pri pouku, poučevanju, izobraževanju,
hobi dejavnostih itd.)

vsebina teme: učenci, ki imajo različne interese,
si izdelujejo foto gradivo iz svojega področja (pri¬

prava diapozitivov, izdelava fotografij iz športne
panoge, fotografije rastlin itd.)

12. tema:
tehnični film

smoter teme: učenci spoznajo tehnični film, kemi¬
kalije in razvijanje tehničnega filma
vsebina teme: poudarek je na individualnem delu
in na uporabi tehničnega filma kot negativa in po¬
zitiva

13. tema:
solarizacija, relief

smoter teme: učenci se eksperimentalno preiz¬
kušajo v tehnikah

vsebina teme: poudarek je na umetniškem
ustvarjanju fotografij v smislu izdelave solariza-
cijskih in reliefnih fotografij

14. tema:

priprava foto razstave na šoli
smoter teme: udeleženci individualno in skupin¬
sko pripravljajo foto gradivo za razstave (25. maj)
vsebina teme: na temo ob dnevu mladosti pripravi
fotosekcija razstavo, ki prikaže uspešnost dela
sekcije v celoti in uspešnost posameznikov

15. tema:

sodelovanje na razstavah
smoter teme: udeleženci se preko razpisov pri¬
javljajo na razstave

vsebina' teme: posamezniki lahko tudi v dodatnih
urah izdelujejo fotografije in jih pošiljajo na raz¬
stave (občinske, republiške, zvezne, mednarod¬
ne)

16. tema:

izdelava čestitk, voščilnic
smoter teme: udeleženci s primerno mentorjevo
motivacijo izdelujejo čestitke ob 8. marcu, novem
letu, za delavce (učitelje in sodelavce) šole
vsebina teme: s skupinsko učno obliko je možno
izdelati čestitke ob spominskih dnevih

17. tema:

fotografiranje življenja in dela na šoli
smoter teme: to je stalna naloga fotosekcije, da
spremlja in evidentira življenje in delo šole
vsebina teme: udeleženci fotografirajo različne
prireditve (praznovanja, proslave, obiske, eks¬
kurzije) in izdelujejo fotografije za dokumentacij¬
sko gradivo šole

18. tema:

pripravljanje fotografij za album šole (glej temo št.
17)

Takšen program pa bi lahko osvojili tudi centri
srednjega usmerjenega izobraževanja za tiste
udeležence izobraževanja, ki bi želeli sodelovati v
mladinskem foto krožku.

Slika 3. Zbranim udeležencem je na otvoritvi spregovoril predsednik MZOT Anton Nanut

152  TIM 4 • 8283

Fotografski zapis s 4. zvez¬
nega tekmovanja za pokal
Ljubljane in memorial Koma-
rov, o katerem smo poročali v
3. številki Tima

Slikal. Miha Kozjek in Boštjan Vertačnik (oba AR K
Komarov) z maketama Meteorja 2 K in Meteorja 1

Slika 2. Med tekmovalci je bilo tudi dekle, Maja Engels-
berger. Na sliki z očetom Egonom, sicer državnim re¬
prezentantom v S-4  — oba ARD

Tli« 4 ® 8283 1  53

Slika 4. Glavni sodnik tekmovanja razvršča ekipe po startnih rampah

Slika  5, Maketa poljske meteorološke rakete Meteor
2 K. Za izdelavo te makete v merilu 1:5 je bilo potrebno
okoli 800 delovnih ur

Slika 6. Tik pred startom je potrebno še namestiti elek¬
trične vžigalnike

154  TIM 4 e 82*3

Srečanje
mladih tehnikov,
tabornikov
in strelcev
Jugoslavije

Od 1. do 3.10.1982 je bilo v Beogradu 1. srečanje
mladih tehnikov, tabornikov in strelcev iz vse Ju¬
goslavije pod naslovom »Bratstvo-Edinstvo«, or¬
ganizirala ga je Splošna srednja vojna šola »Brat-
stvo-edinstvo«.

ZOTK Slovenije je na srečanje poslala 5 dijakov,
ki sta jih spremljala dva mentorja
Organizator je za mlade tehnike razpisal pet tek¬
movalnih panog: radiokonstruktorstvo. radioope-
raterstvo, radiogoniometriranje. fotografijo in avio
in raketno modelarstvo.

Sandi (radiokonstr), Stanko (radiooper.) in Igor
(radiogon.) iz Prestranka, Bojan (fotoamater) in
Jože (modelar-raketar) iz Raven na Koroškem so
v dveh dneh pokazali svoje znanje, spretnosti in
izkušnje — vsak na svojem področju.

Namen srečanja, kot pove že samo ime. ni imel
toliko tekmovalnega značaja, večji poudarek je bil
na tkanju novih prijateljstev, tovarištva in izme¬
njavi izkušenj, znanj — vendar so vsi udeleženci
srečanja želeli pokazati kar največ in doseči čim
boljše rezultate.

