In > 1 . lit za koristi delav- r | j^ jikega ljudstva. Delav- ,, cl so opravičeni do \ 'H vsega kar produciralo. paper is devoted the interests of the class. Wo are entitled t -A' what they produc Štev. (No.) 400. Entered as seoond-claas matror, D«c. 6, 1907, at the post Office at Chicago 111. un aer the Act of Congress of March 3rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, Delavci vseh dežela, združite se! 81 Chicago, 111., 11. maja (May) 1915. PAZITE' na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku, Ako je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite jo takoj. Leto (Vol.) X. Justično maščevanje v državi Colorado. Trinidad, Colo., je bil uradnik rudarske unije John R. Lawson obsojen zaradi umora na dosmrtno ječo; nikogar ni umoril; nikomur ni ukazal, naj koga umori; nikogar ni najel za umor; nobenega umora ni pripravljal ali propagiral. Toda obsojen je. Kaj je razredna justica? 6 .) "P* 1 i e ; POToij ijili čemi ■ izplača, ska ZA LUDLOW NI KAZNI. Ludlow! Ludlo\v! Nepozabno ime! Kjer se omenjajo največje strahote, ki jih ipoeela bestija v človeku, ne more manjkati ]ow. Colorado . . . Poet, ki bi hotel opevati roman- tvojih skalnatih hribov, bi videl te skale veško krvjo poškropljene in od nočnega neba iu še odseval žar, ki so ga na temnem svodu ikali odsevi gorečih šotorov. Colorado, dežela črnega kraljevstva, dežela lemeljskih zakladov, ti si tudi dežela črne ienosti in brezdanje hudobnosti. [loge S4,Slt', Ludloiv! . . . Leto dni je minulo; kje je za- enje za tisto strašno noč? Kje se je pokazala RAM inca dobre volje, da sc popravijo posledice ^ ' nega nočnega greha, kolikor jih morejo po- IICAGO,H; iti človeške moči? Mrtvih ni mogoče prikli- iz groba; ali kaj se je storilo, da se živim na sti vsaj to, kar je mogoče nadomestiti? Človeška justica zahteva kazen za greh. Kdaj •fiila kaznovana vnebo v pijoča pregreha one ve noči? Kdaj je bilo grozno razbojstvo vsaj dno obsojeno? Ludlow — živ spomin, z žerjavico zapisan v zavednega delavstva, kdaj boš izbrisan? Ludlow — črni madež v zgodovini človeške ire, kdaj boš A merili rna: flO II.. .iškem, C« :um jeziku.! opran? pravica spi Ludloiv Brutalna sila in lakota sta upognili radarje kruti jarem zbesnelega kapitalizma in besti- ihteva pozabljenje za svoje grehe. Kdo naj tudi »sveti? Kdo naj da zadoščenje njih [un? Tisti, ki bi ga lahko dali, so solidarni z liki in se čutijo kri njihove krvi, meso nji- a mesa. Reči bi morali: Naše uredbe, naš izvrševalci naše volje, naši somišljeniki so ludlowskega umora. Pa pravijo rajši: Nihče kakor ni krivca, kadar udari strela, in če razruši potres človeška bivališča, in ga zasuje vulkan mesta in vasi. rivca ni. Od koga pa moreš zahtevati od ino. če ni bil nihče kriv? Od Boga je prišlo povodenj in toča in slana: Pripogni kole- moli: Naj ti pomaga Bog. JUSTICA — SLEPA DAMA. Človeška Justica je uboga reva. Rada bi bila nekaj velikega; ali tudi v njeni duši vodita volja in moč trdovraten boj, in moč ne more doseči volje. Justica je hotela odpraviti barbarstvo oseb¬ nega maščevanja. Nadomestiti je hotela'Jehovo na zemlji. Osveto in pravičnost je hotela socia¬ lizirati. ‘‘Ti, Človek posameznik, ne znaš biti pravi¬ čen. Ako se ti je zgodila krivica, se zbudi v tebi srd, ki potlači vse druge občutke. ‘Oko za oko, zob za zob’ praviš, toda z zobom vzameš celo glavo, z očesom uničiš življenje. V svojih zade¬ vah si subjektiven. Svojo bol čutiš, pa jo še pre¬ tiravaš in ne znaš in nočeš razumeti okolščin, ki lahko olajšajo grešnikovo krivdo. Zato ne sme biti osveta prepuščena tebi. ‘Moje je maščevanje’, pravi Bog. Ali ker je on predaleč, prevzame v njegovem imenu družba maščevanje. Le ona more biti objektivna, kajti tisti, ki je storil krivico, in tisti, ki jo trpi, je njen elan. Ona lahko brez predsodkov razsodi med obema.” Družba je organizirala pravičnost. In zdaj se lahko zanašaš nanjo, o človek! Ona je tako bo¬ žanska ustanova kakor cerkev. Ali ta družba, prijatelj človek, še ni tvoja družba, še ni družba človeštva. Ampak razredna je. Sinovi in hčere Adamove, bratje in sestre po Bogu. so razdeljeni v gospodarje in hlapce, v bogate in revne, v privilegirane in brezpravne. Tn v razredni družbi je vse razredno — tudi bo¬ ginja^ Justica. Človek posameznik ne zna biti objektiven, kadar gre za njegove subjektivne zadeve; kjer so njegovi interesi vmes, ne more biti nepri¬ stranski. More li biti objektiven razred napram raz¬ redu? Kapitalizem napram proletariatu? V razredu so do skrajnosti osredotočeni ma- terijalni interesi, najmočnejši od vseh v sedanji družbi. In če trčijo na kateremkoli polju go¬ spodarski interesi ob gospodarske interese, ne zmagajo tisti, ki so pravičnejši, ampak tisti, ki imajo moč na svoji strani. In Justica jim mora slediti. DNE 25. OKTOBRA 1913. Pi'i nekem spopadu v Coloradn dne 25. okto¬ bra je bil postreljen deputy sheriff John Nimmo. Ko so zatirani rudarji v Rockefellerjevem kraljestvu stopili v stavko, da bi si priborili ne¬ koliko človeških pravic, so zastopniki njegovega dolarskega veličanstva, ravnatelji premogokop- nih družb, najeli pretepače po poklicu, ljudi, ki sc prodajajo za vsako podlo svrho, in so jih na¬ stavili kot jamske čuvaje. Straženje rovov je bila pretveza. Mamonova gospoda ni imela dosti upanja, da užene rudarje, ako ostane stavka mirna. Tudi na javno mnenje je bilo treba vplivati. Ako izve svet, v kakšnih razmerah žive sužnji črnih baronov, bi se lahko simpatije nagnile na stran stavkarjev. To je bilo treba preprečiti. Izvrsten pripomoček za tako svrho so štrajkarski nemiri. Na vso pravičnost zhhtev se pozabi, če vidi svet, da so delavci hu¬ dobni razbojniki in nasilneži. Ali delavci nočejo izgredov. Oni zahtevajo lc košček pravičnosti. To hočejo doseči z mirno stavko. Treba jih je torej provocirati, da se zapeljejo na dejanja, katerih sami nočejo. ‘‘Jamski čuvaji” so imeli to plemenito nalogo. Storili so, kar so le znali; ker je to njih poklic, imajo v tem poslu do¬ volj izkušnje in prakse. Kapitalisti pa niso tako neprevidni, da bi igrali z eno samo karto. Uradi v Coloradn imajo že nčkoHko pojma o bivstvu sedanje družbe in vedo, da je kapitalistični razred tisti, ki vlada in kateremu morajo zato služiti. Šerif v okraju Las Animas, ki se je ovekovečil s poznejšimi dogodki, je najel celo vrsto deputy sherifov, ki so se ne¬ kako smatrali zavezane kapitalističnim družbam. Tako je bilo poskrbljeno, da pride do spopa¬ dov, ki bi mogli v javnosti odvrniti pozornost od pravičnosti delavskih zahtev, zlasti pa dati oblast- nijam pretvezo za ostrejši nastop zoper štrajkarje, kar ne pomeni nič druzega, kakor izdatnejšo po¬ moč kapitalističnim družbam. Pri takem spopadu je bil Nimmo ranjen in je za svojo poškodbo umrl. Kapitalisti so imeli zaželjeno “žrtev divjaških, razbojniških stavkarjev.” MAMON IN JUSTICA. Je li Lawson ustrelil Nimma? Je li sploh streljal nanj, tudi če ga ni zadel? Je li naročil mo¬ rilca? Je li na splošno pozival, naj ga ustrele? Nič. Niti državni pravdnih ne trdi nič ta¬ kega: In to je že velik gospod, kajti obtožbo je zastopal sam generalni pravdnih države Colo¬ rado . “Es rast der See und will sein Opfer ha- ben.” .... Kapitalizem se ne da potolažiti s tem, da je z milico, s strojnimi puškami, s poteptanimi za¬ koni, z najetimi razbojniki, s podkupljenimi urad¬ niki, z masakiu, z lakoto prisilil delavce pod ja¬ rem. Ni mn dovolj, da so vsi njegovi tolovaji prosti; tudi se ne zadovoljuje s tem, da je iz ljudstva iztlačil pokojnine za družine onih, ki so svoje življenje izgubili v njegovi službi. On zahteva maščevanje. Groza mora zavla¬ dati po njegovem kraljestvu, da se ustrašijo suž¬ nji in ne izgine spomin na osveto do poznih ro¬ dov. Znamenje zahteva, ki bo vedno upozarjalo sužnjo, kaj jih čaka, če poizkusijo še kdaj raz¬ trgati svoje verige. Laivson je bil obsojen, ker je po svoji dolž¬ nosti vodil stavko. Obtožba se je naslanjala na teorijo, da je linijski uradnik, če vodi stavko, od¬ govoren za vse, karkoluse zgodi v zvezi s stavko. Po taki teoriji so bili obsojeni ebicaški “anar¬ histi” iz leta 1887 na vislice. Z Laivsonom so to¬ rej še milostno ravnali, da so ga obsodili “le” na dosmrtno ječo. Glavna priča proti Laivsonu je bil Linder- felt. To je tisti mož, ki je bil ob času coloradske stavke najprej deputiran šerif, pozneje miličarski lajtnant in je bil obtožen zaradi uboja Louisa Ti- kasa, voditelja ludlowskih štrajkarjev. Linder- felt je bil oproščen obtožbe, dasi je bil proti nje¬ mu predložen porazujoč materijal. Toda opro¬ ščen gor ali dol — nobeno sodišče, ki išče čisto resnico, ne bi smatralo take priče za nepristran¬ sko. Kakor se vidi, veljajo v Trinidad izpovedbe takih prič, o katerih mora vsakdo vedeti, da so obtožencu sovražne. E ELEMENTARNA NEZGODA. Ali daleč je od zemlje do nebes. Vsa ne¬ most je vmes in nikdar ne doseže tvoja mo- ušes Neznanega, Oni, ki te tolažijo z nje- pomočjo, se sami ne zanašajo nanjo. Vse, c; potrebuj e j o, iščejo rajši na zemlji in si ure- v tej “solzni dolini” po človeških P .j; ,iifrazmere .ajvecKi t f‘ lK ) [j?! Kdo je kriv, če poplavijo od raztajanega >lj''nefm-.ali od silnih nalivov narasle reke polja in G; u ( , n jnf%? Povodenj je prišla, ker je morala priti " 1( ',;. 0 je 4i*raih zakonih. Ali veleposestniki se ven- te zadovoljujejo z vzdihom “Gospod je dal, )d je vzel,” temveč zahtevajo pomoči od aosti, od države, od družbe, dkogar ni v Ameriki, komur bi se mogla iti krivda, da niso mogle južne države lani ijati svojega bombaža v Evropo. Toda nji- zastopniki v kongresu so kričali na ves glas htevali pomoči od strica iSama, dasi je bil na evropsko vojno nedolžen kakor novo- otrok. In grozili so mu, da mu odreko, kar atral za svoje najnujnejše potrebe, ako jim ne pomaga v njihovi stiski. A- Ki ga na zemlji človeka ITerkula, da bi mo- $ Suniti v ameriški zapad in porušiti pol San icisca v razvaline. Potres v Californiji je nraven dogodek. In vendar je vsa oficielna eofieielna Amerika smatrala za svojo dolž- I da pomaga. Letos je svetovna razstava v u, ki je bilo pred par leti v minah, j), človeška družba smatra za svojo dolžnost, •omaga tudi ob elementarnih nezgodah. Le am delavstvu ne čuti kapitalistična družba jlžnosti. Kar zadene sužnje kapitalizma, je o “nesrečen slučaj”. Brezposelnost množic ^žalovanja vredna kriza, lakota je nenadana krofa, poboj proletarcev, njih žena in otrok agična epizoda; in v takih slučajih ne mo- l.judje nadomestovati Boga. •to tudi ne more biti za Ludlmvv nobenega en j a. asi niso strojne puške vrteli angelji nebe- lasi ni šotorov požgala strela iz neba, dasi je ( i i' 1 plamen prišel iz rok odgovornih ljudi. ,.04 re Mi zadoščenja. “., v j? *r »** red* 1 " & K* tu' fiii V S* PRAVO NI PRAVIČNOST. Uboga Justica! Nad oblake si postavila svoj prestol, da te ne bi dosegli okuženi sopari in strupeni miazmi iz zemeljskih nižin. Tehtnico si vzela v svojo roko, da tehtaš, kar je prav in kar je krivo; oči si si zavezala, da te ne bi moglo zmo¬ titi nič v tvoji absolutni nepristranosti in bi od¬ ločevala le neizprosna tehtnica. Kapitalizem, ki je zasužnjil vse z močjo de¬ narja, pa tudi tebi ne dovoljuje, da bi služila komu drugemu kakor njemu. Če mora delo tla- čaniti kapitalizmu, če se mu mora vdinjati zna nost, če morajo biti cerkve njegove opore — kako bi smela ti biti edina izjema in se dvigati nad njega? Kapitalizem je vladar in vse mu mora biti poslušno. Ej, Justica, tudi ti se ne izogneš za¬ konu in pravilu. V oblakih je tvoj tron? . . . Kaj še! To je bila morda nekdaj tvoja božanska domišljija. Ali tvoji hramovi stoje v zemeljskih mestih, v katerih vrvi in šumi kapitalistično življenje. Tvoji sve¬ čeniki so ljudje iz krvi in mesa, ki jih veže tisoč stikov z njihove družbo, z njihovim razredom. Tehtnico nepristranosti si vzela v roke, ali ker si imela zavezane oči, je prišel kapitalizem in pozlatil eno stran, da je vedno težja od druge in vselej odtehta kapitalistična pravica prole¬ tarsko. Kar se zdi naivnim dušam boj pravice s kri¬ vico, je boj interesov z interesi. In kar se jim zdi zadeva družbe, je zadeva vladajočega raz¬ reda. Justica naše dobe pa ima nalogo, da služi interesom gospodujočega razreda. To nalogo opravlja po svojih najboljših močeh — ne kot boginja, temveč kot pokorna dekla. Zavezane nima le oči, ampak vsa je uklenjena in prikle¬ njena. Justica bo osvobojena šele tedaj, kadar bo osvobojeno človeštvo. Namesto razredne justice bo šele tedaj vladala družabna, kadar stopi na¬ mesto razredne družbe človeška. Šele kadar bodo ljudje, ki jih ne bodo ločili cekini in dolarji, ampak jih bo spajala človeč¬ nost, postane pravo pravično. SODBA V TRINIDADU. Kdo je povzročil spopad? Kdo je ranil Nimma? Noben uradni modrijan v Coloradu ne zna odgovoriti na to vprašanje. Vodili so dolgo pre¬ iskavo, ali z vsem trudom niso mogli najti člove¬ ka, ki je sprožil usodni strel. Torej je tudi to elementarna nezgoda? Če pa že to ne, je vsaj dejanje, ki se ne more kazno¬ vati. Zakaj vsak greh se more kaznovati le na grešniku, in če ni krivca, je justična osveta ne¬ mogoča. Za Ludloiv niso našli odgovornega kriv¬ ca in noč 20. aprila 1914. je ostala nekaznovana, nemaščevana. Kaj bi moglo biti druzega z Ninnnovo smrtjo? Oh! V Ludlowu ubiti Louis Tikaš je bil de¬ lavce ; ubite oziroma zadušene ženske in otroci so bili delavski. Nimmo pa je bil deputy sheriff v službi njegovega božanstva kapitala-. Z njim je bil zadet kapitalizem sam. In kapitalistična justica ne more trpeti, da bi tak dogodek ostal nekaznovan. Če ni krivca, ga je treba narediti. Zato je bil John R. Laivson, uradnik rudar¬ ske unije obsojen zaradi umora na dosmrtno ječo. Sapa se ustavlja človeku. Je li stalo tako poročilo dne 1. aprila v časo¬ pisih? Ne — bilo je dne 3. maja, ko tudi najbolj nor¬ čavi listi ne delajo takih neumnih dovtipov. Je li bila tiskovna pomota? Ali pomota na brzojavnem uradu? Take reči so se že zgodile. Človek je čital v časopisu, da je njegova srečka v veliki loteriji zadela glavni dobitek, a ko je pri¬ šel v banko po svoje tisočake, so mu povedali, da je bila pomotoma objavljena napačna številka. Ali z objavo Lawsonove obsodbe ni bilo no¬ bene pomote. Prvi kratki vesti so sledile po¬ drobnosti, in noben dvom ni ostal: Porota v Tri¬ nidad, Colo., je obsodila unijskega uradnika John R. Lawsona zaradi umora deputiranega šerifa Johna Nimma dne 23. oktobra 1913 na dosmrtno ječo. Laivson ni sprejel obsodbe, temveč je na¬ znanil priziv in bil postavljen pod 20.000 dolarjev varščine. 'Suha, nedvomna resnica. Zgodila se je dne 3 maja 1915. SVAKA SILA DO VREMENA. V Trinidad, Colo., je izrečena sodba najočit- nejše razredne justice. Ako bi obveljala teorija, da je uradnik organizacije, ki vodi štrajk po svo¬ ji dolžnosti tako kakor vodi sodnik razpravo, te¬ daj bi moral biti tudi sodnik odgovoren, če bi n. pr. obtoženec med obravnavo vrgel državnemu pravdniku tintnik na glavo in ga ubil. •Vsi pojmi odgovornosti, vsi pravni pojmi sploh bi bili popolnoma prekucnjeni, če bi ob¬ veljala ta nezaslišana obsodba. Ali kaj pomenijo kapitalizmu pravni pojmi? Njegovi zastopniki v coloradski legislahuri so sklenili zakon, s katerim se označuje vsak de¬ lavski boj za veleizdajstvo. Njegovi porotniki obsojajo nedolžne ljudi na dosmrtno ječo, ker ho¬ čejo zastrašiti delavstvo za vse čase. Laivson je posameznik. Ali razjarjena “ro¬ ka pravice ’ ’ v Coloradu ni hotela zadeti" Laivsona posameznika, temveč vse zavedno, organizirano delavstvo. Ako so .uradniki organizacije odgovorni za vse, kar se zgodi v zvezi s stavko, tedaj ni nobe¬ nih meja več za preganjanje delavskih uradnikov. Kapitalistom ni težko, vtakniti nekoliko bomb v svoje lastne tovarne; za atentate bodo potem od- •govorni unijski uradniki. Za vsake,ga organiza¬ torja se tedaj že naprej lahko postavijo vislice. Laivsona sovražijo kapitalisti. Zanje je na¬ slada poslati takega človeka za vse življenje v je¬ čo. Ali hoteli so več: Trinidadska sodba naj bi bila smrten udarec delavskemu gibanju. Kajti če se štrajk no more organizirano voditi, je sploh nemogoč. Ali kapitalistični bes se je že često zmotil. Tudi trinidadska sodba ne bo dosegla svojega na¬ mena. Divjanje kapitalistične bestije prihaja na tisto stopnjo, kjer gubi pamet. Proletariat pa še od dne do dne bolj zaveda svoje moči in spoznava, da ga tudi peklenska vrata ne morejo premagati, če sklene svoje vrste in si ohrani jasen um. Tudi eoloradskemu nasilstvu bo odklenkalo. Prišel bo dan, ki mora priti in ki ga take sodbe le pospešujejo, dan, ko bo zadnji delavec spoznal skalo, iz katere izvira potok krivic. S kapitalizmom pade tudi kapitalistična justica. PROLETAREC GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. “Veste, jaz in moj mož sva bila znana z va¬ šimi prvaki, s Tomanom, z Dežmanom —” “Dežman je skočil v nasprotni tabor.” “Vem. Bog ga ubij! Dežmanova sramota pa ostane in narod ostane.” “O takšnih ljudeh naj ne velja pravilo: De mortuis nil nisi bene. ” “Moj mož je bil graničarskega rodu in je služil pri novosadskem polku, ko sva se vzela. Pozneje sva prišla v Italijo, tam je rojen ta-le moj Saša, iz Italije pa v Ljubljano, odkoder sva bila premeščena nazaj v Novi Sad. V Ljubljani je postal stotnik, pa više ni mogel priti, ker je bil z dušo in telesom Slovan in pesnik. Zaradi pe¬ smi, ki jih je pošiljal v srbske liste, je prestal marsikakšno sitnost. Najhuje se nama je godi¬ lo v Novem Sadu 1875. leta. Tisto leto meseca julija so v noči pograbili doktorja Svetozara Mi¬ letiča, ki je bil prijatelj mojega moža, in ga za¬ prli za pet let. Naš polk je dobil žalostno nalogo, da z oficirsko partruljo odvede Miletiča v za¬ por. Polkovnik Sarunae je vprašal svoje častni¬ ke, kdo hoče v noči prostovoljno s patruljo na Miletičev dom. In oglasil se za ta posel ni kakšen nemški ali madžarski častnik, ampak poročnik srbskega rodu. Pozneje se je ta poročnik povsod hvalil, kako razume svojo vojaško dolžnost, a mojemu možu se je zgabilo takšno hvalisanje, sprl in dvobojeval se je z njim. Potem je moral kmalu v pokoj. Lansko spomlad mi je umrl. Tu¬ di v pokoju sva čutila neprijatejsko pest. Ko sva prosila za našega mlajšega sina Živka, da bi ga sprejeli v kadetnico, so nama odgovorili, naj ga pošljeva?