H '«c'S Ll»t zn koristi delav¬ skega ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do vsega kar produciralo. This paper is devoted to the interests of the vvorking class. "Work- ers are entitled to ali what they produce. EnteredaH «econd-olass mattnr, D«c. 6, 1907, at the post Office at Chicago 111. uuuer the Act of Congregs of March Srd. 1879. Office: 4008 W. 31. Str.. Chicago, "Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE’ na številko v oklepalo, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali . na ovitku. Ako (421) je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite jo takoj. Štev. (No.) 4 ** •A Chicago, 111., 28. Septembra iSeptember) 1915. Leto (Vol.) X. oboda, socializem in politične stranke. v** 'V To se pijače, t l. Horni Greni) j ma ii efg rcliiis is la je A. Eii jšeja tififi el® ter ul >ško zteij pijete & loloTMO !aj IET, EL Med političnimi strankami so razi. razume samo ob sebi, ker sicer ne bi bilo različnih strenk, temveč bi bila le ena. Toda v mnogih slu¬ čajih so te razlike malenkostne, pogostoma le oseb¬ ne. Kljub nasprotjem, ki obstajajo med njimi, so si nekatere vendar tako podobne, da se lahko zbere po več strank v eno skupino. Socialistična stranka je v tem izjema. Ona ni nobeni drugi stranki "blizu”; med-njo in vsemi ostalimi strankami so razlike tako bivstvene, da mora biti nasprotna vsem in se ne more z nobeno drugo spraviti pod en klobuk. Glavno, kar loči socialistično stranko od vseh drugih, je to: Vse druge stranke, naj bodo konser¬ vativne, napredne, liberalne, reformatorične ali kakršnekoli, hočejo ohraniti sedanji družabni red. Tudi če gredo za tem, da se izvrše kakšne izpre- membe, jih. hočejo na sedanji gospodarski podlagi in ne marajo nič slišati o kakšni izpremcmbi siste¬ ma. Socialistična stranka pa gre za popolno iz- premembo gospodarske podlage, za povsem novim družabnim redom, za socialno revolucijo. Kadar sliši filister besedo ‘revolucija’, ga ne* vadno oblije kurja polt. Misliti si je namreč ne more drugače kakor spojeno s požigom, z groznimi eksplozijami, s petrolejem in s strašnim preliva¬ njem krvi. To pa obsoja in preklinja, pred takimi zločini se zgraža, in revolucionarje pošilja v svojih željah na dno pekla. Filistrova psihologija je zelo komplicirana reč. On se zna za klanje in uničevanje, za pustošenje in ubijanje tudi navduševati. Če se imenuje mo¬ ritev narodov vojna, tedaj morajo filistrovi pesni¬ ki napeti vse strune na svojih lirah in harfah, ter peti slavo na vse načine, kar jih premorejo. Še sami postajajo poetični, in če nimajo v svoji duši zakladnice, pa ponavljajo kakor papige naučene besede o gloriji. Komandirani morilec je tedaj junak; največjemu sužnju ,pognanemu v klavnico za tuje interese, sugerirajo ponos in ošabnost. Vse je tedaj pravično, dobro, božanstveno; povsod je osveževanje, preporod, glorija. Kadar sliši prav ta za lcapitalistično-monar- hično-roparsko vojno navdušeni filister besedo o revoluciji, pa ves vztrepeče, zarohni in podivja, da bi najrajši z mesta poslal vse take "hudodelce” na vislice. Sam s sabo pa pride takoj zopet v protislovje, češe človek le malo potrudi, da ga spravi v zadrego. V Ameriki n. pr. popolnoma zadostuje, če ga spomnite , kako je ta dežela postala samostojna državna zveza. Revolucija je osvobodila Ameriko in ustvarila podlago za Zedinjene države. Pokli¬ čite to filistru v spomin, in takoj bo začel poveli¬ čevati revolucijo, in hitro Vam zapoje patriotično pesem. “Ali to je druga reč ...” S tako frazo razlaga svojo nedoslednost. Za¬ kaj je ta reč druga, v čem je tisto drugo, Vam ne bo znal povedati; če bo znal, pa ne bo hotel, ker bi »oral tedaj priznati nekaj, česar noče . Ameriška revolucija je bila vojna za svobodo. Ne za popolno svobodo, ampak za kos svobode so se bojevali naseljenci proti Angliji. Razumevanje svobode še ni tako daleč dospelo, da bi bilo moglo ljudstvo spoznati vse pogoje resnične svobode. V Angliji, v angleškem kralju in v angleški vladi je videlo svoje največje zatiralce. Teh se je hotelo iznebiti, misleče, da mora priti svoboda, čim se poruši ta jarem. In da ga je moglo porušiti, je rebeliralo. Danes pa bi moral filister priznati, da ljud¬ stvo Zedinjenih držav tudi sedaj ni svobodno, in da je v enakem nesvobodnem položaju tudi ljud¬ stvo drugih držav in narodov, če pa je bil boj za svobodo opravičen v preteklosti, mora biti enako opravičen, dokler ni svoboda pridobljena. Socialistična stranka hoče svobodo in se bo¬ juje zanjo. To trdijo tudi razne druge stranke in organizacije. Ali sama beseda "boj za svobodo” ne pove ničesar in ne obsega ničesar. Treba je ve¬ deti, kaj je svoboda, kakšna svoboda je sploh mo¬ goča in. od česa je svoboda odvisna. V našem življenju je vse relativno. Tako je tudi svoboda relativen pojm. Če bi bila absolutna svoboda mogoča, bi bila vsa vprašanja o njej teo¬ retično kmalu rešena. Toda absolutna svoboda je utopija, nemogoča, nedosežna, neizvedljiva reč. Absolutno svoboden bi bil človek, ako bi vse svoje življenje lahko uravnal povsem po svoji volji in le po svoji volji; ako ne bi nobena druga moč in sila vplivala ne na njegovo mišljenje, ne na nje¬ gova dejanja; ako bi bili vsi njegovi sklepi rezul¬ tati njegovih lastnih, le iz njega samega zajetih predpostavk in njegovih samo v njegovi glavi spre¬ denih miselnih vezi; ako bi bile njegove moči tako velike, da bi vsako njegovo voljo lahko uresničevale in ako ne bi bilo nikjer nobene sile, ki bi mogla ovirati njegovo voljo in njegovo največje ali naj¬ manjše (jejanje. Ako bi bil ves neskončni svet eno bitje, da bi bile vse sile, ki so sploh mogoče, obsežene v njem in bi ne bilo nikogar razun njega, da bi mu mogel kjerkoli zastopiti pot; ako ne bi bilo v tej oživl jeni neskončnosti nobenih trajnih zakonov, temveč bi jih "duh sveta” sam ustanavljal in po svoji volji lahko menjal, tedaj bi se lahko dejalo, da je to bitje svobodno. Očividno je taka svoboda — edina, ki bi v pra¬ vem pomenu zaslužila ime svobode — za človeka prav tako kakor za vsak posamezni del sveta ne¬ mogoča. Ako so na kateremkoli planetu katerega¬ koli osolnčja bitja desetkrat ali stokrat ali tisoč¬ krat ali pa tudi miljonkrat bolj razvita, više orga¬ nizirana, močnejša in modrejša kakor človek na naši zemlji, vendar ne morejo biti absolutno svo¬ bodna; kajti zakonom prirode je podvrženo vse, največje in najmanjše, in kjer je zakon, tam ima svoboda svojo mejo. Ako si človek zamisli pravo sliko svobode, te¬ daj se mora skrčiti kakor črviček vpričo dejstva, da je tisti zlomek svobode, ki ga more uživati, v primeri z absolutno svobodo komaj nekoliko Amč kakor ničla. Treba se je torej enkrat za vselej sprijazniti z dejstvom, da smo odvisna bitja, in da so neštete, naše odvisnosti take, da jih ne moremo nikdar skrušiti. Absolutne svobode ne bomo nikdar do¬ segli, ker je nemogoča; vedno ostanemo odvisni od prirodnih zakonov, in dokler bodo na zemlji lju¬ dje, bo je tudi človek odvisen od človeka. Površnim glavam se zdi, da uživajo dandanes posamezni ljudje svobodo. Cesarji, kralji, veleka¬ pitalisti so taki svobodnprečniki. Čim absolutnej- od njega, ampak od vsakovrstnih državnih uredb, od zakonov, od militarističnega aparata, od vo¬ jaških priprav, naposled pa od ljudstva samega. Francjožefova volja in Berehtoldova volja in volja vseh ministrov in vsi zakoni in vse kasarne in vsi arzenali in vsa militaristična mašinerija ne bi omo- gaeila vojne, ako bi se bilo ljudstvo postavilo po robu iu odločno izjavilo: Ne gremo streljat, ne gremo požigat, ne gremo morit! : Veliki, ponosni vladar je vendar odvisen od preziranega, zaničevanega "nizkega” ljudstva. Odvisen je kakor vsak drug človek od bacilov, če oboli, od zdravnikov, od kuharja, od svojih stre- žajev; kadar se pelje na zrak, je odvisen od koči- jaža, od konj, od nepreračunljivih slučajev. Mno¬ žina njegove odvisnosti ni nič manjša kakor od¬ visnost "navadnih” ljudi. Za druge vladarje velja ravno to, za finančne in industrijske magnate, ki so sicer večji in moč¬ nejši od njih, za Rockefellerja. Morgana i. t. d. pa tudi. Odvisnosti so neizogibne. Ni je glave tako že- nialne, da bi mogla zasnovati sliko svetovne uredbe, v kad eri bi mogel biti človek resnično neodvisen in svoboden, to se pravi absolutno svoboden. Ali iz te nepobitne resnice more le popolnoma hlapčevski duh izvajati, da se zato sploh ni treba bojevati za svobodo, ampak da se mora človek topo vdati in pokloniti razmeram, kakršne so. Trnjeva je pot miru. —New Tork World. ši je vladar ,tem absolutnejša je njegova svoboda. Franejožef je po mnenju takih ljudi svoboden gospod; ruski car pa je še večji, svobodnejši. Od nikogar ni odvisen. Franejožef pošlje parlament na počitnice, pa ga dve leti ne skliče; ako bo vojna trajala še tri leta, ga še tri leta ne bo sklical.. Tako se kljub konstituciji napravi neodvisnega. Nikolaj pa lahko sklicuje dumo, ker mu ni treba slušati njenih sklepov, zakaj ta duma ima le pravice po¬ svetovalnega organa, in če bi si kdo kaj več do¬ mišljal, ga pošlje enostavno v Sibirijo. Car je ve" lik, car je neodvisen. To je fikcija, ki se razpade, čim pogleda človek nekoliko bistreje nanjo. Franejožef je lahko napovedal vojno kralju Petru, in potem jo je dalje napovedoval po vrsti, dokler je niso drugi začeli napovedovati njemu. Ali ves svet ve, da je Franejožef s svojo vlado ravnal le kot pooblaščenec Nemčije. Neodvisen ni bil pred vojno, še manj je neodvisen sedaj, ko raz¬ polaga Prusija z njegovimi armadami in z njego¬ vimi civilnimi oblastmi. Kar se tiče svobode, je vladar velike podonavske države ubog revček, ki vstaja in seda kakor marioneta, ki jo drugi vlečejo za niti. Ali ne glede na to je vladarjeva svoboda in neodvisnost prazna iluzija. Franejožef je napove¬ dal vojno. Da je mogla njegova napoved imeti vojno za praktično posledico, pa ni bilo odvisno Seznati se je treba z resnico, zato da se ne žrtvuje delo, napor, čas, moč in nemara življenje za nemogoče reči. Ali če se seznanimo z resnico, spoznamo tudi lahko, kaj je mogoče. Za to pa nismo le opravičeni, da se bojujemo, temveč imamo celo to dolžnost. Kajti kakor sprejema človek pri¬ dobitve prejšnjih rodov in ima razvoju, trudu in delu minolih tisočletij in stotisočletij zahvaliti, da mu ni treba več plezati po gozdovih in se skrivati v skalnih brlogih, tako mora doprinesti svoj del, da dobe tudi generacije za njim svojo pravično dedščino. Svoboda, ki je na zemlji mogoča, ne pomeni konca odvisnosti, pač pa tako ureditev, da bodo odvisnosti čim pravičneje razdeljene, da ne bodo na eni strani vse pravice, na drugi pa vsa bremena. Človek potrebuje človeka. Potreboval ga je v najstarejših časih; čimbolj se razvija, čimbolj na¬ preduje, čimbolj se njegovo življenje komplicira in vsled tega delo deli, tem več je tistih ljudi, ka¬ terih pomoč potrebuje posameznik. Vzajemna pomoč je duša človeške družbe. Ako hočemo, da bo družba dobro urejena in da bo v njej vladala največja mogoča pravičnost, moramo skr¬ beti, da se vzajemna pomoč čim popolneje in na čim boljši podlagi uredi. To je naloga socializma; to je namen socia¬ listične stranke. Podlaga družabnega življenja je gospodarska. Vse prve imtrebe človeka so gospodarskega zna¬ čaja. Njegov organizem zahteva hrane, varstva zoper klimatične in vremenske vplive, torej perila, obleke, stanovanja, snage i. t. d. Šele kadar je za¬ doščeno tem potrebam, je mogoče misliti na druge in delati za drugačne, bolj duševne cilje. Seveda je življenje nekaj višjega kakor kruh, ali kruh je neizogibno sredstvo življenja in zanj je treba skr¬ beti pod pretnjo smrtne kazni. Tisti sistem, ki najbolj olajša zagotovitev ma- terijalnih potrebščin, najbolj zmanjša neodvisnost človeka od prirode. Vprašanje materijalnih po¬ trebščin je torej splošno človeško vprašanje; mo¬ ralo bi vprašanje človeške družbe. To se pravi: Družba bi se morala tako organizirati, da bi na¬ pravila pridobivanje materijalnih potrebščin čim enostavnejše, da bi ga zagotovila za svo družbo in za vsakega svojega člana in da bi s svojo organiza¬ cijo, z najboljšim sistemom, ki je sploh mogoč, vze¬ la temu vprašanju sedanjo težo in ostrost ter ga iz ospredja, kjer se sedaj repenči kakor strašilo člo¬ veštva, potisnila na podrejeno stopnjo. Pridobivajo se materijalne potrebščine z de¬ lom. Prvi pogoj vsij^ega družabnega sistema, ki gre za večjo svobodo, je torej organizacija dela. In če je umljivo, da mora delo služiti človeški družbi, je logično, da mora biti tudi organizirano na dru¬ žabni podlagi. S tem prihaja socializem v navskrižje s seda¬ njo družbo, z njenim redom in z vsemi strankami, ki zastopajo in branijo ta red. V družbi, kakršna je sedaj, se lahko vpelju¬ jejo najraznovrstnejše reforme. Gotovo je med njimi tudi mnogo takih, ki bi koristile in zboljšale razmere. Socialistična stranka sama zahteva mno¬ go reform. Ali razlika med njo in drugimi stran¬ kami je ta, da se tudi najpoštenejše izmed zadnjih zadovoljujejo z reformami in nočejo več in se celo na vso moč upirajo, da bi se šlo preko meja nji¬ hovih reform. Socialistična stranka pa je revolu¬ cionarna in smatra reforme le za malo olajšanje sedanjih težav in za pripravo revolucije. Sedanji družabni red smatra delo za privatno zadevo pošhmezftilrljtidirTIelcrv^tejVlrnžtoi ne služi svojemu naravnemu namenu: Pridobivanju sred¬ stev za pokrivanje potrebščin. Ne dela se za to, da se člani družbe nasitijo, napoje, oblečejo, da imajo streho nad glavo, da dobe udobnosti, ki jih omo¬ goča napredek tehnike, pa da pridejo potem do kulturnih užitkov, ki dvigajo človeka. Delo služi dandanes le privatnim interesom onih, ki so se znali postaviti za gospodarje^dela. Zato se dela, da še izdelano blago prodaja in da prinaša dobiček onim posameznikom, ki razpolagajo z njim. Ta organizacija dela na privatni podlagi, ki se pogostoma ne le približuje gospodarski anar¬ hiji, ampak se dostikrat naravnost preliva vanjo, je razdelila človeško družbo; napravila je iz nje dve družbi: Eno, ki gospoduje, drugo, ki hlapčuje. Vsak boj za svobodo mora pričeti s spozna¬ njem tega dejstva. Kajti gospodarsko tiranstvo enega razreda nad drugim povzročuje vsako drugo tiranstvo, in nikakršna svoboda ni mogoča, dokler ne pade ta despotizem. Vse politično, narodno, kul¬ turno zatiranje ima svoje vire v gospodarskem za¬ tiranju. Privatno kapitalistični sistem, ki omogoča zbiranje ogromnega bogastva na račun tujega dela in peha nepregledne množice v bedo, daje kapitalistom moč gospodstv.a in vladanja ter po¬ vzroča največjo, najstrašnejšo odvisnost velike večine človeštva. Ta odvisnost je od naravnih zakonov neodvis¬ na, kajti njen vir so človeške uredbe. Zato je iz- premenljiva. Ljudje so napravili sedanji red; ljudje ga torej tudi lahko odpravijo in narede druzega. Treba pa ga je odpraviti in zamenjati z dru¬ gim, če se hoče svoboda razširiti toliko, kolikor je na zemlji sploh mogoča in odpraviti tista odvisnost — torej nesvoboda — katere niso ustanovili prirod- ni zakoni sami. Delo mora služiti človeštvu . 1 Mora se torej or¬ ganizirati, da se more doseči ta namen. Zato se mora odpraviti sedanja razdelitev družbe v gospo¬ dujoči in hlapčujoči razred, celotna družba pa mora postati lastnica sredstev, ki so potrebna za delo in za organizacijo delo. To je namen socializma. To je edina pot, da se doseže ne absolutna, utopistična, ampak tista največja relativna svoboda, ki je med ljudmi sploh mogoča. To je edina pot, da pospeši človeštvo svoj razvoj in napredek. To je socialna revolucija. Ne imenuje se revo¬ lucija zaradi krvi in dinamita, ker je oboje nepo¬ trebno, ako ne apelirajo gospodujoči razredi na orožje, preden se odpovedo svojemu despotizmu; revolucija je zato, ker ne izpreminja le nekoliko oblik, temveč postavlja družbo na popolnoma novo podlago. To je razlika med socialistično stranko in vse¬ mi drugimi. Svoboda ima pogoje, in v prvi vrsti so to gospodarski pogoji. Kdor želi večjo svobodo, ji mora dati pogoje. Kdor noče tega, pa govori o svobodi, je prazen deklamator. 0 proletarec GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Gospa Minka je precej razumela njeno željo. Obrnila se je k Vilarju ter rekla: “Gospod inže¬ nir, ako še niste preskrbljeni s stanovanjem za čas svojega delovanja v Tuzli, bi vam priporo¬ čila to-le našo postrežnico, ki ima v Slaparjevi ulici hišo in v njej prav lično sobico, ki bi jo ra¬ da dala v najem. Majka je poštena, zanesljiva, podpore vredna in potrebna, ker živi večinoma le od dohodkov tiste sobice in od krave.” “Dobro, sprejmem,” je rekel Vilar, zroč starki v strogi obraz, ki se je začel jasniti. “To se pravi, jaz ne ostanem v mestu pri tebi nego v nemirni gostilni. Kako se pravi pri tvoji hiši?” “Vprašajte po Grgiču, ta je namreč moj sin. “Dobro, majka! Pojutršnjem dopoldne pri¬ dem pogledat. Ako dobite do tedaj stalnega na- jepmika za svojo sobo, onda mu jo oddajte, in kadarkoli se bo -oglasil kdo drug za njo, vselej se mu bom rad umaknil.” “Srečen bil, gospodine! Živ bil in zdrav mnogo let!” Odhajajoč se je starkaz z izrazom hvaležnosti v očeh ozrla na Hrenovo gospo. Novi najemnik jo je močno razveselil: vsaj za šest ted¬ nov je padla velika skrb z njenih ram. Neka pro¬ žnost in gibčnost jo je izpreletela; njene lične mišice so zaigrale v milem nasmehu. Po kavi se je Vilar poslovil. “Siromak je prišel v Bosno v stope. Neizku¬ šen je, čeprav je toliko študiral, da zna vrvana- vati vode in graditi mostove,” je govoril Hren zamišljen in šetajoč po sobi. Tajna Vilarjeva afe¬ ra ga je silno tiščala. “Kaj je z njim? Ves čas je bil raztresen in malobeseden. Tudi večerje se je jedva dotak¬ nil. ” “Kaj bo z njim, še ne vem. Prav lahko se zgodi, da ga bo zastonj učakovala Grgičeva maj¬ ka, da ga odvedejo v bolnico ali pa na pokopališ¬ če. Boš že slišala. ” “Saj tudi nocoj nimam zamašenih ušes. Vin¬ ko, ti imaš nakaj v potaji. Ali je bolan?” Hren je stopil k soprogi ter ji tiho govoril: “V dvoboj se je zapletel siromak — pa nikomur ne povej! V tisti njegovi knjižici se nahajajo dvobojna pravila. Bojim se, da ga Buzduga na¬ maže. Z orožniki hoditi v čaker je skrajno ne¬ varno. Rajši bi poljubil njegovega psa na gobec, nego pogledal 'njemu drzno v oči. Vilar me je ho¬ tel imeti za sekundanta.” “Pa ne pojdeš?” “Ne. Oficirji naj si izvojujejo svojo čast brez mene. Mar so mi!” “Za zajca te bo smatral odslej. Lahko bi bil situli n rncnVmn “Majhno uslugo? O, v kakšno nevarnost pri¬ de lahko sekundant! In dalje — stvar je proti¬ zakonita. Prav je, da nisem -obljubil. Vso noč bi ne mogel mirno spati. Itak se mi mnogokrat sa¬ nja o mrličih in pogrebih. ’ ’ “To je dobro znamenje. Mrlič pomeni de¬ nar. Nemara pa ugodno rešijo tvojo prošnjo za nagrado.” Gospa je pogledala na stensko uro. “No, Vinko, že je polosmih proč in čas, da zlezeš v paradno obleko. Poslednji ne smeš priti k od- hodnici.” Hren je, gledajoč v strop, divje zavrtel z oč¬ mi, zaškripal z zobmi. Potem je šel v sosednjo sobo, da' se preobleče. 