Tehniki iz Slovenije so se uvrstili na 4. mesto v
skupni razvrstitvi, bronasti medalji sta dobila:
Igor. učenec 8 razreda osnovne šole 25. maj iz
Prestranka (radiogoniometriranje). in Jože. dijak
3. a oddd Šolskega centra iz Raven na Koroškem
(raketno modelarstvo).

Vsi udeleženci srečanja so obiskali Hišo cvetja na
Dedinju in si ogledali muzej 25. maj. veliko pa jih
je pot privedla na Kalemegdan in druge turistične
točke Beograda.

Slovesen zaključek srečanja je bil v nedeljo 3. ok¬
tobra s podelitvijo priznanj in medalj. Se zadnji
stisk rok in vsakdo je odjootoval domov bogatejši
za marsikatero izkušnjo, prijateljstvo, vtis. Prvo
srečanje »Bratstvo-edinstvo« je lepo uspelo, do¬
seglo je namen — organizator obljublja, da bo po¬
stalo tradicionalno.

Franc Keber.

O$ Franja Goloba, Prevalje

TIM 4 ® 8283 155

Matjaž Zupan

Energija —
vroča tema
današnjega
in jutrišnjega
dne

Zadnjič smo si ogledali nekaj splošnih pojmov o
energiji, danes pa začnimo s spoznavanjem po¬
sameznih virov energije in možnostmi varčevanja
z energijo.

Sončna energija

Pod tem imenom si v glavnem predstavljamo le
toploto, ki jo čutimo, kadar se v nas uprejo sončni
žarki. No, pa to ni res, videli bomo, da je velika ve¬
čina energijskih virov, ki jih imamo na voljo, prav
posledica energije, ki prihaja s Sonca.

Sonce  segreva vodo, ki hlapi in se zbira v obliki
oblakov, ti potujejo po nebu in na drugem koncu
vodo vrnejo na Zemljo v obliki dežja. Ta se zbira v
potoke in reke, ki ženejo hidroelektrarne.

Sonce  segreva zrak in zemljo, kar povzroča ve¬
trove, ki poganjajo mline na veter.

Sonce  greje toplotne grelce na strehah in tako
greje vodo za gospodinjstvo.

Sonce  v sončnih celicah, kot jih imajo na primer
sateliti, proizvaja električni tok.

Sonce  v rastlinah pogojuje fotosintezo. Tu se tvo¬
rijo snovi, brez katerih rastlina ne bi rastla. Tako
se sončna energija »zbira« v lesu, ki služi za kur¬
javo.

Les, ki ne bi nastal brez sonca,  se pod zemljo v
dolgih milijonih let počasi spreminja v premog.
Razne druge rastline in živali, ki brez sonca  nik¬
dar ne bi živele, se globoko pod zemljo v milijonih
let spreminjajo v nafto in plin.

Iz rastlin, ki brez sonca  ne bi zrastle, lahko prido¬
bivamo alkohol in plin, ki oba lahko služita kot go¬
rivo.

Sonce  greje morje in veter, ki povzročata morske
valove. Le-ti tudi lahko ženejo elektrarne. Pa še
veliko primerov bi lahko navedli.

Viri energije, kjer ni akumulirana sončna energija,
so jedrska energija, geotermična energija (topla
voda iz Zemljine notranjosti—gejzirji in podobno)
in energija plimovanja morja.

Na kratko poglejmo še nekaj številk o energiji
Sonca. Na Soncu potekajo jedrske reakcije (zli¬
vanje lahkih jeder), ki letno oddajo v vesolje 3,5
milijard milijard milijarde kilovatnih ur energije. Od
tega pride na Zemljo komaj pol milijoninke ozi¬
roma 1,5 milijard milijarde kilovatnih ur energije (v
gospodinjstvu porabimo letno nekaj tisoč kilovat¬
nih ur).

Ta pa se porazdeli takole:

— 31 % se odbije od zraka, ki obdaja Zemljo;
nazaj v vesolje

— 17,4 % se porabi za segrevanje zraka

— 32,7% se porabi za segrevanje morja

— 14,3 % se porabi za segrevanje kopnega

— 0,1 % se porabi v rastlinah za fotosintezo
Vsa ta energija pa se na Zemlji ne zbira, ker bi se
sicer Zemlja strahovito segrela, temveč se vrne
nazaj v vesolje. Le prav majhen delež, manj kot
0,01 odstotka, se ohrani v rastlinah (les, rastlinski
in živalski ostanki).

In koliko porabi človeštvo? Letna poraba je enaka
0,004% energije, ki letno pride do Zemlje s
Sonca. Če tako gledamo, se nam zdita narava in
tudi človeštvo zelo potratna. Seveda pa so mož¬
nosti zadržati in uporabiti večji delež sončne
energije majhne.