—no, Bog jim grehe odpusti, saj so imeli prav! Živko je res šel v Srbijo in tam se mu dobro godi.” “Pa si le rajši pri meni,” je pripomnil Ba¬ jič ter postavil na mizo škatljico svalčic, ker Ka¬ tica je nalivala že črno kavo. “Ali si se me že naveličal?” je resno vprašala mati. “O ne, dragica, tega pa ne. Ti ostaneš ved¬ no pri meni.” Nežno ji je položil roko na ramo. “Ljubim oba svoja sina enako in noč in dan premišljujem o njiju sreči.” “Ne smeš se s tragično mislijo poprijeti vsa¬ ke moje besede. Veš, da sem nervozen.” “Tudi jaz sem. Nisem se pritepla v tvojo hi¬ šo kot prosjakinja, lahko bi živela ob svojem pre¬ moženju kjersibodi. Tudi pokojnino mi plaču¬ jejo.” Ljubici so vzdrgetale ustne mišice, ker se je čutila prizadeto s starkino samohvalo. Sama je namreč prišla k Bajiču brez novčiča, čeprav se je veličala za graščakovo hčer. “In vendar ni¬ ste zadovoljni z nami, ki vam plačujemo pokoj nino. Vi sploh z nobeno stVarjeThišTe zatTovtiTj'- n), je rekla tankoumno. iStarka je srepo pogledala nanjo. “Pokoj¬ nino mi plačujejo po zakonu. Ako pa mislio, da je zaradi svojega slovanskega mišljenja nisem vredna, naj si jo obdrže.” “Tiho, tiho, mamica!” jo je miril sin. “Zakaj?” Mesto odgovora je Bajič vstal, prijel za ča¬ šo ter napil Vilarju, rekoč, kako ga veseli, da more v svoji hiši pozdraviti prijatelja in sta zdaj zopet tukaj, da kultivirata državi te novi provin- ciji. Ko je končal, so vsi trčili z gostom, in sedaj se je tudi ta osokolil ter izpregovoril v izbranem slovenskem jeziku lepe zahvalne besede, ki so starko toliko navdušile, da se je naklonila k inže¬ nirju ter z najmilejšim glasom zapela: Kolkor kapljic, tolko let. “Milostivi so znane tudi naše slovenske pe¬ smi,” je lekel Vila) 1 , ko so zopet vsi sedeli in si prižigali svalčice. Nato je nastopilo vsestransko običajno hvalisanje slovenskih pesmi. “Ali v Tuzli ni nobenega, pevskega druš¬ tva?” je vprašal gost. “Imamo srbsko pevsko društvo, ki dava svo¬ je koncerte v srbski kavarni. Toda tukaj smo tako ločeni mi — tujci in oni — domačini, da )ias ne vabijo kaj dosti na svoje zabave. Parkrat sem pa slišala to društvo in močno mi je uga¬ jalo.” “Meni pa nič,” se je oglasila Katica. “Kar je bilo zborovega jietja, je še nekaj veljalo, toda neznosen se mi je zdel tisti guslar, ki nas je kar celo uro mučil s svojim enoglasnim brundanjem.” “Meni pa tisto brundanje sega prav v srce in ves večer bi ga rada poslušala. V teh pesmih je kos naše zgodovine, kakor se je obrusila v spo¬ minu ljudstva, v njih je narodna duša. kakor je mislila, živela in 'trpela, one vzbujajo to dušo iz mrtvila, jo poje z močjo in preganjajo brez¬ brižnost. Tako je sodil o njih moj pokojni so¬ prog, ki jih je imel cele kope v knjigah in roko¬ pisih.” “Vsi smo v srbski kavarni gledali nate, ko si, podpirajoč glavo z dlanjo, tako zvesto poslu¬ šala tistega brundava, ” je rekla Katica z umilje- nim glasom in lahnim smehljanjem, ki je nekako prosil odpuščenja zaradi nesoglasja v nazorih. “Vi ste se smejali, ker ste švabskega mišlje¬ nja, a pravi Srbi se niso smejali. Oni se zlijejo •z guslarjem v eno bitje in vse tisto čutijo, kar pevec, ko jim pripoveduje v izbranih besedah do¬ godek iz naših junaških časov.” “To se pesmi za hajduke v planini in ne za olikanega človeka,” je zavzela Ljubica z za¬ smehi jivim glasom. “Mene po takem koncertu tri dni glava boli.” “Seve — nekateremu ugajajo tiste okrogle dunajske, ki ali nesramno zasmehujejo nenemške narode ali se pa cedi v njih iz vsake kitice čeber umazanosti in opolzlosti,” se je razburila starka. “S pokojnim soprogom sva tudi šla nekoč poslu¬ šat tiste dunajske ljudske pevce, ki razkoračeni neznansko odpirajo usta in lijo nečedno kulturo med poslušalce; enkrat šva šla, pa nikdar več. Moški bi morali spoditi ženske in otroke iz loka¬ la, kjer se pojo takšne kvante.” “In ženske naj bi ves večer poslušale gu¬ slarja?” Ljubica se je v smehu zagugala na sto¬ lu, zroč z razzlobljenimi očmi zdaj na Vilarja, zdaj na taščo. “Kaj ne, tistega razbojnika, ki hodi z obvezano roko in bi nas najrajši vse sku- pa j pognal preko Save?” “Miloševič ni razbojnik, ampak nesrečen člo¬ vek je, mučenik in poštenjak, in marsikdo, ki ga zasmehuje, ni vreden, da mu priveže opanko na nogo.” “U-u-u!” se je začudila Ljubica in pestujoč svoje koleno v sklenjenih rokah je proiznesla ne¬ ko madžarsko frazo, ki je Vilar ni razumel. Živo sovraštvo je kipelo iz njenih oči, ki so strmele na staro gospo. Vilarju se je zdelo to žensko prerekanje nad¬ ležno, zato mu je bilo prav, da je Ljubica vstala in, ozrši se z izrazom pomilovanja nanj, zapusti¬ la sobo. “Oprostite, milostiva, katerega Miloše¬ viča ste imeli pravkar v mislih?” je vprašal. “Ali ne tistega, ki ima priimek kaludjer in biva v va¬ si kraj Konj-planine?” “Prav tistega - — Jovico. On zna mnogo na¬ rodnih pesmi na gusle. Ali ga že poznate?” “Sem že govoril z njim.” “Siromak je in po nedolžnem trpi. Ali no¬ si še obvezano roko?” “Še.” “No — nedolžen ni,” je povzel Bajič. “Kaj bo agitator nedolžen! Kdor se toliko zaganja v naše naprave, ta jo izkupi naposled; kdor vedno drega v osinje gnezdo, tistega opikajo ose, in ka¬ kor kdo vpije v gozd, tako se mu odziva. Ne smeš tega človeka vedno zagovarjati, ker s tem lahko škoduješ meni in sebi.” “Moje srce stoji vedno na strani preganja¬ nega človeka, vrhutega je Joviča sin moje se¬ strične.” “Ti imaš vedno svoje simpatije in antipatije in ne pomisliš, da ga ni človeka pod božjim solncem, ki bi v brezmejni meri zaslužil eno ali drugo. Na vsakem lepi nekaj, kar mika in vabi, in nekaj, kar je odurnega in odbija.” “Ali je na meni tudi kaj odurnega?” je s ti¬ him, neskrbnim glasom vprašala Katica, zroč v zrcalo, ki je viselo na nasprotni steni, in poprav¬ ljajoč si kostanjeve lase nad gladkim in ozkim čelom. Bajič se je nervozno okrenil k deklici, češ: mi se menimo o resnih in važnih stvareh, ta pa brblja takšne neumnosti vmes. Vilar se ji je prijazno posmejal, kakor bi se iznova začudil njeni krasoti, a stara gospa je nekako prišpilila obraz, posvežila oči ter jih namerila na deklico. Tej je postalo tesno in dolgočasno v družbi, kjer je imela prvo besedo 'čudaška in sitna gospa, s katero ji je treba potrpeti.’ Vstala je in odšla za sestro. Odhajajo® se je preljubo spogledala z Vilarjem, ki je z lahnim naklonom • odgovoril njeni paznosti. “Prav je, da gresta, tu bi človek že srbski ne smel več govoriti. No, da vam dalje pravim o Joviči • — ” “Mamica, pusti človeka, ki je pri oblasti sla¬ bo zapisan in pod nadzorstvom orožništva,” je poprosil Bajič. Pa stara majka se ni dala ugnati. “Ti sam sicer nič ne čutiš, da ravnajo z nami brezobzirno in da v uradih uspevajo samo takšni gospodje, ki so nam nasprotni.” “Mila majčica, bodi preplačana, da vse tako čutim kakor ti, toda nikakor ne morem plavati proti vodi. Zdaj ne, zdaj še ne.” “Izpolnjuj svoje uradniške dolžnosti, a po¬ leg lahko tudi kaj več zahajaš v pravoslavno družbo. Naš vladika sam se je pritožil, da te ni nikdar k njemu. Zakaj se ne okleneš njegove družbe, ko je vendar tako častitljiv niož in se zbirajo pri njem sami izobraženi srbski možje. Rajši zahajaš v kazino k ljudem, ki imajo v svo¬ jih pustih sAcih ... O, od tistih ljudi za nas ni haska, tam se je zasnovala i tvoja poguba.” Vilar jp zrl na mizo, kamor je z vžigalico črtal geometrične figure. “Ti pretiravaš in vidiš na vseh krajih in koncih sama strašila. Ko bi svoje misli in na¬ zore pridržala bolj zase — ” “Pred gospodom inženirjem govorim odkri¬ to, ker je Slovenec in kot tak pozna naše stiske.” •Vilar je prikimal in gospa je nadaljevala: “Joviča Miloševič je sin neke moje sestrične, s katero sem živela v mladih letih v Sremskih Karlovcih v velikem prijateljstvu. Primožila se je pred triintridesetimi leti v Nevesinje na herce¬ govsko zemljo v neko trgovsko rodbino. Njen brat je bil uradnik na dvoru srbskega patriarha v Karlovcih; on in jaz sva izprosila patriarha Andjeliča, da je poklical nadarjenega Jovico iz Hercegovine in ga sprejel v svoje šole. Mladi Miloševič se je dobro učil in precej po okupaciji ga je poslal Andjelič v bosenski pravoslavni manastir, da bi se tu kot igumanov pomočnik pri¬ pravil za popovstvo. No tisti iguman je hlapčev¬ ska duša kakor naš patriarh Andjelič. Prilizuje se vsakemu človeku, ki ne nosi bosenske obleke, ii: globoko se klanja, s čimer se je tako prikupil, da. mu je podarila vlada mnogo zemlje krog samostana in ga zelo navezala nase. Njegov po¬ močnik pa ni bil tako dobro zapisan v Sarajevu in tudi iguman ni bil povsem zadovoljen z njim. V šoli se mu je zdel Joviča preliberalen, v obče- nju z domačim ljudstvom preodkrit, pred načel¬ nikom preglasen in uporen. Tn zgodilo se je predlanskim v Ozren-manastiru —” “Pusti to, dragica, vse skupaj ni bilo lepo. Trava naj zraste na tistem dogodku,” je rekel Bajič in prijel mater za roko, “Sam boš pokosil travo, da bo vse odkrito. Toliko te poznam, Saša moj !” “Pride dan, pride dan, a sedaj še ni tisti čas- Povej kaj drugega!” “Nu — Joviča Miloševič je moral zapustiti samostan. Nekaj časa je živel v Piliču, tam nekje pod Konj-planino. Potem je bil leto dni učitelj v Tuzli in duša srbskega pevskega dru¬ štva. Zaradi svojega političnega mišljenja je moral zapustiti mesto, na kar ie nekaj časa po- dučeval deco v vasi na Majevici-planini. Takrat, namreč preteklo zimo se je to zgodilo, so zlobni ljudje zažgali premožnemu kmetu na Majevici- planini hišo, ker ni hotel dati hajdukom zaveti¬ šča in jim je žugal z ovadbo. Začela se je pre¬ iskava, v katero ,so vpletli tudi Jovico. Vi goto¬ vo še ne veste, kako vrše na vasi takšno pre¬ iskavo.” “Saj to nikogar ne zanima,” je rahlo ugo¬ varjal sin. “Saj pa tudi ni zanimivo, a žalostno je, da je kaj takšnega mogoče v naših prosvetljenih časih in se o tem ne sme pisati v novine. Naj zve go¬ spod inženir golo resnico, ki itak pride, nekdaj na dan ...” “Ti se ne daš ugnati.” “Ne. V mojih prsih bije neugnano srce za čast in pravico. Gospod inženir pozna iz Jurči¬ čeve žaloigrc ‘Tugomer’ starko Vrzo. Glejte, tudi slovensko književnost poznani nekoliko. Jaz sem podobna Vrzi.” Vilar je z naklonom glave nemo pritrdil. “Miloševič je resen, strog, neupog¬ ljiv — hercegovska kri. No, povedati vam mo¬ ram o tisti preiskavi, kako je bilo. Na Majevici- planini so polovili in vklenili trinajst moških, ki so se jim zdeli sumljivi. In iz vklenjenih ljudi so izsiljevali priznanja s torturo prav kakor v sta¬ rih časih. V meni je vrela kri, ko je pravil o tem vojaški zdavnik Raps, ki so ga poklicali k sodnijski obravnavi kot zvedenca zaradi ran, ki so jih dobili jetniki pri prvi preiskavi.” “To je Raps izblebetal v kazini pred svojimi tovariši med štirimi stenami, -in ti bi tega ne smela obešati na veliki zvon. Raps sploh mnogo klepeta, da bi pokazal svojo važnost in tehtovi- tost,” je rekel Bajič. “Raps se morda bolje razume na prežganko nego na medicino,” je ironično pripomnil Vilar. “Saj tako bo. Ampak uradna tajnost je uradna tajnost. Nevarno je dregati vanjo.” “Kakšna tajnost, če je o tem govoril ves okraj, le v novinah se ni smelo pisati. Kadar mučijo človeka, ne smemo molčati. Glejte, kako so vršili tisto preiskavo. Obkolili so vsakega jetnika posebej ter ga za obleko z bajoneti dvig¬ nili kvišku. Seveda se bajonet ni zapičil samo v obleko, ampak tudi v kožo. Dvignili so torej jetnike in jim kričali: ‘Priznaj, priznaj!’ In pre¬ verila jih je. kača, tako da so vsi priznali zločin požiga. Pozneje so pred sodniki vsi tajili, Tekoč: ‘Priznali smo nekaj, česar nismo storili, priznali smo v mukah, ki smo jih trpeli, viseč v zraku in ko nam je kri polzela po telesu, in pritrdili bi bili, da smo zažgali samemu carju častitemu, da so takšno priznanje zahtevali od nas naši mu¬ čitelji.’ Joviče niso nataknili na bajonete, a pri¬ tisnil mu je mučitelj polno škatljico gorečih žveplenk na roko ter mu kričal: ‘Priznaj, pri¬ znaj!’ Toda on je v bolečinah, ki mu jih je pro- vzročila žveplena žara na roki, trdovratno mol¬ čal, ni besedice ni dal od sebe, njegova hercegov¬ ska kri, njegov ponosni značaj ni dovolil laži, ki bi mu prikrajšala mučenje. Seveda je njegov uporni molk veljal za priznanje. Pozneje je pred sodniki dokazal svojo nedolžnost, ker tisto noč, ko je v Majevici-planini gorelo se je nahajal v Tuzli v srbski kavarni. Kakor pravite, nosi še sedaj obvezano roko.” “To je grozno, milostiva, kar pripovedujete. Človek bi mislil, da so časi španske inkvizicije že davno za nami, da je novodobna kultura ubla¬ žila človeka.” “Tu pri nas spoštujejo v nekih zadevah stare turške običaje,” je odgovorila gospa. Po¬ tem je pravila o svoji rodbini. Njen praded je izgubil življenje v francoskih vojskah, toda po našala se ni z njim, ker je ljubila Francoze, veličala pa je deda svojega pokojnega soproga, ker se je boril za svobodo naroda in je padel pod Črnim Jurijem v boju s Turki. “Junaška kri se pretaka po žilah mojih sinov,” je končala obr¬ njena k sinu. “Gotovo, majčica, gotovo. A hladna mora Liti kri v teh podlih časih,” je momljal sin skozi dim svalčice, “Častna je borba za svojo čast,” jo pristavil ter jel s prstom zamišljeno črtati neke arabeske po mizi. “In. za čast naroda,” je dodala starka, dvig- nivši obrvi pod gladko pričesane sive lase. •Vilar je prikimal, a zdajci se je spomnil, da sedi že dosti dolgo v gosteh. Pogledal je na uro ter vstal. “Zdaj je ura dve, še sem lahko z noč.io vred doma,” je rekel. “Pa bi do jutri ostali tukaj, saj ničesar ne zamudite. Z vami se je tako prijetno razgj- varjati.” Vilar se je priljudno posmejal, ker se je spomnil, da on sploh ni govoril. “Danes ne morem,” se je izgovarjal, “no pozneje — ” “Slišala sem, da pridete v Tuzlo gradit most- Takrat se nas ne smete ogibati. Pokažem vam Prešerna, tudi v moji knjižnici se nahaja. In še nekaj vas prosim. Ako se snidete z Jovico, re¬ cite mu, naj se pi eseli s sestro vred od nas. Tam onstran se mojemu Živku dobro godi, i Joviča tam najde polje, kjer lahko uspešno deluje. Sama sem mu že svetovala, pa mene ni poslušal. Trmast je, sicer pa dober in požrtvovalen. Zdaj se nas ogiblje in nobenega vpliva nimam več nanj.” Vilar je vse obljubil ter se poslovil. Mati in i sin sta ga spremila na mostovž. Tedaj jc iz kuhinje stopila Katica pridete zopet v mesto, nas morate posetj. otroškim glasom poprosila. “Košena?, več časa tukaj, onda bomo igrali vsai- kegljišču., Mik mam prihodnji leden pr^ kazinskem vrtu rusko kegljišče, kje t " lahko tudi dame.” “Gospod poročnik Mik je zelo zali¬ vek,” je rekel Vilar. “Pusto bi bilo v garniziji, da nj t ; kaj,” je pritrdila Katica, ki ni razim; nirjeve ironije. “Tistih vislic naj pa le nikar ne po, jaz jih ne, morem videti,” je rekla Bajič- “Kaj so to, vislice?” je vprašal Vilj f j gledal z bistrim obrazom nedoumenja •, navzočih, kakor bi šlo za važno st1|r. kegljišče mi ni znano.” Tedaj nu je Bajič s kazalcem ; g steno na glavo postavljeni latinski L. tl je prevrnjeni L in takšno podobo ima tui predseon podpreds W Dik: ., Z*P> s; " kegljišče, če jo res ruskega izvira. V; bito kakšna dva in pol metra visoko hnt nje je pritrjen na gorenjem koncu v j metra' poprečen polutram, na čigar kot vrvica s kroglo, ki se spušča na keglj? stavljene na tleh. To je vsa igra.” ”Torej bomo igrali pod vislicami, ponorčeval Vilar ter podal roko vsem p Tudi z gospo Ljubico se je poslovil, V prav takrat stopila izza' kuhinjskih duri. temne oči so se mu zdele objokane. Ko je šel preko vrta, je z okna z L njim Baiič: “Ako se zamudiš, prenoči lovem banu; ponoči nikar ne jahaj PON jUBTIN A NTON JOSIP SI FRANKi jiatija o r rj ciada gl. t Oskovi.” Pogledal je na nebo. “Sicer;;, : s? semembi potu ujame nemara še nevihta. Izza Sij planine lezejo sumljivi oblaki in neznan soparno.” Vilar se je tudi ozrl na nebo. Poti; odkril in 'kratko zahvalil prijatelja. FRANK i JOHN Ml jprcjaam. Tndttur . 14 . DBUSTV ap: Prisl druš. št. 2 Sobice ga je začelo bosti v tilnik ii ko je prijahal iz ozkih tuzlanskih ulici Onstran mosta je pognal konja, ki se je p; urnem diru ves oznojil. Jahal je nekaj gonia, ozirajoč se na nebo, jasno še na strani, na drugih straneh pa se je bolj ini stiralo. Mehka južna sapa mu je pihljala n ne da bi ga osvežila, udušljiv, svinčen a pritiskal naj. Konj je oteptaval z gol pom in dolgo vejo in mu odganjal mrč«. je mogel. V tem je za Caklavico-plaii: Presto druš. št. 4 Sluga, druš. št. 5 gchedenik. drnš. št. 6 ^sik. od druš i. št. 9. J Zopet sp: ti druš. št. 9. K druš. št. 1 [bit, Frank in | druš. št. 1 B::ksr. Louis zagrmelo, kakor bi skrit kje v ozadju a Oovak, Sl K druš. št. 19. Reiea. vremenski poveljnik, razstavljajoč oblak doglednem nebosklonu. 'Vilar se je bal, nevihto ne pride do Samojlovega haca,: Edruš. št. 20 . zopet zapodil konja. Žival je prhala in vesela tekla po mehki poti, ki je držali m a vzbrdo. Ko je prispela na vrh rek loči Jalo od Spreče, je bila zopet vpott! rri druš. št ne pene so se ji cedile po vratu in prsi! ji je jezdec prijenjal in si začel brisati obraza. Nebo se je bilo že čez in čez p: iznad Caklavice so se gnali hudourni oblat Konju. Le na zapad nad Ozren-plani; besni vladar razprostrl same svetlejše a vseh drugih strani je gnal nad Vilarja ’ vlago in elektriko prenasičene oblake, hip je vrgel blisk v uporne roje in z gr« sedo je vzdrževal red v igri, ki je nevs; ljanu. Že so padale debele kaplje in z! zavelo blagodejno hladilo. Vilar se je« bi dobil zavetišča pred nalivom. Nikjer nikjer žive duše! Zajahal je v jarek iuM je na. tisti planjavi, kjer so se pred« 51 dnoma izletniki pomudili pri pastiricah, čih kolo, zagledal pol kilometra od poti s njem napol podrto kočo. Dež je že t padal, 'ko je pridirjal h koči, ki je bila 1 ljena iz grobega, neometanega kamenja imela skoncema slabo leseno pristrešjf- je s konja in ga zapeljal pod streho, vesa našel zavetje. Sedel je na končnik trat* molel iz stene, ter se zagledal vdež. Čez dC je zapazil, da dirja po poti, po kateri j' šel, v najhujšem diru jezdec, ki je na --j plaval po zraku, nego jahal po zemlji, cilji se je jedva dotikal tal, tako vneto je m dežju. Poleg njega je tekel velik pes. I “To je Heugeigen, kobila nadporoeWfri duge. Pa vendar ne pride orožnik podmflfrt ho?” se je prestrašil Vilar, ki je prav sovražil njegov prevneto delavnost v B« bi rad potoval v družbi takšnega razš kulture, takšnega teptalca človeškega <1 stva, takšnega škodljivca našega ugled* kanu, tega bašibozuka v naši opravi.” L'J časa, da bi do kraja dal duška svoji og^J sli ,ker jezdec je bil že okrenil s poti in nutkih ga je prinesla suha, tankom® 1 pred kočo. A’ različnih jezikih so vrele klet' črvih ust, ko je skočil s konja in ga 1 streho. “Ho-hoho, zdravo, gospod ini K druš* št. 22. Suspend bgttvšek in Jos hi-dm. -št. D M druš. št. 7. ii ia Marv P pidruš. št. 9. ~_Wx Kerne. L- purbarstvo ii ije. Če se akšnem. iz je ladja, p raci pones c divjaško i še požro r večje. 1 E ' hitov v se kfti v zemlji, Ali čuti ži fr tak kanibal fr bitje nazaj v frkie predelov *W°pi je fr' je barbarsk kultura le 1 * ubijanje r : Ranega na človeškega ^ (:e kot z b; prej vam moram podati roko, -da vas ,u l p btfijuš. št. 9. Josef in Cieilija Povše. 7 iM Zopet sprejeti člani-ice: ' liv. , liiruš. št. 9. Leo in Paula Steiner. Plaval i 'Kanjah aklaticu avli druš. št. 11. John Železnik, Leo ič, Frank in Brigita Paulič. ! druš. št. 16. Mohor Žaubi, John likar, Louis Koblar, M. Lešnak, V. \ Novak, SI. in Mary Tomašek. S druš. št. 19. Ignac Košak in John ' ll:lr »jek slca. ‘.llovfga k Iruš. št. 20. Louis Glavan in Frank ^ je prilil ■ ; iMruš. št. 22. John Manfried. vth ■■ Suspendirani člani-ce: zopet V p druš. št, 2. Drugi mesec: Blas. n vjkvšek in Josef Zupančič, v! 1]|; druš. št. 5. Frančiška Schedenik. druš. št. 7. John in Murv Kunšek, in Mary Požun. druš. št. 9. Karl Giodan, Mart. in Ozri ?: Kerne. nad Wi '■ene »i roje inf ■i. kije* Vilar »f jlivom. ® ,i v jarek* Pri druš. št. 11. Singfried Starina, Anton Opašknr, J os. Zupan, Karl in Gera Starina. Drugi mesec: Fr. Kozjak, Fr. Rotar, Math in Mary Medved. Pri druš. št. 16. John Brenčič, John in Mary Pirnat. Drugi mesec: Jos. Za¬ laznik, Jacob in Mary Bendi. Pri druš. št. 19. Jernej Burkelca, Ur¬ ban Mesik. Drugi mesec: John Strmšek in Frank Sornig. Pri dru.