33. Drugo jutro je stal Vilar pred Agularjevim hotelom ter premišljeval, kje bi dobil drugo pri¬ čo. Krog oficirjev laziti in prositi se mu je zdelo sitno, z uradniki pa ni bil znan. ‘Bajič naj mi preskrbi,’ je naposled sklenil, ‘on ima v konaku mnogo znancev; enemu ali drugemu uradniku se bo zdelo zabavno gledati, kako se pere omadeže¬ vana čast.’ Jedva se je bil domislil Bajiča, ga je že tudi zagledal, gredočega v Samojlovem spremstvu proti čaršiji. Pohitel je za njima, ki sta se živah¬ no pogovarjala in kretala z rokami. “Takšni neredi me spravijo na beraško pa¬ lico. Buzduge mi ne sme nihče ubiti. Kgenera- lu pojdem, on mora prepovedati ta dvoboj. Ako je še kaj pravice na svetu, on ga prepove,” je raz¬ draženo govoril Samojlo in mahal s polama nove¬ ga kaftana. Vilar ga ni razumel, dasi mu je bil • že za -hrbtom. “Vi ste smešen človek. General vas vrže vun. Na ta način ne dosežete ničesar,” je z glasnim smehom rekel komisar, obrnivši se k Židu. Tisti hip je zagledal Vilarja. “Zdravo, prijatelj! Glej, gospod Blaustift pravi, da je zvedel -o nekem dvo¬ boju, ki ga baje bijeta ti in Buzduga. In zaradi tistega dvoboja že dve noči ni mogel spati.” “Potolažite se, gospod Samojlo! Vam se ne zgodi žalega. Blebetavi ljudje so nekaj slišali in raztrobili. Jaz takšnih govoric ne m-orem prepre¬ čiti,” je nevoljno rekel inženir. Okrenil se je k Bajiču in tiho je pristavil: “S Hrenom ni nič. Boji se za kruh. Koga naj naprosim?” Komisar mu je z očmi namignil na Žida. Ši¬ rok smeh se je inženirju razlil po obrazu, čez hip je postal in prijel Samojla za rokav. “Go¬ spod Blaustift, poznate li dvobojna pravila?” Žid je priskočil, v razmahu se je udaril na prsi. “Samuel Blaustift vse pozna, vse ume, vse prernore. Vse ovoham, vse vidim, vse slišim. Tri leta sem služil pri' sanitejcih, zato vse vem. Prvo dvobojno pravilo je: Bij, sekaj in streljaj bolje nego tvoj nasprotnik! O, koliko gospodov ofi¬ cirjev sem videl, ki so jih pripeljali z dvoboja pohabljene in razmesarjene v bolnico! Veliki Bog, česa nisem doživel, kolikrat sem moral miri¬ ti, ko so se v moji žganjarni v Subotici pretepa- vali Šokci in Vlahi, Madžari, Rumuni, Nemci in cigani' “Prosil bi vas, da mi greste za sekundanta. Storite mi to uslugo! ’ ’ “T-o se pravi: moj klient naj bo tisti, ki hoče streljati na Buzdugo, čigar življenje je dragoceno zame. Bog mojih prednikov, kakšne žrtve zahte¬ vate od mene! Bodite milostiv, gospod inženir, nikar ga ne ustrelite! Ti kavalirji nič ne pomi¬ slijo, da je kri prav poseben sok, ki drži človeka pokoncu. ” “Nu •—- hočete ali ne? Ako nočete, vam prav odločno prepovem govoriti o tej aferi, kjer je pri¬ zadeta čast dveh gospodov.” “O, čast je bila vedno domača v rodovini Blaustiftov. Vsi moji predniki so bili vneti za¬ njo. Eden je bil liferant v vojski princa Evgena, drugi je bil z Lavdonom pod Belgradom — ” Vilar je prezirno odvrnil z roko. žid je zaple¬ sal pred njim, vtaknivši palec za telovnik in ma¬ haje s kaftanovo polo krog sebe. “Bog mi je pri¬ ča, da tudi jaz vem, kaj je častna afera. Vedno imam častne posle s kavalirji, ki se v zadregah obračajo name. P-oprašajte v kazini, vsi vam poreko : Samuel Blaustift ume brzdati jezik, ta je vse časti vreden človek. Zato se vam čudim, go¬ spod inženir, da ravnate z menoj kakor s cuckom in bebcem. Saj veste, kako sem na vašo željo v vseh ozirih priboljšal sekačem. Prav danes mi pri¬ de iz Brčke pet tovorov najfinejše prežganke v konzervah. Drago jo bom plačal, a drvarjem jo zastavim po prejšnji ceni. Vse storim — in vaša velemožnost zahteva, naj se odpravijo znamke, naj zaprem štacuno, skratka, naj pridem ob vse.’ Samojlo je zadromljal po prsih ter odskočil za dva koraka proč od hudobnega inženirja, ki je zopet nevšečn-o zamahnil z roko. V odgovor je posegel Bajič. “Gospod Sa¬ mojlo, kar stopite v zbor sekundantov, tu se vam ponudi prilika, da s svojo besedo napeljete afero v takšen tir, da se opere omadeževana čast in vi ne izgubite svojega posojila.” “Bog pravičnik, koliko je to denai-ja! In zdaj me hočejo pripraviti še ob znamke!” je vzkliknil Samojlo ter se opotekel po rogljatem tlaku. Naposled se je vdal. “Vam se zaupam, gospod komisar. Uredite stvar tako, da bo straš¬ no grmelo in se bliskalo, a na zemljo naj pade sa¬ mo blagodejen dežek.” “Delo se bo vršilo po obče veljavnih navo¬ dilih,” je resno rekel Vilar ter vrnil Bajiču knji¬ žico o dvobojnih pravilih. V pisarni brigadnega adjutanta so se tisti dan dvakrat sešli obojestranski sekundanti, da pri odsotnosti obeh nasprotnikov vestno in na¬ tančno presodijo afero ter ukrenejo vse, kar jim je velela čast in tista knjižica. Opoldne sta obe stranki sklenili, pomirjevalno vplivati na «uaj- sprotnika, ki pa o kakšni prijazni poravnavi ni¬ česar nista hotela slišati. Popoldne se je vršilo zopet dolgo in viharno posvetovanje sekundan¬ tov, pri katerem je Samojlo skakal, mahal, jav¬ kal, proti večeru pa je nesla vsaka stranka svoje¬ mu klientu končno zasnovo, ki se je glasila: Jutri zjutraj ob pol šestih se vrši v Solinski dolini za Obrenovim hanom dvoboj s pištolami na 15 kora¬ kov razdalje. Ko se je bilo drugo jutro dobro zdanilo, sta se v presledku petih minut ustavila dva voza na poti za Obrenovim hanom. S prvega so poskakali Buzduga, pl. Merks in Mik, ter vojaški zdravnik. Raps s toi-bo za zdravila ob bedri; ti gospodje niso čakali drugega voza’, ampak so mahnili ne¬ mudoma na stransko pot, ki je držala v smrečje. Mik je nesel pod pazduho na več mestih zapeča¬ teno škatljo. Drugi voz je pripeljal Vilarja, Ba¬ jiča in Samojla; i ti gospodje so peš ud,arili po oni stranski poti. V obeh strankah je vladalo resno razpoloženje, kakor se pač spodobi pri tako čast¬ nem in važnem podjetju. No Vilar je zapazil, da se njegova sekundanta prav silita v resnost, da v globokem molku, zroča v sveži gozd, jedva za¬ držujeta izbruh nasmešljivosti. Posebno Samoj¬ lo, drobno in brzo stopicajoč kraj njega, bi bil najrajši priskočil in zaplesal po rosnati travi od same škodaželjnosti, vsaj tako si je Vilar razlagal njegovo nasilno premagovanje dobrovoljnosti. Sredi smrekovega gozda se je nahajala pri¬ jazna tratina, v enem delu ravna, v drugem grba¬ sta, valovita. Na njo je lilo solnce že morje sve¬ tlobe. Tu sem so zahajali ob krasnih popoldnevih pravoslavni ljudje iz Tuzle na teferič, nekateri na vozeh ali na konjih, drugi peš po bližnjici preko hriba. Tu in tam je ležal na tratini košček razme- čkanega in pomaščenega papirja, ostanek zmerne pojedine, trava je bila v ravnem delu vseskozi poteptana in iz-hojena od težke noge, cepetajoče v kolu. Ob robu gozda se je videlo dvoje pogorišč, manjše za kuhanje kave, večje za pečenje koštru- na. — Po četrturni hoji so se zgodnji izletniki usta¬ vili na tej golavi. Pl. Merks je kot predsednik sekundantov izvadil iz žepa busolo, se orientiral in pregledal kraj. Izbral je prostor, odštel 15 ko¬ rakov razde]je, naznačil stališči za nasprotnika, se sam postavil na eno in drugo, da bi se prepri¬ čal, ne ovira li bleščanje solnčnih žarkov pri stre¬ ljanju prostega pogleda. Potem so sekundanti odpili zapečateno škatljo, kjer sta se nahajali na¬ biti pištoli. Ko je bil določil žreb, kdo sme izbra¬ ti pištolo in 'stališče, sta nasprotnika stopilo na določeni rnestj. Tedaj je Bajič glasovito in raz¬ ločno prečital dogovorjena določila za dvoboj, na kar je pl. Merks dvignil glas: “Gospoda, slišala sta določila, kakor so se dogovorila med sekun¬ danti in sta jim pritrdila tudi vidva — obljubita, da se hočeta točno ravnati po njih!” Nasprotnika sta prikimala, “čast zahteva, gospoda, da mora¬ ta vestno paziti na signale, ki jih bom dal s tri¬ kratnim ploskom v roko, in se strogo ravnati po njih. Pred prvim ploskom ne smeta dvigniti o- rožja, pred tretjim ne smeta streljati. Pozor, go¬ spoda, sedaj dam signal!” Čez rpol minute se je razdal dvoglasen močan strel, pištoli sta izbruh¬ nili po kolobarcu tankega dima. V smrečju je zakrakala jata vran in se prepeljala na varnejše mesto, preko tratine je skokoma bežal zajec v go¬ ščavo. Nasprotnika sta stala osupla, videlo se je, da je obema padlo v lahnem vzdihu nekaj težkega od srca. Oba sta bila mrka, bleda kakor vojak, ki mu na bojnem polju prvikrat žvižgajo krogle krog ušes. Prvi se je opomnil Vilar. “Kaj — ali smo prišli sem vznemirjat šumske živali?” je kliknil ter vrgel pištolo na tla. Porogljivo se je ozrl po družbi. “Gospoda, drugikrat ne spravljajte v svoje burke človeka — ” Hotel je reči: človeka, čigar pojmi o časti se nikdar ne bodo ujemali z vašimi — a hitro ga je prekinil pl. Merks, ki je jecaje predlagaj, da se nasprotnika sprijaznita in si v znak sprave sežeta v roko. Samojlo je skočil k Buzdugi, ki je potrt in nedoumevajoč držal pištolo v desnici. Pogladil ga je po prsih in mu položil roko na ramo, kakor bi se hotel prepričati, ali se nahaja še celo življe¬ nje v njem. “Viteški ste se vedli, gospod nadpo¬ ročnik — ne — takšnih korenjakov še nisem vi¬ del!” Zaplesal je po tratini in se ustavil precj Vilarjem. “Gospod inženir, vaša hladnokrvnost me je očarala!” Potem je zafrfotala kaftanova pola, zasukal se je in zakrilil z rokama, rekoč: “Bog pravičnik je usodil, da sta ostala oba go¬ spoda nepoškodovana. To srečo moramo prazno¬ vati v mojem hanu. Vabim vse vas, gospoda mo¬ ja, da se popeljemo popoldne v moj lian na mali¬ co. Kakšen srečen izid! Kaj ne, gospod doktor, da je ta okolnost vredna imenitne pojedine?” Doktor je ob misli na Samojlovo malico po¬ goltnil debelo slino. Ljubil je dvoboje, ker vsak mu je prinesel nagrado za pot in pomoč, navadno pa tudi spravno pojedino. Udeležctval se je teh dvobojev skrajno malomarno in brezčutno, ka¬ kor bi se vršila vsakdanja stvar. “Pač res — danes imam slučajno čas za izlet k Spreči, ” je re¬ kel. “Pri mnogih dvobojih sem bil navzoč, pa pri nobenem nisem vi<^l toliko žantelmanskega ravnodušja,. Ni se roka zatresla, ko je počil strel, niso vztrepetale ustnice, ko sta zažvižgali kro¬ gli.” “Koliko ste jih slišali frčati?” je porogljivo vprašal Buzduga ter vrgel pištolo v škatljo. “E-e-e — sedaj pustimo vse drugo na stra¬ ni! je velel pl. Merks. “Dvoboj je končan, uža¬ ljeni časti je zadoščeno. Ako pa nasprotnika z izidom nista zadovoljna, se ples lahko začne iz- kraja. V naš zapisnik se mora zabeležiti, ali sta se nasprotnika spravila ali ne. ‘Nu!” Stisnil je ustni in zastrmel na Buzdugo in na Vliarja. Tedaj je poskočil Samojlo, kakor bi ga bila dvignila vzmet. “Nu — gospod inženir •— kaj se obotavljate? Oskrunjena čast je umita, najmanj¬ šega madeža ni več na njej. Kaj bi radi še en¬ krat poizkusili srečo, ki je tako -opoteča! Mnogo sem videl gospodov, ki so bili zaznamovani v dvo¬ boju za vse večne čase. Eden je izgubil uho, dru¬ gi je nosil na obrazu praske in brazgotine liki te¬ toviran Indijanec, tretji —” “E-e!” ga je prekinil pl. Merks. “Gospod Blaustift, vašega mešetarstva sem se naveličal. Gospoda imata sama toliko kavalirskega čuta, da lahko presodita, je li užaljeni časti zadoščeno ali ne. Vi nikakor nimate pravice, vplivati na raz¬ položenje gospodov, ki zastavljata življenje za svoje prepričanje.” “Oprostite, gospod nadporočnik,” je zavpil Samojl-o, položivši stisnjeno pest na vzbočene prsi, “jaz sem sekundant in kot tak imam nalogo in dolžnost, pomirjevalno vplivati na nasprotni¬ ka. ’ ’ “To ste imeli, preden sta počila strela. Ako se zdaj začne afera iznova, vas ne pripoznam vrednega za sekundanta, ker v častno zadevo me¬ šate svojo osebno korist.” Ne meneč se za te besede, se je Samojlo s pla¬ polajočim kaftanom zazibal k Buzdugi. Prijel ga je za ramo. “Gospod nadporočnik, tega viteštva je zadosti. O, da vas je videla moja Etelka, kako bi se čudila vašemu junaštvu! Ne repenčite se, podajte roko v Spravo! Ves obraz pojde Etelki narazen, ko vas popoldne zagleda živega in zdra¬ vega. Sam se popeljem naprej domov, da naro¬ čim vse za spravno radovanko. Do pozne noči ne gremo vsaksebi. Ako pa nočete poslušati mojega sveta, Bog mojih prednikov mi je priča, da grem naravnost k sodišču ter naznanim, da tukaj go¬ spod protizakonito strelja 'na gospoda.” Zdajci se je pripetilo nekaj, kar je odvrnilo pozornost od Samojlovega žuganja, ki bi bilo si¬ cer izzvalo ugovor in protest vsega zbora. Po gozdni poti je v neznanskih skokih pridirjal šejk, se zagnal v svojega gospodarja, ga obliznil po li¬ cu, potem je v širokem krogu dvakrat obletel družbo od samega veselja, da je našel svojega go¬ spodarja. “Vraga, ali ima ta pes človeško dušo, da je slutil nevarnost?” se je začudil Mik, ki se je držal vse jutro resno in veličastno. ‘ ‘ Človeku se samo dozdeva, a pes natanko ve, kje je prijatelj, kje je sovražnik,” je govoril Buz¬ duga, z veliko všečnostjo zroč za šejkom, “Ušel je služabniku in dirjal za menoj.” Ta odmor je porabil Bajič, da je skrivaj po- šepetal Vilarju: “Spravi se z njim! V zadošče¬ nje naj ti bo okolnost, da se Buzduga ni smel dvo- bojevati z ostro nabitima pištolama. Obe sta bili brez svinčenk. Drugače ni dovolil žid. Vsa stvar je p g sta la smešna in ta burka bo dolgo tlačila Buzdugo in ga ukrotila, ako ima količkaj časti v sebi.” “Dosti imam prijateljev, toda nobeden ni zvestejši od tebe,” je govoril orožniški nadporoč¬ nik, ko je bil šejk iznova prispel k njemu in se v izobilju radosti vzpel po njem. Poljubil ga je 1 y 1 -»-v -»—i ,n n 4* n tt 1 1 . G J rv Li l-TTrttrt tt /J r\ m ired r«D lk • pni«" pisnik pol rtBTD jN-TON JOSIP S crANK j[ATIJi (ClLLIi ANTON sprejom fi« deni mogel preliti v človeško dušo, kakšen človek bi bil to ! ” Tisti hip so se združile in razpletle raz¬ lične misli v njegovi glavi in spomnil se je vdane mu gospe Etelke. Ginjenost se ga je polastila. Sunil je psa stran in ves razburjen je rekel s tre¬ sočim glasom: “Kar je bilo, je prošlo. Pozabi- va na to, gospod inženir! V Snoji krvi leži neu¬ gasljivo sovraštvo do nepokornih Bošnjakov it, pometal bom z njimmi, dokler se nam ne uklonijo. Uvažujte to moje prepričanje in lahko sva naj- boljša prijatelja. Tu vam je moja desnica v znak sprave!” Vilar je vedel, da se hoče nasprotnik samo svečano in dostojno izluščiti iz afere, ki se je vrši- la zanj tako žalobno. Stopil je pred Buzdugo. “I jaz vam podam desnico,” je rekel, iztežka pri. krivajoč porogljivost v izrazu in naglasu. “Go¬ spod nadporočnik, vi ste mi brez pridržka odkri¬ li svoje prepričanje. Cenim vašo 'odkritosrčnost, uvažujte i vi mojo. V moji krvi kipi globoka člo¬ vekoljubnost do . siromašne bosenske raje. Oči- tali ste mi nekaj, s čimer me ne moret^ razžaliti, namreč filantropijo. Z njo hočem i nadalje pri- lobivati ljudstvo za cesarstvo. Po diametralno nasprotnih potih hodiva in nikdar se ne moreva suiti s takšnimi nasprotnimi nazori”. Po teh besedah je nastopil povratno pot, ka¬ kor bi se mu zelo mudilo proč od te družbe. Pri¬ družil se mu je Bajič in hitela sta po gozdu. “Pravzaprav je Buzduga sramotno pogorel. Si li videl, kako je izkušal zakrinkati svoj fias- lco?” je rekel Bajič, jedva dohajajoč prijatelja. “Videl,” je odgovoril inženir. “Kdor nima srca, ne pozna pravega ponosa. Je li on vedel, da v pištolah ni svinčenk?” “Od svojih sekundantov tega gotovo ni zve¬ del. Mogoče pa je, da mu je skrivaj povedal žid.” “Tem večja sramota za oba.” Pred Tuzlo je družba stopila z vozov in šla peš v mesto, da s svojim zgodnjim izletom ne bi zbu¬ jala pozornosti meščanov. Povabilu, da se udeleži popoldanskega izleta v lian ob Spreči, se Vilar ni odzval. Obžalovanje sc je izgovoril, da si mora poiskati stanovanje in pričeti z delom. 34. Vilar je začel graditi most čez Jalo. Iztrebil je strugo, dal na obeli straneh dvigniti dovozno pot ter jel misliti o kamenitih stebrih, na kate¬ rih naj bi ležale mostnice. General je prišel, na¬ vadno v spremstvu adjutanta, skoraj vsak dan pogledat na delo. Pl. Merks je zameril inženirju, ki ni prišel k njemu po navodila ter pregledat njegov načrt za gradbo. Vmešaval se je v delo in nasvetoval to in ono. Ker je začel tudi general pritrjevati svojemu adjutantu, je delal Vilar po njiju nasvetih. Prve dni septembra sta šla gene- j r in okoli ral in adjutant na vojaške vaje, ki so trajale šti- j ta silijo rinajst dni. V tistem času je Vilar dograbil oba ; tke, za k obkrajna stebra do polovice in sicer po adjutan- NE V r avstrij u pridu! ■io otroke isueno ir na de 510 svari sivo prav gimna bjene, iz iii, za kat ia manj! i v prt leti i gimnazi, d in 587 j zavode ijjih 30 te odgov irskim nazijcev ni raz« maturo t-ovem načrtu, dasi je dobro vedel, da sta preveč i »til, kd izpostavljena vodni sili. Koncem septembra je pričelo deževati in prigodilo se je, da je prva veli¬ ka voda podrla'in odnesla do polovice dograjeni most. General je potrt stal ob razvalinah. Okre¬ nil se je k adjutantu in rekel: “Ne zadošča, da dela inženir, on naj dela tudi po svojem prepri¬ čanju!” Odslej je imel Vilar mir. Začel je gra¬ diti po svojem in delo je napredovalo. Ona ne- J i.; zgoda je provzročila, da se gradba ni dovršila v šestih tednih, ampak se je zavlekla do srede no¬ vembra. Ves ta čas je stanoval pri Grgičevi majki. Po- vi stena in skromna vdova je blagohotno skrbela Z 3 h n igj 0 »kka izc ivni m n iii vedno »lotno, š mejilo, a ravno v ni trel: it Zato r •e šole, lovno iz oopa bi v sredi v stri za sree s 50.00 odobrili ^ri s 1C obisl ^ razme: tdajo g vtrokov: njegovo udobnost. Rajni Grgič je bil čevljar, ki si je bil z neverjetno štedljivostjo prihranil toli¬ ko, da si je kupil hišo od Turka, ki je že dvajset tj let prej slutil švabsko nevarnost, se ji umaknil in : j p sc preselil v Macedonijo. V dveh pritličnih, tem- Kih strok, nih in vlažnih sobah je prebivala majka s sinom j 15.000 dij Mijom, njegovo ženo in tremi vnučki. Mijo se je tsib šolah bil od svojega očeta navadi čevljarstva in je za g nekaj grošev na dan šival in krpal, kar mu je kdo' prinesel. Vilar je stanoval v gorenji suhi in sve¬ tli šobit kamor so držale z ozkega dvorišča lesene odprte stopnice. Že prvi dan nastanitve ga je klicala majka za gospodina Franja, čemur se ni čudil, ko je zve¬ del, da je majka sestra onega Bobojedca, kate¬ remu je bil dovolil jemati drva na Konj-planini. Ta siromak je zadnje čase prav pogosto prihajal z drvi v mesto iu večkrat je posetil tudi sestro, ki je včasi sama kupila tovor ali mu pridobila kupca. Brat ji je pravil o gospodinu Franju, ki je postal načelnik drvarjev, kako je pošten in do¬ ber, kako je uvedel nov red, pri katerem vsak dobro izhaja in je tudi on, bedni katolik, prišel do boljšega zaslužka. Kajpada se je majka raz¬ veselila podnajemnika, ki je zaradi svoje pravič¬ nosti na tako dobrem glasu in ji je za sobo plačal več, nego je zahtevala. Za takšno velikodušnost je Hren pri prvi priliki pokaral gospodina Fra¬ nja ter mu opital, da razvaja domačine in jih na¬ vaja k podraženju vsega, kar potrebuje ubogi uradnik. Majka je živela od tega, kar ji je ne¬ sla soba, od bornega zaoslužka pri Hrenovih in pa od medle krave. — (Nadaljevanje.)