Vodna eneergija

Energijo, ki jo ima voda, ki teče v rekah, izkori¬
ščamo v hidroelektrarnah. Tu se potencialna
energija vode pretvarja v električno. Voda namreč
z višine pada na turbine, ki imajo tako oblikovane
lopatice, da se zaradi tega vrtijo. To vrtenje pa se
prenaša v posebno napravo — generator — kjer
se pretvarja v elektriko, ki potuje po omrežju prav
do naših domov, kjer jo uporabljamo na tisoč na¬
činov. Brez elektrike si življenja ne moremo več
predstavljati — bili bi brez razsvetljave, televizije,
hladilnika, električnih štedilnikov in grelnikov,
brez električnih pečic, raznih mešalcev, fenov,
brivskih aparatov, ventilatorjev, šivalnih strojev in
še in še je takih naprav, ki jih poganja električna
energija.

Poglejmo še, kako je zgrajena taka elektrarna.
Bistven del je jez, za katerim se nabere akumula¬
cijsko jezero. V jezeru se nabere dovolj vode, da

156  TIM 4 • 8283

lahko elektrarna deluje nekaj časa tudi v bolj suš¬
nem obdobju, po drugi strani pa skrbi za to, daje
voda dovolj visoko. Če priteka na turbine z večje
višine, se bodo turbine hitreje vrtele. Pri tem se¬
veda nastane vprašanje, kako visok jez postaviti,
da ne uničimo naravnih lepot pokrajine, raznih
objektov, ki bi jih zalila voda (mesta, vasi, ceste,
kulturnozgodovinski spomeniki), in preveč polj,
travnikov in gozdov. Pri planiranju je treba vse to
skrbno pretehtati. Kar spomnite se, na primer,
kako so v Egiptu prestavili celotne templje Abu
Simbel, ki bi jih zalilo Naserjevo jezero za Asuan¬
skim jezom. Tudi pri nas so prav sedaj prestavili
celoten samostan, ki bi ga sicer zalila voda.

V Sloveniji pa se varstveniki okolja na vso moč
trudijo, in to povsem upravičeno, da bi preprečili
gradnjo kakršnekoli hidroelektrarne na Soči, ker
bi uničila dobršen del naravnih lepot v njeni dolini.
Poleg jezu je bistveni del hidroelektrarne turbina z
generatorjem (seveda jih je v vsaki elektrarni
več). Oblika turbine je odvisna od tega, koliko
vode imamo na voljo in kakšen padec ima.

V planinskih predelih, kjer je vode malo, I ahko po¬
stavimo visok jez ali celo cevovode po strmem
bregu v dolino, uporabljamo turbine, ki se imenu¬
jejo po izumitelju — Francisove turbine. Na rekah,
ki tečejo bolj po ravnem, imajo pa ogromno vode,
uporabljamo Kaplanove turbine. Mojstri za izde¬
lovanje turbin so v ljubljanskem Litostroju. Poleg
turbine morajo biti generatorji in vse naprave za
regulacijo delovanja.

Vzdrževanje takih elektrarn ni preveč zahtevno, v
glavnem gre za čiščenje odpadkov, ki jih voda
prinese s seboj in redna vzdrževalna dela.

Poleg navadnih hidroelektrarn pa poznamo tudi
kanalske elektrarne, taki sta na primer Zlatoličje
in Formin na Dravi. Pri prvi je jez postavljen pri
Mariboru, turbine z generatorji pa so skoraj pri
Ptuju. Le tako namreč lahko dobimo ustrezno vi¬
šino vode, ki pade na turbine. Od jezu do turbin
teče voda po kanalu, ki je narejen iz nasipov in
doseže višino tudi prek 10 metrov nad polji.
Druga vrsta elektrarn, ki se počasi uveljavljajo, pa
so take, ki imajo v bližini še eno jezero, vendar
nekaj sto metrov više. Ponoči, ko je poraba elek¬
trike majhna, elektrarna v dolini uporablja ener¬
gijo za črpanje vode v jezero na hribu, podnevi ali
ob konicah pa voda s tega višjega jezera poganja
turbine.

Hidroelektrarne okolja ne onesnažujejo, saj ni pri
njih nobenih odpadkov. Vplivajo pa na vlažnost,
saj iz jezera izhlapi več vode, in na višino podtal¬
nih vod.

Iz vsega tega vidimo, da so to najbolj poceni in
čiste elektrarne, saj po začetni investiciji, ki je
resda visoka, ni večjih stroškov z vzdrževanjem,
pa tudi okolja ne onesnaži. Okolju je lahko celo
koristna, saj lahko prepreči poplave, rabi za na¬
makanje in tudi za rekreacijo.

Žal pa rek, kjer bi jih lahko postavili, ni na pretek.
Pa še podatek: v Jugoslaviji dobimo kar polovico
vse energije iz hidroelektrarn.

Varčevanje z energijo

Drugi del naših popotovanj po skrivnostih ener¬
gije je namenjen varčevanju z energijo. Ne pravijo
zaman, da je varčevanje najbogatejši vir energije.
Saj tisto, kar privarčujemo, lahko porabimo za
druge namene.

