URN_NBN_SI_DOC-0RQWJ7JC

strokovnjak spomeniškega varstva. Odslej bo morala spomeniško-var- stvena služba še mnogo bolj sodelovali s strokovnjaki posameznih pa­ nog, da bi dobila od njih ustrezne informacije in pobude, pa tudi vsaka stroka bo m orala popularizirati potrebe in probleme spomeniškega varstva na svojem področju. Bibliotekarje bo predvsem zanimalo, katero knjižnično gradivo naj štejemo za kulturni spomenik. Da spadajo pod zaščito srednjeveški rokopisi, inkunabule, protestan- tika, starejša periodika in kontinuanda, prvi tiski naših tiskarn, dalje rokopisi in korespondenca književnikov, umetnikov, znanstvenikov in drugih javnih delavcev, je izven dvoma. Med gradivom, ki bi prišlo v poštev za zaščito, so še starejši zemljevidi, rokopisi muzikalij, knjige s pomembnimi vezavami, z važnimi ekslibrisi, s posvetili in podpisi avtorjev ali lastnikov ali z njihovimi beležkami, dopolnili in korektura­ mi, važni korekturni odtiski s pripombami ali variantami, pomemben drobni tisk (važna stara vabila, programi, podobice, razglednice itd.), pomembni uradni razglasi in okrožnice itd. Posebno pride v poštev za zaščito tudi tisk iz časa NOB. Kot celotne zbirke (zakon posebej ime­ nuje »skupine predmetov«) pridejo v poštev plemiške knjižnice, samo­ stanske, semeniške, farne, meščanske (lastnina znamenitih osebnosti in knjigoljubov) itd. V ilustracijo naj navedem, katere knjižnice oziroma predmeti so bili že po prejšnjih predpisih zaščiteni kot kulturni spo­ meniki. To so: nadškofijska knjižnica v Ljubljani, semeniška knjižnica v Ljubljani, frančiškanske knjižnice v Ljubljani, Novem mestu, Kamniku in na Kostanjevici pri Novi Gorici, kapucinski knjižnici v Škofji Loki in v Krškem, kartuzijanska knjižnica v Pleterjah, minoritska v Ptuju, knjižnica P. P. Glavarja v Komendi, knjižnica politika I. H ribarja v Ljubljani (last dr. Z. Hribarjeve), knjižnica slavista dr. Fr. Vidica v Kamniku (last dr. I. Vidica)*, knjižnica pesnika Otona Župančiča v Ljubljani (last Ani Župančičeve); kot posamezen predmet je zaščitena beležnica Ivana Cankarja iz let 1894—1895, last Vinka Sterleta iz Ljub­ ljane. Zakon se ne ozira na razne vrste imetnikov kulturnih spomenikov in na pravno razmerje med imetnikom in kulturnim spomenikom ter zavezuje vse brez razlike. Tako veljajo določbe zakona za vse posamez­ nike in za vse pravne osebe, organe, zavode, društva, organizacije in po­ dobno, ker tudi predmeti v družbenem lastništvu sodijo pod ta zakon. Zakon uporablja vedno izraz »imetnik kulturnega spomenika« in pri tem misli vsakogar, ki ima kulturni spomenik, bodisi da je to lastnik, posestnik, uporabnik ali kdo drug, ki ima kulturni spomenik na kakršni koli drugi podlagi. * Rokopis iz knjižnice dr. Pr. Vidica im a zdaj NUK, knjižno gradivo pa od lani dalje ni več zaščiteno.