š. št. 23. Fr. Oblak, John Ju¬ van, John Smrdeli. Drugi mesec: Ant. Maslo in John Sprohar. Izobčeni članl-ce: Od. druš. št. 2. Vincenc in Paula Bresnik. Od dr. št. 5. Ant. in Matilda Oberider. Od druš. št. 7. Jos. in Julija Miklanc. Od druš. št. 9. Konrad Konc in Mar¬ tin Žauber. Od druš. št. 11. Ant. Kral, Aug. in Ivana Kuplen, Blaž in Julija Godina. Od druš. št. 16. Martin in Mary Knes. Od druš. št. IS. Heinrich in R, Ertzel, Frank Kastelic. Od druš. št. 19. Jos. in Polda Blažič. Od društ. št. 22. And. Zore. Prostovoljno odstopi od društ. št. 19. Frank Orehek in Jacob Pavale. Umrli član: Pri druš. št. 5., Weir, Kans., Frank Vološek, crt. 435. Umrl 15. aprila 1915. Vzrok smrti sušiea. JOHN ČERNE, gl. tajnik. LAJSITANIA. jrbarstvo ima vendar različne uje. če se na Tihem oceanu takšnem izgubljenem otoku je ladja, pa pobijejo poline- :rnei ponesrečene mornarje, e divjaško dejanje. Če jih ■ n P* rh še požro, je zverstvo vse- 6r večje. Za mrliča, ki nima IV/, jdjeutov v sebi, je Vseeno, ali 1 jr,: v zemlji, ali se kuha v kot- , srn s J Ali čuti živili rebelirajo zo- : y itak kanibalizem, ki peha um litje nazaj v najmračnejše glo- . me predeloveštva, 1 I Evropi je vojna. Sama ob , ,7 »je barbarska, če ni vsa na- lultura le karikatura, se ne e ubijanje na povelje, klanje znanega namena, pokončava- človeškega dela označevati ače kot z barbarstvom, z div- bm. , 1 tudi v to zverstvo zna člo ta bestija zanašati še poveča- Iralhote; tako zna potencirati Jstvo, da se zledeni kri v ži- in posumnja razum sam o se- er se v grozi osupel vpraša, je na vsem našem napredku, jej naši civilizaciji in kulturi h kaj resnice, ali ni vse, kar pm zdi pridobljeno, le drzna jara, le smešen izrodek domiš- I katero šegečejo hudobni de i, igrajoči se s človekom ka¬ teter z listom. iljoni na Francoskem in v liji, miljoni na Poljskem in v /latih, stoinstotisoč na Tur- n-bijejo se, bodejo se, Ijajo se, zakaj, čemu? Volja onov je nič. Absoluten ukaz , se. Ukaz zadostuje in množi- ostanejo mesarji, ki koljejo— ' Mi« )liko je napredovalo eloveš- j ll Evrope se izpreminja v po- ilišče. Zemlja, ki mora re- .Eloveka, žival in rastlino, se toša. Njena rodovitnost se uje za leta in leta. Cvetje , Klavne in moderno sveže kul- ' Ipo mestih se tepta, razdira, ,/ | se strupe, sovraštvo se vcep¬ lja rodovom bodočnosti. Najsme¬ lejši izumi so sredstva umora. Priča največjega barbarstva si. oj človek dvajsetega stoletja! Še več; vsak dan prinaša novo pre¬ senečenje ; vsak hip razdira bolj- inbolj vero v človeštvo .in v člo¬ večnost. Blizu irskega obrežja, ob vbo¬ du v kanal sv. Jur ja je nemški podmorski čoln potopil Lusitani- jo, plavajoče mesto. Ej, mnogo povodnih hiš je morje pogoltnilo, odkar je mir pobegnil iz Evrope. Grozote, ki se ponavljajo devet mesecev, postanejo vsakdanje. Živci ne prenašajo razburjenja, ki se stopnjuje v neskončnost, pa otope! A]i Lusitania.... iz žice ven¬ dar nimaš živcev in kri se ti po¬ žene v mogočnih valovih v glavo in preplavi in razgreje vse mož¬ gane. Čez tisoč ljudi, po zadnjih vesteh 1154, je utonilo v morju, ko sta dva nemška torpeda zade¬ la gigantično ladjo. Bojno ladjo? ... To se razume da se na vojni potapljajo sovraž¬ ne križarke in oklopnice in tor- pedovke. če se dosežejo. Barbar¬ sko je; ali taka je vojna. Lusitanija je bila pasažirska ladja. Poizkusi izgovorov, da je bila oborožena, so smešni. Če bi bila oborožena prišla v New York, bi bila morala zapustiti lu¬ ko v 24 urah, ali pa bi jo bili in¬ ternirali, kakor se je zgodilo dve¬ ma nemškima križarkama, če bi se bila oborožila v New Yorku, je ne bi bile ameriške oblasti pustile iz luke. Kolektor newyorške luke iz¬ javlja uradno, da ladja ni bila oborožena. Kanoni na njenem krovu so sploh bajka za male o- troke. Na ladji je bilo po poročilih 1918 oseb; morda par več ali manj. Ne da bi bil podmorski čoln posvaril parnik, ne da bi mu bil dal eaisa za rešitev ljudi je iz¬ strelil vanj dva torpeda. Tn par nik se je pogreznil. In z njim čez tisoč ljudi, moških, žensk, o Jugoslovanski socialistični klub št. 1. v Chi¬ cagu je sklenil na svoji zadnji seji, da priredi JAVEN SHOD z ozirom na agitacijo, ki se je vnela med ameriški¬ mi Jugoslovani zaradi evropske vojne, njenih po¬ sledic in položaja Jugoslovanov v stari domovini. Shod bo v nedeljo, 16. maja 1915 ob 2. popoldne. Najeta je za to zborovanje Hoerber’s Hall na Blue Island Ave. med 21. in 22. ulico( blizu križišča 22. ulice, Blue Island Ave. in Ashland Av. Jugoslovanski socialisti v Ameriki so, odkar se je začelo gibanje za Slovensko ligo, izpostavlje¬ ni najraznovrstnejšim napadom. Po nacionalistič¬ nem časopisju se trudijo poklicani in nepoklicani ljudje, da bi prikazali jugoslovanske socialiste za “narodne izdajalce,’’ za zagovornike ali celo pla- čenike Avstrije, za sovražnike narodnega edin- stva oziroma združenja, Na drugi strani trdijo naši nasprotniki, da je pristop k ligi narodna dolž¬ nost vsakega Slovencta. Omenjeni klub zavrača vsa podobna podtika¬ nja in obenem izjavlja, da je članstvo pri ligi za slovenskega socialista popolnoma nepotrebno. Da¬ ti pa hoče nasprotnikom priliko, da izrazijo in utr¬ dijo svoje stališče, da dokažejo socialistom njih zmote in da razlože svoje cilje. Zato bo na shodu SVOBODNA DEBATA in klub jamči tudi nasprotnikom svobodo govora. Vabljeni so torej zagovorniki Slovenske Lige, da porabijo priliko in porazijo s svojimi argumen¬ ti naše. Sodruge in rojake pa vabimo, da se udeleže shoda, ki ima namen razjasniti pojme. ODBOR. trok; potnikov in mornarjev; ne¬ oboroženih, nekombatantnih oseb. Tudi veliko število Amerikan- cev je vmes, sodeč po imenih tu¬ di nekoliko Jugoslovanov. Tudi vzajemno pobijanje obo¬ roženih ljudi je bestialno. Ali razlike so razlike. Države so kodificirale medna¬ rodno pravo. Sklenile so pogod be in jim dale značaj mednarod¬ nih zakonov; med njimi so posta¬ ve za vojno. Zato imenujejo mo¬ derno klanje narodov civilizira¬ no vojskovanje. Ali še preden je civilizacija dosegla kapitalistično stopnjo, je veljalo uačelo, da so nebojevniki nedotakljivi; življe¬ nje žensk in otrok je bil^ sveto; kdor se je pregrešil proti tem prin¬ cipom, mu je bil vžgan žig neiz¬ brisne sramote na čelo. Če je znamenje civilizacije, da ne. sme veljati surova sila, ampak pogodba — v katerem skrovišču čepi in sanja tedaj civilizacija ? Potop Lusitanije in nedolžnih, nebojevitib ljudi je greh Nemčije, nemške države, nemške vlade. In nobene opravičbe ni za ta zločin. Kar govori Dernburg, kak pišejo nemški časopisi, niso opravičenja, anroak izgovori, kakršne ima vsak hudodelec. Niti napoved zločina ne opravičuje. Če da pirat oglas časopise, da namerava potaplja¬ ti žene in otroke, ni to nič lepše- g, kakor če piše tolovaj grozilna pisma, Ali to zadnje poteDtanje med¬ narodnih zakonov, ta vsako od kraljev in cesarjev podpisano po¬ godbo za brezpomembno krpo pa¬ pirja obeležujoča bestialnost o- znanja obenem bankrot kapitali stične družbe. Ta “od Boga u- stanovljena organizacija reda in zakona’’ manifestira vpričo vise zgodovine z divjaško grozo, da nima druge moči, nego so jo ime¬ le zverine, preden je človek sto¬ pil na zemeljsko skorjo — da je brutalna, njene lastne zakone in pogodbe zaničujoča, zločin nad zločin valeča, vso človečnost sra¬ moteča brutalna sila njeno edino sredstvo, njen ultimum refugium. Kapitalistina družba izraža svojo nesposobnost in se deklari- a kot skala, ki se je privalila člo¬ veškemu napredku na pot. Zma¬ ga, ki jo potrebuje ideja človeš- tvg, je zmaga nad kapitalistično družbo, zmaga socializma. VARNOST V CHICAGU. Siveitzer in Thompson, oba ka¬ pitalistična kandidata za župan¬ stvo v Chicagu, sta — po navadi stari — pred volitvami obljubo- vala hribe in doline. Oba sta hotela napraviti iz Chicaga naj¬ večje, , najlepše, najzdravejše, najbogatejše in najvarnejše me¬ sto sveta. Oba sta hotela pregna¬ ti tatoye, bandite, vedeževalce, sleparje in sploh vso sodrgo iz Chicaga. Oba nista mogla, biti izvoljena. Ali eden izmed obeh, Thompson, je zmagal. Odstavil je doseda¬ njega policijskega načelnika Gleasona in imenoval novega, Chas. Healeya. Ta osebna izpre- memba je baje že storila čudež. Novi policijski šef se baba, da so zločinci že na begu iz Chicaga in da nosi delo policije že svoje plo dove. Mi ne bi bili tako krivični, da bi zahtevali kar v dveh, treh dneh po slavnostnem ustoličenju mest¬ nega kralja dokaze velikanskega preobrata, ker ne verujemo v osebno čudotvornost. In na hipne uspehe tudi ne bi nič dali, kajti pregovor, da nova metla dobro pometa, ni brez podlage. Toda če se gospodje že tako bahajo, izzi¬ vajo naravnost kritiko. Zato se lahko pove, da se tudi tukaj lastna hvala pod mizo valja. Dne 4. maja je bil sredi belega dne v svoji pisarni ustreljen poljski bankar .John J. Slomški na 2159 zap. 18. ulici. Obenem sta bila oropana gostilničar Albert Przybytek in klepar W. Tomaszewski. ki sta bila ravno pri Slomskem. Bankar je bil za svojim pultom in se je razgovar ja.l z obiskovalcima, ko se je usta¬ vil avtomobil pred hišo in je pri¬ hrumelo pet mož z revolverji v pisarno. Takoj so ukazali navzo¬ čim, naj dvignejo roke. Przyby- tek in Tomaszewski sta to storila, Slomški pa je stopil proti bandi¬ tom,, ukazujoč jim, naj se takoj pobero. Nato je eden izmed njih ustrelil, drugi pa so pobrali Przy- bytku in Totnaszewskemu denar in preiskali blagajno. Strel je preplašil bankarjevo ženo. Z glasnim krikom je hitela po stop¬ nicah, v pisarno, zanjo pa enajst¬ letna hčerka. Krik je prepodil bandite. Policija, ki je bila ob¬ veščena, je spravila težko ranje¬ nega Slomskega v bolnišnico, kjer je- kmalu umrl. Pol tuceta detektivov z avtomobilom je pa šlo preganjat roparje. Medtem je že kakšnih dvanajst mož teklo za banditi, ki so na ulici Robey usta¬ viti avtomobil, ker je bilo treba najbrže kaj popraviti na njem. Ali na preganjalce so bili namer¬ jeni revolverji in banditi so se zopet odpeljali. Avtomobil je pozneje našla policija, ki je do¬ gnala, da je bil dne 28. aprila ukraden E. M. Berthu na 1053 IIyde Park boulevardu. V 7100 Lowe ulici je bila dne 6. maja umorjena mrs. Ella Coppersinithova in njen dveletni otrok John. ko je bil njen mož, član tvrdke Coppersmith Bros. na State in South Water St, na delu. Mrs. Adamsova, sestra Ellina, je ob 2. popoldne našla obe mrtvi trupli, poleg njih pa kladivo in nož. V hiši je bilo vse premetano. Prav tega dne je bila zgodaj zjutraj v hiši 2312 zap. Ohio ul. položena bomba, ki je počila, po rušila trinadstropno hišo in malo da ni uničila nekoliko članov rodbine Johna Jarboila, ki je pre¬ bival v omenjeni hiši. Eksplozija je bila tako močna, da so bila okna, po sosednih hišah pobita in so ljudje v največjem strahu be¬ žali iz stanovanj. Od nedelje, do četrtka je bil to tretji atentat, ki se pripisuje “črni roki” v tako- zvani Mali Italiji. To so vesele ilustracije policij¬ ske trditve, da zločini pojemajo. Ali načelniki te slavne institucije najbrže niti ne slutijo, da se de¬ lajo precej smešne s takimi oblju¬ bami in trditvami. Tiste policije, ki bi iztrebila zločin, sploh ni na svetu, dokler je ta svet kapitali¬ stičen. Kajti razmere, ki jih ustvarja kapitalistični sistem, so večen vir zločina, Med kapitalistom, ki hoče za vsako ceno povečati svoje boga¬ stvo, pa brezvestno izkorišča de¬ lavce, ne meneč se za to, če legajo prezgodaj v grob, če jih ubijajo njegovi stroji ali pa eksplozije jamskih plinov, ali se naužijejo tuberkuloze v njegovih nesnažnih delavnicah, pa med velikomest¬ nim tolovanjem, ki si prisvaja z nabitim revolverjem tujo lastni¬ no, ni v bivstvu nobene razlike. Oba hočeta obogateti na tuje stroške, oba oškodujeta druge ljudi, oba morata narkotizirati svojo vest. Tn pogostoma ima last¬ nik jam ali plavžev še več uniče¬ nega življenja na duši kakor avtobandit. V i kapitalistični družbi je pri¬ svajanje sadov tujega dela ofi~ cielno priznana krepost. Boga¬ stvo je največja moč in kdor si ga največ pridobi, uživa še celo največji ugled. Vsi pa ne morejo nabrati miljone tako, da okradejo narod z železniškimi špekulacija¬ mi ali z borznimi goljufijami. To¬ rej izkoriščajo tisti, ki imajo ena¬ ko močne instinkte v sebi, »tuje delo z revolverjem. Škoda, ki jo trpi človeštvo vsled tega, je neizmerna. Zločini uničujejo velikanske vrednosti in nešteta življenja. Boj z zločinom požira ogromna sredstva, ne da bi se z njimi dosegel količkaj enakovreden uspeh. In med zlo¬ čince padajo pogostoma. energič¬ ni, nadarjeni ljudje, ki bi v dru¬ gih razmerah lahko veliko kori¬ stili družbi. Miljoni se pokradejo; miljo ni sc uničijo; miljone stane po¬ licija ; miljone stanejo sodišča, zapori in ječe. Vse to so izgub¬ ljeni sadovi človeškega dela, za¬ pravljeno bogastvo, ki bi, porab¬ ljeno za pozitivne, produktivne namene, lahko olepšalo in opleme- niio človeško življenje, da bi bilo veselje živeti na tem svetu. Alii kapitalistična družba je za to nesposobna. Lastninski zlo¬ čini se morejo iztrebiti le tedaj, če izgubi osebno bogastvo svojo gospodujočo silo in s tem svojo privlačno moč. Odpraviti kapita¬ listični sistem se pravi odvzeti zločinu tla, na katerih uspeva. Tega ne doseže nobena policija; to more storiti le boj organizira¬ nega delavskega ljudstva. SALONI V CHICAGU. Saloni so nekakšen barometer prosperitete. Kadar ljudje nima¬ jo denarja, ga ne morejo nositi v salone; če se jim dobro godi, pa že stjsnejo včasi kakšen ko¬ zarček. Po tem sodeč je prospe- riteta še precej daleč od Chica¬ ga. Mesto ima sedaj 7052 salonov; 100 jih je zaprlo svoja vrata. Za občino pomeni to 100.000 dolar¬ jev izgube. Pred dvema letoma se je plačevalo za prepust salona 2000 do 4000 dolarjev; letos se ponuja največ do 500 dolarjev. Kot znamenje časa je to zanimivo. BOMBA V MESTNI HIŠI. SVOBODOMISELNOST V THOMPSONOVI DOBI. Ko je pri chicaških volitvah z glorijo propadel Siveitzer in z njim demokratična stranka izgu¬ bila mestno kontrolo, je “svobo¬ domiselstvo” v Chicagu prepe¬ valo himne, češ da je s Thomp¬ sonovo zmago odvrnjena reakcija in klerikalna nevarnost od veli¬ kega mesta. Da je katoliški klerikalizem želel Svveitzerjevo zmago in pri¬ čakoval od njega veliko pospeše¬ vanje, ni dvomljivo. Ali da bi bil Thompson tisti vitez v bleščeči opravi, ki gre z ostrim mečem nad zmaja, tudi ni res. To se je po¬ kazalo na eni prvih sej mestnega sveta, ki je imel potrditi Thomp¬ sonovo imenovanje uradnikov. Sodnig Kennedy je predlagal, naj se odloži zareva za teden dni, ker se ni mogoče v desetih mi¬ nutah poučiti, kdo in kaj so tisti ljudje, ki naj se potrdijo. Ali Kennedyjev predlog je bil odklo¬ njen. Večina stoji pač na stali¬ šču : Kar mayor stori, je prav storjeno. Kljub temu sta sodruga Ken- nedv in Rodriguez protestirala proti imenovanju zdravstvenega komisarja dr. John Dilla Robert¬ sona. Za svoj protest sta imela dobre vzroke. Robertson je pred sodnik zavoda Bennett Medical College, v katerem je Thompson član ravnateljstva. Ta zavod je pa medicinski kolegij Loyolovega vseučilišča, ki ga v veliki me¬ ri financira Lorimer. Ta kolegij ni nikakor na slavnem glasu in v Chicagu je dosti sposobnejših zdravnikov od predsednika Loy olovega kolegija. Lorimerjev vpliv in loyolski vpliv se torej že kažeta v dobi novega chicaškega županstva. In “svobodomiselci” lahko> premiš¬ ljujejo o prevaranih nadah in kratkovidnosti v volilnih časih. V kleti mestne hiše v Bronx — severni del Nev Yorka — je po¬ čila 6. maja zvečer bomba, ki je povzročila za 10,000 dolarjev ško¬ de. Na srečo ni bilo nikogar v poslopju ob času eksplozije. Poli¬ cija je prijela nekoliko oseb. : StranKa ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. DNE 3. APRILA 1915. Navzoči so Godina, Petrich, Polovina, Bojskič, Krpan, Žikič, Dubravac, Šavs, Suša in Hren. Od nadzornega odbora so navzoči Hinich, Trstenjak, Ekonomoff in Celich. Od urednikov sta nazvoea sodr. Cvetkov od Radničke Straže in Kristan od Proletarca. Predseduje Bajskič. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Po zapisniku poroča odbor, ki je imel na skrbi kan¬ didaturo za tajništvo. Sodr. Cvetkov, član tega odbora poroča, da se je na apel ponovno odzval sodr. Petrich in da je vsled tega zadeva tajništva re¬ šena. Sodr. Šavs pravi, da se je oglasilo še par drugih kandidatov in je vsled tega za to, ker se je na zadnji seji sprejela Petričeva resignacija, da se ponovno voli tajnik. Pri glasovanju je Petrich izvoljen z 9 proti dvema glasovoma. Sodr. Šavs poroča, da je slov. upravni odbor z ozirom na formalne resignacije članov v direktoriju J. D. T. D. zaklju¬ čil, da apelira na te elane, da polože temu odboru tozadevne resignacije; o zaključkih — pravi — bo poročal na prihodnji seji eksekutive. Čita se dopis konferenčnega odbora Pensylvaniji, ki poročajo o odloku, ki ga je ta odbor storil z ozirom na klub št. 100, v Ellsvrorth, Pa. Akcija tega odbora se odobri. Prečita se apel za finančno podporo v agitaciji, ki jo prireja pensvlvanski konferenčni odbor. Odobr je dobil za to svrho sodr. Djokoviča in Langa. — Z ozirom na to, da je bil pensylvanski konferenčni odbor vedno prvi v agi¬ taciji, kadar je šlo za zbiranje doneskov za razne fonde, se zaključi, da se dovoli za to kampanjo $20.00. Prečita se pritožba nekih sodrugov iz kluba št. 114, Detroit, Mich., radi obnašanja drugih v istem klubu, ob času, ko se je začela evropska vojna. Gl. odbor je mnenja, naj se člani ravna¬ jo po pravilih. Poročilo o razpustu kluba v Ironton, Minn., vsled brezposelnosti, se vzame na znanje. Sodr. Cvetkov čita list sodr. Pajniča iz Roslvn, Wash., ki poroča o delu I. Šušnjarja, kako je govoril v naciona¬ lističnem tonu na shodih. Po kratki razpravi se sprejme predlog, da se objavi v naših listih, da J. S. Z. ni vqč odgovorna za dejanja I. Šušnjarja, ker ni več član zveze. Zadeva sodr. Millerja, ki želi pristo¬ piti v klub št. 61, Detroit, Mich., se prepusti dotičnemu klubu. Sodr. Petrich poroča, da je bilo v mesecu marcu razpečanih 1585 rednih, 166 izjemnih in 10 dualnih znamk. Dalje poroča, da sta bila potom sploš¬ nega glasovanja izvoljena v nadzorni odbor sodr. Ekonomoff in Celich. To se vzame na znanje. Sodr. Hinich od nadzornega odbora poroča, da so pregledali knjige in našli v redu. Sodr. Zavertnik ml. poroča, da bo do druge seje izdelal račun stare tiskarne in ga prinesel na sejo. Vzeto na znanje. Sodr. Šavs predlaga, da se poskrbi gl. tajniku za $1000 bond, češ da je tudi on pod bondom. To se sprejme in naloži tajniku, da nabavi bond, ki se plača iz zvezne blagajne. Dalje se zaključi, da gl. tajnik ne posojuje v naprej nikomur nobene svote brez dovoljenja gl. odbora; samo go¬ vornikom, ki gredo na agitacijo v zve¬ zne namene, more dati na roke do $25, o čemer ima poročati na prihodnji seji eksekutive. I Končno se nalaga tajniku, da vse privatne dolgove iztirja najkasneje v teku tridesetih dni. Glede govornika za W. Allis, Wis., za 1. maj prevzame nalogo sodr. M. Polovina. Zaključek seje. M. Polovina, zapisnikar. 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTFRE'i£ DELAVSKEGA LJUDI! TV A. IZHAJA VS I KI TOREK. -Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delan ka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Air. 'riko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialističr e zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe t*r. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, lil. PROLETARIAN Owned and putlished every Tueaday by South Siavio Wori men's Pubishing Gompany Gbic igo, Illinois. Subscription ra. es: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. A dveri is ing rates on agreement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” • 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS Nauki za delavstvo. Kapitalistična družba je ogrom¬ na šola. Kdor se hoče kaj naučiti, ima neštete prilike za to in treba ni skomj nič druzega kakor dobre volje. Saj so nauki kapitalizma včasi tako usiljivi, da mora name¬ noma in šiloma mižati, kdor jih noče opaziti. Noben delavec v Ameriki ne more prezreti tega, kar se sedaj godi v Coloradu. Obsodba linijske¬ ga uradnika Lavvsona. o kateri govorimo na drugem mestu, je ka¬ men, katerega ni smelo manjkati v stavbi kapitalističnega maščeva¬ nja, kaiti sicer bi bil slog zgradbe pokvarjen. Lavvson je obsojen na dosmrtno ječo za umor, katerega ni nikdar storil in s katerim ni i- mel nobenega, stika, in tako se zdaj vse vjema v slavni državi Co- lorado. Tudi Samuel Gompers, predsed¬ nik A. F. of L. pravi: Nič druze- ga ni bilo pričakovati. Ali če se bo ameriško delavstvo—še-.dclgo- ravnalo po svetih Mr. Gompersa, bo lahko od leta do leta konstati- valo, da ni bilo pričakovati nič druzega kakor nasilstvo in krivi¬ co. Da; vse kar se je godilo ob času štrajka in kar se sedaj godi v Co¬ loradu, se vjema z navadami kapi¬ talizma. Najemanje profesional¬ nih pretepačev, izzivanje stavkar- .jev, mobilizacija milice, uradi v službah rudniških družb, oboro¬ ženi napadi, ludlowski masaker — vse to je bilo mogoče pričakovati. Tako tudi trinidadsko sodbo. Ali delavstvu lic more biti po- magano, če pričakuje, kar je pri¬ čakovati po kapitalističnih nava¬ dah, temveč izza tolikih brutalnih udarcev se je treba vprašati: Mo¬ ra li delavstvo vse to trpeti ?Ni li nobenega izhoda iz tega pekla? In če je: Kje ga je iskati, kje je pot do njega in kje so sredstva, ki o- mogočijo to pot ? Rusija je absolutistična država kljub oktobrski konstituciji, ki jo je moral car leta 1905 podpisati v svoji stiski. Tudi Japonsko, ki znaša svojo civilizacijo z vseh koncev sveta in je prepisalo usta¬ ve in zakone naprednih dežel, po¬ kaže svoj absolutizem, če se le ma¬ lo opraska konstitucionalna po- vlaka. Če mislita batjuška in mikado, da sta kdovekaj v svoji avtokraci¬ ji, naj se gresta solit. Rockefeller! To je drugačno ime, to je drugač¬ na moč. Absolutizem naj gredo tirani študirat v Colorado. Imeli bodo pikanten študij, kaj¬ ti seznanili se bodo z najabsolut- nejšim absolutizmom, ki je pa o- benem najkonstitucionalnejši ab¬ solutizem. če se pripeljejo od vzhoda, jih pozdravi v newyorški luki ponosni kip svobode; ako ga dobro pogledajo, bodo opazili, da se kip s satirsko ironijo smehlja. Morda jim celo pomežikne, ko se prihajajo v deželo svobode učit frinoštva. Rockefeller! To je zvok. Predsednik AVilson, prvi urad¬ nik Zedinjenih držav, stoječ po svoji oblasti najmanje v enaki vr . sti s cesarji in kralji starega sve¬ ta, je hotel posredovati med delo¬ dajalci in delavci. , AVilson ?Kdo je Wilson? .... je vprašal Njegovo Veličanstvo po dolarski milosti John D. In prezir¬ ljivo je odkimal: “No! Med na¬ mi in našimi tlačani ne potrebuje¬ mo nobenega posredovanja. Kjer potrebujemo bič ali zanko, že uka¬ žemo, da se nam poda.’’ In ukazali so, pa so slušale colo- radske oblasti, coloradska milica, coloradske sodnije. Vse je bilo v službi Rockefellerja in ostalih do¬ larskih knezov. Kdo plačuje coloradske uradni¬ ke, Sodnike, miličarje itd.? Kdo jih namešča ? V konstituciji države in Zedi¬ njenih držav lahko čitanio: Colo- radsko ljudstvo. Tudi svoje zako« nodajce voli ljudstvo. In s svojim denarjem jih plačuje. A njegovi guvernerji mu spletajo bič, njego¬ vi zakonodajci mu nastavljajo pa- ragrafne pasti, njegovi miličarji streljajo nanj in njegovi sodniki ga pošiljajo v dosmrtno ječo. To vse se lahko pričakuje, do¬ kler voli, nastavlja in plačuje ljudstvo take uradnike in sodnike, kakršne mu ukazujejo Rockefeller and Co. In mr. Gompers pravi, da¬ je popolnoma v redu, če ljudstvo tako voli in da ne bi bilo prav, če bi volilo svoje reprezentante, kon¬ gresnike, senatorje, guvernerje, klerke in sodnike. Ne, Gompers ne pravi, da je tre¬ ba voliti ravno Rockefellerjeve ljudi. Toda v Coloradu ni druge: Ali Rockefellerjeve ali pa ljud¬ ske. Kajti ločitev v demokrate, republičane, proigresiste, nonpar- tisane i. t. d. je larifari, kjer gre za delavske interese. Če bi znal pes govoriti in bi ga vprašali, ali mu je ljubše, da mu odsekamo ves rep z enim mahom ali pa po kos¬ cih, bi nas najbrže za odgovor po¬ šteno ugriznil, da bi takoj izpusti¬ li nož. če pojo strojne puške re- publičansko ali demokratično me¬ lodijo, je vse eno, kadar so na¬ merjene na nas. In če se ugonab- lja proletariat počasneje ali ne¬ koliko hitreje, ne dela velike raz¬ like. Seveda ne trdi nihče, da so ka¬ pitalistične stranke popolnoma e- nake. Med sabo že imajo razpr¬ tije, kakor tudi konkurirajo po¬ samezni kapitalisti in posamezne kapitalistične družbe. Ta boj je za delavstvo zanimiv in poučen za spoznavan je ^kapitalističnega sistema. Ali delavske kože se skoraj nič ne dotika. Med sabo se kapitalisti tepo, dokler gre za to, v katere žepe se speljejo pro¬ fiti; čim gre proti delavstvu, pa hitro izginejo taki spori in ves kapitalizem je složen proti prole¬ tariatu. •V Ameriki je republičanska stranka bolj izrazito kapitalistič¬ na od demokratične, ,ki se dela nekako zastopnico srednjih razre¬ dov. Ali za delavstvo niso ta no¬ tranja. gosposka nasprotja nikakr¬ šen dobiček, če se manjši kapi¬ talisti boje večjih in bi radi do¬ segli zakone proti trustom, niso zato nič boljši prijatelji delavcev in zahtevajo tudi proti njim za¬ kone. Mali gospodarski tirani iz¬ koriščajo delavce pogostoma še bolj kakor veliki, ker si hočejo na račun delavske pare olajšati kon¬ kurenco. Pri stavkah lahko vidijo delav¬ ci — in to bi tudi Gompers lahko spoznal — da mine med podjetni¬ ki vsako strankarstvo. Republl- eanski in -demokratični, suhi in mokri delodajalci ne poznajo te¬ daj nobene razlike. Kako more pameten človek pričakovati take razlike v politiki? Ko je v Mibvaukee zavedno de¬ lavstvo zmagalo in si izvolilo so¬ cialistično mestno upravo, so ka¬ pitalistične stranko takoj zapalile mirovno pipo; razumele so, da vse njihove razprtije ne pomenijo to¬ liko kolikor skupni boj kapitaliz¬ ma z delavstvom. Očitati niso mogli socialistični upravi ničesar; ali vedeli so, da jo morajo zaradi svojih kapitalističnih interesov i- meti v svojih rokah. Mestu Mibvaukee so sledile dru¬ ge občine in nonpartisanst-vo ni že več velika izjema v Ameriki. Kako bi bilo to mogoče, ako ne bi bilo med vsemi temi strankami močnih gospodarskih vezi? Kako more človek zdravega razuma pri, čakovati, da bodo veliki ali mali kapitalisti v politiki ovirali svoje lastne gospodarske interese? Vse kar se je godilo v Colora¬ du, je bilo pričakovati. Z Gom- persom se strinjamo v tem, da je bila. tudi v Trinidadu pričakovati taka ali podobna sodba, kakor je bila izrečena proti Lavvsonu. Ali če jo je Gompers — kakor sam pravi — pričakoval izza vsega, kar se je v Coloradu delalo proti POGLAVJE O NARODNOSTI. Narodovi atomi se menjajo. Človek je bil v svojih prvih za¬ četkih nomad. Selil se je od kraja v kraj, kakor so zahtevali pogoji njegovega prehranjevanja. Kadar je svoji okolici pokončal divjačino ali jo tako preplašil, da je pobegnila, je pobral svoje borno imetje in jo mahnil po sle¬ dovih živali dalje. Take so bile njegove, življenj¬ ske navade po sili mnogo mnogo tisoč let. Nomadska, kri pa je o- stala. v njegovih žilah tudi še po¬ tem, ko so ge razmere že temelji¬ to izpremenile in si je začel ure- rejevati stalna bivališča. Vse do naših časov je ostal ta. nagon “vandranja” v ljudeh; in vse do danes so razmere na zemlji take, da silijo mnogo ljudi na selitev. Koliko sveta so preromali ljud¬ je v onih davnih časih terciarne dobe našega planeta, v presledkih med posameznimi ledenimi epoha¬ lni, pa potem, ko se je led umak¬ nil povsem na sever in na vrho¬ ve naj višjih gora ! Brez železnic in cesarskih cest so prehodili daljave, ki se nam zde danes ne¬ mogoče za pešca. Zapustili so nam spomine, da, lahko zasledujemo vsaj nekatera teh potov. Visoko gori. na mrzlem severu se je raz¬ vilo belo pleme z visokim čelom, a, daleč v srednji Aziji je ta rasa ustanovila prva znana nam me sta, prve države. Odtod je raz našala svojo pridobljeno civiliza cijo na vse strani, zlasti proti ju gu, jugozapadu in zapadu, med¬ tem ko so se mu mongoloidna plemena umaknila proti vzhodu. Okrog sredozemskega morja so tisočletja vrvela človeška jata. Iz starih krajev došli č o pori so u stana.vljali nove države; kadar so se utrdili in pomnožili, so snovali kolonije. Če so se te povečale, so pogostoma prerezale, vez z ma tico, pa so se razvile v samostojne države, iz katerih so se zopet se¬ lili kolonisti v druge kraje. Včasi so celo kolonije podjarmile svojo prvotno domovino. Boji so neprenehoma hrumeli, zmage so se menjale, meje so se premi¬ kale, središča g.ospodstva so se prenašala zdaj sem zdaj 'tja; in ljudstva so se krvno mešala. Tupatam so gospodujoči med zmagovalci preprečili mešanje s strogimi zakoni; ustanovili so ka¬ ste, v najnižjo so porinili prema¬ gano pleme, in vsako krvno zve¬ zo z njim so označili za nedopu¬ sten greh. V drugih slučajih so pospeševali mešanje v interesu lastnega plemena; včasi je bilo neizogibno, če so n. pr. zmagoval ci prišli brez žena v deželo. Kolikokrat se je izpremenila posest dežele in krajev, v katerih žive sedanji narodi! Koliko na¬ rodov je nastalo na ta način, da se je strnilo eno pleme z drugim, koliko zopet tako, da se je ločil posamezen del od celote, se lo¬ čeno dalje razvijal, pa se zopet mešal. Tam, kjer žive danes Slovenci, so pred njihovim prihodom žive¬ la druga plemena. Imela so za svojo dobo znatno civilizacijo in so že priznavala krščanstvo, ka¬ tero so poganski Slovenci odpra¬ vili. Prebivali so tam Kelti, kelt¬ ski Iliri. Rimljani pa so bili tudi naseljevali svoje veterance, ki so pripadali raznim plemenom, po deželi. Dalje na. vzhodu, odkoder so Slovenci prišli, so 'bili že pri¬ hajali v stike z raznimi plemeni. V svojih novih bivališčih so pre¬ magali svoje prejšnje prebivalce. Odprava vere je najzgovornejše znamenje zmage. Taki divjaki pa vendar niso bili, da bi jih bili po¬ klali kar do zadnjega z ženami in otroci vred. Tega jim tudi ni bilo treba, ker je bil o zemlje do¬ volj. Stari Slovenci niso živeli v zaprtih mestih.; tudi njih obči¬ ne so bile. raztresene. Zasedli so pa tekom časa, toliko zemlje, da je s svojim številom ne bi bili mogli vse naseliti. Kaj se je zgodilo s prejšnjimi prebivalci, s Kelti, z rimskimi ko¬ lonisti, z ostanki narodov, ki so jih izgubili v časih velikih “seli tev” tupatam vsakovrstni veči¬ noma v Italijo se pehajoči osvoje valci? V atome se niso razblinili, v zemljo se niso živi zarili. Zma¬ goviti Slovenci so jih vsesali, vsi lili so jim svojo vero, dali so jim svoj jezik in nekatere svoje nava¬ de ; zato so pa stari Slovenci spre¬ jeli druge šege od teh novih Slo¬ vencev ; z njihovo krvjo so dobili tudi nekaj njihovega tempera menta — iz mešanice je nastal nov narod, ki se je tudi nadalje imenoval slovenski, pa vendar ni bil več stari slovenski in se je razlikoval no le od svojih prade dov starih Slovanov, temveč tudi od ostalih Slovanov svojega časa, ki so se metamorfozirali v dru¬ gačnih razmerah. .Skoraj sodobno s Slovenci, mor¬ da sploh z njimi skupaj so prišli tudi Avari (Obri) na zapad. Vča¬ si so oboji živeli v prijateljstvu, včasi so se tepli. Včasi so bili Slovenci podjarmljeni od njih Baje so se pod kraljem Samom združeni s Cehi otresli avarskega jarma. Kam so se potem izkadili Avari? Ni li nadvse verjetno, da so se po svojem porazu posloveni¬ li in počešili in da je prišlo tudi nekaj njihove krvi v žile naših očetov? Potem so jeli prinašati našim pradedom luč krščanstva, Raz¬ svetljevali so jih od juga, od o- gl-eja, in od severa, od Salcburga. Kar tepli so se, kdo jih bo prej izveličal. lo ker niso hoteli ti neumni pogani razumeti, kakšna sreča jih čaka po kfstu, je poma¬ gal križu meč. Hudi boji so vpe¬ ljavah sveto vero; orožje, ki je nadomestovalo razsvetljujočega svetega duha, je na bilo v rokah ljudi, pripadajočih drugim, že kr¬ ščanskim narodom. Sveti križ je kajpada moral zmagati; zmagovalce pa so nase¬ ljevali med premaganimi ter so jim dajali razne privilegije, da bi krivoverci spoznali, kako je ma- terijalno koristno sprejeti krščan¬ stvo. Stari in novi naseljenci so za¬ čeli vzajemno vplivati drug na drugega. Bolj proti zapadu in severu je bil novi vpliv tako mo¬ čan, da je pogoltnil Slovence; ni¬ so sicer pomrli kakor od kuge, ali prelevili so se. Nekaj svojega so pa vendar dali narodu, ki jih je vsesal; še danes se poznajo ostan¬ ki v dialektih, v petju, v raz¬ nih šegah. Se danes hodijo Ko- rišci v nekdanjih slovenskih kro¬ jih tancat ‘af’n Pleseli,” in cer¬ kev je prav iienemška “Krh.” Po drugih krajih je bilo naro¬ be. Kjer je bilo naseljenih Baju- varov in Salcburžanov premalo, da bi si ohranil svoje šege, so se jezikovno potopili v 'Slovencih, Ta ko je bilo po Primorskem z Ro¬ mani, eni so romanizirali Sloven ce, drugi so se poslovenili. Vsa poznejša stoletja ni. ta pro ces mešanja nikoli popolnoma za¬ spal, četudi je bil v nekaterih ze¬ lo neznaten. Ali razne vojne so od časa do časa zopet pospešile pritok in odtok krvi. Ravno novejša doba je bila v žene vse arijske in mongokj stavine, iz kateh se je teko, ‘ zvaril sedanji ruski naroiji Ako žalim* katerokoli j nacionalnost, sem vedno v* nosti, da žalim svojo lastno Ali pravi nacionalisti so ,,' ni ravno na svoje pleme, aristokrati na svojo familjj 0 grof ne ve, da le zato ni r bebec kakor tisoč njegovi),] rišev, ker je njegova stara, ali prababica na tihem boli bila, svojega brhkega plebejc vrtnarja ali koči jaza kak«] ga legitimnega plemenitenj proga,, ter mu je v topli js kazala svojo naklonjenost. Priroda, eksperimentira „ povsod, in z vsem. Dna c;-, meša, križa, zametuje, zaje-, vo, preustva.rja venomer, i za narode ni izjeme. Dan. včeraj in jutri ne ho dan,n posameznika se menja; v p;, secih so vse snovi zamenjat narodovim telesom je pran In kdo naj d.ožene, odkod jej lo vse svoje sestavine? P A j 1 L*" 1 ,; J. je P ob Lbi! za . t ,• tehnik fehnik a torna s^eds Jkrid. Na, je okla v spra vi « { roj, E ara Ufi teh« Ali ob v i elovek š jaka, Bar ;jpod vse jjsjvecjo m • 5 jtere bi d •jse žival, jju nizkim Največje, Pe ne koris Po krvi in po rodu je organizem, ki podlega kakor "f drugi zakonu razvoja, t. j, ^ jolj kakor tem oziru zelo delavna. In je še za delavstvu, tedaj nam ne gre v glavo, kje je Gompersova logika. Zakaj tako nečloveško protiprav¬ no sodbo je mogel pričakovati le človek, ki ve, da odločujejo v po¬ litiki kakor pri sodiščih interesi in zastopa kapitalizem svoje inte¬ rese povsod, kjer ima moč. Kaj pa sledi iz tega? Absolutno le tisto, čemur sc u- pira Gompers, odkar ima vpliv na ameriško delavstvo. Z železno doslednostjo izhaja iz tega, da se mora delavstvo povsod naslanjati na svojo moč in da. je nezmiselno učiti delavce: Strokovno se orga¬ nizirajte kot delavci, politično po ostanite pasivni in pričakujte do¬ broto od svojih nasprotnikov. More li to, kar se godi v Colo¬ radu in kar se je tam godilo, ko¬ ristiti strokovnim organizacijam? Ako bi imelo delavstvo v Zedi¬ njenih državah ali pa vsaj v Colo¬ radu politično moč v svojih ro¬ kah, ne bi bila coloradska stavka izgubljena, ne bi bile morale uni¬ je potrošiti miljonov delavskega denarja brez uspeha, ne bi bilo Ludlovva, ne bi bilo trinidadske sodbe, ne bi bilo najnovejšib dr¬ žavnih postav, ki presegajo v svo¬ ji brutalnosti vse, kar je kdaj na Ruskem veljalo za zakon. Zakaj v tem se bo menda tudi Gompers strinjal z nami, da niso kapitalisti v Coloradu legalno zmagali, am¬ pak da je strla delavstvo le bru¬ talna zloraba politične, militari¬ stične in sodnijske moči. Kdo bi bil dal kapitalistom mi¬ lico na razpolago? Kdo bi bil do¬ volil importiranje profesionalnih j nike. pretepačev, kdo bi bil dal zapira-j na Štajersko, na Vestfalsko, v ti št raj kar je in njih voditelje, kdo meriko. Tupatam propadajo po¬ bi bil dovolil deložiranje in kdo! sesti; kmetje gredo za svojimi bi izrekel kapitalistično razredne i fanti. Grunti prihajajo v druge Le mimogrede omenimo, da niso francoske in 'italijanske vojne stale brez učinka. Tudi franco ska emigracija je prinesla marsi¬ katero kapljo galske krvi v slo venske žile. Razuntega so slovenske dežele stoletja pripadale Avstriji, drža vi brez narodnosti, ki niti v nem škem bundu — izvzemši nekater posamezne epizode — do novej šega časa ni imele izrazitega na¬ cionalnega, značaja. Odkar je do bila stoječo vojsko, je ta država le malo gledala, na narodne raz mere glede na armado, oziroma gledala je negativno. Da so bile v slovenskih krajih leta in leta posadke, katerih vojaštvo je pripa dalo drugim narodnostim, ni ta ko brezpomembno, kakor bi se zdelo na prvi hip. Ali veliko večji je vpliv gospo darskih razmer. Moderna ekono mija povzroča tako veliko selitev da je bila historično-mitična seli tev narodov ob pričetku srednje ga veka le malenkost v primeri z njo. Kdor pogleda številke sta tistike o naseljevanju v Ameriki si lahko napravi pojm o tem. Kav no vpričo velikanske selitve prekomorske kraje pa kaj lahko prezremo tisto konstantno preše Ijevanje, ki se neprenehoma vrši v geografično manjšem, materna tično pa prav velikem obsegu Predvsem se selijo delavci, ki naj dejo pogoje obstanka le tam, kjer se potrebujejo njih roke. Kadar se industrija v kakšni deželi usta navija, vabi tuje delavce vsaj za kvalificirane stroke, ker ne najde domačih izvež,banih. Tudi inže nirje, uradnike, kemike i. t. d. do bavlja iz drugih krajev. Za njimi prihajajo trgovci, rokodelci. 'Vča si povzroča tako koloniziran je na cionalne boje, včasi asimilacijo došlecev, včasi eno za drugim, Prvi novonaseljenci se prilagode sprejmljejo novo narodnost, drugi so ponosnejši in si hočejo obraniti svojo nacionalnost. Medtem se vrši selitev tudi na kmetih. Fantje, za katere ni po¬ sesti. odhajajo v tovarne in rud Odtod drži za mnoge pot A sodbe, ako bi si bili delavci izvo¬ lili svojega guvernerja, svoje po¬ slance, svoje državne pravdnike, svoje sodnike ? roke, ki so včasi tudi narodnostno drugačne. Vse te izpremembe se ne vrše v masah, ampak nepretrgoma. In Tudi če. še ne bi bilo moglo od- tako navsezadnje ni čudno, da so praviti kapitalističnega sistema, bi bilo delavstvo v posesti politič ne moči preprečilo vse tiste bru¬ talnosti, s katerimi so kapitalisti v Coloradu zmagali. Rudarji bi bili dosegli zasluženi uspeh, uni¬ je bi si bile prihranile miljone za boljše namene in justičnega ma¬ ščevanja ne bi bilo. L ud love in Trinidad — to sta dve markantni točki v zgodovini delavskega gibanja v Colorado. To je kontrast, da si je težko mi¬ sliti večjega. In to je nauk, da ni za delavstvo rešitve brez poli¬ tične moči. Trinidadska sodba trobi proletariatu kakor angel je¬ va trobenta sodnega dneva. Organiziraj se! Osvoji si poli¬ tično moč! Otresi se kapitalistič¬ nega jeroBstva povsod! Kadar si boš sam koval zakone in sam so¬ dil, boš Užival pravico. Nikdar prej! v nekaterih krajih Fischerji, Mai- erji, ,Schreyi Slovenci, Suppant schitschi, Ambroschitzi, NVesseli pa Nemci. Imenujemo se Slovenci. In no benega pametnega vzroka ni, da se ne bi tako imenovali. Nikakor pa to ne pomeni, da teče v naših žilah čista, slovenska, kri, kri na šili slovenskih očakov. Kajti na ši očaki so bili tekom stoletij' vse mogoče in nihče ne more dognati, katere krvi je percentualno naj¬ več v naših žilah. Prusi se imenujejo Nemce. Nih¬ če jim ne more zabraniti te¬ ga, Vendar so po večini ponem¬ čeni Slovani. Na Saksonskem se ie nemška kri znatno mešala s slovansko. Italijani se smatrajo za, potomce starih Rimljanov; v resnici so potomci neštetih ple¬ men, ki so se podila po Italiji gor- indol. Kaj so Rusi? Kdo naj do- rojstva, izpren&njanja in In kakor za. vse atome, veljj njegove dele: Prah n«), ne zgubi. Po krvi in po ^ nobenega razloga, da bi rod poniževal, in ga ni, ds povišaval nad druge. Nespsj se je sramovati svoje nato) neumno je bahati se z njo. (Dalje prihodnjič.) BREZPOSELNOST V N dolgega odi Y0RKU, Že davno je tednov, pa bo poletje Prosperiteta je bila Amer! ljubljena, ko mine zima. T i bi vedel, kje je ostala ta« reliko delav dama! .Gospodje demob: republikanci bi morali ti Vamesto nj vedeti o tem, kajti če so tako sigurnostjo napor njen prihod, bi morali njenem potovanju poučeni jo je zadržalo? Ali se je te hudega pripetilo? To je gotovo: V Ameriki ni. posameznik Mti uma Majhen, takšne sad aapredek v daj lahko š tej državi, rille, koma ijeno od k ostati sklenila, ejo. Delo ji •irska trvd Pri taki par sto d pomlad. š| Ssj je treh spraviti j rajalnike i. Da, kopa lakaj dela poseben v Chic; im mo :onjskih si! lerao hitri lem dnevi et čevlje »rok jarek. Ali pa morda je tukaj,l»$K-ic-de skriva? Morda ima pri valnih fabrikantih toliko da se ne more predstavil: stvu? Nekaj na vsak redu, zakaj delavstvo se ne more pritoževati, da Prosperiteta preveč nadl Poročila, ki prihajajo ii ingtona, kažejo celo, da je danski položaj — vsaj a stvo — še vedno temi velike množice pa sploh čl Na podlagi preiskav nega urada v zveznem od( delo je v Nevv Yorku 398.000, torej skoraj štiri-' delavcev in delavk brez Preiskave so obsegale 370? 54.849 družinami, ki 229.428 duš. Izmed teh delalo za mezdo 95.443.1 družinah je bila po ena oseb, skupaj 15.417 odnovj odstotka brez, posla. Ker po ljudskem .štetju število ni h delavcev v Nevv Yorkt 000 kaže, račun, da je mot brezposelnih okrog 398.04 Tudi v drugih ozirih ' j iška,ve zanimive. Izkazan namreč, da je bilo čez 11 kov brezposelnih že čez 1?| čez 26 odstotkov več ka: dni, čez 39 odstotkov ve 90 dni in 55 odstotkov dni brez dela. Izmed 35.417 delavcev, je obsegalo štetje, jih J' 2440 ninarjev, 2045 sta v: delavcev, 1781 krojačev. O j gib strok je bilo klesarje' fihteti krat |ral s takin Toda pre ijdba tak ba reč? do za ar porab kor bi zn; oj mu pi- rej je dol Brezposel: an je železi kruh. 1 oonstruma, ega najeti mil. Tore, ba reč. Družba, v »pravila ti Prej na tisto irno. Mori 1» dražba sf »a in navadi mize, tud Kaj je de hlikanska s! bati, če izgii Mi, če Mstvo, ki Daaa... nih ‘e ALSH II ' eliko se 1 Rockefc so venda Vjll i svojim ‘ekefelleHp bi vse nj, % Mia od slikarjev' - in tapetnih jMtil y od malčarjev 37.1, od ■' 25.9 odstotkov brez posla. Zavarovalnica Metropo*^ izračunala istočasno, da irezposlenih 442.000 dela' 1 % A’ezn< dos ali Mi kkoi ia ^ dr« c . 111 mila je ,z Kjer sc delavci količkaj ?, no zavedajo, hrepene po f j glasbi, po gledališču. BF ves dan težko delajo, zbero, pa se uče umetnih tamburice, flavte in ig rat : Kdo se upa trditi, da P !V ni sposoben za kulturo. 