Pri izkoriščanju in odkrivanju virov energije lahko
mi sami bore malo pripomoremo k izboljšanju
stanja. Pri varčevanju pa lahko prav vsak od nas
pomaga blažiti zelo nezavidljiv položaj, ki ga
imamo pri oskrbi z energijo. Pa to ni problem le v
naši državi, težave z oskrbo z energijo imajo pov¬
sod po svetu, le ponekod se kaže na en, drugod
pa na drug način. Pri nas je ta problem še toliko
hujši, ker moramo večino nafte, ki je eden pogla¬
vitnih virov, uvažati. Marsikakšen Joule (spo¬
mnite se, da je to enota za energijo) lahko privar¬
čujemo s pametnim ravnanjem, ne da bi bili pri
tem prikrajšani za kakšne bistvene elemente na¬
šega vsakdanjega življenja. Če pa z energijo raz¬
sipamo po nepotrebnem, pridejo včasih na vrsto
razni ukrepi, ki niso nič kaj prijetni.

In kje lahko varčujemo?

Doma pri porabi električne energije, pri porabi
plina in pri ogrevanju. Na cesti pri porabi goriva.
Na delovnem mestu pri porabi energije za izde¬
lavo posameznih izdelkov ali opravljanje različnih
uslug. Varčujemo tudi tako, da odpadni papir, ko¬
vine in še kaj ne mečemo stran ali v peč, temveč
jih vrnemo industriji. Drug način je zopet uporaba
naprav, ki porabijo za določeno nalogo manj
energije kot kakšne druge naprave in tako na¬
prej...

Počasi se bomo sprehodili skozi nekatere
glavne skrivnosti varčevanja in upam, da boste
nekatere nasvete s pridom znali uporabiti tudi pri
vas doma, v šoli in na cesti. Saj s tem, ko varču¬
jemo z energijo, zmanjšamo družinske izdatke za
elektriko, kurjavo, bencin, plin in še kaj; ta denar
pa lahko porabimo za nakup česa drugega, ali pa
za počitnice ali za izpolnitev kakšne tretje želje...
Posamezne načine varčevanja si bomo temeljito
ogledali v nadaljevanjih.

TIM 4 • 8283 157

timov a zgodbica

Ben Bova

Obiskovalci

Prevedel Mitja Zupančič

Srce mi je zadrhtelo, ko sem na obzorju zagledal
rjav oblak, ki je označeval mesto New York. Oče
se je pokroviteljsko nasmehnil, ko sem, v priza¬
devanju, da bi bolje videl, pritisnil nos na šipo le¬
tala. Ko smo pristali na letališču La Guardia, me
je že'bolel vrat.

Mesto je fantastično! Povsod so se gnetli ljudje,
prodajali reči, kupovali, hiteli po ulicah in strmeli.
Pa ves tisti hrup, vonjave, vsi tisti stari taksiji na
bencin, ki so ropotali naokrog in trobili. Čisto dru¬
gače kot v našem mestu Sylvan Dell v Michiga¬
nu!

»Čas počitnic je, « je rekel oče, ko sva se prebijala
skozi vrvež na Broadwayu. »Med počitnicami je
vselej gneča.«

In dekleta! Vračala so poglede naravnost v oči in
se smehljala. Vedela so, za kaj gre, pa še  všeč
jim je bilo! Vedel si že po tem, kako so te gledala.
Mislim, da niso bila nič lepša od deklet doma  —
ampak, kako so bile oblečene!

»Oče, kaj je postelja-taksi?«

Nekaj časa je razmišljat, medtem ko se je eden
od njih, dolg in nizek, z zastrtim zadnjim oknom,
prebijal skozi gnečo vozil ob robu pločnika, kjer
sya stala.

»Verjetno boš sam uganil,« je z nelagodnostjo v
glasu rekel. »Niso ravno higienični.«

No, res sem le preprost fant iz severnih gozdov in
potreboval sem nekaj minut. Prevzaprav nisem
ugotovil za kaj gre, dokler nisva prečkala ulice
pred enim od teh taksijev, ki se je ustavil pred
semaforjem, in sem na šipi zagledal sliko dekle¬
ta. Jasno, poleg voznika je bil števec.

Ampak to je samo ena od zanimivosti mesta. Tam
so stari kinematografi, kjer sva si ogledala prave

filme o umorih. Kri, pretepi in prikupne svetlola¬
ske. Zdi se mi, da je oče bolj opazoval mene kot
pa platno. Trdi, da sem po njegovem mnenju do¬
volj star, da se lahko z mano ravna kot z odraslim,
kaže pa, da je glede tega strašno zaskrbljen.
Kosila sva  v nekem prav tesnem prostoru, v kleti
pod starim hotelom. In stregli so nama pravi, živi
ljudje!

»Hrana je higienična,« je rekel oče in se zasme¬
jal, videč, da se obotavljam pričeti jesti. »Vsa je
bila pregledana in odobrena. Niso namakali nog
vanjo.«

No, škodila mi ni. Mislim, da je bila kar dobra, če¬
prav malo preveč začinjena.

