SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petlt-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 1-5 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob x / a 6. uri popoludne. IS. V Ljubljani, v petek 23. januvarija 1891. Letnik XIX, Splošna razorožba. Splošno in veljavno je mnenje, da je brez- vspešen vsak poskus povoljno rešiti današnje zamo¬ tane soeijalne razmere, dokler bodo evropske dr¬ žave se naslanjale na samo moč bajonetov, dokler bodo vsled splošne vojaške dolžnosti najboljše in najkrepkejše moči odvzete kmetijstvu, rokodelstvu in obrti, dokler se na jedni strani stavijo ovire doma¬ čim dohodkom ter se državam z militarizmom na¬ pravljajo ogromni, neznosni troški. Ni čuda, da se zato čuje od časa do časa glas, ki kliče po splošni razorožbi, jedinera rešilnem pri¬ pomočku iz sedanjih socijalnih zadreg. Tako poro¬ čajo francoski listi, da se med drugimi tudi nemški cesar Viljem II. bavi s tem vprašanjem. In sicer hočejo listi vedeti, da naj bi Francozi v tem oziru stavili kak nasvet, ker le tedaj bi bilo upati, da bi ti poskusi obrodili povoljne vspehe. Omenjajo se tudi besede generala Kaprivi-ja, ki je rekel, da v tem oziru nobena država ne more storiti prvega koraka in da ima prvo besedo v tem oziru javno mnenje, ki naj se razširja po časnikih ter tako ne¬ kako prisili državnike, da se prično resno baviti s tem velevažnim vprašanjem. Zanimivo je, kar v tem oziru piše peterburški list „Novoje Vremja". Razorožba je sicer beseda krasna in sprejemljiva, ki zanima vzlasti vsacega ! prijatelja evropskega miru, vendar treba, da tudi to j besedo prav razume vsak, kdor hoče o njej razprav- j Ijati. Da ta beseda v sedanjih razmerah ne more i pomeniti popolne odstranitve vojske in vseh bra- ; nilnih sredstev, umeva se samo ob sebi. Vprašanje se tiče le zmanjšanja pri številu vojakov in s tem seveda tudi polajšanja pri davkih, ki so ogromni vzlasti z ozirom na vojaške potrebe. Brez vojakov na suhem in na morju dandanes ne morejo obstati ' države, zato se za^popolno razorožbojmore vnemati I le kak idejalist, kateremu je realno življenje popol- j notna tuji svet. Da razorožba ostane še nadalje le lepa beseda, zato imamo še drugih tehtnejših in veljavnejših dokazov. Dokler se bodo države v svojem delo¬ vanju ravnale po sedaj vladajočih načelih koristo- i lovja in sebičnosti, dokler bo odločevala vse le po¬ litika vspehov in dovršenih dejanj, dokler bo imela odločilno besedo le surova sila, dotlej bo imel bajonet največjo veljavo. — Le tedaj, ako bi tudi v j javnem življenju zavladala krščanska načela pravice}, ki se ne naslanjajo na pravo moč- j nejšega, ki marveč zajemajo svojo moč iz več- i neveljavnih in nespremenljivih zakonov božjih, le tedaj bi bilo mogoče misliti, da se polagoma od¬ brusijo najhujše ostrine krutega militarizma. Ker pa je po človeško soditi do tedaj še daleč, ker sedanja vzgoja in sedanja veda le vtrjuje vla¬ dajoča brezbožna načela, zato ni misliti v kratkem ; na splošno razurožbo, ki bi stiskani trpeči človeški j družbi donesla upanje boljših časov. Vendar tudi v sedanjih razmerah bi se v ■ marsikaterem oziru lahko delalo na to, da se ljud- j stvo, ki toliko plačuje za vojaške potrebe, tudi okoristilo za svoje davke. Skrbeti bi bilo treba, da bi se denar, ki ga davkoplačevalci izdajajo za vo¬ jaštvo, vračal zopet med ljudi, da bi se za potrebe vojakov naročalo vse pri davkoplačujočemu prebi¬ valstvu, ne pa pri borznih vitezih, ki davka prosti s svojim kapitalom delajo neprimerne dobičke ravno z oskrbovanjem vojaških potreb. — V tem oziru treba, da se združijo delavni stanovi v zadruge in j da po svojih zastopnikih neprenehoma zahtevajo, : da se velika dela in veliki zaslužki pri oskrbovanju i vojaških potreb izročajo tudi malim ljudem ter da j iz ljudstva krvavih žuljev nabrani denar najde zopet ; svojo pot med ljudstvo. Staročeška izjava. Minoli torek je imel češki deželni zbor, v ka¬ terem se razpravlja o spravi med Cehi in Nemci, neko slovesno vnanjo podobo. Lože so bile zasedene, galerija je bila polna do zadnjega kotička in po¬ slanci so došli v tolikem številu, kakor še nikdar v tem zasedanju. Predno se je pričelo glasovanje po imenih o deželnem kulturnem svetu, bila je preči- tana staročeška izjava, ki se glasi: „Ko so bile dnč 26. januvarija 1890 predlo¬ žene in priporočene klubu narodnih poslancev spravne točke, katere so podpisali od c. kr. vlade povabljeni vdeleženci dunajskih posvetovanj, potrdil je klub naslednji predlog: ,Češki poslanci narodne stranke sprejmo po besedi dogovore dunajskih posvetovanj, ker odkritosrčno žele, da bi se utrdil mir v deželi * 1 . Akoravno so dunajski dogovori po izrecni izjavi v zapisniku ,celota 1 , vendar naš klub ni odrekel so¬ delovanja pri posvetovanju in sklepanju o postavi glede na preosnovo deželnega šolskega sveta, kakor tudi o postavi, ki se tiče preosnove deželnega kul¬ turnega sveta; vodi nas odkritosrčna želja, da bi pripomogli k spravi med obema narodoma v kralje¬ vini češki, kar je bil gotovo in ostane tudi pravi namen dunajskih dogovorov. Da pa se doseže pran’ m trajni mir, treba je, da enakopravnost češke narodnosti pripoznate tudi ostali dve stranki, namreč nemški deželni poslanci in c. kr. vlada, ker tudi češki poslanci ničesa ne zahtevajo, kar bi škodilo enakopravnosti naših nem¬ ških sodeželanov. Toda v tem oziru nismo dobili potrebne podpore in tako je v češkem narodu na¬ stalo veliko nezaupanje. Omenimo tu le odloka pravosodnega ministra z dne 3. februvarija 1890 in na odgovor c. kr. vlade, katerega je dala na resolucijo deželnega zbora z LISTEK Pismo. VIL Gospod vrednik ! Boginja kratkočasja, katero so stari pomenljivo nazivljali »dea vitula", slavi