— fetrstv ;■ šolstvi Sla pi Fkih lir Obisk na l, J >h u< razri >j 31 S Pril ' 2I »ožr iirižit -9 j razr e , opravi i !S* ./ Ni,- Kdor hoče, da bo njegov poslanec prav rav¬ nal, mora biti sposoben, da kontrolira njegovo delo. Kdor voli, pa se potem ne briga, kaj da delajo njegovi izvoljenci, je sam kriv, če ga vlečejo za nos. med ušesi in pristavil: “O, da bi tvojo vdanost Poglej moderno veliko mašino. Ako jo raz-' ložiš, dobiš tisoč posameznih različnih kosov. Z nobenim ne opraviš nič. Ako jih sestaviš, je pa stroj sposoben za čudovita, velikanska dela. Stroj je organizacija tistih posameznih kosov. Enako^ je z delavci. Posameznik je slab v življenju, če se pa iz vseh posameznikov sestavi ena enota -—- če se organizirajo — lahko osvoje svet. ■rst\ 'M SVl k . «ta S 1 ’ 'la . avs *bH t s Zl ‘ 2 ° H y'.. lv eiu * 7 PROLETAREC 8 advertisement v^elgA ^io. • % 'N, £?■> lrzka «% 7 ° s S globoka^ ; aje ' oj ^dalje v; ^iametra]^ ne HorJ ' no Pot, k Iriižbe. pj ozdu. no Posore] 1 svoj fi^ Prijatelj, Kdor niu, i on vedei ( ovo ni zv e- ;j jtsfr. Slovensko UitAnorljeno 16. januvarja 1801 Inkorporirano 24. februra 1908 v državi Kansas- r in sla peš ne bi zbu- kega izleta bžalovanje stanovanje lo. Iztrebil ti dovozno i, na kat«, prišel, na- vsak dan inženirju, e v delo in di general 1 Vilar po i šla gene- irajale šli- grabil oba > adjutan¬ ta preveč c i libra je prva veli- dograjeni lab. Okre- idošea, da ‘in prepri- - ■el je pra- i. Ona ne-' dovršila r srede no- najki. Po- skrbela za ievljar, la ranil talit ■< le dvajset \ maknil in inih, tem- i s sinom 1 lijo se je j in je za mi je kdo' hi in sve- ;ča lesene j la majka ro je zve- lea, kate- j-planini- prihajal :li sestro, pridobila ranju, ki on in d®' era vsak k, prišel ijka raz- e pravic- bo plač® 1 odušnost ina Fra- o. jih je ubogi ji je Be¬ novih i 11 ■rav rav- kaj' če i eosov- iŠ,je p „ 1«. Strti Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Muiberry, Kan* Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kaos Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kane NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark, MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. dprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne Došiljatve pa gl. blagajniku. Keir Hardie mrtev. Sli ih! r <; P OS f0j i NE V SREDNE ŠOLE. V avstrijskih listih čitamo sle¬ pce pridušavanje staršev, ki i- ; .ajo otroke za šole: Naučno ministrstvo je ravnokar jJalo na deželne šolske svete pri- serno svarilo, katero naj tudi na- j javnost dobro posluša. Mini- ;rstvo pravi, da so naše srednje jole, gimnazije in realke prena- lobjene, iz njih dobivamo preveč jiidi, za katere ni kruha, uasprot- io pa manjka strokovno izšolanih jiidi v praktičnih poklicih. V Iškem letu 1913.-14. smo imeli il7 gimnazij in realk s 154.882 vi¬ jači in 5871 gimnazistkami. Šte- ilo zavodov in učencev se je v adnjih 30 letih podvojilo, kar a ne odgovarja kulturnim in go- podarskim razmeram. Od 20.000 limnazijeev in 10.000 realcev v vem razredu jih naredi vsako ito maturo kakih 7500 gimnazij- U in okoli 4000 realcev, kateri 'potem silijo na visoko šolo ali v jiklice, za katere se zahteva sred¬ nješolska izobrazba. Prav zelo bi * motil, kdor bi mislil, da bodo čžavni in nedržavni uradi stalno rabili vedno več osobja. Ravno usprotno, število uradništva se 1« omejilo. Po vojni bo veliko dela ravno v onih poklicih, za ka¬ tere ni treba visoke ali srednje »le. Zato ministrstvo poziva vse hoge, naj navajajo mladino bolj tone šole, ki nudijo praktično drokovno izobrazbo. Posebno na¬ pačno pa bi bilo mladino zato po¬ dati v srednjo šolo, da bi dobila bko nižjo uradniško službo. Obisk strokovnih šol zelo zao- ttaja za srednjimi šolami. -V pri- seri s 50,000 srednješolcev višjih razredov je v letu 1913. bilo na rišjih strokovnih šolah samo oko- 115.000 dijakov (na državnih o- irtnih šolah 480, na trgovskih a- [ademijih 8000, na poljedeljskih a podobnih šolah okoli 2000). V irimeri s 100.000 nižjimi srednje- iolci je obisk na nižjih strokovnih »lab razmeroma premajhen. Za¬ li naj krajevni faktorji v bodoče ie zidajo gimnazij in realk, am¬ pak strokovne šole. • Ministrstvo govori tudi o žen¬ skem šolstvu. Za deklice se je u- štanovila primerna šola v obliki dekliških licejev, katere je 1913.- 1914. obiskovalo 11.332 učenk. Deklice na gimnazijah niso imele Posebnih uspehov, od 1000 učenk prvega razreda jih pride k matu¬ ri komaj 300. Zato ministrstvo posebno priporoča dekliške liceje; kajti zmožne deklice morejo s pridružitvijo realnogimnazijnih rišjih razredov tudi na teh zavo¬ dih napraviti maturo za visoko iolo. Ministrstvo naroča, naj šolska rodstva pri sprejemu starše v tem smislu poučujejo in jim dajo pri¬ mernega sveta. Kdor čita take reči, bi moral misliti, da je res sam sveti duh razsvetil avstrijsko vlado in da se J« začela ta dobra mamica zani¬ mati celo za bodočnost ljudstva. “ J da stara hinavka si jo nadela le novo krinko. V naredbi, na po¬ trpežljivem papirju se to vse prav 1? Po čita. Ampak treba je poseči malo bolj globoko, pa se vidi, da c i praktični pomen te naredbe nič dmizega, kakor odvračanje od šo |c sploh. Tudi mi ne verujemo v absolut- #l) rešilno moč latištine in gršči¬ ne. Pač pa je vsakemu človeku, naj bo njegov poklic kakršenko li, potrebna neka splošna poleg posebne strokovne izobrazbe, če noče ostati revež na tem svetu. Ali kako se je Avstrija brigala za to ?- Strokovne, posebno obrtne šo¬ le so bile največja Pepelka v Av¬ striji. Država jih ni hotela u- stanavljati, kjer je pa hotela kak¬ šna občina kaj storiti, jo je drža¬ va bolj ovirala kakor podpirala. O tem bi ravno Ljubljana lahko zapela pesem. Kako naj potem hodijo fantje v višje obrtne šole, če jih ni? Praktično torej pomeni svarilo pred gimnazijo in realko to, da naj pošiljajo starši svoje otroke k “Šuštarju” ali pa v to¬ varno. Avstrija je vedno ljubila ne¬ vednost in. se bala znanja. Ve¬ dela je, zakaj. Zopet je smrt posegla v vrste bojevnikov in pograbila enega največjih, najzaslužnejših. Sodrug James Keir Hardie) pogumni vod¬ ja angleškega delavstva, je mrtev. Iz rok moža je padlo pero, ki je dolga desetletja učinkovalo ka¬ kor oster meč; utihnila so usta, katerih modre in plamteče besede so učile in navduševale tisoč in ti¬ soč trpinov. Zaspal je um, ki je v svoji deželi in v vsej delavski Internacionali oplojeval misli in dejanja. Keir Hardie je spadal med ti ste ljudi, ki jim niso dale zunanje razmere nobene ugodnosti na pot življenja, ampak so jo posule s sa¬ mim trnjem in ostrim kamenjem ali med tiste ljudi, ki najdejo sa¬ mi v sebi moč, da premagajo so¬ vražnost razmer in napravijo iz sohe delavce in bojevnike v naj¬ plemenitejšem zmislu besede. Rojen je bil James Keir Hardie dne 10. avgusta 1850; ob njegovi zibelki pa ni stala nobena prijaz na Vila, da bi mu bila položila va¬ njo duhtečih rož ali bleščečega zlata. V revščini je zagledal ta svet in revščina je bila tovarišica njegove zgodnje mladosti. Že kot deček sedmih lot je moral začeti delati za vsakdanji kruh v jami in do svojega 24. leta je poskušal ra¬ dosti in trpljenje premogarja. Zdelo se je, da bo vse njegovo živ¬ ljenje zakopano pod zemljo in da ostane cepin njegova usoda do smrti. Toda mladi James je bil zdra¬ vega uma in je gledal svet in živ¬ ljenje pod zemljo in nad zemljo z bistrimi očmi. Škotski rudarji v NAJBOGATEJŠE VDOVE. Kje je pač najti najbogatejše vdove? Seveda v Ameriki. Po smrti znanega “kralja železnic,” Harrimana je postala njegova soproga- najbogatejša vdova na svetu. Njeni otroci so dobili gla¬ som oporoke vsak po 30 miljonov kron, vdovi pa je ostalo še 1068 krom, s katerimi lahko razpolaga po svoji volji. Doslej je bila najpremožnejša vdova gospa Ponfield. Svoje ve¬ likansko premoženje ima zahva¬ liti svojemu prvemu možu, ki se je še kot deček izselil iz Angle¬ ške ter si je pridobil v Ameriki ogromno premoženje. Danes se ceni imetek gospe Ponfildove na 340 miljonov in je slovela ta da¬ ma kot najbogatejša žena na sve¬ tu. dokler ni bila primorana od- topiti to častno mesto' vdovi ' 1 kralj a železnic. ’ ’ Ko je umrl Russel Sage, je o- stavil svoji vdovi 280 miljonov kron. Ta miljonar je postal s 15. leti pomočnik v branjariji svoje¬ ga brata. Po preteku nekaterih let je kupil od svojega brata vse podjetje, in ko je štel 25 let, je že razpolagal s premoženjem 315 miljonov. To premoženje je po¬ množil Russel Sage še s srečnimi špekulacijami. Med bogatimi vdovami na sve¬ tu zavzema veleugodno mesto go¬ spa Heti Green, ker ta dama mo¬ re reči, da ima svoj veliki imetek 340 miljonov zahvaliti svoji last¬ ni ostroumnosti .in trgovski ge- nijalnosti. Vsekakor je imela že veliko premoženje, ko je začela s svojimi špekulacijami. S 16 leti je podedovala gospo¬ dična Heti od očeta 8 miljonov. Ko je štela 20 let, ji je umrla teta, ki je od nje dobila 16 miljonov. Kmalu: nato se je omožila z Edu- ardom Greenom, in začela sta z možem razne kupčije, ki so se Iz¬ redno posrečile. Sedaj je gospa Green vdova in oskrbuje in mno¬ ži svoje premoženje dalje. Toda Heti Green ni edini tr¬ govski genij med miljonarskimi vdovami v Ameriki. Tudi gospa Harriman je izkušena in smela podjetnica, ki je pomagala svoje¬ mu soprogu pri vseh kupčijah. Z imetkom 120 milj onov raz¬ polaga vdova nedavno umrlega Viljema Leydsa, ki je obogatel s svojo tvornico lepa. Takisto na 120 miljonov se ceni premoženje gospe Horstove, katere soprog si bednih razmerah tedanjega časa niso poznali druzega razvedrila kakor kozarec. Pijančevanje je bil takorekoč njih podedovani greh; žganje jih je strupilo, jih pehalo še globokeje v bedo in jim jemalo sposobnost za vsako višje' stremljenje. Rudarji pač niso bili edini pivci. Idealisti, ki so prvi pričeli z agi¬ tacijo proti alkoholu, se nemara ne bi bili spomnili nanje, če se ne bi bila opojna mokrota pretakala tudi po drugih krogih, ki so bili reformatorjem bolj pred očmi. Ali Hardie, ki je opazoval zlo, ka¬ tero je alkohol povzročil med nje¬ govimi tovariši in se seznanil s temperenčnim gibanjem, je zane¬ sel agitacijo za zmernost med ru¬ darje, in v tem boju se je najprej odlikoval kot imeniten govornik. Iiardiejev um pa ni bil enostran¬ ski, in kmalu je spoznal, da je pi¬ jančevanje veliko, toda ne edino in niti ne prvo zlo človeštva. Se¬ demnajst let rudarskega dela in trpljenja mu je dalo vpogled v vse kote delavskega življenja, Sam si je z velikim trudom pri¬ dobil znanje, ki pa daje srečnej¬ šim otrokom šola, in si tako us¬ tvaril podlago ne le za boljše raz¬ umevanje razmer, temveč tudi za delo v prid svojim trpečim tova¬ rišem. Spoznal je, da je dobra delavska organizacija prvi pogoj za vsako zboljšanje položaja, pa se je z največjo vnemo oprijel de¬ la za strokovno organizacijo . je pridobil imetek v kalifornij¬ skih rudnikih. Seveda je še precej vdov, ki imajo po 50, 40, 30, 20 miljonov kron premoženja. Tisoč in tisoč več pa je onih, ki se s trudom in z velikimi mukami bore za vsak¬ danji kruh, ki danes ne vedo, kako bodo preživeli jutršnji dan. Njegov nenavadni govorniški dar se je mogočno razvijal in mu pridobival vpliv med rudarji. Da pa ne ostanejo besede le lep zvok je neprenehoma študiral in si pri dobil na ta način bogato znanje s katerim se mnogi .akademiki ni¬ so mogli ponašati. Študije so dovedle Keir Hardie ja do socializma. Prepričal se je da niso le slabe plače vzrok delav ske bede,- ampak da segajo kore nine vse bolj globoko. Iskal jih je, ter spoznal kapitalistični si stom ne le v njegovih zunanjih oblikah, temveč v njegovih teme¬ ljih. Tedaj mu je bilo jasno, da ni v okvirju kapitalističnega dru žabnega reda odrešenja za delav¬ ske množice; razbral je vsa nuj¬ na nasprotja med delom in kapita¬ lom, socializem pa mu je pokazal edini mogoči izhod iz suženjstva in izkoriščanja. Od tistega časa, ko si je zbral znanstvene dokaze za socialistično resnico, je bil Keir Hardie z dušo in s telesom socialist ter si je pri¬ dobil za razvoj in, razširjan j e so¬ cializma na Angleškem nevenlji- ve zasluge. Independent Labour Party, ki izpričuje zlasti v seda¬ njih burnih časih v najtežavnejših okolščinah svoja čista socialistič¬ na načela, je našla v njem svojega najboljšega organizatorja in vo¬ ditelja. Zaupanje delavcev je postavilo Hardieja na predsedniško mesto rudarske unije v Ayrshire in ga je potem ponovno klicalo za kan¬ didata v angleški parlament. Pr¬ vič je kandidiral 1. 1888 v Mid- Lanarkshire. Ta kandidatura je bila sicer brez pozitivnega uspe¬ ha, toda h 1892. je bil izvoljen v jugozapadnem Hamu, 1. 1900 pa Merthyr Tydfil. Član poslanske zbornice je bil vse do leta 1908. Od leta 1893. je bil predsednik Independent Labour Party, zad¬ nja leta pa vodja njenega parla¬ mentarnega zastopstva. Poleg velikega dela, ki ga je Keir Hardie opravljal kot govor¬ nik, je delal s peresom kot spre¬ ten' žnrnalist. Tega posla se je lotil 1. 1882. Pet let pozneje je ustanovil rudarski list “The Min¬ er” in ga urejeval, dokler ni po¬ stal glavni urednik časopisa “La¬ hom' Leader,” splošno priznane¬ ga in zelo vplivnega glasila “Tn- dependent Labour Party. ”. Ime Keir Hardieja je bilo zna¬ no po Veliki Britaniji ne le v de¬ lavskih krogih in med parlamen¬ tarci, ampak povsodj, kjer je kaj zanimanja za javno življenje in demokratična načela. Enako zna¬ no je bilo v socialistični Interna¬ cionali, ki ga je štela med svoje najboljše glave. Na mednarodnih kongresih je njegova beseda mno¬ go veljala in z mnogimi načelnimi sklepi in izjavami Internacionale je bilo njegovo ime tesno spojeno. Tudi v Zedinjenih državah je bil Keir Hardie večkrat, zadnjič 1. 1912n ob priliki poroke svojega sina. Ob tisti priliki je govoril na raznih shodih v tej deželi in povsod zbudil veliko navdušenje. Vojna opojnost, ki je v marsi¬ kateri sicer dobri glavi povzroči¬ la zmedo, se Hardieja ni dotakni¬ la. Sredi največje konfuzije je s svojo stranko ostal dosledno Samostani morajo pomagati, Najvišja ruska cerkvena oblast, sveti Sinod, je z ozirom na veli¬ ko bedo poljskih beguncev zauka¬ zal, da morajo ruski samostani s svojim premoženjem pomagati, da se ta beda zmanjša. Pravoslav¬ ni samostani se spremene v bolni¬ šnice in bodo morali vse stroške za ranjence plačati sami. S tem bodo bogati kloštri naro¬ du vrnili le majhen del tega, kar so mu v miru vzeli. Kadar bo vojne konec, bodo pa že gledali, da se zopet naplačajo. Sedanja, itak prisiljena dobrodelnost je re¬ klama, ki bo nosila bogate obre¬ sti. ' Cene v Pulju. V Pulju prodajajo goveje meso po maksimalnem ceniku: sprednji deli z doklado 4 K, zadnji deli z doklado 4 K 40 v; kruh prodaja¬ jo 70 v kilogram. Jajca so po 16 vin. eno, vino, istrijansko (te¬ ran, rdeče in belo) z najmanj 9 odstotkov alkohola 1K 4 v; vino do 10 odstotkov alkohola 1 K 24 vin. Pivo se prodaja po 64 — 80 vin. liter. Pripomniti je, da je Pulj trdnjava, kjer so aprovizač- ne prilike posebno neugodne. Za nadrobno prodajo moke se uradno določajo za kilogram na¬ slednje cene: Pšenična moka za peko, pšenični zdrob, debela pše¬ nična moka (Graham-krušna mo¬ ka) 76 vin.; pšenična moka za kuho 66 vin.; pšenična krušna mo¬ ka 48 v.; pšenična enotna moka 60 v.; ržena enotna moka 48 v. — Vsak prodajalec moke je dolžan z razločno vidnim napisom ozna¬ čiti moko, ki jo ima v svoji pro¬ dajalni, po posameznih vrstah i poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst mo¬ ke po teži. — Vsako mešanje ali drugo izpreminjanje kakovosti moke, ki je pripravljena za pro¬ dajo, je najstrože prepovedano. Politična ojdastva I. stopinje in na policijska oblastva so upravi¬ čena po svojih organih ali po na¬ lašč za to postavljenih izvedencih vsak čas pregledovati prodajalne in po svoji izberi vzeti moko za poskušnjo v svrho preiskave. Za največje ljudi sedanjega časa se smatrajo tisti, ki žele in hočejo pomagati kapitalistom iz¬ koriščati delavstvo. V resnici so pa največji ljudje tisti, ki skuša¬ jo vedno in pri vsaki priliki de¬ lavstvu odpreti oči, da bi se to ne godilo. fc\\\\\\V(\\\\\\\\\\\\\\\VV) JvXXXV\Vv\\X\X\N\\\N>N\XVXV*>, 2 V 2 46 2 zvest svojim načelom in odločen agitator miru. Keir Hardie je že lani bolehal in enkrat je bilo njegovo stanje tako kritično, da so se bali kata¬ strofe. Vendar pa je okreval; sedaj ga je smrt pograbila skoraj nepričakovano v Glasgovu, kjer je bival v sanatoriju, da bi popol¬ noma ozdravel. Premagala ga je pljučnica. Slava bodi spominu hrabrega bojevnika! • Kruh na Dunaju. Avstrijski listi poročajo, da na Dunaju in Nižjem Avstrijskem ne bodo smeli peči malega peciva, češ da nočejo dati dovoljenja, ki ga bodo morali morda že v krat¬ kem preklicati. Šele kadar bo no¬ va žetev zmleta in se bo videlo, koliko je moke resnično na razpo¬ laganje, potem se bodo morda od¬ ločili, dovoliti izdelovanje male¬ ga peciva. Pač pa se že od 15. av¬ gusta peče kruh iz pšenične in rže¬ ne moke v razmerju 1:2, dodati pa se sme tej mešanici 10 odstot- Tudi v toli blagrovani Ameriki kov krompirjeve moke. Koruzna ie neizmerno imrngo bede in za- in ječmenova moka se ne sme več služek že davno ni več tako obi- primešavati. Od 16. septembra len, kakor je bil nekdaj. j bo veljalo 7 dekagramov kruha zo- Slavka T. pet 4 vinarje. AMERIŠKI DRUŽINSKI ZA LETO 2 bo gotov za odpošiljanje te dni. Koledar 240 strani (naznanilo v zadnjem bila pomota) in ima sledečo vsebino: SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarij in zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množitvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenih državah. Razlika med ameriško in evropsko metriško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Največje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni iri razporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenih državah. Držav¬ ljanska pravica. Naturalizacij ski zakon. Koliko je civilnih zveznih vslužbencev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bila ustava z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan iftolek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaski. — Jože Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mno¬ gih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin- Peliri: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj ho po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arcibašev: Re¬ volucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organiza¬ ciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se hoje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se sovražni¬ ka zmenila ... — Stolp biserjev na razstavi v San Franciscu. — Pre¬ kucnjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje “nezvestih” v Me¬ hiki. — Mrliči na bojnem polju. —- Prizor iz francoskega bojišča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga¬ liciji. — Nemška vojaška kuhinja. — “Civilni bojevniki” v Belgiji ča¬ kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Militaristični duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinozaur “Corytho- saurus”. — Lobanja dinozaura “Corythosaurusa”. — Kristus in šrap- neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre¬ kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. —■ Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna “mehiška cesarica”. — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku, Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Demač. — Ernest Untermann. — Ralph Komgold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Ro- driguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko-nemško-avstrijski bojni pas. — Avstrijsko-italijanski bojni pas. CENA 40 CENTOV s poštnino vred za vse kraje Zedinjenih držav. Koledar je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in koristne knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL, I I i g 4 PROLETAREC P 1 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSJ KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj« - Jugoslovanska delavt ka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Am -nko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi fo dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovemke organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe ft\ Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, III. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Wori:tnon’s Pubisbing Company Chicago, Illinois. Subscription ra(:es: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. Advertising rates on agrecment. NASLOV (A.DDRESS); “PROLETAREC” # 4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Problemi in delo. Kakor kažejo vsi prirodni pro¬ cesi, da se morajo izpolniti goto¬ vi zakoniti pogoji, da dozori kate rikoli sad, tako kaže zgodovina, da dožive tudi politična vprašanja svojo rešitev, kadar so zrela za to in pogoji za rešitev dopolnjeni. To ne velja za jugoslovansko vprašanje nič manj kakor za vsa¬ ko drugo. Zaradi tega si je tre¬ ba pojasniti, kakšni so ti pogoji in kako so izpolnjeni. Fantasti mislijo, da je sedaj prišel čas, ko se je sam Bog v ne¬ besih spomnil na Jugoslovane pa je pomignil evropskim vladarjem, da naj aranžirajo največji krvavi ples vse zgodovine in z njim re šijo jugoslovanski problem. Kljub vsem demokratičnim frazam se taki ljudje še niso naučili demo¬ kratično misliti; kajti drugače ne bi mogli pričakovati velikih zgo¬ dovinskih reči, takih narodnih, ljudskih rešitev od vladarjev in vlad, ampak bi vprašali: Kaj smo doslej sami storili? Kako smo pripravljeni? Kaj moremo sedaj storiti? Ako se resnica zataji, zato ne izgine. Izogibati se spoznanju resnice se pravi varati samega se¬ be. Kdor hoče kaj storiti in do¬ seči, ji mora pogledati v oči, se mora dobro seznaniti z njo, in če je neprijetna, ne sme z zamahlja- jem roke reci: Eh, kaj! — ampak vprašati mora, kako bi se mogla neugodna resnica zamenjati z u- godno. Odkritosrčen človek mora pri¬ znati, da je sedanji položaj med Jugoslovani — ravno kar se tiče njihovega lastnega problema — tako neprijeten in nevesel, da ne more biti bolj. Nikakor ni do¬ volj, če naštevamo grehe naših vlad, ki so bili že tisočkrat na¬ šteti in o katerih nihče ne dvomi. Izprašati moramo tudi sami sebe. In če verjamemo v demokracijo, si motamo reči. da je ljudstvo vendar važnejši faktor od vseh vlad in če so mogle vlade grešiti, so mogle le zato, ker jim je ljud¬ stvo to omogočalo. Torej mora biti med nami sami¬ mi nekaj napačnega, in dokler ne popravimo tega, je vsaka tožba zaradi tujih grehov neplodna. Jugoslovanski problem. V čem pa je pravzaprav ta problem? Ako bi dobili na to vprašanje složen odgovor, bi bilo ^saj nekaj doseženo. Ali žalostna resnica je, da si ogromna večina Jugoslova¬ nov še nikdar ni belila glave s tem vprašanjem in niti ne ve, da ob¬ stoja; od onih, ki so se z njim kdaj bavili, pa dobivamo najna- spro-tnejše odgovore. Med Jugo¬ slovani samimi torej še ni o nji¬ hovem lastnem vprašanju sloge, ni niti sence edinstvenega mne¬ nja. Nam je najsimparičnejša tista teorija, ki želi združitev vseh Ju¬ goslovanov. Ali ker nam je to simpatično in ker sami po svojih močeh delamo, da bi se to doseglo, nimamo pravice trditi, da je to splošna želja in zahteva vseh Ju¬ goslovanov. Kajti če bi se moglo danes izvršiti glasovanje z vsemi garancijami za najsvobodnejšo balotažo, se zelo bojimo, da ne bi dobila združitev niti oddaleč ve¬ čine glasov in da ne bi sploh no¬ beno mnenje absolutno zmagalo, temveč bi se pokazala najžalost- nejša razcepljenost. Poleg onihj ki spoznavajo ko<- rist združitve, imamo separatiste vsake barve. Hrvaško državno pravo je en program. Ali tudi ta je raztegljiv in se res razteza, ka¬ kor se ljubi človeku, ki ga dobi v roke. “Sjcdinjenjc sviju hrvat- skih zemalja” je glavna platfor¬ ma; de vojne je bil še redni do¬ datek “pod krunom habsburške dinastije.” Splošno je to ostalo neizpremenjeno. Le posamezniki razmišljujejo, kako bi bilo, če bi se ustanovilo hrvaško kraljestvo brez Habsburžanov. Na glas se to mnenje ne izreka; politične stranke v zagrebškem saboru so vše za dinastijo. Kaj pa so “sve hrvatske zem¬ lje?” V tem je taka zmeda kakor na rimskem karnevalu. Eden šteje “troj edinu kraljevinu” Hr¬ vaško, Slavonijo .in Dalmacijo ter reklamira še Bosno in Hercegovi¬ no; drugi zahteva Istro /ravan; tretji hoče tudi onstran Drave kraje, kjer prebivajo “Hrvati,” tudi če se imenujejo ti Hrvatje Slovence, Srbe, Bunjevce; četrti reklamira povrh še slovenske kraje in dokazuje, da so Slovenc) ‘ ‘ Pl aninski Hrvati. ’ ’ Srbi v Banatu so razcepljeni; eni bi se radi združili s Srbijo drugi so zadovoljni s splošno zve zo s Hrvaško; tretji žele avtonom no “vojvodino.” ■V Bosni in Hercegovini ni nič manj struj: Srbska, hrvaška, av tonomna. Med Slovenci imamo nekoliko Jugoslovanov, nekoliko zagovor nikov hrvaškega državnega pra va, nekoliko pristašev deželne av tonioimije, nekoliko takih, ki za htevajo Zedinjenjo Slovenijo, pa največ avstriakantov. če se govori o jugoslovanskem problemu, je naravno, da se treba ozirati tudi na Črnio Gor in na Bolgarsko; a če storimo to se zmeda le še poveča. Tako smo torej pripravljeni in če hočemo biti odkritosrčni, je treba priznati, da ni to nikakršna priprava. In nič nam ne poma ga ponavljati vse litanije o av strijski in madjarski vladi, tem več povedati je treba, da se med narodom samim ni opravilo tisto delo, ki je predvsem potrebno, d postane narod sposoben za rese vanje svojih vprašanj. To ni zadosten izgovor, da je narod nesvoboden in da se mor bojevati v tujih službah. Ampak odločilno je to. da ne more ta na rod niti v teoriji rešiti svojih pro blemov, da nima nobenega pro grama in da ne more živ krst njegovem imenu povedati, kaj da hoče. In to je 'odločilno, da se veliki deli naroda ne bojujejo proti drugim delom naroda le pod pritiskom, ampak s pravim nav¬ dušenjem in z mislijo, da je tako popolnoma prav. Grehi preteklosti se maščujejo Greh je bil, da so poklicani in nepoklicani voditelji naroda po speševali njegovo nevednost, ker je izvrstno služila njihovim poli tičnini karijeram. Dolga, dolga desetletja so zazibavali narod spanje, ker jim je to dovoljevalo da so barantali po svoji volji in delali kravje kupčije. Zdaj, ko je vzplamtelo; bi pa hoteli, da se čez noč reši vprašanje tega speče ga naroda — zopet brez njega. Od tujih kraljev in cesarjev upajo, česar narod ne more, česar ogrom¬ na večina naroda niti ne razume. Posojilo zaveznikov Kakor kaže, se bo tista mil jar¬ da dolarjev, ki so si jo hoteli An¬ gleži in Francozi izposoditi v A- meriki, precej skrčila. Že po pr¬ vih sestankih z ameriškimi ban- kar ji sc je razširila vest, da bo posojilo m'orda znašalo le pol mi- ljarde. Sedaj pravijo, da ga bo morda tudi manj. Konference s tukajšnjimi finančniki se nada¬ ljujejo in razpravlja se glavno o pogojih, pod katerimi bi se akci¬ ja izvršila. Obrestna mera bo liominelno baje petodstotna; v resnici bo, kakor pri vseh takih finančnih operacijah, mnogo več¬ ja, ker je pač več kakor gotovo, da se ne bodo note izplačale al pari. Za finančni kapital je to na vsak način prilika za velikanski plen. Seveda se razume, tla ima stvar tudi političen pomen, kaj¬ ti gospodarska in politična vpra¬ šanja- so vedno prepletena. Ar meriški kapital zaupa svojim dolžnikom; torej ne verjame, da bi mogla biti Anglija in Francija tako poražesa, da ne 'bi mogli iz¬ polniti svojih finančnih obvezno- • ti. To je pač vse lepo. Toda vpra¬ ša se, če se ne zasučejo reči tako, da ne ho o takih dolgovih sploh več odločeval poraz ali zmaga, ampak vse drugi faktorji, in si¬ cer ne le v Angliji in Franciji, ampak p'o vsej Evropi. Posojilo, zaveznikov kaže, da se priprav¬ ljajo še na dolgo nadaljevanje vojne. Cim daljši pa bodo bors. tem več bo uničenja; to je tako jasno, kakor da je dvakrat dva štiri. Uničenih bo več materijal- nih vrednosti, ostalo pa bo manj rok, da bi jih obnovile. Dolgovi bodo rasli in z njimi obresti, lju¬ di, ki naj bi jih plačevali, bo pa vedno manj. Kdo ve, če se ne bodo tisti, ki ostanejo, naposled vendar naveli¬ čali delati le za dolgove, katerih niso sami naredili in plačevati za grehe, katere so drugi zakrivili? Sedaj, dokler je vojna, ima ljudstvo gost pajčolan pred očmi. Noben narod nima jasnega, širo¬ kega pregleda, ker mu ga vlada¬ joči ne dajo in ga tudi hitro se podeči dogodki ovirajo! Kadar se vrne mir, kadar se konča živ¬ ljenje v strelskih jarkih, kadar pridejo ljudje zopet domov in naj¬ dejo vso sliko uničenja in opus¬ tošenja, 'bodo tudi misli v glavah drugače delovale kakor sedaj, ko jih opajajo, ker je treba duševne pijanosti, da morejo ljudje sploh prenašati cigansko razbojniško življenje in se klati. In lahko pride dan, ko bo v ti¬ sočerih in stotisočerih glavah vstalo spoznanje, da so bile vse žrtve življenja in dela doprineše- ne le za tuje, kapitalistične in im¬ perialistične interese, in da zahte¬ vajo isti tuji interesi tudi nadalj- ne žrtve brez konca in kraja, na- daljno bedo in pomanjkanje množic, medtem ko bodo kapital! sti želi. In tedaj se morda zgodi, da iz rečejo . narodi odločilno besedo, da naj plačujejo dolgove tisti, ki so jih naredili. .ie Res je pač, da se v času miru ni mogla snovati politična Jugo¬ slavija. Ali vsako politično vpra¬ šanje mora biti kulturno priprav¬ ljeno, da more dozoreti za rešitev. Tega kulturnega dela ne bi bila mogla nobena sila onemogočiti. V dolgih desetletjih pa hi se bilo z dobro voljo lahko toliko storilo, da ne bi Slovenec hrvaškega ime¬ na smatral za psovko, Hrvat pa mislil, da je “Kranjec” nekakšen barbar. Lahko- bi se bilo kaj sto rilo, da bi se bilo vzajemno jezi¬ kovno razumevanje vsaj pospešilo in da bi vedel Slovenec o hrvaški, Hrvat pa o slovenski kulturi, lite¬ raturi, umetnosti vsaj toliko; ko¬ likor ve 6 nemški ali pa o angle¬ ški. To kar se je skoraj sto let zane¬ marjalo, pa ne more sedaj nena¬ doma obroditi zrelega sadu. In če se spoznavajta grehi preteklo¬ sti, tedaj je najvažnejše, da se pripravi in izvede delo, ki jih bo v bodočnosti popravilo. Le to je resna naloge; vse drugo je prazna slama in slepilo. Farmarji na jugu in socializem. S prenosom imetka javnih po- trebšein iz rok korporacij v roke javnosti bo delavstvo zasledova¬ lo skupno začrtano pot. ki jo je od časa do časa zasledovalo ža prej in iznašlo za najboljšo. Pošt¬ ni sistem, javne šole, javna pota, katera imamo danes, so bila en¬ krat istotako v rokah posamezni¬ kov in ljudstvo je plačevalo od njih obresti, kadar jih je rabilo. Vse to se je spremenilo in spre¬ menilo se bo tudi — in socialisti bodo doprinesli največ k temu — da se za rabo orodja in razpeča¬ vanje blaga ne bodo plačevale o- gromne obresti današnjim kapi- talistom, kakor se žal, še danes mora. ’ ’ spro. PAPENOVE SITNOSTI. Farmarji na jugu so zelo zain¬ teresirani za socializem. To je iz našel urednik časnika “The Sou thern Ruralist,” ki izhaja v Geor gia in se tiska v 250,000 izrisih. To dejstvo je odkril urednik te¬ ga lista na ta način, da je pova¬ bil farmarje, ki so zmožni kaj na pisati, naj izrazijo svoje mnenje o socializmu. Prejel je 173 član¬ kov ; od teh jih je bilo 28 proti socializmu, vsi drugi pa za soci¬ alizem. Urednik je nameraval priobčiti obojestranska, mnenja v eni števil¬ ki ; ker so pa bili članki, ki so zagovarjali socializem, v pretežni večini in po vrhu tega dobro pisa¬ ni, je sklenil izdati posebno izdajo samo za socialistično pisane član¬ ke in sicer pod rubriko “Fanner in socializem.” Za to izdajo je porabil 15 najboljših člankov, o- stale je pa rezerviral in jih pri¬ našal pozneje po vrsti, vsporedno z nasprotno pisanimi. ■V tej izdaji izraža urednik v uvodnem članku “Čista država” svoje mnenje o zanimanju za so¬ cializem med južnimi farmarji takole: “V današnji izdaji ‘Ruralista’ hi morali biti priobčeni obe stra¬ ni tega važnega vprašanja o far¬ marju in socializmu. Toda bili smo zelo presenečeni in priznati moramo, da smo prišli v stisko. Predmet je sam na sebi namreč tako važen, da dvomimo, da bi sc dalo vse vprašanje raztolmačiti samo s pol tucata člankov. In še več: število karakterjev v teh člankih naših prijateljev sociali¬ stov nas je presenetilo. Vsled tega smo prišli do pre¬ pričanja, da zaslužijo odkritosrč¬ ni možje in žene, ki so se odločili pisati tako globoko zasnovane članke, vso pozornost in svobod¬ no besedo, ki jim jo je mogoče dati in smo vsled tega, da ne dele svoj čas z nasprotnimi argumen¬ ti, določili, naj imajo socialisti popolno besedo, ne da bi bili ovi¬ rani. Mi bomo pr. občili nasprot¬ no pisane članke v Ruralistu 15. avgusta in tako odškodili njih pisatelje tako liberalno, da ne bodo imeli ničesar proti naši od¬ redbi. Boljšega izpričevala o kakšnefn vprašanju, za katero bi se južni farmar bolj zanimal kakor za so¬ cializem, kakor sodijo članki, ki jih je prejel , “Ruralist” povo¬ dom diskusije ni mogoče dobiti. Na naš poziv je prejelo ured¬ ništvo 173 člankov o socializmu in farmarju. Od teh je samo 28 protisocialistično pisanih. Dejstvo, da je 145 ruralistov na¬ očnikov poslalo Članke, nagla - šujoč potrebo socializma za far¬ marja, sicer ne potrjuje mnenja, da je večina južnih farmarjev na¬ klonjena socialističnim naukom, vendar to znači, da so gotove stvari vredne resnega vpošteva- ja/ Zmote in predsodki tistih, ki so bili zakrinjeni in fanatični sovražniki socidlizma, so izginili. Pripovedovali so nam, da so socialisti najbolj nepatriotični ljudje — sami inozemci. Toda članki teh ruralistov so vendar iz najbolj čistih ameriških krajev naše dežele. Rekli so, da je so¬ cializem cvetka, ki raste le v in- dustrielnih centrih, članki v ‘Ru¬ ralistu’ so pa malone iz vseh raz¬ ličnih krajev velikega poljedel¬ skega Juga. imena so podpisana na teh člankih, imajo isti vir in bi bili čisto lahko brez vsake dvomljivo¬ sti podpisani na izjavi ameriške neodvisnosti. Tudi druge zmote so še, kate¬ re mislimo, je treba prej odstra¬ niti, preden more kdo uvaževati to vprašanje in o njem soditi stvarno. So ljudje, ki trdijo, da je socializem nasproten krščan¬ stvu. V resnici pa bi se lahko reklo, da sloni na zlatih predpi¬ sih, ki bi bili lahko temelj prak¬ tičnemu krščanstvu. Drugi, nič slabega hoteči, tona nevedni ljudje nasprotniki trdi¬ jo, da zastopa socializem svobod¬ no ljubezen in uničuje dom. Am¬ pak za to napačno tolmačenje ni nobene podlage. Socializem je demokratičen in se poslužuje najdemokratičnejših sredstev v svoji upravi, kadar hoče kaj izvesti v praksi. Eno teh sredstev je splošno glasovanje. In naravno je. da se bodo vsa važ nejša vprašanja reševala potom splošnega glasovanja, kjer večina odloči. Naše največje začudenje pa le¬ ži v tein, da izražajo razni pisci popolno zaupanje v nepristranost “Ruralistovega” urednika. To mnenje je zelo cenljivo. Prvi članek, katerega avtor je dobil od uredništva nagrado, je bil od J. B. Storieja iz Linden, Tex., in se glasi: “Socializem ni — kakor si to mnogi domišljajo — odsekana in posušena teorija, sesedena v mož¬ ganih kakega fanatičnega tuje* zemca. V svojem bivstvu je raz¬ vojna in sloni na zgodovinski, go¬ spodarski in znanstveni podlagi, ki edina nudi pravo in pametno izvedbo moderne gospodarske in industrijelne naloge. Karl Marks je dejal pravilno pred pol stoletjem, da oblikuje vsaka zgodovinska doba gospo¬ darske proizvodnje in izmenjave ter družabne organizacije, ki na¬ stajajo kot njih nujne posledice, podlago, na kateri sloni politična in duševna zgpdovina te dobe . . . Ko je bilo.orodje za proizvaja¬ nje in sredstva za razpečavanje e- nostavno, smo imeli posamezne lastnike in rabo orodja, ki so ga imeli, in tekma v produkciji in razpečavanju je bil$ na dnevnem redu. Ko je surova in enostavna forma orodja skoraj pred sto leti začela dobivati novo, dovršenejšo in kompliciranejšo obliko in kas¬ neje stroje, je njih lastništvo pre¬ šlo polagoma iz rok tistih, ki so jih rabili, v roke kapitalistov. V začetku so se pojavile kompanije, nato korporacije in kasneje tru- sti, ki so tekmo med kapitalisti čisto odpravili. S spremembo načinov in potov v proizvajanju in razpečavanju robe v naših dneh in logičnega razvoja kapitalističnega razreda, je bil rojen nov razred v ameri¬ ški družbi — proletariat ali brez- posestni delavec — ki ni imel ra- zun svoje delovne moči ničesar na da prodaj. Boj med tema dvema razredoma — med razredom de lavstva in razredom kapitalistov -— je postajal od lota do leta hujši, kajti vsak razred si želi zasigurati kolikor mogoče večji del proizvajanja bogastva. V tem boju je skušal farmar samega sobe preslepiti in prepr čari, da se to njega ne tiče, je samo gledalec toga razrednega boja. Mislil je, da zavzema srednje mesto med prvim in dru gim in da je deloma kapitalist in deloma delavec, in da bo vsled tega pridobil le on, ne glede, ka ko so zasuče bojna sreča. V tem slepilu so farmarja krepko podpi rali in mu pomagali razni politi čarji, časopisje in premnogokrat popjo in razni govorniki. Toda farmar je polagoma spo znal, da je, kakor ostalo delav stvo, tudi on odvisen od velike trgovske in industrijske zveze, cla morajo njegove proizvodnje vse skozi trg, ki je pod kontrolo in dustrijske zveze in . *■: a ' za \ Je tisti, Sa reč. f kocem; l U[ Ca f 0 zanil tetaiforn * Carr Kronani vladarji vedo, da je ljub vsej monarhični prevzetno¬ sti včasi koristno, če se napravijo popularne ; zato se semintja — se¬ veda previdno — pomešajo med navadni” narod. Nekronani John D. Rockefeller jr. je tudi spoznal vrednost popularnosti. Zato je šel v Coloradu tudi on med rudarje; ampak tudi on je to storil — previdno. “Nova Doba” v Pittsburghu je umrla. Pravijo, da gre njen ured¬ nik k “Slogi” v Cleveland. Nova Doba ie bila ligaška, Sloga je pro- tiligaška; pittsburški list je bil protiavstrijski, clevelandski je veleavstrijski; prvi je bil svobo¬ domiseln, drugi je klerikalen. Imenitni ljudje, ki znajo