Ostala sva vsega tri dni. V hotelu, kjer sva stano¬
vala, sem spoznal nekaj deklet iz Marylanda. Bile
so v redu, normalno oblečene, venomer so se hi¬
hitale in si šepetale na uho. Dekleta iz Nevv Yorka
enostavno niso bila na mojem nivoju. Oče je
skrbno pazil, da me ni pustil blizu njih, ali pa njih
blizu mene. Poskrbel je, da sem bil vsak večer po
večerji v hotelski sobi. Na hotelski televiziji so
predvajali mnogo resnično grozljivih starih filmov
in vsako noč sem šel spat po polnoči. Neko noč
sem že napol spal, ko je oče šele prišel in se vrgel
na posteljo kar v obleki. Do tedaj, ko sem se zju¬
traj zbudil, se je že preoblekel v pižamo in je trdno
spal.

Končno je prišel dan odhoda. Najela sva sani¬
tarni avto in se na poti do letališča razkužila. Na¬
prava za čiščenje pljuč mi ni bila všeč. Cev si si
moral poriniti skozi nosnico.

»Prav tako pomembno je, kot čiščenje zob,« je
rekel oče odločno.

Če tega ne bi sam storil, bi mi to napravil oče.
»Najbrž ne bi hotel prinesti domov milijarde bak¬
terij in virusov, kajne?« je vprašal.

Naše letalo je vzletelo s poldrugo uro zamude.
Počitniški promet je bil zelo gost.

»Oče, ali je Nevv York odprt vsako leto, tako kot
zdaj?«

Prikimal je. »Da.  Vtes čas med počitnicami. Pre¬
cej zdravnikov meni, da je zelo tvegano imeti
mesto odprto več kot dva tedna na leto, a turi¬
stične organizacije se borijo, da bi bilo odprto
celo poletje. Zaprejo ga takoj po počitnicah.«
Ko je letalo krožilo nad rjavim oblakom, ki se je
bohotil nad mestom, sem sklenil, da se bom na¬
slednje poletje vrnil. Če le mogoče, sam. To bi
bilo krasno!

Zadnje, kar sem videl, je bil velik napis, naslikan
čez del mesta, ki se je včasih imenoval Bronx:
NEVV YORK JE POLETNI FESTIVAL ZABAVE!

158  TIM 4 • 8283

ti mo vi
ogiasi

KUPIM baterijo ali akumulator-
ček za vžig eksplozijskega mo¬
torja, napetosti 1,5—2 V. Po
možnosti takšnega, da se da
polniti. Prav tako kupim tudi
polnilec. Cena po dogovoru.
Miro Gosnlk
Trnovlje 176
63000 Celje

ZAMENJAM visokoohmske slu¬
šalke (2000 ohmov) za motorček
COX, prostornine 0,8 ccm s pri¬
memo ellso (motor naj bo upo¬
raben).

Bojan Flis

Šempeter v Savinjski dolini
Dobrteša vas 67 a
63311 Šempeter v Savinjski do¬
lini

POCENI prodam HO železnico:
lokomotivo, razne vagone, elek¬
tronski transformator, tire, hiše,
perone, ograje, travo in razne
svetilke s stikali.

Bernik

Gllnškova ploščad 2
61000 Ljubljana
tel. (061) 347-792

PRODAM skoraj novo, zelo
dobro ohranjeno CB postajo
znamke C. T. E. CB 747 z dovo¬
ljenjem za uporabo, ter LI¬
NEARNI OJAČEVALNIK ZETAGI
za postajo MAM, SSB 120W,
15m LEEM toakaial 50-ohm-
skega kabla, 2 konektorja In
SIGMA 4 radialno GP anteno.
Cena po dogovoru.

Primož Lupša
Pristava 59
64290 Tržič

NUJNO kupim 2-kanalno na¬
pravo za daljinsko vodenje RC
modelov (sprejemnik, oddajnik,
2 servomehanlzma, stikalo, na-
pajalec servomehanizmov, na¬
pravo za polnjenje akumulator¬
jev, regulator hitrosti — elek¬
tronski In osllos Nl(Cd).

Marko Zupančič
Martinova pot 16
61210 Ljubljana-Šentvld
tal. 061 52-501

PRODAM knjigi OSNOVE ELEK¬
TROTEHNIKE (1981) In MALA
ŠKOLA ELEKTRONIKE I. del
(1980), obe sta v srbohrvaščini
in dobro ohranjeni. Prodam tudi
skoraj nov žepni translstorski
sprejemnik NORMENDE FM
88-108 MHz ter AM 53-160 x 1
kHz (140 x 80 x 35 mm). Cene po
dogovoru.