pred- ; pustni čas svoje raje in to pismo Vam pišem v j dobi „plesnih vencev", ali kakor so jih letos krstili j »plesalnih vencev"; baje zato, ker je izraz »plesni j venec" v prebližnjem sorodstvu s „plesnjivim vencem". • Kratek čas pa zahteva mnogo žrtev in zato je prav umevno, da so vzlasti zajci jako dragi v tem času. Tako sem zvedel, da sta dva zajca, vstreljena blizu Ljubljane, stala petdeset goldinarjev, najbrže ■ zato, ker so ja lovci na strelišču godili s šam- ' panjsko „paco“. Vkljub tej draginji svet vendar j skuša izkoristiti v svoje namene predpustni čas in । prav ima, zakaj le sedanjost je naša, preteklost pri- i pada učenjakom in prihodnjost velikim možem, kakor ; pravi Francoz: Le present appartient a tous, tani que nous sommes Aux savans le passč, 1’ avenir aux grands hommes. Ker prištevam tudi sebe »požrtvovalnim" rodo¬ ljubom, narekava mi rodoljubna dolžnost povedati svojim rajajočim rojakom, da se drugod dobijo zajci po veliko nižji ceni. Tako na pr. so napravili vsled ljudske štetve po slovenskih krajih razprodajo i »kranjskih", »nemško-slovenskih", »slovenskih in ; nemških" zajcev, ker je vsled preobilice njih koža : silno padla v cenil! In na teh razprodajah dobivali i so se taki zajci res po slepih cenah. — Prav | vredno prodajejo »zajčke" tudi v mojstranski oko- j lici po Gorenjskem; dobili so neki iz tujine posebno ’ hude in spretne lovske pse, katerim pomagajo ime¬ nitni domači poganiči; in tej »plentani" družbi tujih lovskih psov in domačih poganičev se je po¬ srečilo naloviti mnogo gorenjskih zajcev, ki v gozdu nimajo drugih pravic, kakor svoje urne pete in svoja dolga ušesa. Res je, da s tem domač zajec vedno bolj gine po naših krajih, a ker veščaki posebno hvalijo kri¬ žanje plemen, zato je tak lov na domače zajce le v pohvalo onim plemenitim, rodoljubnim domačinom, ki so nekako garancijo vsprejeli za njegovo »rento- I vanje". — Absolutno rodoljubje res čudeže dela! i Upamo, da pride čas, ko bomo take narodne vzor¬ nike smeli postaviti na svečnik domovju v slavo in rojakom v posnemo !! Veliko situostij so imeli zadnje tedne povsod z »občevalnim" jezikom pri ljudskem štetju; tudi Vi, gospod vrednik, ste jih morali trpeti. Očital Vam je. Vaš časnikarski kolega, da »vera ni v nevarnosti", ker ste pisali in spodbujali rojake le za slovenski občevalni jezik. Jaz bi torej predlagal, da se pri prihodnjem ljudskem štetji poleg rubrike »občevalni jezik" napravi tudi rubrika »občevalna vera"; pravice za to ima »občevalna vera" ravno toliko, kolikor »občevalni jezik" in interesantna bi bila ta rubrika morda za sedanje razmere še bolj, kakor nonsens »občevalnega jezika". — Pri tem bi pa tudi, gospod vrednik, imeli priliko pokazati, kako da je z »občevalno" vero m Vaš službeni kolega bi moral priti do drugih sklepov, ko bi ne imel zna¬ čaja »murovega", katerega je brezvspešno umivati, kakor pravijo. Sploh bi si želel, da bi občudovali doslednost svojega tovariša. Tako na pr. piše v eni in isti številki pod črto o šoli tako-le: »Bil je tedaj čas konkordata. Jedva se prične pouk, ko vstopi gospod župnik, mož z obilim trebuhom. Za njim v občudovalni ponižnosti gospod šolski so- vetnik, umazan štacunar in pa koščeni gospod kaplan ..." — Kaj ne, gospod vrednik, to je lapi- daren slog, to so originalne misli, to je zgodovinsko pripovedovanje in pa tako simpatično za ono du¬ hovništvo, ki je tedaj j e din o skrbelo, daje med prostim narodom kdo znal brati. Iu zato se prekrasno vjema s temi simpatičnimi besedami, kar piše isti list glede na sklep tržaških mestnih očetov, da ne bodo podpirali stolne cerkve v Trstu, ako se ne odpravijo slovenske pridige. »Nadejamo se, da slovenska duhovščina od najvišje gori do naj¬ nižje doli bode storila svojo duhovsko — a tudi narodno dolžnost." In v plačilo za to bodo pa v listu zopet kmalu na krožniku — »obili trebuhi". Doslednost to je res lepa čednost in gospodje pri dne 3. junija 1890 z ozirom na uradni jezik, ka¬ teri odgovor ne more ne po vsebini, ne po obliki pospeševati narodnega miru. Na drugi strani moramo konstatovati, da nemški poslanci ne stoje na spravnem stališči, ker celo oni, ki imajo vodstvo stranke, skušajo z vsemi sredstvi zabraniti nemškim s o d e ž e 1 a n o m v d e- ležbo pri deželni razstavi, ki je čisto narodnogospodarsko podjetje, namenjeno blagru cele dežele brez razločka narodnosti, podjetje, ki je pod pokroviteljstvom Nj. veličanstva presvetlega cesarja in kralja. Sploh postopanje nemških krogov nasproti če¬ škim manjšinam od 26. januvarija 1890 do zad¬ njega ljudskega štetja ni moglo pospeševati sprave. V teh žalostnih razmerah in z ozirom na ne¬ zaupanje, ki je vsled tega nastalo in se razširilo med ljudstvom, smo preudarjali, na katerem stališču naj bomo nasproti onim postavnim načrtom, ki pri¬ dejo na podlagi dunajskih dogovorov v deželnem zboru v razpravo. Piiznati moramo, da postavni načrt o deželnem kulturnem svetu ne žali enakopravnosti češkega na¬ roda in da ta postava ne preti skupnosti kraljevine češke, ker bi sicer razdelitev šolskih okrajev v češke in nemške, ki obstoji že dve desetletji, ne bila samo nevarna skupnosti kraljevine češke, temveč bi na¬ ravnost razrušila to skupnost. Zato se ne more no¬ benemu češkemu poslancu, ki v tretjem branju gla¬ suje za to postavo, očitati, da pomaga žaliti enako¬ pravnost češke narodnosti in trgati skupnost kra¬ ljevine. Na drugi strani pa so priznali vsi podpisani poslanci, da je prememba volilnega reda, ki je zagotovljena v dunajskih dogovorih, in o kateri vlada odločno trdi, da jo bode predložila prej ko mogoče, v tesni notranji zvezi s postavo o narodnih kurijah in s postavo o razdelitvi volilcev nefidej- komisnega veleposestva v več