'Vsi .'i zlor abl le ol «lja i 'u. shod, m u i .'Hn Mi - m ^ Če pade najlepša roz lužo, ni več lepa. Tako. 1 beznijo do svojega narod*-, združi s sovraštvom do d ’ »d b r esp< to St Hudič ne plava na P°' ohola, ampak čepi na d« ni -4° V; ki Mlv^ P« X , e ’ 'me [b/ 0 S P- k n: ."■slitn, r Mr e itešij M= proletarec Tehnika v dvajsetem stoletju. ij I Največje prekucije uh zemelj- feom planetu je izvršila tehnika, fcia je tako stara kakor človeštvo a človek sam je tehnično bitje. je pobral prvi kamen iti ga b rabil za orodje, je položil te¬ li jj tehniki. Od tedaj sc jc raz- •ii v. 1 Ijala čudovito, in z njo se je raz- Ijal človek in njegova družba. "h j. ./•I Tehnika je dajala človeku de- Ivna sredstva, da jih je rabil sebi i \lprid. Najvišjo slavo je dosegla, Halj * J e °tela prirodi skrite sile in , . jh spravila v človeško službo. ■ roj, para, elektrika, to so zno¬ jenja tehniškega triumfa. 'b.JAli ob vsem svojem napredku ."'tj človek še vedno potomec div- I Clll f. |ka. Barbarski instinkti imajo pod vse kulturne povlake še '•'i;,! j večjo moč. In tehnika, brez V| petere bi bil ostal na vse večne !'' l)|,l t.|se žival, služi še vedno njego Im nizkim in surovim nagonom s: lajvečje, najčudovitejfee iznajd Po 1 ( 1,1 J ne koristijo človeštvu, temveč Podlfj. Isameznikom ; najsijajnejši pro- raztojjIkti uma pomagajo divjaštvu ' ijtllj kakor kulturi, se atom IMajhen, ali značilen primer, •le : ji. »kšne sadove rodi tudi najlepšij kiip.lpredek v sedanji družbi, se se- ai lahko študira v Marvlandu. V, [j državi je malo mestece Rock- ’ 111 -. komaj nekoliko milj odda- eno od Washingtona. Občina Jče ostati kakor zakotna vas, pa nitJ 1 * sklenila, da napravi kanaliza- |o. Delo je dobila neka kantrak- ska trvdka in se ga je brez Y 0 rkij 'jlgega odlašanja polotila. [Pri taki napravi dobi pač vsaj ar sto delavcev lahko posla? aj je treba prekopati vse ceste, [praviti jarke, nabiralnike, od- ' ,is jalnike i. t. d. Da, kopati je treba; ali če je liko delavcev računalo, da dobe kaj dela ,so se zelo zmotili, amesto njih je tvrdka namesti- , kajti iti poseben stroj, ki je bil naprav¬ ijo sfii v Chicagu in se žene z gasoli- nioratfvim motorjem sedemdesetih onjskih sil. Mašina dela neiz- \ • lerno hitro in izkoplje baje v lem dnevu tisoč čevljev dolg. V Aujset čevljev globok in dva čevlja irok jarek. je delavec, ki bi mogel tabo kramp, da bi lahko tekmo- takim strojem? j.fjjlToda premislimo malo. Je li iz- .jjjdba takega stroja dobra ali aba reč? Podjetnik računa, pri- aja do zaključka, da ne bo ni- dar porabil toliko gasolina, ko- or bi znašale plače delavcev, oj mu prihrani mnogo denarja, rej je doln-a, prav dobra reč. Brezposelni delavec vidi, da a je železni tovariš odvzel delo kruh. če ne bi bilo--tega Dnstruma, bi moral podjetnik ega najeti, pa bi se lahko pre- \ 'v Planil. Torej je tak stroj prokleto aha reč. : Družba, v kateri živimo, nas je apravila tako, da mislimo naj- ■iii' lej na tisto, kar je, najbolj nena- ” i: ' Evno. Moramo tako misliti, ker #3 družba sama nenaravno ureje- a in navadno je tisto, kar nam je. i ■, d' j&jbliže, tudi nenaravno. ,,-iJ [Kaj je delo s krampom taka • j likanska slast, da bi morali tar- ' N iC ti, če izgine. Ne moramo li biti //; seli, če dobimo . mehanično ", ;dstvo, ki ga opravlja namesto ’ ijli f. i Daaa... nihče se ne bi trgal za 1ALSH IN ROCKEFELLER. vedli« 11 c o ^ preiskal zV ezili ■ tork premetavanje blata in prekopava¬ nje kamenja, če bi imel dosti de¬ narja ali pa posest, ki bi ga re¬ dila. Toda od česa bo živel -delat vec, ako bodo stroji prevzeli vse delo ? Tisoč in tisoč delavcev nas bo ošvrknilo s tako besedo, J n na ta način bi morali priti do zaključ¬ ka, da je človek zaradi dela na svetu, ne pa, da je dela zaradi človeka. Ampak bolj verjetno se nam vendar zdi, da je življenje namen, delo pa sredstvo, ne pa narobe. In četudi je človek iskal dela, ker si je z njim napravil svo¬ je življenje bolj človeško, si ga je -vendar izkušal olajšati, kakor je le mogel. Kamnitno kladivo in kamnitim sekira je imela tudi ta namen. Ko se je človek naučil bru¬ siti kamen, ni nihče stokal: Oh. zdaj bo pa manj dela. In ko je u- krotil konja, je bil prav vesel, da je mogel del robote naprtiti ži vali. Ogenj, ki ni bil za nekdanje čase nič manjša iznajba kakor v naši dobi železnica in parobrod, je pozdravil z neznanskim ve¬ seljem, ker mu je omogočil dela. o katerih se mu prej niti sanjati ni moglo. In ko je mogel kamnitno orodje zamenjati z bro¬ nastim, je bila to velikanska pri¬ dobitev zanj. Ali — takrat ni bilo kapitaliz¬ ma. Od olajšanega dela je imel človek delavec koristi; dandanaš¬ nji ima le kapitalist dobiček od njega. Napredek tehnike ni kriv, da se delavcem slabo godi. Kriv je dru¬ žabni sistem, ki daje vse dobrote napredka v roke posameznikom, medtem ko bi jih lahko uživali vsi, če hi bila družba organizira¬ na za vse. V kapitalistični družbi vzame nov izum tisočerim kruh. V socia¬ listični družbi bi jim odvzel le breme. Napredek tehnike, ki bi prenašal delo boljinboli od člove¬ ka na mehanizme, bi dajal ljudem vedno več prostega časa. tako da bi prihajala duševna stran življe¬ nja lahko boljinboli do veljave in bi postajali od dne do dne bolj ljudje. Mislečemu človeku mora posta¬ ti jasno, da je sedanja družba bla¬ znica, če opazuje, da so boljša de¬ lovna sredstva kriva večjega stra¬ danja ljudi. Zaradi novih in učin¬ kovitejših strojev vendar ni tre¬ ba, da bi se pridelalo manj kru¬ ha, zgradilo manj hiš, izdelalo manj obleke. Logično mora biti pač narobe; čim boljša so delov¬ na sredstva, tem več mora biti iz¬ delkov, tem boljša morajo biti in tem manj truda morajo zahtevati Uničiti ne moremo strojev, pre¬ povedati njih rabe tudi ne more¬ mo. Torej je le en izhod, ako no¬ čejo delavske mase postati žrtve napredka. Družba se mora tako urediti, da ne bo človek služil de lu, ampak delo človeku; da se he bo delalo za profit posameznikov, ampak za potrebo vseh; da bo skupno delo in skupen užitek. Te¬ daj bo pa vsako zboljšano delov¬ no sredstvo korist za vse in nihče se ne bo bal novih izumov. Naro¬ be ! Vsi duhovi, ki bodo sposobni za to. bodo skrbeli, da se dvigne tehnika na najvišji vrhunec in če bo mogoče vse telesno delo nado¬ mestiti z mehaničnim, bo to naj višji triumf človeštva. zadeve v Colorado. Če ne stori komisija nič druzega, kakor da odgrne pajčolan, ki zakriva taj¬ nost štev. 26 Broadway, ni zastonj eksistirala. Gosp. Rockefeller pravi, da vidi v meni enega izmed uničevalcev industrijskega miru. Če je Law- sonov proces in ludlowski masa¬ ker industrijski mir, tedaj nas Bog varuj takega miru. Popolnoma se strinjam z gosp. Rockefellerjem, da. niso bile vse žene in otroci v Ludlowu postre¬ ljeni, ampak zmučeni do smrti, in polagam ta primer pred vrata Rockefellerjeve skupine. Eden izmed dopisov, ki so bili razposlani, obsega govor rev. N D. Iiillesa iz Brooklyn, N. Y., i katerem pravi, da so bili colorad ski lastniki jam pripravljeni na sestanek in razpravo z zastopniki rudarjev. To je prevara, in sicer je to popolnoma jasno. Senator Paterson iz OoUorada je kot priča izjavil, da je imel skupino družb in skupino rudarskih zastopnikov v dveh sosednih mestih, in da so linijski rudarji ne le soglašali predlogom, da se snidejo z za¬ stopniki družb ,ampak da so to naravnost želeli; toda kompanije so odklonile vsako obravnavanje z linijskimi rudarji.” To je hud poper za Rockefeller¬ ja in najbrže ne. bo zmanjšal nje go ve jeze. Ali če bo še kaj izku šal odgovarjati Walshu, ne bo dosegel nič druzega, kakor tla se spravi še bolj v zagato. Materi- jalno mu seveda vse to ne more škodovati .dokler sede v zveznem kongresu, v državnih legislaturah v mestnih svetih, po vseh uradih in sodiščih ljudje, katere sicer voli delavsko ljudstvo, ki pa se kljub temu smatrajo za zastopni¬ ke kapitalistične družbe, ker vedo, da voli ljudstvo tako, kakor ukazujejo kapitalisti. PENNSYLVANSKI KAZAKI ijiHa: R eliko se lahko doseže z denar- Rockefellerji mislijo, da vse. so vendar nekatere izjeme. Z , lemi svojimi miljoni ne more , Rockefellerjeva dinastija storiti, , : a bi vse njene laži obveljale za .. / j/jsnico. Mlajši John D. se je j ; l' jnstil v boj z Walshem, predsed- ikorn zvezne industrijske komi- je; ali doslej mu sreča v tej urhi ni mila. 'r! [Kakor je znano, je Rockefeller ( , ; i /j. med drugim očital Walshu, a je zlorabljal privatna pisma j cJl |alsh je obljubil, da odgovori [alju olja in j c to storil v nede- (ičjpna shodu v Cincinnati. Tam je J ejal: ;, | 1 ' ji. 1 Jr 1 j,* John D. Rockefeller jr. me I 1 '' Ju' alži ,da sem objavil njegovo pri¬ stno korespondenco, katere* on 1 • «'j bi bil moral izročiti komisiji. a to odgovarjam le toliko, da fi' 1 ,./ ine more nobena korespenden- 1 , ki hoče podlcopati organizaci¬ ji '[države, imenovati tajna. Če so ,ipisi gosp. Rockefellerja ml., ki ’i. | je poslal moji komisiji, prava, ji/I jaz mislim, da so, tedaj se ni- . j Bii pregrešil zoper nikakršno privatno zaupnost, zlasti zato ne ker niso bila dejstva, ki jih obse¬ gajo ta pisma, naznanjena komi¬ siji !, jaz pa jih smatram za neiz¬ merno važna v zadevi rudarske stavke v Coloradu. Mesto New York je središče prave moči v deželi. V. tem mestu živi mož, John D. Rockefeller seu. , najbogatejši mož vseh ča¬ sov; njegovih več kot tisoč miljo- nov dolarjev obvladava vse pa¬ noge industrije. Položaj v Colo- radu se obvladava na štev. 26 Broadway, v pisarni Standard Oil Co. Zgodovina coloradske situacije je zgodovina izkorišča¬ nja delavcev in neizmernega pre¬ livanja. krvi. Za John D. Rockefellerja ml. imam le usmiljenje. Besedica “junior” za. njegovim imenom mu je že veliko koristila. Soditi bi se dalo, da je še nekakšen pn- glavi neugnanec; toda mož je že v štiridesetih letih. On je pred¬ stavnik največjega bogastva na svetu in dovolim si reči, da ne stori niti najmanjšega razun tega. kar se mu ukaže iz Tarry- i železnice je bilo zaslišanih več town, N. Y. Resnično je John j prič, med njimi W. IL. Pieree od Rockefeller star. mož. ki vodi vse železničarske federacije. Veliko Zvezna industrijska komisija vodi sedaj preiskave v Washing- ton, D. C. Zaslišan je bil med dru¬ gimi tudi sodr. James P. Maurer, ki je socialističen poslanec v penn- ski legislaturi in predsednik dr¬ žavne Ped. of Labor. Maurer je govoril o državnih konstablih v Ponnsylvaniji, ki jih ljudska govorica imenuje ameri¬ ške kozake. Po tem, kar je sodr. Maurer povedal o njih, imajo prav¬ zaprav preblago ime in kazakom se dela krivica, če se ta družba primerja z njimi. Maurer je dejal, da ne bo kaza¬ lo delavcem v Penni po njegovem mnenju nič druzega, kakor da se vojaško izvežbajo in oborožijo, če se boete hoteli varovati, ker ne pomaga zoper tako brutalno silo nič druzega kakor sila. Četa konstablov se sestavlja iz bivših zveznih vojakov in iz pro¬ padlih meščanskih sinov in je ne¬ kakšna reč izmed irske policije in ruskih kazakov; v Pennsylvaniji, pravi Maurer, je uveljavila pravo strahovlado, odkar jc bila 1. 1905 vpeljana. Navedel je mnogo slu¬ čajev, v katerih so konstabli pro¬ vocirali stavkajoče delavce in po¬ tem hladnokrvno postreljali moš¬ ke in ženško brez obzira na zakon in pravo. “ Pennsylvanski konstabli — pravi Maurer — delajo pod črko zakona, pa so v resnici brezzako- n-ita organizacija. Kamorkoli jih pokličejo, zavlada vojno pravo; v izvrševanju svoje moči so ravni guvernerju’ in legislaturi. Kon¬ stabli izvršujejo aretacije brez za¬ pornega povelja, hodijo v hiše neopravičeni, in znano je, da so oropali ljudi, ki se niso mogli bra¬ niti. Brez zakonite avtoritete iz¬ vršujejo hišne preiskave. Uvedba teh konstablov je bila začetek vojaškega despotizma v tej deželi. Zdaj priporočajo ta sistem tudi podjetniki v drugih državah. Na nas je ležeče, da u- stavimo taktiko pennsylvanskih konstablov in jaz mislim predla¬ gati, da se delavci izvežbajo v ra¬ bi orožja,” Mrs. Harriman, ki je članica komisije, je vprašala, kaj bi po¬ stavil na mesto konstablov. Mau¬ rer je odgovoril, da normalna po¬ licija popolnoma zadostuje za o- hranitev miru pri stavkah. Na¬ glasil je tudi, da je v legislaturi delal za odpravo konstablov in se upiral vsakemu ukrepu, ki naj bi bil razširil in dogradil konsta- belski sistem. Tudi o zadevah pennsylvanske senzacijo je zbudila njegova izja¬ va, da se je predsednik bratov¬ ščine sprevodnikov izkazal izda¬ jalca, svojih tovarišev. V času stavke delavniških delavcev v Al- tooni leta 1914. je šel kot zastop¬ nik svoje bratovščine v Altoono, da bi se postavil za delavce, pa ni izpolnih svojih obljub. S svojim iz¬ dajalskim postopanjem je razrušil družine, uničil imetje in si. nako¬ pal odgovornost za samomore na vest. Duhovščina, trgovci in dru¬ gi vplivi v Altooni so se trudili da bi zatrli delavstvo. Največjo podporo pa ima pennsylvanski že¬ lezniški sistem v neorganiziranih delavcih, ki so večna pretnja za organizirane. MILJONI V JEZERU. Tri milj on e dolarjev je čhica- go žrtvovalo za zgradbo novega valobrana v michiganskem jeze¬ ru. Zdaj počiva delo na tej zgrad¬ bi ; ustavljeno je zaradi preiska¬ vo. Trije miljoni dolarjev, to je svotica, ki se težko izda v Ameri¬ ki, ne da bi se ji približal graft. Stavbni inšpektor Henry Ericson in mestni računovodja R. Pik sta pregledavala zgradbo, ter sta ba¬ je našla, da je konstrukcija ne¬ zadostna, da je zid na severni strani zelo slab in da je sploh de¬ lo pomanjkljivo. Tudi vojni de- partment, je dobil pritožbo, da ni z dosedanjim delom nič. Zdaj so dobili trije inženirski izvedenci nalog, da preiščejo vse delo z mestnim računovodjo Eu- gene R. Pikom in s komisarjem javnih del William R. Moorhau- som. Stavba je bila najprej od¬ dana tvrdki Byme Bros., 208 La Sallc Str.; ali po vsakovrstnem sodnijskem natezanju jo je dobi¬ la Great Lakes Dredge and D o ek Co. “Visoka” politika je imela s to rečjo dosti opravka. Zdaj bi se pa v mestni hiši radi seznanili tudi nekoliko z “globoko” poli¬ tiko, ki ima svoje dno z žepih politikantov. Pripovesti o graf tih namreč nikakor nočejo utih¬ niti. Vsa stvar se pa izvaja zelo skrivnostno. Voda je pokrila biz-, nis in treba bo dobrih oči, da ga razkrijejo. Srbeči opahki, kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, brsljansko zastrupljen j e, srab, slani tok, luskine, prišč in mozolji zahtevajo nade¬ vanje tešilnega mazila. Severa’s Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA’S MED- ICATED SKIN SOAP (Severovo Zdra¬ vilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne dele v čis¬ tem stanu. Čitajte više naznanjeno pismo in se prepričajte. Cena Severovega Mažita zoper kožne bolezni je 60c Cena Severovega Zdravilnega mila je 25c T I 5 ff s I * H n: I % n i | W. F, Severa Co. g Cedar Rapids, lowa. * Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOl.tV, PA. Opahki so izginili. “Naznanjam Vam, daje Severovo Mazilo zoper kož¬ ne bolezni izborni pripra¬ vek zoper razne kožne o- pahke. To govorim po o- sebnem opazovanju. Moj sin je imel opahko ve6 kot eno leto. Zdravnikovi ra¬ čuni so postajali vedno večji toda nič mu ni poma¬ galo. Čital sem v časopisu o Severovem Mazilu zoper kožne bolezni ter sem ga poskusil in je dobro učin¬ kovalo. Ko smo porabili tri lončke, so opahki izginili.” Albert Skrabalak, 141 VValnut St., Binghamton, N. Y. Severa’s Tab-Lax bi morali rabiti vsi, ki tr¬ pijo vsled zapeke ali ena¬ kih neprilik. So prijetno sladkorno odvajalo za otro¬ ke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Se- verova in ne vzemite na¬ domestitev. Dobite pristne. Ako jih ne morete dobiti v Vaši okoliščini, naročijte jih od nas. SODNIJSKI UDAREC. Sodnik J. Baldvvin v Chicagu K velik prijatelj organiziranega delavstva. Boj natakaric in u- službenk v nekaterih chicaških restavracijah je našim čitateijem znan. Zaradi koščka pravice so morale tekati okrog sodišč in od¬ stranjevati neprenehoma nove za¬ preke. Prepovedali so jim stati pred restavracijami, v katerih je stavka ; prepovedali so jim nositi napise, da je v dotičnih restavra¬ cijah stavka. Zdaj je izdal sod¬ nik Baldvin kar generalno prepo¬ ved v prid 55 restavraterjem, pre¬ poved, ki obsega tudi restavraci¬ je, v katerih ni štra.jka, prepoved, ki naj velja za sedanjost in bo¬ dočnost. Tako je zdaj osobje v teh restavracijah zvezano na ro¬ kah in nogah — s pomočjo svete pravice. Prepovedano je postav¬ ljati stavbarske straže ali na ka¬ kršenkoli način upozarjati občin¬ stvo, da je v dotičnih lokalih stavka. Drugega sodnika ni ho¬ tel Mr. Baldwin dovoliti. Natakarska unija št. 484 je i- tnela 20,000 dolarjev stroškov ter je izčrpana, V krogih unionistov je povzro¬ čila Baldwinova prepoved veliko razburjenost. S. A. Olander, taj¬ nik ilinoiške F. of L. je dejal: Sodniki, ki izrekajo take prepo¬ vedi. so delavstvu ter svobodi ljudstva in vladi bolj nevarni ka¬ kor kdorkoli. — Ed. Nockels, taj¬ nik chicaške federacije, je dejal, da od takih sodnikov ni pričako¬ vati nič druzega kakor od vladne razsojevalne komisije v sporu že- ezničarjev. Ako noče biti de¬ lavstvo še nadalje suvano od ka¬ pitalističnih sodnikov in politi¬ čni’jev, mora voditi svojo lastno politiko, ne pa služiti pri volitvah kapitalizmu. Zdaj dobiva od ka¬ pitala nagrado. SOCIALISTIČNI SODNIŠKI KANDIDATI. Na okrajni konferenci sociali¬ stične stranke v Chicagu so bili v sredo imenovani kandidati za volitve sodnikov, in sicer: Za naj¬ višjega sodnika Frank L. Wood; za višja sodnika Henry E. Mur- pliy (za daljši termin), Louis Delson (za krajši termin) ; za o- lOO Kron Sl6.55 VI SE TEMU ČUDITE? Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi razumljivo, da cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah. POPOLNO JAMSTVO. Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari domovini, ga vam povrnemo. Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — “Proletarec” ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure: Maksim Gorki: Mati, mehka vezba. 1 .31.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest iz chicaških klavnic.75 Enrico Ferri: Socializem in modema veda.60 Država prihodnjostl.20 Proletariat.10 Etbin Kristan: Nevarni sacializem.10 Komunistični manifest.20 Kdo uničuje proizvajanje v malem.10 Socializem... .10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka in “Naša bogatstva”.10 Kapitalistični razred.10 Vojna in socijalna demokracija.16 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranie in svobodna znanost. .25 V dobi klerikalizma. .20 O konsumnih društvih.. .10 Moderni politični razvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10 Zadružna prodajalna ali konsum.... .05 Štiri črtice. (Poljudne zbirke “Več luči!’’ 5. snopič). .10 Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke ‘ ‘Več luči! ”6. snopič.).. .10 Katoliška cerkev in socializem..-.10 Spoved papeža Aleksandra.10 Francka in drugo.25 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. krajne sodnike Walter E. Baird, Walter La.nfcrsick in Samuel Bilock. Ako bi se delavstvo zavedalo važnosti sodišč in se pri volitvah spomnilo neštetih krivic, ki so mu bile že storjene v njegovih spo¬ rih s kapitalom, bi bila vsaka be¬ seda; za priporočilo socialističnih kandidatov nepotrebna. SUHI IN MOKRI V ILLINOIS, Tudi v iSprigfieldu, kjer ima il- linodška zakonodajnica svoj se¬ dež, se igra velika ameriška ko¬ medija: “Suša in mokrota.” Pri tistih burkah, ki jih uprizarjajo v gledališčih, se vsaj približno ve, kdaj jih bo konec; za norčavosti suhih in mokrih ne more tega živ krst povedati. Na eni strani sto¬ je prohibističm tihotapci s svojo protisalonsko ligo in ostalimi or¬ ganizacijami hinavščine, na drugi strani pa so velike pivovarne, fa- brika.nti viška in dragi interesen¬ ti alkohola. Talenta za vsakovrst¬ ne intrige imajo na obeh straneh in igra se vsled tega nadaljuje brez konca in kraja. Enkrat so eni gori in dragi doli, čez nekaj časa je pa zopet narobe. ZdJj so na svoje začudenje suhi spodej. V senatu je propadla Clearyjeva resolucija, ki je zahtevala, da naj licenčni odbor glasuje o predlogi rezidenčnih distriktov, katero je podpirala protisalonska liga. Su¬ hi so imeli 23 glasov, mokri pa 22. Ampak suhim so manjkali ’ trije glasovi, kajti za zakonito veči¬ no bi bili morali imeti 26 glasov. Zmaga mokrih ni ravno sijajna; ampak načrti suhih so za enkrat vendar pod mizo. Kdor se reže z nožem, je bedak Kaj pa je tisti, ki tepe samega se¬ be z volilno glasovnico? 