Zoran Petreš
Cesta na Markovec 1
66000 Koper

PRODAM material za malo že¬
leznico po HO sistemu tovarne
Mehanotehnlka (tiri, vagoni, lo¬
komotiva, električne kretnice).
Mihael Pavlič
Mošnje 20
64240 Radovljica

PRODAM naslednji material za
malo železnico po HO sistemu:
10 lokomotiv, 1 transformator, 1
zapornice, 1 križišče, 4 kretnice,
14 ravnih tirov, 56 krivih tirov.
Milan Horvat
Gregorčičeva 11
69000 Murska Sobota

KUPIM knjigi ELEKTRONIKA In
ELEKTROTEHNIKA v slikah. Dve
integrirani vezji NE 5554027 za
prelzkuševalnlk transistorjev.
Boštjan Vidmar
Izlake 139
61411 Izlake
tel. (061) 817-532

PRODAM univerzalni merilni In¬
strument — popolnoma nov, z
enoletno garancijo, Ml NI MER 1
ali zamenjam za vvalkle-talkle
dometa 2 km. Nujno kupim elek¬
trolitski kondenzator 0,5 uF 6V.
Darko Vrbančič
Gmajna 18

62380 Slovenj Gradec

PRODAM dva (8,4 V, 7 celic
1,2Ah) akumulatorja, dva elek-
tro motorja (eden 6—10 V, 70 W,
drugi 6 V), dvoje stikal (Graup-
ner, naprej, nazaj z 1-ohmsklm
regulatorjem hitrosti), servo
Robbe RS 20, akumulator za vžig
eksplozijskih motorjev (2 V,
8Ah), 12 akumulatorjev 1,2 V za
oddajnike In sprejemnike, dve
ellsl za letalske motorje ter eno
svečko (2V) za eksplozijske mo¬
torje vseh prostornin.

Janez Vodlan
Soseska Podvin
63310 Žalec

KUPIM motorček s prostornino
1,5 ccm. Lahko ima že svečico.
Vilko Peric
Bilje 135 c
65292 Renče

PRODAM novo ročico za vode¬
nje motornih letalskih modelov.
Graupner.

Aleš Dolžan
Šentjakob 16A
61262 Dol pri Ljubljani
tel. (061) 647-043

PRODAM napravo za daljinsko
vodenje SIMPROP SSM — CON-
TEST 8/16, 5 servomehanizmov,
2 stikali, 8-kanalni sprejemnik
ter akumulator.

Bogo Štempihar

Krpanova 5

61370 Logatec

tel. (061) 741-435 po 15. uri

PRODAM novo 2-kanalno na¬
pravo za daljinsko vodenje
znamke ROBBE ECONOMIC
(komplet), čoln PROPPY, motor
JUMBO 540, regulator hitrosti
(regler), 8 Ni Cd akumulatorjev
1,2 V, 500 mAh.

Dušan Mihelič
Pod hribom 22
61000 Ljubljana

PRODAM sestavljenko (še ne
sestavljeno) detektorski spre¬
jemnik ZRS DET-1 z navodili za
sestavo.

KUPIM pa boljšo 4—6-kanalno
RC napravo (npr. Graupner) —
sprejemnik In oddajnik.

Matjaž Tomše
Nemllje 16
64201 Zg. Besnica

PRODAM ladjico MERKUR dol¬
žine 55,5 cm in železnico po HO
sistemu.

Matjaž Hribar
Krožna 11
61230 Domžale

KUPIM novejšo Graupnerjevo
napravo za vodenje z 8—10 ka¬
nali.

Andrej Kodrun
Sv. Florjan 65
63325 Šoštanj

PRODAM material za malo že¬
leznico po HO sistemu, ali za¬
menjam za pertinaks.

Tomaž Glinšek
Delavska 18
63000 Celje

TIM 4 • 8283 1  59

KUPIM 20 m koaksialnega 50-
ohmskega kabla In filter proti
ttotnjam BC na TV.

PRODAM pa walkie-talkie,
domet od 400 m do 1 km.
Boštjan Komac
Podgorskega 2
61330 Kočevje
tel. (061) 851-894

KUPIM zelo dobro ohranjen
oiodel motornega letala ČESNA
ali TOMAHAVK ali kakšen model
akrobatskega letala. Model naj
Ima motor 3,5 ccm In tank za go¬
rivo.

Andrej Kodrun
Sv. Florjan 65
63325 Šoštanj

PRODAM prostoletečl jadralni
model DER KLEINE UHU, tek¬
movalna skupina A1, mere: dol¬
žina 780 mm, razpon kril

1200 mm. Še ni sestavljen!
Ladislav Krevs
Pod Gozdom c 5 7
61290 Grosuplje
tel. (061) 772-392

PRODAM KIT komplete walkle-
talkie po ugodni ceni. Prvemu
kupcu dam elektromotorček
4,5 V.

Miro Novak
Vodice 32a

61217 Vodice nad Ljubljano

PRODAM 2-kanalno RC napravo
DELTA 2 dlgltal komplet. Pro¬
dam še polnilec NI Cd baterije,
jadrnico serije Optimist, okovje
(Graupner) In še eno garnituro
okovja za jadrnice, 2 osi za mo¬
torne čolne s propelerji In še
nekaj drobnega materiala za
modelarstvo.