volilnih skupin, in da mora prememba volilnega reda prej biti znana, da se pojasnijo krivice nasproti češkemu narodu, ki so bile doslej v volilnem redu. Zato izjavljamo željo, da bi se uvaževalo naše prepričanje o tesni zvezi imenovanih treh postav, in da bodemo o svojem času v deželnem zboru stavili in podpirali predloge, ki merijo na to, da vse tri postave ob jednem stopijo v veljavo." To izjavo je podpisalo 39 staročeških poslancev. Ni nam treba praviti, zakaj simpatizujemo s Štaročehi in kaj nam narekuje nekak stud do mladočeške politike, katero so tudi med nami neki krogi iz umevnih in slabo prikritih vzrokov začeli posnemati. Navzlic temu zadnji čas nismo mogli povsem odobravati prevelike odjenljivosti staročeških voditeljev, ki je v nekih vprašanjih mejila že ob servilnost nasproti malo prijazni jim vladi. Oeški narod je zgubljal zaupanje do mnogoletnih izkušenih svojih voditeljev ter se nagibal na uporno stran. To ugodno priliko so mladočeški agitatorji dobro izkoristili, in sedaj naznanjajo svetu, da ves češki : narod stoji za njim’. Da je v teh besedah več hvale, ! nego resnice, nam ni treba dokazovati, j V teh zmedenih razmerah je staročeška izjava i nekak ultimatum na vlado in nemške sodeželane. Štaročehi se hočejo žrtvovati, toda imeti hočejo vsaj to zagotovilo, da njihova žrtev ni brez vse koristi za narod. Štaročehi zahtevajo, da vlada in Nemci priznajo popolno enakopravnost češkega naroda. Vladi povedo naravnost, da ravno ona najbolj ovira : uresničenje sprave, ker s svojimi odloki in odgovori le izpodkopuje narodovo zaupanje. Omenimo le ne¬ srečnega odloka pravosodnega ministra dne 3. febr. miuolega leta in žaljivega odgovora vladnega na znano resolucijo o notranjem jeziku. S kratka: vlada je nasproti Čehom neizprosna, tem prijaznejša pa Nemcem, ki z vso brezozirnostjo postopajo proti češkim manjšinam, kakor je pokazalo zadnje ljudsko štetje. Mi upamo, da Štaročehi kot izvežbani in prak- ! tični politiki niti za las več ne odnehajo, temveč i edini in solidarni ostanejo in tako obdrže v rokah I ključ položaja na Češkem. Politični pregled. V Ljubljani, 23. januvarija. Kotranje Orožniki za Dunaj. Ministerstvo notranjih poslov je sklenilo vstanovitev mestnega orožništva za Dunaj ter ima oberst Appel nalogo, da organi- zuje in vse potrebno ukrene v ta namen. Mestni orožniki bodo v pomoč mestnim redarjem, ker so se prepričali, da pri izgredih policija ne zadostuje brez vojaške pomoči. Državnozborske volitve in nemški narodnjaki. Velike nade so stavili nemški ultra- narodnjaki na bližnje državnozborske volitve, vzlasti ker so trdno upali, da jih bode vodilo nemško- liberalno ministerstvo. Ker jim pa sedaj grof Taaffe neče storiti usluge, da bi odstopi), zmrzujejo njih nade in zato kar z loparjem udrihajo po minister- stvu in vzlasti po konservativno-slovanskem časo¬ pisju. »Prazne so nade, piše graška „Tagespost“. onih, ki mislijo, da se bo že pri prihodnjih volit- ' vah pokazal vpliv vlade v korist nemštva" ter na i široko opisuje, kako da poredni klerikalci snujejo | na gorenjem Štajarskem shod za shodom ter da j sta ondi dva državnozborska mandata izgubljena za | liberalce. Tirolski deželni zbor še vedno ni zaklju- ; čen, kakor so že davno napovedovali liberalni listi, j ki bi bili to posebno radi videli. Nasproti se po- 1 roča, da vzlasti šolski odsek prav pridno deluje ter j je v njegovem imenu sporočil dr. Rapp deželnemu zboru, da je šolski odsek dokončal posvet o zakonu glede na šolsko nadzorstvo ter da sedaj razpravlja predloge o plači učiteljev, katerih naj se vdeležu- jeta šolski in budgetui odsek. Ta izjava potrdi, da dogovori med vlado in konservativci še niso pre¬ nehali, da se saj do sedaj še niso izpolnile vroče želje liberalni gospodi. Poročali smo že, da sta italijanska deželna odbornika in nju namestnika od¬ ložila svoje deželno odborništvo. To je prvi korak, kateremu gotovo kmalu sledi drugi, da zapuste italijanski poslanci tirolsko deželno zbornico. Glede šolskega vprašanja in glede italijanske avtonomije more sedaj kmalu priti konečna rešitev. Grofa Kielmansegga zelezna roka vedno težje pada na vrste združenih kristijanov du¬ najskih. Vidi se, kako vlada po določenem načrtu pripravlja tla za prihodnje volitve v dunajski mestni zbor, kjer hoče, veljaj kar rado, ohraniti židovsko- liberalno večino. Tako je cesarski namestnik objavil razglas dež. šol. sveta dolenjeavstrijskim učiteljem namenjen, v katerem naroča šolskim voditeljstvom z grožnjo najstrožjih disciplinarnih kazen, da pazijo na učiteljstvo, ki naj vzlasti ob volitvah tako vrede svoje obnašanje, da si ne bodo skazili svojega delo¬ vanja kot vzgojitelji in učitelji. Volitev sicer nič ne omenja ta razglas, a deželni šolski svet dolenje- avstrijski ve, da učitelji znajo brati tudi med vrsti¬ cami, da bodo torej dobro razumeli pomen tega ukaza, ki je izdan z ozirom na antisemitsko gibanje. Ko bi katoličani našli le desetino naklonjenosti, ka¬ tero vlada razodeva do Židov, smeli bi veseli in za¬ dovoljni biti. Ogrska zbornica nadaljuje debato o otro¬ ških zavetiščih. Opozicija se sicer pridno oglaša ter z verskega in narodnega stališča zavrača predloge, a ogromna večina polnokrvnih Madjarov bo brez dvoma predloge sprejela ad majorem Hungariae gloriam. VssmJ© država. Srbija. Srbski radikalni poslanci so sklenili predložiti skupščini predlog, naj nosijo srbski državni uradniki v prihodnje uniforme. Predlog zahteva tudi, da morajo biti uniforme le iz srbskih tvarin izde¬ lane. Istotako naj se vsi oni, ki dobivajo od države pokojnino, ubožne denarje ali sploh kako državno podporo, oblačijo le s tako obleko, ki je storjena iz srbskih tvarin. Italija. »Agenzia Stefani" poroča iz Rima, da