6 proletarec ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, boi 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, boi 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. -Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johna to wn, Pa. ALJOZU KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boi 88. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 8202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR, fipendal Ivan, Conemaugh, Pa., boi 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, boi 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRU6TEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, boi 57, Conemaugh, Pa., član 8. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, Ul., član S. N. P. J. Martin Konda, 2858 So. Crawford Ave., Chieago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, Ul. Oenjena društva, oziroma njih uradniki, se uljudno prošeni, pošiljati vse i »piae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na; m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih aakarale, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pMtamjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri' 'njo popravi. Iz urada glavnega tajnika Slovanske Delavske Podporne Zveze. IZID SPLOŠNEGA GLASOVANJA, izvršenega od dne 15. februarja do 31. marca 1915. Zn predlog številka 1 je glasovalo 1,510 članov-ie. (Tisočpetstodeset čla- aov-članic.) Proti predlogu številka 1 je glaso¬ valo 116 članov-ic. (Stošestnajst čla- nov-Članic. Za predlog številka 2 je glasovalo 1,442 članov-ic. (Tisočštiristodvainšti- rideset članov-članic.) Proti predlogu številka 2 je glasova¬ lo 137 članov-ic. (Stosedemintrideset članov-članic.) Za predlog številka 3 je glasovalo 1,427 članov-ic. (Tisočštiristosedemin- dvajset članov-članic.) Proti predlogu številka 3 je glaso¬ valo 145 članov-ic. (Stopetinštirideset članov-članic.) Za predlog številka 4 je glasovalo 1,463 članov-ic. (Tisočštiristotriinšest- deset članov-članic.) Proti predlogu 'številka 4 je glaso¬ valo 125 članov-ie. (Stopetindvajset člaiiOv-članie.) Sprejeti predlog štev. 2 določa,, da so vsi člani-ce otroškega oddelka za varovani za vsoto $1Q0.0Q pričenši od dne 16. aprila 1915. Dobil sem par vprašanj, ako je treba sedaj otroške (certifikate) police premeniti, ker se sedaj glase na $50.00 in $75.00. K temu poročam, da ni treba prenarediti ne oporoke in ne druge police, ako ostane smrtnimi enaka kakor doslej. Na pri¬ mer: Ako je bila sedaj smrtnina na očeta in ostane še naprej, ali pa na mater, ni treba novega certifikata, ker so merodajna pravila sprejeta potom splošnega, glasovanja. Ako pa žele star¬ ši,, da je polovica smrtnine na očeta in druga polovica na mater, naj se take oporoke prenarede. !’o sprejetem predlogu številka 3 se plačuje pristopnina otroškega . oddelka prav tako kakor doslej in sicer 75c. Da lje mesečnina ista kakor doslej po 15c. »Sprejeti predlog štev. 4 določa, da se uredi nov razred, kjpr bi bili člani za¬ varovani samo za pogrebne , stroške in sicer.,za vsoto $200.00, ter, eden ali .dva dolarja bolniške podpore. V ta. oddelek se sprejemajo novi prosilci, ali pa člani lahko prestopijo sedaj iz prvega ali tretjega oddelka. Prošnje za sprejem Za predlog številka 5 le glasovalo ,, , ..j- t, • ,r n- I novih prosilcev se rabilo iste kakor za 1,465 članov-ic. (Tisocstmstopetinsest- . deset članov-članic.) Proti predlogu številka 5 je glasovalo 114 članov-ic. (Stoštirinajst članov članic.) Za predlog številka 6 je glasovalo 1,437 članov-ie. (Tisočštiristosedemin- trideset članov-članic.) Proti predlogu številka 6 je glasovalo 149 članov-ic. (Stodevetinštirideset članov-članic.) Vseh šest predlogov je sprejetih po¬ tom splošnega glasovanja z veliko ve¬ čino 90 odstotkov proti desetim. Pred¬ logi so prišli v veljavo z dnem 16. aprila 1915. Pravila oziroma točke v pravilih, katere so v protislovju z zgorajšnjimi predlogi, se končujejo z dnem 15. aprila 1915. Pričenši z dnem 16. aprila pa so neveljavne vse točke, stavki in besede, katere so v protislovju z zgorajšnjimi, s splošnim glasovanjem sprejetimi pred¬ logi. Sprejeti predlogi: Da se sprejemajo člani in članice otroškega oddelka v višji oddelek, kadar so stari 16 let, ne da bi doplačali na pristopnini, ako ne presega smrtnina vsote $500.00 in dnev¬ ne podpore $1.00. Član in članica otro¬ škega oddelka, ako se hoče zavarovati za $2.00 dnevne podpore in $1,000.00 smrtnine, doplača samo pristopnino nad $500.00 smrtnine in nad $1.00 dnevne podpore. Prošnje zdravniške iz otroške¬ ga v višji oddelek se rabijo toliko časa, da pošljemo druge, (vzorec 1.), to je prošnje za sprejem v prvi drugi, tretji, in četrti oddelek. Član-ica naj pošlje potom svojega društva, kadar je star-a 16 let, stari certifikat v gl. urad z zdravniško listino, ter 25e za premembo oporoke. Meseenino višjega oddelka je treba plačati prvič za tisti mesec, v katerem je šestnajsti rojstni dan. prvi oddelek. Tajniki naj zapišejo na prošnji v prostoru, kjer je vprašaj od¬ delka, “4. oddelek”. V temu oddelku je lahko član ica zavarovan a tudi samo za smrtnino in nič bolniške podpore. »Sprejet je predlog, da se smrtnina de¬ li v dva razreda, in sicer po $500.00 in po $1,000.00. Na ta predlog morajo po¬ sebno paziti člani, ki so že prekoračili 45to leto pred 16. aprilom 1915, da se prijavijo za višji oddelek pred prvini julijem 1915. Isto velja za sprejeti predlog številka 6, da se bolniška pod¬ pora deli v . dva razreda, in sicer po $1.00 in $2.00 dnevno, člani, ki so dne 15. aprila 1915 prekoračili 45. leto. se morajo prijaviti društvenemu tajniku najpozneje na seji meseca junija, tako da pridejo vse prijave v gl. urad do 1. julija 1915. ( lani nad 45 let stari ne morejo vštev.ši od dne 1. julija zvišati ne smrtnine in ne bolniške podpore. Za nove člane nad 45 let so pravila prav taka kakršna so bila. Oni se morejo zavarovati le v drugem oddelku, to je za $100.00 smrtnine in en dolar dnevne podpore. Člani drugega oddelka se spre¬ jemajo prav tako kakor doslej od 45— 55tega leta. Vsi člani, ki žele zvišati ali znižati smrtnino, naj se nemudoma prijavijo pri društvenem tajniku. Do 30. junija je dovolj časa, da se najmanj polovica članov zavaruje za višjo smrtnino ali višjo bolniško podporo. Ako se dovolj članov-članic prijavi do 30. junija, se prične razredno poslovanje takoj s 1. julijem 1915. Za vsako Zvišano smrtnino ali bol¬ niško podporo se mora dati član-ica preiskati pri zdravniku. Ako se na pri¬ mer član-ica zavaruje od $500.00 do $1,000.00, se mora dati preiskati zdrav¬ niško, prav tako ako bi se zavaroval od $500.00 na $1,000.00 in bi pustil bol¬ niško podporo, da bi ne bil nič zavaro¬ van za podporo. Ako prestopi iz oddel¬ ka $500.00 smrtnine za $200.00. se ni treba dati preiskati pri 'zdravniku. Ako pa prestopi iz odd. $500.00 smrtnine za $200.00 in dnevne podpore za dva do¬ larja, tedaj se mora dati zdravniško preiskati zaradi bolniške podpore. Koncem meseca maja 1915. bodo do- tiskane prošnje za prestop iz nižjega v višji oddelek. Čim bodo gotove, jih razpošljemo društvom. Do tedaj naj si pa tajniki društev zabeležijo v svoje knjige vse , prijavljene člane za višji oddelek smrtnine in bolniške podpore, ter prijavljene za nižjo smrtnino. V mesecu juniju pa se bodo vse listine poslale v glavni urad. Neki nedostatek pri članih in člani¬ cah S. D. P. Z. me že dolgo sili, da bi člane-ice javno opozoril nanje, pa zara¬ di mnogega dela se marsikaj odloži. Nedostatek, ki ga dobro poznam, ker poznam člane, članice in društva, spada¬ joče k S. D. P. Z., je v tem, da imajo premalo zavarovane svoje otroke pri S. I). P. Z. Res je, da so otroci naših članov [»osebno zdravi, kar izkazuje sta¬ tistika smrtnih slučajev, odkar je spre¬ jet pri S. T>. P. Z. otroški oddelek. To¬ da to naših otrok ne zavaruje za na¬ prej; s tem se ne smemo tolažiti, ako smo bili doslej zdravi, da bomo še na¬ prej. Najmočnejšega vojaka predre kro¬ gla, povzročiteljica smrti. Ravno tako zboli najzdravejši otrok, in konec bo¬ lezni. je dostikrat smrt. Cenjeni bratje in sestre, naša dolžnost nas veže do S. I). P. Z., da imamo svoje otroke zavaro¬ vane pri S. D. P. Z., mesto pri družbah druge narodnosti. Časi so danes taki, da pristopa le malo novih članov; nekaj je tega kriva vojna, ker ne pridejo nove moči v Ameriko, drugo pa slaba ameriška prosperiteta. Na vrtu Slovanske Delavske Podpor¬ ne Zveze moramo varovati cvetlice, ka¬ tere bujno cveto, da se nam ne prikrade nepridiprav in jih ponese iz vrta. Toda še ni dovolj; da samo varujemo svoj vrt. Da ga ohranimo svežega in razši¬ rimo njega prostor, je treba vedno in vedno novih moči in novih članov. Kaj pomaga vrtnarju presajati vsako spo¬ mlad cvetke, ako ne bo skrbel, da si zasadi nove? Vinogradnik ne bo dolgo pridelaval vina, ako ne bo zasajal mla¬ dih novih trt. Kalcor vrt in vinograd, tako je podporna organizacija. Z nami starimi člani pojde še nekaj desetletij, potem pa se bomo počasi, toda gotovo izredili v vrstah. Da se nadomestimo, da ojačimo S. D. P, Z., nam je dolžnost, da skrbimo za naraščaj mladih članov. Vsak član in članica, kateri ima otroke in so stari eno leto, ima dolžnost, da jih takoj vpiše v S. D. P. Z. Pristop¬ nina je le 75c in samo 15c mesečnina. Smrtnina za umrlim članoru-članico otroškega oddelka se plačuje iz blagaj¬ ne »S. D. P. Z. $100.00. V spomladanskih in poletnih nede¬ ljah, praznikali in večerih se ljudje ve liko bolj gibljejo na prostem, kakor \ zimskem času. Zaradi tega je tudi letni čas veliko pripravnejši za agitacijo ka kor zimski. Na izprehodih in izletih pridemo vedno v dotiko z. rojakom, znancem ali prijateljem, ki še ni član S. D. 1’. Z. Naša dolžnost naj bo, da izrabimo prvo priliko, ki se nam nudi v pogovoru, za agitacijo, da ga prido¬ bimo za sobrata oz. sosestro. S sobratskim pozdravom FRANK PAVLOVČIČ, gl. predsednik S. D. P. Z. LOUIS BAVDEK, gl. tajnik S. D. P. Z. V štev. priobčeni TAJNIKOM KRAJEVNIH DRU¬ ŠTEV S. D. P. Z. Ako kateri tajnik krajevnega društva ne dobiva Proletarca, ali ako ga dobiva na napačen naslov najboljše, ako »e takoj pritoži na upravništvo Proletarca. To je najboljša in najhitrejša pot, da se pomota popravi. Torej tajni¬ ki, v bodoče slične pritožbe pošlji- nam, ne pa gl. tajniku S. D. P. Z. Upravništvo. Z delom se puščava izpremeni v vrt; brez dela propade najlepši vrt v puščavo. Rože so lepe, ali kruh je potreb- nejši Kadar ima človek dosti kru¬ ha, se lahko briga za rože. Pueblo, Colo 29 in 32 Gl. Sv. »so bili, članki, v katerih se je podtikal tuk. soc. klubu nekak¬ šen absolutizem, diktatorstvo i. t. d.; namigavalo se je tudi na neko resolucijo, katero je baje klub nameraval sprejeti proti imenova¬ nemu listu. Vrag ga znaj, kje se je skuhalo dotično sanjarilo, ker klub omenjenega dne (11. a- prila) sploh seje imel ni; zboruje namreč vsako prvo in tretjo ne¬ deljo v mesecu. Ali jo je g. iz “rajske doline’’ že tako zavozil, da išče potom lažnjivih izrnišljo tin morda simpatij pri svojih na¬ ročnikih? Svetovali bi njega “modrim” poročevalcem, da se v bodoče bo¬ lje informirajo, da ne bo blama¬ ža zopet igrala glavne vloge. Si¬ cer se pa, kot izgleda, samo zato glase. 'Slov. soc. klub ni nikakršna taj¬ na organizacija. Svoje seje ob- držuje javno, torej je dostop prost vsakemu in tako tudi poro¬ čevalcem Kendovega lista; mogo¬ če bi se kaj naučili, kar jim goto¬ vo ne bi bilo od škode, ker pou¬ ka so potrebni kot prv.oletni šo- larček. Glede absolutizma, g. Konda, je pa bolje, da molčite, ker se predobro poznamo. Socialisti ga ne priznamo, pa naj pride, odko¬ der hoče. Tudi z napadi na goto¬ ve sodruge okrog Proletarca in J. S. Z. ne boste pri nas dosegli zaželjenega uspeha, to Vam lahko garantiramo. Kar se tiče Vaših “trdnih in določnih” načel, se pojdite sodit z njimi; saj vas vsak pozna, da ste mešetar. Ali mislite, da smo že pozabili na Vaš boj z orano v- ščino pred nekaj leti? Tudi Vaš javni preklic v “edinem” dnev¬ niku nam je še v spominu, kjer ste malodane na kolenih “farje” prosili odpuščanja. Kje so bila tedaj Vaša “načela?” Vam je li srce v hlače skočilo? O socialističnih člagkih v -Va- šem papirju rečemo le toliko, da bi bil pod istimi najbolj pošten podpis orig. pisca oz. časopisa, iz katerega ste jih preplonkali. Si¬ cer jih ne priobeate iz prepriča« rija, ampak iz koristolovstva. To se je pokazalo dovolj jasno pred zadnjimi preds. volitvami. Koga ste tedaj priporočali? Debsa, kan¬ didata soc. stranke? Ne! Tafta, republikanca in zagrizenega soi vražnika delavstva. Pokazali ste. da vam je socializem le za krin¬ ko ; tudi zatajiti teh faktov ne morete. Rečemo še, da se popolnoma strinjamo s taktiko J. S. Z. in u- rednikom Proletarca naoram slov. ligi in Vas zagotavljamo, da na¬ padi po Vašem buržvaznem ea-» sopisju ne napravijo niti najmanj šega vtiska, in niti za las ne o- majate zaupanja do naših sodru- gov pri J. S. Z. in Proletarcu. Si¬ cer bo pa delavstvo spoznalo Va¬ šo hinavščino prej ali slej. Živelo mednarodno bratstvo delavcev! Živel mednarodni soci¬ alizem ! Članstvo Soc. Kluba št. 132 J. S. Z.! biranja takih vprašanj in princi¬ pov posluževali osebnih napadov in natolcevanj. Bolj ko jc vpraša¬ nje resno, bolj besni in nesramni so osebni napadi. Da je to resni¬ ca, imamo sedaj prav lepo priliko opazovati pri slovenskih šovini¬ stih, ki se zbirajo, okoli “farško- svobodomiselnonapredno-» reakci¬ onarne svetoruskevelikosrbske in vseslovenske lige.” Samo ob sebi je umevno, da se razredno zavedni delavec ne more za tako kombinacijsko ligo ogre¬ vati, ker ve, da mora biti kot de¬ lavec organiziran le kot delavec, skupno z drugimi delavci različ¬ nih narodnosti v svoji delavski organizaciji. Le tako organiziran delavec se more uspešno boriti proti glavnemu svojemu sovražni¬ ku, kapitalističnemu sistemu in njegovemu izkoriščanju. Ali pardon, sod. urednik! Kma¬ lu bi bil pozabil, da so ligaši naj bolje podkovani socialisti in da imajo vso socialistično filozofijo stlačeno na koncu mezinca leve roke. Torej oprostite, ker sem ne- vedoma zašel princip, ker moj namen ni razla¬ gati nauk socializma tako hudo podkovanim in modrim “sodru- gom, ” kakršni se zbirajo pri ime¬ novani ligi. Odkar so naši iskreni ‘prija¬ telji” pričeli agitirati za ligo do eni govorniki, ustanavljajo j, kladajo protisocialistični ^ si, izdajajo knjige itd. To s: ne le'v angleškemu jeziku, a / v vseh jezikih, v katerih .si¬ lila in širi nauk socializma ljudstvom. Socialistična misel se je - njih desetih letih ncpriealo hitro razširila med Slovenci t meriki. Ta misel je postala i močna, da se niso gospodje snrotniki že več upali odprt« dan s svojim protisocialisti mišljenjem, ker so se bali mo?, redno zavednih delavcev. Kdo; pa zameri, “biznis je bi z »’ študirali in tuhtali so na vse goče načine.-Na eni strani , mikali lepi tisočaki protisociaji eno organizacije, kateri so li¬ li vedno na razpolago, na d» strani so se bali ogorčenja si«, skih delavcev in čitateljev ai vih glasil. Zategadel ni kazaU drugega, kot čakati prilike, kij bo dala frazo, s katero gredo! ko v boj proti slovenskemu nemu delavstvu. Ni bilo treta-.- go čakati. V Evropi se je pi¬ la vo jna med različnimi drž; in to je dalo priliko slov. p; „itf „tst’ 1)0 tl " Up 3 n» sa nem* dosti ^ P l» a san>° Vose lica , d bil* * Šibil* "da ' li,lian J katen 111 ; V Lahk° >oče ^ pira, ,Vll i^ 'Vaš za soci cialističnim*časnikarjem, ki g na socialističen | Poprej bili med seboj organi ni v “Tujezemski časnikarski ganizaciji,” da so začeli po jih listih agitirati za tako k vano Slov. ligo, v resnici s agitirali in organizirali proti alistično ligo, katere skrivni men je osebno napadati, tli gi-diti in sumničiti osebe, k današnjega dne nisem mogel priti do pravega zaključka, kaj bi bil I najbolj aktivne med slov. pravi vzrok za njih nenadno so - Mi v Ameriki. Priznati rnorn vražno stališče napram Avstriji.Iresnici na ljubo, da vrše to; »Sicer nisem naročnik in tudi ne čitam njih glasil drugače, kakor kadar mi poda kateri prijateljev kakega v roko da se sam osebno prepričam o veliki duševni zniož nosti naših “prijateljev.” Ni še dolgo, kar so se v teh glasilih ble-l zna zgodovino slovenskih ščali slavospevih članki in se iel sov> Značaj lastnikov in m ponižno zagotavljala in sveto pri- nalogo dosledno. Čast jim, ti¬ lu je jo v smislu svojega s ti¬ pa ! Tisočaki ameriških kapi stov -so zapeljivi in žepi sk skih časnikarjev zelo poželjivi je jasno vsakemu, ki le mak fj- vse po boi ffijonarke njeni sodr ? delavski un nič kaj legati tova - brez i vsake vrs ^ nepremag; )ro orožje tudi, kak ,„da mnogo jjiiiti in vidi j žene v por f njihov jez |o oddajo m p složno od« 6-jne kandid n Ali eni s« Ker si hod: at po tova godi. pril delajo, da 1 k. Videli -m in žena rcev. Mat« k v tako hi: set centov n pa «gre t ur za 75 tem, kakšni si tremi al kov listov nam je pa tudi segala večna zvestoba “Njegove- [znan. Radi tega vemo mu Veličanstvu” Avstro-ogrske je kdo in s kom ima zavede nonarhije. »Sedaj so pa kar čez lavec opraviti, noč, kot bi treščilo, izpremenila Nar se tiče lige v tej oko! svoja »stališča in začela so spletati ziroma v Cambria County. vf vrvice, s katero naj se zadrgne, slovenski delavci, izvzema Njegovo Veličanstvo” in oprosti | Posameznikov, ne zanimajo ubogi in mili naš narod Sodrug urednik, oprostite! Ali povem Vam, da nisem jaz in niso vsi tisti, s katerimi sem doslej prišel v dotiko in razmotrival o tej reči, prišli tlo zaključka, kaj je vzrok, da se je moglo vse to kar čez noč tako spremeniti. Goto- [ustanovila in zakaj imajo vo, jaz kot eden tistih, ki ne dajo [socialiste na piki. Teh par pa, ki se ogrevaj« go, so pa le radi parade pri in zelo v čast si štejejo, če soi zraven, kadar se kaka reč ni vo speče. Sodrug urednik, to je moje ritosrčno mnenje, zakaj sejd So. Fork. Pa. Cen. uredništvo Proletarca ! — Večkrat sem že imel pi-iliko o- pazovati, kako nastopajo različni elementi v gotovih časih, posebno v časili, ki so usodepolni za bodoč¬ nost delavcev. To sem opazoval v raznih krajih. Kadarkoli se je še nudila prilika resno razmotri- vati eno ali drugo vprašanje, ali pozitivno kaj narediti za splošno dobrobit, so se še vedno dobili po¬ samezniki in stranke, ki so se na¬ mesto stvarnega in načelnega raz- nič za to, katere narodnosti le kdo, (saj nima nihče v tem svo¬ je volje) nisem pri ligi in ne za tako ligo. Radi tega sem pa tudi po logiki liga.šev nesramen izdaja¬ lec. Ker so pa naši “prijatelji’ postavili ii"o v splošno razinotri- vanje, se tudi jaz kot priprosti delavec poslužim te prilike in radi ega izrazim svoje skromno mne¬ nje o Slov. ligi, in povem, kaj je lahko tudi vzrok, da se je liga u- stanovila in zakaj so se vsi tisti, ki se ne strinjajo z ligo, proglasi¬ li za izdajice. Predvsem moramo priznati, da je sedanja človeška družba razde¬ ljena v dva dela ali razreda, in si¬ cer v gospodujoči ali kapitalisti' Fr. Podb trezni c ze ( roka, delavk len zrak po Maj iniar i ljudje, ki 9 demokra ima, dobre ftTO. Dne 6. apri kanec izvo Tnega zas jsereril m nos lje namreč r - in je kljubujejo i il za zajtrk ifiee, opoldi iffee, za ve )4 coffee. eni in v delavski razred. Med tema ' Lloyde!i ?