pisati, kakor se ukaže in obračati prepri¬ čanje kakor krojač suknjo! JS ki; iSoifor isVomi t Ve; v?,°bet is S Sli ‘ ? V* * (š* S J JV & S os asle dov l *>Šd ! Jav o a 3 '■ So ijok fkolbtarec Mornariški zakon. ih Pia, jih e «ilo - in sfl Je k, M .w y z adnjem zasedanju kongresa ■ :[ sprejet nov mornariški za- . ki prinaša proletarcem na ‘j 3 h ee ne idealno življenje, pa p0 Sa>, t*. % nekoliko boljši položaj ka- , r doslej. Preden je bil sprejet, kapitalisti intrigirali, kolikor ] e mogli, in šele po hudem boju kongres iz načrta napravil za- , Mi smo o tem svojčas poro- £ v v . \li kapitalistična mošnja ne ■0, kar meni nič tebi nič zrna- na d sabo. Dokler, ima izkori- (V8 lee le toliko upanja, kolikor i dogorevajoča sveča luči, se bojuje. Paroplovne družbe se jdužujejo zopet stare taktike. e sile so beraško malho čez ra- pa tarnaio in stokajo kakor jfni postopač, kadar igra slepca cerkvenih stopnicah. Ako se kon ne izpremeni, morajo ubo- reve propasti; ameriške paro- jvbe je tedaj konec, ker ne rao- izdržati konkurence s tujimi ei 1 tjfe <,> ' ' * < Kosu J : I( ’ J.. pISI ^, s f Posi a) ■ran omitirr “ ' d i P°klič e ’ tistih temi Papin je j,,-] ' y> 'p^etji, in potem ni več daleč ko- Pisal > sveta... Zanimivo bi moralo biti pogle- ,ti v dining room take gospode cčor tistega dne. kadar so se ijveč najokali zaradi pretečega »gina )Ii smo trdosrčni, in ladjarski ipitalisti se nam v svoji veliki »sreči nič niso smilili. Zdelo se im je, da se najrevnejšemu med jjnii, kadar ima najslabši dan, ivseeno bolje godi, kakor njego- .mu najboljšemu mornarju ob ijvečjem prazniku. Razuntega io mislili, da je od razmer, v ka¬ rih žive mornarji in od drugih ti, ki jih določa mornariški za ni! odvisna tudi varnost tisoče J potnikov, vozečih se na lad- In kdove, če se ne bi navse piše soprog (dnje lahko reklo, da je življc- i— nifair. je ljudi vendar še nekoliko več pravzaprav ndno kakor sveti profit? so le, da je, v tistem pij rje.” Tomi da ni poste-, ocsed iz pis-, Papen ima' ka Pitan Z so P ro a L lega 3 V j ne P%!li)’ ,v ' v kat«, Re dve bese. clu kapitana 3r smrtnegj "l -besedici )) amor j c fr j. n zadnji te. ibavo, so gj 'ljub teitt ’ tam. Seve- i. A Pasen c Angležem, kajti objjfc isel, j rečeno, 4 iztrgane fe¬ nomen, kakor soa- ,-endar At ka odloenj*- 'Ctem pismi > norec ptoj Naše mišljenje je dobilo zadnji čas zelo izdatno podporo. Oglasil sc je predsednik mednarodne mor¬ narske unije Andrew Puruseth, ki pozna izvrstno razmere na lad¬ jah, ter pravi v znamenitem član¬ ica, da je vse tarmanje družb brez podlage; le njihova nenasitnost se upira zakonu in slika hudiča na steno. Ni še davno, kar je Pacific Mail Company grozila, da proda svoje ladje Japonski ali pa Kitajski, če ne izpremeni kongres zakona o parnikih. Vsak otrok ve, da igra v povestih naših patriotov o ne¬ varnosti, ki žugajo Ameriki, že davno dežela, izhajajočega soln- ca največjo vlogo. Če odštejemo Mehiko, katero bi kar brez napo-j ra pozobali, smo imeli do evropske vojne po razlagah naših militari-J stov sploh le enega resnega so- j vražnika: Japonsko. Ampak ta j je nekaj veljal in vojna z njim jel hila neizogibna. Le vprašanje ča-! _jc bilo, kdaj se pograbimo. Ta vera velja še dandanes pri hujskačih v Ameriki. Kakšna za¬ tajitev patriotizma ie bila potreb¬ na, če .je kdo žugal stricu Samu, iia proda svoje ladje Japonski, ki jih gotovo prejalislej porabi na našo škodo! Razume se da so povodni kapi¬ talisti to storili težkega srca. A- li sila kola lomi! V Washington bi bili morali spoznati iz tega, da žene omenjeni zakon ameriške pa- triotične špekulante res in prav zares v pogin. Ali takrat ko je Pacific Mail Comp. izrekla svojo grožnjo, še ni bil zakon v veljavi. Družba še ni izkusila njegovih posledic; pa je vendar protestirala in nepatri- oi'čno žugala. Mislila si je nam¬ reč, da bo s tako grožnjo najprej izsilila iznremembo zakona, tako kakor si ga žele kapitalisti. Medtem je Pacific Mail Comp. res prodala svoje ladje, toda ne Japoncem in ne Kitajcem, temveč neki ameriški tvrdki. Storila je pa to zaradi tega, ker-je v seda¬ njih časih kupčija z ladjami vsled evropske vojne zelo dobra in je napravila družba s to prodajo i* meniten dobiček. Nikdar še ni bilo tako ugodne malike za trgo¬ vino / vsem, kar le plava iia vodi, kakor sedaj, in kompanija je po-l Kajti kdo se bo vozil po vodj štin- Atlantiku tako kakor nekdaj. Saj se danes tudi ne izplača izdelava- ti čevlje v malem. Ali tega niso krivi zakoni za varstvo delavcev. Vsakdo razume, da je imela n. pr. zgradba sibirske železnice veli¬ kanski pomen in da je vplivala tu¬ di na promet po morju. Na Savi je bil nekdaj zelo živahen promet z ladjami, ali odkar je zgrajena železnica, je popolnoma ESEK!2A3DOGOSjOEi3!x;DLll£3S!QLi£&!!£!K3K!S!S!G3GL5!jL!D£i!j[!l£lG3K9 rabila priliko. Ce pa ima druga ameriška družba toliko poguma, da kupuje njene stare zaboje, kljub temu, da je mornariški za¬ kon sprejet, je jasno, da ne more biti ta postava kapitalistom tako strašna, kakor jo slikajo. Da bi dobila stvar čim lepše iice so se kapitalisti spomnili tu¬ di na mornarje. Zaradi njih — pravijo — se mora zakon izpreme- niti; zakaj če ostane tak, kakršen je. pride šesttisoe mož ob delo. To je čudna matematika. Zakon 1 namreč zahteva, da mora biti na ladjah več mož, kot jih jc večino¬ ma sedaj. Ali vrhutega je znano, da ima kompanija vsega skupaj le osemsto belih ljudi, od teh pa dvesto na ladjah, ki plovejo pod angleško zastavo. Vsi drugi ir slnžbenci so Kitajci, črnci i. t. d., in da hi si družba belila glavo za¬ radi njihove usode, to mora že boli lahkovernih ljudem pripove¬ dovati. Pacific Mail Co. je imela prej s.oie ladje sploh vse pod angle¬ ško zastavo registrirane, in šele, ko je izbruhnila vojna, jih je dala najst ali petnajst ur iz Siska v Brod, če lahko pride z vlakom v petih urah? V ameriškem prome¬ tu je panamski kanal velik faktor, ki je izpremenil mnogo razmer. Ali če bi kdd dejal, da je pra¬ vično, če delajo delavci v mali obrti po dvanajst in štirinajst ur za mnogo manjšo, plačo kakor v tovarni, ker se mala čevljarija ne izplača tako kakor čevljarska to¬ varna, hi se mu danes pametni ljudje smejali. Tako je tudi smešno zahtevati, da naj se po¬ slabša mornariški zakon za to, da bodo parobrodarski kapitalisti lo¬ že odirali uslužbence. Kadar je šlo za njihove žepe, niso bili kapitalisti nikdar v za¬ dregi za izgovore; tako jih imajo tudi sedaj cele kupe. Toda dober mornariški zakon ni potreben le zaradi mornarjev, temveč tudi za¬ radi občinstva, in izza katastrofe z Eastland je predrzen zločin agi¬ tirati proti zboljšanju razmer na barkah. Tudi ta katastrofa se ne bi bila primerila ali pa vsaj ne bi i bila zahtevala takih strašnih žrtev> če bi bil že tedaj veljal novi zakon in če bi se bil tudi strogo izvrše- a s a a a a a a a a a a a a a BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gothard Oil g. Štefan Plučko, iz Ma- rietta, N,Y., nam je pi^al sledeče: ‘ Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem časom poiskusal razna zdravila toda brez uspeha. Čital sem v Vašem Alma¬ nahu o Severovem Gothard* skem Olju ter sem ga pre- iskusil in so mi bolečine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga vsi m, ki trpijo vsled krajevnih bolečin.” (Severevega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, atolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preisRušene vrednosti. Gena 2S in 50 centov. RANE, prepisati, zato da niso bile tako| ya j izpostavljeno nemški zaplembi. Kapitalistom je več za denar Da so se razmere v parohrodar- j kakor za življenje ljudi. Za ljud¬ stvu kaj izpremenile, je že mogo-jstvo ie narobe. Tn zategadelj je ce, kajti sčasoma se vse lzpremi- nja. Morda se temu ali onemu podjetju res ne jzplača plovba po potrebno, da govori ljudstvo in da se ne da zapeljati od kapitali¬ stičnih agentov. MEHIKANSKI STRAH. Kljub politiki prezidenta Wil- n, ki je baje vseskozi mirovna kljub navidezni zmernosti ne¬ ko^ iztrgani, a t er ih kapitalističnih listov, ki e znali včasi vse glasneje in mo- feneje hujskati na “intervenci- s" v Mehiki, bi bilo zelo nepre- lifeo trditi, da je nevarnost voj- [ z našim južnim sosedom mini- Namesto prejšnjih navadnih, ritnih hujskarij objavljajo čašo- žri sedaj “objektivna” poročila ni mehiške meje in izkušajo z nji- linapraviti med ljudstvom razpo- iienje za vojno, ki postaja, pet¬ ima pne Bgibna”, ker j-o hudobni Mehi- Veletovarnar Ford v Detroit se pripravlja, da zgradi povsem maj¬ hen podmorski čoln, mnogo manj¬ ši od vseh sedanjih. Profesor Her- shel Parker je pa hud, češ da je bila to njegova ideja. Henry Ford odgovarja, da ne pozna Parkerja, da ga ni nikdar videl in da ni ni¬ kdar kaj slišal o njem. Prepir o lastništvu ideje se nadaljuje. Si¬ cer pa pravi Ford, da niso njegovi načrti še tako dozoreli, da bi se mogel čoln že zgraditi. Ali kadar bo vse gotovo, tedaj bo to naj¬ mogočnejše orožje, kar ga je kdaj poznal svet. Tisti mali čolni bodo kakor ose, ampak ose, katerih pik je smrten. In s takimi osami — misli Ford — postane vojna ne¬ mogoča. Ford nemara ne ve, da so že ne¬ šteti izumitelji in fantasti pred njim ravno tako mislili. Kadar¬ koli se je pojavilo kakšno orožje, kakšen eksplozivni aparat ali spl-o-h kakšna za vojno porabna naprava, ki je odločno nadkrilje- vala prejšnje, so vselej pravili, da bo dotična iznajdba uničila vojno. Posledice pa so bile vedno na¬ sprotne; drugi iznajditelji so sc trudili, da iznajdejo zoper novo napadalno sredstvo novo obram¬ bo ; zoper oklepe ladij so iznašli torpede, zoper torpede mreže, zo¬ per mreže škarje in močnejše tor¬ pede, zoper močnejše torpede močnejše oklepe in večje topove, in tako je iznajdba podila iznajd¬ bo ; nobena pa ni onemogočila vojne, temveč vse skupaj so jo na¬ pravile le strašnejšo in naložile narodom postoterjena bremena O stavkah premogarjev na Angleškem — meseca julija in prve dni septembra •— jc bilo do¬ volj poročanega. Culi smo tudi o štrajku v mogočnih Kruppovih to¬ varnah na Nemškem, čeprav je pridržala kajzerjeva cenzura vse podrobnosti za svojimi mejami. Sedaj je pa prišlo na dan, da so bili letos štrajki tudi / Belgiji. Mary' Boylo 0’Reilly, napredna ameriška žurnalistka, je pravkar zapustila Nemčijo in Belgijo, kjer se je mudila nekaj mesecev, in ob svojem povratku je obeloda¬ nila zanimivo poročilo o položa - ju belgijskih delavcev, kar je namreč sama videla in pa zve¬ dela od zanesljivih prič. Stavke v Belgiji so danes seveda bolj patriotienega kot pa razrednega značaja, ali kljub temu so intere¬ santne, kajti dokazujejo, da niti mogočni pruski nasilniki niso vpognili belgijskih delavcev. Belgija leži že leto dni pod peto pruskega militarizma. Vse belgijske industrije šo v rona« kajzerjevih mogotcev, ki so torej nadomestili belgijske kapitaliste. Najbolj tragično .za Belgijce pa je, da služijo vsa njihova gospo¬ darska podjetja nemški armadi in da morajo belgijski delavci, koli¬ kor j ili je še doma, izdelovati šrapnele in drugo morilno pri¬ pravo, ki se potem uporablja tudi proti njihovim rojakom v Flan¬ driji in na Francoskem. Tn temu se na vso mbč upirajo delavci v tovarnah in na žcieznicah. Kljub temu, da rabijo pruski militari¬ stični gospodarji vsa Rockefeller¬ jeva — in še hujša — sredstva od podkupnine pa do najostudnejših nasilstev, da nalagajo denarne kazni na cela mesta in “discipli¬ nirajo” žene in otroke delavcev, jih ne morejo prisiliti, da bi de¬ lali po niihovem ukazu. Na tisoče belgijskih'mehanikov rajši strada in prenaša najkrutejše kazni, ka¬ kor pa da bi se pokorili. V Sagveghenu je velika žičar- na. Nemci potrebujejo veliko žice, in ne samo Nemci, temveč vso, vojskujoče se države. Miljone milj bodeče žice je prepletene na dolgih bojnih frontah, ki dela oviro napadajočim armadam, po¬ sebno kavaleriji. Vse tovarne za E2 E2 S H 5 H H a s B B B B B B B S Severove Pripravki so naprodaj v vseli lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Zavr- B g nite nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročile jih od nas. B H W. F. SEVERA CO., Cedar Rapads, 5owa || otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pekline in ožganine se hitro zacelijo, ako se nadene S EVERAS Healing Ointment (Severovo Zdravilno Mazilo). Gena 25c. POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ak« nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. SE KOS PAPIRJA PROTI ODE- RUŠTVU. žico v Nemčiji delajo noč in dan, in še nimajo toliko žice, kolikor je potrebujejo. Ko so torej osvojili Nemci 'Sagveghem, so takoj odre¬ dili, da morajo delavci v ondotni' žičarni delati žico za prusko armado. Bilo je štiristo delavcev in vsi so odrekli delo. Vojaški poveljnik sc je penil jeze in gro¬ zil z orožjem a vse skupaj ni nič pomagalo. Nazadnje je pruski silnik ukazal pripeljati žene in otroke delavcev pred tovarno, jih postavil v vrsto in zagrozil de¬ lavcem, da bo vse postrelil, ako ne prično z delom. Delavci so pa odgovorili s patriotično pesmijo in mirno, čakali, naj se zgodi kar hoče. Nemcem ni drugo preosta¬ lo, kakor da so petdeset delav¬ skih voditeljev zaprli, druge pa zapodili; tovarna je počivala. V Liege so hoteli Nemci prisi¬ liti večje število belgijskih želez¬ ničarjev, da bi vozili vojaške vla¬ ke z moštvom in municijo. Ene¬ mu strojevodji po imenu Anton Claeys so celo ponujali deset frankov na dan, če sprejme služ¬ bo, ali mož je zavpil: “Vive la Belgigue!” in odklonil ponudbo. Končno se je sam ponudil neki drugi strojevodja, ali ko mu jc nemški častnik natančno pogle¬ dal v oči, ga je dal zapreti. Su¬ mil je namreč —• in morda po pra¬ vici — da. bi dotičnik najbrž za¬ vozil vlak v katastrofo, ako mu ga puste. Z vso svojo mogočno militari¬ stično mašino, s katero lahko po¬ dirajo cele armade na bojiščih, rušijo v prah silne trdnjave in prodirajo daleč v 'tuja ozemlja, ne morejo kajzerjevi gospodje ugnati nekaj tisoč belgijskih de¬ lavcev. Vzeli so jim vse in lahko jim vzamejo tudi življenja, ali zasužnjiti v prisvojene tovarne jih ne morejo. Reverend dr. Charles A. Eaton je odkril, da je “sedanja vojna v Evropi največji blagoslov, ki je udeljen človeštvu od dobe refor¬ macije. Kajti svet je že izgubljal dušo.” In da je popolnoma ne iz¬ gubi, mu je Bog poslal blagoslov te vojne. Nemčija je ječala pod militarizmom. Rusija je bila po¬ greznjena v toposti, Francija ie pozabila na Boga, Anglija je bila zastrupljena z razrednim sovraš¬ tvom, Amerika prepojena z mate¬ rializmom. Zato je Bog poslal voj¬ no. Kot blagoslov in zdravilo. Kako majhnega in nesposobne¬ ga si taki farji predstavljajo svo¬ jega vsegamogočnega Boga! Ni dvoma, da je v Avstriji ode- ruštvo z živili eno najbolj pere¬ čih vprašanj, kar jih je porodila vojna. Že prve mesece so vsa poročila naglašala okrutno dragi¬ njo,-ki se kljub vsej “veliki bri¬ gi” slavne vladne nič ni zmanjša¬ la, temveč se je za mnogo pred¬ metov tekom časa še izdatno po¬ večala. Ob začetku vojne je imela vla¬ da — seveda — preveč drugih skrbi, in kdo bi ji bil zameril, u- božici, da ni mislila na draginjo, ko še ni na ministrskih mizah nič izpremenilo? Sčasoma so pa na¬ stali klici tistih, ki sedajo za dru¬ gačne, pogostoma prazne mize, ta¬ ko glasni, da so prišli tudi skozi ministrska okna. Od tedaj se pa visoka vlada neprenehoma briga. Vsak čas izda kakšno cesarsko na- redbo. Uradna “Wiener Zeitung” pri¬ naša novo cesarsko naredbo o preskrbi prebivalstva z neutrplji- vimi potrebščinami. Nova nared- ba primerno izpopolnuje “cesar¬ sko naredbo” z dne 1. avgusta 1914. Da se bo bolj uspešno dalo na¬ stopiti proti nepoštenemu delova¬ nju oderuhov z živili, daje nova cesarska naredba pravico razlasti¬ tve vsakdanjih potrebščin tudi o- krajem in deželam — dosedaj so imele to pravico samo občine ■ — in poleg tega sme notranji mini¬ ster dati to pravico tudi vojno- poštnemu zavodu ali drugim za¬ vodom in podjetjem, ki v javnem interesu skrbe za preskrbo, da v slučaju potrebe potom deželno vlade vzamejo producentom ali trgovcem njihove zaloge s silo. Odškodnina se ne bo več dolo¬ čila po navadni vrednosti, ampak po primerni ceni. Če se ne bo dala ta odškodina določiti mirnim potom, jo bo določilo okrajno so¬ dišče v izvenspornem postopanju. Nadalje določa cesarska nared¬ ba, da mora ne samo trgovec, am¬ pak vsakdo, kdor obrtoma ali na trgu prodaja živila, na dobro vid¬ nem mestu z dobro čitljivimi zna¬ ki označiti ceno posameznih živil po kakovosti ih množini. Proda¬ jalcem pa se nalaga obveznost, da morajo dovoliti brezplačno upo¬ rabo svojih vozov, da kupec še enkrat pretehta kupljeno blago. Naredba je že stopila v velja¬ vo. Za prestopke so določene ob¬ čutne kazni, pri oteževalnih okol- ščinah da 5000 kron ali 6 mesecev zapora. Lahko se tudi izreče za- seženje blaga in izguba obrtne pravice. Da se zagotovi tržni promet in pošiljanje blaga na trg, postavlja naredba pod kazen vse spletke, ki nameravajo zmanjšati na trgu ponudbo. Posebno pa je trgov¬ cem prepovedano, da bi od člove¬ ka, ki nese vsakdanja živila na trg, pokupili td blago še na potu ali pred uradno določeno tržno u- ro., Tako stavi tudi § 17. pod ka¬ zen vsak dogovor, da bo kdo z drugimi vred zahteval pretirane cene. [Skušnja je pokazala, da tudi kupci lahko poženejo cene kvišku. Zato je javnost večkrat zahtevala, da naj se kaznuje tudi tisti, ki pretirano ceno plača. § 16. nove naredbe kaznuje trgovca, ki pri nakupovanju na trgih, na cesti a- li od hiše do hiše ponuja nad za¬ htevano ceno ali, če se ne zahteva določena cena, ponuja nad dose¬ daj navadno ceno, da si s tem pridobi blago ali pa kako pred¬ nost za bodoče nakunovanje. Ka¬ tera cena se mora smatrati za na¬ vadno, to je treba presojati po krajevnih razmerah. To čitamo. Ali odvadili smo se verjeti, da bo to dosti zaleglo. Papirja proti oderuštvu je res tu¬ di v Avstriji mnogo popisanega, ali ravno ta množina odredb je znamenje, da niso vsi dosedanji ukazi prinesli tistega sadu, ki so ga pričakovali ces. kr. modrijani na Dunaju. Vse to je pa precej razumljivo. Tako velika izprememba, kakršna jc bila potrebna, da bi se ljudstvu resnično pomagalo, se ne da iz¬ vesti kar čez noč. Tudi Avstrija je kapitalistična država. Tudi v njej je bila privatna lastnina ves čas sveta, kar ne pomeni nič dru- zega, kakor da je izkoriščanje sveto in nedotakljivo. In zdaj naj se izkoriščevalci kar od danes do jutri preuče, da nimajo pravi¬ ce izrabiti najlepšo priliko, kate¬ ro jim je dala zločinska vladna politika s to roparsko vojno? Seveda jim to ne gre v glavo, in zato ostajajo vse te naredbe ve¬ činoma makulaturen papir. Delati začenjajo. Ridgeway, Pa. — Russell Car Snow Plo\v \vorks, ki so bile od spomladi zaprte, so v pondeljek zopet začele delati. Nekoliko de¬ lavcev je že vposlenih, pravijo pa, da se bo v kratkem delalo s pol¬ no paro. Jamajka je sklenila poslati An¬ gliji 500 mož “na pomoč” in vzdržavati tudi doma “armado”, ki bo štela 500 mož. Tudi milita¬ rizem ima svoje karikature. a P K O L JE T A R E (J Al »V KRTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgruata 1908 . Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. OLIVNI URADNIKI: ^r«d« c amk: UKAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. pomoim tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. p NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Main St., Conemaugh, Pa. 'RAN TOMAŽIČ. 2. nadzornik. Gary, Ind.. Toleston. Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Cra ib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. aLJOZIJ KARL1NGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. L. 4. box 88 VRHOVNI ZDRAVNIK. " J. Kern, M. D., #202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 'uiijAVNl URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. ■jpendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. . _ . . Sadnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. rabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstovvn, Pa. Rnhodoinik Ivan, box 273, South Fork, Pa. »oler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. t »UPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIM PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. iavertnik Jožef, 2821 Crawt'ord Ave., Chicago, IR., član is. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Uravvford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., elan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, IR., član S. D. P. & P. D- Gariek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. 8. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. uenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vae iopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih »ateaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. KONVENCIJA. Slovenske Narodne Podporne e cino te pači* prip c Narodne Podporne v Pittsburgti, Pa. f , r ZO l’ a 'trn ■V pondeljcK duc 30. septembra's svojo obtožnico po instancah, je bila o tvor j ena IV. redna kon- kakor govore pravila, namreč na vencija Slovenske Narodne Pod- nadzorni in porotni odsek in po- porne Jednote v Pittsburgh, Pa. tem šele na konvencijo, je odgo- Navzoeih je 116 delegatov (med voril Faletič, da to bi bil “glas terni pet delegalinj) in enajst vpijočega v puščavi,” ker ne za- elanov glavnega odbora. Zboro- j upa tem odborom, vanje se vrši . Kianjsko-Slov.en- j Na poziv, da predloži dokaze ikem Domu na 57. ulici v bližini Butlcr st. Predsednik Jednote, Jakob Mi¬ klavčič je otvoril zborovanje ob 9. dopoldne s pozdravnim nagovo¬ rom. Nato je bil izvoljen pove¬ rilni odbor peterih članov, ki je pregledal poverilne liste delega¬ tov. Takoj pri pregledovanju po¬ verilnic je prišla v ospredje afe¬ ra znanega Faletiča iz Clevelan¬ da, ki se je dolgo časa skrival ‘posojevanja denarja ne¬ zanesljivim osebam po gl. odbo¬ ru,” je privlekel Faletič iz žepa pismo sod. Šavsa, ki ga je zadnji pisal nekomu in ki je bilo svoje- časno fotografirano in objavljeno v Glasu Svobodo. Predsednik razsodišča: “Ali so to vsi Vaši dokazi, brat Fale¬ tič?” Faletič: “To je vse.” Glavni tajnik John Vederbar pod imenom Ahasver. Prijavljena na ^° pojasnjuje to stvar Ob ča¬ da bila namreč dva delegata od društva Primož Trubar, št. 126, v Clevelandu, pryi Faletič s pra¬ vilno izdelanim poverilnim lis - tom, in pismo od društva, ki po¬ oblašča elana Jenca za drugega delegata, izvoljenega na seji prejšnjega dne. Nastala je de¬ bata, kdo da je pravi delegat. Končno je bilo sklenjeno, da se ne prizna nobeden, dokler se ne reši Faletičeva afera ; da pa ne bo eden ali drugi prikrajšan na pra- nicali delegatstva, je bilo tudi sklenjeno, da gre Faletičeva stvar takoj na dnevni red, preden se volijo konvenčni odbori. Faletičeva obravnava in obsodba. Konvencija je z večino skleni¬ la, da se postavi Faletič pred raz- su I-V. redne konvencije v Cleve¬ landu leta 1909 je bivši blagajnik Korce nakazal sodr. Šavsu ček za znesek, kolikor so znašali vozni stroški od Clevelanda v Oregon City, Oregon, do katerih je bil o- pravičeif kot tedanji delegat. Ker se je pa ustavil Šavs po končani konvenciji v Chicago in porabil dotični denar, se je pozneje sam oglasil, da povrne jednoti znesek $48.00, kolikor bi znašala vožnja iz Chicaga v Oregon City. Oglasil se je tudi na zadnji konvenciji v M:ilwaukee in obljubil, da gotovo povrne omenjeni znesek do seda¬ nje konvencije. To je tudi storil meseca februarjia t. 1. in zdaj je vse poravnano. Predsednik in sodr. Miklaučič potrjuje, kar je povedal Veder- glavnega in pomožnega odbora S. D. P. Z. dne 24. sept. 1915 v Conemaugh, Pa. Predsednik otvori sejo točno ob 9:30 dopoldan. Od gl. odbora so navzoči: Paulovčič, Bavdek, Prostor, Žele, Sitter, Vidrih in Pouše. Od pomožnega odbora Suhadolnik. Prečitani zapisnik zadnje odborove seje se sprejme v celoti. Za¬ deva sobr. Jos. Hočevarja, čl. dr. št. 54 se reši v smislu, da se mu nakaže bolniška podpora od tistega dne, ko je prekršil pravila. Zadeva sos. Ane Per- venčevie se jasno razvidi iz zvezinih pravil. Torej sklenjeno po pravilih. Istotako se reši pritožba sos. Aloizije Trolin, članice dr. št. 42. Zadeva sobr. Anton Dolinar-ja, čl. dr. št. 23. Gl. tajnik je dobil za omenjenega člana poročilo od verodostojne strani, da si je bolnik sam nakopal bolezen potom pijanosti. Sklenjeno, da se ravna po pravilih. Na vrsto pride zadeva sobr. Fr. Špa¬ na, čl. dr. št. 9. Prečita se njegov do¬ pis, oziroma izjava, katera je bila pri¬ občena v št. 414 Proletarca, napram gl. odboru, sosebno gl. tajniku. Po vse¬ stranski debati se - pripozna sklep gl. tajnika za pravilen. Gl. in pomožni odbor S. D. P. Z. konštantira, da je gl. tajnik odgovoril pravilno, in da je br. Fr. Špan prejel $512.00 bolniške pod¬ pore, $50.00 pa za operacijske stroške. Torej po pravilih preveč $147.00. Prečita se protest od dr. št. 5, kateri je bil priobčen v Proletarcu- štev. 417. Sklene se, da sobr. Fr. Turk ni opra¬ vičen do bolniške podpore. Predlagano in sprejeto, da se pošlje pozdrav kon¬ venciji S. N. P. J. v Pittsburgh, Pa. Pozdrav se glasi: Vsi navzoči obžalu¬ jemo, da se ni vresničila ideja, da bi so vršila skupna konvencija za zdru¬ ženje vseh slovenskih jednot in zvez. Mi se strinjamo s predlogom priprav¬ ljalnega odbora za združitev, kateri se glasi: Vrši naj se skupna konvencija zg, združenje, na kateri naj bodo pri¬ zadete organizacije zastopane po šte¬ vilu članstva. Namreč po enega zastop¬ nika na 500 dobro stoječih članov in zraven glavni odbor vseh prizadetih organizacij. , Sklep zadnje konvencije S. D. P. Z. se glasi, da naj si zveza nabavi varne omare, katere so varne pred ognjem. Gl. tajnik poroča, da je imel do sedaj slično shrambo na izposojilu, ker mu je pa .v bodoče ni več mogoče dobiti, se sklene, da se slična shramba kupi. Za.to so pooblaščeni sobr. Žele, Pouše in Sitter. Nadzorniki S. D. P. Z. prečitajo na¬ vzočim natančni rezultat štirimesečnih računov in poročajo, da so našli knjige in račune v najlepšem rodu. “Slovensko hranilno in posojilno društvo” v Conemaugh, Pa., opozarja gl. odbor S. D. P. Z. da Zveza lahko tudi naloži denar v imenovanem sloven¬ skem podjetju. Društvo daje isto var¬ nost in sigurnost, kakor različne ban¬ ke. Vsi navzoči gl. odborniki so pre¬ pričani, da je pri omenjenem sloven- beio m podjetju vsaka nevarna špekula¬ cija, nemogoča. Predlagano in sprejeto, da S. D. P. Z. vloži nekaj svojega de¬ narja v “Slovensko hranilno in poso- •jilno društvo” v Conemaugh, Pa. To pa seveda še le pod pogojem, da ome¬ njeno društvo garantira za popolno varnost vlog in da poroštvo, kakršno dajejo druge narodne banke v Ameriki. Gl., predsednik br. Pauloučie opo¬ zarja pomožni odbor, da naj se redno udeležuje sej gl. odbora. Gl, predsednik, tajnik in pred. nad¬ zornega, odbora so dobili več pritožb od društev glede nerednega pošiljanja društvenih zadev, oziroma pisem. Iz imenika je razvidno, da je vsaka pri¬ tožba (kar se tiče korespondence) kriv¬ da društvenih uradnikov, in sicer zato, ker se premalo zavzemajo za prave in natančne naslove v glasilu zveze. Društveni uradniki so prošeni, da naj pri spremembi naslova to takoj javijo glavnemu tajniku. Posebno važno je, da se vedo natančni naslovi društve¬ nih tajnikov in blagajnikov. Gl. tajnik bode takoj naslove popravil in obvestil tudi glasilo zveze. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi gl. predsednik sejo ob 11:30 dopoldan. JOHN PROSTOR, zapisnikar. sodišče, sestoječe iz štirih delega-1 bar, in pohvali Šavsa kot pošte- tov — dva imenuje Faletič, druga njaka, ki se je sam zglasil za dolž- dva, pa gl. porotni odbor — in pe- nika, dasiravno ni prejšnji od- tega, ki je predsednik, volijo iz- bor nikdar poročal 6 tem niti ni voljeni razsodniki. Faletič je, smatral Šavsa za dolžnika. Temu bil vprašan, če se zadovolji z raz- je pritrdila tudi delegatinja Za- sodiščem, in on je odgovoril, da lokar, dasi je bila zagovornica Fa- je popolnoma zadovoljen. Imeno- letiča. val je delegatinjo Nežo Zalokar' Ko so to slišali delegat je, je za- iz Clevelanda in delegata Franka vladal buren smeh in ploskanje Magajno iz Tmperial, Pa., za svo- v dvorani. jega zastopnika v razsodišču, do-j Na zahtevo predsednika, da do- čim je gl. porotni odbor Imeno-j kaže Faletič, s čim se je pregrešil val Jožeta Ambrožiča iz ('anons-! gl. odbor, ker jo odvzel tisk Gla- burga in Martina Strupeka; ti sil;i .Glasu Svobode Co., je tiho štirje so potem izvolili Rudolfa odgovoril, da je o tem že pisal v Pletcršeka iz Morgana, Pa., za'javnosti. Prečita sc obtožnica, predsednika. j Nato predloži tajnik Vederbar po- Razsodišče je pričelo z razpra-j nudbe treh tiskarn in sicer Glas vo takoj na popoldanski seji, ki Svobode Co., Narodne Tiskarne se je končala, drugi dan ob štirih in tiskarne Spravedlnost. Ponud- popoldne. Predsednik razsodi- bo se prečitajo in jasno je bilo, ZAHVALA! Spodaj podpisani se tem potom srčno zahvaljujem društvom in posameznim članom S. D. P. Z., kateri so mi v slučaju stiske in nesreče priskočili na pomoč. Pred vsem naj se zahvalim društvu “Zvesti bratje” (katero ime to društvo zasluži), kakor tudi bra¬ tom Štefan Zabric in Fr. Pavlon- čič, kateri so imeli z menoj velike stroške in me vozili od zdravnika dio zdravnika. Darovala so mi sledeča društva: Št. 4 — $5.00, štv. 5 — $3.00, štv. 48 — $2.00, štv. 85 —- $2.00, štv. 59 _ $200, štv. 29 — $2.50, štv. 56 — $1.70, štv. 70 — $1.10, štv. 47 — $1.45, štv. 34 — $3.00, štv. 9 — $2.55, štv. 42 —- $1.50. Sku¬ paj $26.80. Še enkrat se iz srca zahvalju¬ jem vsem darovalcem. Bodite uverjeni bratje, da težko je pro¬ siti, ampak k temu sem prisiljen. Upam, da od vas, svojih sobratov, tudi v bodoče ne bodem pozab¬ ljen. Za vsak najmanjši -dar vam bodem zelo hvaležen! Anton Istenič, R. F. D., box 52, Garett, Pa. Kapitalisti ne riskirajo nikdar denarja brez zadostnega poroštva, od delavcev na vendar zahtevajo, da riskirajo svoje življenje brez vsakega poroštva. šča je imel najvišjo moč na kon¬ venciji in delegatje so sedeli in poslušali kot porotniki. Delega¬ ta Anton Peterlin in Valentin Re- povš sta vodila zapisnik razpra¬ ve. Ni mi treba posebej omenjati, da so delegatje, napeto poslušali in radovedno čakali, kakšne do¬ kaze prinese Faletič za svoje ob- dolžitve. Faletič je prišel v Pitts¬ burgh v nedeljo zvečer z drugimi delegati, in ko je na poziv razsod¬ nikov sedel k tožni mizi, je vsa¬ kdo, kdor ga ni še poznal osebno, iztegnil vrat, da si natančno ogle¬ da moža, proslulega Ahasverja, ki je zadnje čase povzročil toliko prahu po časopisju. Toda na ve¬ čino delegatov je naredil mož vse¬ kakor slab vtisk. Prišel je s po¬ vešeno glavo in ves čas razprave je najrajši gledal na mizo ali pa v papirje, ki jih je zmiraj držal cel šop v roki; le zdajpazdaj je blisknil z očmi po delegatih in jih zopet naglo umaknil. Predsednik razsodišča, Pleter- šek, je pozval Faletiča, da pred loži dokaze o “posojevanju jedno- tinega denarja neodgovornim o- sebam,” “kršenju pravil zaradi odvzetja tiska Glasila Glasu Svo¬ bode Co.,” “o sprejemanju ogla- rov od goljufivih tvrdk po ured¬ niku in upravniku Glasila iz oseb- da je bila ponudba Narodne Ti¬ skarne najboljša, vsled česar je bila sprejeta; Faletič odgovarja, cla ponudba še ni pogodba in da bi se bil gl. odbor lahko pogajal s Konda,tom in dobil nižje cene. Sodrug Zavertnik odgovarja, da v takih slučajih ne more biti no¬ benega barantanja, kajti to ni noben business. Na Faletičevo trditev, da je šlo Glasilo iz delav¬ ske v kapitalistično tiskarno, zo¬ pet odgovarja Zavertnik, da je ravno narobe: Kondatova tiskar¬ na je prej kapitalistična, ker je last dveh oseb, medtem ko je Na¬ rodna Tiskarna kooperativno pod¬ jetje, kjer so delavci v večini tu¬ di solastniki. Gl. porotnik Železnikar odloč¬ no zahteva, da dokaže Faletič graft, ki je bil v stiku z oddajo Glasila. Faletič odgovarja, da te¬ ga ni trdil in da ne ve za nobe¬ no korupcijo. Nato pride' obtožnica, da sta u- rednik Zavertnik in upravnik Go¬ dina prejemala denar za goljufi¬ ve oglase. Zavertnik zahteva, da mu Faletič dokaže, kdaj in kje je prejel kak denar. Zadnji odgo¬ varja, da ni tega direktno trdil ni¬ ti pisal, ali da se razume samopo- sebi, da je za oglase določena pro¬ vizija. Prečita se zapisnik zad- serata v Glasilu. Sodrug Godina predloži šop pisčm in izjavlja, da je on naznanil dotično tvrdko poštnim oblastem v VVashington, cim je prišla prva pritožba, in je pripomogel, da so dobili denar po¬ vrnjen vsi tisti, ki so njemu spo¬ ročili o prevari. Glede obtožbe, da je Godina tratil svoj službeni čas po sociali¬ stičnih shodih kot govornik, je odgovoril upravnik, da je res šel na povabilo kluba v 'Staunton, lil., toda to je bilo 1. maja, torej ria delavski praznik, ko je imel prost čas, ki ga lahko'porabi kakor ho¬ če ; jedno.ta ni imela pri tem no¬ bene škode. Sodr. Godina je zahteval od Fa¬ letiča, da mu dokaže; kdaj je on odprl pisma s ponudbami za od¬ dajo Glasila. Faletič odgovori, da prizna, da je v tej stvari pisal več kot je res. Tega pa ni kriv on, temveč Glas Svobode, kajti v svo¬ jih dopisih je večkrat delal opaz- be uredništvu Glasa Svobode, da nni črta, za kar ni bivstvenih do¬ kazov. Urednik pa tega ni sto¬ ril, temveč natisnil vse in ga tako spravil v neljubo blamažo. Zavertnik: “Kdo Vam je poši ljal razne informacije iz Chica- ge?” Faletič (po kratkem molku): “Urednik Glasa Svobode.” Godina: “Faletič, dokažite mi samo eno koristolovstvo pri mo¬ jem službovanju za jednoto.” Faeltič: “Na to ne morem od¬ govoriti, saj sem že dovolj govo¬ ril.” Po končanem zaslišanju je čla¬ nica razsodišča, Agneza Zalokar, vpregala Faletiča, da se naj izjavi pred vso konvencijo, dali se pod¬ vrže sklepu in razsodbi konven¬ cije, pa naj bo taka ali taka, Fa¬ letič svečano izjavi, da se podvr¬ že. Potem izrekli razsodniki svoje mnenje. Značilni sta izjavi nje¬ govih zagovornikov. Za.okarje- va je rekla, da dokazov res ni, ali sodba naj bo milostna. Vse nje¬ no izvajanje — in ona je dobra govornica — je bilo v smislu, da je Faletič zapeljana reva , žrtev drugih, in zato se ga naj konven¬ cija usmili in ga za kazen kveč¬ jemu suspendira. Zagovornik Magajna je dejal, da sploh ne mo¬ re zagovarjati Faletiča, pač pa prosi, da naj bo sodba milostna. Druga dva razsodnika od strani gl. odbora sta pa najstrože gra¬ jala. Faletiča in priporočala ka¬ zen, kakršno zasluži. Glavni odbor in Faletič sta se odstranila iz dvorane in konvenci¬ ja, je glasovala z listki, kdo da je kriv: Glavni odbor ali Faletič? Izid glasovanja: 73 glasov, da je kriv Faletič, 6 glasov, da je kriv odbor in 28 glasov, da sta' kriva Faletič in odbor. Večina je torej priznala, da je kriv Faletič.' Pri glasovanju za kazen sta bi¬ la dva predloga. Prvi, da Fale¬ tič prekliče v javnosti vse, kar je pisal proti gl. odboru, a razunte- ga se suspendira, od bolniške pod¬ pore za tri mesece, in nikoli -več Nadaljevanje konvencije. Y torek popoldne je prišla na dnevni red volitev konvenčnih od¬ borov. Za predsednika konvenci- je je bil izvoljen sodrug Frank Tavčar iz Rock Springsa, za pod¬ predsednika pa sodr. Vogrič iz La Salle in Goršek iz Kansasa. Za zapisnikarja sta bila izvoljena sodr. Berger in Cankarj. Za pregledovanje knjig se jt sklenilo, da se najme veščak, ka¬ teremu naj pomaga odbor dvei elanov. Dalje je bilo sklenjeno, da ti ska originalni zapisnik za delega¬ te tiskarna, kjer se tiska Zajedni- čar, glasilo Narodne Hrvatske Zajednice, ki je unijska. Tiskar-, na “Nove Dobe” ni unijska, zaJ to se odkloni. V zapisniku, kil pride v Glasilo, se pa črtajo ime-l na predlagateljev. (Pozneje se je dognalo, da tis¬ karna Zajedničarja ni unijska, ti rej sc sklep izpremeni.) Na šesti seji v sredo j 22. sept.) so prišla na vrsto poročila glavnih odbornikov, ki so bila brez izjemi f -k > lilS r, 5 > be ' . nudili felil' 0 ' idi, d' ,1)»' in cl ' uiiskib l ti za S P I( ijih stl ' razsn - ; > bim< »jninazi, !- s e pa b: , prakticn I, treba d b centra Je učne p cent »ko- Skr asih knj UD kaj nove ^katerih , U stanuje j > mora zelo zanimiva. Zlasti je bilo za- $ 11 nimivo poročilo glavnega tajnika Vederbarja, v katerem navaja v A ^ so 1 lepo razdeljenih statističnih po- podatkih rast in razvoj jednote. O’ la izobrai pa tudi s ivie knjiž jjigt- s f lot pa po? V sredo popoldne se je zglasi v dvorani sodrug Etbin Kristani? kot odposlanec Jugoslov. Soc. Zv., da pozdravi konvencijo v imenu zadnje, kar je tudi storil. Kon- - študije, vencija mu je soglasno dovolila; pol ure časa, in po kratkem po zdravu je Kristan tudi razložil -.-kaj! Na delegatom, da ima Jugoslovanska- i Socialistična Zveza načrt za usta¬ novitev Jugoslovanske Akademi- ipol 'je, veleobsežne izobraževalne or¬ ganizacije, koje končni cilj naj bila jugoslovanska univerza v A- meriki. Ta načrt je pa izvedljiv jrstvo rad da s pice po n; izol 'tje. toda. in ti samzacija in nc aselbine ena orga .izvoja dr is predav ionom in : hi veliko hita, kak« le tedaj, če sodelujejo vse napred¬ ne slovenske, hrvatske in srbske Viktorjev; podporne organizacije. Želi, dahi , se konvencija bavila s tem vpra¬ šanjem, in obžaluje, da nima di volj časa za natančno objasniti tega načrta. Med delegati je zavladalo zi manjc in soglasno je bil sprejet predlog, da se drugi dan ob o- r])0 - (i smili zvečer vrši shod delegatovi a ^ ’ ravnotam, ki pa je javen, da lah-| ; ko vsak pride. Na tem shodu najI !