pojde vojvoda Genovski dne 22. januvarija iz Turina preko Drazdan v Berolin, da bo tam za¬ stopal italijanskega kralja Humberta pri krstu naj¬ mlajšega sina nemškega cesarja. Nemčija, V budgetni komisiji nemškega državnega zbora je prišla pri posvetovanji o prora¬ čunu vnanjega urada na vrsto tudi vzhodno-afriška zadeva. Iz poročil državnega tajnika vnanjih zadev o novi organizaciji na vzhodno-afriškem obrežji se razvidi, da se bo vprašanje rešilo pri proračunu, ne pa v posebnem predlogu, kakor so poročali nekateri listi. Vzhodne-afriški proračun dobi iz carinskega prebitka skoro jeden milijon mark. Na čelu upravi bo stal guverner (baron pl. Soden), ki bo imel oblast tudi čez čete. Francija. Iz Pariza se piše, da bode mi- nisterski predsednik Freycinet zaradi bolehavosti ostavil svojo sedanjo službo in da bo na njegovo mesto prišel Constans, sedanji minister notranjih zadev. Belgija. Iz Bruselja se poroča 21. t. m.: Včerajšnja tukajšnja demonstracija, ki je zahtevala, naj se ustava prenaredi, zvršila se je brez vsakoršnih izgredov. In zato trdijo zdaj demonstrantje, da se je vlada prav po nepotrebnem bala kakih nemirov in bi jej ne bilo treba pozvati vojakov za stražo.. Iste smešne glasove je brati tudi po liberalnih čas¬ nikih, ki se čudeč vprašujejo: „Torej, čemu je bilo treba sklicati vojake, ko je vendar vse mirno ostalo?" — Da, izvršila se je demonstracija mirno, a le zato, ker so se demonstrantje ravno bajonetov bali. Amerika. V razburkani čilenski republiki se še niso pomirili vznemirjeni duhovi, marveč še pre- drzuejši so od dne do dne in bati se je, da dobe »Narodu" se smejo ponašati, da jo nosijo — za klobukom. Kaj hočemo? Francoski državnik St. Just (nomen omen) pravi: On ne pext regner innoce- ment. Res skušnja uči: Ni mogoče vladati, da bi se ne delala krivica! Težko pa je tudi istinito vstreči vsem ljudem. Dijaki v Parizu, katerim so prikrajšali božične po¬ čitnice, drvili so se po pariških ulicah s klicem: »Des vacantes, des vacantes!" Dunajski izdelovalci bisernic pa so vpili isti čas: »Dela nam dajte, dela!" Jednemu premalo počitnic, drugemu preveč. Sedaj pa vstrezi, ako moreš 1 — In pri takih razmerah se mnogim še čudno zdi, kako da se ne more v Av¬ striji izvršiti tudi v življenju po zakonu zagotovljena jednakopravnost. Ko bi se naši državniki kaj ozirali na pisma pod črto, izročil bi jim jaz predlog, kako se rešiti iz teh zadreg. To misel zajel sem iz la¬ tinsko pisanega lista „Alaudae“, ki že nekaj časa izhaja v Aquila degli Abruzzi. V tem časniku je najti spis, ki Avstriji priporoča, naj latinski jezik uvede kot državni jezik in vozel vseh sedanjih pre¬ pirov bo presekan z jednim mahljejem. Po pravici vam povem, gospod vrednik, da mi je bil všeč ta predlog, le to je za ta predlog slab »prognostikon", ker ima list „Alaudae“ svoje gnjezdo v Aquila degli Abruzzi, kajti znano vam bo, kaj da orli delajo z malimi ptiči in celo v — Abruzzih! Kako vesel je človek, da vsaj včasih vidi belo Ljubljano. Tu popolno pozabi na strahove v Abruz¬ zih, tu se živi tako prijetno, tako „po domače". Časniki so nedavno poročali, da je vam Ljubljan¬ čanom hipoma zmanjkalo vode. Zvedel sem po strani, kako so bili prebivalci v zadregi, in misleč, da se je pri hišnih pipah kaj pokazilo ali primrznilo, bili so hitro pri rokah s kladvi in kleščami in dleti, da so mnogi res pokazili hišne pipe, ker niso vedeli vzroka, zakaj da ni vode. In vendar so gospodje „ vodo vodniki" vedeli že dan poprej, da ni vse v redu, a ker je v Ljubljani vse tako po domače, ni se jim vredno zdelo, da bi bili to občinstvu nazna¬ nili. Le škoda, da voda nič ne da na tako zvani „ V ertuschungssystem “. Tako po domače se tudi v novem letu nazna¬ njajo in pobirajo po Ljubljani davki in nikdo se ne zmeni za to, da niti mestni proračun še ni potrjen, saj čitali nismo po listih, da bi bili kedaj za to leto o njem obravnavali. In potem pa svet še toži, da ni kredita na svetu! Jaz pa pravim, da ga je le preveč in da odtod toliko „presenečenj" v javnem življenju. A vsikdar pa vaši ljubljanski visoki go¬ spodje niso tako po domače počasni! Na svete čase se jim tudi polž zameri in v svoji gorečnosti ob- sedlajo iskrega belca. Kader treba odločiti kaj tiso¬ čakov za ženski licej, tedaj se ti gospodje z jelenom merijo v naglici in kader treba raz kurulični stol vreči kakega novopečenega prezaslužnega „častnega meščana", tedaj se to zgodi z bliskovo hitrostjo, tako da se pri tem prezirajo občinskega reda para¬ grafi in da se prekoračijo vse parlamentarne „užanse“. A kaj hoče vse to, saj pri vas je vse tako prijetno, tako po domače! In kako ne, saj ste neki še vedno prosti davka „pro aeris haustu", dasi vživate vsaj po zimi tako pristen, svež gorenjski zrak, ki je med brati vreden zlatih denarjev. Vendar bodite potola- ’ ženi: kar še ni, lahko se še zgodi. Na svetu je namreč vse mogoče. Tako mi je pisal tudi z Dunaja neki „kranjski ščinkovec" ter se pritoževal, da sedaj pišete namestu »kranjskega" jezika »ciganjski" jezik in da bote stare »Kranjce" pripravili še ob domovino. »Žal mi je," pravi, »da sem Kranjc, ker nazadnje še domovine ne bom imel, Kranjcov ne bo več, stovenc nisem ne, nemcev pa ne marate ne, še bi pisal naprej, pa se mi pre na umen zdi." . . In mi recimo tem besedam: Amen, dasi moramo pristaviti v pristni nemščini istega kranjskega ščinkovca besede: »Aber versten thu ich nichtz dafon!!" — Kaj hočemo, vzlasti po zimi je ščinkovcev v izobilji in vedno je še resničen pre¬ govor: Un sot trouve toujours un plus sot, qui 1’admire. Nikdo ni tako nespameten, da bi ne našel še bolj nespametnih občudovalcev. — Torej, gospod vrednik, le prav po domače, saj se vam časnikarjem ni bati, da bi vaš grobni spomenik kedaj značile besede: »Magnus in folio, parvus in solio! Da ste mi zdravi med kupi ljubkega snega ' dobi »plesalnih" vencev! 