Stanko Kranjc
Cesta na Roglo 17a
63214 Zreče

KUPIM IC 4017 In 4009, 25 ( iF
elektrolit (2 kosa), 1 nF elektrolit,
3,3 nF (1 kos), miniaturni zvoč¬
nik, ter 4dm 2  portlnaksa (biti
mora največ v dveh kosih).
Ludvik Uhan
Drska 3

68000 Novo mesto

PRODAM nekaj materiala za
gradnjo makete železnice po HO
sistemu.

Rajko Orel
Prešernova 21
61234 Mengeš

PRODAM 10 tirnic dolžine 70cm,
ki se dajo poljubno kriviti, 24 kri¬
vih, 5 ravnih, 1 električno in 3
navadne kretnice, 2 lokomotivi
In nekaj vagončkov. Vse po N si¬
stemu.

KUPIM pa ravne tirnice za HO si¬
stem.

Tomaž Čufer
Sebenje 54, Zasip
64260 Bled
tel. (064) 77-145

PRODAM veliko načrtov za la¬
dijske In letalske modele, letalo
IMPALA120, RC čoln, karoserijo
In podnožje, kolesa za avto
PORSCHE 914 SUPER TURBO,
krogljične ležaje z različnimi
premeri, elektro motorje MA-
LUCHI 380, BUHLER, JUMBO.
Vse našteto zamenjam za eks¬
plozijski motorček s prostornino
2,5—3,5 ccm z resonančno
cevjo, dušilcem In RC vplinja-
čem, 1 liter goriva zanj in rezer¬
voar s prostornino 2 del, dno
servomotorja MICRO-SERVO
(FATABA ali ROBBE) ter en
normalen servo FUTABA
FP-S 23 In dva vlečna servomo¬
torja za RC letalo!

Samo Laharnar
Celovška 189
61000 Ljubljana

PRODAM velik Mehanotehnlkin
komplet (1 lokomotiva, 4 vagoni,
križišče, železnlško-cestnl pre¬
hod, 5,5 In 1,5 m tirov), Mehano¬
tehnlkin transformator, 19
kosov dreves, 15 hišic, dlese-
lovo lokomotivo — vse po HO
sistemu.

Robi Krempuš
Na otoku 17
63000 Celje
tel. (063) 21-774

NUJNO kupim CMOS Integri¬
rano vezje CD4017, načrt za
VU-meter In ojačevalnik 75 W.
Boris Žnidarič
Črešnjevcl 126
69250 Gornja Radgona
tel. (069) 74-244

ZAMENJAM m trup visoko spo¬
sobnega jadralnega letala CIR-
RUS 75 za 2 servomehanfzma
MutHptez (Nr. 5054 ali 7006).
Rudi Korber
Polzela 136
p. p. 63313

tel. (063) 720-047 od 18. do 20.
ure

KUPIM VVALKMAN. Ponudbe
pošljite na naslov:

Zoran Slatinek
Zadobrova 71 a
63211 Škofja vas

PRODAM načrt letala s pogo¬
nom na gumo (MARABU). Raz¬
pon kril 600 mm, dolžina pa
500 mm.

KUPIM pa načrt RC hldrogllserja
na zračni vijak za motor 2,5 ccm.
Sebastijan Vozlič
Vrečerieva 5
63310 Žalec

PRODAM že končano in preiz¬
kušeno vezje stereo ojačeval¬
nika 2 x 20 W brez ohišja in
transformatorja, z vsemi načrti
In navodili.

KUPIM pa IC CD 4050 s podnož¬
jem ali zamenjam za kakšnega
drugega.

Leon Fajdiga
Dom »Mitja Gorjup«

Streliška ulica
65000 Nova Gorica

PRODAM jadralno letalo LAHOR
(razpon 680 mm), model motor¬
nega čolna MERKURY in pla¬
stično jadrnico, lahko prirejeno
za daljinsko vodenje In NiCd
akumulatorčke (1,2 V — 500 mA).
Zamenjam tudi za različen mo¬
delarski material (balsa, nltro
lak, japonski papir, lepilo uhu-
hart...).

Jure Logyka
Gotska 5
61000 Ljubljana
tel. (061) 576-408

PRODAM doma Izdelano
»kojak-sireno« brez ohišja ter
dobro ohranjen fotoaparat ZE¬
NITU TTL. K fotoaparatu dodam
brezplačno dva čmobela filma In
UV filter.

Robert Golob
Šentilj I17a

62212 Šentilj v Slovenskih gori¬
cah

PRODAM 14-kanal no napravo
za DV SIMPROP EXPERT SET
FM 40 MHz In 2 servomotorja
CONTEST SPEED. Prodam tudi
jadralni model P1LATUS 04 —
3 m. Ogled ob sobotah dopold¬
ne.