-[ Delavske razme imamo prav slabe; eden izmed najin tukajšnjih premogorovov, last Vebster and Parde. CoL 4 Čoke. Corporation ne obratuj® nad 13 mesecev. Drugi, po $1: Beaverson, dela od 3 do 4 d®| pol mesečno, ostali pa od 2 o®, dni na teden. Zraven tega * primanjkuje vozov, zato ker* nastavijo po tri do štiri de!a v ‘fc< vsako luknjo. Potem že vestefc ko se izhaja, ako ima dela'"'«,, liko družino. Pri mnogih dru^h trka lakota na vrata, tako - 1 , dijo od hiše do hiše prosit .Veki delavc vzel dve ra tau svoji ubil je dve i om. Delave k) leto, gosp rjev po eno j fine obede. ali zasužnjeni živl.jenskih potrebščin razredoma se to 1914. je bilo eno najbo bije neprestani boj. Delavski ali U- sakovrs t nih D r id e lk0 v nam r ///////mi\\\ iiiin^ 4Hllir/F/#//i9SV\UI\V\\VV 8 VABILO NA PICNIC I ki ga priredi Slov. Podp. Dr. Zaveznik štv. 3. S. D. P. Z. iz Franklina, Pa. ONE 16. MAJA ISIS na prostorih sobr. Josipa Modic, na Bon Air. S tem uljudno vabimo rojake, znance iu prijatelje k obilni udeležbi. Zlasti članov društva naj nobeden ne izostane. Vstopnina za možke je en dolar, ženske so vstopnine proste. Za hla¬ dilno pijačo in sveži prigrizek bode v polni meri skrbel v to izvoljeni odbor, kateri bode skušal vsakemu kar najbolje ustreči. Ker se gre za okrepitev društvene blagajne, vsled tega je članstvo na društveni seji v aprilu soglasno sklenilo, da kdor se elanov društva ne udeleži Pic-nica, plača vseeno 50 centov v društv. blag. Izvzet ni nobeden naj bi bil že bolan, oddaljen ali pa drugače zadržan. PRIPRAVLJALNI ODBOR. him »vw//iuvv\s= imu^ zasužnjeni razred se bojuje za svojo osvoboditev iz sedanje suž- nosti, kamor ga je postavil gospo dujoči razred. Slednji se na zopet bori še za nadaljne gospodstvo nad zasužnjeno maso. Ce enkrat pripoznamo in razumemo to, če verjamemo v razredni boi, mora¬ mo tudi priznati, da se oba razre da v tem l)oju poslužujeta različ nih bojnih sredstev. Kapitalistični ali gospodujoči razred je dobro politično in indu- strialno organiziran; radi tega ie na krmilu in ima v svojih rokah vso mašinerijo človeške družbe Delavski ali zasužnjeni razred je izprevidel in spoznal moč politič¬ ne in industrielne organizacije radi toga je logično, da se je tu¬ di ta razred industrialno in poli¬ tično začel organizirati. S svoji mi organizacijami je delavski raz¬ red prizadejal gospodujočemu raz¬ redu že več udarcev in napravil še več neprijetnih skrbi. Radi tega so se pa kapitalisti organizirali še drugih organizacijah. Ena teh je protisocialistična in ima na raz¬ polago več milijonov dolarjev de¬ narja, vse za pobijanje sociali zma in soc. idej. S tem denarjem se pošiljajo naokoli protisocialisti j darila zemlja s pomočjo dola 1 ® rok; in kaj je z onimi prid® Vsakovrstni špekulantje jih % jo nakopičene po velikih sk ; j čili in čakajo ugodne priliki-1 napravijo več profita. Obrat’ 1 ravno tisto delavsko ljudstvi vse to ustvarja, svobodno s:>|. otroci, raztrgani, napol nagi- rajo od gladu. In to je datlji kapitalistični sistem. Ako FJj tako dalje, če se ne bodo d f združili in volili delavske w nikc, ne vem kaj nam prinese■ n ja bodočnost. Zatorej da* združite se z nami v delava cialistični stranki! Ne posl^ naših nasprotnikov, ki blati’ naoadajo naše vrste, vedo P*, ko o socializmu, kakor zaje l1 nanju. Ce jim ponudiš d (k list, pa pravijo, ne berem t- ; taki ljudje imajo največ go v ; pri vsaki priliki kritiziraj" ponašajo: Kar me jedoče u fl ' bom. Jaz pa pravim: Če člo' 1 ' ita, prav malo vo; le tolik 0 - sliši od drugih, in seveda k* njemu dopade. Zato pa dela" poslušajte takih delavskih; protnikov. Lc v vrste z nam 1 -, ko nas bo, prej bo zmaga, i" takrat bo zaplapolal prap" r Delavci. od[ 1 v socialisti« alistične kar »m imeli sv satorjev, ass 'kov, bomo it *t*ve ter bo , !i >!i hudo, ve fn ° življenje, Delavec, čas 1 odpreš oči 7 ki bo ne; .*> baačiš ra iŽ “, ki ti j; ■N« kapita k «kor kar ' Pl 4 T Plai1 Ir-j., 0 0Sv 0b 0 ,i. ' st ine ki M M hio >n 0 , 2 & ‘"»»Vi,? 1 PROLETAREC 7 asti, bratstva in svobode. Tedaj , H |m ne bo treba popevati: ' \ |. '\ Lepa naša domovina nema kru- l:, k '%| ha, nema vina. Ip i|' ima dosti kruha in tudi vina, Pa samo za bogatina. , Veselica dne 1. maja, katero je V medil tukajšnji soc. klub štev. %, je bila še precej dobra; ude- r !; j j iba bi bila seveda lahko obilnej- ,, da nimamo gotovih nasprotni- l l ) iiij ,: šv, katerim je socializem trn v \ iti. Lahko bi poročal kaj več o , 11 -V 1 Ij , ! ;in, pa nočem netiti sovraštva in . ; 'lin-'-opira, zato ker takih stvari .''ziii, !'|oh ne ljubim. , :| li 4 Vaš za socializem Anton Stražišar. '"'■aki e $ Ul , M Ml* 21 K ilt t, St. Louis, Mo. nil ;ii ' 1, enjeni sodrug urednik! . j' Z delavskimi razmerami se ni- am nič kaj pohvaliti, ker hodim iflel »legati tovarne že nad devet me "ijev — brez uspeha. Tukaj ima- !l| iij| vsake vrste naroda, a tovarne lf|, o k | nepremagane. Delavci imajo iVr °Pi riznati . ' |bro orožje in pokazano jim je !l iJ tudi, kako .ga morejo rabiti. Ida mnogo jih je, ki ga nočejo ibiti in vidijo rajši svoje otroke , la(1 slijlžene v pomanjkanju. To orožje '."^fnjihov jezik in glas, ki galah- | oddajo na volilni dan. Če bi ' Ki iasjil složno oddali za svoje sociali- : T-ne kandidte, bi morali zmaga- ,: ' i za tal Ali eni so slepi, drugi pa no- ve i/ ira |j JKer si hodim vsak dan sreče i- pt po tovarnah in vidim, kaj I godi, priporočam tudi tistim, lelajo, da bi se malo ozrli okrog e. Videli bi. kaj se godi otro¬ ki in ženam prezaposlenih de¬ lcev. Matere nosijo svoje otro- I v tako hišo, kjer se plača po >t centov na dan od vsakega; a pa gre v tovarno delat de- | ur za 75 centov. Vprašamo (lem, kakšno življenje ima s svo- tremi ali štirimi otroci? To ''‘ l| . ki lif vse p 0 božji volji, kajne? s '>venskil»Jiljonarke imajo cele kompani- " 1 1 jstrežnie zase in za vsakega o* oka, delavke pa smrad in stru- i:iil ii 3 zrak po tovarnah. : 'M aii fukaj imamo primer, kaj so ta- ljudje, ki paradirajo pod krin- v loj J demokratizma ali republika* i'?;4ma, dobrega storili za delav- avci, izm|o. . /aniia; Dne 6. aprila je bil tukaj repu- . ii !R ri kanec izvoljen za predsednika adi slu sve as t .... »jea IV! in n štejejo,# dnik, I Uojl stnega zastopstva; moz je po¬ bril mnogo tisoč dolarjev — je namreč tudi real ostate dea- — in je dobil deset let ječe. Ijubujcjo mn, da bo notri dobi¬ li za zajtrk Bred hasb and ' .' j m 'Ifee, opoldne Meat vegetable in 1 1 ffee, za večerjo ,Syrup fruit |,.[|l coffee. peki delavec je pred par mese- Jvzel dve raci, da jih je odnesel inu svoji sestradani družini. iintJfbil je dve leti ječe — pa s po- itdilm. Delavec za vsako raco po l! f,in)Vt , l) leto, gospod za par tisoč do- j pariitfjev po eno leto; eden post, dru- fine obede. To je enaka pra- :a! j iiiii Delavci, odprite oči! Pristopaj- v socialistične klube, volite so- i* listične kandidate! Dokler ne ; a!)i mo imeli svojih kongre-smanov. k.jri; intorjev, assemhljrmanov in sod : { j() > - - - 1)6 Drtbf- ali P* •o im* in.no? 1 vrata. 1 ' ena Idoli 1 . i-ulanti*' rofit*.., rt vako ; n»r i.o 1 j rov, bomo imeli protidelavske i;l stave ter bodo male tatove ob¬ ali hudo, velikim pa dajali pri- no življenje. , pro>; Delavec, čas je že, da -se zbudiš, polČ odpreš oči in spoznaš svojo ič, ki bo nepremagljiva, kadar jo naučiš rabiti. Kdo bo nosil pj,il iže, ki ti jih nalagajo danes rapi kapitalizma? Nihče dru- ne kakor delavstvo, kateremu k |ll '|j,j| padeš tudi ti. Delavci bodo . 1 '' p, ičevali dolgove, ki jih delajo id 1 "'" 1 0 pifcalistične države in občine; avci bodo plačevali davke v nih oblikah, s podraženjem ži- obleke in vsega, kot potrebu- o za življenje. Lastniki železnic, In ! ' ( j, n, elektrike, plina in vsi dru- piratje in izkoriščevalci de- cev ne bodo nikdar plačevali b’tn v j, vkov v taki ■' h boš moral proporciji, kot ti od svojega alega posestva, če ga. imaš; in : \ (|t ‘| tisto, kar plačajo, iztlačijo iz V; 1)(:. ' n, na pl an > delavci! Skrbite ! ' l |.,.v (, )| svojo osvoboditev! Pristopajte •socialistine klube, organizirajte . |j,S j da boste močni, pa boste tudi P" 11 ! |/,lagali! , Anton Petrovič. - ,i ‘' v Čl Breezy Hill, Kansas. pi' 1 (V Cenjeno uredništvo Proletar- ,,: »,! Nimam veselja, da se spu- ara v javnost, posebno v seda- i f |b razburkanih časih ne. časi jčjto, ki me spominjajo na našo so se) potegovali za narodnost po vseh slovenskih trgih in me¬ stih. -Voditelji omenjene agitaci¬ je so bili večinoma razposajeni tržki in mestni faktorji, ki so mimogrede ujeli tudi kakšnega nezavednega kmetiča in mu natve- zili eno in drugo, tako, da je reva potem začel nekaj trobiti, pa sam ni znal kaj. Tako je sedaj tukaj v Združenih drž. nastala nekakšna onja pod imenom neke lige. V re¬ snici more človeka vse to zbegati, da bi skoro izgubil vse zaupanje do svojih rojakov, ker se puste na vsak migljaj voditi od nekaterih zdražbarjev. Vse bi se še potrpelo, samo ako bi se nekateri pristaši od sv. duha vdahnjene lige ne za¬ ganjali v vse one, ki so za medna¬ rodno pravico. Največ imajo opraviti tisti, ka¬ terim sploh na um ne pride, kako in po kakšni poti bi se najložjje prišlo do boljšega delavskega si¬ stema. V listu Gl. Sv. št. 32 sem čital dopis nekega gizdalina, po imenu Avg. Lipovšek ki je v svoji hip¬ ni — razburjenosti napadel v svo jem dopisu vse, kar mu je prišlo na um. Za cilj si je vzel nekega Fred. Razboršeka iz Red Lodge Moni¬ ki jc pisal pred kratkim nekaj re¬ snice v Glasilu S. N. P. J. Gosp. Lipovšek je sedaj ves iz sebe, češ jaz sem bitje, o katerem ni mogo¬ če kaj slabega reči. Jaz pa le toliko pripomnim, oziroma Ti svetujem da bi bilo veliko bolje za Te, ako bi ne silil s svojo glavo na solnce. Gotovo se še spominjaš za časa Tvojega bivanja v Kanse, kakšen vzor bratstva in miru si bil, tako da je že samo ime Lipovšek bega¬ lo tuk. rojake. Ravno takšen Glo- ria in excclsis deo moraš peti v Staunton, UL, ker drugače bi si ne bil sam spisal meseca januarja 1914. dopisa in ga poslal sem v Kans. neki ženski s pripombo, da naj ona pripravi nekega tuk. roja¬ ka, da se podpiše in potem pošlje v tisk Gl. Sv.; ako pa on tega ne dodpiše. pa naj ona to stori sama. Tukajšnji rojak se ni podpisal in je tudi še pravočasno preprečil, da ni prišel omenjeni dopis v jav¬ nost. Vsebina dopisa je bila ne¬ kakšna samohvala in zagovor, češ da je bil Avg. Lipovšek ves čas svojega tuk. bivanja vzor roja¬ kom; česar pa živ krst ne more reči. Tukaj je zrcalo, kakšen element pri Grl. Sv. jc on, ker bi bil lahko spravil s tem sebe in uredništvo v slab položaj. Človek kot on se upa še imenovati slovenske liste iz- vzemši Gl. Sv. ete. za zbirališče raznovrstnih grešnikov ! To pač lahko postane obratno. Živela Internacionala! M. V. Smolsnik. Chisholm, Minn. Kakor je bilo obljavljeno, je tukajšnje delavstvo praznovalo vesoljni delavski praznik v nede¬ ljo 2.' maja. Slavnost je bila v vsakem oziru dostojna. Imeli smo veliko parado ob splošni u- deležbi zavednega delavstva. Go¬ vori o pomenu prvega maja so bi¬ li na glavni ulici v angleškem je¬ ziku, potem pa v finski dvorani v slovenskem jeziku. S soc, pozdravom Ge©. Brinšek. Chicago, 111. Ahasver: Ker nisem naročnik narodno ligaškega izpremenljive- ga lista G. S., mi je tvoj dopis v številki 31 šele 5. maja prišel pred oči. Kaj ti je bilo, ko si pisal oni dopis? Si li jezik pomakal v alko¬ hol ali si pil preveč kave ter bil razburjen? Ali pa te luna trka? Kristan “ Večni izkoriščani so- dniig” ima vilo, ki stane 40,000 kron to “čenčaš;” ali kje so do¬ kazi? Pa če bi imel 40,000 kron; to je $8,000 in zato človek ne mo¬ re kupiti vile pač pa eno pošteno bajto. Jaz Kristanu še nisem po¬ gledal v mošniček, koliko kronic je,prinesel s sabo, pač pa tebi lahko dokažem, da on ne živi kot “aristokrat,” ampak kot nava¬ den delavec; to kaže njegova ob¬ leka, njegovo stanovanje, in de¬ lavci, s kojimi občuje. Kratki čas ,kar je med nami, ni nikogar izkoriščal. Za plačo, ki jo dobi, stori svo¬ je delo; dokaz je “Proletarec,” edini delavski slovenski list v Ze¬ dinjenih državah, ki je vreden či- tanja. Tebe jezi, ker ni prišel v Cleveland, da bi s tepoj štapal pred “Koksono, Angleško ali Ko- istrolko. ” Čenča, kot si ti, mifdi, da se dela samo s krampom, lopa- tudi dela prijatelj “some people get paid what they know, not \vhat they do,” remember — A- hasver. Sodruga Kopača lahko vprašaš, če so njegovi tbije gradovi na pro¬ daj 1 ; če si dober mešetar, lahko narediš dobro kupčijo — Andy Carnegie kupuje gradove po Ev¬ ropi. Nadalje pišeš, da sem jaz pisal, da se pojte “Ligaši” v stari kraj bojevat za Slovenijo. Tukaj si pokazal, kakšen modrijan da si; jaz nisem pisal, da se pojdite bo¬ jevat, ampak sem le stavil vpraša¬ nje, čemu ne pokažete tiste lju¬ bezni do domovine, da bi dali tu di kri, če je treba. In precej si se oglasil ter povedal, da se ne pojdeš “fajtat, ” ker je bolje biti živa krava kot pa mrtev junak. Pa to ti povem, ako boš čakal na Ruse, da ti osvobode domovino, boš še dolgo čakal v Cleveland. Rusi pojo a’ Karpatih “it’s a long way do Ljubljane”, kjer je Kri¬ stanova vila in Ahasverjeva do¬ movina. Kaj pa, ako vas bodo Rusi prodali Italijanom ter bo kot je Blatnik pisal, mesto ruske zastave “polotila” plapolala po Ljubljani; potem boš lahko ti zbral svojo armado v Žužemberk, da boste razdjali Kristanovo vilo v Ljubljani. Zdaj pa še povej, kdo da drži nazaj italijanske garibaldovee? Ne lj socialisti? 1 bet you, Italija bi bila danes v boju. Toliko se razlikujejo socialisti od garibal- dovcev. Zdaj sc je moj odgovor žc pre¬ cej zavlekel in če hočeš kaj več vedeti, pridi 16. maja v Chicago na debato “Jugoslavija, sociali¬ zem in Liga,” kjer ti bo gotovo srdce padlo v hlače. Trbovčevmu Tonetu: Ni res, da so Nemci vedno pri volitvah za Nemca. Pri zadnjih županskih vo¬ litvah v Chicagu je poleg mene stanujoč Nemec volil rep. Thomp¬ sona, Poljak, v kojega hiši stanu¬ jem. pa dem. Svveitzera. Nemec— tngleža. Poljak—Nemca. Za Swei- tzera so delali propagando tudi pobožni Slovenci, gotovo kaj li- onšov med njimi. F. Barbič. poslužite pravil, člen 1, stran 11 točka b). Potem se bo vsaj član stvo seznanilo, kakšne pritožbe pošiljate; res se je kar za glavo prijeti. Glede porotnega odbora imate isto tako pravico sestaviti obtožnico ter jo predložiti glavne¬ mu odboru, ako je porotni odbor kršil pravila ali deloval proti ko¬ ristim |S. S. P. Z. Poslužite se pravil stran 12 člen 1. točka 4. To lil'o v pojasnilo članstvu S. S. P. Zveze. Frank Kaučič, 2. porotnik S. S. P. Z. Dunlo, Pa. V odgovor na dopis iz Herminie, Pa., v št. 399 “Proletarca.” Bratu Ignac Kolarju odgovar¬ jam sledeče: po pismih, katera sem prejel od brata Kočevarja, predsednika porotnega odbora. I- sta pisma je namreč pisal brat Kolar kot obtožnico proti bratu D. ter uradnikom društva št. 80. V njegovi zelo obširni obtož¬ nici je bilo vsega dosti, le doka¬ zov, stvarnih dokazov je manjka¬ lo. Porotni odbor ni mogel sodi ti pristransko, ker jaz ne poznam Vas kakor tudi ne brata J. D. Vi, brat Kolar, ste dobili zadoščenje, kar sami priznavate v dopisu z besedami “smo dobili pismo od porotnega odbora, da te moramo sprejeti nazaj. Isto tako je druš¬ tvo dobilo ukor. Torej kaj- toli¬ ko brezpotrebnega materiala v Vašem dopisu? Moje mnenje je to, da se Vaša obtožnica, kakor tudi vsa pisma tikajoča se Vaše zadeve pošljejo na vsa društva S. S. P. Z. Ali pa naj se objavijo v asilu S. S. P. Z. Zato se lahko Chisholm, Minn. Cenjeni urednik Proletarca! Malo kdaj se čita iz Chisholma kakšen dopis. Zato se hočem jaz nekoliko oglasiti. Delavske raz mere so še vedno slabe kakor po vsod po Ameriki. Kdaj se bo o- brnilo na boljše, se še nič ne ve Več vrst časopisov mi prihaja pod roko in vidim, kako so na vdušeni za Slovensko ligo in jo smatrajo prav popolnoma za bo¬ ginjo svobode slovenskega naro¬ da. Čudno in prečudno se mi vit di, da se uredniki takozvanih slo¬ venskih časopisov potegujejo za slovensko ligo in mislijo, da bodo s tem osvobodili slovenski narod. Pravijo, da nič manj in nič več, nočemo, kot to, kar nam gre, in štejejo se, da imajo prav bistre glavice. Pravijo, da so vredni svo¬ jega poklica pa tako zapeljujejo na kriva pota slovenski narod. Pravijo, da vse, kar leze ino gre, mora pristopiti k slov. ligi, in kdor ne pristopi, da ni vreden, da se imenuje Slovenec in da ga je rodila majka Slava. Rodila me je majka Slava, ali dala mi ni nikakršne višje šole razim ljudsko, in samo toliko, da sem se naučil nekoliko čitati in pisati. Zatem sem ostal priprost delavec. Ali vseeno vem, da se s slovensko ligo nikdar ne bo o- svobodil slovenski narod in vem, da nikdar ne bo dobil na tak na¬ čin svoje avtonomije in nikdar ne bo tako postal samosvoj. Vprašanje je, v čem je svoboda kakšnega naroda. S frazo, da bo¬ di narod samosvoj, ni nič pove¬ dano. Razni uredniki in dopisni¬ ki pa le slepomišijo in nočejo na dan s tako besedo, da bi jo ljud¬ stvo razumelo. Pravijo, da naj postane sloven¬ ski narod samosvoj; kako naj po¬ stane, tega še nikjer nismo čitali. In kaj bi bilo, če bi postal “sa¬ mosvoj?” Ali bi mogel živeti sam ob sebi? In koliko časa bi bil sa- moLsvoj? Pa kako naj bi bil sa¬ mosvoj? Nemara tako, da bi nam dali slovenskega kralja, nemara dr. Šušteršiča? Uredniki takozvanih slovenskih časopisov, premislite vendar, kaj delate s slovenskim narodom, po¬ sebno s tistim, ki je še navezan ua Avstrijo. Ako se vrne v staro domovino — in dosti jih je, ki sc še mislijo vrniti — ga lahko pri¬ me kot puntarja, kot veleizdajal¬ ca, kaj vem kaj. Sami pripove¬ dujete, kakšna je Avstrija, pa ne premislite, da postanejo njene žrtve lahko ljudje, ki ne znajo ni¬ ti presoditi, kaj delajo. Vam je vseeno, kaj stori Avstrijo s taki¬ mi “veleizdajalci,” da pride le nekaj cvenka iz njihovih žepov. Tistih, ki pa niso navezani več (Dalje na 8. strani.) tr- aro domovino, ko smo se (ozir. to ali pa rine “truck. ” Z glavo VABILO. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. v Chicagu vabi sodruge in rojake na JAVEN SHOD ZA DEBATO, ki bo v nedeljo, 16. maja t. 1. v Hoerber's Hall na Blue Island Ave.' med 21. in 22. cesto v Chicagu. Začetek ob 2. popoldne. Na dnevnom redu bo JUGOSLAVIJA, SOCIALIZEM IN LIGA. Povabljeni so nasprotniki in sklicujoči klub jim jamči svobodo go¬ vora. Ker imajo v svojih listih in po drugod neštete očitke proti socia¬ lizmu in njega zastopnikom, upamo, da bodo porabili ugodno priliko in prišli. Odbor za sklicanje shoda. VISOKE OBRESTI se VABILO NA VESELICO, kateri priredi Društvo “Bratstvo” štv. 6 S. N. P. J. v ponedeljek dne 30. maja društveni dvorani na Sygan,Pa. Začetek točno ob drugi uri popoldan. Svirala bode izvrstna godba (Orchestra). Ob tej priliki uljudno vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi vse cenjeno občinstvo, da se polnoštevilno blagovolijo udeležiti naše veselice. Vedeli bodemo ceniti Vašo naklonjenost in Vam ob priliki povrniti. Na veselo svidenje na Sygan dne tridesetega maja! Za najboljšo zabavo in postrežbo poskrbi 2x Veselični odbor. Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraji, kjer so dani vsi predpo¬ goji za uspešno kmetovanje in dobičkanosno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato rodi najraznovrstnej- še poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne pre¬ mrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlin¬ stvo; in kar je skoro glavno, U- GODNE PROMETNE ZVEZE in BLIŽINA TRGOV, da lahko svo¬ je farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, a ko ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se ie po komaj dveletnem obstan¬ ku začela jako lepo razvijati, i ma vse te pogoje, za kar jamči mo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkrasnejših in naj rodovitne j- ših krajev države Wisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vsega sve¬ ta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj. kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozirih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju in¬ dustrijskega okraja in v nepo¬ sredni bližini hitro se razvijajo¬ čih mest: Cornell z 2000 prebi¬ valci, Ladysmith s 6000 in Chip- pewa Falls -z 12,000 prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: pa¬ pirnice, tovarne za čevlje, sirar¬ ne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. Vsak kupec dobi na svo¬ jem mestu toliko lesa, kar ga po¬ trebuje za gradnjo poslopij; tudi bruna za žago se lahko drago pi’odajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raz¬ novrstno, lovcem dobrodošlo div¬ jačinoj bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim roja¬ kom. ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prilb ka, da si postavite svoji ognjišče v kraju, ki ima po svojih vredno¬ stih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že ‘sedanjost.’ Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neob delane zemljo $15—$20; obdela¬ na pa $50—$150 aker. Prodaja¬ mo tneji cele kmetije s hišo, go¬ spodarskimi poslopji, stroji, živi¬ no itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da’ si naš svet ogledate. Pišite nam takoj po natančnejši popis zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, 198—lst Ave., Mihvaukee, Wis. 4-x (Advertisement. ) Nova ideja. Člani narodnega delavskega sklada v Milwaukee so izumili nov načrt, kako dobivati denar za svoj pomožni sklad. Vsi člani imajo .kupone, ki so pridejani Žira in Nebo cigaretam, ter tudi ica škatljic in zavojev, katere po¬ tem premene v gotovino in tako dobljeni denar ulože v blagajno svojega sklada. •Vsak kupon je vreden pol cen¬ ta i stotake so lica škatljic in za¬ vojev vredna tudi po pol centa vsak. Te kupone ter lica škat¬ ljic in zavojev odkupuje za gotov denar P. Lorillard Company, iz¬ delovalci Žira in Nebo cigaret. Temu zgledu bi morale slediti, mnoge druge organizacije, ki so odvisne od javnih nabiranj in so delovanja za takove sklade. (Adv.) Vremenska sprememba. Vremenska sprememba ima domnevno velik npliv na nekatere ijudi. ošobito na one, ki trpe na revmatizmu in neuralgiji. Najde¬ mo pa to tudi pri onih, ki trpe pri kaki nevednosti prebave. Zgublju- jejo svojo slast in svoj spanec, trpe na slabosti in mnogokrat celo na bljuvanju in drugih težavah. Vsem tem želimo priporočati Tri- nerjevo ameriško zdravilno gren¬ ko vino kot zelo zanesljivo pomoč. Videti je, kakor če bi drob odpo vedal delovanje in nabrana ne¬ snaga zastrupila kri. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino takoj izčisti čreva ter jim daje novo jakost. Ustvarja zdrav tek, ter pomaga prebavi. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 .So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vsled trdega dela izmučene mi¬ šice naj se drgnejo s Trinerjevim linimentom. Cena. 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. (Adv.) Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponared¬ be slavnega Pain- Expeller-ja dobite cesto, ako niste pa¬ zili. Pazite na sidro in ime Richter 26e in 50c pri vseh do¬ brih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Go. 74-80 Wishlngton Sl. NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilseusko .pivo in vina. Kegljišče. Tel. Ganal 4184 2348 Blue Islnad Ave. Ohicago, 111. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa at vsili sodiščih. specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. VVASHINGT0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main SOM Dr. W. C. Ohlendorf, M. B. Zdravmik u notranje bolocal ln ranoealnlk. ijidraraiika preiskava bresplažm«— pla¬ hti jo lo cdrarila. 1S24 Bino Tdi al Avo., Chlcaco. Uredujo od 1 do S po- pol.; od T do S avožor. Iiron Ckioago iivoii bolaiki naj pitajo oloronako. BELL PHOME 13)8-1 F1SK Matija Skendek SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Batler St. Pittsburgh, P ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 So. Filk St. Tel. Canal 149& LOUIS RABSEL moderno urejen salun Ni 460 GRAND AVE., KENOSHA, tl* Telefon 11991 a. Al. FISCHER Buffet lata na raapolago vsakovrstno pivo, vino, imodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 8780 W. 26th St., Ohicago, UL Tel. Lawndale 17«1 Socialistične slike in karti. “Piramida kapitalizma”, s slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c I 1 tucat 15 c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vto kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Dl 8 P KOLETAEEC (Nadaljevanje dopisov.) lia Avstrijo in bi svobodno iz¬ razili svoje mnenje, ker jim Avstrija ne bi mogla nič škodo¬ vati, boste pa malo dobili za li go, zakaj ‘taki še ne dajo izko¬ riščati brez cilja in namena. Če mislite, da bi jih potegnil za sa bo tako lahko pametni ligaški val, se prokleto motite. Vi zabav¬ ljate čez sod. Kristana oziroma urednika Proletarca. Ah, da bi bilo kaj takih ljudi, kakor je Etbin Kristan! Da bi jih bilo vsaj toliko, da bi se lahko dal v vsako večjo slovensko naselbino po eden, potem bi se kmalu obr nilo med slovenskim narodom na bolje; ker oni bi nas učili medna rodno slogo, s katero lahko vse dosežemo. Kričite čez Proletar¬ ca. Kdo pa je pripravil k izobra¬ zbi slovenski narod tukaj v A merilci? Ali ,ga je morebiti Glas Naroda, ki ni še nikdar prinesel svojim čitateljem nobenega članka, da bi bil podučen za de lavsko- ljudstvo? Naročnik sem bil na Glas Naroda celih 7’ let in marljivo sem ga čital. a druzega nisem našel v njem kakor kre- tanje parnikov in najbolj varno je pošiljati denar v staro domovi¬ no no Frank Sakserju. Semter tja je bil še kakšen farjem in ka¬ pitalistom naklonjeni članek in industrijske priporo^pe. Ali se more delavec s takim čtivom izobraziti? Nikakor ne, ne, iie. Ali morebiti se je izobra¬ zil slovenski narod v Ameriki s čtivom, kakršnega prinaša Ame- rikanski Slovenec, ali morebiti s takim, ki ga ima kalumetski Gla¬ snik itd.? No, nikakor ne. Edini, kar je listov, je Proletarec, ki prinaša podučne članke, in raz- motriva, kako se mora delavec ravnati, da bo dosegel svoj cilj in kako bo prišel do zboljšanja isvojega položaja. In ako hočemo kdaj doseči svojo pravo in med¬ narodno slogo, po njem se mora¬ mo ravnati, ker je edini sloven ski list, ki nam je raztolmačil, v . čem sta si sovražna delo in kapi tal. Pozdravljam vse zavedne Slo¬ vence in Slovenke širom ameri- ke. Josip Ule. Livingston, 111. Tudi v naši naselbini se je za¬ čelo svitati. 'Pri aprilskih alder- manskih volitvah je bil prvič iz voljen socialističen kandidat in si¬ cer naš rojak sodrug Frank Cer ne v Že pred leti je socialistična straka tudi v Livingston postav¬ ljala svoje kandidate na tiket. Ali ostala je brez uspeha, kajti kakor se pravi, bila je preslaba. Reči bi se moralo: Delavstvo še ni bilo dosti zavedno. Kapitalisti¬ čni kandidati so kupovali glasove za kozarce piva in cigaro in za ve likanske obljube. S temi so bili najbolj radodarni. Obljubovali so ve, kar je mogoče in Tiar ni mogo če; kadar so imeli mandat, so pa pozabili na vse in obrnili delavcem hrbet. •Vrhutega pa delavci niso razu¬ meli, kaj je socializem. Eni so ži veli tjavendan in se niso brigali za nič, drugi so mislili, da je soci¬ alistična stranka taka kakor dru ge. Niso vedeli, da je to stranka delavcev, ki hoče združiti delavce in jih poučiti, da si morejo le sami pomagati. Ali nasprotniki so dobro delali s tem, da niso nič storili za delav¬ ce. To je marsikomu odprlo oči in delavci niso hoteli več verjeti v prazne obljube. Nasprotniki so spoznali, da ni več Vse tako, kakor je bilo vea- si. Zato smo imeli pri volitvah le dve stranki; ena je bila takozva- na Union Partv, druga-pa naša so¬ cialistična. Kapitalisti so spozna¬ li, da se ne smejo cepiti. To jim pomagalo, da sta bila izvoljena dva njihova: John Bosker s 174 McCaloster z 98 glasovi, tretji, M. Camboni je dobil 86 glasov in je propadel. Sodrug Frank Černe je izvoljen s 131 glasovi; Albert Schwaiger je dobil 95, Tomaž Otcvirk 80 gla¬ sov. Torej je le malo manjkalo, pa bi bil tudi drugi alderman naš. Kdaj se je torej pokazalo, da gre, če delavstvo hoče. To je prvi žarek svetlobe v Livingston. Ali s tem, sodrugi, še nismo zmagali. V občini imamo zdaj en glas in s tem vidimo, da lahko kaj doseže¬ mo, če smo složni. Torej v kraj vso malodušnost, pa stopimo vsi v organizacijo, da bomo. vedno več dosegali, dokler ne zmagamo po¬ polnoma. Prvemu žarku morajo slediti drugi in vzplamtel bo o- genj, v katerem zgori kapitalizem naš tlačitelj! Pozdrav sodrugom in 'čitate¬ ljem! F. Krek. Moonrun, Pa. V listu “Gl. Sv.” napadata Blaž Lobor in France Lunka so- druga Etbin a Kristana zaradi ti¬ stih starih ožjih volitev v Idriji, pri katerih so idrijski delavci glasovali za dekana Arkota, pa ne za liberalca dr. Majarona. To je sicer že zelo stara reč; od tistega časa se ima že davno Gangl le soci-. alistom v Idriji zahvaliti, da je deželni poslanec; od tistega časa je že davno sodrug Štravs idrijski župan. Ali če mislijo dopisniki v Gl. Sv., da smo zato pozabili, se vendar zelo motijo. Če bi bilo tre¬ ba, bi jim od konca do kraja lah¬ ko pojasnili, kako je bilo takrat; ker bi pa to vzelo zelo veliko pro¬ stora, naj omenim le glavne t,očke. Mimogrede povem, da prav dobro ooznam dr. Majarona še iz mladih let. Ali bolj važno je. to: Ko je bil dr. Majaron poslanec, so bili rudarji pri njem prosit, da bi kaj storil za delavce. Takrat -jim je odgovoril, da je on poslanec me¬ sta, in da ni izvoljen od rudarjev. To je bilo eno, kar so si rudarji zapomnili. Delavci v Idriji so si ustanovili konsumno društvo. Kdor je bil takrat v Idriji, mora vedeti, kaj so počeli liberalci, da bi ga uniči li. Pri sodišču so vlagali ovadbe da bi ga z visokimi globami ugo nobili. Otrokom so dajali krajcar je, naj gredo v konzum kupit “cu krčka.” da bi mogli potem nazna¬ njat društvo, da prodaja nečla nom. Ko so bile volitve razpisa ne, so liberalci sklicali volilen shod in dr. Majaron je prišel v Idrijo. Pa ko so hoteli delavci na shod, so jim zaprli vrata in jih zmerjali z rdečkarji in barabami Še na večer pred volitvami in na, dan volitev so na vse načine pro vocirali delavce, jih zasmehovali jim obljubovali, da spuste .zvečer balon v zrak in da pojde tudi kon zum tako “v luft.” Bolj boječe delavce so strahovali, pa so misli li, da zmagajo s terorizmom brez ožjih volitev. V tem so se urezali. Dopoldne se je volitev izvršila in nihče ni bil izvoljen. Ožja volitev je bila pa takoj popoldne. Ce vse tako do bro veste, morate tudi to povedati Idrijčani sploh niso imeli časa, aa bi se bili obrnili do izvrševalnega odbora, ki je bil takrat v Trstu Ampak razkačeni, cele tedne pro vocirani še zadnji dan zasramova ni od liberalcev, so rekli: “Tisti ki nam pljujejo v zobe, ne smejo biti izvoljeni.” Popoldne so eni ostali doma drugi so pa res glasovali za Arko¬ ta, ne zato, da bi bik klerikalec iz¬ voljen, ampak zato, ker niso mo¬ gli drugače preprečiti liberalne zmage, ki bi bila tisti dan največ ja klofuta za delavce. Tako je bilo in prav nič druga¬ če ne. Kdor pa kaj druzega go¬ vori, se laže. Je že res, da “Delavec” takrat ni zagovarjal Kristana. Ampak junaki v “Gl. Sv.” so pozabili po¬ vedati, da takrat ni izhajal “Dela vec,” temveč “Rdeči Prapor,” in sicer v Trstu. In kaj je ta pisal, se še prav dobro spominjam, ker sem bil naročnik lista in sem ga či tal očetu. .Seveda je Slov. Narod •sikal kakor gad, ampak “Rdeči Prapor” mu ni ostal nič dolžan tako da je potem tudi liberalni list. umolknil. Za liberalce je bila pa to prav zdrava šola, ker so se naučili, da niso delavci njihov rep, ki mora tako mahati, kakor hočejo oni. Zato ker se niso dali idrijski de- levci vleči za nos, so pa tudi kaj dosegli. Da bi bili le delavci v A- meriki tako organizirani in za vedni, kakor so v Idriji, pa bi se jim bolje godilo in ne bi bili taki sužnji. Pozdrav vsem sodrugom! A. Košir. Adamson, Okla, Iz naše naselbine se malokdaj kaj zve v našem delavskem listu Proletarcu. Ali skoraj od povsod se sliši, da se slabo dela. Pri nas je pa še slabše, ker že dva mese¬ ca nič ne delamo in kapitalisti nam obetajo, da pojde še naprej tako, Mislijo nas torej popolnoma izčr pati. Zdaj imam dosti časa, da se pri pravim za sveto ligo. Kakor vi¬ dim, čopasti Viče in kronani sla- boumnež F. J. I. in vsi božji mi- lostniki skupaj še nimajo dosti človeške krvi, čeprav je je že to¬ liko teklo, da bi se vsi skupaj lah¬ ko kopali v njej. Napravili so si dobre aparate .za moritev ljudi. To je pa menda slovenskim U- garj eni zelo všeč; saj pripoveduje¬ jo, da bo ta kri osvobodila sloven¬ ski narod. Kajpada ga bo osvo¬ bodila ! Če bi še nekaj časa tako v potokih tekla, bo zadnji Slove¬ nec osvobojen življenja in bo na¬ šel svobodno domovino v nebesih. Zato si' menda farji navdušujejo za ligo, ker je to nebeški biznis. Če bi bili s takim navdušenjem po vsein svetu učili socializem, ka¬ kor zdaj agitirajo za ligo, bi že ne bilo nobenih cesarjev in kraljev, pa tudi zdaj vojne ne bi bilo tre¬ ba in ne na milj on e vdov in sirot. Kako so ligarji dosledni, se vi¬ di iz tega, da so bili pred 2 leti, ko je prišel sodr. Kristan v Ame¬ riko polni hvale in so ga pozdrav¬ ljali, zdaj pa naenkrat ne najde¬ jo dobre dlake na njem. Saj ste ga tudi takrat poznali; kako pa, da je ravno zdaj tako črn? Spomi¬ njam se. da so že takrat ljudje, ki so se ga bali, gledali, da bi ga ustavili v New Yorku in potem v Illinois, pa mn niso nič mogli. In tudi vem, da je takrat pravico govoril, zato pa ne pojde zdaj pe¬ te lizat takim, ki zapeljujejo na¬ rod. Mi ne pojemo Bog obvari, Bog ohrani in ne Deutschlana, Deutschland liber alles — pa tudi takrat nismo tako peli. ko so se¬ danji ligarji še prepevali cesarsko pesem. Vemo na, da imamo, pri¬ čakovati svobodo samo od sociali¬ zma. Zatorej delavci, organiziraj¬ te se in zanašajte se na svojo moč! Kranjski Jurče. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E. Ohio St., Chicago, Ul. Razum je v možganih. Če ga tam ni, ga tudi v kroni ne more biti. Polna mošnja zlata ne pomeni polne glave pameti. # Tisti, ki je zvezde klatil, še ni umrl. Sicer ne bi bilo Slovenske lige. To the Stockholders of South Slavic Cooperative Printing:— Please, take notice, that the Board of Directors of South Slavic Cooperative Printing has decided to submit the question of disolution of said cooperation to a vote of the stockholders thereof at a meeting of said stockhoieds to be held at 10 A.M. on May 24. 1915 at 1830 South Racine Avenue, Chicago, 111. You are hereby notified of said meeting and invited to attend the same! Joseph Zavertnik, Frank Petrich, Milan Polovina, Directors of South Slavic Cooperative Printing. V^Važno uprašanje! Do Konzularne mi opravi najbolje in itajcensje j starokrajsk sodnijske vojaške zadev8 '4/-* lunT« ^lilwaukee,Wis. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. Denar ne napravi iz bedaka mo¬ drijana. Ali na tisoče pametnih ljudi mora v naši družbi ostati nevednih, ker nimajo sredstev, da bi se učili. Listu v podporo. Frank Nosse 25c, Louis Mauz 25c, Joe Rogi 25c, Krist. Bolko 25c, John Trčelj 25c, Anton Ko¬ drič 25c. Vsi v Herminie, Pa. —- Anton Breznikar, Red. Loclge. Mont., 25c. — A. S. lOc, A. F. 25c, A. F. 25c, J. S. lOc, G. D. lOc, A. Z. lOc, A. B. 25c, M. S. lOc. M. H. 25c, A. Z. lOc, A. F lOc, A. F. lOc, G. D. lOc, O. O. 5c, N. S. lOc, A. G. lOc, A. F. 25e, P. K. 15c, J. U. lOc, A. F. 25c. T. M. lOc, M. S. lOc, M. II. lOc, A. V. 15c. A. S. lOc, A. V. lOc, J. Z. lOc, J. Z. lOc, J. S. lOc, A. V. lOc, A. F. lOc, A. G. lOc, A. F. lOc, A. F. lOc. Skupaj $6.40. Zad¬ nji izkaz $260.64. Vsega do da¬ nes $267.04. Upravništvo. Gospod Ahasver priporoča, da naj za urednika pri “Glasilu” S. N. P. J. bode strokovnjak. Sure Mike! Ako bi za urednika pri “Glasilu” bil takšen strokovnjak kot je Ahasver, potem so krave prisiljene, — da se smejejo. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatarno in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. GHAS. J. OGASEK, M. D. PRIZNANO DOBRI ZDRAVNIK NA ZAPADNI STRANI CHICAGE. Dasiravno že stav zdravnik, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬ ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬ dite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬ jega poklica, more ozdraviti bolnika! URADNE URE 8 do 10.dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Cravvford Avc. Telefon Lavvndale 3133 PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, III James F. Stepina, predsednik. Christian R. Walleck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolph J. Krasa, blagajnik. Michael Zimmer, r . a - Emanuel Beranek Dr. Anton Biankini Abel Davis John Fucik A. V. Geringer John C. Krasa Frank J. Skala James F. Stepina C. R. IValleck /'L- F>" .-v AMERICAN STATE BANi; 1825—27 Blue Island Ave., blizo 18-ste ulice. CHICAGO, ILL. jjeV. ^ Glavnica in prebitek.$500,000.00 Pondeljek in v četrtek do vse druge dneve pa do 5^ ODPRTO: 52 zveča Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj m da se pošteno izplača ali pa Vam Pošiljamo: Vr 5i /< jačetka jamčil |jo p* izgledt ipr Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= fontane pr SAM Drega vest panja, da je iijo minist 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češke; Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naš posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače, 2 zdravilne. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI: Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi teji jaz ne plačujem dragih agentov ali “managerji opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ai; ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec a vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pra ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTE1)’ lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, k: jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo nad Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., J0LM ji kako tra jye, če vst n - z -levi težnost” 1; pra ali pa Salandrova gnskih poro izbrati, da ktijeve pol jriji, torej javijo — z: a, da je i j svojo kro: polkom ns . Mi ne. iajj- J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F 1 . KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano z—z—z—r—:**;—w HENRY DUBBSU. Ker se gobezdavi in lažnjivi clevelandski Ahasver (pravilno Faletič) v “Glas Svobode” milo joka: za tistih par grošev, katere je daroval za michiganske štraj- karje in ker se je bati, da bo frkolin vsled tega od žalosti in jeze zbolel, zato ga poživljam, da naj mi Ahasver (Faletič) nazna¬ ni, koliko je on daroval za štraj karje v Michiganu, nakar mu ta- kot to svoto povrnem iz svojega žepa. Slovenskim delavcem, pa pripo¬ ročam, da kadar jim bode slični Mr. Bloek ponujal kakšen cent, pa bodi si že v katerikoli hoče namen, da naj cente od Blockov odklonijo. Judeži so se še vedno kesali, pa naj si že bodo svetopisemski ali pa tolminski. Upravnik Proletarca. M. A. VVsisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8998, ^VEL VELIKA PONUDBA Za štrajkarje v Ohio. Slov. soc. klub Livingston, Tl!.. $1.00. Opomba. Za vseh $22.00 smo dobili potrdilo od sodr. I. Žlembergerja, Glencoe, O., da je denar sprejel. ^Sprednji del za.oj. ZIR Acigaret brez oglas« v časnikih ¥ je seda) vsak vreden ‘b centa v A .gotovini in vi dobite tudi v vsakem zavoja ZJRJ ci¬ garet ‘b centa vreden kupon. Sprednji del za¬ voja in kupone se lahko hrani za krasne dobit¬ ke. ako ao želi. Vprašajte vaše¬ ga prodajalca. On vam bo po¬ vedal. A Ta paudbi o|«sif do t U čtttmbrt l»IJ. p P.LorillardCo., NewY«kCity \ STEDENJE. Dozdeva se nepotrebno, priporočati M' rodu, naj si hrani svoj največji zaklad' zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pri¬ dobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost kakor če bi narod vabil bolezen in smrt ’ svoja telesa. Hranite si svoje zdravi bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim- ki so izgubili svoje dobro zdravje in P žele zopet nazaj pridobiti SVETNI Italijanska (h in abso st se prav se silno r "Mi vlad ie. Ali v m očitna lea ko se 1 aaia v tak tisti rgroz ga im logika j vsi Italija v Trstu, iTstrijskim in združ ijšina, v Ist ■hrvaška a večina, priti pod si smo pr za .Jugos Trinerjevo ameriško »ir zdravilno grenko To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega čega vina in zdravilnih zelišč ima čestokrat zf hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pr okorelih jetrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevib, krčih, želodčnem kataru, in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiščenje telesa, ne da bi¬ ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposoFja, da deluje U' prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro. V LEKARNAH JOS. TRINER izdelujoči kemik 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, t Trinerjev liniment imejte vedno pri roki. Mogeče, da ga ne rabit« , danes, zelo dobro vam bo ustregel jutri pri olajšenju bolečin r mišicah ali sklepih. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. JA, Z jJpČe prej ringoslo re ^a Jadj ^UJA jj^nacio: ^'oboditi (h 10 »d Ita K,., Po des > T Vl; ,s: •no 11 Ho 2 «lo Ms, ei , -8' at] C j