0- tudi žete na svojo stran. Ako se to zgodi, bo pred¬ sednik Balmaceda v veliki nevarnosti. Zadnji čas so oblegali uporniki Pisaguo. Izvirni dopisi, j Iz Prage, dne 22. januvarija. (Poulične j demonstracije proti dr. Riegru. ; Skladatelj Anton Dvorak — doktor, j _ Praga za uboge otročiče. — D e- j želna izložba.) Skoro po vseh evropskih dr¬ žavah akademična mladina, nahujskana od pre¬ vratnih življev, posega v politiške boje, in smelo se lehko reče, da v tem oziru dunajsko in budim- j I peštansko vseučilišče korakata na čelu, kar se je v • našem mestu v soboto večer dogajalo pred dr. Rie- J grovo hišo. Sobotno poulično rogoviljenje je samo | odmev neprestanega rovanja v deželnem zboru zoper > dr. Riegra. Ce se je drznil mladočeški poslanec i dr. Vašaty na nečuven način napasti in razžaliti v narodni borbi osivelega rodoljuba v zbornici, za njim pa mladočeški listi, potem ni čuda, da si osvoji vse te izraze dijaštvo in po njem nižji krogi. Narod kot celota sličen je veliki občini ali rod- ; bini. V vsaki občini nastanejo časih spori in ne- j strpnosti, toda končno se vsi zopet pomirijo in po- • ravnajo. Gorje tej občini ali obitelji, da bi se v j razsodišče tacih sporov pripuščale ženske ali deca! j O demonstracijah pred hišo, nad katere vhodom I se popenja poprsje očeta naroda, pokojnega Fr. L. j Palackega in v koji biva g. dr. Rieger, ste že sami I gotovo iz čeških listov poročali čitateljim svojim. i Omenjam, da so se med to tolpo, broječo kakih i 200 glav, nahajali velikošolei, rokodelski pomočniki i in učenci in jako sumljivi ljudje. Neki gospod, ki j je slučajno prišel med te demonstrante, se je tako razsrdil, da je tik njega stoječemu velikošolcu pri- mazal zaušnico, rekoč: „To ste češki študentje? Pouličnjaki ste! Sram vas bodi 1“ — G. dr. Rieger je v tem trenotji baš sedel s svojo soprogo pri ve¬ čerji, ko so jele kepe in lameni frčati v okna. Da bi se ne bil zadel velik kamen ob okna obod, — zadel bi bil dr. Riegra v glavo! i Mnenje moje je, da je i dr. Rieger človek in i ima toli prava, kakor vsak delavec, vračajoč se zvečer ! domov, da lega k počitku. Sobotni aranžerji še tega ■ ne privoščijo dr. Riegru ter ga neprestano žalijo s j kriki »izdajica" in »sramota njemu!“ še po noči, j Tu govorim o dr. Riegru kot o navadnem občanu. ! izložba v Curihu je imela pri svojem končanji 9000 zapisanih številk, in Švicarji so ji dali podpore 400.000 frankov, nasprotno pa je češko kraljestvo podelilo za izložbo 100.000 gld. in država samo 40.000 gld. — Pri deželnih izložbah v srednji Ev¬ ropi so povsodi poudarjali čast dežele in velike ko¬ risti, koje pohajajo iz tacega podjetja. Osobito Švi¬ carji so proglašali, da se hote pred vsem svetom ponašati in sami temeljito spoznavati gospodarsko stanje domovine svoje. Ta mala gorata Švica je skušnjo prestala srečno in z velikim gmotnim prospehom. Vprašam Vas, zakaj bi neki bogata Češka s proslulimi svojimi industrijnimi strokami manj dokazala, nego Švica? Družba sv. Monorja. Med tem, ko udje Mohorjeve družbe sprejete knjige pridno prebirajo, hiti Mohorjeva tiskarna pripravljat nove knjige za tekoče društveno leto. Ravnokar se dovršuje »Življenje Marije De¬ vice in sv. Jožefa" in pa »Občna zgodo¬ vina"; pridno se stavijo in kmalu se bodo tiskale obečane molitvene bukve; pričenjamo tudi že delo s »Slov. Večernicami" in s »Fiziko", in takoj potem, ko v roke dobimo imena letošnjih udov, pride zadnja knjiga, »Koledar", na vrsto. Ker izkušnja uči, da največ udov privabijo k družbi pobožne, zlasti pa molitvene knjige, nazna¬ njamo, da izide letos sicer isti molitvenik, ki je oglašen v »družbenem oglasniku"; a napovedanim, po škofu Jak. Peregr. Pavliču spisanim trem delom onega molitvenika dodal je g. prestavljalec še četrti del, ki obsega navadne molitve, kakor: juterno in večerno molitev, mašne molitve, litanije, križevi pot, molitve k sv. patronom za srečno zadnjo uro itd. Takoimenovani molitvenik z imenom: ,,Gospod, teci mi pomagat! -4 služil bo lahko vsakemu kri- stijanu za domačo in cerkveno božjo službo. Bol¬ nikom, starim ljudem in onim, ki so slabih očij, pa morda še drugim ugajal bode molitvenik go¬ tovo tudi v tem, da so molitve tiskane z veli¬ kimi črkami, kakor dozdaj še v nobeni drugi Mohorjevi knjigi. Zato prosimo, pri vabilu k leto¬ šnjem pristopu slovensko ljudstvo na to posebej opozarjati. Kdor želi molitvenik v platno vezan dobiti, naj doplača 30 kr., v usnje in z zlato obrezo pa 50 kr. Pri tej priliki še jedenkrat ui,udno prosimo Pač ni dostojno, če vinjeni in ohmeljeni sosed ro- čč. gg. poverjenike, naj družbo priporočajo in naj, govili in razgraja pred hišo svojega soseda, podlost pa je, po noči prirejati demonstracije možu, toli za¬ služnemu za narod, kakor je Rieger! Zgodovinska bilanca bode pokazala, da način, skojim postopajo zdaj Mladočehi proti dr. Riegru, bode slednjemu gotovo pripisan — k dobremu ! Koncem minolega leta dospel je prosluli češki glasbeni skladatelj gosp. A. Dvorak doma in na tujem do največjega akademiškega dostojanstva. Tu¬ jina bila je prva na vrsti. Na Angleškem, kjer si je bil Anton Dvorak najprej priboril čislano ime in je ohranil do današnjega dne, tako, da slove v bri¬ tanskem kraljestvu na prvem mestu med sodobnimi glasbenim pesniki, — bilo je vseučilišče v Cam¬ bridge, katerega akademiški senat mu je podelil častno doktorstvo glasbe. Slavno povišanje za doktorja vršilo se bode v 15. dan julija t. 1. Na vsporedu so povsem skladbe doktorandove. Dvorak bode vodil vse sam. Med njimi so »Stabat Mater" in nova simfonija v G-dur, kojo je jako pohvalil