Matjaž Remec
Kranjska 15 A
64240 Radovljica

160 TIM 4 • 82 83

za ugankarje

Pavle Gregorc

MNOGOKRATNIKI ENOT

Poleg osnovnih enot uporabljamo
tudi manjše ali večje enote, ki so
določene z mnogokratniki. Primer:
tisoči del METRA je MILI-METER.
Spodaj so po vrstnem redu od naj¬
manjšega do največjega navedeni
vsi decimalni mnogokratniki enot.
V lik vpišite samo tiste, ki jih določa
potenca v levem delu lika. Kateri so
to, morate uganiti sami!

PIKO, NANO. MIKRO, MILI.
CENTI. DECI. DEKA, HEKTO'
KILO. MEGA. GIGA in TERA.
Potenca 10 3  (= 1000) pomeni ti¬
sočkrat večjo vrednost, potenca
10—3 (= y 10 oo) pa tisočkrat

manjšo vrednost. Enako velja za
vse ostale vrednosti mnogokratni¬
kov.

DODAJANJE ČRK

LACIJ

MARIJA

BRAK

ANTAL

RANG

PRITOK

Vsaki gornji besedi dodajte po eno
črko ter jo premešajte z ostalimi
tako. da dobite kemično prvino.
Primer: OBLAK 1 1  T = KOBALT.
Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti
brane dodane črke še eno kemično
prvino — žlahtni plin.

PREMEŠANE ČRKE

Vsi se jezimo na MEGLO,
ki jo ERO napove,
on ima pač tako službo,
da TO zna in ve.

(Navodilo: s premešanjem črk
besed z velikimi črkami sestavi re¬
šitev.)

ZADNJE IN PRVE ČRKE

BRANA ( ) ANICA

KRISTAN ( ) MIKALNIK

1

2

3

4

5

POLDA

PRETEP

KOMEN

GRAVES

TESTA

ANATOL

LUPING

PREMOČ

MIKROB

ANDREJ

PLANER

( ) ADISON
( ) NOVINAR
( ) RASTER
( ) DOTACIJA
( ) BRANŽA
( ) SILNICA
( ) STENKA
( ) SOLMAN
BAKLADA
KLEMENT
MULJAVA

( )
( )

Za besedi v isti vrsti poišči črko, ki,
če jo napišeš namesto zadnje črke
besede na levi in namesto prve
črke besede na desni, obema be¬
sedama spremeni pomen. Primer:
PREPIR ( ) POBOTNICA. Če po
opisanem postopku upoštevaš
črko H. dobiš besedi PREPIH in
HOBOTNICA. Nove črke vpiši v
oklepaje. Navpično brane črke v
oklepajih dajo pojem iz elektroteh¬
nike. Ena od spodaj navedenih
besed označuje njegov sestavni
del. Katera beseda je to 7
ELEKTRODA — ANTENA — TU¬
LJAVA — FOTOCELICA —
TRANSISTOR

Ob pravilni rešitvi dajo črke na
poljih s krogci mersko enoto za
učinkovitost žarkov iks in gama.

POSETNICA

DARJA CIN

Darja se v prostem času ukvarja z
modelarstvom. Kateri izdelek je
naredila?

BATA SKIF

Bata je navdušen potapljač in se
pripravlja za spust v veliko globino.
Kakšna naprava mu bo to omogo¬
čila?

IZPOLNJEVANKA

1. A I M R T U

2. A A C D I N

3. C E I O S S

4. A I N R S T

5. A C D I O R

Iz črk, ki so pod posameznimi
številkami podane v abecednem
vrstnem redu, sestavi besede, ki
jih zahtevajo spodnji opisi. Be¬
sede vpiši pod istimi številkami
v lik.

1. vhodno preddverje ali osrednji
prostor v hišah starega Rima. atrij.

2. najsvetlejša zvezda na jutranjem
nebu. Venera. 4. v matematiki se¬

dišče koordinatnih osi: pri železni¬
ških vozovih pa sestava osnega
tečaja, ležaja in mazalne naprave.
4. prebivalec našega največjega
polotoka. 5. ljubkovalna oblika
ženskega imena Dora.

Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti
od spodaj navzgor (od 5 do 1)
brane črke v prvem stolpcu lika
vrsto elektronke, ki ne ojačuje
signala; po vrsticah brane po
dve in dve zaporedni črki med
debelejšima navpičnicama pa
ojačevalno pripravo, ki sestoji iz
sklopa nečistotnih polprevodni¬
kov in zaradi svoje majhne veli¬
kosti vedno bolj nadomešča
elektronke pri gradnji aparatov.

slikovna križanka

Pavle Gregorc

VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU,
VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V

TEHNIČNE IGRAČE —

ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI,
MODELI, KONSTRUKCIJSKI


O ORODJA
ODEL

AVITE

KO

MOBILSKI

A V

LJUBLJANA, STARI TRG 5

trgovina z amaterskim in tehničnim