-' ( V" sodr. Kristan natančno precizirr omenjeni načrt. SHOD ZA PRETRESANJE NA ČRTA JUGOSLOVANSKE AKADEMIJE. V četrtek (23. t. m.) točno ol osmih so se zbrali delegatje in de¬ legatki je v zborovalni dvorani; prišlo je tudi nekaj drugih poslu¬ šalcev. Sodrug Tavčar otvori shod in da besedo Kristanu Sodrug- Kristan je govoril ma¬ lone eno uro. Smisel njegovega govora je bil: Izobrazba je najvažnejša Kultura naroda se meri po izob¬ razbi. Razvidel sem že iz svoje¬ ga prvega potovanja po Ameriki, a danes sem še bolj poučen, da liživa precej naših rojakov rešpekt »J Uj11 med Amerikanci. * , rec. v Im »nami, i ^iti le z n rganizai izostal Hrvatske ■i) dokazu; pa prav da bi t »arja, ^ bila ta 'a, da n •nji. Če D aše jedi da p mesečni do •Vendar veema , / i ■ • i j-*« ^ se dali naroda jo prezirana.. Posledice l ne sme pisati o jednotinih stva-, v 1 reh pod psevdonimom; ako pa no- nmobrazbe S o pa še hujše. Ve- ! nega koristolovstva,” “o skova- nju iniciativnega predloga druš¬ tva Trdnjava št. 10 v Chicagu gle¬ de nominiranja Rock Springsa za konvencijo” in za ostale obdolži- tve, navedene v “Odprtem pismu gl. in pomožnemu odboru S. N. P. J.,” ki ga je priobčil v Glasu Svobode. Takoj v začetku je bilo videti, da je Faletič silno v zadregi. Mečkal je papirje in govoril tako f iho, da ga je moral predsednik p leteršek vedno opominjati, da -i a j govori glasno, da bodo slišali delegatje. Na prvo vprašanje, predsednika, zakaj da se ni obrnil nje konvencije v Milvvaukee, na kateri je bilo sklenjeno, da ured¬ nik nima več nobene provizije, pač pa samo upravnik 20% kot povračilo stroškov pri nabiranju oglasov. Urednik pa ni odgovo¬ ren za upravitelja, ker je zadnji uod bondom, prvi pa ne. Faletič nato odgovarja, da je potemta¬ kem kriva zadnja konvencija! (Smeh.) Faletič predloži par pisem z no¬ tarskim potrdilom, ki jih je pre¬ jel iz Stauntona, lil. Preskrbel mu jih je Aug. Lipovšek. V teh pismih se pritožujejo, da so bili ogoljufani od neke sleparske tvrdke v Daytonu, O., potom in¬ če preklicati, je takoj izključen iz jednote. Drugi predlog je bil podoben prvemu, samo kazen su¬ spenzije je izostala. Prodrl je prvi predlog s 53 gla¬ sovi proti 50. Po končani razsodbi je bil po¬ klican Faletič v dvorano. Preči- tana mu je bila razsodba in pred¬ sednik razsodišča ga je vprašal, če se podvrže sklepu konvencije, kakor je prejšnji dan obljubil. Sedaj je nastal tragičen prizor. “Hvala vam, bratje, hvala!” — je govoril Faletič z resigniranim glasom. “Jaz danes odstopam od Slovenske Narodne Podporne Jed¬ note in nikdar več ne bom med vami. Boril sem se za to jednoto od prvega dneva n.mnega početka, a zdaj nikdar več. Nikdar več ne pojdem med Slovence!” Zadnje besede je govoril med jokom in jokajoč je s povešeno glavo zapustil dvorano. •V tistem trenotku se mi je za¬ smilil ■—- ne kot krivec, temveč kot žrtev, nenotrebna žrtev tistih, katerim je bil tako slepo orodje. Tako je končal Faletič in kon¬ vencija je šla na delo. I lika masa delavcev mora prijeti m mesec iakega in zbii za najtežja in najsiabše plačana k’“ dela. Ne smemo pa trditi, da ni- ».■•' “ za ^ majo naši ljudje sposobnosti. Ve- j;,'P°te liko je med nami talentov, ki bi |L 7 W b lahko koristili narodu, toda za- J Cl li kopani so v tovarnah in rudnikih, J .^toerik - a važne f' Naši . Porini trni ^ so *°: Zda *?ate. Hočem So, ■ ij s e 111 -"Vio kjer so izgubljeni za splošno ko' rist. Te talente je treba poiskal in razviti. Ali kako? Vsi vemo, da nam niso dale šo¬ le v stari domovini tega, kar smo potrebovali za višjo izobrazbo. Tam so šole le po imenu. Če si p* nismo mogli pomagati tamkaj, ali naj tudi tukaj mirno gledamo? A- ko je kje kakšna pot, treba jo j« poiskati. Jugoslovanska Sociali¬ stična Zveza je prišla do prepi Čanja, da je tukaj ena praktič pot, po kateri bi se dalo poskusiti: ampak delo na tej poti je treba organizirati. Organizacije že mamo. To delo se mora opirati vse napredne organizacije, ki i- maio namen pomagati temu di Težava je res velika, ali ta n ni nobena utopija, da bi se ne gel uresničiti. Razdalja med venci, Hrvati in Srbi v Arne je tudi res velika; tako so razt šeni naši ljudje od Nev Torka i f^nio s tai S. 'S 'M *> H 1 proletarec in Pacifika, da bi bila ee bi priporočali jugoslo- gniverzo na enem stalnem amor bi prihajali učenci, pa je ravno narobe, da bi prihajali k učencem. To ee in edina pot, po kate¬ ro pride naš narod do res- ^ , 2 obrazbe. Zato mora vsa- SOrl J» dcl °' ■ ^ pT ; ;a j bi nudila takšna poto¬ vala? Veliko. Pripraviti je jaše ljudi, da se uče angle k °nv 6 !^ le ka !" n gs a Ir. H ■ k bil Nil , jezika in čim prej pridejo ni- 3 ^ aDskih P rav * c - P°t em H jnieti za splošno izobrazbo, * raznih strok in speci j el- Delegat Rupar iz Kansasa je menda v šali vprašal Kristana, zakaj se ne bi združila namerava¬ na izobraževalna organizacija s Slovensko Ligo, da bi skupaj vo¬ zili. Sodrug Kristan je pa sma¬ tral to za resno in je odgovoril, da z Ligo ne moremo niti ne bomo nikdar vozili, kajti tu je razlika kot noč pa dan. Vendar pa z izo Evropi in dokler mu bodejo de¬ lavci pustili moč, se bodo zločini ki so bili izvršeni nad delavstvom v Ludlov, Colo., Calumet, Midi in še ha velikih drugih krajih zmiraj ponavljali. Dokazal je na dalje, da rešitve ni pričakovati od zgoraj, ampak rešitev leži edino v tem, da se delavec zave in spozna svoje sovražnike, jih braževanjem ameriških Jugoslova- j pusti na volilni dan na cedilu, ter nov lahko koristimo tudi rojakom voli svoje zastopnike v vse javne se moram tudi pev- Naprej” iz Livings- L V( %' i jlri za razširjanje obzorja. ,a °dbo r 's s pouka bi moral biti urejen ‘ j , n gimnazijo, realko itd. t ' n jeto i . , s i bi se pa bilo treba infor- Sll| k za^ti j česa ljudstvo najbolj želi, tiska 2 ;i| 'h v praktičnem znanju, in ,( ,\ ne 3 u je treba dati. Seveda bi l 'iska. A -j biti centrala, kjer bi se n ' unijs^ b, hirale učne moči in kjer bi ; kakšna centralna postaja Pa črtaj 0 • blioteko. Skrbeti bi namreč l!; - j za dobavo najboljših in ognaio, jodernejših knjig, ki bi potem 'h uniisk :i ks!evkrogu — kakor “ringi-; ' ik - od naselbine do naselbine, ^ čas kaj novega. Če pogle-1 v stari domovini namreč po voj- službe, ni. Sedaj jim pa na noben način I Zahvaliti ne moremo pomagati. Slovenski' skemu dr. “ narod bo pa živel tudi po vojni, j tona ki so nas poselili ta dan. Li¬ pa naj zmaga kdor hoče; jaz ve- vingstonski pevci ter govorniki iz rujem v bodočnost svojega na- Chicage so tvorili privlačno silo. ro da. | Njim se imamo zahvaliti, da se Končno se oglasi k besedi dr. je nam posrečilo napraviti lep u- P. J. Kern iz Clevelanda, ki je bil speh v finančnem oziru in tudi ob- navzoč. Pravi, da ideja je nova činstvo zadovoljiti z našo priredi-, in da jo je treba dobro preštudi- tvijo. rati; vendar se mu pa zdi, da je Zagotovljeni naj bodo pevci iz dobra stvar. Slovenci potrebujejo Divin gstona, da jih bodejo tudi izobrazbe in izobrazbe, in če bi tukajšni pevci podpirali pri ena- ta nameravana organizacija do- kih prireditvah, če Jim bode to le segla le toliko, da bi naše ljudi količkaj mogoče, privedla do zanimanja do študij, 1 Hvala- tudi sodrugom iz \ irden bi se že izplačala. za njih poset. edo (22. % ila bre: izk . po nekaterih javnih knjižni ^ ; oder stanujejo Slovenci, kaj £ sti je bii ( ‘■vnega tjJ I Srce mora zaboleti člove- l onazi, da so tam večidel rem nav a j, * mes, ki so 30 naročile jav- azvoj i!>™ ce P° naročilu častitih J 1 r Ta izobraževalna organi- 1 ‘ sc zfe Etbin Kri. s ’'*• iov oslov. Soc.51 M pa tudi skrbela ’ da P ri - llcl l° v im J tudi Nato je bil shod zaključen. (Dalje.) Poročevalec. ODBOR. TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. y I StranKji $ ; V kratkem izide naš ‘ ‘ Družin- | ski Koledar”. Da ne bo nepotreb- ie knjige, mašne bnkvice in nega povpraševanja m pisarjenja, ! naj si vsakdo zapomni sledeče:— izobrazbo našemu javne knjižnice dobre slo- i storil C' !lo 'i'£ e - ® čitanjem si elo- lasno do2 & i " V navadn0 za - ) kratke® r kot P<1 poslusanje ^ovor- I Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro¬ sto. Kdor jih naroči več kot 10 , skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več 1 ie nekaj! Naše ljudstvo ra- ' .'p, P petje, toda dobrega ueite- V® ,f a , lls!t povsod in tudi dobrih not , s ' ( v , aei ® razpolago. Takšna izobraže- nama e* organizacija bi pa skrbela um ei j naj a (9T0{ [j e j n no t e> j c j pjp p 0 to- uimerzav j. ^ nase ibi ne ( j 0 nase pp 3 p lie . i' P a delavstvo rado goji dramati- jo vse naprej, p primernih iger ni, niti do- iso' m sna gruktorjev; tudi v tem o- 'T- e ’> da ii g takšna organizacija poma- a s tem vpra- j # razvo j a dramatike. Pri- uammain t {,| 8e predavanja s slikami. • 3 iptikonom in premičnimi sli¬ ki hi veliko bolj vplivale dušalca, kakor pa gole be- 110 ,a vladalo zli¬ je bil sprejl igi dan obo- hod delejatsr javen, tem shodu rsj, ično pretira, ESANJE Hi- 3VANSKE IJE, m.) točno ^ elegatje ind^ ilni dvoraš; drugih posli 'avča,r oM Vristann. e govoril el njegovtf važnejša A meri po w\ n že iz svoj* a. po Amerife poučen, “ »umevno je, da se najprej to na tiste podporne orga- ije, ki že imajo smisel za iz- Ne rečem, da so ostale nacije — v Jolietu itd. — rabljene; tudi one pridejo na za nami, ,ab sedaj mora- čunati le z naprednimi jed¬ li in organizacijami. Hrvat- bodo izostali. Konvencija ine Hrvatske Zjaednice v iandu dokazuje, da gredo tu- vatje na pravo pot. imam, da bi to ogromno de¬ tle denarja, toda za poša¬ lil bi bila ta požrtvovalnost majhna, da ni skoro vredno ati o nji. če bi na primer 'o naše jednote in ostalih sklenilo, da plača vsak član Kitov mesečno, bi to zneslo Jjj to $60,000 do $65.000. To še iljoni, čeprav vseučilišča ■! lajo z miljoni. jakovrespe-,... ,. , nln Vendar veea* na.. Posled) In z omenje- ioto bi se dalo že veliko na- iti. Na mesec bi to prineslo Za Wisconsin. Jugosl. socialistično V ječe št. 4 ima v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. svojo sejo na 321 Prairie ave. v Socialističnem domu, Ken-osha, Wis. Ker so na dnevnem redil važne stvari, je upati, da bodo vsi kjgjjor 50, jih pa dobi po 35 cen- tajniki in odborniki Vječa na me- tov p 0lna( j stu. Na dnevpem redu bodo tudi j Manjša naročila pošljemo po stvari, ki so ostale izza zadnje se- parcelni pošti, večja pa po ex- je, namreč da zaključimo, kdaj p r esu. Tudi letos bomo po expre- bomo obdržavali shode in preda- su pošiljali koledarje, kakor vanja v manjših naselbinah v smo jjp lansko leto, to je, da ne AVisconsinu. Začetek seje toč- j plačiamo takoj mi, pač pa tisti, no ob 9. dopoldne. j Ki jih je naročil. To je zaradi S socialističnim pozdravom, tega, ker expresna družba mnogo Thomas Stcpicb, taj. ] >0 ij e p az i, da se blago ne izgubi. __Naročnik naj nam potem nazna- REFERENDUM ZA ODPRAVO k 0 nko je plačal expresa, na- BIROA ZA INFORMACIJE. , p; ar . mu stroške povrnemo. Local Tacoma7wash., št. 4 je 1 Koledarjev se je tiskalo le gotovo v.. , , ,, . ,, ■ število, m kdor ga hoče dobiti, sprožil pred kratkim predlog m ’ JA. _ , , ’ išče seda .1 podpore za odpravo bi- , roa za informacije. Ta urad na bl J lh blh ^manje eu -1K glavnem stianu stranke stane vsa- soc vec prodali ako bi jih bili ko leto okrog $5000.00. Stranka Kak ° r bl 5°. b ° d ° tlSkan ’ pa, kakršna je sedaj, res ne po- bod ,° ^e razdrte m svinec raz- trebuje tega urada. Novci, ki se topljen ’ tako da Je ponovna lzda ' porabijo za ta namen, bi se po- ^ nem0 8’° ca - rabili lahko v bolj koristne na- 1 v Le? 0 število koledarjev imamo mene. Stranka šteje sedaj nekaj ze seda ) naročenih. Ko bo vezan, nad 75 tisoč članov. To ni mnogo. §' a pričnemo takoj razpošiljati. In sedaj, ko smo pred vratmi Vsem naenkrat ga seveda ne bo- predsedniških volitev, bo stranka mo niogli razposlati, ker ne more potrebovala denar za kampanjo, knjigoveznica dela izgotoviti v če bi imela stranka 200,000 ali P ar tednih. Vsekakor pa bomo več članov, potem bi se biro za gledali, da ga bo tisti, ko ga bo informacije že izplačal, kajti s P re i naročil, tudi prej dobil, takim številom članov bi se goto-j Tajnikom soc. klubov, društev, vo pomnožili uradi, katerih na- zastopnikom in drugim priporo- stavljenci potrebujejo največ in- čarno, da naj koledarje kolikor formacij. Za sedaj pa je najbolje/mogoče naročujejo skupno. Na da se vsak cent investira v orga- ta način so koledarji cenejši za niziranje. To pa pomeni denar in Vas, mnogo nepotrebnega dela pa zopet denar. Z odpravo biroa za prihanjenega za vse. Klubi, ki so informacije bi stranka naredila za'že naročili koledarje, plačali jih $5000 več agitacije na leto. j bodo pa pozneje, naj pri pošilja- Klubi, ki se strinjajo s tem nju denarja izrecno povedo, da predlogom, naj pošljejo svoje so koledarje že prejeli, ker dru kih posebnih simpatij do nemške ali avstrijske stvari. — Malo pred odhodom “Rot¬ terdama” iz New Yorka, — je izjavil Archibald, — je prišel k meni tajnik avstrijskega poslani¬ štva, da se poslovi od mene. Te¬ kom pogovora je kar tako mimo¬ grede pripomnil: Ali bi mi ne storili usluge ter izročili te listi¬ ne dunajskemu uradu? — Jaz ni¬ sem imel nobenega povoda a domnevo, da bi mogle biti skrite resne in važne tajnosti v nezapr¬ ti kuverti. Raditega sem vzel pi¬ smo ter ga priložil drugim listi¬ nam. O vsebini sem izvedel šele, ko so posredovale angleške obla¬ sti. .Jasno je, da bi bil uničil pismo pred svojo aretacijo, če bi mi bi¬ la njega vsebina znana. Tajnik poslaništva pa mi ni ničesar re¬ kel, kar bi kazalo, da moram po¬ sebno skrivati listino. Archibald jo priznal, da pozna ivstrijskega in nemškega posla¬ nika in da mu je slednji izročil priporočilo na nemško vlado, ki naj bi mu dovolila obisk na fron¬ ti. — Kolera v Ljubljani. J j$300. Kakega pol leta bi bilo ic hujše. j jokati ; n z Birati fond, da se mora P” 1 , dovolj za knjige, slike in labše pla<^ trditi, da osobnosti. 'i alentov, j >du, toda i h in rudi® a splošno * treba po> s ^’ ? , * dir niso < tega, b" - ^ jo iifj enu. CefJ ti tamMjd , gleda® 0 , jj it, treh 8 ,npka S° ila doP^ p» p*, [alo P“ s " izacD® a opi ra !: b moči; in potem bi pa lahko To naj bi bilo pripravljal¬ no za cilj — jugoslovansko »zo v Ameriki. Cilj je as ne bo sram pred tujimi or sodruga Kristana je iz- “ffen aplavz in odobravanje, rprašanje nekega delegata je s ®ik pojasnil, kako stoji z OJ® "i, i' ^®em tiskarne pri Jugosl. \\P & ' j^Rvezi. Apeliral je na dele- se ozirajo na to, ee bodo epali glede tiskarne, da ‘roč boljše, da se tako pod- ži, kakor pa če bi dva e- Njetja konkurirala med ^ 1 1 , a’ 1 , a bi « e I lalja 0 Potem ko je 26. julija umrl v bolnišnici za na koleri obolel, od zunaj pripeljan pešec Karl Stoin- horn, je pobrala kolera v isti bol¬ nišnici isti dan dva honveda, Jo¬ žefa Hejdu, 7. avgusta pa rezerv¬ nega poročnika Henrika Rings- wirtba. Nadalje javljajo: Za azijatsko kolero je umrl 15. avgusta v Ljubljani 311etni dela> vec Fran Babnik; stanoval je na Selu pri Lljubljani št. 41. To je drugi slučaj kolere med civilnim prebivalstvom v Ljubljani. Dne 13. avgusta je umrl za kolero od zunaj došli infanterist 241etni Mi¬ hael Gorjanec. Kakor je videti, je torej ta ne¬ varna nalezljiva bolezen razširje¬ na. 'S Primorskega poročajo li¬ ra dno : V Trstu je bilo konstatirano 30 slučajev kolere, v Gorici 3 in v treh gorSških okoliških občinah deset. Privatne vesti, ki so prišle v Ameriki, pa zatrjujejo, da uradi prikrivajo pravi položaj in da je epidemija veliko bolj razširjena nego se uradno priznava. Narejanje socialistov. gače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po “Money Order”. član, ki zapusti kraj ali želi j Upamo, da bo koledar vsake- prestopiti v istem kraju v drug mu všeč. Niti Angleži, ki imajo klub, mora to naznaniti na klubo- ogromno literaturo, ne prodajajo podpore takoj tajništvu zveze. TAJNIŠTVO J. S. Z. ČLANOM J. S. Z.! vi seji in poskrbeti, da mu klu¬ bov tajnik izpolni na zadnji strani članske knjižice “transfer record.” V tem slučaju mora poravnati tudi vse tekoče prispevke vštevši mesec, ko prestopi. To je potrebno radi točnejše kontrole nad člani. TAJNIŠTVO J. S. Z. Springfield, 111. Veselica, katero je priredil tu¬ kajšni soc. klub štev. 67 J. S. Z. na Labor day, se je v vseh ozirih dobro obnesla. V imenu kluba naj bode na tem mestu izrečena hvala vsem, ki so se veselice ude¬ ležili ter tako k uspehu pripomo¬ gli. Sodrug Zavertnik, katerega smo iz Chicage pozvali kot govor¬ nika, je nam vsakemu z razumlji¬ vimi besedami povedal in nasli¬ kal, da je kapitalizem krivec in povzročitelj vsega zla, pod kate¬ rim danes stoka delavski stan. Kapitalizem je vprizoril vojno v novo izišlih knjig za tako nizko ceno. Upravništvo. DUNEBOV SEL NI VEDEL NIČESAR. Ameriški poročevalec Archi¬ bald, ki je služil Dumbi za po¬ štarja, je dospel v New York, kjer so ga pričakovali agenti ju- stičnega departmenta in ga vze¬ li takoj v svoje varstvo. Zaradi svojih opravkov se bo moral tu¬ kaj zagovarjati. Ima ph najbolj¬ še upanje, da se mu nič ne zgodi. Kratko preden odpotoval v Zedinjene države, je izjavil, da ni ničesar vedel o vsebini listin, katere so našli pri njem in kate¬ re naj bi bil izročil dunajskemu zunanjemu uradu. On ni imel ni¬ ti najmanjše zveze z načrtom av¬ strijskega zunanjega urada, da se onemogoči izdelovanje munici- je v Zedinjenih državah. Povdar- jal je, da je angleško-ameriške- ga pokoljenja in da nima nika- Na nekem shodu je dejal eden zakrknjenih delavcev socialisti¬ čnemu govorniku: “Ti že ne boš naredil iz mene socialista.” “To je allright,” mu odgovori govor¬ nik. “Meni ni treba tega. Če ne bom jaz dosegel tega, bo kdo drugi; če ne bo kdo drugi, bo so¬ cialistični list; če ne bo socialisti¬ čen list, bo tvoj bos; ee ne bo tvoj bos, bo mestni svet; če ne bo mestni svet. bo državna posta- vodaja; če ne bo državna posta- vodaja, bo kongies; če ne bo kon¬ gres, bo predsednik; če ne bo predsednik, bodo sodišča; če ne bodo sodišča, bodo stare politič¬ ne stranke; če-ne bodo stare poli¬ tične stranke, bodo trusti; če ne bodo trusti, bo draginja; če ne bo draginja, bo pon — in če še pop ne bo, bo to naredil ves pro - kleti sistem! Vidiš, vedno je več načinov, da postaneš socialist. Eni postanejo socialisti sami od sebe, ene nare- de drugi. Nekatere je treba brc¬ niti v stranko, toda tja pridejo polagoma vendarle.” ZASTOPNIKI PROLETARCA ARKANSAS. Fort Smith — Jeimy Lind: Frank Go¬ renc F. F. D. 3, Box 165 in Jos. Ko- gaj, Box 182. Hartford: Louis Slamnik, box 36. Huntington: Karol Petrič, bos 204. COLORADO. Leadville: Joe Zakšek, 310 W. 2nd St. Pueblo: Charles Pogorelc, 508 Moffat St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave. in Jos. Hočevar. INDIANA. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes st. KANSAS. Breezj Hill in okolico: W. M. Smol¬ nik. Columbus: Martin Jurečko, R. R. 3, box 60. Corona: Blaž Mezori, box 162. Dunkirk-Pittsburg: Thomas Wolk, R. R. box 172. Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 38 Frontenac: John Bedene, box 154; Jos. Umek, box 7. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Pittsburg: Andrej Podlesnik R. R. 8, box 102; Jakob Selak R. R. 8. Radley: John Goršek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496. MICHIGAN. Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in Thos. Petrič. MINNESOTA. Za celo Minn. Louis Vessel. Biwabik: Louis Zakrajšek, box 423; Frank Mahnič, box 122. Chisholm: Math. Richter, box 308. Ely: John Teran, box 432; Fred. Wi- der, box 342 in Ignatz Praznik, box 542. Eveleth: Jacob Ambrožič, 419 Pierce st. in Max Volčanšek. Gilbert—McKinley: Johu Koncilju, bx 43. MISSOURI. St. Louis: V. Cainkar. 2213 Gravois av. MONTANA. Bear Creek: Frank Daniček, P. O. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Klein: M. Meznarich, box 127. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup in okolica: Frank Novak, box 136. NEW YORK. Little Falls: Frank Gregorka, 2 East Casler Street. New York City: L. Markun, 129 E. 29. St. OHIO. Barberton: John Balant, 436 — lst St. in Fr. Zmrzlikar, box 121. Bridgeport: John Žabkar, box 375. Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Prossa Ave., Matli Petrovčič, 1096 E. 67. St., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St., Edward Branisel, 6025 Glass ave. in Louis Stegovec, 1107 E. 61 St. Collinwood: Dominik Blummel, 16216 Park Grove Ave., Anton Kužnik, 452 —158 St., Gustav Kabaj, 446 E. 156 St. in Joe Kunčič, 439 E. 156 St. East Palestine: Jack Istenieh, 436 E. Martin St. Girard: Frank Ban, box 365. Glencoe: Nace žlemberegr, L. I!ox 1. Struthers: John Rayer, box 540. Youngstown: John Petrič, box 680 in M? Urbas, box 431. OREGON. Oregon City: Frank Sajovic, 131—18th St. OKLAHOMA. Adamson: John Zabavnik, box 31. PENNSYLVANIA. Potovalni zastopnik za celo Pa. Louis Bric. Beadling: Mart. Letinski, box 93. Bessemer: Louis Hribar, P. O. Broughon: Jacob Dolenc, box 181. Canonsburg: John Koklieh, box 276. Claridge: John Mlakar, box 68, in Fr. Zurman, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Ga- brenja, Frank Podboj in Frank Pav¬ lovič, box 523. Darragh: Karol Slavič, box 252. Dunlo: Frank Kaučič, box 72. Export in cela Pa.: John Prostor. box 120 . Fitz Henry: Frank Indof, box 113. Forest City in Vandling: Frank Rataic, box 685 in Anton Drašler, box 9. Garrett: Stepben in Mrs. Zabric, R. F. D. box 53. Greensburg: Frank Matko, Key Stone Hotel. Herminie: M. Žumer, box 351. Imperial: Ig. Murshetz, box 328. Irwin: John Trčelj, R. F. D. 3, box .106. Johnstovra: Math. Gabrenja, R. F. D. 1, box 120, in Jacob Kocjan, 274 Lunen St. Lloydell: Anton Grbec, box 35. Manor: Fr. Demšar, box 253. Marianna: Louis Mihevc, box 25. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvartič, box 453. Pittsburgh: Blaž. Novak, 6568 Rowan Ave. Reading: John Pezdirc, 343 River $t Smithton: Joseph Radisek, Central Hotel. South Fork: Jakob Rupert, box 238. So. Fork. W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3, box 50. Wickhaven: Luka Kralj, box 68. Willock: Jak. MiklaučiS, L. Box 3. UTAH. Murray: Vine. Braniselj, box 1. Scofield: John Brezovar, box 27. Winterquarters: John Reven, box 108. Blackhawk: Fr. Derganc. W. Virginia. Davis in okolica: John Križmančič, box 283. Thomas: Frank Kocjan, box 272. Milbum in okolica: Anton Stražišar. WASHINGTON. Rosljm: John Zobec, box 19. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec, 18 Howland Ave. Milwaukee: Ig. Kušljan, 229 — lst ave. in John Krainc, 371 National Ave. West Milwaukee: Frank Bender, 639— 37. Ave. Thomas Stepich, 500 So. Pierce St. West Allis: Frank Punčar, 477 — 53rd Avenue in Frank Bender, 471—53rd Ave. WYOMING. Frontier: John Widitz, box 79. Gunn: Frank Tominc, box 20. Reliance: L,ovr. Ušeničnik, box 96. Rock Springs: Math Batieh, box 427 in F. S. Tavcher, 674 Ahsay Ave. Sublef. Anton Blasich, box 75. Superior: Lucas Groser, box 341. Susie: John'Peternel, box 51. Sweetwater: Pavel Hribar, P. O. ILLINOIS. Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4, box 68. Chicago: Frank Aleš, Frank Zaje, 4008 W. 31 St., Mike Kastrun, 3022 Van Buren St. in Frank Barbič, 2012 So. Leavitt St. Cicero: Frank Mrgole, 5028 W. 25. Pl. De Pue: »John Koman, box 86. Johnston City: John Slivnik, box 599. La Salle: Vencel Obid, 438 Berlin St. in John Rogel, 427 Berlin St. Livingstoni Frank Krek, P. O. Nokomis: John Mekinda, box 607. Nokomis in okolica: Frank Deželak, box 317. Za Oglesby: Tom. Kralj, La Salle, 111. Springfield: Frank Bregar,-1701 Peoria Road. Panama: Jos. Ferjančič, box 10. Staunton: Anton Ausec, box 158 in Joe Mostar, box 351. Waukegan—North Chicago: John Za- kovšek, 759% Marion St., in John Mahnič, 425 Belwedere St. Witt: John Zupančič, bos 34. Ena najboljših socialističnih revij v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi um verižice, prstane in sploh van«._ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovc«. P. O. Frontenac, k«**-. Pain Expeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti sklo¬ pov in mišic. Pravi se dobi 1« v zavitku, kot vam kaže ta slika. IL vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, iv. pa naročite si na¬ ravnost od F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in Kegljišče. Tel. Canal 413« 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Attorney at Lavv Zastopa la vseh sodiščih, specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevali. Št. sobe 1009 133 IV. WASHINGT0N STREEI CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ghlendorf, M. D* Zdravnik u notranje bolezni in ranocelnik. zdravniška preiskava brezplačne—;n» iati je le zdravila. 1924 Blue Ialantt ▲t*., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pe pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieag.. živeči bolniki naj pišejo slovensko. J. A. FISCHER Buffet Tm a na razpolago vsakovrstno piv* vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 87M W. 26th St., Chicago, Ul Tel. Lawndale 1761 Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, s slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. . “Prohibition Dope” z angleš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15*; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za v.« kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. " VELIKA PONUDBA" Spredli del Nebo škatljice Vreden le. v gotoviai Celi kupon vreden 1 centa v gotovini Celi kuponi In iprečnji deli ik.lljic Imajo iito vredno,! Sej t l S,* ahko * zmei y a za gotoVino ali vredne predmete. (Ta pogodba ugasne 31 decembra 1915 ) P. Lorillard Co.. lnc.. New York E 6 t. 17S0 6 J 4 uidoii TAT. Spisal C. Golar. Veliko razburjenje je bilo v trgu, zakaj godile so se čudne re¬ či tisto pomlad. Niso škropile zvezde na zemljo, in solncc ni bilo zeleno, temveč kakor zme¬ raj v mladem letnem času so bili vrtovi in gaji polni bleščečih rož, dišečih trav in rumenih zvezdic, ki pa se niso opotekle z obočja, temveč so priklile naravnost iz rodne prsti. In solnce je sijalo zlato in mlado in se je smehljalo in razsipalo zlato na strehe. ■Vse je bilo srečno in veselo za¬ ljubljeno. Pijanci so peli in ple¬ sali po cesah: Tralala-la-la hop- sa-sa! A ne samo mladi razposa- jenci, temveč celo možati bratje, ki jim je vino razpalilo možgane in jih navdihnilo s prešernim ve¬ seljem. In kadar je prišla lepa Polonica na cesto, in so jo zagle¬ dali fantiči, tedaj je deževalo po¬ ljubov od vseh strani. “Bog daj, Polonica,” je dejal Janezek in jo poljubil. Komaj se je ogledala za sitnim vsiljivcem, da ga hudo pokara, že je začutila drug poljub na svojih ustnicah: “Bog daj, Polonica,” je zakli¬ cal Pavle. Sam vrag vas je na medel toli¬ ko od vseh strani, je zaklicala Polonica. “Bog s teboj, ljuba Polonica,” je vzdihnil Andrej ter jo polju¬ bil. Polonica je stekla in zaprla za seboj hišne duri. In v tako prijazni in zaljublje¬ ni trg se je priklatil tat. Bilo je nekako sredi posta in so se še slišali velikonočni zvonovi. Zve¬ zde so sijale, zakaj bilo je zve¬ čer — bile so drobne in so se u- trinjale, kakor da so odprli an¬ gelci nebeška okna in pokukali na zemljo. In takrat je šla spat notarka, ki je bila debela in rde¬ ča. Šla je spat z zlatimi briljan¬ ti v ušesih, da, ljubi moji, z zla¬ timi briljanti! Ko pa se je drugo jutra zbudila notarjeva gospa in se je pogledala v zrcalo, ni bilo uhanov nikjer. Ponoči jih je vzel tat iz njenih ušes in izginil. Bog- sigavedi — ali je bil skrit pod po¬ steljo — kratkomalo — briljan¬ tov ni bilo nikjer. In kar je bilo še najbolj čudno, je to: Vso noč je spal njen mož ob njeni levi strani^ in znano je bilo vsemu tr¬ gu, da ima gospod notar zelo sla¬ bo spanje, ker ga trga po nogah, kakor je sam tožil, ali da se mu pretaka po želodcu preobilo za¬ vpita rebula, jcakof so govorili poredni tržani. Lepi in nadebudni mesarjevi hčerki pa je izginil s prsta pre¬ krasni in dragoceni prstan, ki je bil tudi zlat in ki je bil vanj vko¬ van demant. Gospodični je bilo ime Avrelija in je spala tisto noč sicer sama, ali za zaklenjenimi vrati, in v prvem nadstropju, z okni na. vrt, ali za hudo močnim, železnim okrižjem. Tista noč je bila sicer svetla, in zvezde so se kopale v ledeno mrzlem tolmunu in so nejevoljno mežikalo, kakor da slutijo sijajni prihod nočne kraljice. In drugi dan je Avreli¬ ja strašno jokala in udarila je ob tla s svojo lepo nožico in se je zaklela, da mora dobiti tatu svo¬ jega prstana živega ali mrtvega. In kaj se je pripetilo mladi davkarjevi gospe, Matildi, ob be lem dnevu? Sla je skozi-, gozd sa ma na izprehod. Kar vam skoči izza hrastovega debla črn ropar. S silno gorjačo v levici, z nožem v desnici in s krvavo sabljo v zo¬ beh. In je dejal s pretresljivim glasom: “Denar ali pa dušo!” Davkarica se je — seve — grozno prestrašila. Vsa je trepetala in je molila in medlela. In v tem strahu je pri priči izročila tolo¬ vaju vse svoje imetje v srebru in zlatu, kar ga je imela s seboj. Vrnila se je jokaje v trg in vsi so bili prepričani, da bo uboga, do¬ bra gospa od žalosti umrla. 1’ H O L E T A K E E mož, Peter, je šel po vole na Hr¬ vaško. In ker se je hitro zbudi¬ la, ko je zaslišala trkagje na polknice, je vstala in stopila k oknu. Zunaj je stal lepi, mladi fant, Stane. “Bog s teboj, ljuba Zora,” — je dahnil fant in jo hotel polju¬ biti. “Bog s teboj, ljuba Zora,” je šepetal fant. “zakaj se mi umi¬ kaš?” in jo je skušal objeti. “Bog s teboj, ljuba Zora Zori¬ ca, kaj je s teboj?” je vzdihnil Stane. “Midva se morava ločiti,” je trepetaje dejala gospa Zora, in njene oči, črne kakor polnočno nebo so točile solzne zvezde. “Ločiti? Zakaj?” je nedolžno vprašal lepi fant. “Povej, zakaj ti je dala gospa notarka svoje zlate briljante?” “Ne vem, zakaj mi jih je dala. Rekla je, da so ji pretežki. Ali nikar se ne vznemirjaj! Zastavil sem jih in zapil tudi.” “Oh, ti! In zakaj ti je dala me¬ sarjeva Avrelija svoj prstan?” “V spomin! Ali — sem ga tudi že zapil. Odpusti, moja draga Zora!” “In kaj si z denarjem, ki ti ga je dala davkar jeva P’ “Ah, zlato srce sem ti kupil, moja premila! Odpri mi okno!” “Ne! In nič ne maram od tebe. Pojdi k drugim, pojdi naprej—” “Pojdem, ti ponosna žena, vem, da me imaš za norca, ki vsa¬ ko minuto mislim samo nate!” “Ne hodi. zakaj si tako nagle jeze. saj veš, da mi življenja ni brez tebe.” 'Tiho jo je objel. la, kakor je sporočil zvezni pred¬ sednik Motta, že doslej zaradi mo¬ bilizacije že 28 miljonov dolarjev izdatkov; če bo vojna trajala še deset mesecev, narastejo po nje¬ govi cenitvi na 80 miljonov dolar¬ jev. Za tako malo deželo ogrom¬ ni stroški! In Švica ni hotela vojne, je ni povzročila, nima v njej deleža. Be 20 miljonov do¬ larjev deficita ima, nahiesto nek¬ danjega prebitka. Tako učinkuje¬ jo mednarodni vplivi. Eksekutiva American Federa- tion of Labor je sklenila, da naj Gompers izdela izjavo, ki priporo¬ ča priznanje^ Carranzove vlade v Mehiki. — Čudno! Navadno trdi A. F. of L., da ni treba neodvisne delavske politike, potem sc pa sa¬ ma bavi s politiko, in sicer s tisto, ki ameriške delavce najmanjc srbi. Koga hočejo Mehikanci za prezidenta, bi mr. Gompers lahko prepustil Mehikancem, ki poznajo najbrže sebe in Carranzo bolje. Petindvajsetletnica rudarskega lista. Leta 1889. je bila ustanovlje¬ na v Nemčiji Zveza rudarjev, ki je imela za svoje glasilo saksonski rudarski list “Gliick auf”. Začet¬ kom leta 1890. je pa sklenil zvez¬ ni shod izdajo lastnega zveznega glasila, ki je izšlto. prvič 16. avg. 1890 pod naslovom “ Bergarbeiter Zeitung”. Spočetka je delala li¬ stu policija mnogo neprijetnosti. Leta 1892. je kupila Zveza lastno tiskarno v Bochumu. John 1). II. je dejal rudarjem v Beruind, da je tisti njih največji sovražnik, kdor pravi, da ni mo¬ goča harmonija med delom in ka¬ pitalom. Besede so zvok in dim ; John D. naj z dejanjem dokaže .to harmonijo, pa 'ne bo treba nič be¬ sed. * Na zapadnem bojišču v Evropi se je nekaj obrnilo. Naenkrat so telegrami iz Berlina tako kratki, kakor so bili iz Londona, kadar je Angleže glava bolela. priporočamo^ da se koledarji po Kajti tudi mi moramo plačati knjigoveznico in tiskarno, denar¬ ja na banki pa nimamo ! Koliko da je popusta pri večjih naročilih, pa vsakdo lahko eita na drugem mestu tega lista. Upamo in se veselimo, da bode že prihodnje leto tiskan “Ame¬ riški Družinski Koledar” v ti¬ skarni, katera ne bode last posa¬ meznikov in kapitalističnih kor¬ poracij, pač pa vaša! Upravništvo Proletarca. Pomagalo je. Nikdo ne more pričakovati od kakega zdravila več, kot da ga reši njegovi neudobnosti.: Mr. Adolph Kicllar je našel taka zdra¬ vila. On pravi sledeče: “Dobil sem zdravilo in reči moram, da mi je zelo pomagalo. Mnogo bo¬ lje se počutim, odkar sem začel rabiti Trinerjevto ameriško zdra¬ vilno grenko vino. Imam boljo slast in se počutim mnogo bolje. Gotovo mi je eno pomagalo. Isto- tako moram pohvaliti Trinerjev liniment. ki mi je zelo dobro po¬ magal pri bolečinah v hrbtu. Rojanom priporočam ta zdravila. Adolph Kollar. Jackson, Minn.” Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bo odpravilo zapeko ter pomagalo prebavi. Pri bole¬ stih v želodcu in črovesih je zelo priporočilno*. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339 S. Ashland ave„ Chicago, 111. Holandska kraljiga Viljemina je pri otvoritvi parlamenta na¬ znanila, da bo vlada zahtevala znatno svoto za povečanje morna¬ rice. Reverend Eaton ima prav: Vojna je blagoslov. Pozabil je le povedali, za koga. * Zavezniki dobe samo pol mi- Lininient je zdravilo namenje¬ no za drgnenje telesa v slučaju bolečin in oteklin. Trinerjev lini- met deluje hitro. Poskušajte ga. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 30c. ZASTOPNIKE potrebuje Prva Kranjska Ame- kanska kmetijska pospeševalna in ljarde dolarjev na posodo v Arne- j delniška družba. Osebe, katere i-iki. Hm, hm! Ali mislijo tukaj- veseli to poslovanje se lahko ogla- šnji finančniki, da jih bodo bolje | sijo za pojasnila na sledeči na- oskubli, če jim posodijo drugo po- 1 sl° v : First Krain Amer. Land Utrinki. “ Kar je bilo dobro za naše oče- ie in pradede, je dobro tudi za nas,” je beseda, ki je povzročila, da padamo nazaj v barbarizem. Kapitalizem koplje sam svoj grob, toda zagrebsti se sam ne mo¬ re, to mora storiti socializem. Najsvetejša knjiga kapitalistič¬ nega razreda je knjiga za čeke. In sredi tega stoji raztrgana hiša pijanca in mešetarja Petra. Star je in grd Peter, kozav je, kakor da je hudič grah mlatil na njegovem obrazu, ali kaj! Zato pa je njegova ženka, Zora, tem mlajša in lepša. Tako je mlada in lepa, kakor da živi samo spo- Neki modrijan je dejal, da je vojna naspriotje današnje eivili- lizacije. Ampak bolje bi zadel, če bi dejal, da je vojna zrcalo ci¬ vilizacije 20. stoletja. «* V Ne\v Yorku je pred dobrim 'tednom umrl dobro znani mora¬ list in puritanec Anthony Com- stock. V njegovih žilah — pravijo — se je pretakala rumena kri. Imel je tanek nos in oči dvoma. Kot tak se je čutil poklicanega varuha javne morale in se ponudil zvez ni vladi za puritanskega detek¬ tiva. Dobil je v resnici delo in ga je opravljal — pravijo — dalj časa brezplačno. Njegova po sebna naslada je 'bila stikati za erotičnim čtivom, in če mu ni kaj ugajalo, je zadevo takoj zaplenil in naznanil oblastem. Za časa svojega poslovanja je baje izvr¬ šil nad 39,000 aretacij in zaplenil na tisoče ton narkotične lite¬ rature. Sedaj ga ni in vse pa¬ metno časopisje, ne glede na po¬ litično barvo, pravi in svari, da v sedanjem času v Ameriki ni več mesta za Gomstocke. Trpeli so ga samo zato. kjer je bil stare puri¬ tanske rodovine. Vsekakor, po¬ sebne vrste privilegijo je užival delikatni mož v amer. javnem življenju z ozirom na puritanstvo, ki mu je ostalo v krvi. lovico milja rde pozneje Nemški generalni ‘guverner v Varšavi jo razpustil poljski cen¬ tralni komite, ker se je bavil s po¬ litičnimi vprašanji . . • Nemčija hoče namreč “osvoboditi” Polj¬ sko. LISTU V PODPORE. Frank Bogataj, Lectonia, O. lOc. A. Pelhan, Corwin Springs, Mont. lOc. Frank Lipar $1.00, Fr. Ovca 60c, Andrew Zunan 60c. Vsi trije v Sartell, Minn. Marv Juž¬ na 50c, John Rupnik 25c, Louis Zakrajšek 25c. Vsi trije na Bhva- bik, Minn. Skupaj $3.40. Zadnji izkaz $526.20. Vsega do danes $529.60. improv. and Stock Comp., 913 So. AVoodbridge St., Saginav, Midi. (3x Adv.) MODERNA KNIGOVEZNICA Okusno, hitro in trpežno del- za privatnike in društva. Sprej. mamo naročila tudi izven mesta Imamo moderne stroje. Nizk« cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, H James F. Stepina, predsednik. Christian R. Wa!!eck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. Krasa, blagajnik. Ravnateljski od /' wm L' Dr. Anton Bianklni ^ ^ fe« Abel Davis John Fucik A. V. Ger nger John C. Krna . Frank J. Ski James C. i' ji V' AMERICAN STATE BAl\ 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.1 inppTfl- Pondeljek in v četrtek do 8A zve lUrniU. vse druge dneve pa do popol( 'Prejemamo hranilne Q0/rl 'Vloge in dajemo . . .O /u .ttii* 1 t obresti letna. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, d pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Ilrvatsko hranilnico in posojilnico] grehu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Anj in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. bi jjbL »bil 0 vi o abs( Največja slovanska tiskarna v Ameriki j Narodna Tiskarna= 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češki Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nž posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni POZOR! Kadar se nahajate v gosli 3 pristne pijače 2 zdravilne. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, sijo na steklenici napis imported, in to so A. Honi Importirani Brinievac, Slivovec, Tropinovec, Gren no in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva i samostojna, ki importira žgane pojače in zelišča nost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je watovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega nijskega rudečega vina in iz najzdravejših zelišč t* kriljnje vse druge pijače te vrste za človešk Kavno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polo grenčeca vsem. A. HOKWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, E VVažno uprašanje? DO Konzularne mi opravi najbolje in najceneje ( starokrajske NAROČNIKOM “DRUŽINSKE¬ GA KOLEDARJA”. sodnij site vojaške zadevo 7 Hairivoi