dunajski kritik dvorni svetnik Hansliek. Zagrizeno nemštvo očita temu delu, da je preveč prevevano v češkem narodnem duhu. Poleg tega bode pred angleškim občinstvom izvajal arije iz svoje »Svatebni kosile". Doktorski diplom bode vročen DvoiAku 16. dan junija in njemu na čast prirede odličnjaki v Cam- bridgu ta dan banket. Malokatero mesto stori toli dobrega za uboge šolske otroke, kakor mati čeških mest, naša Praga. V tem oziru ne spolnuje praška občina samo vestno evangelija ljubezni do bližnjega, temveč daje dober vzgled mnogim drugim občinam, koje bi lehko mnogo več storile za blagor ubogih otrok, nego so to učinile doslej. Zavode, koje je praška občina ustanovila in vzdržuje za revno mladino, so: jaslice (7), oskrbovalnice (16), materske šole (12) in zave¬ tišča (11), torej vkupe 46. Troški za te ustave rastejo pa leto za letom, in so letos proračunjeni na 70.479 gld. Glede deželne izložbe je izvrševalci odbor dospel do številke 9000! Švicarska deželna kakor dozdaj, požrtvovalno nosijo breme nabiranja ; in zapisovanja udov, da se družba v korist in čast i slovenskemu rodu vedno bolj razširi in vdomači, i zlasti v pomejnih krajih Slovenije. Pred vsem pa • želimo letos, da bi se oglasilo prav mnogo dosmrt- : nih udov, ker bomo že to spomlad pričeli z zida- , njem nove, prostornejše tiskarne in j knjigoveznice, in bo za to treba mnogo de- j narjev. Kdor je še mlad in trden, bo le sam dobi- i ček imel, če plača 15 gld. na jedenkrat, namesto ’ da bi po 1 gld. plačeval morda 30—40 let. Ze več i starejših udov nam je reklo, da se kesajo, zakaj • se niso v mlajših letih zapisali za dosmrtne ude, ■ ker zdaj so teh 15 gld. že vplačali posamično in j morajo še zanaprej plačevati. Kdor ima zdrave otroke, naj tiste zapiše za dosmrtne ude, ker jim tako pomore, da bodo morda mnogo, mnogo let dobivali družbene knjige po vrsti, ne pa, kaker se zdaj včasih zgodi, da kdo nekaj let pla¬ čuje, potem pa jedno leto vmes pozabi ali ne more plačati; in potem ima knjige, ki hodijo po več let na svetlo, pretrgane, ker mu manjka zvezka od tistega leta. Vsled tega izgubi veselje do cele knjige, katero bi sicer vezati dal, ako bi bila popolna. Družbi in udom bo torej jednako pomagano, ako I se oglasi prav mnogo dosmrtnih družbenikov. Za i novo stavbo si bode namreč družba morala vzeti ■ denarjev na posodo in za iste plačevati obresti; če j se pa nabere dovolj dosmrtnine, sme družba ta de- ; nar v hišo naložiti, in obresti plačujejo se potem ij iz najemščine in zaslužka tiskarne za natiskovanje j knjig ustanovnikom. I Konečno opozarjamo še posebno vse naše čč. gg. poverjenike, da naj se nabira družnikov sklene z zadnjim dnevom meseca februvarija in naj se vpi- sovalne pole z denarjem vred pošiljajo pod napisom: »Družba sv. Mohorja v Celovcu" franko vsaj do 5. marca t. I. društvenemu blagajniku. — Kdor se pozneje oglasi, ne more se šteti za i uda in mora plačati za knjige tisto ceno, kakor po I 1 knjigarnicah. Na izpremembe stanovališča društvenika med ! letom se družba pri tolikem številu ne more ozirati; ’ vsak ud dobi tedaj knjige tam, kjer se je dal \ vpisati. j Bogdajsrečo! V Celovcu, dne 20. januvarija 1891. leta. Odbor družbe sv. Mohorja. i Dnevne novice. (Ljudsko štetje.) Poroča se nam, da so v ob- I čini komendski našli šest Nemcev. Trije so pravi Nemci v gradu barona Apfaltrerna, a drugače je z ostalo trojico. Tako je učiteljica v Komendi na vpra¬ šanje odgovorila: »Entschieden deutsch!" Navdušena hči Germanije torej tolmači »občevalni jezik" v pra- j vem pomenu besede kot »materni jezik", ker tam i pač nima mnogo prilike občevati v nemščini. Dalje I ste zglašeni še dve ženski osebi, sicer jako mirni ! duši, kot Nemki, a to gotovo po krivdi dotičnega : zapisnikarja. — So pač še vedno med nami ljudje, j ki so v tem pogledu premalomarui. — Iz Šentvida \ nad Ljubljano se nam poroča, da je tam ljudsko j štetje končano. Vršilo se je sicer vse v najlepšem । redu, le da je bila nemščina večinoma občevalni j jezik med nami in komisijo. Naposled pravi dopis- I nik: »Čudili se ne bodete, ako Vam povem, da je j gosp, župan iz Gor. Šiške naznanil občevalni jezik j »nemški". (Čudno!) Pod tem naslovom omenja »Laibacher i Schulzeitung", da je ljubljanska duhovščina izrekla po mil. gosp, stolnem proštu prevzvišenemu knezo- škofu novoletna voščila, ter dostavi: »V nagovoru gosp, stolnega prošta in v odgovoru Nj. pre.vzviše- nosti se je baje naglašala potreba verske šole." — Čudno, ali ne ? Gospodom kranjskega »Lehrervereina", i ki se povsod vedejo, kakor bi v zakupu imeli vso i vedo in šolstvo med nami, bilo bi najljubše, da bi : se nikjer ne govorilo o tem, kar ne ugaja njihovim sanjam. (Dvakrat čudno!) Iz Kočevja se poroča: V ; Dragi, Travi in Srednji Vasi so našteli 653 Nemcev ; in le 114 Slovencev. Leta 1880 pa je bilo skoro i narobe, namreč le 195 Nemcev in 374 Slovencev. ! Tako se iz slovenskega testa delajo nemški cmoki. ■ Pričakujemo, da nam bode kateri narodnjak iz ' omenjenih krajev natančneje popisal stroj, ki je iz ' Slovencev delal Nemce. (Štajarski deželni šolski svet) je več ljudskih i šol postavil v višjo vrsto, kar se tiče učiteljskih plač, , toda te šole so večinoma v nemških ali nemškutar- j skih krajih. (Osebna vest.) Bivši vseučiliščni profesor v Za- • grebu, dr. Anton Franki, katerega je vlada od¬ stavila, bil je te dni na Dunaji pri papeževem nun¬ ciju G a li mb er tij u. (Občina Vič) pri Ljubljani je pred desetimi leti brojila 848 duš, po zadnjem štetju pa 1104; torej se je število prebivalstva pomnožilo za 256 duš. (V braslovški občini) na Štajarskem so našteli : 2663 ljudij, 138 več, kakor leta 1880. Najstarejša ■ oseba ima 93 let. Med vsemi so le trije Nemci, j jeden od teh je brez vere. ; (Redek slučaj.) V Javorjih na Gorenjskem sta • minoli teden umrla dvojčka Boštijan in Neža Kos, • stara po 79 let. (Iz Amerike) se poroča, da je v Red - Jacketu ! dne 9. novembra minolega leta mil. gospod škof i J. Ver ti n posvetil novo cerkev. Duhovni pastir je ■ č. g. Jos. Zalokar. (Šematizem frančiškanske provincije) sv. Križa je izšel v Blaznikovi tiskarni. Iz njega povzamemo, i da je provinciji na čelu preč. P. Placid Fabiani, i stanujoč v Ljubljani ; samostanov ima 12, mašnikov I 78, klerikov 29, bratov 60, od teh so trije v kole- i giju sv. Antona v Rimu. Senior provincije je P. ' Gilbert Gravl v Karlovcu; za njim najstarejši P. i Evstah Ozimek, ki praznuje 2. februvarija 1.1. pet- i desetletnico redovne obljube. — Provincija upravlja i štiri župnije: V Ljubljani, Nazaretu, Karlovcu in ; Klanjcu. Šole ima: filozofski kurz v Gorici, dve leti : bogoslovja v Kamniku, ljudske šole v Novem Mestu in Nazaretu; novicijat je na Trsatu. (Mesto Ptuj) sme prihodnjih pet let poberati še 20 °/ 0 več dača od mesa, katerega pripeljejo kmetje v mesto na prodajo. To postavo je sklenil deželni zbor v Gradcu na željo, ptujskih mestnih očetov. (Knjižica »Tekel") ali »pravična tehtnica božja", ( katero je spisal prečastiti gospod dr. Ivan Križanič ' Slovencem za novo leto, stane s pošto vred 20 kr„ (Volkovi v Zagrebu.) Nedavno smo po »Ob- i zoru" posneli vest, da so v najbližji okolici zagrebški 1 zasledili volkove. Danes zopet čitamo v imenovanem listu, da so volkove zasledili v Bukovcu, pol ure od Zagreba. Prebivalstvo v okolici je v velikem strahu pred zvermi, katere je nenavadno velik sneg prignal . do človeških bivališč. — Ljudem v zagrebški okolici primanjkuje že drv, ker ne morejo po-nja zaradi zametov. (Konjerejska družba na Štajarskem) ima sedaj devet ustanovnikov in 954 članov; dohodki so znesli v minolem letu 12.366 gld. in 205 zlatov, troški pa 10.546 gld. V odbor so bili izvoljeni K. Pachner, major Pipan, H. Schreiner, grof Spaur in M. Zach. (Novi občinski zastop v Buzetu) se je sostavil 15. t. m. Načelnik je zopet Fran Flego, sveto- ’ valci pa dr. Trinajstič, J. Negri, M. Sankovič, J. Žigante, J. Bužan, M. Šverko, A. Klarič, J. Cerovac j in M. Brajkovič. (Pevsko društvo „Adrija“ v Barkovljah) pri i Trstu priredi veselico v dvorani gostilne »Al Bisor- ' gimento" v soboto dne 24. januvarija 1891. Za- ; četek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Hr. Volarič: „Kdo vstaja na dan?“ zbor. 3. A. Leban: »Slovo od domovine", mešan zbor. 2. * * »Dalmatinski šajkaš", dvospev s spremljevanjem orkestra. 4. * * * »Sarafan rudeči", mešan zbor. 5. V. Lapajne: »Štruklji", komičen prizor izvršuje gosp. Skalovič. 6. Iv. pl. Zajc: „Davorija“, zbor s spremljevanjem orkestra. 7. Ig. Borštnik: »Ponesrečena glavna skušnja", burka. — Pri besedi svira Piccoli-jev orkester. Raznoterosti. — O trgovini s sužnji v Burjetih v guvernementu Irkutsk poroča »Nov. Vremja": Tr¬ guje se pred vsem z deklicami. Oče, brat ali strijc izroči kupcu pismo, v katerem skazuje, da mu je prepustil deklico kot rejenko za vse večne čase. Take pogodbe podpisujejo celo priče. Največkrat se prodajejo sirote, a tudi premožnejši stariši prodajejo svoje hčere. Deset- do petnajstletne deklice se naj- laglje spravijo v kup. Prodajejo jih po 40 do 100 rubljev. Tako prodane deklice imajo kaj žalostno življenje, delati morajo na vse pretege. Samo mo¬ žitev jih more rešiti te nesrečne usode. Mož, ka¬ teri hoče dobiti tako deklico v zakon, dati mora njenemu gospodarju 200 ali celo 500 rubljev. — Najdeno Aristotelovo delo. Iz Londana se poroča: »Times" sporočajo, da se je dobil v angleškem muzeji skoro popoln spis Aristo¬ telove razprave o ustavi atenski mej drugimi ne¬ davno v Egiptu kupljenimi papirnimi zavoji. Do zdaj se je menilo, da je to delo izgubljeno. »Times" poročajo prav natanko, kako se je našlo to velezani- mivo Aristotelovo delo. — Popotovanje okoli zemlje. Grof Sa¬ muel Tekki bo v kratkem nastopil popotovanje okoli zemlje. Najprvo pojde v Ameriko, preko Amerike čez morje v Azijo, kjer bo popotoval vzlasti po Ki¬ tajskem in Indiji. Od tu se bo podal v Afriko in nazaj v Evropo. — Mraz. Iz Kozane se poroča zadnje dni: Mraz, ki že poldrugi mesec tukaj nestrpno pritiska, i bil je danes tako hud, kakoršnega ljudje še ne \ pomnijo. Vzlasti v stancerski dolini vlada strašan । mraz. Toplomer na postaji Pettneu je kazal 32 0 j mraza. — V Arku je bilo dne 18. t. m. 18° j mraza. — Iz Benetek se poroča: Ako bo še 24 ur •; tako hud mraz pritiskal, zamrznile bodo lagune, ki | so sedaj že tako pokrite z ledenimi plastmi, da ne j morejo manjše ladiie in čolni več pluti. V Ferari | kaže toplomer 14°. v Turinu 12°, v Moden! 19° v Bellunu pa celo 20° mraza. Beki Amo in Pad ste : pokriti z ledenimi plastmi. — Sicer prihajajo iz i vseh strani poročila o nenavadno hudem mrazu. — Smrt diplomata. V Bruselji so dobili te dni na ulicah mrtvega starčka. Truplo njegovo so prenesli v bližnjo vojaško oskrbovalnico. Tu so spo¬ znali v osebi grofa Vaughea, ki je bil v diplomatski službi Anglije. Grof je umrl — gladu, Zadnja leta je živel grof le ob miloščini ter je stanoval v leseni kolibi. Mraz in lakota sta gonila nesrečnika po ulicah. Vendar ni se mogel dolgo dalje vleči. Zgrudil se je in umrl, predno so prišli ljudje na pomoč. Na beraško palico ga je spravila sama igra. Dokler je kaj imel, je igral, potem pa je moral beračiti. — Bučelin pik zdravilo. Malokomu bi utegnilo znano biti, da je bučela tudi iz zdravstve¬ nih ozirov koristna živalica. Ne samo med, marveč tudi bučele, ali prav za prav njih pik se uporablja kot izvrstno sredstvo proti protinu, šenu in podob¬ nim boleznim. Kakor poroča »Prager Medicinische Wochenschrift“, poskušal in potrdil je dr. Terc zdravljenje protina in reumatiških bolečin z bučel- nim pikom, kakoršuo zdravljenje je med ljudstvom jako razširjeno in priporočano. Vsled svojih posku- šenj trdi zgoraj imenovani zdravnik: Bučelni strup, to je, mravljska kislina, katero spuščajo bučele pri piku iz žela v človeško kri, uporablja se lahko pri vseh reumatiških boleznih. Ako bolezen ni posebno huda, zadostuje že nekaj pikov; ako je pa bolezen hujša, vzlasti kronična, potem je treba do sto bu- čelnih pikov. Posebno dobro je pa vzlasti to, da ta¬ kim bolnikom ne prizadevajo bučelni piki skoro ni- kakoršnih bolečin. Kakor omenjeno, uporabljal je dr. Terc bučelni pik vzlasti pri kroničnih boleznih z dobrim vspehom. To zdravljenje potrjuje tudi neki ogrski bučelar v »Pester Lloyd“-u: »Nedavno sem zvedel, da je imel neki mož zaporedoma šen. Ta mož je bil sam bučelar in tako mu je prišlo jeden- krat na misel, da bi odpravil svojo bolezen z obraza z bučelnim pikom. Vzel je iz panja nekaj bučelic in si jih pritisnil na obraz, da so ga opikale. In glej, namesto da bi mu bil obraz še bolj zatekel, začela je oteklina splaknjevati in v štiriindvajsetih urah je bil mož popolnoma zdrav. Jaz sam sem že večkrat bolehal na protinu, in kaj mi je bilo bolj pri rokah, nego poiskati zdravila pri svojih bučelah. Vzel sem torej nekoliko bučel iz panja, pritisnil jih na boleče mesto, in v nekaj urah so mi bolečine popolnoma minule." — Kako se je oholi Nemec izdal. V nekem rudniku na Kranjskem se je hudoval nad¬ zornik, ki je bil seveda trd Nemec in je le za silo lomil slovenščino, nad nekim rudarjem, ki je bil nekaj malega zakrivil, rekoč: »Menite, če ste vi osel, da jaz nisem!" — Salomonska sodba. Okrajni sodnik: »Kaj imata, moža?" — Popotnik: »Danes sem imel to smolo, da sem temu možu povozil rejeno gos. Ponujam mu jedno marko za odškodnino, gos samo mu pa prepustim. Ali ni prav, gospod sodnik?" — i Kmet: »Jaz zahtevam dve marki odškodnine, a po- i vožene gosi ne maram. Vsekako je to prav." — i Okrajni sodnik privleče jedno marko iz žepa, položi ■ jo na mizo in reče: »Prosim, položite Vi, tujec, i jedno marko sem, Vi kmet pa vzemite obe marki i z mize; potem imate Vi popotnik prav, kmetu je prav, in meni, ki bom dobil za jedno marko debelo gos, bo tudi prav." — Bokaviee za plavanje. Neki Španec v Barceloni je izumil rokavice, s katerimi bo neki j jako lahko plavati. Mej posamičnimi prsti je razpeta : elastična kožica, kakor jo imajo vse povodne ptice, i Na ta oačin se bo vesijaje z rokami več vode nazaj i potiskalo in tako olajšalo plavanje. — Z vseučilišča. Vseučiliški profesorje j vprašal slušatelja zdravništva: »Ali mi veste z i imenom našteti kosti v človeški glavi?" — »Vse i imam v glavi", odgovoril je dijak, »a imena mi na j misel ne pridejo." Dunaj, 23. januvarija. Stavbeni mojster stolne cerkve, Schmidt, je umrl po noči. Praga, 22. januvarija. Pri nadaljni glavni budgetni razpravi je ostro grajal poslanec Tonner onih 13 Staročehov, ki so zadnjo izjavo Staročehov podpisali, a odtegnili se glasovanju o predlogu deželnega kulturnega sveta. Dr. Mattuš jih je zagovarjal, rekoč, da niso prelomili dane besede. Staročehi pri¬ znavajo dejanjski obstoj nemškega uradnega jezika glede na vso državo, a na Češkem moreta biti le dva jednaka deželna jezika. Na to je bila razprava sklenena. Jutri bo¬ deta govorila le še generalna govornika Herold in Clam-Martinic. Ostrogon, 22. januvarija. Cesar si je dal brzojaviti o stanji primasa Simorja, ki je za smrt bolan. Ostrogon, 23. januvarija. Knez in primas Simor je umrl zjutraj ob 1 / 2 8. uri. Reka, 22. januvarija. Tukaj in po okolici je navstalo južno vreme. Promet se utegne na vseh črtah kmalu spet pričeti. V Opatiji je jako lepo vreme. Budimpešta, 22. januvarija, Klub zmerne opozicije se je bavil danes s postavnim na¬ črtom o nedeljskem počitku. Pri tem je več poslancev, mej njimi tudi grof Albert Apponyi povdarjal, da se mora ta načrt razširiti tudi na kmetsko prebivalstvo. Bruselj, 23. januvarija. Prestolonaslednik princ Balduin, sin grofa Flandernskega, je umrl ob dveh ponoči. Madrid, 23. januvarija. Regentinja bo¬ leha zaradi katarja v dušniku ; katar je pro- vzročil lahno mrzlico. London, 22. januvarija. „Standardu“ se poroča iz Shanghaia: Kitajska vlada je za¬ ukazala podkraljem vseh provincij, da mo¬ rajo carjeviča dostojno sprejeti. Rio de Janeiro, 22. januvarija. Vsi mi¬ nistri so naznanili predsedniku svoj odstop. Piccolijeva esenca za želodec dKM" pospešuje in ureja s svojim razmeheujoeim uein- kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček itEž' z 12 steklenicami gld. 1-36. (2) 21. januvarija. Amalija Hoibal, železniškega strojevodje žena, 42 let, sv. Petra cesta 40, jetika. 22. januvarija. Alojzija Zupančič, delavka, 19 let, Igriške uliee 8, jetika. V bolnišnici: 20. januvarija. Frane Urankar, delavčev sin, 16 let, vne- tiea možgansl e mrene Vmneiisko sporočilo. (Teiegrafično poročilo.) 23. januvarija. i Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Izdajatelj: Matija Kolar. ■Ivi. H e pzm C' Sargova glicerinova zobna crema. 8 Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. i Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. I Od zdravstvenega urada potrjeno. ££ Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. H Neškodljivo celo za najnežnejše zobe, V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom. nadalje na dvorih, § v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. (14) ! v oj i svojim I Priznano najboljše 1^” in naj cenej še čebelno-voščene sveče priporoča Oroslav Dolenec ( io_8) v Ljul)ljaiii e o M* .0 • V r Oj i It S oj j j Tisk »Katoliške Tiskarne" VLjubijani.